ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, 2 fl. bi ez pošte.
Cislo 37. v torek 7. Septembra 1852. I. tečaj.
Kako da bodo otrokom povesti všečne in
koristne.
(Spišal U u d m a š.)
Uvod
Kako radi otroci povesti, posebno prigodbe poslušajo, in kako lahko po teh njih mlado mehko šeree naginjamo, kamor koli hočemo, je vsakemu znano.
Tudi odraščeni jih ja radi shišajo , radi drugem pripovedujejo. Zatorej je tudi naš ljubleni Gospod in zveličar svoje svete nauke rad u pripovedke in prilike upletal, da bi se ložeje u pameti ohranile, in tako u človeškem sercu zakorcninile. Nimamo v šolah pripravnejšega pripomočka, učence si pridobiti, jih k pazljivosti-privaditi, in jih k vsemu dobremu nagniti, kakor pripovedke. Ce vemo mičnih prigodb iz živlenja pobožnih ljudi ali pa iz svetega pisma, nar boljše bo to; če jih nam pa pomanjkuje, poslužimo se tudi drugih , vemdar verjetnih, tako zvanih pripo-vesti. Toda ne smemo spred oči zgubiti, kaj pripovedamo, in kako. Nemci imajo lepe' sbirke takih sposobnih povesti, u laškem (talianskem) jeziku jih je Ambrozoli čudno lepih in podučnih sbral, Slovenci sijih moramo še le napraviti. Med našimi ljudmi jih je dosti, naberajmo jih, prisvojujmo si jih pa tudi od ptujih narodov, in enaki bodimo hišnemu gospodarju, ki novih in starih reči u svojem zakladu najde, in vse u svoje potrebe obernuti zna. Svest sein si, da sem svoje dni, ko sem še učil, dosti dobrega semena po povestih zasjal, ki je tudi čverstega in zdravega sadu prineslo, zato mi ne bodete zamerili, dragi čita-
telji »šolskega prijatelja," da vam 11 izgledu pokažem ne kaj? tega si morate sami priskerbeti, pa kako sem svojim učencom pripovedoval.
Pokusite vse, pravi St. Pavel, in kar je dobrega ohranite; jaz pa pristavim: berite, in ako se bode vam prijetno zdelo moje postopanje, posnemajte.
Pripravljanje h povesti:
S Bogom: (Rana bogomilost.)
Ofročiči! poslušajte me! — Dans pač nekaj lepega vem; vem neko prav prav lepo prigodbo. Ce bodete tiho kakor miške, jo čem vam povedati. Pa ne še zdaj! Najpred moramo storiti, kar je potrebno, potle še le imamo čas zato, kar je prijetnega. Tako sada se hočemo najpred lepo učiti, in ako bodete prav tiho, in lepo na moje nauke pazili, in jih tudi zapamtili, potle vam hočem pripovedovati.
Toliko hočem vam že sada reči, da povest, ki sem jo vam praviti namenil, zadene nekega dečka, ki mu je iine bilo Erik, in da ima naslov „pojdi s Bogom.'- Ko nauk končam — me bodete na to opomnuli — veste, pa pre ne! Sada pa se učimo! — Le tiho, drugače z pripovesti ne bo nič.
Pogovor po koncanej šoli.
Da! res ste bili pazlivi in pridni moram taj storiti, kar sem obljubil. Od koga sem že rekel, da bodem vam pripovedoval? — kak je naslov te povesti? da! da! Pojdi s Bogom! Lepa beseda: pojdi s Bogom!
Pa še nekaj mi morate vi povedati, prej da začnem. Al ste culi že včasi te besede: s Bogom: pojdi s Bogom? — Veste, kaj to hoče reči. Ali moremo mi s Bogom hoditi? pa ti? pa ti?— Da res je, vsi moremo s Bogom hoditi, ako le hočemo, povsod je pri nas, vidi in ve' naše potrebe in nam o pravem času pomaga! On naš ljubeznivi, mili Oče, ki nas ne pozabi, da bi li mati svoje dete pozabiti mogla, 011, ki nas ima u svoje roke zapisane.—
Lejte kako se jc Eriku godilo, in kako je za njega dobro bilo, da je s Bogom hodil, s Bogom potoval.
Pripovedanje povesti. 1. košček.
