Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za Ml« Uto predplačaa 16 (ld., u pol Ista 8 rld., za četrt Uta A gld., u jedea
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: $a selo leto IS gld., n pol leU 6 gld., sa četrt leta 3 gld., sa {eden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino !n oznanila (i mer a te) vsprejema upravniitvo ln ekspedlcija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlštvo je v Semenlšklh ulicah it. 2, I., 17.
Zahaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t el e f 6 n - it ev. 74.
IŠtev. 228.
V Ljubljani, v četrtek 5. oktobra 1899.
Letnik: XXVII
Slovanska vzajemnost.
I. Panslavizem. Kulturna vzajemnost
K. Slovanska vzajemnost! Razdrobiti moramo preje ta pojem, predno izrečemo o njem svojo sodbo. Splošno pomenja neko skupnost vseh slovanskih rodov v njihovem javnem življenju. Ta skupnost se teoretiški različno pojmuje. Najširši njen pojem je poli-tiška skupnost — ideja politiškega združenja vseh Slovanov v eno državo. Pod imenom panslavizma nastopa ta ideja. Dejanski je v javnem življenju slovanskih rodov nikjer ni najti. Iz njega se ne da povzeti. Panslavizem je popolnoma izmišljen pojem, ki so ga ne brez velike zlobnosti v s t v a r i 1 i naši nasprotniki. Se večji zlobnost pa kažejo v tem, da ga proti vsem logiškim načelom — podtikajo Slovanom in ga uprav tako nelogiški vporabljajo. Nelogičnost je tu hči nenravne krivičnosti. Kar je nasprotnikom v slovanskem narodnem gibanju nasproti, pa pobijajo s svojim neutemeljeno umetelno sestavljenim pojmom politiškega panslavizma.
Tako se rode budalosti, da se n. pr. v slovaškega ljudstva teženju po ljudskih šolah, v slovstvenih podjetjih in drugih takih stvareh podtika panslavizem. Našim sovražnikom je vse pansla-vistiški, česar ne marajo pri nas ; tudi n. pr. gla-golska služba božja, »Družba sv. Mohora«, naročanje ruskih knjig, vsak poštni pečat s slovanskim napisom in malo da ne vsak slovanski abecednik.
Za nas je pomenljiv ta panslavizem samo v negativnem smislu, ker je za časa liberalnega gospodstva vseskozi živel v politiškem programu naših vlad; pod njegovo pretvezo so spletali biče za nas. V mnogih ozirih še živi ne samo pri nam sovražnih strankah, marveč tudi v liberalnem uradništvu in sploh v celem vladnem sistemu. To dejstvo pomenja navadno politiško lopovstvo, proti kateremu se ne da bojevati drugače, nego s pozivom na zdravo pamet in poštenje. Mnogi izmed tistih, ki so besneli s panslavizmom proti nam, so imeli pri tem naravnost namen vzbuditi to idejo med slovanskim ljudstvom, da bi potlej tem hujše mogli planiti po njem. Da se jim to ni posrečilo, že samo po sebi dokazuje, kako daleč je dejansko javno življenje med Slovani od nje. Boj med Poljaki in Rusi, Srbi in Bolgari pa priča, da imamo daleč še do normalnih razmer nator-nega prijateljstva med Slovani, kamo-li do po-litiške edinosti.
V drugem smislu se pojmuje slovanska vzajemnost kot neka skupnost slovanskih rodov v kulturnem oziru. Dejanski tudi te skupnosti še ni; nekaj malostnih poskusov, ki pa nikjer niso splošno slovanski, beležimo dozdaj v razvoju te ideje. A ne tajimo, da je ta ideja zdrava in da se je vsaj teoretiški vedno bolj oklepamo. Nemec, Lah in celo Mažar nas pritiska, češ da smo otroci njihove kulture. Zato je pač naša dožnost, da kulturno vporabljamo vse tiste ugodnosti, ki nam jih daje slovanska narodnost. Naših šol nam ne dado; ko se pa potem izobrazimo na temelju tujega jezika, ki se ga moramo preje naučiti, nas pa psujojo, da
imamo svojo izobrazbo zahvaliti tuji: nemški, laški, mažarski kulturi. Tako dokazovanje imenuje logik petitio principii. Bije se samo po zobeh. Krivično je pa tudi zato, ker se nam očita nekaj, kar je naša pravično in pošteno pridobljena duševna last. Kedor se nauči kakega jezika, si pridobi s to sposobnostjo neovržno pravico, da ga rabi. Kultura je duševna stvar in se meri po duševnem delu. Več časa in več truda imamo pri svojem izobražanju pač mi, ki se moramo preje učiti tujega jezika, predno moremo v sedanjih razmerah sploh pričeti svojo izobrazbo. Duševnega dela je pri nas več; vspeh je pa tisti, da znamo. In kar znamo, je naše. Ce bi hoteli razglabljati, odkod se sestavljajo posamni delčki našega znanja, kje imajo svoj izvor, ne bomo zasledili niti nemške, niti, laške, niti mažarske kulture, marveč kultura se nam pokaže kot sad duševnega delovanja celega človeštva. Samo tisti, ki delajo razloček med umom in umom, ki n. pr. za Nemce zahtevajo duševno, umstveno izjemno stopinjo, ki torej pripisuje sebi posebno dušo, morejo trdjti drugače. Taki ljudje pa ne zaslužijo druzega, nego da ravnamo ž njimi kot z — norci. Precej jih je takih, ali se pa vsaj delajo, kot bi bili. Po tem, kar kriče vsak dan, povzemamo ti-le njihovi načeli: Kedor ne zna nemški, ni sploh nič; komaj da zasluži ime človeka. Kedor se je pa nemški naučil, je sposoben samo za hlapca nemštvu. — Prebedasto 1
V vzročni verigi kulture vidimo konečno povsod kot temelj — umstveno sposobnost, ki jo je Bog dal človeški duši, kot prvo kulturno silo pa — religijo. Kaj bi bilo nemštvo in druge narodnosti brez krščanstva? V krščanstvu pa prav tako ne poznamo inferijornosti in supe-rijorite, kakor * vprašanju glede na bistvo človeške duše, iz katerega izvirajo njene sposobnosti. Te sposobnosti se v svojem vdejstvovanju kažejo raznolike v posamnikih, a razlogi zato niso v njih, marveč zunaj njih, in sicer so — materi-jalnega značaja. — Ce nam nasprotniki naštevajo svoje velmože, pa bi morali dokazati poleg tega, da so čisto njihovi po izvoru, tudi to, da je njihovo umstveno delovanje res sad njihove narodnosti. Radi bi videli, kako! Narod, ki je po številu velik in politiški samostojnosti že izza davna sam svoj, ima brez dvojbe mnogo tacih velmož. A ima tudi velikih zmotnikov med njimi in škodljivcev; pa lopovov in norcev. Štejmo vse, ne samo Schillerje in Humboldte, no tudi Wolfe in Moste v nemških vrstah!
