Političen list za slovenski narod.
J?« poŠti prejeman velja: £a eelo leto predple.fen 15 gld., z« .pol leta 8 gld., za četrt leta
4 ;gld., za en mesee 1 gld. 40 kr \ administraciji prejem.«, velja : Za celo leto 12 gld., za pol leta'6 gld., za četrt leta !8	za en mesec 1 glft. V Ljubljani na doai pošiljan velja I gld. 20 kr. vao na leto.
'Posamezne številke veljajo < kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, -Stolni trg št. 6, poleg,,Katoliške 3ukvame*.
Štev. 202.
Oznanila (iuserati) se sprejemajo ie velja tristopna petit-vrsta: S kr.. 5e se tiska enkrat : 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vrtčajo, nefrankovsna pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Seuieniškik ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvsemši nedelje in praznike, ob ',6. uri popoludne.
v Ljubljani, v soboto o.. septembra 1891.
Letnilc XIX.
VABILO
.na
javen shod,
katerega priredi
.„Katol.-politično društvo"
v
v Žužemberku
na Mali Šmaren dne 8. septembra ob 3. uri popoldne
v župnijskem dvorcu.
ST © ČL-Z,
1. Deželni poslanec Ignacij žitnik poroča o delovanju deželnega zbora.
Državni poslanec Fran PovSe poroča o delovanju državnega zbora.
'3. .Posamezni nasveti.
Shodu bode predsedoval društveni predsednik ;prečast. g. kanonik Karo! Klun.
K obilni udeležbi vabi volilce
odbor. „Katol.- političnega društva", šolsko nadzorstvo in Slovenci.
V lanskem deželnozborskem zasedanju je gosp. deželni predsednik, odgovarjajoč na neko interpelacijo., naznanil, da se misli razdeliti šolsko nadzorstvo za kočevski okraj. Slovenske šole bode nadzorovali drugi nadeornik, kakor nemške. Letos se je
to že izvelo in nemške šole so dobile svojega nadzornika. Tej razdelitvi nimamo dosti ugovarjati.
Popolnoma prav je, če nemške šole nadzoruje Nemec. On bode najbolje poznal potrebe uemškega prebivalstva. Ravno tako je pa tudi umestno in je-i din o pravično, da slovenske-šole nadzoruje slovenski i nadzornik, ia sicer mož, ki .ni Slovenec le po imenu, < temveč tudi po mišljenju.
i Te dni je neki zastopnik kranjskrh Nemcev 1 sprožil v velikem dunajskem listu misel, da se za -kranjske nemške šole imenuje poseben zastopnik v deželnem šolskem svetu. Mi smo že jedenkrat iz-■rekli misel, da bi bil ta zastopnik <odveč, kajti •kranjski deželni šolski svet se ozira tudi ua najmanjšo željo kranjskih Nemcev. 2eleč, da se naredi mir mej narodnostima, bi mi tudi temu dosti ne ugovarjali. 'Nemci bi vsaj potem lahko mirno spali, dasiravno se jim že sedaj ne godi uiti najmanjša krivica.
Na češkem se je razdelil deželni -šolski svet v češki in nemški, in kakor izvemo, prav dobro poslujeta oba oddelka. Marsikakemu prepiru se je s tem izognilo. Cehi sami tudi boljše skrbi za češke šole, nego bi mešani deželni šolski svet, Nemci pa bolje za svoj«. Nemci so posebno zadovoljni z razdelitvijo in so se poprej najbolj poganjali z&njo.
Kar je pa vlada spoznala primerno za Kranjsko ie češko, mora se izvesti tudi za druge kronovine z mešanim prebivalstvom. Če se je vladi potrebno zdelo, da sta ee imenovala za nemške šole v kočevskem in novomeškem okraju in za nemške šole v Ljubljani in radovljiškem okraju posebna nadzornika, smemo Slovenci s tem večjo odločnostjo zahtevati, da se za slovenske šole na Koroškem in Štajerskem imenujejo posebni nadzorniki. V koroškem in štajerskem deželnem šolskem svetu sta le zastopnika katoliške cerkve Slovencem naklonjena moža.
Ce kranjski Nemci zahtevajo, da se zanje imenuje poseben zastopnik v deželnem šolskem svetu,
smejo pač koroški ia štajerski Slovenci zahtevati s ;tem večjo opravičenostjo, da se imenujejo za slovenske šole posebni zastopniki.
Naloga naših poslancev pa bodi, da se ■ vso odločnostjo pri priliki za to oglasi.
Morda kdo poreče, da bi to ne bilo v zmislu prestolnega govora, ki zahteva, da se narodna vprašanja postavijo z dnevnega reda?
Ali Nemci sami hočejo to vprašanje zastran Kranjske sprožiti v deželnem in državnem zboru. •Če pa Nemci jedenkrat sprožijo to zadevo, se pač od nas ne more več pričakovati, da bi molčali. Tukaj gre za obstanek našega naroda. Baš s šolami po Koroškem posebno hitro ponemčujejo naš ljud. Napačno urejene šole pa nam tudi ne morejo dati one izobrazbe, ki je nam potrebna v narodnem ia narodno-gospodarskem boju.
Stvar ni lahka in mi vemo, da tudi na prvi hip ničesa ne bomo dosegli. Ustrašiti se pa nam ni treba. Podobne naredbe, kakor pri nas, so tudi na Moravskem in v Šleziji. Slovanski poslanci teh dežel bodo gotovo naše zastopnike radi podpirali. Dogovoriti se morajo najprej ž njimi, kaj naj zahtevajo in kako naj postopajo. Najbolje bi bilo seveda, če se deželni šolski sveti razdeli, če pa to ne bode šlo, morali se bodemo prvi pot s kako manjšo .pridobitvijo zadovoljiti.
Vemo sicer, da vlada s prva temu ne bode posebno naklonjena. Odločno pa že zaradi tega ne bode mogla odkloniti naših zahtev, ker je sama bila za razdelitev deželnega šolskega sveta na Češkem in tudi na Kranjskem pospešuje razdelitev nadzorstva. Tako strankarska pač ne more biti, da bi kar rekla, taka razdelitev se more dovoliti le tam, kjer je Nemcem v korist. Prej ali slej se bode tudi vlada udala, ker se ne da tajiti, da bi se pospešila sprava mej narodnostimi s primerno razdelitvijo šolskega nadzorstva.
Pa še na nekaj druzega moramo opozoriti. V nemškem narodu vrši se neki prevrat. Nasprotstvo
' LISTEK,
Sprehodi po praški razstavi.
Napisal Tinetov Groga.
V.
Kar je še ostalega samo na spredajem m&aj-feeua proetoru, zadostuje ti v ogledovanje še cele dn«ve; tu je paviljon „živnostenske banke" z ogromnim gradivom, zadevajočim finančne in kreditne razmere, med tem najzanimivejše grafične slikarije o fluktuaciji vrednostnih papirjev; tu je kiosk tvrdke A. Tschinkel, katera ima tudi v ljubljanski tovarni napravljeue sladkarije, šokolade in jednako blago razstavljeno; tu je Raubitschehova železna hiša, katera se dd v dveh dneh kamorkoli prenesti in zgraditi, preskrbljena za celo družino z vsem potrebnim pohištvom, vseskozi od stropa do poda iz železa; ali ima praktično vrednost, to bo še le prihodnost pokazala. Tu je poslopje pražanskih mestnih plinarn z mnogovrstnimi strokovnjaškimi zbirkami ; tu je stavba čeških papirnih tovarn, v kateri vidiš med drugimi stvarmi od stopinje do stopinje, kako se kos lesa naredi v kratkem v najfinejši regalni papir; paviljon Nj. ces. vis. nadvojvode Frančiška Ferdinanda d' Este s pridelki konopiščanskega uadvoj-vodskega kamnoloma; paviljon prve domače konfek-
cijonarke Ludmile Hospodaf; dalje paviljon pražanske družbe za izdelovanje cementa in apna; topliškega šaraotskega blaga; Gottwaldov paviljon z mnogovrstnim železnim pohištvom iu povrtnim orodjem, in še več od zasebnikov, društev ali mest prirejenih druzih, in povsod vidiš kaj zanimivega.
