CELJSKI TEDNIK
GLäSILÖ SCCIALiSTlCNE ZVEZE 0ELÖVNE6A LJUDSTVA
CEUE, 28. JANUARJA 1966 - LETO XXI.- ŠT. 4 CENA 50   gJJ
PRVA REELEKCIJA-
PRVI PROBLEMI
Z reelekcijo vnašamo v naš
celotni demokratični mehani-
zem nov element, ki pomeni
njegovo bistveno dopolnitev,
predvsem v smeri njegove na-
daljnje demokratizacije in če-
dalje večje neposrednosti.
Dejstvo, da smo določili, da
zapadejo vsa vodilna delovna
mesta v sleherni delovni orga-
nizaciji po določenem času
ponovni izvolitvi, pomeni, da
se v čedalje večji meri prena-
šajo številne in odgovorne
družbene zadeve neposredno
na občana oziroma na delov-
ne ljudi. V letošnjem letu sto-
pamo prvič k 5::vedbi reelek-
cije in to predvsem v tistih
delovnih organizacijah, kjer
se posamezniki nahajajo na
svojih vodilnih položajih že
dlje kot osem let, upoštevajoč
pri tem datum, ko stopa za-
devno zakonsko določilo v ve-
ljavo.
Demokratično izvedena, us-
pešna in družbeno učinkovi-
ta reelekcija terja objektivne
pogoje, ki se kažejo predvsem
v dobri in stabilni gospodar-
ski situaciji in v visoki stop-
nji zavesti naših delovnih lju-
di. Spričo dejstva, da stopa-
mo v prvo reelekcijo v času
velikih in bistvenih sprememb
ki jih vnaša v naše gospodar-
stvo in celoten splet družbe-
nih odnosov reforma, se ob
tem odpirajo problemi, ki se
na področju celjske komunal-
ne skupnosti odražajo v nizu
pojavov, ki jih kaže posebej
osvetliti.       "*
Zlasti velja opozoriti na
dejstvo, da so statuti naših
delovnih organizacij v zvezi
z reelekcijo dokaj pomanjklji-
vi in ne vsebujejo vseh tistih
določil, ki bi v njih dejansko
morala biti. Predvsem ugotav-
ljamo pri tem, da" so izredno
redke tiste delovne organiza-
cije, ki so poleg mesta direk-
torja vnesle v statut tudi do-
ločilo o reelekciji vseh osta-
lih vodilnih delovnih mest. To
je brez dvoma ena izmed bi-
stvenih pomanjkljivosti, ki
kaže na to, da niso povsod ra-
zumeli, da obstaja poleg di-
rektorja v sleherni delovni or-
ganizaciji še več ostalih po-
membnih vodilnih delovnih
mest, ki jih je potrebno po
določenem časovnem obdobju
javno razpisovati in s tem
omogočjti njihovo čim kvali-
tetnejšo zasedbo.
(Dalje na 3. str.)
PRAZNA POBOČJA. ZARADI MUHASTE ZIME JE
LETOŠNJA SMUČARSKA SEZONA NEKOLIKO OKR-
NJENA. MEDTEM KO PIŠEMO Z VELIKIMI CRKA^'
MI O POHORJU; KRANJSKI GORI, VOGLU IN PO-
DOBNIH ZIMSKO-ŠPORTNIH IN REKREACIJSKIH
CENTRIH, OSTAJAJO NAŠA POBOČJA PRAZNA,
BREZ SMUČARJEV.
STROKOVNJAKI SO POHVALILI TERENE OKROG
CELJSKE KOCE, KI BI BILI IDEALNI ZA ŠIRŠI
RAZVOJ SMUČANJA, A SE PRI KOCI ZBERE LE
OB SOBOTAH IN NEDELJAH VELIKO SMUČARJEV.
Z ENO VLEČNICO NE BOMO REŠEVALI ZIMSKE-
GA TURIZMA NE PRI CELJSKI KOCI IN S TREMI
VLEČNICAMI V SAVINJSKI DOLINI. NA SLIKI:
SONCE, SNEG IN SMUČARJI OB EDINI VLEČNICI
PRI CELJSKI KOCI. (FOTO: J. SEVER)
BREZ VIZ V
INOZEMSTVO
VENDAR NE TAKO PREPROSTO
Odkar je bil podpisan spo-
razum o ukinitvi avstrijske
vize za potovanje na obisk in
turistični ogled Avstrije, je
prišlo do nekaterih neljubih
pomot. Zvedeli smo, da so ne-
kateri državljani enostavno
sedli v vlak in se nameravali
odpeljati čez mejo. Tako eno-
stavno pa le ne gre. Z meje
so se morali seveda vrniti.
Avstrija je bila po vrsti šti-
rinajsta država, s katero je
sekretariat za zunanje zadeve
podpisal pogodbo o ukinitvi
vize. Predtem so veljali tovrst-
ni sporazumi že z državami:
Danska, Finska, Švedska, Is-
landija, Norveška, Poljska,
Romunija, Maroko, Češka, Bol-
garija, Tanzanija (Tanganika
in Zanzibar). Toda dokler ni
prišla na vrsto Avstrija, ni bi-
lo nobenih nesporazumov. Za-
to je prav, če državljani, ki
potujejo v tujino, pred tem
dvignejo potni list in našo-vi-
zo, medtem ko jim zares ni
potrebno iskati viz navedenih
držav.
Mimo teh držav, ki je zanje
že ukinjena tuja viza, bosta
kmalu začela veljati tovrtsna
sporazuma tudi za Madžarsko
in Italijo. Letos pa lahko pri-
čakujemo še tovrstne spora-
zume s kakšnimi štirinajstimi
državami.
Nekateri državljani bi radi
tudi večkratno vizo, česar pa
ne omogoča zakon o potova-
nju v tujino za zasebna poto-
vanja, kajti to možnost imajo
samo tisti, ki potujejo v tuji-
no z namenom, da bi se tam
zaposlili, še pred odhodom
uredijo vse potrebne doku-
mente, ker se jim sicer lahko
primeri, da jih bo tuja država
vrnila. Za zaposlitev v tujini
je najbolje, če prepustijo ure-
ditev dokumentacije pristoj-
nemu zavodu za zaposlovanje.
VREME
Približno do 2. februarja oblač-
no vreme s pogostimi snežnimi
padavinami. Od 27. januarja dalje
močnejša ohladitev. Po 2. febru-
arju jasno in hud mraz.
OBČNI ZBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V CELJU
PIACILO ZA DEIO
V sredo je bil v Celju občni zbor sin-
dikata delavcev družbenih dejavosti. Po
tem, ko so sprejeli poročilo o delu ob-
činskega odbora in poslušali referat o
nekaterih najvažnejših nalogah sindika-
ta delavcev družbenih dejavnosti, so v
razpravi govoril o številnih problemih
družbenih služb. Ob tem so ugotovili, da
so sindikalne organizacije v preteklem
obdobju dokaj solidno izpolnjevale svo-
je naloge, da pa je seveda še vrsta pro-
blemov, pri katerih bi tudi sindikati lah-
ko rekli odločnejšo besedo.
s turneje po Avstraliji in Novi Ze-
landiji sta našim bralcem poslala
pod rave FRANC ČERVAN in SIMO
VAŽIC. udeležila sta se tekmovanj
na petem kontinentu in dosegla ne-
kaj izrednih uspehov. Razglednica s
čestitkami in željami je iz Punakai-
kija, mesta na zahodni obali N. Ze-
landije. Na njej je tudi podpis sve-
tovnega rekorderja Lea Langa.
VeČina družbenih služb ima
še vedno veliko težav s finan-
ciranjem. Zato so na občnem
zboru menili, da bi se sindi-
kati letos morali zavzemati za
to, da bi ob sprejemanju pro-
računa trdneje zagotovili
sredstva za tiste družbene po-
trebe in naloge, ki jih je ko-
muna po ustavi dolžna finan-
cirati. To pa pomeni, da mo-
ra sredst\'a uporabiti pred-
vsem za kritje potreb na pod-
ročju izobraževanja, kulture,
zdravstva in socialnega var-
stva ter svojih organov. Ra-
zumljivo je, da bo proračun-
sko potrošnjo treba uskladiti
z gospodarskimi gibanji, pro-
računska sredstva pa potroš-
nikom zagotoviti na podlagi
njihovih delovnih programov
in nalog, ki jih prednje po-
stavlja družba.
(Dalje na 2. strani) i      > ,
Struktura Še ne ustreza
OBČINSKI KOMITE ZKS xMOZIRJE JE NA NEDAVNI SEJI
RAZPRAVLJAL O KADROVSKI PROBLEMATIKI V OBČI-
NI S POSEBNIM POUDARKOM NA ŠTIPENDIRANJE
KADROV IN ZAPOSLOVANJE LJUDI V OBČINI.
Kadrovska struktura zapo-
slenih v občini ni najboljša.
Na vse zaposlene v občini pri-
de 11 odstotkov ljudi z visoko,
višjo in srednjo strokovno iz-
obrazbo. , .
Ko so govo|-ili o kadrovski
strukturi na 'področju druž-
benih služb, so ugotovili, da
je najbolj neugodna v šolstvu..
Primanjkuje kadrov z visoko
in višjo strokovno izobrazbo.
medtem ko j'e kadrov s sred-
njo izobrazbo preveč. Stanje
se bo čez nekaj leí zboljšalo,
ker študira 9 študentov na
višjih in visokih šolah, 22 pro-
svetnih delavcev pa se dopol-
nilno izobražuje na višjih šo-
lah. V zdravstvu je kadrov-
ska struktura zadovoljiva,
zadnja leta pa se vidno zbolj-
šuje tudi v občinski upravL
(Dalje na 2. strani)
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da sn^o
se preselili v Gledališko ulico 2 pri-
tličje levo (bivše gospodarsko sodi-
šče, sedaj zgradba družbeno-politič-
nili organizacij - nasproti Turške
mačke). Vse dopise pošiljajte na na-
slov: Celjski tednik, Celje, poštni
predal 161. Telefonsko številko bo-
rne javili kasneje.
Ivau Tanjšek
Elegantno zaviješ, če
imaš avto — na parkirni
prostor, ustaviš, izstopiš,
zakleneš avtomobil in eto:
pomoli ti listek. Pri tem
mu z obraza ne moreš ni-
česar drugega razbrati kot
mraz.
Vsak drugi dan ali ka-
kor se dogovore, kajti ne
delajo polnih osem ur, ker
ne smejo — nenehno po-
skakuje po od sveta od-
merjenem prostoru in pazi
avtomobile. Tuje avtomo-
bile. Ima utico, v kateri pa
ni gorko, zato poskakuje,/
poskakuje. Pri tem potr ku-
je s petami in podplati,
kot da bi si dajal takt za
tiste ure po 120 dinarjev,
kolikor ima plače.
Več jih je. On IVAN
TANJŠEK, rojen v Zibiki,
je nekaj časa živel v Šent-
vidu, Šmarju in sedaj v Ce-
lju, upokojen delavec žele-
zarne v štorah, je eden iz-
med njih.
Takrat, ko jih je imel
šestnajst, je hlapčeval. Za-
tem delal po tovarnah. Od
zemlje se dolgo ni mogel
odtrgati, poročil se je na
kmetijo in doživel zakon-
ski-polom. Skoraj življenj-
ski. Stisnil je zobe, v sebi
zatajeval čustva in delal.
»Moraš biti skromen in
potrpežljiv, predvsem potr-
pežljiv, pa gre. Svet je ve-
lik ... « pravi danes.
Skozi okno utice zre v
ljudi, ki hite mimo, če je
v službi. Če je doma, lahko
skozi okno svojega kletne-
ga stanovanja znova gleda
podrsavajoče, bežeče, utru-
jene in mlade noge, ki pili-
jo pločnik nad njegovo gla-
vo. Zadovoljen je v svojem
»stanovanju, kjer z ženo ži-
vita umirjeno življenje,
kljub temu, da se sonce
redko lovi v okenske križe
njegovega stanovanja.
»Važno je zdravje.«
Kadar je prost, zavije v
oštarijo na dva deci, ga
stoje popije in se vrne do-
mov, če je lepo vreme in
toplo, zajaha svojega želez-
nega konjička in se zapodi
po cesti, tako da zadiha in
použije vonj zemlje.
Danes, na večer bo zno-
va potrkoval in-poplesoval
po tistem kvadratnem pro-
storu, ki je namenjen za
parkiranje avtomobilov,
njemu pa pomeni življenje,
ker je zanj delo življenje.
V noč bo cingi j alo njegovo
potrka van j e pet in podpla-
tov, z obraza pa ne boš
mogel razbrati me^ nešte-
timi gubami ničesar druge-
ga kot mraz. Ko prideš tja,
ti odtrga listek. Tolikokrat,
kolikokrat zaviješ k njemu.
PISMA
PISMA
PISMA
TEDNIKU
NEUTEMELJENO
V letošnji prvi številki CT sen^
čitala dopis Vere Kobilšek, v ka-
terem je opisala dogodek v zvezi
s kolonsko vodo, ki jo je kupila
v trgovini v Rogaški Slatini. Zdi
se nai, da je bilo pismo neuteme-
ljeno, pri čemer moram poveda-
ti, da sera kolonsko vodo našla
jaz kakšnih 100 metrov, od pro-
dajalne »Steklar«. Ker je sama
ne uporabljam, sem jo dala pri-
jateljici. Seveda sem jo priprav-
ljena tudi plačati, saj ne bi rada
nikomur ostala nič dolžna. Toli-
ko, da ne bi bila kakšna proda-
jalka po krivem obtožena; že več
kot deset let kupujem v omenje-
ni trgovini in moram reči, da
sem s postrežbo zadovoljna.
Neža Volk
Ninino pri Rog. Slatini
UBOGI STARČKI
Čitala sem v časopisu Upoko-
jenec, kako mladina pridno po-
maga starčkom pri prehodih čez
cesto, pri prenašanju kurjave itd.
Toda žal ne pri nas, amp^k na
Dunaju. Če se upokojenec s tem
hvali, kar se tam godi (verjetno
se ni hotel hvaliti — op. ured-
ništva), je to še zelo daleč od
nas. Mi starčki tukaj nismo de-
ležni tega. Bili bi celo zelo hva-
ležni mladini, če bi nas pustila
pri miru,jda nas ne bi obmetava-
la s kamenjem, s trdimi kepami
■snega ali nam podstavljaTa noge.
Ker smo že zelo izčrpani, se teh
nepridipravov pač ne moremo
braniti. Mimoidočim je seveda v
zabavo, če starček pade. Tisto,
kar opisuieino v primeru г^Ру-
naja, naj bi bilo zgled naši mla-
dini.
Elizabeta Pevec,
Celje,
Savinova 9
škoda, da naša dopisnica ni
postregla s kakšnim konkretnim
primerom, ampak je odnos mla-
dine do upokojencev, kot temu
pravimo, posplošila. Gotovo so
tudi takšni primeri, vendar po
njih nikakor ne moremo obstoja-
ti vseh.
HARINE ZLAKE
Naprošam uredništvo ali novi-
narja, naj stopi v stik s podjet-
jem, ki je lani vrtalo in razisko-
valo podzemlje v Harinera Zlaku
ter v Rogaški Slatini. Ljudje sa-
mo vidimo, da so raziskave dale
neke uspehe, ker iz vrtin bruha
voda, vendar bi nas zanimale
podrobnosti in bodočnost te vo-
de, predvsem, koliko je vrtina
globoka in kolikšna je toplota
vode, kakor tudi, kaj bodo z njo
počeli. Isto velja tudi za Roga-
ško Slatino. Tako bi na moje
vprašanje dobili odgovor mnogi
radovedneži od blizu in daleč.
Franc Plemenitaš,
. Rogaška Slatina'
O Harinem Zlaku je Celjski
tednik zelo veliko pisal lani. Mor-
da celo več, kakor pa si zasluži
pomembnost tega »objekta«. Po-
datkov, ki bi odgovorili na za-
stavljeno vprašanje, žal za zdaj
ne moremo posredovati, ker jih
nismo utegnili dobiti, vendar jih
bomo sporočili v eni izmed pri-
hodnjih številk.
JE TO ODNOS DO POTNIKOV?
Pgd tem naslovora je Celjski
tednik dne 7. 1. 1966 opisal ne-
pravilnost na avtobusni progi
Velenje — Slovenj Gradec z dne
1. 1. 1966. Ob ponovnem pregledu
voznega reda smo ugotovili, da
je prispel avtobus na postajo,
kjer je čakal na harmonikarja,
nekoliko predčasno, na končno
postajo pa je avtobus pripeljal
le z neznatno zamudo.
ZAKAJ »ŠTEVNINA«
Zakaj plačujejo gospodinjstva
poleg porabljene vode še vedno
pavšal v obliki »števnine«? Stran-
ka jo mora namreč plačevati,
čeprav si je sama nabavila števec.
Tako je vodni števec last stran-
ke, električni na primer pa last
podjetja. Naj bi reforma segla
tudi v vodovod in pavšal v obliki
»števnine« črtala iz računov. To
ni samo moje mnenje, ampak tu-
di mnenje drugih. Za primer:
mesečno plačujem za porabo vo-
de 112 starih din, števnine pa še
za 135 din. Kako to?
Tone Bonač
Celje Janševa 6
Upamo, da bodo ustrezni čini-
telji zadevo pojasnili!
Struktura še ne ustreza
Na sliki vidimo prizor z ene izmed maškaradv prejšnjih letili, Id
so postale v Celju velika tradicija, tani je Olepševalno in turistično dru-
štvo v Celju priredilo že 38. maškarado, a letos je ne bo več, ker je društvo
ugotovilo, da je število mask iz leta v leto manjše in da ob tako majhnem
številu ni več vredno prireditve deklarirati za maškarado. Ob pregledu
pKjdatkov smo ugotovili^ da je bilo še leta 1961 na maškaradi 146 mask,
lani pa samo še 61, četudi je v teh letih narasla vrednost nagrad za maske
od 90 do 240 tisoč starih dinarjev.
Prav zanimivo je, zakaj v Celju pojema smisel za zdravo zabavo
in humor, mnogi imenujejo Celje celo »mrtvo mesto«, a Celjani očitno
niso pripravljeni, da bi za razvedrilo tudi sami prispevali svoj delež. Ves
svet se bo v času karnevalov veselil in zabaval, Celjani pa bomo ostali
brez maškarade. Je to prav? Zanima nas, kaj o tem mislijo občani!
Celjski gostinci bodo v teh dneh pripravili v svojih gostiščih sicer
dekoracijo, godbe, marsikje tudi prava rajanja mask z rezervacijo pro-
stora in podobno, a vseeno — osrednje in tradicionalne maškarade ne
bo več. Iščemo prireditelja in pokrovitelja, gostinci pa so obljubili, da bi
priskočili na pomoč z gostinskimi uslugami. Kdo se ponudi?
Podatki Olepševalnega in turističnega društva kažejo, da sta bili
v vseh letih cicibanska in pionirska maškarada lepo obiskani, saj je bilo
povprečno vsako leto na cicibanski maškaradi okoli sto mask, na pionir-
ski pa celo po 130. Letos bo ti dve maškaradi priredila Občinska zveza
prijateljev mladine, odrasli pa — bodo verjetno uživali ob sadovih svoje-
ga dela?
Tri tedne je še do pustovanja. Bomo dopustili, da bo ostalo pusto?
Morda se le še kdo opogumi, morda bodo koga vzpodbudili tudi občani.
Z velikim zanimanjem bomo pričakovali vsako spremembo in tudi vsak
morebiten odmev v našem časopisu. Do maškarade!
Nadaljevanje s 1. strani
Na področju gospodarstva je kad-
rovska struktura ugodnejša v več-
jih delovnih organizacijah. Te zapo-
slujejo tudi večje število strokov-
njakov. Manj ugodna pa je v manj-
ših delovnih organizacijah, ko kad-
rovanju posvečujejo zelo malo po-
zornosti, ponekod pa nič. V občini
je kar osem delovnih organizacij,
ki ne zaposlujejo niti enega z višjo
ali visoko,stroko\Tio izobraizbo.
Da bi se kadrovska struktura v
občini zboljšala, posvečajo nekatere
delovne organizacije in občinska
skupščina posebno pozornost šti-
pendiranju novih kadrov in dopol-
nilnemu izobraževanju obstoječih
kadrov. Trenutno štipendirajo iz ob-
čine 207 ljudi, od tega na višjih in
visokih šolah 54. Dopolnilno se izo-
bražuje 72 ljudi in to pretežno na
višjih in visokih šolah. Največ kad-
rov štipendira LIN Nazarje, GG Na-
zarje, KZ Mozirje in občinska, skup.
ščina. Socialna - struktura štipen-
distov je ugodna. Iz delavskih dru-
žin je 47 odstotkov štipendistov,
iz, kmečkih 32, ostali pa so iz ušluž-
benskih družin. Za štipendije in do-
polnilno izobraževanje so lani pora-
bili blizu 40 milijonov starih dinar-
jev ali za okrog 50 odstotkov .več
kot v letu 1964.
Ko so govorili o strukturi zapo-
slenih v terciarnih dejavnostih, so
opozorili na izredno nizko število
vajencev. V občini je trenutno le 66
vajencev. Zavzeli so se za ugodnej-
šo davčno politiko do privatnih
obrtnikov, ki naj bi pripomogla, da
bi poraslo število vajencev. Pouda-
rili so tudi potrebo po hitrejšem
razvijanju uslužnostne obrti in ne-
katerih drugih obrti, ki jih v občini
primanjkuje. Zato so predlagali ob-
činski skupščini, da s primemo dav-
čno politiko do privatnih obrtnikov
pospeši razvoj obrti.