Toda čemu naj to dokazujemo? Kulturna slovanska vzajemnost je neodvisna od tega. Silijo nas pa razmere k nji in ne umevali bi svoje naloge, če bi je ne gojili. Slovanov nas je, hvala Bogu, že toliko, da opravimo sami za-se v vseh kulturnih ozirih. Trebalo bi nam le intenzivnega dela. Gojimo poduk v slovanskih narečjih. Vsak slovanski izobraženec naj bi znal hrvaški, češki, poljski in ruski. Po pametni metodi je učenje teh narečij Slovanu igrača; vsa skupaj mu ne dado desetino toliko truda, kakor kateri si bodi ptuji jezik. Ko bi bile naše srednje šole količkaj prav vravnane, bi morale imeti tak pouk v svojem
učnem redu. Zahtevajmo to! In če nam očitajo Nemci ali Lahi, da se učimo iz knjig, pisanih v njihovem jeziku, nas s tem le silijo, da jim pokažemo svoj upravičeni ponos.
Dobro vemo, da revež nima nič pravic. Visoka birokracija se ukvarja z važnim delom, da ima na raznih papirjih zapisanega vsakega dijačka, ki si naroči kako rusko knjigo iz Rusije. Ko bi n. pr. zahtevali, naj se v naših slovenskih gimnazijah nekaj predmetov podučuje v ruščini, ali tudi le v hrvaščini ali v češčini, to bi bilo hruma in šuma. In vendar bi bila taka zahteva pametna in po vsem, kar delajo Nemci z nami, naravnost prisiljena, črno na belem jim damo, da pride do tega, in sicer tem preje, čim surovejše bodo delali z nami. Najpreje nas je Slovane tuji živelj nezavestno ločil; potem nas je pa zavestno individualiziral kot različne narode in ko hočemo živeti individuvalno življenje, nas duši. Ej, gene-riška zavest se zopet vrača in ko se nastopa pred nas s krikom kulturne superijoritete, se budi v nas zavest, da je kulturno delo vseh slovanskih narodov naše in da smo vsi Slovani kulturno ena celota. Ob tem prepričanju Be nam bodo zdeli malostni napori sovražnikov, s katerimi skušajo potujčiti kake obmejne drobce Slovanstva, in z mirno ravnodušnostjo bomo poslušali kot narod, broječ do mala 90 milijonov, očitke o svoji in-lerijornosti.
Rekli smo že, da sedaj še dejanjski ni kulturne vzajemnosti med Slovani. Pot, na katero nas šiloma gonijo nemški Nietzscheji s teorijo in prakso svoje nadnarodnosti, nas pa brez dvojbe pripelje do nje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. oktobra.
Državni %bor se po najnovejših poročilih ne snide v prvi polovici tekočega meseca, marveč pričetkom druge polovice, bržkone 17. oktobra. Predno so pa to zgodi, bo vlada še napravila uslugo nemškim liberalcem in nacijonalcem ter sebi. Prvim na ljubo bo te dni razveljavila jezikovni naredbi za Češko in Moravsko, sebi na ljubo pa zaključila 15. zasedanje državnega zbora. Potem se bo ob pričetku nove sesije volilo novo predsedstvo. Za predsednika želi manjšina in z njo vred vlada poslanca Kathreina, voditelja »krotkega« dela v katoliški ljudski stranki. Pričakovati je, da bo desnica vsaj tu pokazala svoj vpliv in glasovala za dosedanjega predsednika. Potem predloži vlada jezikovni zakon najprej samo za Češko in sicer skovan v tem smislu, kakor zahtevajo nemški voditelji Funke, Pergelt, Gross, Ilochen-burger, Hofmann in Kaiser, ki sedaj neprestano dajejo svete novemu kabinetu. Ali bo desnica glasovala za tak zakonski načrt? Pričakujemo, da ga v njenih vrstah ne bo moža, ki bi tako ume-val narodno jednakopravnost. Volitve v delegacijo se izvrše potem popolnoma mirno, parlament bo kot pokoren sluga molče odobril nagodbene predloge in nova vlada bo brez vsakih večjih težav dovršila svoje delo. To vse se izvrši na opisan način, ko bi ne bilo Čehov in Jugoslovanov.