Nekoliko se moramo ustaviti vsaj pri sadjarski in vinarski razstavi, katera je na gorenjem prostoru blizu v sredi med ravno naštetimi. Na sprednjem vhodu predgrajen je ličen paviljon z ukusno sestavljenimi šopki iu grmiči rož in cvetk, domačih iu z velikim trudom umetno odgojeuih; zadej se razprostira dolgo poslopje, polovica namenjena cvetličnim, polovica sadjarskim, po letnem času menjajo-čim se razstavam; krog tega pa so široso na okrog nasajena v lepo oddeljenih gredicah mlada drevesca, jabolčua, hruškova, češpljeva, slivova, češpljevčeva, ob katerih visi večinoma zrelo ali polzrelo sadje; prijetno iznenadi te malo jabelčno drevesce v obliki lire vzgojeno, ob strunah in državcih mu vise ru-dečelična, na njem dozorela jabolka; tudi vinska trta iu razno drugo vrtno sadje, kot: sv. Ivana grozdje, drnulje, zlata jabelka iu jeduaka, vidi se po večkrat v obliki kočice, ali šopka, ali venca in jednakih podob. A rože so ti vseskozi take, da niti ne misliš, da so se „gor' po Labi, prot' severu" razcvele, iu sadje, da boljšega in lepšega Gorica in
Meran, avstrijski sadjarni „par excellence\ ne moreta roditi.
Še je tu zgoraj paviljon čeških turistov, kateri je razstavil ta šport zadevajoče predmete, kakor obleke, palice, krapše, zemljevide z društvenimi znamenji po gozdnih potih iu jednako; tudi ima za malo vstopuino zbirko lepih razgledov po domači zemlji pod štereoskopom in krasno dioramo na ogled; zadnja — večjih se je videlo, lepših gotovo ne — predstavlja boj Pražanov meščanov in dijakov proti Švedu Konigsmarcku 1648. leta pri Karlovem mostu, ki je sedaj po lanski povodnji pretrgan. Gledaš iz starega mesta tik mosta čez Vltavo; kipi svetnikov (sicer anahrouizem na dvorani, ker so se vsi še le pozneje postavili) imajo čisto jasne kou-ture, zgoraj onostran Gradžane, sv. Vida mogočna gotiška cerkev je še cela, ne pol razvalina, na podnožju ob reki krvav boj, onkraj mosta zgornji del visokega križa z glavo Križanega odbit (zgodovinsko), a tudi pod križem truplo bojevalca z odsekano glavo. Kot okamnel stojiš pred blizu sto štir-jaških metrov veliko podobo, tako mogočen vtis napravi ni-te.
Tudi še v sprednjem delu, na častnih mestih, kakor se spodobi, tik pred palačo, na obeh straneh Jurija Podubradskega, sta dva znamenita paviljona: deželnega odbora iu mesta Prage; prvi v prostornih
proti Slovanom vidno pojema. Samo židovski liberalci še vedno propovedujejo narodno borbo. Ni davno temu, ko so dunajski protisemiti bili še najhujši sovražniki Slovanov. To so tudi pri neki priliki jasno pokazali v dunajskem mestnem zboru. Letos so pa protisemitski vodje potovali na razstavo v Prago in se ondu bratili s Cehi. Neki dunajski protisemit se je celo izjavil, da se naj bi v vseh avstrijskih srednjih šolah učila češčina.
Mi vemo, da mnogi protisemitje neso (»osebno zanesljivi možje, da so že večkrat menjali svoje mišljenje. Zaradi tega pa ne pripisujemo njih besedam posebnega pomena. Ali pomenljivo je, da so se protisemitje upali bratiti s Cehi. Pred dvema ali tremi leti bil bi nastal velik hrup proti vsakemu, ki bi se bil upal izpregovoriti dobre besede za Cehe. Letos se pa razven židovskih listov nikdo ni izpod-tikal nad tem. Prebivalstvo samo spoznava, da je potrebna sprava s Slovani in da narodni razpor koristi le židovski kliki in nekaterim politikom po poklicu. Pričakovati torej smemo, da se bode ta spravljivi duh vedno bolj razširjal mej nemškim narodom, pa tudi mej nemškimi politiki. Zaradi tega pa pričakujemo, da bodo mnogi nemški poslanci podpirali naše pravične zahteve, posebno ker morajo spoznati, da mi ne kratimo Nemcem njih pravic, temveč le zahtevamo, kar nam gre. Položaj torej ni povsem obupen. Treba je le odločnega, previdnega postopanja in vspeh ne bode izostal.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 5. septembra. Notranje detel«.
Češki katoliški shod se letos ne snide. Sklical se bode bolj ob mirnem času in bode najbrž zboroval na Moravskem. Na Moravskem se liberalizem še ni tako vjedel mej slovansko prebivalstvo, kakor na Češkem in se zaradi tega zdi nekaterim Moravska primernejši kraj za katoliški shod.
Mladočehi. Poljski listi ostro obsojajo nameravane demonstracije Mladočehov. „Przeglqd" piše, da je mladočeška frakcija na nasprotnem koncu politične zrelosti. Zna prouzročati mnogo hrupa, ali v parlamentu nema nobenega vpliva in nikdo je za resno ne zmatra. Mladočehi ne bodo nikoli imeli posebnega vpliva na politiko naše države. Mlado-češko gibanje bode vsekako brez uspeha. — Iz poljskih listov se jasno vidi, da je nasprotje mej Mlado-četii in Poljaki vedno večje
Kmetska stranica se snuje v Galiciji. Ta stranka bi združevala poljske in rusinske kmete in bi se poganjala le za kmetske koristi. Dobrega od te stranke ni pričakovati, kajti delala bode le zmešnjave in pod pretvezo kmetijskih koristij razširje-vala liberalizem, kakor to delajo češka kmetijska stranka in nemška kmetska društva.
Ženska emancipacija. V Stryju v Galiciji je shod žensk sklenil, da se pošlje državnemu zboru prošnja, naj bi se ženske vsprejemale v gimnazije in vseučilišča. Mi pač mislimo, da v Avstriji ni posebne potrebe, da bi ženske pohajale visoke šole, ker nam ne manjka moške inteligence. To se d& k večjemu opravičevati v Rusiji, kjer je res z zdravnicami ustreženo mnogim krajem, ker jako pomanj-kuje zdravnikov.
dvoranah razkazuje izdelke, načrte in vspehe dobrodelnih zavodov deželnih, kmetijskih in obrtnih šol, mnogo načrtov izmed dvesto deželnih mostov, po katerih se vidi, da je stal vsak na tisoče goldinarjev.
Zadnji, mestni, paviljon obseza mnogo načrtov kraljevega mesta v silnih formatih, med temi kot „unicum" jednega iz 1419. leta, na katerem je vsaka malenkost, krajevno ali zgodovinsko spomina' vredna, zaznamovana; dalje izkaze mestnih dobrodelnih zavodov, učilnic, llzikata, hranilnice, načrtov o vodovodu, kanalizaciji, in Bog vi še koliko zna-menitostij; vse polno je takih stvarij vmes, kakor-šnih nijedno mesto na svetu ne more pokazati. Oba ta paviljona pa ti pričata kakor o burni zgodovinski preteklosti, tako o neizmernem bogastvu češke dežele, najlepšega, najdragocenejšega bisera v avstrijski kroni.
Zopet smo pri sprednjem vhodu v središče vse razstave, v obrtnijski palači. Tu ti še nekaj pokažem, ne da bi me zapeljivca imenoval. Glej, na levi, tam za deželnega odbora paviljonom, — meščansko plzensko pivarno, kjer kuharica napravi stvari, tudi ne najslabejše v razstavi, urni natakarji pa prinašajo bistro plzensko, najboljše avstrijsko pivo; na desno, malo krog desnega krila glavnega poslopja, pa toči Viktorin zlato melniško kapljo.
JReforma uprave na Ogerskem. Ministerstvo tgersko nikakor ni opustilo misli, da bi se premenila uprava. Stvar hoče sedaj drugače začeti. Preložila ne bode le jednega načrta, ki bi imel V6Č nego sto paragrafov, temveč bode predložila pet aU celo šest ratnih zakonov, ki bodo skupno ravno to obsegali, kar je lanski skupni načrt. Vlada misli, da bode tako vsaj jeden del svojega dela dovršila, ker opozicija vendar ne bode z dolgimi govori preprečila, da bi se kateri teh krajših zakonov ne rešil. Tako je mogoče, da vlada potem še vso stvar srečno dovrši.
Y nanje države.