Glede odpiranja novih delovnih
mest so ugotovili, da ne kaže, da
bi se število zaposlenih v občini po-
večalo. Zaradi modernizacije neka-
terih industrijskih objektov v ob-
f"ini (lepna industrija) se bo število
zaposlenih ponekod celo zmanjšalo.
Gospodarske organizacije si bodo
prizadevale, da bodo to odvisno de-
lovno silo preusmerile na druga
področja. -er
POGOSTILI UPOKOJENCE
Tkanina-galantenja z veleblagov-
nico Ljudski magazin je povabila
na novoletno srečanje svoje upoko-
jence. Po nagovoru direktorja Mli-
narica so počastili sporain dveh
urarlih članov, nato pa prejeli na-
grade. Upokojenti so se zahvalili za
pozornost ^ter zaželeli kolektivu vse-
najboljše v novera letu.      D. K.
OBČINSKA KRONIKA ŠE LETOS
Na zadnji seji predsedstev občin-
skega Združenja borcev NOV v Ce-
lju so sprejeli nekaj sklepov v zve-
zi s pripravarai za ustanovno kon-
ferenco Zveze borcev NOV, ki bo v
marcu. Na njej se bodo vse tri do-
slej saraostojne organizacije — bor-
ci, rezervni oficirji in invalidi —
združile v enotno organizacijo.
Razen tega se bodo dogovorili, da
bodo občinska in krajevne kronike
dokončane še v letošnjem letu. Da
bo delo organizacijsko in strokovno
čim bolj uspešno potekalo, so ime-
novali zgodovinski odbor, ki bo
hkrati skrbel, da bodo zbrani po-
datki verodostojni in zgodovinsko
utemeljeni.
ZANIMIVA RAZSTAVA
V Napotnikovi galeriji v Šoštanju
razstavlja svoja sHkarska dela usluž-
benec mihce Vlado Parežnik iz Mo-
zirja. Doslej je samostojno razstav-
ljal v delavskem klubu v Velenju,
udeležil pa se je tudi skupinske raz-
stave v Umetnostnem paviljonu v
Slovenjem Gradcu. Vlado Parežnik
se ukvarja predvsem s črno belo
tehniko.
OBČNI ZBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
PLAČILO ZA DELO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Občni zbor je priporočil, naj bi
delovne organizacije sprejele obvez-
nost, da za financiranje strokovne-
ga šolstva prispevajo sredstva v vi-
šini najmanj enega odstotka od bru-
to osebnih dohodkov. Ob tem pa so
poudarili, da je treba tudi v šolstvu
zagotoviti boljše izkoriščanje no-
tranjih rezerv. Le-te so prav gotovo
še v prizadevanjih za kvalitetnejše
izobraževanje, boljše programe, v
organizaciji mreže šol itd. Delegati
so poudarili, da je nevzdržno, da
imarao v celjski občini 37,1 odstot-
ka otrok, ki osemletnega šolanja ne
končajo uspešno. Poleg tega, da se
bodo šolski kolektivi v prihodnjem
obdobju morali prizadevati za bolj-
še uspehe učno-vzgojnega procesa,
pa bo prav, če zagotovijo tudi real-
nejše razmerje med skladi in oseb-
nimi dohodki.
Medtem ko so pri razpravi o pro-
blemih zdravstva in socialnega za-
varovanja znova opKJZorili na raz-
drobljenost zdravstvene službe in s
tem tudi zdravstvenega varstva, pa
so pri kulturi največ govorili o
medkomunskem sodelovanju, ki na
našem področju še zmeraj ni naj-
boljše.
Potem ko so na občnem zboru
sprejeli še sklep, da naj delegati
obvestijo o delu občnega zbora vsa
vodstva sindikalnih podružnic in
zaključke upoštCA^ajo pri programu
dela svoje organizacije, so potrdili
še pravila za poslovanje občinskega
odbora in zaključke ter smernice
oočnega zbora. IB.
VEČ RAZGOVOROV
Komisija za šolstvo, izobraževa-
nje in nekatera kulturna vprašanja
pri ObK ZM je že začela z delom.
V januarju bo organizirala vrsto
razgovorov, TCà katerih bodo obrav-
navali vprašanja dela aktivov ZM
na osemletkah in razpravljali o tež-
nji prosvetno-pedagoškega kadra,
da bi na osnovnih šolah delala sa-
mo ena organizacija mladih. Prav
tako bo že naslednji teden seminar
za mlade upravljalce iz delo\'TLÌh
organizacij, komisija pa bo v febru-
arju organizirala tudi posvet o pro-
blematiki učnih uspehov v celjski
komuni.
ZABELEŽENO   ZA   VAS
RAZPISNE
T E Z AV E
Dragi bralci!
Reelekcija ni formalnost, zato
tudi razpisi niso formalni. Vsak-
do ima namreč možnost, da se
prijavi. Kdor ne verjame oziro-
ma se mu zdi, da se gremo še
vedno zaposlovanje po zvezah
se bridko moti. Naj ga v na-
sprotno prepriča primer podjet-
ja, v katerem so razpisali pro-
sto delovno mesto direktorja.
Res je sicer, da je bila zasedba
že vnaprej predvidena, vendar
pa predvidevanje ni računalo s
težavami, ki bi utegnile nastati,
če bi se priglasil tudi kdo, ki iz-
polnjuje na primer več pogojev
od pfredvidenega.
Zares smola. Toda kaj hočete.
Življenje je polno presenečenj,
zato pravzaprav ni nič presenet-
ljivo, če se je kaj takega tudi
zgodilo. Komisija je namreč do-
bila vrsto prijav, za katere je bi-
lo povsem jasno, da bodo odklo-
njene, dobila pa je tudi prijavo,
ko je kandidat izpolnjeval tako
rekoč vse pogoje od visoke izo-
brazbe navzdol.
— Ali nam ni ta preklet kvali-
ficiran kader zmešal račune? so
se razjezili člani komisije, ki jim
ni kazalo drugega, kot ponovno
pretehtati vloge (in ugotoviti, če
ne gre pri nepredvidenem kandi-
datu morda za kakšno tiskovno
napako v spričevalu).
— Le odkod se je vzel?
— Preudarno, tovariši! Njego-
vo vlogo moramo obravnavati,
saj lahko sicer sproži še upravni
spor,
— Še to bi bilo treba! Zaradi
navadnega razpisa!
Hoteli, ne hoteli, morali, kajti
politika je eno, pravne pravice
pa drugo. Komisija zato ni ime-
la nikakršne druge izbire. Žal pa
se ne ve, kakšna bo končna od-
ločitev, kajti medtem je prispe-
lo še več vlog. Po moje je zade-
va preprosta: komisija bo mora-
la upoštevati razpisne pogoje, če
namreč z reformo reformiramo
tudi stričevstvo pri razpisovanju
delovnih mest; kolikor se bo od-
ločila za namestitev po starem
sistemu, ji preostane samo upa-
nje, da ga bo mogla dovolj teht-
no utemeljiti. Včasih je seveda
tudi upanje nekaj. — Tako ali
dhigače, videti je, da bo okrog
razpisov še veliko hecov!
Kozorog
PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET
Ob zadnjih prekinitvah ognja v
Vietnamu je marsikoga prizadelo:
mar ne bi mogli prenehati sovraž-
nosti tudi za vedno, če lahko za ne-
kaj dni? Predsednik Johnson sicer
na vsa usta kriči po miru, a hkrati
dopušča svojim sodelavcem, da od-
ločajo in ravnajo po svoje. Vseka-
kor pa ne moremo pričakovati, da
bi razgovori lahko napredovali,
dokler bodo ZDA vztrajale, da so
pripravljene razpravljati o prene-
hanju sovražnosti v Vietnamu samo
s Kitajsko in SZ, osvobodilno fron-
to pa skušajo ignorirati.
Sovjetska diplomacija je sicer v
zadnjem času dosegla veliko med-
narodnih uspehov, če začnemo s
taškentsko deklaracijo, omenimo še
obisk Brežnjeva v Ulanbatorju
(Mongolija) in šeljepina v Hanoju,
kjer so se Sovjeti spet odkrito spo-
padli s kitajskimi predstavniki.
Vendar je SZ s svojimi potezami
pokazala, da se sicer zelo mirno,
toda dosledno in vztrajno uveljavlja
v svetu. Morda bi prav zato radi
v ZDA navezali razgovore o miru
v Vietnamu s SZ in potem zvalili
nanjo, če do miru ne bi prišlo ter
ji tako skušali okrniti ugled v sve-
tu. Zelo zanimiv bo napovedani
obisk de Gaulla v SZ, ki bo verjetno
še bolj zaostril vprašanje odnosov
Francija~ZDA—SZ.
Indija se še ni potolažila zaradi
izgube predsednika Šastrija, nova
predseditica gospa Indira Gandhi je
komaj zaprisegla, že jih je doletela
huda nesreča, ko je pred dnevi v
stenah Mont Blanca strmoglavilo
indijsko potniško letalo, v katerem
je izgubilo življenje 117 potnikov
in članov posadke. Letalo je krma-
ril najboljši indijski pilot Souza,
ki je pred leti vozil tudi papeža v
Indijo, a med potniki je bil naj^
večji indijski atomski strokovnjak
dr. Komi Baba. Vzrokov nesreče še
niso odkrili.
Italijanska vlada je padla. To-
krat na videz zaradi zelo nepo-
membnega vzroka: financiranje o-
troških vrtcev. Vse kaže, da so v
Italiji politične sile zelo razdeljene,
kar dokazujejo tudi zadnji kongresi
levičarskih strank. Delni razcep je
opaziti tudi v KPI, ki je prav te
dni imela svoj XI. kongres. V Ita-
liji so namreč zelo žive težnje, da
bi iz vseh delavskh gibanj ustano-
vili povsem novo delavsko stranko,
v katero naj bi se vključile vse le-
vičarske stranke^ hkrati pa obsta-
jajo težnje, da bi se strankarstvo še
bolj odmaknilo. Vendar je delavsko
gibanje v Italiji še vedno bolj utrje-
no kakor v Franciji, kjer so neso-
glasja še večja. To so dokazale tudi
zadnje volitve, ki bi ob večji enot-
nosti levih sil lahko precej spre-
menile volilne rezultate.
CELJSKA INDUSTRIJA NI IZPOLNILA PRIČAKOVANJ
rrekratek korak
PROIZVODNJA ZA 6,7 »/o VEČJA, A ZA 3    PREMAJHNA
Marec, april in december so bili bolj učinko-
viti meseci. Najboljše planske realizacije so do-
segle barvasta metalurgija (106,5), industrija
gradbenega materiala (103,8) in lesna industrija
(102,9). V celoti je celjska industrija realizirala
plan leta 1965 z 98,6 odstotki.
Plan za leto 1965 so najslabše rea-
lizirale grafična (84,2), kemična
(85,3) in raznovrstna industrija
(87,3). V primerjavi lanske proiz-
vodnje z uspehi v letu 1964 je naj-
bolj napredovala tekstilna industri-
ja (115,4), zelo dobre so še lesna
(109,9) in barvasta metalurgija
(109,6) ter črna metalurgija (107,4)
najmanj zadovoljiva pa je razno-
vrstna industrija (92,3).
Med posamezniki, ki so presegli
letni plan, je segla najviše celjska
opekama (117,1), visoko se je vzpe-
la tudi Vrvica (106,7) in cinkarna
(106,5) ter še nekatere druge. Letni
plan so najslabše .realizirali Žična
(59,7), Aero (81,7), Celjski tisk (84,2)
in zlatarna (87,3). Vsega skupaj je
pod planom 12 podjetij, vendar med
njimi osem nad 90i'/o. Nad planon^
jih je šest. Ob primerjavi lanske
proizvodnje z uspehi iz leta 1964
se je najvišje povzpel Toper (125,4),
takoj za njim sta Vrvica (120,8) in
TVO Škof ja vas (115,4)', a večina
drugih podjetij je povečala proiz-
vodnjo v povprečju za 5 odstotkov.
Manjšo proizvodnjo kakor v letu
1964 beležimo v šestih podjetjih.
Manjši proizvodni uspehi so v
rnnogem tudi posledica nekaterih
splošnih pomanjkljivostL Redukcija
električne energije je prizadela
predvsem železarno štore, četudi so
jo močno občutila tudi nekatera
druga podjetja, skoraj povsod se je
pojavilo pomanjkanje reprodukcij-
skega materiala in surovin (kovin-
ska in tekstilna industrija), v mno-
gih podjetjih je še zelo zaostreno
vpr]^anje iztrošene in zastarele
strojne opreme (tildi v EMO), IFA
in Aero pa sta biìla prizadeta zaradi
zakasnele dobave surovin oziroma
delov iz uvoza.
V dmgi polovici leta 1965 je opa-
ziti povsod zmanjševanje delovne si-
le, ki pa je vendarle v primerjavi
z letom 1964 bila še vedno večja. V
končnem povprečju je bilo leta 1965
zaposlenih 1,8 Oy več kot v letu 1964.
Če bi torej merili produktivnost z
razmerjem med povečanim fizičnim
obsegom proizvodnje in številom za-
poslenih, bi bil dejanski porast pro-
izvodnje v letu 1965 za 4,8 odstotka
večji od proizvodnje v letu 1964.
S temi uspehi ne moremo biti
najbolj zadovoljni, četudi jih opra-
vičujejo določeni splošni -pogoji v
lanskem gospodarjenju. Da se je v
mnogem položaj umiril in da se je
gospodarstvo v celjski občini znova
vključilo v tok rasti, pa nam pred-
vsem kažejo uspehi v decembru, ki
— razen redkih izjem — kažejo
občutno rast.
CINKARNA MEB IZVOZNIKI   DALEČ   V   OSPREDJU
tri četrtine konvertibilne
LETNI PLAN IZVOZA PRESEGLI ZA 5,4 ODSTOTKOV
Lanski izvoz v celjski občini je
bil zelo zadovoljiv, saj je v skup-
nem izvozu za 13,40,0 večji kakor v
letu 1964. četudi je svoj letni načrt
izvoza preseglo kar osem izvozni-
kov, jih je pet za načrti zaostalo.
Najbolj je izvozni plan presegel
Aero (za 111,4 «„), uspešni so bili
tudi Etol (35.6"o), Toper (30,5%)
šn EMO (23,3''„), medtem- ko so
drugi izvozmiki presegli svoj letpi
načrt v manjših odstotkih.
TVO Škofja vas, ki se je lani pr-
vič pojavila med izvozniki, je svoj
načrt izvoza uresničila samo s 7,7
odstotkov. IFA, Žična in Železarna
Štore so ga izpolnile približno do
tričetrt, a LIK Savinja je samo ma-
lenkostno zaostala (97,8 "0).       '
Precej drugačna je sicer podoba
izvoza in razvrstitev izvoznikov, če
jih ocenjujemo po dolarski vredno-
sti. Cinkarna je daleč pred vsemi,
saj je vreden njen izvoz v letu 1965
pet milijonov 317 tisoč in 647 dolar-
jev. S tem izvozom je Cinkarna za-
jela 43,6",, vsega izvoza v občini, a
77% svojega izvoza je plasirala na
tržišče s konvertibilnimi valutami.
Po vrednosti izvoza je prva za Cin-
karno LIK Savinja (1,956.380 dolar-
jev) potem Toper (1,565.450 dol).,
EMO (1,559.558 dol) in Železarna
Štore (660.016 dol). Med sto in 320
tisoč dolarjev po vrednosti izvoza
so se razvrstili Zlatarna (107.1^4
dol). Libela, Žična, Aero in Metka
(317.707 dol). IFA in ETOL sta do-
segla vsak okoli 70 tisoč dolarjev,
TVO Škofja vas pa je dosegla 1.155
dolarjev.
V občinskem povprečju ugotavlja-
mo, da je bil lanski izvoz še bolj
usmerjen na tržišča s konvertibil-
nimi valutami, saj je 70,6 % vsega
izvoza usmerjen v konvertibilnost,
v Vzhodnoevropske dežele smo izvo-
zili 21,2 odstotka, drugih 8,2 odstot-
ka pa na ostalo klirinško področje.
im za 30 odstotkov večji dohodki
Četudi razpolagamo samo s po-
datki za enajst mesecev, je zelo
verjetno, da decernber ni bistveno
vplival na spremenjena razmerja.
Gibanje povprečnih osebnih dohod-
kov v letu 1965 dokazuje, da ^so v
začetku leta večidel povsod močno
povečali osebne dohodke (povpreč-
no za 42 odstotkov), medtem ko se
je razmerje ob koncu leta v primer-
javi z letom 1964 nekoliko ublažilo.
saj je le za kakšnili 25 0/0 večje v
letu 1965.
Povprečni osebni dohodek v go-
spodarstvu je bil 59.642 din, nad
tem povprečjem pa so industrija
(60.711), trgovina (6Г.188) in goz-
darstvo (71.619). V negospodarskem
področju je bil povprečen bsebnr
dohodek lani 74.565 dinarjev, nad
tem povprečjem pa .so zdravstvo
(74.581), ljudska prosveta (79.257),
socialno zavarovanje (79.258), šol-
stvo (79.896), lekarne (88.926) in
družbene organizacije (89.846).
Med posameznimi delovnimi or-
ganizacijami v industriji ima naj-
višje povprečje Etol (84.983), naj-
nižje povprečje pa Toper (44.828).
Povprečje nad 80.000 je doseglo še
Elektro Celje, pod 50.000 pa ,so še
Metka, Opekarna Ljubečna in TVO
Škofja vas. V negospodarskem pod-
ročju so najvišji povprečni osebni
dohodki v letu 1965 v poslovnih
združenjih (103.318), najnižje pov-
prečje pa imajo v socialnem, var-
stvu odraslih (54.712).
kdobo kandidiral?
v občini Slovenske Konjice je
okoli 1300 ljudi, ki bi po določilih
novega republiškga zakona spadali
v skupino kmečkih zavarovancev.
Tako bodo, morali do 15. februarja,
kakor določa odlok republiškega so-
cialnega zavarovanja, izvoliti tri
predstavnike v organe upravljanja
s skladom zdravstvenega' zavaro-
vanja.
Zaradi razmeroma kratkega roka
za izvolitev predstavnikov so v ko-
njiški občini pospešili razprave, ki
zdaj odločajo o voli^lnih enotah in
kandidatih. Za določitev volilnih
enot je nujno, da poprej še natanko
preverijo število kmečkih proizva-
jalcev, ki sodijo v skupino kmeč-
kega zavarovanja, nakar bodo mog-
li tudi dokončno določiti volilna ob-
močja. Vsekakor pa je že zdaj očit-
no, da bodo volilne enote v območju
Loč, Slovenskih Konjic in Zreč.
Kakor o območju, ki bi ga naj
zajemale posamezne volilne enote,
tako razpravljajo tudi že o kandida-
tih, ki bi naj zastopali kmečke zava-
rovance s posameznega območja.
Za vzhodno območje občine predla-
gajo nekateri kmeta Vinka Volčiča
iz Perevca pri Tepanju in Alojza
Lovca iz Loč, za območje ZrečJn
Slovenskih Konjic predlagajo Jo-
žeta Petelinja iz Gabrovelj pri
Zrečah . in Ločnikarja z Resnika
na Pohorju. Na zborih in pred vo-
litvami bodo lahko kmetje-zavaro-
vanci predlagali še druge, ki bodo
zanje šteli, da jih bodo najbolj
ustrezno zastopali v organih zava-,
rovanja.
Da bi bila pri volitvah zagotov-
ljena kar največja udeležba in zato
zares demokratična in vsestranska
izbira kandidatov, so se odločili, da
bi imeli volitve v nedeljah in sicer
6. in 13. februarja. Na teh sestankih,
združenih z volitvami, bodo še en-
krat pojasnili pogoje in ugodnosti
zavarovanja, da se bodo mogli ude-
leženci še enkrat ф vsem, kar jim
doslej ni jasno, dokončno pogovori-
ti.
Priprave v Slovenskih Konjicah
za te volitve so torej zelo obširne,
kar že vnaprej zagotavlja, da bodo
pravilno odločili tako o območjih,
ki jih bodo obsegala posamezna vo-
lišča in o kandidatih, ki jih bodo
izvolili.
V. L.
LANSKI TURISTIČNI PROMET
manj domačih gostov
Lani je bilo v Celju 1.129 manj
domačili gostov kakor v letu 1964.
Približno toliko pa je bilo več tujih
gostoy. Skladno s fo uravnovešeno-
stjo se je tudi število prenočitev po-
večalo le malenkostno (2,6 "ц). Tu-
di v povprečnem številu dni, ki so
jih domači in tuji gosti prebili v
Celju, nas ne more zadovoljiti. V ce-
loti se, je sicer bivanje v Celju po-
daljšalo od 4,7 dni v letu 1964 na
4,8 dni lani. To povečanje pa gre
le na račun domačih gostov, ki so
lani za 0,2 dni dalje časa vztrajali
v Celju kakor v letu 1964, medtem
ko so tuji gosti lani odšli iz Celja še
prej kakor v letu 1964.
prva reelekcija
prvi problemi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sam začetek izvajanja reelek-
cije kaže tudijia to, da marsikje
sploh niso razumeli, kaj reelekčir
ja pomeni in so jo v posameznih
primerih zamenjavali celo z ro-
tacijo. Zabiiležili smo celo pri-
mer, ko ai je direktor (ki je bil
na svojem delovnem mestu do-
kaj učinkovit, kar kaže na nje-
govo sposobnost) že poiskal no-
vo delovno mesto in si uredil
vse potrebno za spremembo
službe, ker je bil prepričan, da
MORA zapustiti svoje dosedanje
delovno mesto. Kasneje se je po-
novno prijavil na razpis svojega
dosedanjega delovnega mesta in
ni dvoma, da ga delovni kolektiv
bo ponovno izvolil...