J
Poljaki in večina. V kratkem se prične nova parlamentarna doba in državnim poslancem se predstavi nova vlada, ki bo do tedaj že razveljavila jezikovni naredbi in si napravila čisto mizo v zbornici z zaključenjem sedanjega državno-zborskega zasedanja. Tedaj bo treba desnici pokazati določno barvo nasproti novemu kabinetu. Večinoma je že znano od vseh desničarskih strank, kam se bodo nagnile. Mladočehi in Jugoslovani, brezdvoma tudi Rusini, bodo našli svoje mesto v opoziciji, najbrže se tem strankam pridruži tudi večina članov katoliške ljudske stranke. Le Poljaki se bodo bržkone popolno izneverili desni-škim načelom, ki Be morajo ravno sedaj pokazati v dejanju. »Pester Lloyd« piše baje iz zanesljivega poljskega vira o prihodnji taktiki poljskega kluba mej drugim tudi to • le: Poljaki sicer prej ko slej vztrajajo pri večini, toda vedeli bodo porabiti svoj vpliv tako, da bodo skušali vselej zadušiti izbruhe prevelike nezadovoljnosti ostalih strank, eventuvalne obstrukcije se pa sploh ne bodo udeleževali in bodo stične predloge vselej odklanjali. — To je dovolj jasno povedano. Ko bi imeli Poljaki res odločilno besedo, potem postane desnica res večina sedanje nemško-liberalne vlade. Pa ne samo Poljaki, kateri so dobili dva mandata v kabinetu, tudi nemški konservativci se hočejo vdinjati za poslušno deklo Llary-jevemu kabinetu. Vsaj za jeden del izmej njih velja to, ker sicer bi »Graz. Volksblatt« ne mogel pisati, da večina ne bo poslušala sirenskih glasov mlado-čeških listov. Seveda se to ne more trditi o vseh članih nemške ljudske stranke, posebno ne o somišljenikih barona Dipaulija, katerim njihova katoliška načela dovolj jasno predpisujejo postopanje napram liberalni vladi. Desnica se bo toraj najbrže razbila vsled politike poljskega kluba in nekaterih drugih neodločnežev in ostali slovanski zastopniki bodo znali izvajati posledice, prepričani, da samo navidezna solidarnost, združena s sebičnostjo v politiki ne velja.
Manifest nemških radikalcev. Glasilo nemško-nacijonalnega generalnega štaba objavlja z ozirom na nastop nove vlade manifest, iz katerega more grof Clary brez težav razbrati, pod kakimi pogoji more računati na podporo te levičarske klike. Generalissimus K. H. Wolf zahteva namreč v prestolnem govoru nastopne garancije: 1. Nagodba z Ogersko se mora izvesti samo v obliki, ki jo konečno odobri parlament; 2. dati treba zagotovilo, da se § 14. ne bo nič več zlorabljal za kršenje ustavnih pravic; 3. po odpravi jezikovnih naredeb mora predložiti vlada jezikovni zakon, ki priznava nemščino kot državni jezik in poskrbi za varnost zaprtega nemškega ozemlja. Ako se vse to ne zgodi, vlada niti volitev v delegacijo ne bo mogla izvesti. — Po našem mnenju ima K. H. Wolf precej opravičene nade, da se mu izpolnijo navedene želje.
V francoski armadi še sedaj ni miru in ga seveda tudi ne bo, dokler bo vojni minister tako pristransk Dreyfusovc, kakor je ravno general Gallifet. Z vso silo se je pred nekaj dnevi vrgel na stotnika Desmichelsa ter uvel proti njemu strogo preiskavo, njega samega pa vtaknil takoj v zapor. Tako postopanje je vzbudilo celo pri somišljenikih sedanje vlade veliko ogorčenost in jeli so napovedovati Gallifetu odločilen boj, posebno v zbornici. Prvi učinek te odločnosti se je že pokazal , ker bo imenovani stotnik v najslabšem slučaju samo premeščen.
jRusija in Angleži. Rusija odločno sim-patizuje s Transvalci, katerim seveda ne more prorokovati zmage nad Angleži, toda iz pisave vseh ruskih listov je razvidno, da se Rusi ne bodo veselili angleške zmage. »Nowoje Vremja« pravi, da bo Anglija sicer lahko premagala mali Trans val, a ta zmaga bo precej draga. Poleg izgub pri ljudeh in denarju bodo izgubili Angleži še nekaj druzega, kar mora biti dragoceno vsakemu narodu : pravico do spoštovanja od strani civilizovanih narodov, kajti ta vojska bo neovrgljiv dokaz, da pomeni vspeh anglo-saškega rodu velik korak nazaj na polju krščanske kulture. — »Novosti« trdijo po pravici, da so simpatije cclega sveta na strani male in hrabre republike; Anglija bode z vojsko v Transvalu zanetila ogenj v celi južni Afriki, ki bo imel bržkone take posledice, kakor so jih doživeli Angleži v Severni Ameriki. Tudi v Južni Afriki je prebivalstvo že dospelo do spoznanja in se bo prej ko slej otreslo angleškega
jarma z ustanovitvijo južnoafriške državne zveze. To se bo zgodilo, ne da bi se katera država vmešavala v sedanji iazpor.
Anglija in Transval. Posredovalni koraki nizozemske kraljice, s katerimi je hotela dovesti do mirne poravnave razpora mej Angleži in Transvalci, ne bodo imeli nikakega vspeha, ker se Angleži, zavedajoč se svoje premoči, nočejo udati, kakor le pod pogojem, da pritrdi Kriiger vsem angleškim zahtevam. Potom razsodišča se toraj razpor ne poravna in gotovo pride do vojske prej ali slej, kadar bodo Angleži zadostno pripravljeni. Buri v Transvalu, Oranje državi in v Natalu so že tudi storili vse, kar je bilo v nji hovi moči. Zasedli so vse točke na južni strani Transvala in oborožili vse, karkoli more nositi orožje. Toda v zadnjem času jim nekaj provzroča težave. V nerodovitnih gorah, kjer preže na dohod angleških čet, manjka živeža za moštvo, posebno pa za konje, in velik oddelek Burov, ki je zasedel višave severo-vzhodno od Newcastle, se je moral umakniti nazaj v Sant Spruit. Mogoče, da so se odločili za ta korak tudi zato, ker so čuli, da bodo oziroma da so že Angleži pri Kim-berleyu prekoračili mejo države Oranje. Oboje je prav verojetno, najbolj pa prvo. Nikakor pa ne more biti res, kar trdi »Southafrican News«, da jim namreč versko čuvstvo prepoveduje predčasno podati se v vojno nevarnost. Bodisi že kakor hoče, previdno to nikakor ni in Buri bi gotovo ne bili storili tega koraka, ko bi ne bili prisiljeni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. oktobra.
(»La Pensče Slave« o »Slov. Naroda«.) Imenovani list v polemiki s »Slov. Narodom« piše, »da je vstopilo vse slovensko časopisje proti »Slov. Narodu«, ter da ga rodoljubi slovenski, ako že čitajo, vržejo od sebe z izrazom nevolje. Da je to resnica vsaj v Trstu, o tem se vsakdo, ki obiskuje kavarne, kjer čitajo »Narod«, lahka prepriča vsak dan«. Nadalje piše »La Pensee Slave«, da se je »Slov. Narod« izneveril plemenitim in vzvišenim idejalom, za katere so ga zasnovali slovenski rodoljubi, »odkar je prevzel nalogo zagovarjati Dreyfusa in odkar je njegovo uredništvo postalo informacijski urad za ,Neue Freie PreBse'«.
