$ fJl£&a/oM /'AND 'icčtcce.'* NO. 121 Al/ m Am 11» s Ska Domoviima ^kfl/tERI C/% lil—HO/W1 El AMCRICAN IN SPIRIT .FORCIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, JUNE 20, 1962 SLOVCNIAN HORNING N6WSPAPCA ŠTEV. LX — VOL. LX Urad in liskama en leden zaprta! Naročnikom in ostalim čitateljem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali lista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta zaprta vključno od sobote 30. junija do ponedeljka 9. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lalhko dobili vsi naši uslužbenci počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče. Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo. Juž. Rodezija pred ZN /Vod grobovi Nikola Jaksic Včeraj je umrl v Lutheran bolnišnici 56 let stari Nikola Jaksic s 1561 E. 30 St. rojen v Bosanskem Grahovu v Jugoslaviji, kjer je zapustil svojo ženo Perico, tri otroke in brata Dušana. V Ameriko je prišel leta 1950. Bil je član Srpskog narodnog saveza br. 15. Bratska sloga. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob enih pop. v cerkev sv. Save, nato na Teodozijev© pokopališče. Skupina azijsko-afriških držav se zavzema v posebni resoluciji za enakoprav nost, sovjetski delegat zahteval neodvisnost do konca leta. NEW YORK, N. Y. — Azijsko-afriški blok držav v Združenih narodih je spravil pred glavno skupščino vprašanje rasnih odnosov v Južni Rodeziji. Po sedaj veljavni ustavi Srednje-afri-ške federacije, v kateri so povezane Južna Rodezija, Severna Rodezija in Njasa, imajo beli naseljenci vrsto predpravic pred črnimi domačini, ki predstavljajo ogromno večino prebivalstva. Belo prebivalstvo je najštevilnejše v Južni Rodeziji. Tam ima tudi največ političnih predpravic. Črni domačini se boje, da bi se mogla Južna Rodezija pridružiti Južno-afriški uniji ali pa vsaj uvesti ločitev ras, kot je uzakonjena v Južni Afriki. A-friški domačini Federacijo zavračajo in vsaka od treh njenih članic hoče postati neodvisna država. V tem smislu poziva resolucija, ki so jo predložile Združena arabska republika, Mavretanija, Niger, Gana in druge države Afrike in Azije, vsega skupaj 19, Veliko Britanijo, naj skliče konferenco, ki bo izdelala za Rodezijo novo ustavo, v kateri bo zajamčena politična enakost črnih in belih prebivalcev dežele. Sovjetski zastopnik P. Morozov je podprl resolucijo, pa zahteval preko nje, naj Velika Britanija sedanjo ustavo zavrže in da Južni Rodeziji neodvisnost še pred koncem tekočega leta, prav tako naj prekine njeno povezavo s Sev. Rodezijo in N jaso. : Vprašanje Rodezije je prišlo v razpravo proti volji Velike Britanije in Združenih držav ter z njima povezanih zahodnih držav. Južni kongresniki so prijaznejši do preds. Kennedya Ne nasprotujejo mu stalno, vendar pa tudi ne podpirajo redno njegovih predlogov. WASHINGTON, D. C. — Južni konservativni demokratski kongresniki so bili še lani dosledni nasprotniki nove Kenne-dyeve administracije. Da je Kennedy mogel spraviti vsaj nekaj svojih zakonskih nečrtov skozi Kongres, mu je moral pomagati pokojni predsednik pred. stavniškega doma Sam Rayburn dc povečanja števila odbornikov v znanem odboru za pravila. Le na ta način je Bela hiša mogla vsaj deloma ukrotiti voditelja južnih demokratskih kongresnikov Smitha. Letos se Smith noče več spuščati v prepire z Belo hišo. Sklepa z njo od časa do časa sporazume. To se pravi: njegovi demokratski prijatelji z juga de- Na mrtvalški oder bo položen žele glasujejo skupaj s svojim jutri ob sedmih zvečer. Ivan Vesel V Sit. Luke’s bolnišnici je umrl 30 let stari Ivan Vesel z 1141 Norwood Rd., ki je bil 6. junija operiran na srcu. Na mrtvaški oder bo položen jutri popoldne ob enih v Zakraj-škovem pogrebnem zavodu. .Podrobnosti bodo objavljene j utri. severnimi demokratskimi tovariši, kadar dobijo za to posebno |poiitično odškodnino. Znana koalicija med republikanskimi in južnimi demokratskimi kongresniki ni torej več stalna, se krha od slučaja do slučaja. Zadnjič so na primer južni kongresniki glasovali za novo mejo za federalni dplg v znesku 308 bilijonov in ppstili republikance na cedilu. Kennedy, evi prijatelji upajo, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi pri glasovanju o farmarskem zakonu, kjer republikanska opozicija ne bo našla opore pri južnih demokratih. Zakonski načrt vsebuje namreč precej političnih dobrot, ki koristijo samo južnim Enaka količina sevanja CLEVELAND, O. — Kong. Melvin Price, demokrat iz Illinoisa, član Atomske komisije ZDA, je mnenja, da'sedanji preskusi jedrskega orožja Združenih držav na Pacifiku ne bodo povzročili večjega sevanja kot sovjetski poskusi preteklo jesen. Kong. M. Price je trdil, da Združene države v atomskem orožju niso zaostale za Sovjetsko zvezo ne v kakovosti ne v številu. Po njegovem so v pogledu množine atomskega orožja Združene države veliko pred Sovjetsko zvezo. Kongresnik je zagovarjal gradnjo zaklonišč pred radioaktivnim prahom in sevanjem, ki bi v slučaju atomskega napada na našo deželo lahko zahtevalo več desetin milijonov mrtvih. Povedal je, da se Rusi^avedajo take nevarnosti, da pa v pogledu zaklonišč niso storili veliko več kot Združene države. “Razgovori s Stalinom” iskano čtivo na Vzhodu PRAGA, ČiSR. — Djilasovi “Razgovori s Stalinom” so zelo iskano čtivo v deželah komunistične Evrope, skoraj še bolj, kot je bil nekdaj Pasternakov roman “Dr. živago.” Diplomati komu-državam nističnih držav so se tako gnali za izvode Djilasovega dela, da Pri tej novi politični taktiki so zahodne sile poskrbele za pre- pomaga Smithu tudi kongresnik vod knjige v ruščino in jo tako Mills, ki predseduje odboru za napravile lažjo razumljivo. ‘sredstva in način. Seveda gre Milovan Djilas silila v orne- Millsu Kennedyeva administra-njenem deu Stalina kot enega eija na roke, kjer le more. Tu-najbolj krutih ljudi človeške di na Kapitolu poznajo prego-zgodovine, pa pri tem poudarja, Ivor: “Roka roko umiva.” Na ta da je način, ko je Stalin vodil ^pregovor se je treba zmeraj komunistični svet, edino možen J spomniti, kadar človek sliši o če naj ohrani komunistično nepričakovani izidih glasovanja oblast. Iv našem Kongresu. Kennedy odredil prodajo nepotrebnega strateškega blaga WASHINGTON, D. C. — Strateškega blaga je sedaj na zalogi za okoli 8.7 bilijonov dolarjev, zadostovalo bi ga pa za nekaj nad 5 bilijonov dol. Že Eisenhower je odredil razprodajo tega, kar je odveč, v letnih obrokih. Obroki so bili zelo nizko odmerjeni, le na nekaj nad 50 milijonov dol. na leto. Kennedy jih namerava dvigniti na 600-800 milijonov dol. letn ■ torej nad več kot desetkratno Eisenhow-erjevo kvoto. Kennedyevi nasprotniki bodo seveda razglasili Kennedyevo namero kot sovražno gospodarskim krogom. Očitek pa ne bo dosti zalegel, ker so v senatni komisiji pridno na delu, da do-ženejo, kakšni posli so se vršili pri nakupih in kako so bili zamaskirani z raznimi podpornimi akcijami. -----o----- Mehiški predsednik gre na potovanje v Azijo DURANGO, Mex. — Predsednik republike Adolfo Lopez Mateos je objavil, da pojde v septembru obiskat Japonsko, Indonezijo in Indijo. Ker Mehika v omenjenih deželah nima posebnih gospodar-'skih in političnih interesov, je NIKITA: BERLINSKI SPOR NE BO POVZROČIL VOJNE! Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je na svojem obisku v Romuniji dejal, da po njegovem vprašanje Berlina ne, bo sprožilo vojne, da pa bo podpisal ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če ne pride v doglednem času do sporazuma z Zahodom. BUKAREST, Rom. — Berlinski spor, ki je postal v zadnjem času zopet mal0 ostrejši, ne more biti vzrok za vojno, je razlagal predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev včeraj tekom svojega tukajšnjega obiska. Zahteval je znova odhod zahodnih vojaških posadk iz Zah. Berlina in napovedal, da bo podpisal ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če ne bo v doglednem času dosežen z zahodnimi silami sporazum o berlinskem in nemškem vprašanju. Pri tem je dodal, da ni za podpis pogodbe določil še nobenega roka. “Združene države nas spravljajo v nevarnost vojne' zaradi Berlina, toda jaz ne vidim nobenega vzroka za vojno. Tisti, ki govore o vojni, store boljše, da se spomnijo, da če pritisnejo gumb, bo to udarilo nje same,” je dejal Hruščev. Zatrjeval je, da Sovjetija noče vojne, da hoče živeti v miru in pustiti vsakemu narodu, da si izbere lastno pot. Priznal je, da imajo Združene države višjo življensko raven, pa razlagal, da so Združene države modernizirale svojo opremo v času, ko so Rusi prelivali kri. Napovedal je, da bo nad Ameriko vihrala rdeča zastava, ki jo bodo razpeli sami Amerikanci. <> Hruščev, ki je na 8-dnevnem obisku v Romuniji, je v glavnem ponavljal svoje že znane trditve o bodočnosti komunističnega dr-žavnega in družabnega reda, o tem, kako bo Sovjetska zveza prehitela Ameriko v pogledu industrijske produkcije in pridelka hrane, pa moral pri tem priznati, da je še daleč od tega. Tudi tokrat je grozil z raketami, vendar je bil na splošno malo miroljubnejši kot običajno. Za-veda se dobro, da svobodni svet pozna slabosti komunističnega tabora in njegove sedanje stiske ter ve, da si komunisti trenutno vojne ne morejo privoščiti, če nočejo tvegati popolnega poraza. vprašanje, kaj gre Mateos prav za prav iskat. V Alžiru dosežen prvi sporazum med priseljenci in domačini CLEVELAND, O. — Pretekli | Najprvo moramo podčrtati dej- politiko šel proti volji alžirskih jega dosedanjega dela in življe- teden so se prvikrat sporazume- stvo, da je sporazum blagoslovil'domačinov in priseljencev. nje? lli zastopniki francoske Tajne takoi sam general De Gaulle. I Za Francijo je sporazum rodil) Da bo položaj vsaj nekaj časa , .. Njemu je prišel ta sporazum tudi par kočljivih vprašanj. Kaj ostal še zapleten, bodo poskrbe- aima ne organizacije m j^qj. nalašč, je namreč najzgo- naj napravijo sedaj z OAS in li tisti deli OAS, ki še nočejo uporniškega vodstva o premirju. |vornejgj dokaz, da je njegova njenimi voditelji, ko je vendar pripoznati doseženega sporazu- Zastopniki upornikov so erbiju-'politika do Alžirije pravilna. Po OAS sklenila sporazum z alžir- ma. Stvarno imamo danes že čakali' votivne kili OAS “amnestijo,” kakor hi-j tem sporazumu ne morejo De skimi uporniki, ki ga francoska dve vrsti OAS, tisto, ki spora- jj' tro bodo po referendumu pre-^Gaullu več očitati “izdajstva do- javnost in vlada odobravata? zum prizna in ima svoje sredi- Lastnik dvorane R Martel ie vzek oblast, dalje udeležbo prijmovine.” Kvečjemu lahko ob- OAS misli menda sedaj prenesti šče v Alžiru, in tisto, ki spora- ~ 1 _ _ 1 .. V- f « 1 — f -a 1 ! t f n J « 4— — k-. ^ m ___ m 4 X T r / \ i w yv y] 4- y\ I a / A * F »A v« ^ f I i FF l F O O T V T' 1 'Z O 1 F F 1 yv-i F-V FF i « f s \ X Nobena stranka nima večine v parlamentu Kanada bo imela verjetno nove volitve, še predno bo okoli leto. Dietenbaker ostane na vladi. OTTAWA. — Progresivna konservativna stranka je doživela pri volitvah v ponedeljek brez dvoma hud poraz, čeprav je dobila največ poslancev. Za uspešno vlado bi se morala povezati s Social Credit stranko. Kaj takega ne napovedujejo, pač pa trdijo, da na bo minilo eno leto, ko bodo nove volitve pokazale, kdo naj vzame ob polni podpori javnosti v roke narodno krmilo. Diefenbakerjeva konservativna stranka je izgubila 86 poslanskih mest v parlamentu. Od 265 poslancev jih pripada njej le 117. Liberalna stranka, ki je imela v starem parlamentu le ol poslancev, jih ima v novem 99. Nepričakovano dobro se je odrezala Social Credit stranka, ki je dobila 29 poslancev, vse razen petih v francoski Kanadi, ki je bila normalno na strani liberalne stranke, dokler se ni pri volitvah leta 1958 odločila za progresivne konservativce Die-fenbakerja. Nova demokratska stranka je dobila 19 poslancev. Njen vodja T. G. Douglas, ki je kandidiral v Regini, ni bil izvoljen. Pri volitvah so propadli tudi bivši predsednik spodnjega doma konservativec Roland Mi-chener in ministri Jacques Flynn, W. Hamilton, N. Dorion, in D. Walker. Tla plesne dvorane se vdala pod 2000 ljudmi ST. JOHNS, Que. — Tla polne dvorane so se udala pod težo 2000 ljudi, ki so izide in se zabavali. nih le okoli 15 oseb^n^^e h brambni sili, in hončno še poli-|sedem let prepozno in da je tega DeGaullovemu režimu v Fran- privržencev v Oranu. Kdo naj .. - v. -r 1. °. , 11 ieno ravnonravnost. OAS za ikriv nrenanet francoski naciio- ciio. Ali nai vlada nreeania se- v vsakdanjem življenju noteene Iz Clevelanda in okolice Drugo cepljenje proti poliu— V nedeljo, 24, junija, in v nedeljo, 1. julija, bodo delili na istih krajih kot zadnjič cepivo tipa L, cepivo tipa III. proti poliu na vsem področju Clevelanda. Ta vrsta cepiva varuje pred vrsto polia, ki je sedaj v največjem naraščanju. Naj torej nihče ne izostane. Način delitve cepiva bo isti kot zadnjič. Potniška pisarna v novih rokah Bivšo potniško pisarno Steva Pirnata na 6515 St. Clair Ave. bo s 1. julijem prevzel in odprl g. Mirko Antloga, ki je bil zaposlen nad 10 let v Kollan-drovi potniški pisarni. Podrobnosti v oglasu! Zopet v Clevelandu— Mr. in Mrs. Steve Lucic sta prišla za en mesec iz Miami v Floridi na obisk k svoji hčeri Mrs. Smrekar na 13508 Lake Shore Blvd. Na obisk iz starega kraja— G. Ciril Hribar iz Nove Gorice v Sloveniji je prišel v Cleveland obiskat svojega brata Lojzeta Hribarja na 915 E. 73 St. Ostal bo tu kaka dva meseca. Želimo mu prijetno bivanje med nami. Slike s piknika— V petek zvečer ob osmih bodo kazali v Slov. domu na Holmes Ave. film s posnetki piknika Slov. strojne kegljaške lige 10. junija na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Vstop prost. Vsi vabljeni! Zadušnica— V petek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Andrewa Korošec na 30. dan njegove smrti. Pogreb— Pogreb pok. Anthonya Peskar s 3554 E. 82 St. bo v petek ob 8.30 iz Fortunovega pogreb. zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Večina je padla lično nobeden težje, skozi ruševine tal v kakih 14 čevljev nižjo klet. Nesreča se je dogodila v Do-Re-Mi klubu kakih 25 milj od Montreala. ravnopravnost. OAS za'kriv prenapet francoski nacijo- cijo. Ali naj vlada preganja se- v vsakdanjem življenju potegne CLOUDY Vremenski prerok pravi: Delno oblačno in hladnejše. Najvišja temperatura 72. nalizem med francosko inteli- daj OAS samo za dejanja, ki jih mejo med njima? genco. Dokaz je tudi, da je bila je OAS zakrivila v Franciji? Ču-1 Na drugi strani seveda tudi ne sedemletna državljanska vojna ti se že sedaj, da bo desnica bra- moremo računati s tem. da vse nepotrebna, ako bi bilo več pa- nila OAS, dočim jo bo levica ho- struje med alžirskimi domačini meti in uvidevnosti na obeh tela preganjati. - [odobravajo sporazum. Saj je straneh. Je pa še drugo vprašanje: Ali prišla iz Tunisa vest, da so celo Francozje so se dalje zopet od- naj bo doseženi sporazum zado- v uporniškem vodstvu različna dahnili, ko so zvedeli za spora- sten razlog za nasvet alžirskim mnenja o sporazumu. Tisti, ki zum, ki je samo potrdil njegovo priseljencem, naj se ne izselju- se jim OAS pripadniki uničili vero v DeGaullovo vodstvo. To- jejo več v Francijo, odnosno naj premoženje ali pobili družinske ska vojna še naprej, toda bo po'da ne vsi! Sporazum je odjek- sc pripravljajo, da se bodo kma- člane, prijatelje in znance, ver- sili razmer kmalu zamrla. OAS [nil različno na levici in desnici, lu lahko vrnili v Alžirijo. Fran-jjetno ne bodo odobravali spo- ima namreč zmeraj manj dina- Levičarji ga odobravajo, desni- eozi so skeptični ljudje, ne ver- razuma, in takih je žal veliko, mita za atentate. Zaloge fran- čarji ga obsojajo. Največji del jamejo radi, posebno takrat, ko Vendar je še premalo poročil o mesto Alžir in okolico je obljubila, da bo takoj jenjala s terorističnimi dejanji, ker je res tudi storila. V Alžiru je zavladal prve dni po doseženem sporazumu pogrebni mir, ki vanj ljudje skoraj verjeti niso mogli. Ostale skupine OAS, posebno tista v Oranu, ne priznajo doseženega sporazuma, tam divja državljan- coske armade so prilično izčrpane, od drugod ga pa ni. Doseženi sporazum bo imel tudi velike politične posledice. francoske inteligence pa čaka,, so si opekli prste. Ali bodo mo- tem, kaj mislijo domačini o dokaj še pride. Vsekakor drži, da gh verjeti vabilom nove neod-'seženem sporazumu, da bi mo-danes ne bo mogel nihče več,visne alžirske vlade, naj se čim^gli dobiti jasno sliko in reči svo-cčitati De Gaullu, da je v svojo preje vrnejo nazaj v kraje svo-|jo oceno. WASHINGTON, D. C. — Delavski tajnik Goldberg se bo danes dopoldne sestal s predstavniki unije letalskih inženirjev in zastopniki Trans World Airlines zaradi rešitve spora, ki grozi sprožiti štrajk letalskih inženirjev. Razgovori so menda napredovali