Berhek in zal deček je bil Erik ali Henrik, kakor so mu drugi rekli; šibek in za svoje leta visok. Bil je ravno u vašej starosti; štel je namre tadaj, ko ga mi pervič najdemo, okolj deset let. Černe tužne oči so se mu iz pod podolgastih t repa v-nic lesketale, in černi, razkeršeni vlasje so se mu okolj bledega obličja razlijali; — pa bil je sirota, u cunje oblečen, u vmazani srajci u sterganih hlačicah, bos in košoglav. Starši so bili nekdaj pri dobrem, pa so obožali. Naglo so zaporedoma vmerli, narprej mati, potle oče, in nič mu nista zapustila, kakor da sta mu s besedo in s djanjem globoko v serce vsadila: Bodi pošten, in delaj rad — tak nikdar ne b od eš stradal. Bil je doma na Laškem, u Veletri na Pontinskem močirji. Velctri, majhne vbožno mesto nema š čem drugim se poiiositi, kakor da je u njem Cesar August rojen bil. Naš Erik po smerti svojega očeta ni vedel, kam bi se djal; pa glad gaje naganjal, da je na nektere duri poterkal, in prosil, da bi mu hotli dela dati, zakaj miloščino, ali bogaime prositi, se je sramoval, ker so mu ljubi otac vedno bili rekali, da to ni pošteno, da kdor delati more, si si naj svoj kruli pridela, ker le tadaj s dobro vestjoj moliti sme : daj nam dones naš usakdanji kruh! —
Tode za slabega šibkega dečka dela nikje ni bilo. Gdegod se je u službo ponudil, so mu milostivo skomucaje djali: Pojdi s Bogom. Kjekje so mu košček kruha podali, pa niso pozabili pristaviti? Pojdi s Bogom.
Pogovarjanje.
Alite, da ta prigodba bode lepa? — Dones je ne smem dalej praviti, jc že prepozno, morate iti domu, Ako bodete pridni, kakor ste bili dones, bodemo pa jutre se s našim Erikom na pot podali, in vidil i, kako je s Bogom hodil. Pa še nekaj, da ne pozabite, kar ste dones slišali. Kdo mi more Erika prav dobro popisati, da ga bode vsak kmalo poznal? —Kakega stasa, ali kako je bil izraščen? kake je imel oči, kake lasje?—kako star je bil?
kako oblečen? Dobro! poznate g«! Mi veste povedali kaj od njegovih starišev? — Kje je bil doma?— Da! u Veletri na Laškem. Veste ini imenovati nar veče in slavnje mesto Laškega?
Da bodete ložeje se spoznovali, vam hočem sem na desko naznačiti. Tu bo naj Rim: od Rima mi bodete jutre več povedali. Iz Rima gremo po tej poti u Veletri. Lejte tako leži Veletri; tu je pa močirje, veste kaj je to? temu močirju se pravi Pontinsko. Kdo je bil še rojen u Veletri? kteri visoki mož? Prav! Dons se vam domu mudi; jutre mi bodete še vse to lepo povedali; — 111 če vidim, da nisem zastonj govoril — in če bodete me radi bo-galij jo hočemo dalje potegnuti.
Veste kakšno veselje mi še morete storiti? Rad bi, da bi mi nekteri Erika, drugi pa mestice Veletri popisali, in jutre pismeno prinesli. Kdo mi bode to veselje storil? Ti: ti? — al ti pa ne? Prav tako, pa ne pozabite, kar ste mi obljubili. Molimo! S Bogom! — lahko noč!
Pazka. Ne morem se upuščati u razlaganje besed: ber-hek deček, trepavnica, si ro ta , tužen i. t. d. se ve, da se morajo otrokom razjasniti, če so njim neznane.
2. koŠcelt.
Dobro bode učitelj ravnal, ako če ne vsak dan, saj nekoljko dni v tednu povestim odloči, in sicer vedno poslednjo pol ure popoldne. Prej da se 11 povesti dalje pomika, naj pobere in prebere otroške spise, in se čez nje s njimi še pogovarja, kolikor se mu treba zdi. Po tem pa začne sopet. Besede, ki jih je u vsakej hiši slišal, besede: pojdi s Bogom so se mu počasu globoko u pri— prosto serce utisnile. Počel je premislevati, in govoriti sam seboj in je djal: Toliko dobrih, in milili ljudi mi pravijo: Pojdi s Bo-«•0111! To mora vendar kakšen dober so vet biti. Hočem sku-siti, in čem s Bogom iti. Gotovo to ne more zlo, ne more hudo biti. Da, da, čem to poskusiti! — Pa kam? to pa ni vedel. A! je mislil, če imam Boga za tovarša, in s njim grem, kamor hoče, me bode že prav peljal. Alj je prav mislil? —Kaj se vam zdi? — Le pomislite, da je od vsili ljudi zapuščen bil, da niko-garja ni imel, ki bi mu bil dela, in tak zasluženi vsakdanji krušek dal. — Ti dan, ko so mu take misli po glavi hodile , se jc ravno
u nekem samostanu mineštre najedil. Mineštra je neka čorba ali borna julia, u ktero se včasi vsi ostanki prošlih dni veržejo. Tako sem (udi jaz poidrug'0 leto pri frančiškanih u Gradcu jedel, \Ti bila boljši ko pomije, v kterih je nekaj zela, repe, ali druge ropotije plavalo, in nekoliko kosti na dnu ležalo. Večkrat smo si morali nose pri jedi zatisniti—Pa ljubi moji! glad je nar bolji kuhar! Počedili smo skledo in jo polizali, da ni trohice ostalo, kčr smo u 24 urah le enkrat jesti dobili; in smo Boga hvalili, da smo se le nasitili.