(Iz obč. sveta ljubljanskega.) Župan izroči obč. svetu zahvalo praškega župana Podlip-nega na obsodbi celjskih izgredov. Obč. svet. Plan ta n poroča, da je deželna vlada izdala odlok, s katerim zaustavlja izvršitev dveh sklepov obč. sveta, namreč, da se županu Podlipnemu pošlje izraz ogorčenja nad celjskimi izgredi, in Prosenčev izraz ogorčenja o čudnem postopanju poklicanih faktorjev o priliki celjskih izgredov. Govornik kaže na to, da vlada ni nikdar razveljavila sklepov nemških občinskih svetov, ki so izražali simpatije celjskim kravalom. Sklene se uložiti proti vladnemu odloku priziv na ministerstvo. V kuratorij cesarja Franc Jožefa I. mestne višje dekliške šole se izvolijo: Dr. Karol vitez B1 e i w e i s, Jakob D i m n i k, Fr. O r o ž e n, dr. Val. K r i s p e r, Fr. P a v 1 i n in ravnatelj Se n e-k o v i č (kot predsednik). G. Iv. Subicu, ki posla ni več sprejel, se izreče zahvala. Poročilo o ponudbi delniške družbe za plinovo razsvetljavo v Ljubljani glede izvansodne poravnave prepimih točk se preloži v tajno sejo, ker bi bilo za javnost preveč zanimivo. Obč. svetnik S ve te k poroča o škontraciji mestne blagajne dne 12. avg. t. 1. ter izjavlja, da se je vse v redu našlo. Pri-zivu PalIu»ovih dedičev o zadevi vtopenja voglov pri njihovi novi hiši v Zatiških ulicah se toliko ugodi, da Be zahteva samo zaokroženje voglov. Priziv predilne tovarne proti naročilu mestnega magistrata v zadevi varnostnih uredb v predilnici se odloži do prihodnje seje. Na vrsto pride poročilo o uličnih napisih v Ljubljani. Poroča obč. svetnik Plantan. Poročevalec se zelo trudi zakriti, kolikokrat je obč. Bvet o teh napisih menjal svoje mnenje. Sedaj je obč. svet moral odobriti nabitje samoslovenskih uličnih tablic, da se ogne raznim neprijetnostim. Predlog dr. Gregoričev iz 1.1896 je včeraj moral zmagati, llačuni o porabi dotacij zal. 1898/99 na II. mestni deški ljudski šoli, na mestni slovenski dekliški osemrazrednici, na mestni nemški dekliški ljudski šoli, na meščanski šoli
pri Uršulinkah in na I. mestni deški ljudski šoli predlaga poročevalec Dimnik, da se odobre, kakor predloga mestno knjigovodstvo. Drugih podatkov ne da. Sprejeto. Prošnja vodstva II. mestne šole za zvišanje dotacije šolskej delarni in za dovoljenje letne nagrade vodstvu delarne se reši po poročilu obč. svet. Grošelja tako, da se za 1. 1900 izplača 130 gld. Po poročilu obč. svetnika Dimnika da občinski svet 20 gld. za nakup 2000 gl. »Zahnerjevih torbic za hrambo poštno branilnj[čnih kart«. Odobri se zopetni »naknadni« kredit 290 gl. 20 kr. za novo šolsko opravo na II. mestni ljudski šoli. Poročevalec obč. svetnik Grošelj. Javno sejo zaključi kakor po navadi poročilo podžupana dr. viteza Bleivveisa o klavničnih zadevah. G. Buzollini prosi, da se še nadalje ogleduje meso v njegovi tovarni in da se mu zniža za to odmerjeni pavšal 350 gld. Prvi točki se ugodi, drugi ne. Sledi tajna seja.
(Politično društvo »Edinost«) priredi prihodnjo nedeljo javen shod v dvorani »Nar. doma« pri Sv. Ivanu.
(Slovensko gledišče.) V soboto dne 7. oktobra izvaja se tretjič na slovenskem odru opera »Glumači« in pred tem »Igra pike«. Opozarjamo ono občinstvo v mestu in na deželi, katero te prav dobro uspele opere še ni slišalo, da se omenjena opera za več mesecev stavi raz repertoarja, ker mora intendanca svoj program dosledno izvrševati in pridejo prihodnji teden druge igre na vrsto. — Pred opero izvaja se »Igra pike«, v kateri je najodličnejši član slovenske drame g. Inemann o priliki gostovanja v Pragi žel največjo pohvalo.
(Blrmovanje na Goriškem) bode dne 7. t. m. v Podgori, 8. v Ločniku, 9. v Moši, 10. v Št. Lovrencu, 11. v Št. Ferjanu, 12. v Cerovem, 13. v Kojskem, 14. v Vedrijanu, 15. v Smartnem, 16. v Kozani, 17. v Vipoljah, 18. v Medani, popoludne v Fojani, 19. v Biljani, 20. v Št. Lovrencu, 21. v Gradnem in 22. v Kožbani.
(Viiiska trgatev na Goriškem) letos ne bode obilna. V Medani in okolici so kranjski trgovci pokupili mnogo vina. Svetujemo našim kupcem, naj ne hodijo k laškim prekupcem v Kormin, marveč naj kupujejo naravnost od vinorejcev.
(Iz celovške škofije.) Novo mašo je daroval dne 24. septembra v celovški stolnici č. g. Janez Groltsch, rodom Celovčan, novomašnik dunajske škofije. — Kolajno za 401etno službovanje je sprejel č. o. Galus Jager, benediktinec v Št. Pavlu. — V stalni pokoj stopi gospod Janez H e i s e r, župnik v Mitteldorfu. — Prestavljena sta gg. kaplana: R. Pitterle iz Volšberga v Mostič, J. Schwaiger iz Mostiča v Volšberg. — Na novo sta nastavljena g. Jan. Šnedic za kaplana v Spod. Dravbergu, g. Jan. Cesky za kaplana v Žel. Kapli. — Razpisan je do 8. novembra četrti kanonikat pri kolegijatnem kapi-telju v Gospi Sveti. — Župnijo Apače bode oskrbovala duhovščina v Šmarjeti v Rožu. — Gospod Janez Loigge je prestavljen iz Trbiža v Šmarjeto.