v toliko, da sporazum ni več izključen. VIENTIANE, Laos. — Zaradi spora o sestavi kraljevega proglasa o imenovanju nove, koalicijske vlade, ta še vedno ni prevzela oblasti in obstoja nevarnost, da do tega sploh ne bo prišlo. Zadnje vesti HONOLULU, Havaji. — Poskus razstreliti vodikovo bombo preko 400 milj daleč v vesolju, se je znova ponesrečil, ker raketa Thor ni pravilno delovala. Poskus so izvedli danes zjutraj nad Johnstonovim otokom v Srednjem Pacifiku. CLEVELAND, Ohio. — Zaradi štrajka v Walton Hills Fordovi tovarni je sedaj brez dela že okoli 70,000 delavcev v raznih Fordovih tovarnah po vsej deželi. Henry Ford je izjavil, da bo družba morala zaradi štrajka odložiti prodajo novih voz 1963 od septembra na oktober. Predsednik Unije avtomobilskega delavstva W. Reu-ther trdi, da je sedanji spor sredstvo, s katerim skuša Ford pritisniti na guvernerja države Michigan, da bi podpisal v zakonodaji sprejeti zakonski predlog, ki onemogoča dajanje brezposelne podpore delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi štrajka v tovarnah iste družbe. PARIZ, Fr. — Ameriški državni tajnik Rusk se je včeraj raz-govarjal nad eno uro s predsednikom republike De Gaul-lom o atomski oborožitvi Francije, o NATO in o Skupnem trgu, danes bo nadaljeval razgovore v vodniki in predstavniki NATO. 'SUIflKIšKA DOMOVINA JUNE 20, 1962 Ameriška Domovina /l-.vi r ■/te'« '%)— norvii 6117 St. Clalr Ave. .— HEnderson 1-06211 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROCNINAi J5a Zedinjene države: 114.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 »a I mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ‘ SUBSCRIPTION RATESi United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^«9^,88 No. 121 Weds., June 20, 1962 Kennedy gazi v težavah Odkar je Kennedy na res svojevrsten način dosegel v aprilu zmago nad jeklarnami, ko so hotele povišati cene, mu gre v politiki vse narobe. Kennedy je hitro uvidel, da je nastopil proti jeklarnam preveč brezobzirno. Spoznal je, da je s svojim postopanjem zadel ne samo jeklarne, ampak vse gospodarske kroge. Hotel je to napako po svoji navadi čim hitreje popraviti in to mu je spodletelo. Kakor hitro so gospodarski krogi začutili, da se Kennedyu mudi, so ga začeli na svoj način izigravati. Čim več jim je predsednik obljubljal, tem več dodatkov so zahtevali. Kennedy je gospodarskim krogom ponujal spravo za spravo, toda vanjo ni hotel ugrizniti noben vodilen gospodarstvenik. Vsak je delal prijazen obraz in počastil Ken-nedya, pri tem je pa tudi pomirjevalna akcija zastala. Tako je Kennedy kot zmagovalec proti jeklarnam igral vlogo premaganega napram industriji, ki se ji nič ne mudi, da bi sklenila mir s federalno administracijo. Težko pa je slediti dnevnemu razvoju odnosov med predsednikom in industrijo. Vsak dan prinaša nove zaplete, nove ponudbe, nove zahteve. Ako bi hoteli dati trenutno sliko o odnosih, bi se mogli omejiti na sledeč splošen okvir- Industrija je stavila precej visoko ceno za novo prijateljstvo z Belo hišo. Zahteva predvsem predsednikovo izjavo, da se ne bo mešal na sedanji način in v sedanji obliki v odnose med podjetji in unijami, to se pravi, da bo spoštoval načelo svobodnega pogajanja med kapitalom in delom. Industrija ne odreka predsedniku pravice, da posega na to področje, toda šele takrat, ko to diktira res prava narodna nuja. Ta zahteva je za predsednika nesprejemljiva. Ako bi jc sprejel, bi se politično ubil. Gospodarski krogi to razumejo, zato vztrajajo, da bi Kennedy šel takoj v Canosso. Kočljivejša je druga zahteva gospodarskih krogov, takojšnje znižanje davkov v različnih oblikah in na različne načine z utemeljitvijo, da smo v nevarnosti pred novo krizo. Kdor kaj da na običajne znake, ki naj napovedujejo krizo, jih bo trenutno mogel odkriti le malo. Da si ogledamo samo nekatere! Proizvodnja jekla res pada zadnje tedne, to pa radi tega, ker je bila produkcija začetkom leta nad normalo, ne pa iz strahu pred novo gospodarsko krizo. Proizvodnja avtomobilov je za celih 25% večja od lanske in tovarne ne napovedujejo nobene krize vsaj do jeseni. Tudi proizvodnja električnega toka je za 30% večja od lanske. Ugodne so tudi primerjave za proizvodnjo premoga, papirja, nafte, železniškega tovornega prometa, trgovskega prometa na drobno in debelo, industrijskih surovin. Edini oblak na gospodarskem obzorju je padec cen na naših borzah. Za padec lahko navajamo celo vrsto razlogov in ne samo tistega, ki ga navajajo Kennedyevi nasprotniki, da je namreč gospodarstvo zgubilo vero v hiter gospodarski napredek, ki ga je imelo še spomladi in ki je nanj zidal svoj federalni proračun tudi Kennedy. Dejstvo pa je, da ni padec cen na borzah še nič vplival na letošnji gospodarski razvoj, kar najbolje potrjujejo statistike o zaposlitvi. Vsaj do-sedaj je tako. Kennedy je v svoji vnemi, da si pridobi čim preje zaupanje gospodarskih krogov, vse to nekako spregledal in začel govoriti o znižanju davkov. Pri tem je zadel v sršenovo gnezdo. Kar je podjetnikom obljubil, se jim je zdelo premalo, vsem drugim pa veliko preveč. Vsi ti so se sklicevali, da je federalni proračun že itak pasiven, da je pasivna tudi plačilna bilanca, da zlato odteka iz dežele. Tako je Kennedy prišel v precep. Ni pridobil podjetnikov, odtujil si je pa vse tiste, ki jim je pri srcu ne samo planirani letošnji narodni dohodek v višini 570 bilijonov, ampak tudi stabilnost gospodarstva, valute in izravnana federalni proračun in plačilna bilanca. Da bo njegova zadrega še večja, je začel braniti svoje stališče z nekimi modernimi nauki, ki trdijo, da primanjkljaji v proračunih ne predstavljajo nobene nevarnosti za stabilno gospodarstvo, da so včasih celo znak dobre gospodarske politike itd. Seveda si s tem ni pridobil novih prijateljev med podjetniki, pač pa dosti kritikov med vsemi tistimi, ki mislijo, da so stare preskušene teorije še zmeraj več vredne kot nova učenjaška roba, ki jo je treba šele preskusiti v praksi. Bi se bil odrezal bolje, ako bi bil takoj priznal, da se letošnja gospodarska konjunktura ne razvija tako dobro, kot je prerokoval pred par meseci in da je treba zaradi tega skromnejše gospodariti. Prihranil bi si bil mnogo nepotrebnih debat in govorov, svoji politiki pa tudi ne bi škodoval. Pogumno priznanje napravi tudi na nasprotnika dober vtis. Kennedy ima tudi zmeraj več težav s Kongresom. S svojo politiko skuša Kongres izriniti iz javnosti, kar mu seveda senatorji in kongresniki zamerijo. Kennedy le prehitro pozablja, da nima sigurne večine ne v senatu ne v predstavniškem domu in da bi moral tudi v javnosti dati več mesta politikom s. Kapitola. Na Kapitolu mu tudi zamerijo, da tako hitro izvaja pritisk na senatorje in kongresnike, ako nočejo glasovati za njegove zakonske osnutke. Ko mu senat ni hotel odobriti pooblastila, da sme podpirati komu' nistične države, ga je hitro spravil na kolena, ker mu je žugal z interesi farmarskih volivcev, ki so seveda za podpiranje, da lahko več dobijo za svojo pšenico. Ko se je predstavniški dom obotavljal, da odobri novo višino zadolževanja v višini 308 bilijonov, je njegova administracija takoj opozorila, da bo s tem udarjena vojna industrija, kar je seveda takoj preplašilo kongresnike iz tistih krajev, kjer delavci delajo v tovarnah za orožje. Nihče ne bo zameril senatorjem in kongresnikom, da jim tak pritisk ni všeč in da se skušajo maščevati nad Belo hišo pri drugih zakonih, kjer Kennedy nima nobenega sredstva za pritisk. Bojimo se, da bo po tej poti propadlo ravno letos precej zakonskih predlogov, ki pomenijo veliko dobroto za našo deželo. Dobro bi bilo, da bi Kennedy postal gibčnejši tudi v velikih potezah in ne samo v malih kot je sedaj. Bo prišel v nevarnost, da postane okostenel vkljub svojim mladim letom. BESEDA IZ NARODA Procesija in piknik Cleveland, O. — Hiti'o se približuje 24. junij. Tisto nedeljo bosta kar dve slavnosti. Pri Sv. Lovrencu bo procesija s sv. Reš-njim telesom po ulicah. Po zadnji sv. maši, ki bo ob 11. uri dopoldne, se bo razvila slovesna procesija. Končana bo okoli 1. ure popoldne. Vsi, kateri ste bili pretekla leta pri procesiji, gotovo ste bili zadovoljni. Kateri pa še niste bili pri nas pri procesiji, pa letos pridite. Bo zopet lepo. Ko se malo oddahnemo, pa poženimo konjičke proti White Rd. Tam so prijazni prostori, ki jih lastuje društvo Sv. Jožefa št. 