Nerazčiščenost idejnih proble-
mov okrog reelekcije je imela za
posledica ustvarjanje določenega
psihološkega pritiska ^ na direk-
torje delovnih organizacij, ki
je kazal predvsem v dejstvu ne-
pravilnega reagiranja do direk-
torjev s strani ambicioznih posa-
meznikov, ki so v delovnih orga-
nizacijah ustvarjali vzdušje, češ
prišel je čas, da našega direktor-
ja zamenjamo in jjoiščemo dru-
gega. Skrajnost takega odnosa in
ravnanja je prišla dò izraza v
primeru, ko je predsednik izvrš-
nega odbora sindikata v neki na-
ši delovni organizaciji prišel k
direktorju podjetja in ga vpra-
šal, kdaj lahko skliče sestanek
izvTŠnega odbora, ker se morajo
pomeniti o tem, kako bodo di-
rektorja »nesli« in kdo ga bo za-
menjal! Res je, da so bili taki
in podobni primeri osamljeni,
vendar kažejo, da politične pri-
prave na samo reelekcijo niso
bile v zadostni meri učinkovite,
kljub temu, da so vodstva poli-
tičnih organizacij v komuni pra-
vočasno ukrenila vse potrebno,
da bi bile politične priprave čim
temeljitejše in sama izvedba čim
bolj demokratičnejša, predvsem
pa objektivna in uspešna.
Kot poseben in svojstven prob-
lem se v sklopu te problematike
poraja vprašanje, kako izobli-
kovati objektivne, realne poštene
kriterije, po katerih naj delovni
kolektivi ocenjujejo uspešnost
oziroma nevispešnost vodenja de-
lovne organizacije po doseda-
. njem direktorju. To vprašanje je
brez dvoma osrednjega pomena,
saj se nekih splošnih principov
za vse delovne organizacije, ra-
zen nekaterih najsplošnejših, ne
da postaviti in jih je potrebno
izoblikovati v vsaki delovni orga-
nizaciji posebej. Ti kriteriji
predstavljajo po svoji vsebini in
pomenibnosti širok razpon, ki se
odvija čisto od ekonomskih in
ostalili delovnih uspehov delov-
nih organizacij, pa do obeležja
in značaja ter stopnje razvitosti
samoupravnega sistema. Vsi ti
kriteriji so pri posameznih ka-
tegorijah zaposlenih dobivali
različen pomen, zato so bile tudi
različne ocene in različne tenden-
ce glede vrednotenja uspešnosti
dosedanjega vodilnega kadra.
Nekateri so v ospredje postav-
ljali samo delovne uspehe delov-
ne organizacije, drugi so zopet
pripisovali največji pomen vse-
bini odnosov in tretji so ocenje-
vali kot najpomembnejše odnos
do samoupravnih organov in po-
dobno, Vse to pa je seveda po-
gojevalo določeno zmedo, vnaša-
lo v delovne organizacije nepri-
jetno vzdušje in na koncu kon-
cev vplivalo na popuščanje pri
delovni disciplini, predvsem pa
izpostavljalo direktorje najraz-
ličnejšim obravnavam, ki zanje
niti niso bile prijetne niti jih ni-
so zaslužili, ker so bile čestokrat
neobjektivne in nemalokrat tu^i
zahrbtne.
Določen oportunizem in nera-
zumevanje bistva reelekcije pa
se kaže predvsem v razpisih ozi-
roma razpisnih pogojih. Element
izobrazbe stopa ob vseh razpisih
premočno v ospredje, čeprav je
to izredno pqmen*îben činitelj,
vendar mu pri sposobnosti vode-
nja in organiziranja dela v de-
lovni organizaciji nikakor ne gre
pripisovati izključnega pomena.
Dejstvo je namreč, da imamo
med našimi dosedanjimi direk-
torji precej takih, ki nimajo
»ustrezne« formalne izobrazbe, pa
so pri svojem delu tako učinko-
viti in dosegajo take rezultate,
da bi bila škoda za" kolektive in
za širšo družbeno skupnost, če bi
pri ponovni izvolitvi ne bili iz-
voljeni.
Delovna praksa, predvsem na
»vodilnih delovnih mestih« je v
večini naših razpisov postavlje-
na tako, da avtomatično izklju-
čuje možnosti kandidiranja tudi
mlajšim kadrom, ki imajo vse
ostale pogoje in so s svojimi do-
sedanjimi uspehi pokazali, da so
sposobni tudi odgovornejšega de-
la. Največkrat pa je v zvezi z de-
lovno prakso v razpisih možno
ugotoviti, da je le-ta v svoji for-
mulaciji prilagojena tako, da edi-
no dosedanji direktor v celoti iz-
polnjuje njene zahteve. Ta prob-
lem se kaže predvsem v nekate-
rih manjših delovnih organizaci-
jah in opozarja na to, da stop-
nja zavesti kot bistveni element
za uspešno izvedeno reelekcijo ni
povsod taka, s kakršno naj bi
čestokrat računali in kakršna bi
v resnici morala biti.
Ti problemi kažejo, da smo že
pri prvi izvedbi reelekcije nale-
teli na določene težave, ki bi se
jim z učinkovitejšimi političnimi
predpripravami, predvsem pa z
jasnimi stališči, brez nadaljnje-
ga lahko izognili, s čimer bi pre-
prečili marsikatere neprijetne
posledice, ki so se ob tem pojav-
ljale. BERNE STRMCNIK
_S ČLANSKO IZKAZNICO AMZ PO SVETU_
Mnoge ugodnosti
POPUSTI V CAMPINGIH IN DRUGE USLUGE
Avto-moto zveza Jugoslavije se
razrašča in izpopolnjuje iz leta v
leto skladno z razvojem avtomobi-
lizma, s pomočjo številnih avto-mo-
to društev uvaja novo obliko pomo-
či voznikom, bodisi med v'ožnjo ali
za vzdrževanje avtomobilov pa tudi
za posvetovalno in pravno pomoč.
Avto-moto društvo »šlander« v
Celju je eno izmed najboljših v Slo-
veniji, zaradi česar je tudi vsako
leto v društvu več članstva. V na-
sprotju z mnogimi drugimi društvi,
ki jih poznamo samo po imenu, je
to društvo leto in dan živahno in
aktivno, za kar je lani prejelo vrsto
republiških priznanj. In člani so ze-
lo zadovoljni; pa saj so lahko!
Člani imajo vrsto ugodnosti: ne-
omejeno število uslug med vožnjo,
ki jo nudijo uveljavljena rumena
vozila »Pomoč in informacije«. Vse
te usluge so za člane brezplačne,
plačati morajo samo morebitni ma-
terial. Rumena vozila imajo s sabo
tudi gorivo in mazivo, v kolikor bi
kdo zaradi neprevidnosti ostal na
cesti brez tega. V svoji delavnici
popravljajo članom vozila po lastni
ceni, vse te usluge pa veljajo za čla-
ne tudi v vseh evropskih deželah.
Naši vozniki, člani AMD, ki potuje-
jo v tujino, si lahko oskrbi j o še dru-
ge ugodnosti: dvignejo lahko ga-
rantno pismo v vrednosti 270 švi-
carskih frankov, s čimer lahko pla-
čajo popravila, • prevoz in druge
stroške v tujini, v kolikor jim vo-
zilo odpove. Za potovanje lahko
dvignejo bencinske bone za nakup
bencina v tujini, pri šatorenju do-
ma in v tujini imajo v avtocampih
30% popusta.
Avto-moto društvo je izšolalo že
vrsto voznikov, a za vse tiste, ki
imajo vozniški izpit, vendar še ni-
majo vozila, pripravljajo zdaj kon-
dicijske vožnje z avtomobili ADM.
Vsak nov član dobi ob vpisu vrsto
priročnikov, avtokart, temeljni za-
kon o varnosti prometa, razne znač-
ke in drugo. ADM »Šlander« se uk-
varja še z raznimi prireditvami in
organizacijo vozniškega turizma, v
kar sodi tudi celjska transverzala.
O delu AMD »ŠJander« bomo še pi-
sali, vsem tistim, ki bi radi zvedeli
še kaj več, pa priporočamo, da se
zglasijo v društveni pisarni v Čup-
rijski 8, telefon 28-63. Srečno vožnjo!
VEČTOIV-MAMJKM
Lani so v celjski občini prepeljali
z avtomobili 152.587 ton blaga, kar
je za 11 Op več kot v letu 1964, ven-
dar kaže podatek o prevoženih ton-
skih kilometrih, da so bile relacije
prevozov krajše skoraj v recipročni
vrednosti z letom 1964. Pri potniš-
kem prometu je razmerje ravno
nasprotno, saj so se podaljšale raz-
dalje prevozov skoraj za 29 mili-
jonov potniških kilometrov, a šte-
vilo potnikov se je povečalo za mi-
lijon in рк)!.
JAKA SLOKAN:
Hmelj r pesmi
5. FEBRUARJA LETOS BODO $TUDENTJE
UUBLJANSKE UNIVERZE Z OBMOČJA OBČINE
ŽALEC PRIREDILI V HMEUARSKEM DOMU V
ŽALCU KULTURNO-ZABAVNI VECEI^; NA NJEM
BO MED DRUGIM CLAN SNG JURIJ SOUCEK RE-
CITIRAL NEKAJ PESMI O HMEUU. RAD BI PO-
SLUŠALKE IN POSLUŠALCE NEKOLIKO INFORML
RAL O VSEBINI TEH RECITACIJ, ZATO OBJAV-
LJAM IZVLEČEK IZ PRIPRAVLJANE KNJIGE
»HMELJ V PESMI«.
Knjigo o hmelju snujem že skoraj deset let, a se
mi izmiče kakor sonce v aprilu; prav zdaj je nebo ;
prekril gromozanski oblak ali v našem, sodobnem
jeziku »reforma«. Knjigo sem si^bil začrtal taikó, da
bi v njej med drugim tudi prikazal, kar in kakor j
so o hmelju prepevala ljudstva po vsem svetu, od -
najstarejših v daljnjem orientu pa sem do tretjega
rodu savinjskih hmeljarjev, preden ga je šokirala
industrializacija Icmetijske proizvodnje...
Sayinjski hmeljar je obiiemel...
Pospremite me na sprehodu po zgodovini! Vabim
vas in ne bo vam žal. Denimo — tja v daljnjo Rusijo
in nazaj v leto 1120! Neki ZONORAS je takrat razlagal
nastanek zelo priljubljene pijače — »sikera« —, ki
je baje brez vina spravljala pivce v omamljenost.
Prepipsto ljudstvo — stari Slovani — je temu sred-
stvu rekalo »chumeli«. Chiuneli = hmelj, skratka,
hmelj = rastlina in hmelj = stanje prijetne omamlje-
nosti, ki pa ga v nobenem primeru ne gre zamenjavati
s »pijanostjo«, kot posledico preveč zaužitega vina!
Rusko »pochmielie« lahko prevedemo v pogo-
vorno slovenščino z »imeti mačka«. Rusi so »pod
chmeilkom«, Slovenci »ga imajo pod kapo« ali v ob-
dobju mehanizacije »so pod paro«. Henrik Sienkie-
wicz je opisoval slavo Hmeljnickega, ukrajinskega
kozaškega atamana, v rabi pa je nasploh primera
»chmieMcki to czyni« ali po naše »to povzroča vino«.
No, zapustimo dežele okrog Kavkaza in se preselimo
na slovensko ozemlje v Srednji Evropi, mislim, nek-
danje, tisto ozemlje, ki so ga naši predniki najprej
poselih, ki pa so ga pozneje pod silo razvoja morali
zapustiti in se stisniti v sedanjo Slovenijo.
Na tem ozemlju so srednjeveški fevdalci med
določenim ceremonialom polagali v krste otrok '—
hmelj.
Cehom je še dandanes hmelj — simbol plodnosti.
Neka njihova svatbena pesem poje — po svobodnem
prevodu zgolj vsebine — tudi takole:
('
Oj, hmelj; ti, hmelj; moj hmelj zeleni!
АГ bili bi mi brez te — razsvetljeni?
Zakaj, moj hmelj, si se po plotu vzpenjal?
Mar ne bi rad deklet za neveste zmenjal?
Ja, ja! Zeleni storž se je na plot povzpel,
da bi še kakšnemu dekletu — venček vzel!
Ko sem bil'še študent na celjski realni gimnaziji,
sem med čudovitimi basnimi ruskega klasika Ivana
Апсђ()еје|3|а «Krilova prabral t^di. basen o .hmelju,, ki
ga printerja'' — z lizunom. Pribijam, da je to /bila
pred letom 1928, pred začetkom tiste svetovne go-
spodarske krize, ki je zdivjala tudi čez Savinjsko
dolino in več ali manj imičila nad tri tisoč ognjišč,
med njimi tudi — podpisanemu.
Takrat nisem mogel doumeti neusmiljenih sve-
tovnogpspodarskih zakonov, hkrati pa tudi ne — Knir
lova! Kaj pravite k njegovemu »Hmelju«?
Ï
Fognai je divji hmelj na vrtu poleg hiše
in brž ovijal se na suh natič;
na bližnjem travjiiku pa stal je mlad hrastić.
»Le kaj koristi takle pridanič!,
z vso svojo žlahto naj me v uho piše!«
tako natiču hmelj o hrastu govori.
»Kako naj s taiîo se primerja?
Ti ves si raven, on se smešno zvira.
že res: na hrastu listje zeleni,
a deblo raskavo nečedno se krivi .
Cemu le zemlja mu napaja korenine?«
A komaj teden mine,
vrtnar natič razsekal je v drva
in hrast na vrt presadil.
Uspeh popoln ga je nagradil:
hrast je takoj se vrasel v nova tla.
A glej, že hmelj po njem se ovija in vzdiguje
ter hrastu poje čast in se mu prilizuje.
Lizun povsod in zmerom je prav tak:
z izmišljotinami v sleparja ponižuje,
z lažmi te blati, obrekuje,
čeprav še tak si poštenjak,
A če te kdaj oblast na položaj 'postavi,
se ta v predsobi tvoji prvi javi.
Mozgajte o »hmelju-lizunu«, kolikor vam je le
volja! Jaz sem pred letom 1928 — preveč in nisem
soglašal s Krilovim. Pa vi? Takrat namreč je bil hmelj
Savinjski dolini tista »zlata rož'ca«, ki jo je bil menda
že sam ljubi in nadvse preudarni STVARNIK zaupal
izključno Savinjčanom in nikomur drugemu na svetu
ne. Moja pokojna mati je bila na primer celo v dno
duše prepričana, da hmelj drugje sploh rasti ne more,
in mi je hudo zamerjala, ko sem pozneje (1957-1961)
urejal list »Hmlejar« in v njem — v njenem jeziku
— »balodval« o hmelju po Dolenjskem, Zasavju in
celo Kozjanskem, dežeM, kjer je nekoč divjal tolovaj
Jože Giozaj. Saj tam je pragozd, v Savinjski pa so
same žlahtne njive, prav nalašč za hmelj!
Tudi soseda, očaka Fiar j ana Raka, iz Spodnjih
Gorč pri Braslovčah se prav zdajle spominjam. Zakaj?
šteje med prve savinjske hmeljarje in zame je bil
tista leta po prvi svetovni vojni — original: z ilovico
je oberoč mašil luknje v stenah blizu dva metra
globoke in v podstenju marofa izkopane jame za
gnojnico iz hlevov. Odprtih ust sem vanj zijal, on pa
je iz jame mežikal in brundal: »Blato je zlato! Ta-ta,
ta-ta! Rož:'ca zlata!«
»Da, da! Prvo desetletje — 1918/1928 — so sa-
vinjski hmeljarji nudili svoji »zlati rož'ci« vse, za kar
so vedeli, da ji bo hasnilo: od straniščnice do žival-
skega (hlevskega) in umetnega gnoja ter od čim viš-
jih in trdnejših prekel do skrbno očiščenega in pod-
mazanega voza, s katerim so jeseni suhi hmelj vozili
v Žalec ... V šali so hmelju ponujali celo turško kavo:
»Saj, saj! Ko bi jo le pil!« — so dejali.
In — letni zaključni praznik?
Vsesplošno romanje 8. septembra v i'etrovče...
še čutim na jeziku medico, ki sta mi jo ponujala
mati in oče v senci petrovških sejmarskih stojnic...
Nikoli in nikjer. pozneje ni bila medica tako slad-
ka!... In krog in krog živ-žav ter pesem in kletev in
— na koncu klofute!
V megli spomina čujem citre in slepca ...
Zdaj zbiram vse, kar koli so v Savinjski dolini
zlili v stihe... Precej je že tega blaga a vendar za
tokrat objavljam samo zapis pesmi, ki naj bi jo se-
stavil in pozneje prepeval neki nesrečnik... Njegovo
življenje je roman. Fant je bil ustrelil v navalu lju-
bosumja nezvesto dekle in ljubimca. Poskušal je
tudi sebe, vendar si je le prestrelil očesni živec in
oslepel... Takratni avstrijski zakoni niso poznali
usmiljenja — moral je v j eco za dvajset let. Kaj
naj bi slepec počel v ječi? Spesnil je baje »sto« pesmi
in jih, potem ko jp kazen do poslednjega dne odsedel,
prepeval ob zvokih citer.., Vodil ga je zdaj ta zdaj
oni. Po sejmih in gostilnah, po božjih poteh in svat-
bah, skratka, tam, kjer je ^pričakoval, da mu bo v na-
robe obrnjeni klobuk žvenknil le kak božjak .,,
Pesem »O Savinjski ^olini« sem zapisal pred sed-
Kiqimi leti, po diktatu hrneljarja — na temelju nje-
govega spomina. Kliče po piii! Glasi se:
O Savinjski dolini, o Žalčanih, vam rad bi zapel! ,..
Kako znajo možje barantat' v teh krajih za hmelj?!
Primejdunaj! Imenitno se da samo s hmeljem pečat',
le treba poprej je špekulante — jude spoznat'!
Do petnajst'ga avgusta vsak špalter in golding bo
dozorel
in kak tedçn pozneje tud' menda ta pozni bo
odcvetel!
Takrat se dolina v tabor hmeljarsk' čist' spremeni,
saj pripeljal' so obiralke od povsod, od vseh štirih
strani:
Garagrunke, Dalenjke, pobožna hrvaška dekleta!
Ko zjutraj — ob štirih — se s soncem lep dan nam
\      - obeta,
voditelj Dalenjk na dvorišču kriči: »Zdej pa ustat!
Ej, dekleta! Zapojte in pejte hmelj pridnu in lejpo
obirat!«
Glej, kak zaspanih oči mežikajo dedci, ki,hmelj
nam suše!
Pač opravka imajo s hmeljem vso noč in čez dan...
In fantje, hmeljski basárji, gvantje so mastni in
zapacan',
kakor bučele, ki z voskom na nožicah v. panje hite!
(Dalje prihodnjič)
DRAGO MEZE:
SAMOTNE КМЕТШ
v luCki
pokrajini
V zadnjih dneh preteklega leta je izdal Institut za geografijo
Slovenske akademije znanosti in umetnosti nadaljevanje razprave
Mezetovega proučevanja samotnih hribovskih kmetij v G. Savinjski
dolini. In tako smo dobili s temeljitima študijama pregled pestre
in nadvse pereče problematike samotnih kmetij na Solčavskem ,
ter v ЕибИ pokrajini. Z njo pa si že tudi moremo ocrtati osnovno
problematiko vsega današnjega kmečkega gospodarjenja v predelih
zgornjega porečja Savinje, ki s svojimi edinstvenimi pejsa.ži lahko
nudi močno osnovo sodobnemu turizmu. Res pa je tudi, da so
lahko vse pokrajinske slikovitosti, ki so jih izoblikovala nasprotja
naravnih sil pa človek s svojim neugnanim stvariteljskim duhom,
le mrtev zaklad, če ga ne najdemo in ne odkrijemo in ne povežemo
z dobrimi potmi z glavnim omrežjem. G. Savinjski dolini manjka,
že neštetokrat poudarjeno, sodobna prometna arterija vzdoilž bistre
Savinje, na katero bi se navezovali številni kolovozi ter gozdne ceste,
ki peljejo po strmalih mimo samotnih kmetij v najintimnejše
hotičke, kjer kraljuje svežina blažene spokojnosti z občutkom po-
polne svobode. Ta občutek človekove svobode se porojeva tudi
v njegovi fizični odmaknjenosti od hrupnega vsakdanjega življenja
na delovnem mestu, od skrbi in nadlog, je sprostitev oklepa, ki ga
sicer mehanizacija z avtomatizacijo z vsakim dnem močneje nadeja
sodobnemu človeštvu. Vse preveč bi se oddaljili od dr. Mezetovih
izsledkov, če bi hoteli vsaj enostransko osvetliti zgoraj naznačena
spoznanja, ko bi jih ocrtavali v okvir GSD.