(»Glasbena Zora«) v III. zvezku prinaša naslednje skladbe: Hladnikovo »Bleškemu jezeru«, besede Ivogorskega; Pavčičevo »Ženjica«, besede M. Vilharjeve; Gerbičevi »Žitno polje« in »Slavček, daj mi«. Toplo priporočamo »Glasbeno Zoro«, katero izdaje 16. vsakega meseca Fr. Gerbič v Ljubljani; cena za pol leta 1 gld. 50 kr.
(Vspored dirke »Kluba slovenskih biciklistov Ljubljaua«) na slovenskem dirkališču v Ljubljani dne 8. okt. 1. Dirka juniorjev: 1200 m. = 3 krogi. Otvorjena za vse dirkače, ki na dirkališču še niso dobili I. nagrade. Vloga 3 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 30, 20, 10 kron. 2. »Match«: Ferkovič-Iros. Vozi se trikrat. Kdor zmaga dvakrat, je zmagovalec in dobi častno svetinjo. 2. Borba za prvenstvo kluba biciklistov celjskega »Sokola« : 2800 m. = 7 krogov. Otvorjena za člane celjskega kluba. Vloge in nagrade določi odbor. 4. Borba za prvenstvo kluba slovenskih biciklistov »Ljubljana«: 2800 m. = 7 krogov. Otvorjena za člane kluba. Vloga 5 kron. Prvi dobi naslov: ,Prvak kluba slov. biciklistov Ljubljana' za 1. 1899/1900'; častno darilo v vrednosti 80 kron in častni znak, drugi in tretji častno svetinjo. 5. »Match": Ferkovič lros. 6. Borba za prvenstvo slov. kolesarskega društva „Ilirija": 2800 m => 7 krogov. Otvorjena za člane društva. Vloge in nagrade določi odbor. 7. Dirka goBtov: 2000 m. =
5 krogov. Otvorjena za vozače, stanujoče izven Ljubljane, oziroma zunanjih članov kluba. Vloga 4 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 50, 30, 20 kron. 8. „Matcha: Ferkovič-Iros. 9. „Han-dicap": 2800 m. = 7 krogov. Otvorjena za vse vozače z vsakovrstnimi kolesi. Vloga 4 krone za osebo. Nagrade: Častna darila v vrednosti 50 prvim, 40 drugim in 30 kron tretjim. Dirka je otvorjena za vse člane slovenskih in drugih slovanskih kolesarskih društev. Dirka se vrši po dir-kaliških pravilih. Zaključek prijav je dne 6. okt. ob devetih zvečer. Na pozneje došle prijave se ne bode oziralo. Prijave sprejema društveni blagajnik, naslov: Fr. Gombač, Ljubljana. Začetek točno ob 8. uri popol. Zvečer ob 8. uri v „Narod-nem domu" vojaški koncert in razdelitev nagrad. Med točkami pri dirki svira vojaška godba.
(Javna predavanja) bodo odslej vsako sredo ob '/i8. uri zvečer v »Katoliškem domu«. Prirejala jih bode »blovenska krščansko • socijalna zveza«.
(Kočevski Velikonemei.) Včeraj so po Kočevju hodili kočevski rekrutje, prepasani z nemškimi trobojnicami. Heilali so na vse pretege in se smejali bistroumni patrijotičnosti kočevskega poštarja, ki je ob cesarjevem godu razobesil cesarsko zastavo na — črno-zlato-rudečem drogu.
(Poštne zadeve.) Naznanja se, da se morejo odslej pošiljati vrednostna pisma (Lettres de va-leur) z napovedano vrednostjo do najvišjega zneska 1200 gld. = 3000 frankov v britiške naselbine: Britiška Guyana, Gambia, Hongkong, Jamaica, Lagas, Sv. Helena, Trinidad in Tobago; dalje z napovedano vrednostjo do največ 600 gold. = 1500 frankov na falklandske otoke.
(Kako se ustanavljajo »Sudmarkine« podruž nlce.) S Koroškega, 1. oktobra. Dne 23. in 24. septembra so ustanavljali v Kotičah na Zgornjem Koroškem podružnico glasovite »Siidmarke«. Prvo noč — od sobote do nedelje — prebdeli so domačini in došli nemški gostje pri glasnem kroku z godbo itd. V nedeljo zjutraj namesto k maši takoj zopet v gostilno! Ko je frančiškan, ki je opravljal ta dan božjo službo, šel k blagoslovu, pričakovali so ga udeleženci slavnosti, na čelu jim c. kr. okrajni sodnik Dreschnig, pred goBtilno in ga pozdravljali z demonstrativnim »hajlanjem«. Isto se je zgodilo, ko je prihajal iz cerkve, in sicer zopet pod vodstvom istega c. kr. sodnika. Duhovnika so i pozneje še večkrat insultirali. — Tako se je zgodilo v tistih dneh, ko se je v ljubi Avstriji začelo snovati — nemško uradniško ministerstvo! Komentara ni treba.
(Slovanski gost ) V Ljubljani se mudi ruski učenjak g. Konštantin Radčenko. Mladi mož je docent kijevskega vseučilišča ter tu študira naravoslovne in književne razmere naše dežele. Lani je proučeval Slovane na Balkanu.
(Socijalni demokratje v »Mestnem Doma".) Župan Hribar je dal na razpolago »Mestni Dom« socijalnim demokratom za nedeljski shod, na katerem bode poročal sodrug Kristan o strankarskem shodu socijalne demokracije v Brnu.