169 KSKJ. So lepi gozdovi in ko tam sedim pod mogočnimi hrasti, mi vselej pride v spomin domači kraj, kjer sem se pred 57 leti tudi sedel v podobni senci; pa le malo kedaj sem sedel. Kadar smo šli tja, smo grabili listje ali pa pripravljali drva za zimo. Tu pa nam v nedeljo 24. junija ne bo treba ne listja grabiti, ne drv sekati, le vsedli se bomo k mizam, si naročili piva in se pogovarjali s prijatelji, kar vem, da bo prijetno. Zato vsi člani društev, ki spadajo h K.S.K. Jednoti, nikamor drugam kakor v gaj, ki ga lastuje naše naj večje društvo v državi Ohio. Gotovo je nas članov, ki spadamo h K.S.K.J. več tisoč v državi Ohio. Naj ostanejo doma le težko bolni, vse drugo naložimo na vozove. Kateri nimajo svojega vozila, pa naj poprosijo soseda. Vem, da bo vsakdo tako prijazen, da bo še svoje prijatelje vzel k sebi, saj to bo dan za nas vse. Ker pa bo naš dan, nikar ne zamudimo te lepe priložnosti. Tam bo vsega dovolj za piti in za jesti, za mlade pa godba. Seveda godba bo za vse, saj bodo igrali tako glasno, da se bo slišalo po vsem gaju. Pa še iz sosednjih držav ste vabljeni, saj sedaj je vse blizu, še ceste so skrajšali. Komaj se dobro vsedemo v vozilo, pa smo že v Pennsylvaniji. Vem, da iz bližnjih ohijskih mest boste vsi prišli. Že se veselim, ko se bom zopet pozdravil z rojaki iz sosednjih mest, kakor Barberton, Lorain itd. Ako pa vas ne bo, ne bomo se videli. Seveda, Cleveland — East, West South in North — boste vsi tam. To bo veselje, toliko prijateljev priti skupaj! Vesel pozdrav! Jakob Resnik Društvo Triglav obhaja DO-letnico Joliet, 111. — Proslava bo v nedeljo 24. junija s sv. mašo ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Jožefa, zabavni sestanek pa ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu. Pred 50 leti, na dan 30. junija 1912, so se tedanji cerkveni pevci in drugi aktivni na pevskem in dramatičnem polju zbrali skupaj in ustanovili “Slovensko Pevsko in Dramatično Društvo Triglav”. Glavni namen seveda je bil prirejevati igre in koncerte — ter braniti in vzdrževati to lepo kulturo, ki jo imamo, kakor tudi družabne sestanke med narodom v naši domači jolietski naselbini. Prvi odbor je bil: Predsednik Joseph Kuhar, Podpredsednik Frank Miklič, Podpredsednica Kath. Rogina, Finančni tajilik Louis Grčar, Podtajnica Elizabeth Sekola, Zapisnikar Martin E. Rakar, Zapisnikarica Antonia Stanfel, Blagajnik John Malešič, Nadzornik Frank Zadel, Frank Vreček in Fred Ferlin, Pevovodja George Malovrh, Igr o vod j a Alojzij Švigelj. Čez dva meseca, to je na 25. avgusta se je že sprožila ideja, da se tudi nudi članom prilika za finančno podporo v slučaju bolezni, poškodbe in druge potrebe, kar se je tudi storilo in se še danes godi. Pozneje se je tudi spremenilo ime na “Izobraževalno in Podporno Društvo Triglav”, kakor se glasi še danes. Najstarejši še živeči član pri ustanovitvi — in še član — je Martin Kramarich, 111 Nicholson St., Joliet. Društvo “Triglav” je bilo od ustanovitve pa do okoli 1926 aktivna in vodilna skupina na dramatičnem in kulturnem polju v naši naselbini. Gotovo se še spominjajo nekateri tukajšnji Slovenci, ko je društvo na odru tukaj kakor tudi v bližnjih naselbinah uprizorilo lepe igre: “Mi-klova Zala”, “Požigalčeva hči”, “Tihotapec”, “Legionarji”, “Sin”, “Razvalina življenja” — in druge prav zanimive dramatične nastope, s katerimi je bilo vedno združeno sodelovanje cerkvenega pevskega zbora sv. Jožefa. Poleg g. Šviglja so vodili igre tudi pok. George Malovrh, g. Martin E. Rakar, sedaj v Collin-woodu, O., pok. Frank Zupančič in g. Fred Ferlin. — S cerkvenim petjem (poleg pevcev), so veliko prispevali pok. George Malovrh in pokojni Martin D. Cvenk, ki je prišel za njim kot organist in pevovodja k fari sv. Jožefa. Društvo “Triglav” je vedno sodelovalo z drugimi društvi pri njih prireditvah, posebno kadar je šlo za kak namen v korist narodu v splošnem. — Poleg prispevanja svoji fari je društvo darovalo iz svojih prireditev tudi potrebnemu narodu v stari domovini — pred, med in po obeh svetovnih vojnah, kakor tudi ob priliki raznih drugih prošenj. V zadnjih letih, ko je dr. “Triglav” začelo biti bolj neaktivno, smo večkrat povabili še sedaj prav aktivni in izborni naš cerkveni pevski zbor sv. Jožefa kot posebne goste, da bi jim dali nadaljnje korajže in navdušenosti še držati skupaj in delovati naprej na pevskem in slovenskem kulturnem polju, takem kot je še danes. Veseli in ponosni smo, da še to imamo! Akoravno danes — čez 50 let — nismo tako aktivni kot ob začetku, se člani še vseeno precej lepo držijo skupaj in prispevajo, da pon .j z bratsko finančno podporo svojim članom — in za druge stvari, ki so najbolj v korist in dobrobit narodu in naselbini. Po današnjih razmerah se člani tudi še dobro udeležujejo redne seje, in večkrat po seji še radi prepevajo kot je vedno bila navada — in kot le “Triglavci” znajo! V sedanjem odboru dr. “Triglav” so: John Žnidaršič, predsednik, Leo Adamic, podpredsednik, Marko Cerneticb, tajnik-blag., Frank Vesel, zapisnikar, Louis Kosmerl, nadzornik, Frank Terlep, nadzornik, John L. Jevitz, nadzornik. Čast in hvala Bogu in vsem ustanoviteljem kakor tudi vsem preteklim in sedanjemu odboru, članom in članicam, vseskozi za njih sodelovanje in pomoč, posebno pa tistim izvrstnim nekdanjim pevcem in igralcem tej: njih voditeljem, izmed katerih danes večina počiva “Nad zvezdami!” Zaključujemo ta članek ob zlati obletnici z lepo pesmijo: “Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan. Kako me izvabljaš iz nizkih ravan, kjer potok izvira v skalovju hladan: Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan!” John Žnidaršič, predsed. --------o-------- SE NEURESNIČENE SLOVENSKE "SANJE” IZ 1861 Izlet šentviške Slovenske šole na Slov. pristavo Cleveland, O. — Kot vam je že znano, priredi Slovenska šola pri sv. Vidu izlet na Slovensko pristavo to nedeljo, 24. junija popoldine, kot nekak vesel zaključek uspešnega šolskega leta 1961 — 1962. Vsi starši in prijatelji so naj-prisrčnejše vabljeni, da se pridružijo otrokom Slovenske šole za nekaj lepih ur prijetnega in potrebnega razvedrila v prosti naravi. Vsi otroci, ki so tako pridno prihajali vsako soboto v šoloj bodo dobili zastonj marsikaj dobrega; pa tudi za odrasle bo na razpolago jedača in pijača. Odbor Slovenske šole zopet lepo prosi vse mamice, da priskočijo na pomoč s potico ali pecivom. Pridružimo se torej vsi, v nedeljo popoldne, 24. junija, izletu Slovenske šole in tako poka-žimo( da nam je Slovenska šola še pri srcu; in da tako tudi vsestransko podpremo njeno plemenito delo pri vzgoji naše mladine. Na svidenje na Slovenski pristavi! F. A. G. (Konec) Šele v državi, ki so jo Slovenci kot svojo narodno državo soustvarili, je slovenski narod dobil nekatere institucij ske atribute vsakega živega modernega naroda. In to vselej v časih, ko je bil vsaj politično priznan kot narodna individualnost. Na dekretu o ustanovitvi univerze v Ljubljani 23. VIL 1919. je Koroščev podpis. Akademijo znanosti in umetnosti smo dobili šele v času namestniškega režima po zaslugi A. Korošca z uredbo 11. VIII. 1938. Toda naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bil državno priznan šele 1948. Malo pred drugo svetovno vojno je Korošec tudi pa-ročil priprave za ustanovitev visoke šole likovnih umetnosti v Ljubljani, ustanovljena pa je bila Akademija za likovne umetnosti 1945 (isto leto, ko je bila Glasbena akademija preorgani-zirana v Akademijo za glasbo). Tako so uresničene vsaj ene izmed Jeranovih sanj. Kaj si je urednik “Zgodnje Danice” pod “akademijo za učenost in umetnost” predstavljal, ni čisto jasno. Verjetno si je želel učeno družbo, morda po zgledu baročnih Operozov. Gotovo je mislil na visoko šolo za slikarstvo in kiparstvo. Nič ne omenja univerze, čeprav je bila od 1848 zmerom na seznamu slovenskih narodnih terjatev. Sam pravi, da je videl “še veliko druziga le-piga”. Morda si sanj o univerzi ni upal priobčiti, saj je Bleiweis-Tomanov šolski program iz konca 1861, ki so pri njem sodelovali šolniki, terjal popolnoma slovenske le podeželske — “farne” šole, v mestnih osnovnih in na gimnazijah pa predvideva, delno tudi nemški učni jezik. Iz pojma narodne ideje, po kateri narod mora ostvariti ustanove, ki z njimi služi svojemu zgodovinskemu poslanstvu, in ci rilmetodijske misli, ki slovensko poslanstvo gleda v funkciji