Tako je tudi naš Erik, ko se je najedil, bil poln radosti, se je čutil krepkega in močnega, je šel iz mestica pri pervih vratih, ki so pred njim stale, si je vrezal precej nar debelšo lešjevo paličico, kije mogel, in se je po cesti naprej podal.
Bilje poln poguma, iu prav dobre volje; pa godilo se mu je s njegovo močjo, kakor se godi drugim otrokom s denarjem, ki ga imajo u hranilnici, mislijo daje studenec, ki ga ni mogoče izčre-pati. Proti večeri — sem zabil povedati, da je bilo lepo vigredno popoldne, ko se je na pot uzdignil — proti večeri čem reči, se čuti trudnega, jame opešati, in se je moral na nekej ladmi usesti. Solnce zahaja, noč se bliža, glad ga lomi; solze se mu po licih uderejo, in on jeme zdihovati: »Oh! saj sem s Bogom hodil, kaj pa da ne morem napred!"
Tukje ga sada moramo pustiti; tudi iz vas so morde nekteri že lačni, solnce se je nagnulo proti zahodu, pojde skor za božjo gnado, vi bi radi šli domu. Mati vam že večerjo pripravljajo. Ko bo vam nar bolj dišalo, spomnite se našega vbogega Erika; in povejte domačem — zlasti starejšim, kaj smo dans od njega culi. Moji pridni mi bodejo pa spet napisano prinesli:
1. Kako je Erik besede: pojdi s Bogom premisleval? kdaj in kako se je na pot spravil, in 3. kako se mu je pervi dan njegovega potovanja s Bogom godilo; kdor ne more vsega popisa-ti, pa naj zapiše, kar se mu poljubi, in nar bolj dopade.
Narekovavni iu predpisni sostavki.
Dokler imaš čisto in nedolžno serce, si srečen, da nobeden tako na celem svetu.
Ni bolj veselega časa v celem letu, kakor je ljubezniva in prijetna spomlad , polna naj lepših cvetlic. Pa tudi lepšega in pri-jetnišega časa v celein človeškem življenju ni, kakor so dnevi čiste nedolžnosti.
Bodi priden in delaven. Kdor brez dela okoli capa, mu kmalo kruha manjka.
Kakor se bote zdaj v mladih letih delati in živeti navadili, tako bote tudi v prihodnje ostali.
Predraga mladina! ne pusti lepega, zlatega časa tvojih prijetnih mladuih dni brez dobička iti. Delaj vedno tako, da ti žal ne bo. Čednost in vera naj te vselej podpira.
Človeško serce jc pomladni vert. Cvetlice, ki se tukaj naj lepše podajo, so: čednost, čistost, pokoršina in ljubezen do vsega dobrega. Te lepe in žlahtne cvetlice naj bodo tako terdno vsajene, da jih naj močnejši vihar pokončali ne bo mogel, llase-jo naj večno! —
Obračaj vse dobro in pravično. Nikoli se ne daj od strasti gospodariti. Sramuj se slabih del, in ljubi pravico, kakor beli dan. Življenje je kratko, vse bo kmalo minulo, le dobre dela gredo z nami na uni svet.
Ako ti je ljubo, da te drugi radi imajo, in ti radi pomagajo, stori tudi ti tako drugim. Ljubezen ali sloga bratovskaje nebeška iskra, ki človeka h vsemu dobremu ogreva, in ga pelje v svete nebesa.
Bodi v vsili rečeh pošten in varuj se svoje dobro ime omadeževati. Kdor sam sebe ne časti, ni vreden nobene časti.
Dobro serce je boljše, kot glava in visoke modrosti. Dobro serce je to, kar človeka za vselej srečnega stori.