Dr. D. M e z e obravnava v svoji zadnji študiji kar 126 samotnih
kmetij v Lučki pokrajini. Že samo. dejstvo, da leži. kar 36 kmetij
v nadmorski višini nad 840 m, 24 po dolinskih ravnicah ter 66 v vmes-
nih legah med višinskimi ter dolinskimi (približno na viš. med 600
do 800 m) razkriva pred nami množico raznovrstnih problemov (ve-
likost posesti, v kmetijstvu zaposlena delovna sila, produkcijska
usmerjenost posameznih kmetij, perspektive njihovega gospodar-
jenja itd.). To pa nas istočasno opozarja, kako moramo biti vselej
previdni, ko se odločamo za takšno ali drugačno gospodarjenje po
posameznih predelih — poseljenimi s hribovskimi kmetijami.
Po uvodnem poglavju, ko nas avtor seznani s poglavitnimi
potezami gospodarskega življenja v Lučki pokrajini, s posameznimi
kmetijami, na široko obravnava prirodne osnove, predvsem kam-
ninsko podlago ter podnebje in vodne razmer^ Vzajemna vzročnost
osnovnih potez v naravnem okolju je največkrat odločala o legi
kmetij oziroma o selišču njihovih domov s celotnim obsegom doma-
čije, ki se razprostirajo na prisojnih "pobočjih ter na pobočnih urav-
navah, po slemenih, na prevalih ter v širokih in na odprtih povirjih
Razvoj zemljiških kategorij in velikosti kmetij je očrtan od
začetka preteklega stoletja (1825) do danes. Tudi v tem predelu
GSD se od 1. 1900 naprej zmanjšujejo njivske, travniške in pašniške.
površine na račun rasti gozdnih površin, ki danes obsegajo okrog
60% (1825 1. še samo 48%). Obseg njiv se je v zadnjih stoštiride-
setih letih zmanjšal z* 34% (261 ha), travnikov za 16%, pašne po-
vršine so nazadovale celo za 47 % (ali za 1939 ha), a gozdovi pa so
so se povečali za 1389 ha ali za, 26 %. Tako označena gibanja in spre-
membe zemljiških kultur v Lučki pokrajini so najzgovornejši izraz
sprememb, ki so nastale v tem več kot stoletnem razdobju, a pred-
vsem še v zadnjih desetletjih. Te številke so navsezadnje tudi bledi
odsev gospodarske moči lučkih hribovskih kmetij ter razmer v nji-
hovem kmetovanju. V primerjavi s solčavskimi je velikost lučkih
kmetij manjša (38 ha, a leta 1825 še 71,4 ha), kar brez dvoma vpliva
na manjšo gospodarsko trdnost pa zato na vse večjo odvisnost od
zunanjih činiteljev. Agrarna reforma, izvedena po 2. svetqvni vojni,
je najmočneje prizadela "dolinske kmetije (katerih poseÄ se je
zmanjšala za 14,4 ha na kmetijo), že manj »vmesne« kmetije, medtem
ko višinskih kmetij skoroda ni prizadela.
Današnja gospodarska usmerjenost lučkih kmetij ni več samo
odsev podedovane strukture iz preteklosti, temveč je vednp bolj in ,
bolj »pod udarom« depopulacije ter brezizglednüi perspektiv. V ko-
likor ne bo mogoče s preudarnimi ekonomskimi ukrepi zavreti depo-
pulacije in z gospodarskimi zagotovili ustvariti v ljudeh zaupanje in
nado v boljše eksistenčne pogoje po teh osamljenih hribovskih
vzpetinah, smemo pričaikovati vedno obsežnejše pušče, nastajajoče
pred našimi-očmi. Mladi, kmetijstvu najpotrebnejši ljudje se izse-
ljujejo, zato se mora tudi kmetijstvo prilagajati delovnim mož-
nostim preostale, kmetijam razpoložljive delovne sile. Poljedelstvo
in živinoreja, ki sta skozi stoletja stala v ospredju 'gospodarjenja
v Lučki pokrajini, zamenjuje gozdarstvo, ki daje danes poglavitne
dohodke skoraj vsem kmetijam.
Sicer pa je res, da je v Lučki pokrajini od leta 1825 pa do danes
propadlo samo 6 kmetij (na Solčavskem celo 9 kmetij od 58 v letu
1825). Drobljenje posesti, izplačevanje dedičev, kmetije brez nasled-
stva, odpor do prevzema posesti in pomanjkanje delovne sile — to
pa so glavni povzročitelji današnjega propadanja lučkih kmetij.
Preusmeritev kmetovanja od gozdarstva nazaj, k živinoreji, ki
bi jo podpiralo poljedelstvo s krmnimi kulturami (a opustiti je treba
drobno poljedelsko proizvodnjo), mehanizacija kmetijstva, elektri-
fikacija kmetij, s katexjo bo mogoče nadomestiti prenekatero po-
manjkanje delo-^ie sile, pa s cestami in kolovozi povezati« samotne
kmetije z dolinami, to so poglavitni zaključki in priporočila Meze-
tovega razmišljanja.
Razprava je opremljena s številnimi tabelami, z jasnimi in vse-
binsko bogatimi fotografijami ter s priloženim kartogramom kmetij
v Lučki pokrajini. Zato sem prepričan, da bo najnovejše Mezetovo
delo ne le iniciator razprav o urejevanju in reševanju problematike
hribovskih kmetij v mozirski občini, temveč tudi hvaležno berilo
vsem tistim, ki so še ostali zvesti zemlji na domačijah svojih pra-
dedov. M. Natek
V VAŠEM KRAJU
Braslovčcmi so znani kot dobri
in skrbni gospodarji.
Braslovčani imajo polno vitri-
no priznanj, med njimi tudi od
predsednika republike. Prizna-
nja za minule športne dosežke.
Imajo jezero, takšno kot je bi-
lo ob zajezitvi,^ le nekaj rib je
več. Vabljivost — parola leta. Tu-
di prihodnjega. f
Braslovče, na tej strani ceste,]
odkoder se lepo vidi razvoj Pol-\
zele. Skupno bodo asfaltirali ce-i
sto. Od Polzele do Braslovč.
»Povem vam, tujec,« mi je de-
jal možakar, ko sva na dolgo in
široko razpravljala o življenju v
Braslovčah, »da nas je večina
kmetov. Še vedno. Toda mi dela-
vno asfaltirali esto skupaj z Pol-
da s tem kakorkoli doprinesemo
Pa ni nikogar, ki bi nas prav
organiziral«
— Kaj pa vodovod in elektri-
ka do jezera?
»Že, že. Zdaj se govori, da bo-
mo asfaltirali cesto skuzaj z Pol-
zelani — oni imajo več denarja,
pa jo potegnemo do nas. Prihod-
nje leto baje cesto skozi Male
Braslovče do državne ceste. Bog
daj zdravje občini, drugače ne
bo nič z občinskim praznikom.
Če smo pošteni — to je nerodno
— toda doslej^smo delali le sta-
rejši, mladi se kar nekam izgube
... Pred dnevi sem v časopisu
bral, da bodo naši telovadci, naš
perno s — telovadili v Polzeli. To-
rej smo mi izgubili vrsto, ki je
ne najdeš v Savinjski, na Polzeli
pa so jo pridobili.«
To je bilo nekoč. Tokrat sem
sedel v avtobusu, ki je imel de-
setminutni postanek pri Orešni-
ci, razmišljal o tem, zakaj stoji
ravno tu deset minut, ko sta pa
izstopila samo voznik in^spre-
vodnik ... Mogoče bo boljše ta-
krat, ko bodo potegnili asfalt do '\
Brasovč, tudi za strežno osebje. '
Ob koncu trga sem se obrnil.
Sneg je bolščal vame, na oni
strani trga je stal še en človek.
Med naju je bila razpeta pesem,
njej, ki je ležala samotno pred
cerkvenimi vrati, okovana v kr-
sto in pokoj razlite beline. Na so-
sednjern/dvo7-išču je sameval po-
grebni voz in izpreženi konji, v
izpreženem dnevu.
Možakar mi je pomahal. »Me-
ne iščete?« Če ste vi tajnik kra-
jevne skupnosti, potem vas. In
sva bila skupaj. Kako je bilo s
tisto delitvijo sredstev? Tako: na
občini so nam rekli: dobite tri
milijone, za vsako organizacijo
in društvo po nekaj. Sklicali smo
sejo, drug drugemu povedali ne-
kaj krepkih besed, ker so bile
zahteve velike in se lepo zedinili:
ti toliko, oni toliko in še nam
ostane. V blagajni smo imeli dva
milijona, ki smo jih hranili za
razne potrebe. Razdelili smo jih.
In ti nenadoma ustreli gospodar-
ska reforma... Občina je zaprla
kaso, kot tudi Polutnik, tajnik in
blagajnik krajevne skupnosti, sa-
mo — njegova je bila prazna...
Niti toliko ni več imel v njej, da
bi plačal omaro, v kateri bi vsa-
ka organizacija imela svoj pre-
dal.
Stojimo tam, pa prisopiha mo-
žakar: »Lepo vas prosim, bi ho-
teli malo premakniti ta avtomo-
bil, ker bomo plužili cesto«
Kateri avtomobil in katero ce-
sto?
»A, ni vaš?« in je hitel naprej.
Za njim je privlekel traktor plug
po asfaltu, ker je odjuga pobrala
sneg. In so orali; ko sem se vra-^
čal, je bil plug izprežen na sredi
trga. Odplužil je.
Toda ne. Nekdo je rekel: »Bra-
slovče niso zazidalni okoliš.
Kljub temu bi potrebe bile. Za
prosvetne delavce, za delavce
kombinata, tudi sredstva bi bila.
Tako je pa le malo novih hiš, k
sreči je prostor za njo, ki je bila
pred cerkvijo izven tega določila
— že v urbanističnem projekti^.
Pa ne v tistem, ki bo baje že go-
tov po dveh letih, da bi lahko ve-
deli, kam ггај postavijo provizo-
rij ob jezeru, zaradi komunika-
cij. Za turizem, za perspektive.«
Drži, da imajo v Braslovčah
skoraj toliko organizacij, kot jih
sploh obstoja, toda večina teh
dela. V večih so isti ljudje, sta-
rejši. Tu je predsednik tam taj-
nik, drugje sekretar. Toda dela-
jo. Letos bolj kot lani. Razen
dramske skupine in mladine. To-
da tudi to bodo uredili, le ure-
jajo, kakor tudi SZDL. Ponekod
se lovijo okrog klubskega življe-
nja. Oni pravijo: ni važno, če je
klasičen, četrtkovi večeri so naj-
popularnejši, dvorana nabito pol-
na.
In tako je prav. Iz vaškega živ-
ljenja so naredili življenje, ki je
preko športa in skozi pesem pre-
raslo krajevne meje: Nekateri so
odšli. Vedno več jih ostaja.
1. Sever
braslovCe
IZ POROČILA KOMISIJE ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE OBČINSKE SKUP-
ŠČINE ŽALEC
Občani ne poznajo pravic
Komisija za prošnje in pritožbe
občinske skupščine 2alec je pripra-
vila zanimivo poročilo o svojem
delu v letu 1965. Skoraj presenet-
ljivo je, da je število pritožb in
prošenj lani nekoliko padlo, vendar
se je notranja »struktura« obrav-
navanih zadev nekohko spremenila.
Tako je padlo število manjpomemb-
nih vprašanj, narasle pa sq prošnje
in pritožbe v zvezi z družbenimi
obveznostmi. Pred najtežjimi pro-
blemi znašla takrat, kadar so ob-
ravnavali stanovanjske pritožbe in
prošnje. V žalski občini je stano-
vanj splošnega ljudskega premože-
nja zelo malo, zato tudi najnujnej-
ših primerov niso mogli vselej
uspešno rešiti, število prošenj in
pritožb pa kaže tudi na to, da ob-
čani še zmeraj ne vedo, da bi mo-
rali stanovanjske probleme reševa-
ti v svojem delovnem kolektivu.
Upamo, da bo nova stanovanjska
politika položaj le izboljšala in da
bodo zdaj dobili stanovanja tudi
nižje strokovni delavci. Kolektivom
bo namreč ostalo več sredstev, ki
jih bodo lahko namenili za stano-
vanjsko izgradnjo.
Največ prošenj in pritožb govori
o davčnih obveznostih oziroma o
odpisu davčnega zaostanka. Večino-
ma so se pritožili kmetje iz odroč-
nih predelov, katerih težko stanje
bolj bremenijo prispevki oziroma
premije za zdravstveno zavarova-
nje, kot pa občinski prispevek od
kmetijskih dejavnosti. Komisija pa
je ugotovila tudi, da marsikatera
pritožba v zvezi z družbenimi ob-
veznostmi ni utemeljena, saj so
mnogi pritožniki sami krivi za za-
ostanek davčnih obvemosti.
Komisija za prošnje in pritožbe
meni, da bi morah podružabljanju
zemljišč posvetiti več pozornosti;
to, da z arondacijo posegamo y
pri te mihi morali upoštevati tudi
vir dohodkov kmetijskega proizva-
jalca. Pritožniki so namreč vselej
navajali, da bo bila zemljišča, ki
so jih dob ih za zamenjavo mnogo
slabške kvalitete, da je zemlja od-
daljena itd. Kmetje pa so občutno
prizadeti tudi zaradi nižjega hektar-
skega donosa novih površin.
Člani komisije za prošnje in pri-
tožbe pa so menih tudi, da bi mo-
rali občane temeljiteje seznaniti z
načinom uveljavljanja njihovih pra-
vic z zakonom zavarovanih koristi.
Mnogi občani so namreč izgubih
svoje pravice že zato, ker je zadeva
zastarala ah pa zato, ker se sploh
niso pritožili na organ druge stop-
nje, temveč takoj na izvršni svet.
Odvsepovsod
žALEC:\)d 6. do 13. februarja bo-
do na območju žalske občine zbori
kmetijskih proizvajalcev, na kate-
rih bodo volili člane za skupnost
socialnega zavarovanja kmetov. V
žalski občini bodo štiri volilne eno-
te, prav toliko bo tudi predstavni-
kov v komunalni skupnosti.
ŽALEC: Klub študentov prireja
5. februarja družabni večer v Hme-
ljarskem domu. Pred družabnim
večerom bo bogat kulturni spored,
v katerem bo , sodelovala tudi fol-
klorna skupina France Marolt iz
Ljubljane.
ŠOŠTANJ: V Napotnikovi galeri-
ji razstavlja likovna dela čmo-bele
tehnike uslužbenec milice iz Mozir-
ja Vlado Parežnik. Ta amater je
doslej samostojno razstavljal že v.
Delavskem klubu v Velenju, lani pa
na skupni razstavi v Umetnostnem
paviljonu v Slovenj Gradcu.
CELJE: še na račun novela leta
je trgovsko podjetje Tkanina-Galan-
terija pripravilo za svoje upokoje-
ne člane kolektiva srečanje v resta-
vraciji hotela Evropa. Po tem, ko
so se pogovoril o delu in življenju,
so upokojenci dobili tudi nakazila
za izpopolnitev garderobe. Vsi upo-
kojeni udeleženci se kolektivu za-
hvaljujejo za pozornost, hkrati pa
jim želijo vehko delovnih uspehov.
JURKLOŠTER: Prosvetno društ-
vo je v nedeljo uprizorilo veselo-
igro Dobrodošla miss Agata. To je
že tretja premiera v tej sezoni. Da
gledalci cenijo delo svojega prosvet-
nega društva, dokazuje tudi nabito
polna dvorana in buren aplavz, s
katerimi so pozdravili izvajalce.
Predavanje za
prosvetnne delavce
Zavod za prosvetno pedagoško
službo v Celju je pred dnevi organi-
ziral v Mozirju enodnevni seminar
za prosvetne delavce mozirske obči-
ne. V dopoldanskem delu seminar-
ja je navzočim predaval dr. Vit
PEČJAK iz Ljubljane o metodah
proučevanja in ocenjevanja učen-
cev, v popoldanskem delu pa je
predsednik občinske skupščine Mo-
zirje Jože DEBERŠEK seznanil na-
vzoče o nekaterih aktualnih proble-
mih v občini s posebnim poudar-
kom na izvaajnje ukrepov gospo-
darske reforme. GovorU je tudi o
problematiki financiranja občinskih
potreb v občini v letošnjem letu.    '
Udeležba na seminarju je bila iz-
redno dobra in je zato seminar tudi
uspel.
ALOJZ
RIHTERŠIČ
v soboto, 22. januarja je umrl
eden najstarejših Celjanov in edeß,
najstarejših slovenskih turističnih
delavcev — višji gozdarski tehnik v
pokoju Alojz RIHTERŠIČ.
Pokojni se je rodil 25. 5. 1884 v
Dobrniču na Dolenjskem. Osnovno
šolo je obiskoval v Srednji vasi pri
Bohinju, nižjo gimnazijo v Kranju,
gozdarsko šolo pa v Idriji. Svojemu
poklicu je ostal zvest do konca.
Kot gozdar je služboval najprej v
Malnicu, leta 1903 in 1904 v kraju
Klana pri Reki, 1905. leta je delal
na Bledu, od naslednjega leta pa
)vse do leta 1918 pa je bil okrajni
gozdar v Radovljici. V Celje je pri-
šel v začetku leta 1919 in je ostal
vse do prihoda okupatorja 1941
mestni gozdar. Po vojni je službo-»,
val pri - ministrstvu za gozdarstvo
LRS, kjer je bil leta 1956 tudi upo-
kojen, še po upokojitvi je več let
delal kot gozdarski referent pri
mestni občini celjski.
V turizmu je Rihteršič mnogo po-
menil he samo za Celje, temveč tudi
za ves slovenski turizem, član Olep-
ševalnega in turističnega društva
Celje je bil od njegove ustanovitve
v letu 1920 pa do svoje smrti. Bil
je 40 let društveni funkcionar, taj-
nik, podpredsednik, blagajnik, naj-
večkrat pa tudi društveni gospodar,
kar je bil vsa povojna leta. Med
obema vojnama je bil član uprav-
nega odbora tujsko prometne zve-
ze Slovenije, po vojni pa več let
član upravnega odbora Turistične
zveze Slovenije. Za svoje zasluge
v turizmu ga je že pred desetimi
leti odlikovala Turistična zveza Slo-
venije z zlatim znakom za turistič-
ne zasluge, matično Olepševalno in
turistično društvo pa ga je ob nje-
govi 80-letnici izvolilo za svojega
častnega člana. Med najpomembnej-
ša Rihteršičeva dela je treba šteti
obnovo mestne vrtnarije po prvi
svetovni vojni, obnovo mestnega
parka v istem času, posaditev drev-
ja v številnih mestnih celjskih uli-
<^ah, po vojni pa je vodil dela za
obnovo vodnega stolpa in Razlago-
vega trga, nadzoroval je obnovo sta-
^ega gradu, gradnjo restavracije na
Starem gradu, ki smo jo dobili naj-
več po njegovi zaslugi.
Tudi kot gozdar je že med obema
'vojnama zagotovil Celju zeleni gozd-
^i pas, posadil izredno veliko kom-
pleksov drevja na Vipoti in na Celj-
ski koči, pa tudi sicer mu ni bilo
Zal truda ne časa, kadar je bilo
f^eba kaj storiti za olepšavo in tu-
^izem celjskega mesta. Tako se po-
plavljamo od moža, ki je dal Celju
^nogo, mnogo več kakor pa bi bila
^legava dolžnost.
TUDI ZA
KMETOVALCE
Zgornjesavinjska kmetjiska za-
druga v Mozirju prireja v zimskem
času ciklus strokovnih predavanj za
ikmetovalce. Predavanja bodo po
vseh večjih krajih v občini in bodo
obsegala šest različnih tem, trajala
pa bodo do aprila. Te dni so bila
že prva predavanja in so bila pov-
sod dobro obiskana. Program stro-
kovnih predavanj obsega: gospodai;--
jenje v pogojih Zgornje Savinjske
doline s posebnim poudarkom na
specializacijo proizvodnje, pašno-
košni sistem in uporaba mehaniza-
cije na kmečkem gospodarstvu, se-
lekcija v govedoreji, nega živali, se-
lekcija prašičev in grachija ter ure-
ditev hlevov in ostalih gospodarskih
poslopij. Predavatelji so iz vrst stro-
kovnjakov Kmetijskega zavoda v
Celju. Predavanja bodo ilustrirana
tudi s filmi in diapozitivi.
Strokovna predavanja naj bi pri-
Domogla k boljšemu gospodarjenju
kmetovalcev, na drugi strani pa pri-
spevala k utrditvi odnosov kmet-
zadruga.
-er
V ŽALSKI OBČINI KONČANI PRVI ZBORI VOLIVCEV
Vajveč o odlokih
v žalski občini so te dni zaklju-
čili prve letošnje zbore volivcev. Ob
tej priložnosti so odborniki poročali
o svojem delu, z občani pa so se na-
to pogovorili o predlogu odloka o
prispevkih in davkih občanov, o
zakonu o zdravstvenem zavarovanju
kmetov in o zakonu o gozdovih; iz-
volili pa so tudi sodnike porotnike
in poravnalne svete.
Na zborih volivcev so občani po-
slušali tudi poročilo o delu svojih
odbornikov in o delu občinske skup-
ščine. Nasploh so bili s poročilom
zadovoljni, čeprav ob tem niso po-
zabili na vrsto komunalnih proble-
mov, ki so ostali nerešeni.