mosta med Vzhodom in Zapadom je Jeranu vzniknila zamise “vzhodnega zavoda” v Ljubljani. Iz njegove formulacije je razvidno, da ni mislil v prvi vrsti na znanstveno ustanovo, temveč na vzgojni duhovski zavod za gojence iz zlasti južnoslovenskih pokrajin. Da med njimi imenuje Prof. Mirko Filej umrl Gorica, Ital. — Na binkoštno nedeljo je umrl tu neutrudni javni delavec in zgledni duhovnik prof. Mirko Filej, stolni organist, profesor petja na slovenskem učiteljišču, rektor cerkve sv. Ivana v Gorici. Pokopali so ga v torek 12. junija. Prof. Mirko Filej je komaj pretekli mesec praznoval srebrno sv. mašo. Nihče ni vedel, da je težko bolan, dokler ni preiskovalna operacija pokazala, da se je nevarna bolezen v njem že tako razpasla, da mu ni bilo več rešitva. K. G. Res že pozabljena? Cleveland, O. — Naj najprej pozdravim Jakoba Resnika in podprem njegovo misel za postavitev spomenika pok. Antonu Grdini. Velikokrat sem o tem govorila v raznih družbah, poudarjala, da tega moža ne more nihče nadomestiti. Kaj je on vse za Slovence storil! Vse je obletal in nas povsod predstavljal. Kako se je zavzemal za begunce v letih po drugi svetovni vojni! Hodil je od hiše do hiše in pozival: Pomagajmo, rešimo jih iz stiske! Se ga ti se- daj še spdminjajo, kot je zaslu žil? Skrajni čas bi bil, da zavihamo rokave in izkažemo pokojniku čast in spoštovanje, ki ju je s svojim delom med nami in za nas zaslužil. V Kulturnem vrtu, za katerega se je tako gnal, mu postavimo spomenik! Več rojakov hodi v Lemont k Mariji Pomagaj na božjo pot, le redko pa se kdo spomni ustanovitelja samostana in božje poti pok. p. Zakrajška. Legel je v grob in prešel v pozabo. In vendar je za Slovence v Ameriki ogromno storil. Mary Lach. Upokojenci v Euoltdu EUCLID, O. — Vsem upokojencem, ki se niso udeležili zadnje klubove seje 7. t. m., sporočam, da jie bilo na njej sklenjeno, da se bomo odzvali vabilu barbertonskega kluba upokojencev na njihov piknik 8. julija letos. Naš klub je sklenil najeti eden ali dva avtobusa, kolikor bo pač prijav. Vožnja za člane stane $1, za nečlane pa $2. Naj bi nas šlo čim več. Vsak naj povabi seboj še svojega prijatelja. Tajnik našega kluba bo prodajal 21. t. m. po drugi uri pop. v Slov. društ. domu na Recher Ave. vstopnice. Preskrbite si jih vsi o pravem času. Podrobnosti o naši poti v Barberton in o samem pikniku bodo objavljene prihodnjič. Frank Rupert. najprej Bolgare (ki jih ne loči od Makedoncev), je razumljivo iz sočasnih razmer. Smo v letih gibanja za zedinjenje z Bolgari, ci jim Fanar ni hotel dati cer-cvene avtonomije na stopnji ek-sarhata. V začetku nov. 1859 so se s katoliško Cerkvijo zedinili Carigradu zastopniki slovanskih pravoslavnih vernikov iz Makedonije. Skupina carigrajskih Bolgarov je naredila isti corak decembra 1860. Ko o tem dogodku Slomšek v “Prijaznem pismu bratam in sestram sv. Cirila in Metoda” v “Zgodnji Danici” 1861 (str. 41-43) poroča, označuje “povernitev bulgarske-ga naroda” kot “juterno zarjo veselja”. — Jeranova zamisel “vzhodnega zavoda” v Ljubljani še ni uresničena. Ne v obliki semenišča, ne v obliki znanstvenega instituta. Saj ni bilo mogoče ustanoviti niti posebne stolice zgolj za vzhodno teologijo. Ob-novitelj cirilmetodijske ideje med Slovenci prof. Grivec je vedno poudarjal posebno poslanstvo in zatorej potrebo po posebni orientaciji ljubljanske teološke fakultete. Najlaže bi tej nalogi fakulteta zadostila, če bi se ustanovilo več specializiranih stolic, ki bi skupaj tvorile “vzhodni institut”. Ker se ni institucij sko utrdila pomembna znanstvena tradicija prof. Griv-ca, je nevarnost, da bo v Ljubljani kontinuiteta vzhodnih študijev pretrgana. Grivčevo življenjsko delo “S. Constantinus et Methodius Thessalonicenses”, ki bo liber textus vsega katoliškega sveta, bo izšlo pri “Staroslovenskem institutu” v Zagrebu. Slovenije si za katoliško Cerkev in slovenstvo goreči Jeran ni mogel misliti brez lastne me-tropolije in nadškofije v Ljubljani. Ta potreba mu je bila tako samoposebi umevna, da je podrobno ne komentira, temveč samo lapidarno ugotovi, da nadškofija pripada Ljubljani “ko središču Slovenije”. S to argumentacijo je Jeran na črti stalnih principov, ki vodijo združevanje diecez v večje ozemeljske skupnosti. Kot priča cerkvena zgodovina, se je razmejitev v cerkvene pokrajine praviloma ravnala po civilni in politični razdelitvi. Institut metropolij je povzročila potreba po avtoriteti, višji od diecezanskih škof<5*7 *8-radi skupnih zadev so se začeli zbirati škofje ene pokrajine, temu zboru pa je predsedoval škof civilne metropole, ki je tako postala tudi religiozna metropola. Zgolj vseslovensko čutenje Jeranovo dokazuje okoliščina, da se nič ne sklicuje na kratkotrajno jožefinsko nadškofijo v Ljubljani, niti ne poudarja usposobljenosti ljubljanske škofije, da prevzame visoko cerkveno nalogo v narodnem življenju. Izredni administrativni talent škof Anton Alojzij Wolf je ljubljanski diecezi dal zgledno zunanjo ureditev. Že od štiridesetih let je odraščala generacija duhovnikov, ki je prelomila z jožefiniz-mom in kranjskim janzenizmom ter notranje začela obnavljati osrednjo slovensko škofijo. Za številnost duhovniških poklicev priča tale sodobna “Du-hovska statistika”, ki jo je objavila “Zgodnja Danica” leta 1861 (str. 54): “V škofijah ljubljanski, teržaški, lavantinski, goriški, kerški, poreški in pa v Ameriki živi sihmal čez 900 duhovnov, ki so sploh rojeni Kranjci, brez takih, ki so v mnogoterih du-hovskih redih. Izmed teh so: 1 vikši škof (Andrej Gollmayer v Gorici od 1854 do 1883), 4 škofje (Jernej Vidmar v Ljubljani od 1859 do 1875, Jernej Legat v Trstu od 1846 do 1875, Irenej Friderik Baraga v Marquette v U. S. A. od 1857 do 1868, Andrej Mešutar, naslovni škof Sardike od 1853 do 1865, prošt ardeeger-(Dalje na 3. strani) Ivan Pregelj: Božji mejniki POVEST IZ ISTRE EDINA SAMO MO&KA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Slovenska molka m “Domov,” j e premišljal, “domov grem v Ježenj, k stari teti, in k fari v Tinjan čez Drago. Da bi že bil tam! Nič ni prijetno potovati ponoči, še rojstno selo je v temi tuje človeku. A treba potrpeti. Jutri ob belem dnevu bom) v Ježnju, jutri, peš od Pazina po cesti in potem čez dobrave po bližnjici...” Zmrazilo ga je, še tegobne-je mu je bilo. Karal se je, da se je pomehkužil pri škofu. Potem pa je začel tiho moliti ... Vlak se je ostro ustavil. “Pinguente,” je klical sprevodnik. — “Šele Buzet,” je vzdihnil duhovnik. V voz je prišel sprevodnik in nažgal luč. Tedaj je vstopilo nekaj popotnih. Duhovnik se je stisnil v najtemnejši kot. Popotniki niso bili prijetni. Bili so pijani... Duhovnik je poslušal. Spoznal je, da so trije med potniki Italijani, četrti pa Hrvat, dasi je govoril laško. Bil je m|ož prav kmetiško ošaben. Očivid-no je bil bogat in so mu zato oni trije dvorili. Smejali soi se njegovim šalam, pritrjevali mu, ko se je razburjal radi neke občinske pravde. Klicali so ga za “gospoda” Martina, kar je mož očividno rad slišal. Duhovnik si je koj napravil svojo sodbo o njem: “Netečnež oholi! Na selu se je rodil, pa hoče veljati za mestnega. Svoj mfaterin jezik taji, gotovo je med najglasnejšimi, ki psujejo Hrvate. Bedni poturica! O Istra! Tudi te tvoje posebnosti ni zabeležil Valvasor, ki je verjel, da so Istrani majhni in kratki, pa pobožni in zvesti.” Potniki se sprva niso menili za duhovnika, šele pred Lupo-glavo so se začeli zanimati zanj. “Gospod” Martin je bil namreč izvlekel in odmašil steklenico vina. Pil je, dal dru-govom in dregnil s kom(olcem še duhovnika, naj pije. “Pretih si. Pij, da boš glasen. Bomo pa zapeli.” “Hvala lepa,” je odvrnil duhovnik po hrvatsko. Oni je osupnil in nekaj časa togo molčal. Eden med Italijani mu je prišepnil: “Pusti ga, saj vidiš, da je duhovnik.” Tedaj pa se je oni razširo-koustil in dejal zasmehljivo: “Naj bo, pa četudi škof! Ali morda nisem pošten, da ne mara piti, če mu ponudim? Naj pa ima svojo hrvatsko ošabnost, če bi bil jaz gosposka, bi jo že izbil njemu in njegovim. Takole, z bičem! Pokazal je z roko, kako. Potem se je smejal in začel pripovedovati, da ima psa doma, ki sliši na škofovo ime. “Dobrila, primi! Ne verujete? Povem še eno, da bo vedel ta naš sosed tukaj, ki piti ne mara, kakšne vrste mjož je Martin Milohanovich.” Pripovedoval je, da je nekoč z vozom srečal vladiko Dobrila, ki je bil tedaj še Poreču, in