Katoliški shod v Gdanskem je sklenil, potegovati se za to, da se veronauk po vseh šolah poučuje v materinščini in da se šole postavijo na strogo versko podlago. Shod se je tudi bavil s so-cijalnim vprašanjem. Izrekel se je, da je treba skrbeti za zdrava stanovanja delavcem, snovati katoliška društva mojstrov, pomočnikov in učencev.
llusija in Turčija. Vedno jasneje je, da Angleži nimajo povoda, jeziti se, ker je Turčija dovolila nekaterim ruskim ladijam prehod skozi morske ožine. Turška vlada je že pri tem mislila na svojo varnost. Mnogo ladij se ne bode moglo splaziti pred Carigrad. SLadije-križarice, ki bodo vozile kaznjence, katere stražijo vojaki, in pa vojaške novince v vzhodno Azijo, bodo res smele skozi Dardanele, ali rusko veleposlaništvo bode moralo poprej naznaniti njih prihod. Ladije, ki bodo pa vozile rezerviste iz Azije, kateri sevlda ne bodo oboroženi, bode pa smele skozi Dardanele, da le objavi njih poveljnik, kaj vozi. Vidi se torej, da je bilo več krika, nego ga je bilo treba.
Norvegija. Norvežani vedno odločneje zahtevajo, da se za Norvegijo osnuje posebno ministerstvo vnanjih stvarij. Nedavno se je znani pesnik in politik Bjornstjerne Bjornson izjavil, da se mora razdreti unija s Švedijo, če se Norvežanom posebno ministerstvo vnanjih zadev ne dovoli.
Izvirni dopisi.
Ribnica na Pohorju, dni 1. sept. (Dokaz lojalnosti Slovencev na Veliki Kapi.) Ko so Slovenci na severnem Pohorju zaslišali radostno vest, da obišče naš svetli vladar slovensko spodnje štajersko zemljo in sicer starodavno mesto Celje, bili smo od čutila udanosti do našega vladarja toliko navdušeni, da smo hiteli na najvišji naš pohorski hrib, ,,Veliko Kapo", od koder imamo lep razgled po celi savinski dolini, skazat našo lojalnost s tem, da smo tamkaj prižgali kres. Naše kmečko bralno društvo in njegovi prijatelji so šli opoldne dni 30. avgusta od doma na pot na imenovano ,,Veliko Kapo" in so počasi dospeli ob 4. uri popoldne na dotični visoki hrib. Dospevši tjekaj, nanosih so skupaj veliko gromado suhljadi in drv. Na to je začel škropiti dež. Ko pa se je vreme zjasnilo ter nastal mrak, prižgala se je gromada in ogromni ogenj razširjal je svojo svitlobo in žarke na vse strani. S to-le malenkostjo skazalo je bralno društvo svojo udanost presvetlemu cesarju. Ko je gromada plapolala v najvišjem plamenu, je načelnik višje omenjenega bralnega društva zaklical trikratni živio na našega preljubljenega cesarja in na to so zapeli navzoči cesarsko pesem.
Ganljivo pa je bilo videti toliko ognjev na vseh gričih in hribih po spodnje štajerski deželi, v očiten dokaz, kakšno udanost in zvestobo goji v svojem srcu slovensko ljudstvo do svetle habsburške dinastije. Posebne omembe vredni bili so kresovi, katere so potem naši slavljenci opazovali z „Velike Kape". Tako je gorel velikansk kres na Valovcu, jeden na Vitanjski planinki, drugi zopet na Planjici, pa na hribu pri sv. Uršuli; potem na Kozjaku kakih pet, na visoki solčavski planini trije ognji; a posebno lepo nad vse pa je bil razsvetljen hrib pri svetem Križu pri belih Vodah, kjer je bil ves hrib v jed-nem samem ognju. Po savinski dolini pa ga ni bilo griča, ki bi bil brez ognja, katerih naši opazovalci niso več šteli.
Strel iz topičev slišal se je celo do polnoči, a ob 11. uri pritisnila je na naš hrib gosta megla, ki je zakrila daljši razgled. Ob 12. uri po noči odpotovalo je tukajšnje bralno društvo z razsvetljene ,,Velike Kape", potem ko je njega načelnik zaklical še enkrat živio našemu presvetlemu cesarju, poudarjajoč s tem klicem geslo: „Vse za vero, dom in cesarja 1"
Od Dev. Mar. v Polju, 3. septembra. Kako žalno je bilo nekdaj za vrle sine Slave — za teptane sine tožne majke I! Nikakega veselja ni si smel privoščiti ubogi trpin. A teptani orjak, ki je zrl, kako prosto dišejo njegovi sosedje, mislil si je pač sam pri sebi, zakaj bi se ne smel veseliti i jaz?
Saj človek ni porojen le za delo, privoščiti si sme i poštenega veselja!
Toda naj preidem k stvari samej. Nj še preteklo leto, kar se je osnovalo bralno dru&vo pri D. M. v Polju. Pretečeno nedeljo je priredilo to društvo lepo veselico. Na ukusno olepšanem vrtu gospoda Gostinčarja zbralo se je že pred četrto uro mnogo občinstva, med katerim je bilo videti tudi mnogo domoljubov iz Ljubljane in drugih krajev. Ob četrti uri se je pričelo streljanje na dobitke in šaljiva loterija. Vse to se je vršilo med igranjem dveh godb, koji sta prav povoljno rešili svojo nalogo. Pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja Kavčiča je jako zanimal občinstvo. Mešani kakor moški zbor pel je prav krasno in pokazal s tem, kako ljubi slovenski sin — slovenska deklica lepo petje, ki naj doni preko vseh slovenskih planin in ravnin.
Ob 8. uri bil je pričetek veseloigre „Bob iz Kranja". Igralo se je prav izvrstno. Gospice igralke in gg. igralci rešili so jako dobro svoje vloge in so s tem tudi jasno spričali, kako napreduje dramatična veda med Slovenci. Ako omenjam posameznih vlog, omeniti mi je v prvi vrsti Nežike, potinje iz Kranja (gospica Ivana Kuhar). Lepo je pela vložke svoje in občinstvo jej je z ogromnim ploskom pač dovolj izreklo svoje priznanje. Tudi Polonica (gosp. Minka Valant) pogodila je vrlo dvojna svoja čustva. Kar se tiče vlog gg. igralcev, bile so vse v dobrih, rokah. Ne vem, koga naj bi prvo omenil, ali strogega ko-tlarskega mojstra Tomaža (g. A. Škofie) ali premetenega Matičeta, njegovega pomočnika (g. A. Lap), ki je tudi izvrstno pel svoje vložke. Obrtnika Gra-beža je prav dobro igral g. Ivo Rozman. Veselica nam ostane v dobrem spominu.
Iz Prage, dni 2. sept. (Cesar v Pragi.— Jubilejski danjubilejske izložbe. — Cehi in hrvatske izjave.) Po dolgih letih bode vendar zopet naš kraljevski grad videl svojega vzvišenega gospodarja in opuščeni Hradčani zable-šteli bodo zopet v kraljevskem lesku. Vest, da cesar o sv. Vaclavu dospeje v Prago, ta vest veselo danes odmeva po češko-slovanskih pokrajinah. Saj je krona tisti tolažilni ždr, v kojega je češki narod vselej upiral oči svoje, pri kroni iskal je i tedaj zavetišča, ko so v nje bližini neprijateljski svetovalci zavzemali mesta; krona je bila v vseh dobah najmočnejša vez vseh narodov v cesarstvu, v trenotjih naj-ljutejših ustavnih borb in neblagih narodnostnih prepirov. Velikansk je ta čut, globoko vkoreninjen v mislih in čeških srcih, kojega goji češko ljudstvo do cesarjeve osebe, do dediča krone sv. Vaclava, Karola — očeta domovine, Podjebrada in Rudolfa. Dasi so Cehi še vsikdar navdušeno in trdno n&dejo pozdravljali in vsprejeli kralja svojega, kedarkoli je dospel med-nje, velja to še tembolj zdaj, ko je obišče, da se sam uveri o češki delavnosti, čeških naporih in umti, kakoršnega predočuje izložba.
Celih jednajst let ni videla Praga Nj. Veličanstva v svoji sredi. Ko se je tu mudil zadnjikrat — baje je bilo to meseca junija 1. 1880. — imeli so Nemci še večino v deželnem zboru, deželni maršal je bil knez Auersperg, cesarjev namestnik Weber in v ministerstvu so zasedali ministri Horst, Korb in Stremayr, pristaši nemških centralisto7. Med to dobo bil je sicer na posamičnih krajih na Češkem in Moravskem, na pr. v Kromerižu, kjer se jutri otvori pod pokroviteljstvom Nj. em. kardinala in knezo-nadškofa olomuškega grofa Fiirutenberga go-spodarsko-obrtnijska izložba v njega vrtu „Kvetna" — dalje v Plznju, Pisku, Čeških Budjejovicih in Jiglavu. Toda k tako slavnostnemu aktu, kakor ta mesec, ko poslti izložbo, koji je sam pokrovitelj, ga niso še pozdravljali Cehi. Nebrojni sovragi in kle-vetniki, ki so hujskali in rili zoper izložbo in sramotili narod pred kraljem, so zdaj sami osramočeni.