Večino zborov volivcev so občani
dobro obiskali, živahna pa je bila
tudi razprava, saj je zajela najvaž-
nejša življenjska vprašanja kmetij-
skih proizvajalcev. Tako so se ob-
čani z vso resnostjo lotili obravna-'
ve zakona o zdravstvenem zavaro-
jazen, da bo odstotek od katastr-
t)o kmete preveč obremenil,
vanju kmetov in pri tem izrazili bo-
skega dohodka odmerjen tako, da
Nekaj pripomb so občani pove-
dali tudi na račun zakona o gozdo-
vih, čeprav za mnoge kmetijske
proizvajalce, ki so bili v koopera-
ciji z gozdnim gospodarstvom tudi
že doslej, zakon ni prinesel bistve-
nih novosti, pa z nekaterimi dolo-
čili vendarle ne soglašajo. To velja
predvsem za tisti del zakona, ki
določa, da lastnik gozda z lesom
ne more razpolagati, če zanj ne pla-
ča določenega zneska. Zdaj razprav-
ljajo o tem, če bi lahko to določilo
morda regulirali s statutom gozd-
nega gospodarstva; kmetje imajo
namreč pravico, da pri sestavi tega
pomembnega dokumenta sodelu-
jejo.
IZLETNIKOV GOST
v nagradnem natečaju, ki ga je
pripravil IZLETNIK CELJE, je so-
delovalo 821 bralcev našega lista.
Nekateri sicer niso poslali vseh ku-
ponov, zaradi česar jih nismo mogli
upoštevati pri žrebanju. Komisija,
ki so jo sestavljali predstavniki na-
šega lista in uslužbenci IZLETNI-
KA CELJE, je izžrebala Vlada Zob-
ca iz Nimna 21, Pristava pri Mesti-
nju. Vlado Zobec si bo ogledal dr-
salno revijo v Celovcu brezplačno,
o čemer ga bo IZLETNIK CELJE
še posebej obvestil v pismu.
KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO »FRANCA HERLETA« DOBRO
POZNAJO VSI PREBIVALCI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE (VEČ
O TEM SMO PISALI V ZADNJI ŠTEVILKI). PRETEKLO NEDEUO
SO NJEGOVI ČLANI (NA SLIKI) GOSTOVALI V LUČAH S PRE-
VARO, KI JE PRITEGNILA VELIKO GLEDALCEV IN POŽELA
SPLOŠNO PRIZNANJE. IGRALSKA SKUPINA GOSTUJE V TEH
DNEH ŠE V REČICI IN LJUBNEM OB SAVINJI, NATO PA ŠE V
ČRNI NA KOROŠKEM. S SVOJIM VZTEIAJNIM IN PRIZADEVNIM
DELOM SE SOLČAVSKO DRUŠTVO PO VSEJ PRAVICI UVRŠČA
MED NAJBOUŠE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
VAS BREZ POTI
Čelovnik je gorsko naselje, ki leži
nad Zidanim mostom; Je edina vas
daleč naokrog, ki nima nobene pra-
ve poti. Prebivalci se iz dneva v
dan mučijo pri prevozu materiala>
hrane  itd.  Upravičenost ureditve
solidne vozne poti pa dokazujejo
tudi bogati gozdovi tam okoli, iz
'katerih bi lahko spravili velike
količine dragocenega lesa. Prebival-
ci čelovnika so zatorej sklenili, da
si uredijo primerno cesto. Prispe-
vali so že okrog 600.000 starih di-
narjev, imajo veliko volje, toda poti
ne morejo dokončno trasirati, ker
jim posestnik Mekše iz Obrežja ne
odstopi nekaj kvadratnih metrov
svojega zemljišča. Že dve komisiji
— ena iz laške, druga pa iz sevni-
ške občine — nista pri njem nič
opravili. Prebivalci čelovnika pa se
zdaj vprašujejo, če res ni nobenega
zakonskega določila, ki bi dovo-
ljevalo razlastiti teh nekaj metrov
zemlje, saj bi potem služila mno-
gim prebivalcem teh predelov.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
SEVNICA
PRED NOVO
MANDATNO
DOBO
v soboto je bila v Sevnici konfe-
renca občinsikega odbora Sociahstič-
ne zveze, ki sta se je udeležila tudi
podpredsednik glavnega odbora
SZDL Slovenije Franc Kimoyec-zi-
ga in poslanec za področje Sevnice
Bogo Gor j an. Po poročilu predsed-
nice občinskega odbora Elke Grilc
sta predsednica komisije za družbe-
no aktivnost žensk in predsednik
občinskega komiteja Zveze mladine
podala še dva koreferata, nato pa
so delegati začeli z živahno razpra-
vo. Govorili so o delu krajevnih
skupnosti, o, nujnosti graditve no-
vega zdravstvenega doma, ki v sta-
rih, zasilnih prostorih komaj delu-
je, zahtevali, da uredijo delovne
pogoje v šoli v Telčah nad Tržičem,)
ki še od osvoboditve dela v kmeč-
ki hiši itd. Ko so razpravljali o tu-
rizmu, so menili, da bo treba cesto
Radeče—Krško čimprej rekonstirii-
rati, saj sodi cesta med najbolj
prometne, pa tudi med najslabše
poti naokrog.
V razpravi sta sodelovala tudi
republiški poslanec tega, območja
tovariš Gor j an in podpredsednik
glavnega odbora SZDL tovariš Ki-
movec. Oba sta govorila o gospodar-
ski reformi in poudarila, da se mo-
rajo za njene cilje boriti vsi ob-
čani.
Izvolili so tudi nov sedemaiajst-
članski občinski odbor.       S. S.
MGRAJE\CI
MATEČAJA »Moda«
Za nagradni natečaj trgovskega
podjetja »Moda« Celje je vladalo
veliko zanimanje, saj je prišlo v
uredništvo skupaj 342 pisem s ku-
poni, žrebna komisija, ki so jo se-
stavljali predstavniki podjetja in
našega uredništva, je izmed pošilja-
teljev izžrebala: 1. Anico Kostanj-
šek, učiteljišče, 1. a,'^Celje; 2. Faniko
Jagodic, Tmovec. 14, Šentjur pri Ce-
lju; 3. Justino Jagrič, »Metka«, ob-
rat Kozje, Kozje; 4. Karla Salobir-
ja. Mrzlo polje 23, Jurklošter in 5.
Marijo Salobir, Breg 86, Polzela.
Trgovsko podjetje »Moda« vabi
vse izžrebane, da se zglasijo do 15.
februarja 1966 v upravi podjetja,
Prešernova 7/11, kjer bodo dobili
nakaznice, s katerimi si bodo mogli
v poslovalnicah podjetja izbrati iz-
delke v vrednosti nakaznice po svo-
ji želji.
Vsi tisti, ki ste se za ta natečaj
zanimali, a vam sreča tokrat ni bila
naklonjena, bodite pripravljeni, da
se udeležite naših prihodnjih nate-
čajev. Veliko sreče!
-    UPOŠTEVALI PRITOŽBE IN PRIPOROČILA OBČA NOV
DOLOČANJE PROIZVODNIH okolišev
v OBČINI KRŠKO SO IZVEDLI NEKATERE POPRAVKE ,
IZ POROČILA KOMISIJE ZA USKLADITEV NEPRAVILNOSTI V
DOLOČANJU PROIZVODNIH OKOLIŠEV V OBČINI KRŠKO POVZE-
MAMO NEKAJ BISTVENIH UGOTOVITEV, KI KAŽEJO, DA JE KO-
MISIJA ZELO VESTNO RAZISKA LA POGOJE, KI VPLIVAJO NA RAZ-
VRSTITEV V PROIZVODNI OKOLIŠ.
V uvodu svojega poročila izraža
komisija dvom v določila republi-
šikega zakona glede možnosti za raz-
vrščanje zemljišč v proizvodne oko-
liše in meni, da je število teh raz-
redov premajhno. Hkrati ugotavlja,
da veljajo na območju občine Kr-
ško kar trije katastrski ceniki (Bre-
žice, Krško in Planina), ki se med
sabo precej razlikujejo, zaradi če-
sar prihaja do precejšnjih cenilnih
razločkov. Zato predlaga komisija
Geodetski upravi SRS, naj bi za ob-
čino Krško uvedli pet proizvodnih
okolišev in da bi na vsem območju
obveljali katastrski ceniki krške ob-
čine, s čimer bi dosegli razmeroma
veliko izenačenje pogojev in raz-
mer.
Ob ugotavljanju nepravilnosti je
komisija ugotovila, da mnogi kme-
tovalci zamenjujejo določanje pro-
izvodnih okolišev s katastrskimi
oziroma bonitetnimi razredi, ki jih
je osem. Komisija je nesporazume
hitro pojasnila, saj katastrsko-'boni-
tetna razvrstitev izhaja iz stopnje
rodovitnosti zemljišča, medtem ko
vpliva na določitev proizvodnih oko-
lišev konfiguracija terena, promet-
ne zveze in tržni pogoji.
Komisija je v krški občini ugoto-
vila prav v zvezi s tržnimi pogoji
zanimivo dejstvo, da je tri četrtine
vse proizvodnje govedo in prašiči
in le četrtina vseh drugih pridelkov.
Toda tudi tu je razmeroma nizka
tržnost, saj prodajo zasebniki po-
vprečno komaj 80 kg žive teže na
hektar obdelovalne površine. Bolje
je pri kooperantih, ki pridejo celo
po 250 kg žive teže na hektar obde-
lovalne zemlje.
V svojem poročilu predlaga komi-
sija, da bi del katastrske občine Se-
novo, ki je bil doslej v III. proiz-
vodnem okolišu, prevedli v II. pro-
izvodni okoliš, zaradi hribovitega
terena naj bi prevedli iz I. v II. pro-
izvodni okoliš del katastrsike obči-
ne pod Malim Kamnom in katastr-
sko občino Rajhenberg do Dolenje-
ga Leskovca. V katastrski občini
Stari grad, ki je uvrščena v II. pro-
izvodni okoliš, bi morali izločiti Lib-
no in jo prevesti v III. proizvodni
okoliš, ker na tem terenu sploh ni
mogoča strojna obdelava. V katastr-
ski občini Smednik je proizvodni
okoliš določen pravilno, pač pa bo
potrebna — zaradi spremenjenih
hidrografskih razmer — revizija ka-
tastra. Komisija je pregledala tudi
oritožbe in pripombe vaščainov iz
Planine pri Raki, Ivanjše, Griča,
Podstrma, Orehovca, Brloga in
Hrastka, a je po podrobni primer-
javi ugotovila, da imenovane vasi
nimajo pravih razlogov za preved-
bo v nižje proizvodne okoliše, ker
so ti določeni skladno z navodili Ge-
odetske uprave SRS.
očitna pomanjkljiva filmska vzgoja
. ^ATNU
nezahtevni filmi v vodstvu
Lanska bera kvalitetnih filmov v
Metropolu in Unionu je lahko večji
del filmske publike vsaj delno za-
dovoljila. V repertoarju politike ki-
nopodjetja je bilo zaslediti nekaj
pomembnih kvalitetnih premikov,
pa četudi so nekateri filmi neupra-
vičeno doživeli izredno topel spre-
jem pri publiki. Kakor je pri neka-
terih očitno, da so, bili po krivici
slabo obiskani zaradi preskromnega
nivoja filmske kulture pri gledalcih.
Primeri — grški film Elektra je gle-
dalo 122 gledalcev ali povprečno 40
na eni predstavi; sijajni italijanski
film »Roke nad mestom« je videlo
le 159 Celjanov аИ le 53 na eni pred-
sta^^i. Podobno usodo so še doživeli
— »Prvi krik, David in Liza, Crni
Peter« in še nekateri. Vse to kaže
v primerjavi z uspelimi slabimi fil-
mi, kot so: Greh ljubezni (6341 gle-
dalcev). Pesem za karabin kot naj-'
bolj obiskan film v letu 1965 (9725),
Heraklej osvaja Atlantido in druge,
na veliko pomanjkanje filmske
vzgoje naSega gledalca.
Vendar, resnici ria ljubo je treba
povedati, da so bili nekateri kvali-
tetni filmi, čeprav atraktivni in vse-
binsko nezahtevni, zelo dobro obi-
skani: ameriški filmi Hatari, Naj-
daljši dan, V vrtincu, poleg tega pa
se naša Lucija in drugi. Vse to kaže
na premik v kvaliteti repertoarja,
îa tudi na premik v presojanju gle-
dalcev — in zlasti to je zelo važno.
Zanimiva je tudi lestvica najbolj
r^ledanih ñlmov v preteklih letui:
1461 Tarzanova borba za življenje —
10.371 gledalcev, 1962 Grbavi vitez —
11. 366 gledalcev, 1963 Mama poslu-
šaj mojo pesem — 22.810 gledalcev,
1964 Ne joči Peter — 17.380 gledal-
cev in 1965 Pesem za karabin — '
9.725 gledalcev.
Vsekakor je ta filmska lestvica
nadvse zanimiva. Na prvem mestu
■i španski, na drugem slovenski,
sledijo pa mu francoski, ameriški
in mehiški fumi. Vsi šti^-je pravza-
prav nezahtevni in nekvalitetni, ra-
zen filma Ne joči, Peter; In še ne-
kaj statističnih podatkov. V letu
1964 je gledalo vse filme v Unionu
in Metropolu 702.525 gledalcev, v
lanskem letu pa 660.000. Kakor vidi-
mo, je padec za približno 40.000 obi-
skovalcev, to pa predvsem zaradi
obnovitvenih del v obeh kinodvora-
nah. Kino torej še nadalje predstav-
lja precejšnji izdatek v družinskem
proračunu. Prav tako je zanimivo,
da so najbolj gledani ameriški fil-
mi, sledijo nemški, avstrijski, itali-
anski, francoski in angleški, skan-
dinavski in slovenski filmi so zelo
slabo obiskani, nekateri jugoslovan-
ski filmi lažjega žanra pa privla-
čijo velik del publike.
Najbolj razveseljiva je težnja po
izboljšanju repertoarja, nekateri po-
datki o obiskih kvahtetnih filmov
pa kažejo, da bomo morali v pri-
hodnje temeljiteje obravnavati vpra-
šanje filmske vzgoje, pa tudi rek-
lame in propagande nekaterih fil-
mov. Vendar — upajmo, da bodo
letošnji rezultati prav tako in še
bolj razveseljivi.
v. j.
bolje kot laki
Na zaključni konferencî učitelj-
skega zbora na IV. osnovni šoli so
ugotovili, 4a je učni uspeh po pr-
vem polletju v povprečju nekoliko
boljši k^t lani. Najboljši učni uspeh
so dosegli učenci II. razredov —
91*'o, najslabše pa so se odrezali
učenci vin. razredov — dosegli so
le 63,9 o/,' Na nižji stopnji je bil pov-
prečni učni uspeh 85,2 ,i, na višji
pa 68,8 "(!, tako da je znašal pov-
prečni učni uspeh 77 "o, kar je za
nekaj več kot 1",) boljše kot lani.
Najbolj zaskrbljujoč uspeh je v 8.
razredih, vendar na šoli sodijo, da
bodo učenci dosegli v drugem pol-
letju mnogo boljše rezultate.
Razstava Staneta Jarma
Likovni salon je priredil v zad-
njem času vrsto uspelih razstav sK-
karjev in grafikov. Po daljšem pre-
dihu je sedaj izbral kiparja Jarma
iz Kočevja. Sorazmerno mlad umet-
nik se je izšolal na šoli za umetno
oblikovanje na oddelku za kiparje
naše akademije v Ljubljani. Sedaj
je profesor likovne vzgoje v Kočev-
ju. Doslej je razstavljal v Ljubljani,
Kočevju, Ribnici, Kranju in na Ble-
du, kakor tudi v Beogradu, Suboti-
ci in Splitu. 1962. se je џdeležil sim-
pozija Forma viva v Kostanjevici.
Ob proslavi dvajsetletnice revolu-
cije je prejel republiško nagrado
1962, iz Prešernovega sklada pa za
leto 1963.
Njegov kiparski svet je svojevr-
sten. Podoba je, da mu je bila so-
udeležba v mednarodnem krogu
simpozija vzpodbudna. Njegov ma-
terial je les, verjetno je to vnanji
povod, ker mu je lažje na voljo. V
tektonsko obliko lesa zajema obra-
ze kakor tudi celotno figuro. Videz
je, da mu je eksotičen svet prek-
morskih ljudstev pri srcu. To so-
zvočje prihaja do izraza v poeno-
stavljenih. Je nakazanih .oblikah to-
temske plastike, kar ni osamljen
pojav v evropskem kiparstvu. Ven-
dar je to le ena različica, druga.
mislim na obraz starke (vdoim,
1963) je naš domačijski obraz, poln
ekspresije, le-ta spominja na stii
tega ali onega srednjeveškega ki-
parja. Tudi kiparska obdelava <gre
malce bolj v realne detajle. Kipar-
sko je rezan brez prigovora. Lahko
si .zamislim, kako bi bila ta Vdova
draga pisatelju Ivanu Cankarju. Ob-
raz I. je izveden v poenostavljenih
oblikah s poudarkom na tektoniki.
Ta plastika je močno prikupna. Gla-
vi Zakonca 1965 prikazujeta značil-
no karakterizacij^ moškega in žen-
skega obraza. Protest 1963 je od-
mev Moorejevega stila. Ta prijeni
je primer kiparjeve razsežnosti. V
nekaterih kipih je opaziti iežnjo po
iskanju kiparskih realizacij, ki niso
še dokončno prečiščene. Pogosto
uokviri obraze v čolničarsko obliko,
ki mu je po godu.
Stane Jarm je rojen kipar, njego-
vi dosedanji uspehi pričajo o obe-
tajočem hotenju, ki nakazuje raz-
rast njegove umetnosti.
A. S.
Za boljšo glasbeno vzgojo
Društvo glasbenih pedagogov v
Celju jc prejšnji teden priredilo
seminar namenjen izpopolnjevanju
naših glasbenih pedagogov na sploš-
no izobraževalnih in glasbenih šo-
lah. Na žalost je bilo malo poslu-
šalcev, ki so se jim predstavili -od-
lični predavatelji prof. Vilko Uk-
mar, prof. Marijan Lipovšek in dr.
Franc Pediček, ki so povedali mar-
sikaj novega in zanimivega.
Naslednji dan je imelo društvo
občni zbor, na katerem so kritično
ocenili svoje dosedanje ,^delo in si
zastavili precej novih nalog. Dru-
štvo si je v času svojega obstoja
ustvarilo lep ugled med drugimi po-
dobnimi društvi. Vanj so vključeni
glasbeni pedagogi splošno izobra-
ževalnih in glasbenih šol, vendar
bi bila med njimi potrebna še večja
povezava. Društvo, ki ga finančno
podpirajo celjske in tudi ostale ob-
čine,, dosega precejšnje uspehe s pri-
rejanjem strokovnih seminarjev,
komentiranih koncertov za mladino,
s skupnimi nastopi, učencev glasbe-
i nih šol itd., z vsem požrtvovalnim
delom za dvig kvalitete glasbenega
vzgajanja.
Največ kritičnih pripomb je bilo
lia občneni zboru predvsem na
račun članstva, katerega velik
dol . še vedno stoji ob strani
in ne najde pravega stika z delom
društva. Dobra pa je bila društvena
povezava z Zavodom za prosvetno
pedagoško službo in z republiškim
društvom glasbenih pedagogov. V
prihodnje bo najvažnejša naloga,
skrbeti predvsem za kvalitetnejšo
izobrazbo članstva, ki deluje na
splošno izobraževalnih šolah, prire-
dili bodo kvaliteten seminar za zbo-
rovodje, pričeli pa tudi s seminarji
za uporabo Orffovega instrumenta-
rija na naših šolah. Novoizvoljene-
mu odboru bo še vnapjej predsedo-
val prof. Egon Kunej.
—
Harmonikarji — odlično
Kot vsako leto, tako so nam tudi
letos harmonikarji — gojenci glas-
bene šole DPD Svoboda v Celju pri-
redili tradicionalno parado, ki je
po številu že trinajsta od takrat,
ko so prvi gojenci sekcije zaorali
ledino. Le-ti so po končanem obvez-
nem glasbenem pouku ustany)vili
samostojno sekcijo, iz katere so v
letih delovanja zrasli novi plodovi:
kvintet, sekstet, ki si je kot zadnji
utrl pot v življenje na tokratni pa-
radi, sestavljajo pa ga štiri dekleta
— članice harmonikarskega orkest-
ra. Poleg harmonik poživljajo pro-
gramske točke tudi: trobenta, kla-
rinet, kitara, bobni, kontrabas, to
pot pa se je prvič predstavil tudi
vibrafon.
Program, ki so ga v prvem delu
izvajali gojenci glasbene šole od 7
leta starosti dalje, je zajemal razna
dela, od lažjih domačih viž, preko
vedrih zabavnih zvokov do težjih
glasbenih utrinkov, kf so nas pope-
ljali v svet operetne; operne in kon-
tne glasbe.
V drugem delu so harmonikarji
— člani sekcije s svojim orkestrom
izvedli priljubljene skladbe med
ostalim prvič izvajano Gounod-
Bachovo Ave Mario, Marš na Drini,
Zbor sužnjev iz opere Nabucco, Po-
šta v gozdu in popularno Tišino.
Nedvomno je celovečerni pro-
gram, ki so ga s prijetnim posre-
dovanjem mJadcga in iznajdljivega
napovedovalca, ki izvira iz vrst har-
monikarjev, posredovali naši mladi
celjski glasbeniki dok^z, da le-ti ve-
do, da človek, ki več zna, več velja,
za to pa je potrebno vložiti mnogo
truda in volje. Prav gotovo pa drži
tudi izjava mladega napovedovalca,
da brez vešče, skrbne roke dolgo-
letnega predanega glasbenega vodje
Oskarja Leskovška, uspehov, ki so
z vsal^im letom vidnejši, ne \з\ bilo-.