(Povozil) je včeraj popoldne ob 1/l6. uri neki hlapec, ki je moral danes k vojakom, 771etno Marjeto Legat. Poškodovana je na glavi in na obeh rokah in leži sedaj nezavestna v Jožefinumu. Upanja ni, da bi okrevala. Voznik jo je hotel popihati, a ga je zasačil stražnik. Izgovarjal se je, da se je hotel izogniti nekemu kolesarju. — Pri tej priliki bi svetovali policiji, naj strožje pazi na voznike, da se izogibajo nagle vožnje po mestu, posebno pa na Poljanski cesti.
(Nogo odbila) je skala delavcu po domače Boj-tovemu Karolu iz Beričevega v torek dne 3. t. m. pri gradenji škarpe ob Savi blizu Tacnja. — Sploh se dogajajo pri gradnji te škarpe vedno nesreče, kakor čujemo, in bi morali podjetniki pač nekoliko bolj paziti na življenje svojih delavcev.
(Zdravje v Ljubljani) od 24. do 30. oktobra. Novorojencev 16, mrtvorojena 2, vmrlih 20; med njimi za tifuzom (legarjem) 1, vratico (davico) 1, jetiko 2, vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvo-uda 2, nezgode 1, za različnimi boleznimi 12; med njimi 7 tujcev in 11 iz zavodov; za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za vratico 1.
(Rudeči učitelji.) Štajerski »Lehrerbund« je imel pred kratkim v Gradcu slavnostno zborovanje, pri katerem je „naš organizator H o r v a t e k"
govoril v čisto socijalnodemokratičnem smislu Načelnik H i 11 e r je slovesno zatrjeval, da se bodo učitelji borili „rama ob rami" s socijalnimi demokrati. Socijalnodemokratični poslanec Reselje bil prvi junak pri tem učiteljskem društvu, učiteljski socii so ga pozdravili s trikratnim „Hoch!" — Bog ve, kakšni bi bili naši Jakci in Lukci sedaj, če bi bila v Ljubljani zmagala socijalna demokracija!
(V Ptuju) je umrl knjigotržec in lastnik tiskarne Viljem Blanke, star 76 let.
(Hrvatski planinci) bodo dne 15. t. m. slovesno praznovali 251etnioo svojega »Hrvatskega planinarskega društva«. Gotovo tedaj mej hrvatske brate pohite tudi slovenski planinci.
(Imovit berač.) V ponedeljek večer so v neki tržaški krčmi prijeli 921etnega berača, ki je nadlegoval goste. Na komisarijatu so našli pri njem tudi prepis oporoke, s katero prepušča svojemu vnuku hišo in razna zemljišča. Beraču s>> preskrbeli še brezplačno stanovanje v zaporu.
(S parnika — v zapor.) V ponedeljek se je na parniku »Dubrovnik« iz Splita v Trst pripeljal natakar Ivan J., ne da bi plačal vožnino. Policijski komisar ga je našel skritega na ladiji in odvedel v zapor.
(Dobavni razpis.) C. in k. vojno ministerstvo namerava potom javne konkurence pri malih obrtnikih si zagotoviti različne potrebščine iz usnja za vojaško opravo za leto 1900. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, t o r n i -stre, taške i. t. d. Vsak obrtnik zamore se sam ali kot ud kake obrtne zadruge dobave udeležiti. Ponudbe je najkasneje do 31. oktobra 1899 do 12 ure (opoldan) pri oni trgovski in obrtni zbornici uložiti, kjer ponudnik biva, na Kranjskem tedaj v Ljubljani. — Varščine in uzorcev ni treba predložiti. — Natančneji pogoji, ponudbeni uzorci in izkaz predmetov in cen razvideti je pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani.
(Kako sedimo v železničnem vozu ?) Ne nagni se skozi okno, da bi gledal naravnost ven, ker se prehitro menjujejo predmeti in se očesni kot vedno izpreminja, kar draži živce! Vsedi se tako, da gledaš nazaj, ker pri takem sedenju oko mirneje vživa razgled!
*'
* *
(Skotenfot) se imenuje nov stroj, 8 katerim je mogoče fotogralovati brez tamne sobe ob svetlem dnevu. Ta stroj, ki sta ga izumila dva Hrvata, G. Cvijič in Dragan Inchiostri v Zagrebu, so že veščaki preskušali na Dunaji ter se prepričali o sijajnih vspehih.
(Židovski nradniki pri ruskih železnicah) so vsi odpuščeni iz službe.
(Nova iznajdba.) Znani T. Edison je baje izumil način, po katerem se more z elektriko iz zlatega peska pridobivati čisto zlato. Poskušali so že to iznajdbo pri Novi Mehiki, kjer je menda v pesku še mnogo zlatega prahu.
(Občinsko socijalno delo.) Mesto Ulm na Bavarskem je mestnim delavcem ustanovilo posebno blagajno za starost in bolezen. Rente znašajo letnih 220—450 mark. Pravico do rent imajo delavci po 10 letnem službovanju; starostna renta se dovoljuje po izpolnjenem 65. letu. Od delavcev se ne zahtevajo nikaki doneski za to blagajno. Gotovo človekoljubno delo. („Gewerbe Freund'' št. 11.)
(Darila za delavce.) Na Nemškem so imoviti krogi darovali v prvem četrtletju 1899 za delavce 6 milijonov mark. Darovali so to svoto 176 darovalci, med njimi 134 delniških družb, ostali so zasebniki. Za celo leto bi torej ta darila znašala 24 milijonov mark, gotovo lepo svoto!
(Slepar.) Neki Gordon je, kakor se poroča iz Londona, v nemških, francoskih, nizozemskih in švicarskih listih objavil poziv, da angleška vojna uprava išče za Transval ljudij, ki so trdni in dobri jahači. Plača na mesec 180 mark. Vpisnina 5 m. pa naj se pošlje M. Gordonu v Londonu 23 Car-nabie-Street. Gordon je nekaj dnij dobival po več sto pisem in poštnih nakaznic. Ko si je nabral nekaj tisočakov, je zginil kakor kafra.
(Železnice) se jako razširjajo. O tem nam priča število železniških strojev, ki so v prometu. Na vsej zemlji je sedaj okoli 110.000 strojev v rabi. Od teh je v Evropi 64.000, v Ameriki 40.000, v Aziji 3800, v Avstraliji 2000 in v Afriki 700. V Evropi imajo Angleži največ strojev, in sicer 17.000. V Nemčiji je 15.000 strojev, v Fran-
ciji 11.000, v Avstriji 5000, v Italiji 4000, v Rusiji 3500, v Belgiji 2000, v Španiji 2000, y Švici 900.