da je nagnal konje naravnost nad škofa, da je moral kar skokoma s ceste. “Kakšen pogled, prijatelji, se je trepal po kolenih, “kakšen pogled, ko je skočil, pre-vzvišeni’ v vsej svoji gloriji, da mu je kuta vihrala. Take šale ne bom doživel več. Kaj menite, prečastiti? V duhovniku je buknila prirojena mu istrska jeza. Mož se mu je tako zastudil, da se ni mogel premagati. “Sram Vas bedi, Martin Milohanovich,” je vzkliknil “To' je pa junaško, da se baha- zveza v Ameriki te s pobalinstvom,, ki ni vredno | dostojnega človeka. To povejte, kaj Vam je zlega storili dobri vladika, da ga sramotite. Ali veste, da je Jutraj Dobrila en sam in da vsa dobra Istra moli hvaležno | zanj ?” Sirovež se je zasmejal in| dejal: “če mi že pridigaš, hudič,l povej vsaj, kdo si. Ali nisi hodil v šole, da bi se bil olike | naučil?” “Jaz pač, ti ne,” udaril du-| hovnik nazaj in dodal; “Kot škofov kaplan bom pač im|el pravico, braniti svojega gos-| poda.” “Saj sem dejal,” se je rogal] Milohanovich, “da žlica ne zataji sklede. Klanjam se, gospod mali škof! Ali bi smel vedeti tudi Vaše prečastito ime? Moje, vidim, Vam je znano.” ‘Sami ste ga povedali, nisem, Vas vprašal po njem,” je odvrnil rezko duhovnik. “Seveda, seveda, oprostite,” je govoril z neko zakrinkano zlobo Milohanovich. “Ampak, saj vidite, da je to vse šala. Pa Vaše im^, bogme, rad bi ga le vedel.” “Imate morda še enega psa, da bi ga nazvali po meni,” je dejal duhovnik. Netečnež se je zakrohotal. “Vraniča, uganil je!” Duhovnik je togo molčal Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gi. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17ST5 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. POROTNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 FUllerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O. ČLANSKI ODBOR: MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland U), O. JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 SIKE “SANJE” IZ 1861 (Nadaljevanje z 2. strani) |ski v škofiji St. Poelten), dva stoljna prošta, dva stoljna dekana, 13 stoljnih korarjev, 1 ko-Vlak je vozil v postajo. Spre-1 Je§*atni prošt, 5 stoljnih častnih vodnik je klical Cerovlje. “Moje ime je Martin —, je bil Milohanovich kar pre- drzen. Duhovnik se je dvignil in dejal trpko: “Jaz vem( za svoje, ki je bolj pošteno. Šime Križmanič sem, gospod Milohanovich. Dal Bog, da se ne bi več srečala.” Hotel je iz voza v drugi. Tedaj pa je obstal. Milohanovich se je bil trenutno iz-premenil. Požiral je nekaj, kakor da bi goltal besede, pogled je povesil pred duhovnikom. Vlak je potegnil. Duhovnik je zopet sedel in se stisnil svoj kot. Milohanovich se je delal, kakor da se sploh ne meni več zanj. V neskončnost se je vlekla duhovniku pot mimo Novakov do Pazina Hladen razmislek se ga je po-aščal. čudna groza se ga je lotevala ob strani zoprnega sopotnika. Toga je občutil: Takale se pošten Istran vozi domov. Kakor v tujino med neprijazne ljudi; ne, ka-'cor v puščavo med lopove in roparje!” Vlak je obstal. Duhovnik se je dvignil odločno in pozdravil: “Zbogom!” Nihče mu ni odzdravil na glas. Le eden Lahov je rahlo pokimal z glavo. ‘Poštenjak, a suženjsko plah!” je pomislil duhovnik 5. V Pazinu. ‘Mitterburg - P is in o!” je slišal Šime Križmanič klicati sprevodnika in je žalostno pomislil: “Nemcu kliče po nemško, Lahu po laško, le za Hrvata, ki je najbolj doma v Istri, nima besede.” Izstopil je in krenil s postaje. V dolini, ki je ležala tem na pod njim, so sinile mestne luči. Videi jih je migljati niz ko cd Potoka doli pa gori v breg nad staro mesto. Spustil se je hitro proti mestu, zakaj mrzlo je velo, da mu Je šlo do kosti. Vlak nad njim je odso-pihal dalje, pošastno bruhajoč ogenj in dim, ko se je vzpen jal v klanec nad mestom. Strahotno je bilo čuti, kake« je hro korarjev, 4 kolegiatni kor ar ji in 21 dekanov po deželi.” Sele ko je osvoboditev v narodno državo pravno ustalila pel stroj v višino, d{i je v vetru zamahovalo v dolino in jekalo iz teme nazaj, od sivih zidin pazinskega gradu. Šime se je zagledal za vlakom in si dejal rahlo svobodno: (Dalje prihodnjič) ŠE NEURESNIČENE SLOVEN- devinskih ovir, je konkordat med Sv. Sedežem in kraljevino Jugoslavijo, ki je bil podpisan 25. VIL 1935, v členu 2. odst. 5. ustanovil cerkveno pokrajino ljubljansko, ki obsega nadškofijsko stolico ljubljansko in škofijsko stolico lavantinsko s sede-ki ga je trgala na dvoje med cerkveni provinci salzburško in oglejsko. To se je za štajerske Slovence zgodilo, ko je bila po 1100 letih (dne 1. maja 1924) lavantinska škofija izločena iz oblasti salzburškega metropolita. Ljubljanska dieceza je bila šele 25. novembra 1933 izvzeta iz metropolitanske zveze, ki je sode-dovala nekdanjo oglejsko patriarhijo. Po odstranitvi teh zgo- glavno mesto Slovenije, je bilo mogoče, v skladu s cerkvenopravnim razvojem govoriti o slovenski metropoliji. Z zlomom avstrijskega okvira je bila tudi šele dana možnost, da se slovensko ozemlje reši iz karolinške ureditve metropolitanskih zvez, žem v Mariboru. Toda konkor-datne določbe niso bile izvršene, ker zakon o konkordatu ni bil predložen v ratifikacijo senatu zaradi ostre opozicije srbskega pravoslavja ob izjavljenem nezanimanju hrvaškega političnega vodstva. Sodobna ekleziologija naglaša, da naravna (in v tem nadnaravna) enota določenega prostora v Cerkvi, ki je večji od dieceze, po pravici teži za cerkvenopravnim izrazom in institucij skim organom, ki naj zadosti tej situaciji in z njo danim nalogam in odgovornostim. Tisoč reči je v Sloveniji, ki se ne dajo urediti na ravni ene škofije, temveč terjajo vseslovensko in enotno rešitev. V sedanjih razmerah nudi metropolitanska zveza okvir, ki dani situaciji katoliške Cerkve v Sloveniji popolnoma zadostuje. Religijska sociologija vedno bolj izkazuje pomen geografskih in socioloških struktur za versko življenje. Prav letos razmejuje francoski episkopat v Franciji iz pastoralnih potreb in z naj višjim blagoslovom nove “regions apostoliques”. Primat ofi-cija v cerkvenem pravu, ki ga je tako slovesno utrdil tridentski cerkveni zbor, — kar pomeni končno prvenstvo apostolskega poslanstva —, se uveljavlja z vedno večjo doslednostjo tudi v administrativni razdelitvi Cerkve, v področju tedaj, ki se z raznimi historičnimi razlogi posebno rado upira izpremembam. Redna cerkvena uprava, tudi na stopnji metropolitanskih zvez, se danes uvaja v deželah, ki jih je komaj včeraj doseglo krščan sko oznanilo, - pa. so danes z dekolonizacijo dobile politično samostojnost. Med zastarela mnenja spada naziranje, da je usta novitev samostojnih cerkvenih pokrajin in nadškofij nekaka nagrada krščanskim vladam ob po- The Stroh Brewery CoTDetroit 26, Michigan ..... •" ' ' mmmmmmm mmmmm * so light, so right, ando/i,so rvjivs/iing! o ZDAJ NA AIR-INDIA NOVE ZNIŽANE VOZNINE ZA KVALIFICIRANE SKUPINE 25 ALI VEČ POTUJOČIH SKUPAJ V JUGOSLAVIJO IZ NEW YORK A sam° $415.00 OBRATNA JET-EKONOMIČNA SKUPINSKA VOZNINA DO BEOGRADA • Vaš AIR-INDIA urad vam bo dal vse podatke glede zahtev skupinskih kvalifikacij. • Naši uradi v U.Š.A. in Evropi Vam bodo pomagali dobiti Vaše sorodnike in prijatelje v U.S. po znižani imigrantski voznini (veljavni od 15. oktobra do 15. julija). Obiščite Vašega potniškega zastopnika ali AIR-INDIA The airline that treats you like a maharajah Suite 1342, Hanna Bldg., Cleveland 15, Tel.: 861-2636 sebno ugodnih cerkvenopolitič-nih razmerah. Vsi trije za zgodovino Cerkve med Slovenci tako pomenljivi jubileji, ki jih bomo katoliški Slovenci obhajali v prvih šestdesetih letih našega stoletja, po svoji notranji logiki navajajo na misel lastne metropolitanske organizacije v Sloveniji. Leta 1961-62 smo praznovali petstoletnico, odkar je bila ustanovljena ljubljanska škofija. Prva sredi slovenskega ozemlja ustanovljena dieceza je prva ostva-rila domovinsko pravico in domačijsko občutje slovenskih katoličanov v cerkveni organizaciji in sprostila tisoče energij v delu za božje kraljestvo, ko je višjepastirsko službo izročila možem, ki so tudi v svoji srčni krvi čutili usodno naravno in nadnaravno skupnost s svojim so - rodnim krščanskim ljudstvom. L. 1962 bomo ob stoletnici Slomškove smrti slavili prvega škofa med Slovenci v moderni dobi, ki je doumel, da so prebivalci njegove škofije, tudi v svoji narodni svojstvenosti kot Slovenci, predmet njegove duš-nopastirske skrbi in