KOMORM VEČER M. IIPOVŠKA
Po dolgih letih brezabonmajskh
koncertne sezone v Celju je bil pet-
kov komorni večer Marijana Lipov-
ška 4'esnično glasbeno doživetje. Za
izvajanje del treh mojstrov klasike
oziroma zgodnje romantike si je pi-
anist in skladatelj Marijan Lipov-
šek izbral za sodelavce violinista
Alberta Dermelja, violinista Srečka
Zalokarja, čelista Vlada Požarja,
kontrabasista Jožeta Stroška, obo-
ista Draga Goloba, klarinetista Mi-
ho Gunzka, rogista Jožeta Falouta
in fagotista Vlada Černeta.
V skrbno naštudiranem in odlično
izvedenem programu so izvajalci
predstavili Trio v B-duru za klavir,
violino in violončelo Josepha Hayd-
na. Kvintet v Es-duru za klavir,
oboo, klarinet, rog in fagot Wolf gan-
ga Amadeusa Mozarta ter Tranza
Schub er t a Kvintet v A-duru za kla-
vir, violino, violončelo in kontrabas
imenovan »Forellenquintett«. Vse-
kakor program, ki je zadovoljil še
takega ljubitelja resne posebej kla-
sične glasbene literature.
V letošnji sezoni zaradi pomanj-
kanja finančnih sredstev koncertna
poslovalnica v Celju ni mogla pri-
rediti, rednih oziroma stalnih abon-
majskih koncertov. Orientirati se
je morala na prirejanje občasnih
koncertnih prireditev, ki ne bodo
preveč bremenile že tako nič kaj
rožnatega finančnega položaja po-
slovalnice. Razumljivo je, da bodo
zato koncerti redkejši, vendar kljub
temu kvalitetni. Če pa se kulturne-
mu človeku nudi nekaj kvalitetnega,
je to vredno udeležbe, kar žal ni bi-
lo videti na komornem večeru, saj
je bila udeležba dokaj skromna.
—ič
Stara apoteka v Olimju
Kulturno-zgodovinska podoba
Stara samostanska cerkev s
poslopji hrani še danes v okrog-
lem stolpu historično samostan-
sko lekarno. To je naš dragoceni
kulturno-zgodovinski spomenik
zaradi p<^slikane notranjščine. V
naši državi je starejša le ona v
Dubrovniku. Ce pa se ozremo le
na stare freske v Olimju, je ta
apoteka edinstvena v državi tu-
di v svetovnem, merilu. Sloves
olimske lekarne je med strokov-
njaki čedalje večji. Po uspelih
restravracijskih posegih (čišče-
nje in utrjevanje fresk, odstrani-
tev vlage) je dobila nov blišč in
je sedaj dojemljiva tudi za laika.
Po ustnem izročilu je bi. Hema
že v zgodnjem srednjem veku
povzročila zidavo gradu. 1550 je
bilo poslopje pozidano v seda-
njem videzu, cerkev pa 1675. Ka-
pela Frančiška Ksaverija je bila
dozidana 1728., freske v njej pa
1766. Ena od teh prikazuje i>ri-
zor zdravljenja gnojnih ran po
Frančišku Ks. V ozadju se nam
odpira pogled na samostansko
lekarno. Od leta 1664 so imeli sa-
mostan v rokah redovniki —
Pavlinci iz Lepoglave pri Varaž-
dinu. Konvent Pavlinùev v Lepo-
glavi je ustanovil 1400 Her-
man II., grof celjski.
Olimske lekarniške freske so
nastale 1780. So delo slikarja
Rangerja. Freske v kapeli Fr. Ks.
so bile naslikande 14 let poprej.
verjteno v Rangerjevi delavnici^
Pavlinci so bili slikarji in ne-
mara tudi arhitekti. Oglejmo si
lekarno s poudarkom na stenske
dekoracije. Stropna slika pred-
stavlja ustvarjanje zdravilnih
snovi: Stvarnik v oblaku gleda
na zemljo, na kateri je ustvaril
živalske, rastline in rudninske
zdravilne snovi. V ^ospredju nam
slikar predstavlja zdravilna ze-
lišča, v ozadju kopljejo rudarji
rudo. Okoli te slike so nanizani
napisi v raznih jezikih, ki ome-
njajo besedo Bog. Za nas je po-
sebno zanimivo poimenovanje v
staro-slovanski pisavi. Več prizo-
rov je biblijskih, poleg tega so
ovekovečeni stari zdravniki od
Grkov dalje; Salamon, Aescula-
pius, Hippokratis, Dioskurides,
Galenas, Avicena, Theophrastus.
Oh vhodu v prostor, desno in le-
vo sta naslikana brata Kozma
in Damjan, patrona zdravnikov.
Med redkosti spada slikarski pri-
kaz zdravilnih zelišč. Malus (ja-
blana v prizoru Adama in Eve z
jabolko. Napis v latinščini pravi:
Kakor hitro boš jedel od tega
drevesa, boš moral umreti. Tu
so naslikani: kača z jabolko,
ovca in pes. Že davno so rabili
pripravljena zdravila od ome-
njenih v zdravilne namene. Vitis
vinifera (trta). Slika predstavlja
Noeta, ki spi omamljen od vina
pred svojim šotorom. Mandrago-
ra. Slika kaže Ruberia, Jakobo-
vega sina in njegovo prvo ženo
Lijo, ki prinaša mandragoro svo-
ji materi s polja. Razširjeno je
bilo verovanje, da magična man-
dragora vzbuja v možu ljubezen,
ki ugodno vpliva na rodnost že-
ne. Korenine mandragore so slu-
žile za zdravilo proti nespečnosti
in hudim bolečinam. Vino iz
mandragore pa je bilo mamilo za
težke operacije. Hederá helix
(bršljan). Naslikan je prerok Jo-
na, v ozadju bršljanovo drevo.
Bog je ustvaril bršljan, da bi bil
prerok v senci, ker se je razbu-
ril, ko ni stvarnik hotel uničiti
mesta Ninive. Sok iz bršljana so
že Grki uporabljali za zdravilo.
Salamon je naslikan s knjigo y
roki, na kateri je vejica cedre in
rastlina sipan. V vzhodnih deže-
lah še dandanes cenijo Salamo-
na kot modreca in čarodejne-
ga zdravnika. Smola iz cedre je
zdravilna, sipan pa je priporo-
čal že Dioskurid proti kašlju, tež-
ki sapi in pljučnici. Na kmetih
uporabljajo sipan še danes.
Drugi krog fresk predstavlja
slavne zdravnike, le Homer uvr-
šča Aesculapiusa v vrsto izred-
nih zdravnikov. Upodobljen je z
bučasto steklenico 'v rokah kot
zemeljski zdravnik, ne pa kot
helenski bog. Hippokratus _ je
prikazan z zdravilno rastlino.
Dioskurides se nam prikazuje s
knjigo v desnici. Galenus, grško-
rimski  zdravnik ima v levici
Jcnjigo z latinskim besedilom, ki
pove, da je trojno važno v živ-
ljenju: vedrina, počitek in zmer-
no življenje. Avicen», arabski
knez zdravnikov s štirioglato
steklenico z napisom: zdravilo
proti vnetju. Theophfrastus, ve-
lik zdravnik, lekarnar in alki-
mist 16. stoletja, s stekleničico v
rokah z napisom: pitno zlato,
zlata tinktura.
Leta 1782. je bil ukinjen kon-
vent Pavlincev v Olimju in tako
preneha javna dejavnost tamkaj-
šnje lekarne. Zadnji lekarnar
Jakob Kayser je poročil hčer
lekarnarja Ferjančiča v Celju.
Menimo, da je iz opisanega mož-
no spoznati pomen in vrednost
stare lekarne v Olimju. Nikjer
drugje ne more obiskovalec do-
živeti prostornino stare lekarne
tako intenzivno kot tu. Magister
Minarik je v svoji dognani štu-
diji podal strokovno sliko stare
apoteke. Korak dalje pa mora
storiti umetnostni zgodovinar s
stilno osvetlitvijo Rangerja in
njegove šole. Opazujte individu-
alne poteze Ranger j evih figur,
ki so bile povzete verjetno po
živemu modelu, škoda, da je pr-
votna barvitost na mnogih kra-
jih zbledela zaradi plesni.
Pod Olimjem, lučaj s ceste vo-
di pot k Mariji na Pesku Izred-
no strma streha zvonika se kaj
lepo vključuje v krajino. Pisec
je na tej poti nekoč naletel na
drobec rimske opeke z žigom,
kar dokazuje naseljenost kraja v
rimskem obdobju. Nemara so te-
danji prebivalci poznali rudno
bogastvo Rudence in Olimja. Ar-
heološko sondiranje terena bo
verjetno dalo lepe rezultante.
VABIMO VAS NA IZLETE!
POSEBNA UGODNOSTI
KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCl-
posebna ugodnost za zaključek sezone!
1. DVODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V
TRST IN BENETKE! Cena potovanja vključ-
no potni list 14.900 din.
2. ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V
XRST. Cena aranžmana vključno potni Ust
5.200 din. /
,   3. DVODNEVNI WEEKEND IZLET V BU-
IpiMPESTO.   Cena   aranžmana   20.800   din,
vključno potni list.
4. TRODNEVNI WEEKEND IZLET V BRA-
TISLAVO, BRNO In DUNAJ. Cena aranžma-
na din 25.000 po osebi. -
5. DUNAJ- Tridnevno avtobusno potovanje
Cena aranžmana po osebi 19.500 dni.
6. TRIDNEVNI AVTOBUSNI IZLET — DU-
NAJ, BRATISLAVA. BUDIMPEŠTA. Cena
aranžmana po osebi 25.600 din.
7. KMETIJCi POZOR! Prirejamo 2 In 4-
dnevne avtobusne izlete na ogled 68. medna-
rodnega kmetijstva in kmetijske mehanizacije
v VERONI. Prijave do 20. februarja 1966.
8. GRADBENIKI! V času od 19. do 27.
marca 1966 razstava gradbenili strojev »BA-
OMA« v MüNCHENU. Prijave za 5-dnevno
avtobusno potovanje do 7. februarja 1966.
9. KAIRO, ASUAN, LUXOR, 6-dnevo poto-
vanje z letalom, strokovni ogledi Asuanskega
jezu, naselja EI NASER in zanimivi turistič-
ni ogledi.
10. SIMA PARIS, 8-dnevno avtobusno poto-
vanje na svetovni sejem poljedelske opreme.
11. LEIPZIG 6-dnevno potovanje na medna-
rodni spomladanski velesejem.
12. 13-dnevno krožno potovanje po' SREDO-
ZEMLJU v mesecu maju.
1-DNEVNI IZLET Z OGLEDOM CELOVCA
GOSPE SVETE, VRBSKEGA JEZERA. CENA
FO OSEBI din 3.200. — VKLJUČNO SKU-
PINSKI POTNI LIST. PREVOZI BODO IZ-
VRŠENI S 45 SEDEŽNIMI AVTOBUSI TIPA
.MERCEDES«.
SOLE! Za Vaše šolske ekskurzije imamo
pripravljene programe izletov po domovini —
GORENJSKA, PRIMORSKA, NOTRANJSKA,
BELA KRAJINA, ŠTAJERSKA. Nudimo Vam
usluge po zelo znižanih cenah.
KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kva-
litetnih prevozov, ki Vam jih nudimo v ča-
su sezone po zelo znižanih cenah v najso-
dobneje turistično opremljenih avtobusih
tipa »Mercedes«.
KOMPAS CELJE sprejema do vključno
15. 1. 1966 prijave za DRSALNO REVIJO V
CELOVCU!
PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZ-
LETOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE
»KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL.
23-50.
MALI OGLASI
PRODAM
2 MOŠKI obleki, moški zimski plašč in par
moških gojzeric prodam. Ul. Tončke Ceče-
ve 3.
PäALNI stroj »Alba-Cvgnis« poceni pro-
dahi. Milena Čretnik, Šentjur pri Celju.
BREJO kravo in telico staro 9 mesecev pro-
dam ugodno. Drobež, Zagrad 144.
NOV skobeljnik, sadni mlin, furnir stiskal-
nico, okna in vrata ^proda: Tonič, Šentilj—
Arnače, Velenje.
MOTOR MZ 125 prodam. Celje, Ronkova 1.
PIŠČANCE za zakol — pohance tudi večje
proda: Zadel, Drešinja vas 10, Petrovce.
MONTAŽNO garažo 4 x 2,50 prodam za no-
vih 1500 din. Franjo Puh, Celje, Zg. Hudi-
nja 36.
VOLKSWAGEN 1200, export model 1962 pro-
dam. Naslov v upravi lista,-
KRAVO in bika proda: Ervyi Drgajner, Do-
brna, Lokovina 28.
KUPIM
MLATILNICO,  staro  tudi  defektno  kupim.
Polde Zupane, Frankolovo 25.
POLOVICO hiše ali stanovanje v centru ali
bližnji oićolici kupim. Informacije v trgo-
\ini »Slavonija« Celje.
MANJŠE, posestvo s hišo in gospodarskim '
poslopjem od 81. Konjic do Celja kupim. '
Ignac Sladnjak, Celje, Zagrad 125.
ZAPOSLITEV     . \
ZA nego bolnika sprejmem žensko. Sonja
Florjanič, Celje, Otok 6.
STAREJŠA ženska gre k dobri družini za >
pomoč gospodinji. Ponudbe pod »Marec«.
RAZNO
GARAŽO 3 x 5 m oddam. Cena 8.000. Naslov
v upravi lista.
DNE 21. januarja 1966 sem na poti od ИЕМО«
(te?) po Mariborski, Aškerčevi in Tehar-
ski cesti izgubila zlato zapestnico. Ker mi
je drag spomin, prosim najditelja, da naj
jo proti nagradi odda na naslov: Marija
Baumgartner, Celje, Teharska c. 60.
MOšKI srednjih let s službo in manjšim
posestvom išče življenjsko tovarišico od
20—32 let. Ponudbe pošljite na upravo lista
pod šifro »POROKA«.'
STANOVANJE
STANOVANJE v Celju (kuhinja in soba) za- ,
menjam za slično ali večjo sobo v Celju'. .
Naslov v upravi lista .
ISCEM prazno jobo s posebnim vhodom.
Plačam tudi za 2 leti vnapn;j. Ponudbe na
upravo lista pod šifro »Uslužbenka«.
SOSTANOVALKO, najraje šiviljo sprejmem.
Naslov v upravi lista.
Prazno sobo, po možnosti s posebnim vho-
dom išče mlajša uslužbenka. Naslov v upra-
vi lista.
SOSTANOVALKO sprejmem v ogrevano sobo.
Vprašati: Jenkova 5.
Opremljeno  sobo, ogrevano  s  centralno
kurjavo oddam moš'ci osebi. Ponudbe na
upravo lista pod »SAMSKI«.
POPRAVEK
V zahvali za pokojno Frančiško ПоГ|П1к,
'"oj. Goznikar, objavljeni v zadnji številki
»lašega tednika se glasi pravilno: žalujoči si-
novi — in ne »sinova« kot je bilo napačno
objavljeno.
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD
razglasa prosto DELOVNO -MESTO
2 skladiščnih delavcev
ï^andidat mora poleg splošnih pogojev iz-
polnjevati Se naslednje pogoje:
Končana osnovna šola (8 razredov).
Strokovna izobrazba: PKD.
poba prakse: 6 mesecev.
Interesent^ naj* dostavijo pismene ponudbe
j kratkim življenjepisom na upravo Tekstilne
'ovarne Prebold v 8 DNEH po objavi v ča-
sopisu.
Razpisna komisija pri Trgovskem podjetju
»ACROPROMET«, CEUE, BEŽIGRAJSKA C. 13
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splo.šnih, oz. zakonitih pogojev po določilih temeljnega
zakona o podjetjih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje
pogoje:
' 1. Da imajo višjo strokovno izobrazbo in najmanj 8 let prakse
na vodilnem mestu, od tega najmanj 3 leta v trgovini s sadjem in
zelenjavo;
2. Da imajo srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 10 let
prakse na vodilnem delovnem mestu, od tega najmanj 5 let v tr-
govini s sadjem in zelenjavo.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življe-
njepisom pošljitg v zaprti ovojnici z oznako »za razpis«
Podjetje nima stanovanja.
Kadrovska komisija pri CESTNEM PODJETJU V CELJU
razpisuje prosto delovno mesto
— EKONOMA
asfaltno-kamnolomskega obrata v Veliki Pirešici        '
Pogoj: Dokončana Ekonomska srednja šola z dvoletno prak-
so ali izučen trgovski delavec s petletno prakso na podobnih delov-
nih mestih.
Osebni dohodki po pravilniku o OD.
Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 15
dni od objave oglasa.
Upravni odbor KOMUNALNEGA PODJETJA »CESTE — KANA-
LIZACIJE« CELJE
razpisuje prosto delovno mesto
gradbenega delovodje
Pogoji: dovršena gradbena delovodska šola z najmanj3-Ietno
prakso v nizkih gradnjah. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi
OD. Prijave sprejema uprava podjetja do 10. II. 1966.
VAŽNO OBVESTILO VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM
CELJSKEGA TEDNIKA
Zaradi selitve v nove prostore, v Gledališko ulico 2 (nova stavba
nasproti »Turške mačke« — pritličje levo) obveščamo, da v petek
28. in soboto 29. januarja ne bomo sprejemali strank.
Obenem prosimo, da nam vse pisemske in denarne pošiljke
naslavljate na naslov: Zavod za informativno službo Celje — žiro
račun NB-507-3-223 Celje.
Prosimo, da naše qbvestilo sprejmete z razumevanjem na
znanje.
Uprava in uredništvo Celjskega tednika
s polic študijske knjižnice
Kojève A.:  Kako čitati Hcgela. Sarajevo
1964. S. 127296.
Kolendić A.: Neonacizem danes. V Ljub-
ljani 1965. S. 27393/1.
Loon H.: Zgodovina človeštva. V Ljubljani
1965. S. 27409.
Najvažnije bolesti četinara i mere zaštite.
Beograd 1964. S. 27293/10.
Bura D.: Plantaže topola sa pcAljoprivred-
nim medukulturama. Beograd 1960. S. 27293/1.
Vstaja jugoslovanskih narodov. V Ljublja-
ni 1965. S. 27279.    •
Armando W. G.: Paganini. Ljubljana 1965.
S. 27280.
Saparina E.: Kibernetika v našem telesu.
V Ljubljani 1965. S. 27294.
Culič D. J.: Turistična propaganda. Zagreb
1965. S. 27298.
Churchill W. L. S.: Drugi svetski rat. Beo-
grad 1965. ,I-III. S. 27410.
Miličević J.: Jevrem Grujič. Beograd 1964.
S. 27398.
Južnič S.: Kam gre Latinska Amerika. V
Ljubljani 1965. S. 27393/2.
Wölfflin H.: Osnovni pojmovi istorije umet-
nosti (2. izd.) Sarajevo 1965. S. 27358.
Rodin A.: Ambalaža od valovitog kartona.
Zagreb 1964. S. 27359.
Benac A.: Studije o kamenom' i bakarnom
^,?.^'.^^ o" ^.iyii^rozapadnom Balkanu. Sarajevo
1964. S. 27363.
Topalovic M.: Kronologija radničkog po-
kreta u Srbiji. Beograd 1964. I. S. 27368.
Mehanografija in operacijsko raziskovanje.
V Ljubljani 1964. S. 27353. ^
Leighton R. B.: Priní'iples of Modern Phy-
sics. New York (itd.) 1959. S. 27354.
Talayesva D. C: Poglavica sunca. Zagreb
1964. S. 27351. ^
Afrička putovanja. Zagreb 1964. S. 27348.
Tito o zapisima suvremenika. Zagreb 1965.
S. 27346.
Delovna skupiiust gimnazije v Celju
r a z p 1      j e
delovno mesto proiesorja kemije
(inženir) /
Razpis veljar do zasedbe, delovne-
ga mesta.
Počitniška skupnost Žalec razpi-
suje mesto kvalificirane kuharice za
svoj Počitniški dom v Biogradu na
moru. Zaposlitev od 1. junija do 30.
septembra Î966. Pismene ponudbe
z opisom dosedanje zaposlitve na
Počitniško skupnost Žalec.
Plača po dogovoru.
Ponudbe se sprejemajo do 10. fe-
bruarja 1966.
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
(Gledališka ul. 2 tel. 30-24)
razpisuje
Pripravljalni tečaj za opravo izpi-
tov za 5. in 6. razred osemletke, p
Pripravljalni tečaj Za opravo izpi-
tov za 7. in 8. razred osemletke.
Podobni pripravljalni tečaji v sr-
bohrvaškem jeziku.
Oba tečaja zajemata snov po pro-
gramu za šolanje odraslih.
Predmeti so: materinski jezik,
spoznavanje družbe, spoznavanje
prirode, računstvo.
Pogoj za vpis: verificirano spriče-
valo poslednjega uspešno opravlje-
nega razreda.
Za tečaj tehničnega risarja (160
šolskih ur) sprejmemo še omeje-
no število prijav do 4. II. 1966.
Komercialist z višjo ali srednješolsko izo-
brazbo lahko tudi s trgovsko izobrazbo ali z
nižjo izobrazbo, vendar z večletno prakso
lahko dobi zaposlitev za komercialne posle
pri mizarski, elektroinstalaterski, steklarski
in kleparski obrti. Sprejmemo tudi gradbe-
nega tehnika, ki ima smisel za trgovanje.