Ume?no je torej, da je vesela vest o cesarjevem prihodu prouzročila v naši izložbi in med vsem stanovništvom najradostnejše gibanje, osobito pa v mestnem zastopništvu. Mnogo je sevlda želja in hrepenenj, koje neguje to kraljestvo. A vse te želje oglašajo se i tedaj glasneje, kedarkoli lesk krone blesti v naši sredi. To je isti čut, kakoršen se polasti rodbine, ko se med njo povrne oče. Cehi so navajeni iskati vse prospešno zd-se in vse dobro osobito pri kralju, ker ved6, da njegovo očetovsko oko brzo uzrl vse, česar treba v blagor naroda in dežele. Cehi se čutijo ž njim močne in nerazdruž-ljive, torej je tudi umevna ta nepopisna radost, koja preveva brez izjeme vse kraljestvo, odtodi to trdno
(Dalje v prilogi.)
Priloga 2Q2. štev. »Slovenca" dnč 5. septembra 1891.
zaupanje, da bode vladarjevo bivanje med uarni prineslo deželi in stanovništvu blagoslov.
Prihodnjo nedeljo bode baš 100 let, ko je bil za nepopisnega sijaja in prelepih slavnostij kronau za češkega kralja cesar Leopold II. na Ilradčanih in njega soproga Marija Ludovika za kraljico. V ,dan 6. septembra 1. 1791. bil* je pa otvorjena za-jedno v kraljevskem gradu prva češka obrtna izložba, in v ta spomin prirejena je letošnja izložba, kojo občuduje ves omikani, svet. Prvotno so bile za prihodnjo nedeljo nameravane velikanske slavnosti, ker je pa izvrševalni odbor sklenil te dni, da se prelože vse slavnosti na d6bo, ko cesar obišče Prago, v jubilejski ta dan ne bode nobenih javnih manifestacij.
Samo v retrospektivni palači in paviljonu mesta Prage bodo izložene starodavne noše in dragocenosti, ki pohajajo od slavuosti iz I. 1791. Praška občina je torej v svojem paviljonu izložila prekrasno, dragoceno nebo, pod kojim je šel cesar in kralj češki, Leopold II. v hram sv. Vida h kronanju; mesto je tedaj dalo izgoto-.iti to nebo za 12.000 gl.; na jedni strani je všit na zlati svili češki lev, na drugi strani pa cesarski orel.
Toda kakor češki ljud težko prenaša politično razkosanost dežel svetovaclavske krone, isto tako hrepene i bratje Hrvati v slednji dobi po zjedinjenju. Na papirju imajo seveda Hrvati več samostojnosti, nego vsi Slovani v tej polovici cesarstva. Slovani, dasi smo v veliki večini, smo s pomočjo volilnega reda v manjšini. V državnem zboru, ako prištejemo slovanskim poslancem i konservativne poslance izmed veleposestva, imamo med 353 členi samo 156 sedežev. „Da bi se izvršilo zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo" — pravi „Ceskil Politika" — „bi! bi oslabljen slovanski živeljv dunajskem parlamentu. Dalmac:ja pošilja na Dunaj 9 poslancev, med kojirai je S Slovanov, torej je vsaka izguba, koja bi zadela avstrijske Slovane v njih vrstah, občutljiva; pomoč Hrvatom iz Dalmacije v ogerskem državnem zboru je pa neznatna." — Pozornost pa, s kojo Čehi opažajo vse te izjave, svedoči, kako občntljiv in kočljiv je najjužnejši vozel nerešenih slovanskih vprašanj v našem cesarstvu!
Deželna učiteljska konferencija.
V Ljubljani duč 2. septembra.
(Druga seja.)
Prisotni: G. deželni predsednik baron Wi n ki e r, vodja gosp. Tomo Zupan in ravnatelj gosp. Andr. Praprotnik kot častna gosta in člana deželnega šolskega sveta, vsi nadzorniki in poklicani delegati. — V pregrajenem prostoru in ua galeriji zbralo se je čez 50 poslušalcev učiteljskega stanu.
Gosp. deželni šolski nadzornik Šuman otvori sejo in čita naučnega ministerstva razpis z dne 20. aprila 1879, da je sklepe tedanje deželne konferencije zadovoljno na znanje vzelo. Prestopivši k točkam današnje obravnave pravi, da je sedanje posvetovanje nekako nadaljevanje zadnjega zbora. Na vrsti je čitan;e opravilnega reda, najprej v slovenskem, potem v nemškem jenku.
Delegat g. prof Linhart si izprosi besedo v opravičenje, ker ga je tukajšnji slovenski list napadel, češ, da je nameraval proti razpravi g. dr. Zupanca o šolski higijeni prouzročiti razgovor, ki bi bil v nekakem nasprotji s strokovnim predavanjem g..doktorja. Njemu ni bilo do tega, da bi bil kaj ugovarjal, marveč hotel je opozarjati na to, da se nauk o zdravstvu tesno naslanja na somatologijo, ki je učni predmet na učiteljišču.
G. prvomestnik priporoča potem gg. Levca in Zumra, da se volita za reditelja. G. Zaruik nasvetuje g. Gregorina in g. Beleta, slednji pa se zaradi bolehnosti brani ter pravi, naj se g. prvo-mestnika predlog sprejme, kar obvelja.
Prečitani opravilni red je bil povod obširnemu razgovoru.
Ravnatelj in nadzornik g. Senekovič vpraša, je li opravilni red veljaven? G. prvomestnk se sklicuje na ministerski ukaz z dne 8 maja 1872. 1. § 19, in gosp. deželni predsednik pristavlja, da ima odbor načrt opravilnega reda narediti, zbor pa potrditi in po potrebi predrugačiti. G. Senekovič želi, opirajoč se na to pravico, da se vsakemu govorniku dovoli govoriti o jedni in isti stvari dvakrat mesto enkrat; treba narnreč na pro- in contra-
govore dajati pojasnila in še bolje utrjevati prvotne nazore in nasvčte, zato priporoča preuaredbo dotične določbe. G. prvomestnik misli, da imajo poročevalci itak pravico dvakrat govoriti, ker imajo po opraviluem redu tudi končno besedo. G. baron nkler naglaša, da bi se z večkratnim oglašaujem o eni stvari obravnave zeio zavlekle. Zborovanje bode komaj shajalo s časom; zato priporoča srednjo pot. Vsakdo ni pripravljen ua ugovore, ki oslabljajo ali uničujejo prvotne razloge, zato bi bilo prav, da se sme vsakdo dvakrat oglašati k besedi.
G. Senekoviča predlog se torej sprejme in § 16 opravilnega reda v tem smislu popravi.
Proti določbi, da se morajo samostalni predlogi vsaj eden dan pred zborovanjem odboru izročiti v ! presojo, oglasi se g. prof. Linhart, ker je pre- j malo eden dan, da bi odbor na drobno prerešetaval važnost nasvetov, katerih je kakor pri tej priliki menda krog 80.
G. dr. Romih je za prvotno stilizacijo, in g. Rib nikar naglaša, da bi tudi odbor moral 14 dni prej sklican biti, ako se hoče, da ima na-svetovana prememba kaj veljave. Ker je samo 6 glasov zd-njo, sprejme se prvotni tekst.
G. prof. Linhart naglaša potem potrebo, da vsak član konferencije dobi oficijelno vabilo od dež. šolskega oblastva, v katerem bi bilo določeno: čas, kraj in vspored skupščine — in to tudi vsaj 14 dni prej, ker je vendar-le potrebno, da se vsak pravočasno pouči o važnih predmetih konferencije.
G. prvomestnik meni, da se to lehko zgodi, vendar vsporeda za vsako sejo, razun prve, ni možno prej določiti.
Vladni zastopnik g. baron Wi nkler smatra izraženo željo utemeljeno. Premenjevalni predlogi se morajo pripravljati. Predmeti obravnave zahtevajo zrelih študij; zato bi on podpiral ta nasvet, da se vabilo z omenjenimi določbami in vsporedom delegatov dostavi. — Soglasno sprejeto.
Potem še gg. Wallner iu Bele opozarjata na male pogreške v nemškem in slovenskem tekstu in ves opravilni red se sprejme „en bloc".