oskrbe ter zatorej iz svoje škofovske dolžnosti zadajal svoj nadpastirski trud za katoliški značaj slovenskega narodnega življenja in za katoliškega duha slovenske kulture. L. 1963 se bo ves katoliški svet spominjal tisočletnice prihoda sv. Cirila in Metoda v slovansko apostolstvo. V nasprotju z nemškim kolonizacijskim misijonstvom je njun program zakoreninjenja Cerkve med Slovani zaobsegal ustanovitev samostojne slovanske pokrajine v Srednji Evropi. Tudi panonski Slovenci so s Kocljevo državo vsaj za nekaj let prišli pod oblast nadškofa slovenskega jezika, ko je sv. Metod po ČesEitke in sožalje najlepše izrazite, če vpišete osebo v Salezijansko mašno zvezo v Rimu volji rimskega apostolika postal sremsko-panonski nadškof. France Dolinar (Po “Glasu SKA” v B. A.) ------O----- Knjižica o cerkvenem zboru Salezijanske “Knjižice,” ki so bile svojčas tako razširjene, zdaj zopet izhajajo v Trstu. Pred kratkim so izdali knjižico z naslovom: “Cerkveni zbor 1962.” Vsi, ki se zanimajo za ta svetovni dogodek, kateri se nam bliža z urnimi koraki, bodo radi Hegli po njej. Stane 15c. Dobi se v Clevelandu pri Familia, 6116 Glass Ave., v Torontu pa v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave. MALI OGLASI V najem Tri sobe sc oddajo, parna gor-kota, v prvovrstnem stanju na 5803 Bonna Ave. _______________________(121) Stanovanje v najem Oddajo se 4 sobe in kopalnica zgoraj. $50. Kličite EN 1-4812. (122) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. Naprodaj Enodružinska hiša, 8 sob, klet, garaža na 1012 E. 72 St. Kličite UT 1-1589. —(123) Stanovanje se odda Tri ali štiri neopremljene sobe, klet, podstrešje, na 1261 E. 60 Sit., telefon HE 1-4842. _______________ -G23) Sobe se odda 6 sob, zgoraj, z gorkoto, se oddajo na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte spodaj v gostilni. X(WF) Sobe se odda Oddajo se 3 čiste sobe, spredaj, za 1 ali 2 odrasla. $36.00. — Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. (WFX) njej ali svojcem pa poklonite UMETNIŠKO DIPLOMO ki jo dobite v Clevelandu pri Familia, 6116 Glass Ave. po pošti pa: Rev. Fr. Blatnik 148 Main St., New Rochelle, N.Y. Sobe se odda Oddajo se 4 zelo čiste sobe in kopalnica, plinski furnez, samo odraslim. $55 mesečno. KUčite EN 1-0823. (15, 20, 22 jun) Hiša naprodaj Lastnik prodaja Colonial hišo, garaža za 2 kare, lot 50x150. Na E. 152 St., južno od bulevarda. Kličite IV 1-6735. (123) AMERIŠKA DOMOVINA ■ ■ S RENE BAZIN: ! IZ VSE SVOJE DUŠE ■ ROMAN ■ ■ ■ ftoli /^rncra r1rnrrr» T-^o ci • Knvil IVTaHint nrinaUn- Izginila je celo zadnja bleda zarja, ki je že dolgo obrobljala obzorje, ne da bi bilo kaj svetlobe od nje. Modra senca je ležala nad vso zemljo. Krepek piš, ki je bil hladan kakor veter s sipin in je lepil slan okus na ustnice zadnjih pasantov, je tedaj napolnil dolino, da so kot v koprnenju zaječali speti jambori. i “Kaj neki je to noč, da mi je srce nemirno?” tM ^ vin. Eloi Madiot je bil posadil na glavo žametni klobuk in oblekel salonsko suknjo, ki ju je nosil ob nedeljah ali pri pogrebih, kadar je dobil povabilo, da naj prisostvuje zadnji poti kakega tovariša iz Društva medsebojne pomoči. Krtačil ju je delj časa nego po navadi. Ne iz gizda-vosti, marveč zato, ker je bil v zadregi, kaj poreče strašnemu gospodu Lemarieju, svojemu gospodarju. Vsa vesela je bila pritekla po kosilu Henrietta: “Stric, Marija je danes nastopila službo. Gospodične so jo kar lepo sprejele. Tako srečna sem!” Pospremila je strica do palače na boulevard-ju Delorme pred pokostena hrastova vrata, sredi katerih sta se lesketala dva medena obroča. Ko si je stari delavec ogledoval to pročelje, ki je zanj skrivalo toliko neznanega, je zaman poskušal pritisniti z zdravo roko na gumb električnega zvonca. Mimoidoč človek se je nasmejal tipanju okornih prstov nad drobnim slonokoščenim gumbom, ko sta se odprli obe krili vrat. Dvoje konjskih glav se je prikazalo iz vežine sence in ob rožljanju opreme, ob topotu kopit po asfaltu, ob bobnečem odmevu obokov je kočija privozila po nag- CH1CAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT AND LOUNGE Priced to sell by owner. It’s a Tremendous money maker. Good location. ST 3-7427. (121) GROCERY — MEAT MARKET Established 30 yrs. Good going business. Asking $5,000 only. Call BE 3-0749. (121) OWNER MUST RETIRE Auto ignition shop and building. Estab. 39 yrs. In good business location. Good income. MU 5-6606. (123) HELP WANTED — MALE TAILOR FOR MEN'S STORE Permanent. FRED NELSON’S 11116 S. Michigan Ave. Phone PU 5-2828 (121) BOATS FOR SALE BOAT FOR SALE ONLY $350, also ELCAR ’51 28x8. One bedroom and bath. $875. Good condition. Private. Phone MA 7-0213. (122) MOBILE HOME FOR SALE DESPLAINES, — 1960 National, 10x46. 2 Bedrooms, frt. Kit. Asking only $3,100. Phone VA 7-1072 after 6. (121) njenem hodniku ter se zapeljala vzdolž za jarkom. “Rad bi govoril z gospodom,” je dejal Madiot. Sluga, ki je z iztegnjenima rokama že zapiral vrata, je odgovoril: “Odpeljal se bo, saj vidite. Pojdite jutri v pisarno. Tukaj delavcev ne sprejema. ” Madiot pa se je bil pririnil z zdravo roko naprej skozi priprta vrata. Potisnil je bil slugo v kraj ter prišel do sredine veže. Od tod se je dvigalo stopnišče. Bilo je visoko, molčeče in polno odsevov in štukatur. S svojimi kot sneg belimi kamenitimi stopnicami, s svojo progo škrlatno-rdečih preprog je bilo pri tleh vse temno, a je postajalo svetlejše, čim više se je dvigalo v zavojih. Sluga je stopil za Eloija, ki CHICAGO, ILL. “A Real Money Maker” BALL POINT PEN... For Liquid Ink FULL OR PART TIME This ball point pen writes with liquid ink of any type. The ball point is made of synthetic ruby which gives the pen a very smooth writing performance. Six carbon copies can be made. Easy checking of ink level. A nice present for anyone. Post paid $3.00. For fund raising, your cost — only $26.40 per dozen. (Minimum order 3 dozen.) Dealers write for our new money making 6 pens on a card, which will be a fast seller. J. W. NIPPERT FISH CREEK WISCONSIN (120) REAL ESTATE FOR SALE PALOS HTS., OWNER TRANSFERRED. 1 yr. old Mod. brk. ranch type home, fully landscpd. att. 2 c-gar. Lge. livingrm. Nait. fireplace, custom draperies, crptg. 3 Bedrms. 2 full baths, Kitchen, inch fruit- wood cabinets, Auto. Lindsay water softener. Auto, gas heat. V, acre lot. $27,700. 12430 S. Austin, FU 9-2918. (121) WHEELING—3 Bedroom, 1% bath, Patio. Garage. Combination storms and screens. Close to shopping and schools. Owner transferred. Immediate occupancy $17,000. LE 7-2107. (122) BRICK VENEER — 6 Room year round home. 2 bedrooms, garage, storms and screens. Nr. stores, two blocks from beach. — By owner $18,000. KI 6-2276. (123) ADDISON — Owner transferred, 3 bedrooms, Bi-level, finished recreation room, carpeted, livingroom. Many extras, included. 414% mtg. $21,600. KI 3-3769. (122) PISTAKEE — BY OWNER 8 rm. house, 4 bedrooms. Auto, gas heat. Full basement. 2 car garage. Large loit on channel on Pistakee Lake. Fruit trees. Phone HYatt 8-3750. (122) SOUTH HOLLAND — BY OWNER 5 rm. 2 bdrm. brk. ranch. Full bath, kitchen. Att. 114 car gar. & patio. Liv. rm. 14x24 carptg., Rec. rm in bsmit. $22,500. ED 1-4148. (122) BLOOMINGDALE — BY OWNER 3 bedroom brick ranch. Cor. lot. Comb. liv. rm. & din. rm. Cab. kit. W-W crptg. Large concrete patio. Alum, strms-scrns. 2 car gar. Side drive. 14 acre. 2 blks. to school. Nr. transp. $23,000 or best offer. LA 9-2788. (124) ga je to bogastvo slepilo. “Povem vso stvar gospodu”, je momljal, “in srečo imate, če vas ne postavi pred vrata.” Bal se je močnih delavčevih ramen. Negibno je obstal Eloi pred tem nemim stopniščem, ki je vanj padala luč od zgoraj v rdečih, belih, bledorumenih odtenkih, ki so se prelepo zlivali drug v drugega. Delavcu se je jelo dozdevati, da je na cvetličnem trgu. Opazoval je ta veliki rožnati, razcveli cvetni kelih, kakršno se mu je jelo dozdevati to stopnišče, ki je vanj bil sam zajet in se je manjšalo, se zavijalo in dvigalo v polžastih zavojih. Tedaj je pomislil na meč-ke, ki jih je Henrietta kupila včasih proti koncu pomladi. Kako vendar znajo odpreti bogataši svoja vrata veselju! Kako je svetlo v njih hišah! Klobučinast svitek na vratih je podrgnil ob parket in zamolkli koraki so se začuli v stopnišču, kjer se je najmanjši zvok in najmanjši žarek glasno odbijal. Za tem pa se je oglasil drug, počasnejši korak, ki ga je spremljalo šumenje svile, če se vleče po tleh. Prikazal se je gospod Lemarie v salonski suknji s sivim površnikom na roki. Natikal si je rokavice. Zdelo se je, da je ves zatopljen v kretnje svojih dvignjenih rok, ki sta se- CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE LA GRANGE AREA—BY OWNER. TRI-LEVEL. 