Imej mir z Bogom, tako ga boš tudi imel s seboj in z bližnjim. Blagor ti je, ako mirno in v miru živiš! srečniši si ko uni, ki imajo denar in premoženje, miru pa nimajo. V miru živeti se pravi srečno živeti.
Pravica je mati miru, mir pa oče prave sreče, in mati resnične svobode je dobra vest.
Kadar vidite travnike s cvetlicami pregernjene, kadar vam škerjanec nad glavo žvergoli ali penica v germu, slavček na
polju, ali kaka druga vesela ptica veselo prepeva, se spomnile na Jezusove besede, kije rekel: „Poglejte ptice pod nebom! Ne sejejo, ne žanjejo, in ne spravljajo v žitnice svoje; vaš nebeški oče jih živi."
Ljudje, kterim je žal, da so drugi srečni, so sebi naj hujši sovražniki.
Žlahtne želje so lepo dišeči cvet, žlahtne dela pa njih sladek sad. Lep je cvet, vendar boljši še sad.
Poprimi se lepih čednost in naberi sijih, dokler je še dan. Kadar pride noč, jih zastonj iskal boš.
Poterpežljivost je steber, ki nam vse križe in nadloge terdno prenaša.
Enako smo vsi rojeni, različno živimo, vendar smert nas zopet edini, pa smo si vsi enaki, bogati in siromaki.
Hitro nam tečejo dnevi, in sonce življenja se nam hitro pomika. Kmalo bo zašlo in se nam za goro temnega pokopališča skrilo.
Karkoli delaš, pametno delaj, in misli na konec.
A. Praprotnik.
Prav povsod je ljubi Bog.
„„ ■ • • -v ."V' -
l*ri zivinci 111 cervicu, Tu doma in tam na polju, Prav povsod je ljubi Bog.
Tam , ker pridni in hudobni So po dnevi alj po noči, Prav povsod je ljubi Bog.
Koder si in koder hodiš, Glej! da vselej koj se spomniš: Prav povsod je ljubi Bog.
A. Praprotnik.
D o b r e m i s 1 i.
I. Dese(ek.
1. Uči se v junosti (mladosti), jeli hočeš bili moder v starosti. ■—
Tam, kjer sonce, luna sije, Kjer se potok k morju vije, Prav povsod je ljubi Bog.
Tam, kjer rožce nam cvedejo, Tam, kjer ptički nam pojejo, Prav povsod je ljubi Bog.
U samoti in pušavi, Tam na gori in planjavi, Prav povsod je ljubi Bog.
2.	Ni dobra (blaga) bez truda.—
3.	Kdor ne začno slabo, tudi ne bode začel dobro. —
4.	Vsako pričetje, trudno (težko.)
5.	Le glupec (bedak, neumnež) ne išče drugega kot veselje in kratek čas.—
6.	Potratjen (zgubljen) čas nikada več se ne vrača. —
7.	Jeli ljubiš življenje (žižn), imej čas v skerbi, zakaj ono obstoji v času. —
8.	Kdor govori, te seje; kdor pa posluša, ženje. —
9.	Deca in duraki (norci) mislijo, da dvajset orlažev (taler) in pa dvajset let bez konca so. —
tO. Težko je biti hud, pa še težje je, hudim dobro činiti (storiti).
Drobtineica.
**Bče1apiše: Ravno kar je v založbi Sigmundove bukvarnice v Celovcu na svitlo prišla nova knjižica pod naslovom: „Lepo darilo za pridne šol arčke" in obseže štiri prav prijetne pripovesti za poduk in kratek čas, namreč: »Bratec in sestrica", »car Peter Veliki, tesar v Zardamu", »David in Goliat" in „ Jaroslav".
Te pripovestice so našej mladini kaj primerne, ker toliko lepega in podučivnega obderže. Pisane so prav lahkorazumljivo v čistem slovenskem jeziku. Gotovo si bodo veliko bravcev med našo ljubo mladino našle. Natis je prav čist in ličen iz A. Pich-lcrjeve tiskarnice na Dunaju. Knjižica šteje 108 strani v dvanaj-sterki. Dobi se, kakor vse knjige naših Celovških knigarjev, po vsih slovenskih mestih, kar bi veliko slov. bukvarjem za izgled služiti imelo.
Pri tej priložnosti nektere Ljubljanskih bukvarjev še enkrat prav lopo prosimo, kak iztis njih bukev tudi k nam v Celovec poslati. Koliko se poprašuje po prekrasnej »Gerlici", po Vilhar-jevih pesni ah s napevi in drugih imenitnih knjigah; pa vse je zastonj, če si jo sam po kakem prijatelju ne priskerbiš. Kedaj se bo vendar to na bolje obernilo?