G. Spin tre vpraša, je li gotov odbor 9 članov, ali bode dvanajstorica v njem sedela, ker okraja po-stojinski in kočevski nimata v njem nobenega zastopnika?
G. dr. Romih ugovarja, da se ne more več predrngačiti red, ker je že sprejet in sklenjen.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. septembra.
(Prevzvišeni mil. gosp. knezoškof Jakob) odpeljali so se danes birmovat v Logatec.
(Javen shod volilcev,) katerega priredi „Katol. politično društvo", bode na praznik prihodnji torek dnč 8. t, m. ob 3. uri popoldne v Žužemberku v župnijskem dvorcu. Dnevni red je objavljen na prvi strani današnje številke. Posebna vabila se neso razposlala, povabljeni pa so vsi volilci trebanjskega volilnega okraja.
(Katol. tiskovnemu društvu) pristopil je kot dobrotnik č. g. Alojzij K umor, župnik v Ratečah, ter je v podporo krščanskega tiska daroval sto goldinarjev. C. g. župnik v pokoju, Leopold G es tr i n, že dosedaj društvu ustanovnik, podaril je petdeset goldinarjev za napravo nove tiskarne in v isti namen poklonil je č. g. farni upravitelj Jernej Zupanec društvu 30 gld. Bog plačuj vrlim dobrotnikom I
(Politično maščevanje.) V zadnjem času smo na Kranjskem prišli že tako daleč, da pristaši naroduo-napredne stranke niso zadovoljni samo s svojo „krtačo" in njenim starejšim bratom, ki pod imenom „Slov. Naroda" malone od svojega postanka seje prepir med Slovenci, temveč iščejo zadoščenja svoji nestrpnosti tudi pri sodiščih. Pred meseci so hoteli našemu uredniku „izruvati nekaj las," kakor se je nekdo nemški izrazil v svoji sveti jezi. To jim je izpodletelo. Nato so se spravili na urednika „Domoljubovega." Nedavno pa se je zaradi zadnjih državnozborskih volitev neki dopisnik iz Kranja hotel ohladiti jezo nad gospodom I. Lav-r e n č i č e in , kapelanom v Kranju. Pisal je v „SIov. Narodu," da je imenovani g. kapelan nekega šo-larčka „po glavi očesal" in s palico tako pretepel, da je „imel deček na treh mestih prebito kožo, spodnjo obleko krvavo iu neznosne bolečine". Isti dopisnik jo pozneje v drugem popisu ponavljal svoje trditve
in dostavil: To smo pripravljeni dokazati. Oče dečkov je ovadil „ta čin duhovskega upliva na šolske zadeve in verskonravnega življenja c. kr. okr. glavarstvu s prošnjo, naj se uvede postavno postopanje proti brutalnemu kapelanu". Kakor se nam poroča, je c. kr. okr. zdravnik gosp. dr. f \vnik dne 5. avgusta natančno preiskal dečka, pri I .terem pa ni našel najmanjšega sledu kake poškodbe. Na podlagi te izjave jo c. kr. okr. sodišče g. kateheta po dvakratnem, jedenkrat zapriseženem zaslišanju dečkovih starišev — dne 26. avgusta n e k r i vi m proglasilo. Res je torej to, kakor smo že omenili, da jo g. katehet na neškodljiv način kaznoval dečka zaradi pohujšljivega prestopka. Kakor čujemo, kuha se zopet nova pravda "iz politične maščevalnosti.
(Nereča v gorah.) Izpod Triglava se nam piše: Vkljub slabemu vremenu ima letos Triglav vendar nenavadno obiskovalcev. Ni skoraj dneva, da bi je kdo ne mahnil na vrh plešastega velikana. V nedeljo tri tedne jih je bilo nad 20 gori. In sedaj ob začetku septembra, ko se je naredilo nekoliko bolj ugodno vreme, vidimo vsako jutro sprehajati nekoliko parov Triglavarjev vrh skalovja sivega Triglava. V časopisih beremo letos o prav muogih nesrečah v planinskih krajih. Tudi naša gorenjska Švica, kakor se kaže, ne bo brez tacega žalostnega dogodka. Dnd 13. avgusta odide iz Mojstrane od Šmerca dr. Ilolst, deželni sodnik (Landesrichter) iz Schiineberga pri Berolinu, brez vodnika, prvič in sam na Triglav. Brešua vzel je seboj le za silo. Mislil je nazaj gredoč ili naravnost po Radolni na Bled. — Od tega dne pa po možu ni ne duha ne sluha več. Toliko je gotovo, da ga je na potu na Triglav videl še v Kotu neki ogljar in prav v koncu ravno te dolinice neki pastirček, od tod dalje pa ponehajo vsi sledovi za njim. Pred enim tednom oglasili so se njegovi ljudje pj njem; lukaj smo sevčda mislili, da je odšel na Bled, kakor je nameraval, sedaj ga iščemo po pečevju in prepadih to in ono stran Triglava, pa tudi po bližnjih dolinah: Vratih, Kotu, Krmi in Radolni smo že vse prebrskali. Toda vse naše preiskavanje bilo je do sedaj brez uspeha. V nedeljo ga pojde na vabilo politične gosposke po prvi sv. nnši z Dovjega in Mojstrane iskat vse, kar le more lezti in plaziti se po skalovju. Ce ga bomo dobili, Bog ve? Zlasti si prizadevata za ponesrečenca tast in svak njegov. Obljubila sta 100 gld. tistemu, kdor bi ga našel. Vsak dan najameta nekoliko ljudi, ki hodijo brskat po pečevju za ponesrečencem. Sploh mislimo, da je ponesrečeni kam zašel in potem v kak prepad padel, ali pa mu je slabo prišlo, da je potem obležal. Čudno pa je: 13. avgusta so šli za in pred njim Triglavarji, pa nihče ga ni videl. Toliko je gotovo, da se je ponesrečil, kje ravno, pa nihče ne ve. Čudno je tudi to, da se nemška planinska društva, katerih ud in rojak je bil, prav čisto nič ne zmenijo za ponesrečenca ter pust^ le sorodnikom in nam, da ga iščemo. Zlat se kaže »sekcija za Kranjsko" posebno hladnokrvno. To ni prav! Naj bi gospodje imeli vsaj toliko usmiljenja, da bi pomagali nekoliko pri preiskavanju; dobro bi bilo, da bi jih politična gosposka prisilila v to. Nemške napise so nam nabili gospoda ob potih in razpotjih — za to imajo skrb, za ponesrečenega rojaka pa ne, ampak zvale vso skrb na druge. Za sedaj le toliko! In to naj bo v svarilo tistim, ki hodijo sami na Triglav. „Gora ni nora, ampak tisti je nor, ki gre gor", pravijo pri nas ljudje. Tudi naj bi politična gosposka pri nas dala kake prepovedi zoper tako predrznost.
(Nesrečen turist.) Siniči, ko je že izšel list, smo dobili z Dovjega dvoje poročil, da so včeraj zjutraj po 6. uri našli truplo dr. II o Ista, deželnega sodnika it Schiineberga pri Berolinu, ki je šel dne 13. avgusti brez vodnika na Triglav in za Cmirom pod Triglavom ponesrečil. Truplo je ležalo na pol v pesku zasuto. Iskali so ga več dnij, našel ga je Vakotov Blaže, ki je prinesel zlato uro ponesrečenca.
(Praško razstavo) je obiskalo do četrtka 1 mil. 628.259 oseb. V ponedeljek so obiskali razstavo znani hrvatski učenjak, kanonik dr. Rački, g. S. Rutar, profesor zgodovine v Ljubljani, iu mnogo slovanskih in francoskih gostov.
(Zadnji posebni brzovlak v Prago k razstavi) priredi J. Paulinova potovalna pisarna v ponedeljek, 21. t. m., povodom pohoda Nj. Veličanstva presvetlega cesarja, kateri dosp6 v Prago dne 26. t. m. Cene so znižane za polovico
Razi oterosti.
—	Prošnja na cesarja. Peter Bati, kmet v Mondorlaku na Ogerskem, je poslal naslednjo prošnjo na cesarja: „Veleblagorodni in visokorodni gospod kralj! Krava mi je poginila, koruio toča pobila, brezbožni davčni eksekutor me nadleguje, če tudi mu je moj svak boter. Denarja .jii nikdo ne da in tudi v Mondorlaku denarja ni. Prosim torej kralja, če ima morda nekaj goldinarjev odveč. Bog mi tako pomagaj, kadar spravim koruzo v denar, bodem že vam plačal. Hkratu voščim mojemu mi-lostljivemu kralju zdravje. Bog daj njemu in njegovi vladajoči rodovini dolgo življenje. Poleg tega poljubljam tudi visokorodni gospej kraljici njene mi-lostljive roke, in vse dobro želeč ostajam mojega milostljivega kralja udani sluga Peter Bati." Ta prošnja ni bila brez vspeha. Cesarska pisarna je že ukazala poizvedeti, kako so razmere Petra Bati ja, in pričakovati je, da dobi posojilo, katerega ne bode treba tako hitro vrniti.