Ponudbe s kratkim življenjepisom ter na-
vedbo izobrazbe je poslati pod šifro »Komer-
cialist« do 30. t. m.
IZLETNIK
CELJE
V sodelovanju s »Putnik«-om Beograd, orga-
nizira IZLETE PO JUGOSLAVIJI IN V INO-
ZEMSTVO.
PO SREDOZEMLJU, potovanje z
moderno Uâ\n »ISTRA« od 23. III. do 5. IV.
1966. Rok prijav je do 1. II. I9bó.
KOl^N, pbiščjte moderi sejem blaga za
široko jtot,ro^njo in kovinsko predelovanje
industriiti, od 3.—8. III. I960 Prijave spreje-
inamc^do 1. II. 1966.
. P A:«:.!!;' — VERONA, obiščite kmetij-
ska sejma v Parizu in Veroni od 8. do 15.
III. 1966. Rok prijav je do 8. U. 1966.
JUŽNA ITALIJA, Bari — Napoli —
Pompeji — Kosenca — Mesina — Taormina
— Katanîja — Palermo — Katanzara, 12-
dnevno potovanie z avtobusom 26. III. 1966.
Rok prijav je do 20. II. 1966. ■'
SOLUN — ISTA M BUL — SOFI-
J A, 8-dnevno potovanje z avtobusom, od 20.
do 27. III. 1966. Rok prijav je do 20. II.
1966.
BERLIN — LEIPZIG — DRESDEN —
- MÜNCHEN, osemdnevno potovanje z vlakom
po vzhodni in zahodni Nemčiji ter trodnevni
obisk mednarodnega velesejma v LEIBZIG-u.
Potovanje se vrši od U. do 19. 111. 1966.
Rok prijav je do 15. II. 1966.
BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus-
ni izleti za kolektive in posameznike, datum
potovanja po dogovoru.
BENETKE — TREVISO — UDINE — CORI-
CA — TRST, dvodnevni avtobusni izleti za
kolektive in posameznike.
TRST— MIRAMARE, enodnevni - avtobu-
sni izleti za kolektive m posameznike.
CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO-
SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti,
datum po cfogovoru.
DUNAJ — BRATISLAVA —
Ц V D I M P E š T A, tridnevni avtobusni iz-
leti za kolektive in posameznike. Datum po-
tovanja "po dogovoru.
ISTA M BUL — PRINČEVI OTOKI —
OTOK BUJLKARA — SOFIJA, osemdnevno
potovanje z vlakom za dijake in študente.
Datum potovanja po dogovoru.i
CORTINA D.AMPEZZO — BOLZANO —
GARDSKO JEZERO — VERONA — VICEN-
ZA — BENETKE — TRST, petdnevno poto-
vanje z avtobusom za dijake in, študente.
Diitum potovanja po dogovoru.
ATENE — PELOPONEZ — ARGOS —
NAPHPLION — EPIDAURUS — DELPHI —
LEVADIJ, osemdnevno potovanje z vlakom
za dijake in študente. Datum potovanja po
dogovoru.
PARIZ — VERSAILLES, šestdnevno po-
tovanje z vlakom za dijake in študente. Da-
tum potovanja po dogovoru.
Vse programe in informacije navedenih po- :
tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ¡
ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici ]
Velenje in Krško. i
IZLETNIK organizira potovanja po tu in
inozemstvu z modernimi turističnimi avto-
busi.
IZLETNIK posreduje v najkrajšem času
nabavo potnih listov in tujih vizumov.
IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va-
gonih, prodaja vozovnice za letalski promet
za tu in inozemstvo.
IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva.
Za cenjeni obisk se priporoča
IZLETNIK CEUE
. nasproti Avtobusne postaje
tel 28-41
SIG Ce^lje
Sobota, 29. januarja 1966 ob 20:
D. Garrick-A. Smole: VARH, A. Medved:
RENDEZ-VOUS.   Komediji.   Gostovanje   na
Dobrni.
Petek, 4. februarja 1966 ob 1930:
Sartre: UMAZANE ROKE. Premiera. Pre-
mier skl  abonma in izven. Vstopnice  so v
prodaji dan pred premiero od 18.30 do 19.30
ure, na dan premiere pa uro pred začetkom.
Sobota, 5. februarja ob 19.30:
Sartre: UMAZANE ROKE. Sobotni abonma
in izven.
Nedelja, 6. februarja ob 10:
F. SchUler: DON CARLOS. III. nedeljski
dopoldanski abonma in izven.
živinozdravniška
dežurna služba
Od 29. januarja
do 5. februarja 1966
CIRIL UMEK,
veterinar, Celje,
Kersnikova 37
(vogal Kersnikove in
Dečkove ceste).
Švicarske dre
ČE   OBIŠČETE   GRAZ,
si oglejte našo veliko izbiro
TURISTI IMAJO POSEBEN POPUST
Nakup zlatega nakita, ur in pra- л<
vih kamnov je zaupna stvar! Za- 2)
upajte svoje želje in potrebe nam,
da vara postrežemo z najboljšimi
švicarskimi urami, raznim zlatim
nakitom, pravimi in polpravimi ka-
mni. Posebna izbira poročnili prsta-
nov v vsaki obliki in ceni.
Sprej omamo vsa popravila te
stroke. V kamne graviramo mono-
grame in grbe ter brusimo prave
in polprave kamne.
Postregli vas bomo v slovenskem
jeziku.
Strokovna trgovina z delavnico
je vredna vašega obiska in zaupa-
EÜEISTEM-GMZ,
v CENTRU MESTA
Jakoministrasse 24. telefon 87/691.
TIIMSTIÍNE OBJAVE
POROČILO O TURISTIČNIH K.APAClTli-
TAH
V turističnih objektih na našem področju
je dovolj prostora. Za Celjsko kočo, Svetino,
Ljubno, Mozirje in Gornji grad, kjer. so smu-
čarske vlečnice na so potrebne rezervacije.
Rezervacije so ob sobotah potrebne tu^i za
hotel Ceieio v Celja, Zdravilišče Rogaška
Slatina, Dobrna in Laško vso zimo obratu-
jejo.
PREVOZNOST CEST
l^se ceste п& našem področju so prevozne.
LETOŠNJE PUSTNE
PRIREDITVE
Po ncpoponlih poročilih bodo ob letošnjem
pustu maškeradc v gostišču Stari grad, V
Evropi in v Ceiei.
Gostinsko podjetje Braslovče prireja v so-
boto, 5. februarja I960 ob 20. uri maškarado
v kinodvorani Braslovče. Maske za/elene.
Najboljše bodo nagradili. Za prigrizek doma-
či krofi in pečeni piščanci.
Od 5. februarja dalje nov mednarodni ve-
černi program v hotelu »Paka« Vekenje. Va-
bijo tudi na predpustne in pustne prireditve.
Oglašujte v
CELJSKI
TEDNIK
Udeleženci tekmovanja na Celjski koči
Proračun - politika razvoja
Pred telesnovzgojnimi delavci, zla-
sti pa člani občinske zveze za te-
lesno kulturo v Celju, je v tem času
ena izmed izredno pomembnih in
odgovornih nalog. Gre za sestavo in
seveda sprejem proračuna občinske
zveze, v katerem morajo najti svoje
ustrezno mesto vse telesnovzgojne
organizacije v občini. Naloga je tež-
ka in odgovorna predvsem zavoljo
tega, ker je želj in potreb veliko več
kot pa bo znašal celot^ finančni
potencial, saj znašajo potrebe ne-
kaj nad 122 milijonov starih dinar-
jev (pri tem pa niso všteti stroški
za večja vzdrževanja, kaj šele za
investicije), občinska skupščina Ce-
lje pa bo predvidoma nakazala za
to dejavnost okoli 55 milijonov sta-
rih dinarjev. Od te vsote pa bo
treba odšteti še vse stare dolgove.
Po zaslugi novega vodstva je pri-
manjkljaj manjši kot so mnogi pri-
čakovali. Tako je trenutno starih
in neporavnanih računov v znesku
okoli štiri milijone starih dinarjev.
Prvič v zgodovini celjske telesne
kulture bo letošnji proračun sestav-
ljen na osnovi lestvice o kategori-
zaciji posameznih telesnovzgojnih
dejavnosti oziroma panog. To razpo-
reditev je sprejel lanski občni zbor
občinske zveze za telesno kutluro.
Ne glede na morebitne pomisleke
o pravilnosti vrstnega reda, bo tre-
ba to i lestvico dosledno spoštovati
kajti spremeni jo lahko le najvišji
organ, to pa je skupščina, ki pa
bo šele prihodnje leto.
_ Kaj nam govori ta lestvica v prak-
si? Govori nam namreč o tem, da
si zaslužijo določene dejavnosti
večjo pozornost, da bo treba zaradi
tega tem panogam odmeriti več
sredstev kot drugim in podobno.
To pa hkrati tudi pomeni, da širša
komunalna skupnost nima interesa,
da bi v enaki meri podpirala vse
panoge, temveč daje prednost mno-
žični in kvalitetni dejavnosti, vseka-
kor pa množični in tisti, ki je osno-
va vsega telesno vzgojnega gibanja.
Zato ni naključje, da so udeleženci
občnega zbora sprejeli takšen sklep,
po katerem atletika, temeljna
telesna vzgoja, plavanje, smučanje
in streljanje v prvi skupini. In če
hočemo biti konkretni — sestavljal-
ci proračvma in tisti, ki ga bodo
sprejemali, bodo morali upoštevati
in zagotoviti društvom, ki se iikvar-
jajo s tjemi panogami čim boljše
delovne pogoje. Spričo tega jim ne
bo mogoče odmeriti dotacij v višini
33 odstotkov (to je bil lanski pri-
mer za vse orgaoiizacije) potreb,
temveč zagotoviti neprimerno več.
Nekateri celo pravijo, da bo treba
organizacijam, ki sodijo v prvo sku-
pino v celoti zagotoviti^sredstva za
redno delo. Če gre v teh primerih
na celotno pokritje potreb je
težko reči. Vsekakor pa bo tudi
pri tem treba upoštevati delovne
pogoje ter ostale okolnosti, med
katerimi sodi tudi sposobnost po
zbiranju lastnih sredstev. V skla-
du s takšno delitvijo družbenih
sredstev za telesnovzgojno dejav-
nost je povsem razumljivo-, da bo-
do -tìrustva, ki so uvrščena v drugo
in ostale skupine dobila neprimerno
manj od tistih, ki so v prvem raz-
redu. Zaenkrat je še težko reči,
kakšni delitveni odnosi bodo ustvar-
jeni. Po predvidevanjih lahko pri-
čakujemo le to, da se bo letos pr-
vič začela s pomočjo odobravanja
družbenih sredstev izvajati določe-
na politika razvoja telesne kulture
v celjski občini. Pot te politike je
nakazal minuli občni zbor občinske
zveze za telesno kulturo, v praksi
pa jo usmerja kategorizacija panog
oziroma dejavnosti.
M. B.
SMUČARSKI DVOBOJ TRBOVLJE - CELJE
ZOPET ZMAGA
Sobotno tekmovanje v slalomu
aiod ekipama smučarjev Trbovelj
.n 'Celja pri Celjski koči so precej
"'Otile slabe snežne razmere. Kljub
■mu pa smo bili priče lepi in za-
nimivi tekmi dveh dvanajsitolan/-
; kih ekip. Kot je bilo pričakovati,
v dvoboju zmagala že petič za-
lored ekipa celjskih smučarjev z
razliko 72 sekund. Celjani so progo
dveh tekih prevozili v skupnem
času 716 sekund, Trboveljčani pa v
času 788 seuknd. Rezultati posamez-
nikov: 1. Uršič 65,7, 2. Cetina J.
65,7, 3. Košič 67,2 (vsi Celje), 4.
Forte (Trbovlje) 67,4, 5.-6. Rosina
Celje) in Zupane (Trbovlje) 69,6
7. Cater Pavel 70,5, 8. Nunčič 70,6,
9.—10. Malavašič in Širše (oba Tr-
bovlje) 73,0, 11. Kopitar 74,3, 12. Ko-
Pinšek 75,9 (oba Celje).
Spričo težke proge, ki je bila že
po nekaj prvih tekmovalcih izvože-
na na več mestih do trave, so imeli
tekmovalci z višjimi startnimi šte-
vilkami precej težje pogoje. To so
bili v celjski ekipi predvsem mlaj-
ši člani, ki so se zato le s težavo
uveljavili.
In še dve izjavi — Beve Cveto,
vodja trboveljske ekipe: »Kjub po-
manjkanju snega je bila organiza-
cija odlična, Celjani pa so tudi to-
krat zmagali zasluženo.« Zadravec
Drago preasednik ŽSK Celje: »Snež-
ne razmere pri takih srečanjih niti
niso najvažnejše. Važnjo je prija-
teljsko vzdušje in tovarištvo med
nasprotniki. Taka. sodelovanja med
smučarji dveh industrijskih cent-
rov so potrebna in jüi moramo go-
jiti še vnaprej.« . —EG
ŽRTVE PROMETA
VINJEN MOPgDIST V PEŠCA
Proti Celju se je peljal z Ostrož-
nega vinjen mopedist J02E
HAUPTMAN, doba z Babnega.
Med vožnjo je na Ostrožnem za-
radi vinjenosti zapeljal na levo
strr.-i cestišča in trčil v pešca
ALOJZA VRBEKA, ki je nosil tri-
letnega sina. Vsi trije so ise ob
trčenju poškodovali, prepeljati so
jih morali v celjsko bolnišnico.
Mopedistu so odvzeli kri za pre-
bavo.
S TRAKTORJEM PO STRMINI
Na cesti IV. reda med Leskov-
cem in Velikim Trnom, v nase-
lju Mali Trn se je pripetila pro-
metna nesreča, ko je ^traktorist
MARTIN BAN zavozil v snežni
zamet, odkoder ga je s traktorjem
zaneslo v levo, s cestišča. Voznik
se je kotalil s traktorjem 120
rnetrov po strmini in ostal prevr-
njen. Traktorist si je poškodoval'
prsni koš in glavo. Na traktorju
je za 8.000 novih dinarjev škode,
DRUGA SMRTNA ŽRTEV
V Celju, na cesti I. reda v Gre-
gorčičevi ulici se je pripetüa pro-
metna nesreča, ki je zahtevala
drugo smrtno žrtev letošnjega
leta.
Voznik tovornega avtomobila
CE 111—60, JOŽE MAZE J, doma
iz Belih vod nad Šaštanjem je vo-
zil iz Maribora proti Žalcu. Na
križišču z Ulico 29. novembra je
23-letna HILDA NOVAK, doma
iz Šempetra neprevidno prečka-
la cesto v trenutku, ko je pripe-
ljal tovornjak. Tovornjak jo je s
prednjim, levim blatnikom zadel
in zbil po cestišču ter jo povozil.
Ponesrečenka je bila na mestu
mrtva.
TRČENJE TOVORNJAKOV
Na cesti II. reda med Kršikim
in vasjo DRNOVO se je pripetila
prometna nesreča, ko sta se za-
radi megle dva voznika tovornih
avtomobilov zagledala v prekratki
varnostni razdalji. Voznik tovor-
njaka CE 112—98 VINKO STRLE
se je pripeljal proti Drnovem. V '
blagem zavoju je zaradi megle
zagledal v prejcratki razdalji v
vasi Zadovinek nasproti vozeče
tovorno vozilo, ki ga je upravljal
ALBIN TURK, doma Iz Tremar ja.
Oba voznika sta zavrla, zara^ po-
ledenele ceste je vozili začelo za-
našati, tako da je Strletovo vozilo
trčilo v Turkovo, ki je bilo na
skrajnem desnem robu cestišča.
Zaradi trčenja je vozilo zdrknilo
s cestišča in se prevrnilo na trav-
nik, šikode je za 5.000 novih dinar-
jev.
PRIKOLICA V AVTOMOBIL
Na cesti I. reda v naselju Beli
potok pri Frankolovem je med
vožnjo zaneslo prikolico U—77 LJ,
ki je bila priključena za tovorni
avtomobil LJ 38—67. Med sreče-
vanjem z osebnim avtomobUom
MB 204—21, ki ga je upravljal
ZVONIMIR ERKER je prikolica
zaradi poledice zdrsnila na levo
in trčila v osebni avtomobil. Na
obeh vozilih je za 3.100 novih di-
narjev škode.
NESREČA NA GORENJEM
KLANCU
Na cesti med Mozirjem in Gore-
njem na Gorenjem klancu je bila
pred dnevi prometna nesreča, ko
je iz Mozirja proti Gorenju peljal
voznik osebnega avtomobila CE
69—67 DORE MATJAŽ, doma iz
Mozirja^ Na omenjenem klancu
mu je pripeljal nasproti voznik
tovornega avtomobila. CE 56—81,
ki ga je upravljal ŠTEFAN MA-
ROLT, doma iz Mozirja. Oba voz-
nika sta vozila po sredini ce-
stišča in se opazila na prekratki
varnostni razdalji. Zato sta kljub
zaAdranju trčila. Na vozilih je za
1.800 novih dinarjev škode.
USTAVIL NA KRIŽIŠČU
Na cesti III. reda v Šmartnem
Ob Paki se je pripetila prometna
nesreča, ker je voznik tovornega
avtomobila CE 26-^9 FRANC
BERNIK ustavil vozilo na križi-
šču cest. Iz Letuša je v tem času r
pripeljal voznik osebnega avto-
mobila CE 36—31 ALBERT JAN.
Ko je opazil stoječe vozilo je
močno zavrl, vendar ga je zaradi
poledenele ceste začelo zanašati
in je s prednjim delom trčil v
tovornjak. Pri trčenju sta se voz-
nik in njegova sopotnica VERA
MOVH poškodovala po glavi, na
obeh vozilih pa je za 4.300 novih
dinarjev škode.
Za razliko od prijateljev zimskih športov so si atleti želeli, da čim-
dlje ne bi bilo snega. No na njihovo žalost je sneg zapadel, temperatura
je padla in atleti in atletinje Kladivarja so morali svojo predsezonsko
dejavnost preseliti v telovadnice. Dvorana pod tribuno je še nedograjena
in seveda nepripravljena za zimske treninge. Pričakujejo pa, da bodo v
njej že lahko izvedli zimsko republiško atletsko prvenstvo 13. marca. Da
bi mogli v korak z napredkom atletike v Evropi, je izgotovitev dvorane
nujna. Tako pa sedaj trenirajo po 2 krat tedensko v treh telovadnicah pod
vodstvom profesionalnega trenerja štajnerja ter treh amaterskih sode-
lavcev. Razveseljivo je, da se je v trenerske vrste vključil tudi Lešek,
ki pravi, da bo prenehal z aktivnim udejstvovanjem v atletiki. Razvese-
seljivo je tudi, da se je v zimske priprave vključilo precej mladine, ven-
dar na žalost le malo žensk.
Prvi bodo kot vsako leto startali dolgoprogaši. že 3. februarja bo
Žuntar nastopil v Catanii na Siciliji, 13. februarja pa on in Kovač na
krosu v ženevi. Istega dne bo v Celju izbirni kros za sestavo treh ekip,
ki bodo štirinajst dni kasneje tekmovale v Trstu. Na sliki: Rekorder
ivod pripravlja nove skakalce.
OKREPITEV
Bivši nogometaš Kladivarja in
ljubljanske Olimpije Hribernik je
sporazumno prekinil pogodbo z
Ljubljančani in se vrnil v Celje. To-
da ne na Glazijo, temveč k ŽNK
Celje.
31. MEDMESTNO TEKMOVANJE
Prihodnjo nedeljo bo na Slemenu
pri Zagrebu 31. tradicionalno med-
mestno smučarsko tekmovanje v
slalomu med reprezentanco Zagre-
ba in Celja.
Zadnje tekmovanje je bilo lani
pod Tolstim vrhom pri Celjski koči.
Tekmovanja se bo udeležilo dva-
najst naših in prav toliko zagreb-
ških smučarjev.
ODGOVOR AMD ŠLANDER. V zvezi, z na-
pačno informacijo v vašem listu CELJSKI
TEDNIK z dne 21. 'januarja 1966 št. 3 na 8.
strani pod naslovom: »AVTO-ŠOLA V AVTO-
SOLO«, ki je ilustrirana s sliko, ste dolžni
skladno z določili zakona o tisku (Ur. list
FLRJ št. 45/60), objaviti na isti strani isto
sliko in z istimi črkami v prvi izdani števil-
ki lista naslednjo informacijo:
Predvsem je omenjeni članek žaljiv za dru-
štvo in za inštruklorja. Podpisani novinar
Sever bi takšne ilustrirane dezinformacije
lahko prihranil, na kar je bil opozorjen ob
priliki nezgode na primeren način, zlasti pa
še glede na to, ker ne pozna prometnih
predpisov in zato ni upravičen dajati sodbe
oz. šteti prekrške, ki jih ni, ker so za to
prisojni sodni arr- upravni organi. Novinar
Sever predvsem ne pozna 88. Člena Temelj-
nega zakona o varnosti prometa na javnih
cestah (Ur. list SFRJ št. 14/65), ki pravi v
drugem odstavku: »Voznik, ki je z vozilom
udeležen v prometni nezgodi, s katero je
povzročena le manjša materialna škoda, je
dolžan oškodovancu povedati svoje ime in
naslov in mu na zahtevo pokazati tudi svoje
\4)zniško dovoljenje, osebno izkaznico ali
kakšno drugo listino, s katero se dokazuje
istovetnost.« Torej je po navedenih zakoni-
tih določilih imel prav naš inštruktor, ki je
zahteval podatke povzročitelja nezgode in bi
bilo potrebno, da gre novinar Sever v Avto-
šolo, v kolikor bi še nadalje ilustriral širši
javnosti v sliki in besedi takšne oz. podobne
primere.