2 B DRM. Expand. Vz acre lot. — Breezeway, fireplace, law taxes. 2 car garage. Only $18,950. FL 4-4794. (122) BROOKFIELD — BY OWNER. 6 room Georgian. Large lot; gar.; combination alum, windows, plus awnings. Extras. — 3130 Park Ave. HU 5-0611. (121) MELROSE PARK . WINSTON PK. By owner. Beaut, corper 7 room, Ashley tri - level home. 3 bdrms. rec. rm. bar rm. 114 baths, ultra mod. kit., patio, fenced back yd. Gar. bsmt. crptg. drapes, strms. etc. Asking $28,500. Low dn. pymt. 1300 N. 5th Ave. FI 5-2248. (121) NORTH MAYWOOD—BY OWNER, 6 rooms, 3 bedrooms. — Storm & screens, 2 car gar. corner lot, full basement. $15,900. Full information FI 3-6686. (121) DOWNERS GROVE — BY OWNER Bi-level — 2 large bedrooms, close to transportation, shopping and churches. Phone WO 8-4693. (121) 2 STORY APARTMENT BUILDING NR. LAKE ZURICH. Attached gar. 314 rooms, 2nd fl. 4 rooms, 1st fl. Oil fired hot water heat, electric water heater, ranges & refrigerators. By owner $15,700. GEneral 8-7587. (122) ITASCA — Cape Cod, fully insulated, 5 rms. oil ht. rm. for 2 bedrms. up. 114 baths, Knotty pine family rm. Alum, awnings, tile kit. bath, stainless steel sink, crptg. 1 car gar. workshed. fin. bsmt. Lot 113x196. Beaut, fruit trees, shrubs, flowers. $27,500. 400 S. Oak St. 773-0268. (122) BY OWNER 3x6 and 2x4. Possibly ROOMING HOUSE. Lot 150x50. — Close to schools & churches. Near shopg. Good tlransp. 2845 W. Division. Priced for quick sale. BR 8-2559. (122) ADDI9SON — 3 Bedrm. carpeted. Built-in oven range. Cabinet kitchen. School 2 blocks. By owner. $18,000. PH. KI 3-3089. (123) OAK FOREST — 4 Bedrm. brick, tile kit. Birch cab. 2 baths, Wall-wall crptg. sewers, bsmt. 2 car gar. 114 acres, chicken coop, Priced for immed. sale by owner. FU 8-1099 after 6 PM. (123) ARLINGTON HEIGHTS — By owner. Beautiful ranch, 3 bedrooms, 1% baths. 2 car garage. Landscaped. Storms and screens. Extras. CLearbrook 9-0313. (122) dar zaslutil njegovo samovoljno in nezadovoljno naravo, ne da bi mu videl v oči. Stopal je po stopnicah navzdol, slok, vzravnan, konce lakastih čevljev je postavljal premišljeno na sredo rdeče preproge. Običajno pretehtavanje poslov je vtisnilo njegovemu obrazu stalno resnost. Naj je storil karkoli, bil je videti človek, ki na pamet zaključuje račun, in vsi drugi bežni izrazi: pozornost, hipno umovanje, nasmeh, celo jeza so mogli le začasno razrahljati ta duševni napor, ki je kljub njim trajal dalje. Gospod Lemarie je torej opazil na ovinku ograje Eloija Madiotja, ki je stal negibno pod njim. Ni pokazal niti iznenade-nja, niti nezadovoljstva, niti kakršnegakoli razburjenja. Ni se ustavil. Počasi kakor poprej je stopal navzdol. Pogled mu je šel na konec mezinca, ki nič kaj prav ni mogel v rokavico iz švedskega usnja. Ustavil se je šele na zadnji stopnici, si zapenjal rokavice in uprl v delavca pod sabo dvoje oči, ki sta še bili prezaposleni s sto stvarmi, kjer pa se je končno pojavilo in je zaživelo vprašanje ter zahtevalo odgovora: “Kaj delate tukaj?” “Prišel sem zaradi pokojnine”, je rekel Madiot. Zdravo roko je iztegnil naprej. Držal je z njo za klobuk in ga stiskal kakor ščit v višini prsi. Ko je odgovoril, je s samogibno kretnjo odkril bolno roko, ki je1 podrhtevala v zanki iz rdečega bombažnega blaga, in gospodar ( je za trenutek sledil čudnemu utripanju nerabnega uda, ki je pol hrom mahal ob ranjencevih prsih. Gospod Lemarie se ni raz- val. Zadnjo krat je bil postavil pred vrata Antoina, ki je zahteval isto. Storil je bil zato, ker je bil Antoine slab delavec in kalilec obstoječega reda. V tem slučaju pa red ni bil kršen in gospodarjeve veljave nihče ni izpodbijal, samo resno besedo nesrečnika, vrednega zanimanja, je veljalo poslušati. A zahteval je, kar je presegalo tisto, kar mu je dati dolžan .. . Gospod Lemarie je zavzdihnil kakor človek, ki je preobložen s posli in pri-dodaja novo, potrebno sitnost bremenu vseh drugih. Potem pa je izpregovoril jasno in počasi, da bi ga neizobraženi človek bolje razumel: “Madiot, poslal sem Vam bil odgovor prvo pot po svojem blagajniku. Bil sem prisiljen, da sem postavil na hladno Vašega nečaka, ki je nesramno zahteval spet to Vašo pokojnino. Ne morem se ozirati venomer na iste stvari, dragi moj. Poznate me: ne odstopim nikdar, če sem enkrat rekel, da ne.” “Saj se daste pogovoriti, dajte, gospod Lemarie ...” “Ali — oprostite. Če bi bili Vi na mojem mestu, bi ravnali prav tako kot jaz. To je stvar, ki je vi drugi ne razumete. Ranili ste se, — odkritosrčno vas pomilujem. Poslal sem Vam svojega domačega zdravnika. (Dalje prihodnjič) V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MAME, STARE MAME IN SESTRE Alice Lazar ki nas je za vedno zapustila 15. junija 1961. Kako smo srčno Te ljubili, bila največji si zaklad, prezgodaj smo Te izgubili, bilo je konec lepih nad. Sonce naj na trato sije, kjer počivaš draga Ti, duša pa naj srečo vživa. tam v srečni večnosti. žalujoči: ELEANOR SANKOVICH. EMILY KOZELL, hčerki DONALD, sin, vnuki in vnukinje MARY ZALAR, AMELIA GRILTZ, ANTONIA HITTI, sestre ALBIN SAUNICK, brat Cleveland, Ohio, 20. junija 1962. JVaznanilo Cenjenim rojakom naznanjam, da bom s 1. julijem 1962 prevzel potniško pisarno Steve Pirnat Co., 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio, telefon HE 1-3500. V tej pisarni sem strankam že sedaj na razpolago od 9. dopoldne do 1. popoldne. Izvršujem vse posle potniške pisarne. MIRKO ANTLOGA MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY KOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St_ 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Gm/jcf Opening.... m GREATER CLEVELAND'S NEWEST and FINEST Neighborhood SAVINGS ASSOCIATION 26000 LAKE *SH0RE BLVD. Grand Prize Drawing...ho obligatioh when you register At Any of Our 4 Offices. DRAWING TO BE HELD AT LAKE SHORE OFFICE—9:30 A.M. TUESDAY, JULY 17 1st PRIZE-General [lectrk Book-Shelf FOOD fRfCZfR 13.7 Cubic Fool Food Storage. Many desirable fea-luret. Including book-shelf design for easy access to entire contents. One year warranty, and a three year spoilage warranty within 48 hours of breakdown or power failure. 2nd PRIZE - Westinghouse ROOM AIR CONDITIONER 3rd PRIZE A deluxe air conditioner which features air-jet vanes, push-button controb and adjustable thermostat. Cools and dehumidifies large room. Adjustable mounting kit included for easy window installation. fh* 4tfc MHZES.fiMMfal iltdrk AUTOMATIC CAM 0HMIK Opens com quickly, of a touch, with power piercing action. Easy to clean stand. Con cover Is automatically removed with bulH-in magnet. Rvt 5lfc PRIZES-52-Nm Uh of IMTttMATIOMAl SIlVfRHATf la lAahotutf Chotls Service fpr eight includes dinner knives, forks, soup spoons, teaspoons, salad forks, tablespoon*, butter knife and sugar spoon. Flra Att PRIZES - 6-Nk« fibre Clou HOSTESS T-V TRAY SET tkh gold ond block antique key and coins on white fibre gloss with silver flecks. SU-plece set of 4 troy tobies, roll-o-rock and hostess cart. Folds to stand os decorative unit. Twerty-Flv« 7th Pitus-bM Hovkoro HASH CAMERA OUTFITS Kodak's newest snapshot camera with bulH-in flash holder, plus dtp-on neck strap, 4 flash bulb* 2 bafterie* 1 roll Verkhrome Fan and Illustrated instruction manual. ■ General Electric Mobile Maid AUTOMATIC DISHWASHER Mas automatic retractable cord, quick-loading racks for service for 12, handles-up silverware basket, power shower, and many other features. No plumbing required. •' % | V y < ^ - I V6U Are loviti I Celebrate at W 1 through 4 Offices« »July 16, 1962 j dr ave 4 -TDafelv and taka your choica of thasa FREE GIFTS ... when you deposit $50 or moro in o Naw or Exiiting Sovingt Account. II SET OF 8 TUMBLERS . Anchor-Hocking 'Faotivo' 12-ownco heavy boM twnbiors or* rkhty d*corot*d Ui 22 K. goid. Pockogod in amoctiv* gift box. 1 GAL. THERMOS JUG Thi* "Vagabond* jug by American Th*rmos hot Fib*rg!ast insulation and •nont*l*d stool construction with ihouldor Spout tor *osy pouring. -tfil* . ** CAR-ROBE BLANKET WITH CASE An otlrocll