—	U m r I j e v Hasreithu na Štajerskem de-vetintridesetletni mož, ker ga je v grlu osa pičila, katero je po neprevidnosti požrl, ko je pil mošt. Grlo mu je začelo tako otekati, da ni mogel dihati in je umrl.
—	Velike globe. V Bukoviui so se godile velike sleparije pri carinskih uradih. Več uradnikov
in so iste, kakor pri prej prirejenih vlakih. Ker se j povodom cesarjevega obiska v Pragi delajo v resnici velikanske priprave za sprejem, udeležilo se bode sigurno mnogo občinstva tega zadnjega izleta. Natančnejši vspored bodemo naznanili pravočasno. Oni gospodje, ki bi hoteli prevzeti razpečavanje voznih listkov iu sploh pospešiti podjetje, obrnejo naj se neposredno na potovalno pisarno g. J. Pau-lina v Ljubljani, Marijin trg štev. 1, kjer se tudi dajo potrebna pojasnila.
(S sv. Višarij) se nam poroča: Na mnoga vprašanja naznanjamo, da je vsled povodnji poškodovana pot na sv. Višarje že pred nekaterimi dnevi bila lepo popravljena. Tudi v Trbižu so mostovi že postavljeni in cesta poravnana; železnična proga pri Naborjetu je za .-šlo popravljena, da romarjem v nobenem oziru ni t eba biti v skrbeh. Vreme jo sedaj prav lepo. — Doslej je prišlo na goro 70 tujih duhovnikov, obhajančev je že 16.000
(Znižano voznino za dclavce in delavke) je s 1. dnem t. m. uvelo ravnateljstvo državnih železnic, in sicer od bivališča do 50 kilometrov daljave za polovico v III. razredu. Pravico do te olajšave imajo vsi delavci v rednem službovanju pri obrtnih podjetjih brez ozira na starost in spol; dalje pomočniki pri trgovcih, če nimajo letne ali mesečne plače; natakarji, vozniki itd., tovarniški delavci, učenci, kmetijski in gozdarski delavci, če so plačani na dan ali teden; rudniški delavci in dninarji pri obrtnih in enakih podjetjih. Za znižano voznino pa mora imeti vsakdo legitimacijo, katero podpišeta delodajalec in delavec in s pečatom potrdita občinski urad in načelnik dotične postaje bivališča. Legitimacije pa veljajo le za jeden mesec in se morajo zopet obnoviti.
(Zlata žila pri Trstu) Te dui so razstreljavali kamen na nekem zemljišču v Rocolju in zasledili zlato žilo, 35 metrov daljave. Zemljo dalje preiskujejo, a si ne obetajo dosti vspeha.
(Pokopalij so danes v Železnikih g. A. Homan a, c. kr. okr. sodnika, a ne glavarja, kakor je bilo včeraj napačno tiskano.
(Sreča ga je — nbila.) Delavec Ed. Stein v KJicah nn Ogerskem je te dni dobil na neko srečko 30.000 gld. Ko to zve, gre samega veselja v krčmo ter ondu izpije dva litra „trap6na1'. Zjutraj so ga našli z razbito glavo mrtvega — pod mizo.
(Zvezda repaticn) se vidi danes po noči. To je ista, katero je že leta 1884 naznanil dr. Maks Wolf v Heidelbergu; obhod njen je proračunjen na 63/4 leta. Zdaj se vrača in bliža solncu.
(Koliko se v Avstriji pokadi tobaka.) Leta 1880 so v Avstriji tostran Litave pokadili tobaka za 61,527.603 gld., na osebo prebivalstva je prišlo 2 gld. 78 kr. Leta 1889 pa so pokadili tobaka za 78,108.276 gld., na osebo je prišlo 3 gld. 30 kr.
(Iz-pred porotnega sodišča.) Martin Šivavec je bil zaradi uboja in težke telesne poškodbe obsojen na 6 let te/ke ječe, poostrene vsak mesec s postom in vsako leto dn< 28. junija s trdim ležiščem v temnici. — Janez Čarman iz Ž'ebov pri Medvodah je bil zaradi uboja obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene vsak mesec s postom. — 17letui Fr. Kle-mtnčič iz brdskega okraja zaradi posilstva na poldrugo težke ječe, poostrene vsak mesec s postom.
so odstavili; ker' so pospeševali sleparije. Tovarnarja Schlossberg in Slein morata plačati 340.000 gld. globe, ker sta pri pristojbinah državno blagajnjco za veliko tisoč osleparila. Obema so konfiskovali vse premoženje.
Telegrami.
Schwarzenau, 4. septembra. Pri obeda so sedeli na desni strani avstrijskega cesarja nemški cesar, saksonski princ Jurij, nemški kancler Caprivi in grof Kalnoky; na levi strani saksonski kralj, vojvoda virtem-berški in princ Keuss.
Praga, 4. septembra. Med cesarjevim bivanjem v Pragi bodo v mestu in predmestjih razsvetljave in baklade.
Dunaj, 5. septembra. Turški veleposlanik Zia bej je pretrgal svoj odpust in se vrnil iz Opatije. — Stari pevec dvorne opere I)raxler-Reichenau je umrl.
Zagreb, 4. septembra. Za slovesni sprejem Slovencev, ki se pripeljejo v nedeljo, se delajo velike pripravo.
Kodanj, 5. septembra. Car, danski in grški kralj in druga visoka gospoda so se na povabilo švedskega kralja odpeljali lovit na otok Hvecn.
Troyes, 5. septembra. Pri vojaških vajah so vsled solnčarice umrli trije vojaki.
*** Piccoli-jeya tinktura za želodec
Pasqutkle, trgovec, z Keke. — Suša, trgovec, iz Senožeč. — Brand, potovalec, iz Berolina. — Schiffrer iz Rudnika. — Barberon i/. Pariza. — Palme iz Bistre. — Prohaska in Tsehary iz Celovca.
Pri Maliču: Herling, Tandler, trgovca; Gerstner, zasebnik, z Dunaja. — Kosunatseh, zasobnik; pl. Hofbauer, jurist; Anton, tajnik, iz Gradea. — Petz, inžener, iz Beljaka. — dr, Linhardt iz Kočevja. — dr. Wirtli, polkovni zdravnik, iz Gorice. — dr. Kersnik, okr. zdravnik, s Krškega. — Kronen-berg, poročnik, iz Plzna. — Manesku iz Trsta. — Bezenšek, profosor, iz Plordiva. — Senčar, zasebnica, z rodbino, iz Senožeč.
Pri Juinem kolodvoru: Christovič, zasebnik, iz Gorice. — Burnik, nadučitelj, iz Kamnika. — llachenberg, trgoveo, iz Prage. — černivc, uradnik, s soprogo, iz Loke. — Bajec iz Polhovega Gradca. — Hrovat iz Celovca. — Schulhn s soprogo iz Rateč.
Umrli ho:
4. septembra. Alojzij Premerlc, mizarjev sin, 4 mesece, Črna vas 24, katar v črt vili. — Martin Železnik, umirovlj. uradni sluga, 71 let, Hrenove ulioo 6, vodenica. — Antonija Vagheka, delavčeva hči 14 meseoov, Streliške ulice 11, jetika.
Vremensko sporočilo.
Dan	Cm	Stanje		V »ter	Vreme	> 1-1 -g« £ as " a
opazovanja		zrakoraera t mm	toplomeri po Celziju			
4	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	749 8 "(381 738 4	15 1 286 J 8-4	brezv. si. jzapad si. zapad	megla jasno n	000
uiurnua La j*iuutiu
je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "3£J5 aCir kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena "JgO T steklenici 10 kr.	(300—1781 "S2S
Srednji temperatura 20 01, za 3'7° nad nornulom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 5. septembra.
Tujci.
3. septembra.
Pri Slonu: pl. Escher z rodbino; Candolini, knjigovodja; Wasserman, iz Trsta. — dr. Leuz; Martin, zastopnik; Faber, potovalee; Fischl, Herman, llirschsohn, Braisach, Kulka, Jauker, trgovci, z Dunaja. — Donati, uradnik, s soprogo, in Manhart, trgovec, iz Gradca. — Kramer, trgovec, iz Boglara.
		gl.	kr.		gl.|Kr.	