(Razvoj jezikov.) V 15. stoletju je govorilo angleški 4 milijone ljudij, nemški 10, ruski 3, francoski 10, italijanski 9-5, španski 8-5 milijonov. Koncem 19. stoletja pa govori angleški 116, nemški 80, ruski 85, francoski 52, italijanski 54, španski 44 milijonov.
(Adelina Patti) si je s svojim grlom zaslužila mnogo milijonov. In to grlo je Adelina prodala nekemu ameriškemu bogatašu, ki nabira raznovrstne predmete, za 500.000 frankov. Seveda dobi Amerikanec to grlo še le po smrti Adeline, ako sam preje ne umrje.
Društva.
(Društvo delovodij v Ljubljani) naznanja, da je prihodnje mesečno zborovanje v Hafnerjevi pivarni, 7. t. m. ob l/,8. zvečer. Vse gospode ude vabi odbor, naj se zborovanja udeležijo polnoštevilno.
(Mestna hranilnica v Novem mestu) V mesecu septembru 1899 je 184 strank vložilo 46.217 K 44 bel., 112 strank vzdignilo 26.040 K 48 bel, torej več vložilo 20.176 K 96 bel., 12 strankam se je izplačalo posojil 15.500 K — bel., stanje vlog 1,328.637 K 11 bel., denarni promet 158 947 K 11 bel.
(Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju) [Konec.] Iz Lukovice je poslal g. stud. med. M. Rus 45 K, ki so jih darovali: 10 K Janko Rahne, c. k. notar; 10 K N. Vidic, železn. nadinšp.: 8 K Viktor Parma, c. k. nadkomisar; po 4 K: J. Bevc, posestnik, Martin Vever, posestnik; po 3 K: L. Mlakar, župan ; G. Kotnik, župan; po 1 K: N. Florjančič, posestnik; J. Udovč, župan; J. Pistotnik, župan. — G. Jos. Sadnikar, c. kr. živinozdravnik je poslal iz Kamnika 27 K, darovali so: 10 K Regally Fr. c. kr. adj.; 6 K Jos. Močnik, lekarnar: 4 K Ivan Spalek, tovarnar; po 2 K: Viktor Parma, c. k. nadkomisar; Jak. Dra.vler, c. k. ok. tajnik; Josip. Sadnikar, c. kr. živinozdravnik; po 1 K Ivan Troha, c. kr. okr. tajnik v pokoju. — Naposled so darovali: 4 K Korošak Jakob, kapelan pri sv. Duhu ; 4 K Ivan Krušič, c. kr. šolski nadz. v p. ; 4 K Ferd. Roš, župan v Trbovljah; 4 K Anton Hajšek v Slov. Bistrici; 3 K Huth Karol, c. in kr. voj. župnik v p. ; 3 K Kerkoč Št., vikar v Lokavcu ; 3 K Fr. Stulc. post. nač. v Zagorju; 2 K Fr. Korun v Št. Petru pri Novem mestu ; 2 K Sket Martin, župnik v Št. Rupertu ; 2 K Št. Bensa, monsg., kan. v Gorici; 2 K Frid. Kukovič, kapelan v Novi cerkvi pri Čelju; 2 K Vurkelc Jernej, kapelan v Gornjem Gradu. — Blagim da-rovalkam in darovalcem najiskrenejšo zahvalo ! — Tekom pretočenega šolskega leta je bilo v 3057 jedilnih markah po 50 h je 1524-50 K, v denarju 1609 K, skupaj 3133 50 K razdeljenih in sicer v 503 slučajih med 81 potrebnih dijakov. Med pod-piranci je bilo Kranjcev 68, Štajercev 7, Primorci 4 in Korošca 2. Po študijah je bilo 40 juristov, 16 filozofov, 9 medicincev, 9 tehnikov, 2 kiparja, 1 agronom, 1 eksp. akademik, 1 slikar, 1 učenec obrtne šole in 1 grafičnega zavoda. — Odbor prosi iskreno vse rodoljube, naj se spominjajo potrebnih visokošolcev posebno zdaj ob pričetku šolskega leta, zakaj mnogim ubogim dijakom bi bilo sicer vsled pomanjkanja podpore nemogoče, započeti in nadaljevati svoje študije. Darovi naj se izvolijo pošiljati preč. g. monsign. Frančišku Jančarju, pap. čast. kom. itd. na Dunaju, I. Singer-etrasse, 7.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 5. oktobra. Danes popoludne so se sešli člani načelstev desniških klubov v posvet. Zastopniki češkega naroda so povdarjali neznosno stališče, katero jih čaka po razveljavljenju jezikovnih naredeb. Ta vladna odredba jih tira v skrajno opozicijo proti vladi, ki tako brezozirno postopa nasproti Čehom, člani druzih strank so priznavali opravičenost in ogorčenost čeških zastopnikov, vendar so se izjavljali za to, da se počaka, kako vlada nastopi. 0 ko-nečnih sklepih današnje seje sedaj še ni nič znanega; najbrže pa se jutri nadaljuje posvet.
Donaj, 5. oktobra. Vse zakulisne spletke novega zistema merijo na to, kako vsaj del Poljakov in katol. ljudske stranke pridobiti za novo vlado.
DnnaJ, 5. oktobra. Načelnik nemške ljudske stranke izjavlja v posebnem komunikeju, da so neresnična poročila o poga-
janju mej imenovano in liberalno stranko glede združenja v jeden klub.
Dunaj, 5. oktobra. Knez Alfred Liechtenstein se je vrnil na Štajersko. — Ogerski finančni minister Lukaoz je bil včeraj pri cesarju, kateremu je poročal o ogerskem državnem proračunu za 1. 1900. Danes je dosel Szell na Dunaj.
Trst, 5. oktobra. Večina munieipalnega odbora je demisijonirala.
Kutnagora, 5. oktobra. Sodišče je izpustilo iz zapora Erdmanna in Wassermanna, katera je Hilsner označil kot morilca Ane Hruzove.