	Pšenica, hktl. . . .	8	77	Špeh povojen, kgr. .	■ _	64
	Rež, „ . . .	7	15	Surovo maslo, „	—	75
	Ječmen, „ ...	4	03	Jajce, jedno „	—	2
	Oves, „ ...	2	92	Mleko, liter. . . .	—	8
	Ajda. „ ...	4	71	Goveje meso, kgr. .	—	62
	Proso, „ ...	5	04	Telečje „ „ .		54
	Koruza, „ ...	5	40	Svinjsko „ „ .	—	56
	Krompir, „ ...	2	67	Koštrunovo „ „ .	—	40
	Leča, „ . .	10	—	Pišanec.....	_	30
	Grah.....	10	—	Golob .....	—	16
	Fižol.....	9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78
	Maslo. kgr. .	—	84	Slama, „ „ . .	2	12
	Mast, „ .	—	66	Drva trda, 4[Hmtr.	7	—
	Speh svež, „		58	„ mehka, „ „	4 i	40
Vozni red c. kr. priv. južne železnice.
'Ml ■ 9 I* llSkJ 5%.	r
Postaje		Br zovlak				Poštni	viti k		Mešani vlak	Osobni vlak
	Odhod	8-20 zvečer		7-30 zjutraj	1-20 popold.		9-	zvečer	_	__
Miirzzuschlag . . .	M	11-45 po	noci	10 35	5 36		1-48	po noci	5 55 zjutraj	—
Gradec .....	m	1-37	n	12-48 popold.	9-25	zvečer	5-50	zjutraj	10-45 dopold.	—
Maribor.....	n	2-56	11	200 „	11-40	po noei	809	dopold.	219 popold.	
Celje .....	n	4 24 zjutraj		323	1-54		1018		5-38 „	6 — zjutraj
Laški Trg ....	»i	—		3-36 „	211		10-34		601 zvečer	6-20 „
Rimske toplice . .	m	—		3-46 „	2-23		10-45		618 „	6-34. „
Zidani Most . . .		4-57		4-03 „	2 47		11-27		6-55 „	6-53 „
Hrastnik ....		—			301		11-40		7-14 „	7 09 „
Trbovlje ....		—		416 „	3 10		11-49		7-27 „	7-20 „
Zagorje.....	m	—		4-22 „	319	»i	11-57		7-40 „	7 30 „
	M	—		—	3-34	ti	12-11	popold.	8-01 „	7 47 „
	h	—		4-40 „	3-47	m	12-22		8-17 „	803 „
Kresnice ....		—		—	4--	zjutraj	12 34		8 35 „	818 „
	„	—		—	415		1248		9- „	8 36 „
Zalog.....		—		—	4-27		12 59		9-17 „	8-50 „
Ljubljana . . j	Prihod Odhod	6 05 609	n ii	512 „ 5-17 „	440 4-55	n	111 119	h	9 35 „ 1015 po noči	9 05 dopoL
Borovnica ....		—		5 41 zvečor	5-31		1-53		11.16 „	_
Logatec.....		7—		611 „	613		2-34		12-25 „	
Rakek.....		—		6-30	6-43		303	n -	1-17 „	_
Postojna ....		7-33		6-45 „	705		3-24		1-53 „	__
Št. Peter ....		7-55		7-07 „	805		3-54		2-48 „	_
Divača.....		8-20 dopol.		7-35 „	8-44		4-32		3-58 „	_
Nabrežina ....	„	903	n	81« „	9-46 dopold.		5-37		5 40 zjutraj	
| Trst......	Prihod	9-28	n	8-42 „	1018	m	G 13	zvečer	6-30 „	—
■ 'M. Ti*Nt» nn ■■ ■■
Postaj e
Trst......Odhod
Nabrežina .... „
Divača.......
Št. Peter......
Postojna......
llakek..... „
Logatec..... n
Borovnica .... „
Ljubljana . . {
..... ■„
........
Kresnice ....	n
Litija.......
Sava............n
Zagorje..........„
Trbovlje ....
Hrastnik ....	n
Zidani Most ...	"
Rimske toplice . .	„ Laški Trg ....
Celje ..........I
Maribor.......
Gradec..........n
Mttrzzusolilag ...	„
Dunaj.....Prihod
B r 7, o v 1 a k
Poštni vlak
8 —	zvečer
8-40	„
9-36	„ 1016 po noči
10-35	„
1107 „
1150 „
11-55	„
107
1-38 „ 3 14 „ 4-34 zjutraj 6 59 „ 9-50 dopol.
8-— zjutraj	9-55 dopold.
8-39 „	H'- „
9-31 dopold.	12 07 popold.
1008 „	12-52
10-26 „	1-17 „
10-40 „	1-35 „
10-57 „	157 „
11-16 „	224 „
11-39 „	2-55
11-44 „	303 „
	315 „
-	325 „
_ »	3 38 „
1217 popold.	3-49 „
-	—
1233 „	414 „
12-39 „	4-22 „
—	4-30 „
1-18 „	4 51 „
1-28 „	503 „
1-38 „	514 „
1-52 „	5-34 „
3-09 „	7 50 zvečer
4-29 „	10-14 po noči
6 40 zvečer	2-12 „
9 35 po noči	6 40 zjutraj
Mešani vlak
Osobni vlak
6-20	zvečor	8-10	zvečer	_
7-11	n	9 36		
825	n	11-36	po noči	_
919	11	1-03		_
9 45	n	1 44		_
1006	po noči	216		_
1030	n	2-58		
11 01	n	3-48		
11-32	n	4 42	zjutraj	_
12 30	n	5-04	n	6'— popold:
12-43	11	5-22		6-16 zvečer
12-54	n	5 41	J	6-30 „
1 08	»	601		6-48 „
1 20	n	6-18		704 „
1-31	rt	6-34	»	718 „
1 45	n	6-54	„	7-35 „
153	„	7-06		7-45 .
2 02	n	7-20		7-56 „
224	n	7-49	rt	8'16 „
2-37	i»	806	dopold.	8-3i ;:
2-49	n	8-23	M	8-45 „
310	n	8-52	n	904. zv. Prih.
5-35	zjutraj	12'27	popold.	_
805	dopold.	4-40	n	_
11'57	n	Prih.	9'40 zv.	
4'—	popold.		—	—
Trikot-j opice
•pO Jtld.	in viije dobe se pri
M. PODKRAJŠEK, <«>
Špitalske ulice, Ljubljana.
Vsak slovenski gospodar,
ki še ni naročen na iluatrovan gospodarski list „Kmetovaleo" s prilogo .,Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmatiiski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (38)
Dva ali tri dijake
vzame prihodnje šolsko leto HC v stanovanje in na hrano -^B upokojen učitelj. — Več se izve pri vred-ništvu tega lista ali pa v hiši na sv. Petra cesti Št 91 prvo nadstropje, v Ljubljani.	(8—6)
Priporoča svojo izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah.	(1339) 2
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo.
Ravnokar je izšla v novi kaj lični izdaji molitvena knjižica z naslovom:

<m
Sten r nebesa.
Bukvice pridnim otrokom mesto podobic.
Radi primerne vsebine za otroke res kaj prikladna knjižica velja pol trdo vezana samo 10 kr. komad. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJ15A,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-27)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrše se točno trajno in ceno.
J. N. Potočnik,
krojaški mojster, Kongresni trg v Ljubljani (v nunskem poslopji),
se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje
duhovniških zimskih sukenj in talaijev,
dalje sl. občinstvu v obila naročila za izdelovanje
najraznovrstnejŠih oblek
narejenih po najnovejšem kroju iz finega ali bolj priprostega, toda vseskozi,trpežnega blaga. Jamči za dobro blago, točno postrežbo in nizko ceno.	(1340) 10-3
ceno.
^1. ^^■Cr!	
	
MF LMikusch, ^SB	
■ji tovarna dežnikov. /Mm	
^U) Ljubljana, Mestni trg 15. (Hb	
	< VIBM
Priznano n a j c e n e j a prodaja dobrih in trajnih
šivalnih strojev, g
Največja izber najboljših tu- in inozemskih izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih pa po 25 gld. in dražje. — Vestna in reelna postrežba je moje načelo. — Ustanovljeno 1866.

Kavnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom:
Povesti
slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Sestavil in uredil
A. Kalan.
urednik »Domoljuba«.
—o Ponatis iz ,,Domoljuba'; o—
I. zvezek. — Cena 20 kr.
Obseg:
Zlati lasje. — Bedscma. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sa7iia smola! — 'Trojni sveti večer. — Božič na sv. Oothardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu.
—	Po viharju svetlo solnce. — Požar.
—	Lepi pirhi. — M ar umik. — Ob-
hajilo v ječi.
ZKg" Dobiva se v „Katol. Bukvami" iu pri H. Ničmanu v Ljubljani.
************
Jurij Herbst, mehanik. Dunaj, KI., Nlarchettigasse 18- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Št. 6251
nj jtm
n>7
prostovoljne javne
zemljišča.
Vsled privoljenja veleslavnega c. kr. okrožnega sodišča v Rudolfovem se na prošnjo c. kr. okrajnega sodišča v Velcih Laščah z dne 24 avgusta 1891, št. 4205,
prostovoljna javna dražba zemljišč
ml. Matije Kočevarjevih otrok iz Podturjaka zastopanih po materi kot varhinji Ani Kočevar in sovarhu Matiji Kočevar iz Velcih Lašč vi. st. 11, 12 in 13 d. o. sv. Duh v Škrabčah ležečih
(občina Novavas Bloke) po posameznih parcelah, ali tudi skupno določi na
J O. in IT. septembra 1891
na lici posameznih delov zemljišča v Škrabčah vsaki dan počenši ob 9. uri dopoldne.
Parcele gruntne in stavbene se bodo izklicale po cenah inventarnega zapisnika de pr. 12. maja 1887, št. 3679, in se le opomni, da znaša vrednost vseh treh zemljišč vkupe 5740 gold.
Upnikom na teh posestvih zavarovanim ostane prihranjena njih zastavna pravica ne glede ua prodajno ceno.
Vsak kupec ima takoj plačati 10 °/0 kupnine kot varščino in položiti 5% skupila za pokritje dražbenih troškov v roko sodnega poverjenika.
Sicer se pa morejo vpogledati natančni dražbeni uveti, zemljeknjižni izvleček in posestni list v navadnih urah pri tem sodišču.
te®	®nllšle>
dne 27. avgusta 1891.
i®i<
(3-2) 1347
Nepresegljivo za zobe!
aromatična, vpliva okrepčujoče. zabrani gnilobo z6b ter odstrani iz ust neprijeten duh. Velisa steklenic 50 kr.
splošnje priljubljen, vpliva dokaj okrepfiujode, ter ohrani zobe čisto bele,
a 30 kr.
Navedeni sredstvi, o kojih je došlo mnogo zahvalnih pisem, sta vedno sveži v zalogi v
lekarni Trnkoczy-jevi
poleg rotovža v Iijitbljani. Naročila z dežele preskrbe se z obratno poito.
V Gradcu: Deželna lekarna Wend. pl. Trnk<Sczy-ja, Sackstrasse;
Na Dunaju: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczjr-ja, „pri sv. Frančišku" (zajedno kemična tovarna), V., llundsthurmerstrasse 113;
Na Dunaju: Lekarna Julija pl. Trnkdczy-ja, „pri zlatem levu", VIII., Josef-stiidterstrasso 30.
Na Dunaju: Lekarna dr. Otona pl. Trnk6czyja, „pri Radeckyju", lil., Itadetzky-Platz 17.	(29) j




M
-l.1-	-•„'- »j- -t;j	"j vi
Andr. 1) ruško vič,
trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10,
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajočega blaga.	(18)
Fine vodne žage in pile,
za kojih dobroto se jamči, po najnižji ccni.

K k
Ravnokar je izlšla molitvena knjiga
se vsprejmo pod ugudnimi pogoji ua
In»aiio i 11 stanovanje
pri poštenei v sredi mesta blizu šol stanujočej r dbim.
Natančneje se izve v prodajalnici trospč Ane Hofbauer-jeve, Gledališke ulice št. 4. (1349) 4—2
katero iz kineJke rabar-bare, kerhlikovcovega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekar ,pri angelju' v Ljubljani, je mehko, toda ob enem uplivno , delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 1-38, z 55 steklen., 5 Kg teže, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik.
posebno priporočena po visokočast. knlzo-škofijskem ordinarijatu.
Cena k u j i g i: CO
vezani v platno .........gld. —'90
„ „ usnje, z manuoiiranb obrezo . .	. ,, 1* —
„ ., usnje, z zlato obrezo .....	„ 1'10
„ „ usnje, z zlato obrezo* in pozlačena	„ 1"20
„ „ črni šagren, z rudečo obrezo. .	„ 1'20
„ ,, rujavi šagren, z zlato obrezo . .	„ 1"30
Naprodaj pri Janezu BonaČU, knjigovezu vLiubliaui. — Dobiva se tudi v „Katol.
Bukvami" v LiuSljani	(16—2)
Priporočilo
Udano podpisani usojam si slavnemu občinstvu pripo-
narejanje oblek
^pppp
vsake vrste. Ker sem se sedaj še na krojaškoobrtnem učilišču v Ljubljani v prikrojevanji izvežbal, izdelujem obleke po najnovejši modi in kroji, in kakor poprej, zelii nizkih cenah.
Z odličnim spoštovanjem (1345) 3—2
LUKA HRIBKRNIK,
krojaški mojster, v Škofji Loki št. 90.
zavod za vzajemno zavarovanje proti škodi
—= na l>iuiajii, EE—
H . , U i% c k evstvastMe 1 ■ . Dopuščen z odlokom visocega ministerstva z dne 28. februvarija 1889, št. 2933
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na dvželi priporočam
svojo bogato zalogo najraznovrstnejših
čepic za požarne brambe itd.
vse po najnovejšem kroju, fine in bolj priproste, izdelane iz močnega trajnega blaga, po najrazličnejših cenah.
Sprejemam naročila na vsakovrstna
Zavod zavaruje
Pri tej stroki zavarovanja sojamčijo prve vzajemne zavarovalnice za primeren del vsprejete rizike; dalje zavaruje
cerkvene zvonove
proti prelomu ali razpoku, ter vabi k vdeležbi velečast. župnijske predstojnike iu župane. Konečno posreduje zavod tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah
katera izdelujem v lastni delavnici.
V mnogobrojno nakupovanje uljudno vabim (1328)	spoštovanjem	(15-8)
vVntoii Krejči,
klobučar in krznar, Kongresni trg štev. 8 v Ljubljani.
Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene,
V vseh zavarovalnih zadevah blagovolijo naj se dotir-rii vdeležniki obrniti do osrednjega ravnateljstva ali pa do podpisanega generalnega zastopa, katera radovoljno pojasnjuieta in na vprašanje točno odgovarjata.
Po deželi oddajemo zastopništva proti priporočilu dotičnega gospoda župnika. Kdor želi prevzeti zastopništvo naše zavarovalnice, nai >e obrne z otoeuienim priporočilom do podpisanega generalnega zastopa v Ljubljani.
Is ti 111 11 O Si o le ,
v Ljubljani, Parne ulice štev. 9,
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela,
kakor: oltarjev, obhajilnih miz itd. slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših načinih prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovr.-tna
stavbinska dela,
katera lino trpežno in ceno izvrši.	(6—2
2KS" Naznanjam, da sem fllijalo tik mesarskega mostu opustil.
ooooo
Ljubljanske srečke, 20 gld. . . . . . Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
Windischgra<iZove srečke. 20 gld. . . . Akcija anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v Akcija južne železnice, 200 gld. sr. . . .
Papirni rubelj.........
Laških ,lir 100.........
Dne 5. septembra.
Papirna renta 5%, lo<•'„ davka . . . Srebrna renta o%, 16';» davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kred tne akcije. 160 gld.......
London. 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
Dne 4. septembra.
Ogerska zlata renta 4$ . . . ', . .
Ogerska papirna renta 5%......
\io državne srečke 1. 1854.. 250 gld. ■ . 5«» državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Dižavne srečke 1. 1S64., 100 gld. . . . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 »» Zastavna pisma „ „ „ „ ,, 41J*> Kreditne srečke, 10" gld. ......
St. Genois srečke, 40 gld. ......
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4& gališke propinaoijake zadolžnioe. 41zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4'/,,'% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10$, premijo.
N.i te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
I., NVollzeile štev. 10 Najkuhintnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem u navodeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
£W" Razna naročila izvrsč se najtočneje.
ft l1', erltl. In o() lir. kolek.
Žrebanje že dnč 15. septembra!
Izdajatelj: Anton Kržič,
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tisfe .Katoliške Tiskarne- v Ljubljaru,