Niš, 5. oktobra. S prestolnim govorom je bilo včeraj otvorjeno zasedanje skupščine. V svojem govoru je omenjal kralj velikih vspehov, ki jih je pokazala v vseh strokah izvedba vladnega programa. Omenjal je tudi napada na Milana, čegar življenje je kraliu, armadi in narodu (?) tako dragoceno. Vla-dinovci so kralja živahno pozdravljali. Skupščina je izvolila na to predsedstvo.
London, 5. oktobra. Iz D' Urbana poročajo : Prevozna ladija »Secundera" je došla z jedno baterijo in sanitetnim oddelkom iz Indije. Oete na ladiji „Lalpoora" so se danes izkrcale.
Melusine- ustna in zobna voda
delnje Izborno proti zobobolu ln gnjl-lobl z6b, ntrdl dlesno in odstranjuje neprijetno sapo lz ust. 1 steklenloa 50 kr.
Jedina zaloga 2 567 15
v deželni lekarni ,.pri Mariji Pomagaj" Milana Leustek-a v Ljubljani,
Besljeva cesta 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Razpošilja z obratno pošto.
Cena žitu na	dun	ajski		bo	r zi
dne 4. oktobra		1899.			
Za 100	kilogramov.				
Pšenica za jesen . .	. gl	854	do	gl-	8 55
» » pomlad	»	8 89	»	»	891
Rž za jesen ....	»	7-07	»	»	709
» » pomlad . . .	»	7-39	»	»	7-41
Turšica za oktober . .	. »	5-52	»	»	5-53
» » maj-junij .	»	5-33	»	»	5-34
Oves za jesen . . .	»	530	»	»	5-31
» » pomlad . .	»	570	»	»	5-72
nn__ «					
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 7360 mm.
Cas opazovanju
Stanje barometra v mm.
Temperatura po Celzija
Vetrori
Nebo
li
u:
i
4| 9. zvečer
-I 7. zjutraj | 2 popol.
/391
738-9 T376
12-r
9-5 20-2
sr. jup
jasno
sr. jzah. I megla brezv. del. oblač.
00
Srednja včerajšnja temperatura 13 4'. normale: 12'9°.
Izvrstna, naravna hrvaška
W % i na
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 50—12
„€rlavna slovenska
hranilnica in posojilnica,
registrovana zadruga ž neomejeno zavezo", pisarna v Šelenburgovih ulicah št. 3
v I >jubljani,
sprejema in izplačuje
hranilne vloge po 41|2°|0 obresti
od dne do dne brez odbitka in brez odpovedi.
Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. Hudnik,
757 7	predsednik.
katol. tiskovnega društva za 1.1900,
krasno vezan, z jako zanimivo in rabno vsebino, z vrtnim koledarjem, z imenikom učencev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katol. Bukvami« 1 gld. 20 kr. Udom tiskovnega društva je brezplačen.
Šivalnih strojev tovarniška zaloga
Ivana Jax-a
v Ljubljani, Dunajska cesta 13
priporoča svoje priposnano najboljše
ST šivalne stroje -S
za domačo porabo in obrtniike potrebe.
Izjava.
Z ozirom na razna obrekovanja, katera se o meni širijo, javljam, da bodem vsakega tožil, o katerem izvem, da jih bode v istem smislu širil.
V Sodražici, dne 30. septembra 1899. 803 2-2	Jože Oberstar.
Križevi pot,
188 cm visok in 64 cm širok ima na prodaj za gld. 120—	741 6-5
FR. TOMAN, podobar in pozlatar v Ljubljani, Valvazorjev trg.
Lak za solske table, omogoči tako'
lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATA. EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vuanja naročila proti povzetju. 228 21 11—6
Brata Eberl,
črkosllkarja, pleskarska obrt za stavbe in meblje,. trgovina oljnatih barv.
Povodom bližnjega praznika Vseh svetnikov se dovoljujeva p. n naročnikom najuljudneje priporočiti za pleskarska dela na pokopališču in zagotavljava pri najnižjih cenah najboljšo izvršitev.	801 13-2
»
Na postaji ŠkoQa Loka proda se potom dražbe v nedeljo 8. t. m. ob 9. uri dopoldne
IV sod vina (cvička)
612 litrov, s posodo vred.
€. kr. prometni urad postaje Škotja Loka,
804 2-2
dne 3. vinotoka 1899.
Maj ver J o nalogo
izdelanih n»{ivol>mila piramidi od črnega švedskega sijenita in granita lastnega izdelka, kakor tudi na> wpom esajllco^r in lijpJLiev
od najboljših in najlepših marmorov priporoča p. n. občinstvu po naj-
n i ž j i c e n i	794 6—2
kamnoseški mojster v Ljubljani, Reseljeva oesta št. 2G.
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana ,MIK1 Maks Veršec' v LJUBLJANI.	Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro - konto), obresti od dnč do dnž po 4*/,%. Poštno - hranilnične položnioeso na razpolago.
--M I>	u n a j s k a borz	a Mš^
Dn6 5. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr cekini........ . .
99 gld. 99 » 117 99 116 93 901 362 121 59 11 9 44 5
40 kr. 25 » 40 »
95
25 05 05 80 57 40 70
Dn6 4. oktobra.
4°/„ državne srečke 1. 1851, 250 gld. . .	171 gld.	25 kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	»	—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	50
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	20
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137	»	50
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	128	»	—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	50
Posojilo goriškega mesta.......112»	—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96	»	70
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	»	—
» » južne železnice 3°/0 .	164	»	50
» » južne železnice 5°/0 .	118	»	—
» » dolenjskih železnic 4°/„	99	»	50
82
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genois srečke, 40 gld.......84
Waldsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3135
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld, . .	4V6
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	100
Montanska družba avstr. plan.....273
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	189
Papirnih rubljev 100........128
196 gld — kr. 160 » — • 20 » - »
50
25 60
85
•^dMMMMBMB«	■
IfiT Nakup ln prodaja *£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E R C U B"
I., HlfolIznilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
BESE
Sf Pojasnila "5ES. v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih glavnic,