Novinarju Severju ni za razpravo ali je
mopedist vozil pravilno ali učenec, ker očit-
no zagovarja taka rahla trčenja v posebno
označen avtomobil »Avto-šole«, ki je po vrhu
vsega popolnoma pravilno zapeljal na sredi-
no križišča, kar tudi novinar priznava in
ki je tudi pravočasno nakazal namero, da bo
zavil v levo s smerokazom, česar pa novinar
Sever ni videl ali ni hotel videti oz. se ni
prepričal, lahko pa se zglasi pri AMD Slan-
der, kjer bo dobil naslov omenjenega mope-
dista, ki je v celoti priznal odgovornost za
nezgodo in se takoj nato sam javil v pisarni
društva, da bi poravnal nastalo škodo.
Videti je, da novinar Sever tudi ne razli-
kuje kaj pomeni v prometu ustaviti vozilo ali'
parkirati vozilo. Če bi to vedel, bi verjetno
ob omenjeni sliki lahko le zapisal, da je ne-
izkušen učenec v prometni nezgodi popolno-
pravilno ustavil vozi lo izven križišča.
Temeljni zakcn o varnosti prometa na jav-
nih cestah je namreč točno določil v 10. čle-
nu pod točko 25 in točko 26, kaj je ustav-
ljanje in kaj parkiranje in naj si jih novinar
Sever izvoli precitati. Zato — »le čevlje sodi
naj kopitar.« Sekretar AMD
Ivan Divjak
PRIPIS:
želim razčistiti nekatere pojme od dejstev:
strinjam se, da je moj kritičen sestavek »ža-
ljiv« za inštruktorja toliko, kolikor pri svojem
odgovornem delu ni bil dosleden. Za društvo
pa le toliko, kolikor je instruktor član društ-
va. Nikakor pa nisem nameraval k dogodku
dodati ničesar, kar ne bi odgqyarjalo resni-
ci. Pisal sem z namenom, da ga bo tako
instruktor, kot vodstvo društva sprejelo v
smislu dobrohotnega opozorila, kar je tudi
iz sestavka lepo razvidno.
Bodimo dosledni in dopolnjujmo samo to,
kar se iz časopisa da razbrati! Nikjer ni nih-
če niti poskušal, kaj šele krnil pravico in-
štruktorju, ko je ta legitimiral mopedista.
Kot ena izmed prič sem NEMO opazoval do-
godek in ga fotografiral. Vsekakor se pa ne
strinjam z gestami, žargonom in načinom,
ki ga je instruktor pri tem uporabil, toda
to ni moja stvar.
Zahvaljujem se za povabilo, da bi naj obi-
skoval avtošolo, ki se ga pa moram žal od-
povedati, ker mi čas, predvsem pa nekaj
letno delo okrog širšega publiciranja dogod-
kov in problemo*4 v zvezi s prometom — to
onemogoča. Nisem za razpravo o tem ali je
mopedist vozil pravilno, ker sem trdno pre-
pričan, da je in, da bi, če mu vozilo ne bi
to onemogočilo!
Kot slučajnostna priča kategorično trdfan,
da pripravnik ni pravočasno naka7.al smeri,
da je pod kontrolo inštruktorja negiral tretji
odstavek 37. člena TZ, ki lepo citira: »da
voznik ne sme prehitevati drugega voznika,
če nima možnosti, da bi se po prehitevanju
vključil z vozilom v promet na ustreznem
pasu, ne da bi oviral ali ogrožal druge ude-
ležence v prometu.« Poleg tega pa še: drugI
odstavek 38. člena TZ, 15. člen vezan na vse-
bino 16. člena — ter s tem ustvaril situacijo
v kateri je mopedist »rahlo« trčil v šolsko
vozilo. (Po poznejših ugotovitvah je bila po-
škodba tako nepomembna, da je ni niti oce-
nila in pregledala uradna komisija, niti
sestavila o tem zapisnik z zahtevkom odškod-
nine!!!)
Razlikujem tucti ustavljanje od parkira-
nja vozila! Zato bi inštruktorja opozoril na
drugi odstavek 41. člena TZ, in na 42. člen
TZ, kjer lepo piše: »Voznik, ki namerava
ustaviti vozilo na cesti, ga MORA ustaviti
tik ob desnem robu vozišča . . .« (Glej po-
snetek!)
Naj neodgovornost inštruktorja podkrepim
še z enim dejstvom: istega dne popoldne je
zapustil med poučevanjem vozilo in odšel v
Snack bar hotela Célela ter se vscdel ob
avtomatu za kuhanje kave. Pri tem pa je
voznika — kandidata pustil, da je samostoj-
no upravljal in premikal vozilo po parkirnem
prostoru pred hotelom Célela. S tem je pre-
kršil prvi odstavek 111. člena TZ ter tretji
odstavek 114. člena TZ — glede na vsebino
druge točke 10. člena Temeljnega zakona o
varnosti prometa na javnih cestah!
Glede 25. in 26. točke 15. člena TZ, ki ga
navajate v odgovoru pa smatram, da nimajo
zveze z navedbami v mojem prvem sestavku.
Zatoiej sodim, pa naj bo to zaprisežen sod-
nik, čevljar ali kopitar ali kdorkoli, ki je
pisal odgovor na moj sestavek, ki sem ga
napisal kot »laik«, spoštuje dejstva in resnico
brez iskrivljanja in tendencioznosti, ter pri.
tem upošteva le način in vljudnostne meje
vse do takrat, dokler imajo sestavki širši
pomen. J. Sever
TRČENJE NA OZKEM
CESTIŠČU
Na cesti II. reda med Šentru-
pertom in Solčavo se je pripetila
prometna nesreča med srečava-
njem osebnega avtomobila CE
16—60, ki ga je upravljal ERVIÑ
LESJAK iz Celja in avtobusom
CE 17—44, ki ga je upravljal IVAN
BANKO, doma iz Rečice ob Paki,
Oba voznika sta na ozkem cesti-
šču zavirala pred srečavanjem,
vendar ju je zaneslo, tako da sta
trčila. Škode na avtomobilih je
za 2.300 novih dinarjev.
ZAKLJUČENA JE RAZSTAVA IN REVIJA »MODA 19в6«
SVETLE m ŽIVE BARVE
TEKSTILNA TOVARNA UVAJA VRSTO NOVIH TKANIN
Center za sodobno oblačenje je sku-
paj z večino jugoslovanskiih proizva-
jalcev tekstila 'in konfekcijsikim tovar-
nami pnipraviil tradicionalno razstavo
tekstila iin tekstiLmih izdelkov, ki jo je
spremljala dvakrat dnevno tudi veii-
ka modna revi.ja. V tednu dni si je to
razstavo ogledalo veliiko ljudi, saj je
bilo na razstaviišču ždvo od jutra do
večera in tudi vstopnice za vse pred-
stave modne revije so bile vedno raz-
prodane. Vsem tistim, ki si te velike
prireditve niso utegnili ogledati, smo
pripravili kratek zapis, da bi se znali
usmeriti pri oblačenju v pomladi in
poletju.
BARVE: Za pomladne in poletne ob-
leke velja ugotovitev, da prevladu-
jejo enobarvrui vzorci v zelo živih bar-
vaJi; za pomlad svetle pastelne barve,
poleti pa bomo videLi zele izrazite in
žive barve. Tudi vzorci niso zapostav-
ljeni lin so iz zelo živih, včasih celo
kar (kričavih kombljnaoij. Enobarvne
modele poživljajo tkanja v vzorcu,
pogosto zelo domiselna, medtem ko so
vzorca večidel kvadrati v številndh
novih variantah, ki se ponekod moč-
no približujejo »popart«« vzorcem, da-
lje veliki cvetni vzorci, raznobarvni
vzorci, raznobarvni brizgi, črtasti
vzorcu in pravi »popart«. Vzorci dn
barve zagotavljajo torej veliko lizbiro,
k)i bo zadovoljila kuipce vseh let.
TKANINE: Prevladujejo ' dioleni,
sheetlandii in tweedi_ prepleti tedíala
án volne, volne in alpske, pogosti so
oplemeniteni popelina in helanca tka-
njja. *^eliko novih sintetikov si je utr-
lo iport; na tržišče bodisi povsem samo-
stojno, zelo pogostno pa v kombina-
cija z drugimi ustaljenimi tkanjii. Tudi
za pomlad in poletje so še vedno moč-
no v veljavi volnena pletenja, hkrati
pa se zelo močno uveljavljajo čipke.
Sylle je bolj malo, a je tudi niso poza-
bili.
KROJI: V letošnji modi prevladu-
jejo geometrijska načela. Tudi eno-
barvne obleke so krojene zelo eno-
stavno, večidel dvodelne, zato pa so
poudarjeni siivi (tudi dvocentimetrskii
obšiivki) dn razni geometrijski na.šaitki.
Se bolj enostavni so kroji iz vzorča-
slih tkanin, kar je nujino zaradi živih
barvnih kombinacij. \
Revija in razstava sta v celoti zelo
lepo uspeli in prikazali zares veliko
lepega. O posameznostih z revije bo-
mo naše bralce in bralke še sproti ob-
veščali, saj velja: preveč lepega hkra-
ti bi bilo preveč.
V NOVI ŠTEVILKI REVIJE MANEKEN, KI JE IZŠLA TE DNI, JE
VEC .MODELOV MODERNIH MOŠKIH OBLEK IN PLAŠCEV. TAKO
NAJDEMO V REVIJI DVA ZANIMIVA MODELA ŠPORTNIH JOPIC,
NEKAJ PLAŠCEV IN VEČ OBLEK, KI JIH ODLIKUJE MODEREN KROJ.
LETOŠNJA MODA NAMREČ POUDARJA VITKOST, ZATO SO SUK-
NJICI 02JI IN DALJŠI, RAMENA nep0dl02ena, MOCNO PA SO SE
UVELJAVILI TUDI TELOVNIKI. HLAČE SO OZKE, MLADOSTNE,
BARVE OBLEK PA ŽIVAHNE IN VČASIH KAR PRESENETLJIVE.
Majvažneiši obrok
Zajtrk je tisti obrok, ki ga pri nas
najbolj podcenjujejo. Čeprav mnogi
vedo, da bi moral odrasel človek čez
dan zaužiti od 2500 do 3000 kaloirij, pa
so le redki, ki se ravnajo po pravilu,
da bi že v zajtrk morali dobiti 25 do
30 odstotkov te potrebne količine. Te-
ga bi se morali spomniti vsi tisti, ki'
so ise navadili, da zjutraj kar medtem,
ko se oiblačLjo pojedo kakšen košček
kruha in morda še požirek ali dVa
hladnega mleka. Čeprav drži, da je
nekoliko zgodaj zajtrkovati ob pol, še-
stih, pa je vendarle bolje, če vstane-
mo nekaj iniinut prej, kot pa da pu-
stimo želodec stradati tja do desetih,
ko ga spet obremenimo s suho in
hladno hrano. Zajtrk bi moral biti'obi-
len in hranljiv, obvezno pa bi moral
vsebovati beljakovine, masti, ogljiko-
ve hidrate in vitamine. Prevedeno to
v navaden jezik, pomenijo beljakovi-
ne meso, ribe, šunko, jajca in sir¡
maščobe — petnajst do dvajset gra-
mov masla; ogljiikovi hidrati — krom-
pir, bel in črn kruh; vitamini pa —
sadje in zelenjavo.
Cez zimo, ko ni na voljo sveže ze-
lenjave, je zajitrk, ki bi limel vse te
sestavine, seveda težko pripraviiti.
Krompir ni primeren, saj vemo, da je
dober samo takoj po tem, ko je pri-
pravljen. Zato je veliko bolje, če pri
zajtrku pojemo nekaj kislega zelja.
Tudi običajen zajtrk s kavo, mas.loim,
marmelado ali medom bo zadoščal,
vendar naj se ne ponavlja vsako jutro.
Dobrodošel bo tudi kakšen kozarec
jogurta, pa ocvrto jajce, žganci, ope-
čen kruh. In če se bo medtem, ko se
boste umivaM, segrelo še mleko ali
kava, bo zajtrk tak kot je treba.
Tudi na serviranje ne bi smeli po-
zabiti. Nobena skrivnost ni, da način,
kako je jed pripravljena na raizii, bist-
veno ipripomore k večjemu teku.
NASVETI
Belo rožnato vino ponudimo hladno, ven-
dar ne ledeno mrzio, peneče vino pa mora
biti tako, medtem ko rdečega vina sploh ne
bi smeli ohlajevati.
Kuhanega mesa ne bi smeli pustiti v juhi.
Lahko bi se skisala. Da bi to preprečili, bi
morali lonec z juhoa in mesom vsakih dva-
najst ur postaviti na štedilnik in pustiti, da
prevre.
Sneg beljakov morate utepsti tako, da ste-
pete najprej samo belj|ke. šele potem, ko je
sneg že popolnoma, trd, mu smete dodati
sladkor, vendar ga morate še zmeraj stepati.
abc nege
Ф Da bi imele obrvi zaželeno ob-
liko, je treba kdaj pa. kdaj iapuLiti ne-
kaj odvečnih dlačic. Ker pa je koža
okrog oči zelo občutljiva, je najbolje,
če tako oiperacijo opraWte zvečer. Z
levo roko nategnite kožo pri obrveh,
nato pa dlačice populite s pinceto. To
morate storiti s kratkimi in hitrimi
gibi Toke. Pincela mora biti seveda
popolnoma čista. Najbolje je, da jo
uporabljate samo v ta namen. Vzdra-
ženo kožo okrog obrvi nato namažitc
s kremo, ki vsebuje nekoliko ihtiola,
kajti ta kožo umiiri.
# Normalno kožo hranite čez noč
z vitamjinskimii m lanolinsifcimi krema-
mi, pa tuidi s takimi, ki vsebujejo ek-
strakte kamilic.
Ф Mastni koži ikoristijo kreme z
ekstraktom rožmarina in kamilic, to-
da petnajst miinut po tem, ko ste kožo
namazali, odstranite z nje odvisno
kremo. Tako bo koža čez noč lahiko
dihala.
# Za suho kožo lahko uporabljate
dobre neparfumlrane kreme, ki so bo-
gate z maščobami. Občutljivo kožo
okrog oči pa je najbolje hranitii s spe-
ciailmim kiozmetičimim oljem.
PRI SLOVENČEVIH
i
Mala Metka je dolge tri mesece kradla spanje svoji mamici, očku
in še sosedom. Kaijti, ko bi morala v posteljo, je začela jokati taiko ne-
utolažljiivo, da se ni poteš.ila vse dotlej, dokler je mamica ni položila na
svojo blazino. Metka je namreč vse do drugega leta svoje starosti spala
z mamico v isti postelji, mama pa je to storila zaradi tega, ker je bila
od trdega dela čez dan taiko 'feelo utrujena, da ponoči ni mogla vstajati-
k otroku, ki se vsakih pet minut obrne. Zdaj pa je Metkina mamica skle-,
mila, da mora punčka v svojo posteljico. Dovolj veli^ka je že, pa tudi,
zdravo ni, da spita v isti postelji, so ji povedali na ijosvetovalnici. Tedaj,
pa so se začele težave. Metka ni in ni hotela zaspati. Jokala je, stego-^
vala ročice proti mamici in če je ta vztrajala, se je Metkin jok sprevigel j
v pravo kričanje. Mama je poskusila z vsem mogočim. Kupila ji jej
medvedka, punčki povedala, da jo bo on varoval čez noč, pripovedovala ;
ji je pravljice, pela uspavanke, ko pa še vse to ni zaleglo, jo je vedno
znova jemala k sebi v posteljo. In tako večer za večerom, noč za nočjo.
Vzroki, da otrok noče zaspati sam, so različni. Včasih je tega kriva
zakoreninjena navada, saj mnoge matere jemljejo dojenčka k sebi že
zaradi tega, da jim ponoči, ko so otroci lačni ali mokri, ni treba vstajati
jn hoditi naokrog po hladni sobi. Tak otrok se bo navadil tople bližine
materinega telesa in kmalu res ne bo hotel zaspati drugače kot ob njeni
strani. Drugi starši so prepričani, da s tem krepijo čustveno vez med
seboj in otrokom. To pa bi lahko storili tudi na tisoč drugiih, vellico
boljših in bolj zdravih načinov. Med otroci pa so tudi taki, ki jih je
strah teme in noči. Mnogo bolj varne se počutijo, če vedo, da je ob
njih mati. Pred spanjem otroci ne bi smeli doživljati razburljivih stvari.
Tam, kjer imajo televizijo, naj jim ne dovolijo, da gledajo spored, ki ni
zanje. Včasih pa tudi na naših ekranih pokažejo kakšen dober otroški
trik-film, ki je posnet prav s tem namenom, da otroke uspava. Starši
naj otrokom ne pripovedujejo zastračujočih zgodb, naj jim ne grozijo
z volkom, ki ga bo pojedel, ko bo tema; rajši naj jim povedo kaj vese-
lega, lepega in tudi uspavanke navsezadnje ni tako težko zajpeti. Ure,
ko mora v posteljo, naj se otrok veseli. Naj ne bo to tisti čas v dnevu,
ko je ves red obrnjen na glavo in koje vse nervozno in jezno. Otroka
je treba položiti v posteljo vedno ob istem času; tega naj ne spremenijo
ne obiski, ne televizijski spored. Nekateri otroci pa kljub vsemu ven-
darle ne zaspijo drugje, kot v mamini ali očkovi postelji. Ponavadi se to
zgodi tam, kjer so otroci čez dan sami ali pa v varstvu. Ce se jim starši
tudi popoldne ne posvetijo dovolj skrbno, bodo otroci to pomanjkanje
poskusili nadomestiti ponoči. Iz postelje jim mamica ali očka prav go-
tovo ne bosta nikamor pobegnila. Zal mnogi starši ne verjamejo, da so
otroci ljubezni — pa tudi ljubkovanja — zelo potrebni.
Vesele poëitiiîee
Ceiprav smo bili že skorajda pre-
pričani, da bodo zimske počitnice
minile brez snega, pa se to, kot
kaže, ne bo zgodilo. Povsod je do-
volj tega belega veselja in tako
bodo letošnje počitnice verjetno
spet take kot se spodobi. Pionirji,
pa tudi cicibani, pa so se tudi v teh
dneh odločili, da ne bodo držali
rok križem in se bodo marsičesa
naučili. Na vseh koncih in krajih
našega ipodročja so oživeli bregovi
in strmine, po katerih drvijo sani
in bolj ali manj spretni smučarji.
Društva prijateljev mladine so or-
ganizirala smučarske šole in ko
bodo iotroci spet začeli s poukom,
bo med njimi verjetno že veliko
dobrih smučarjev. Letos bodo v
smučarskih šolah poučevali tudi s
"sodobnejšimi metodami, predvsem
pa zagotavljajo, da se bodo šolarji
po opravljenem tečaju lahko že
kar varno zapeljali po belih gričih
in doleh. V celjsiki občini delujejo
smučarske šole pri Marovšku, na
Polulah, na Golovcu in pri Petrič-
ku, trajajo pa vsak dan po dve,
včasih pa tudi še po kakšno uro
pust
To bo smeha spet na pust,
to veseli bomo vsi,
Tončku, Janezu okrog ust
kroiov videl boš sledi.
Tokrat v maškaradnem svetu
boš drugačen kakor prej,
saj je pust le enkrat v letu,
vsaj takrat se mu nasmej.
Vera Krajne,
Okonina 41,
Ljubno ob Savinji
več. Šolanje stane tisoč dinarjev,
kar bodo mnogi pionirji verjetno
lahko nadomestili tudi s prihranki
iz svojih hranilnikov.
Smučanje je lep š.p>ort, prav pa
je, da ste tudi pri njem previdni in
obzirni, saj bo na griču, po kate-
rem se boste spustili, prav gotovo
tudi veliko vaših sovrstnikov. Ne-
kako si razdelite prostor, da ne
boste drug drugemu na poti in da
ne bo po nepotrebnem potolčenih
kolen in slabe volje. Med počitni-
cami pa se kdaj pa kdaj spomnite
tudi na šolo in tako — za zabavo
poglejte še v šolske knjige. Ne
dolgo, vendar toliko, da vam ne
bo vse*znanje, ki ste ga pridobili
med letom, spuhtelo iz vročih
glavic.
Želimo vam prijetne in vesele
počitnice!
Prvi sneženi mož
Imam majhno sestrico, ki je le-
tos prvič videla sneg. Ko sva se
zunaj igrali, sem ji naredila snež-
nega moža. Namesto nosu sem mu
v glavo vtaknila koren, za oči sem
porabila dva koščka premoga, na
glavo pa sem mu poveznila staro
preluknjano skodelico. Sestrica je
plesala okrog sneženega moža, vri-
skala je in dolgo, dolgo je nismo
mogli spraviitii v hišo. Kar naprej
je kazala s prstkom skozi okno in
vsi smo vedeli, da bi rada k sne-
ženemu možu. Bilo mi je že žal, da
ji nisem naredila večjega.
Ko pa je zvečer mamica sestrico
nahranila in je za trenutek stopi-
la v kuhinjo, je sestrica smuknila
skozi vrata. Poklicala sem jo, naj
se vrne in ko je prišla pred prag,
sem začudena zagledala, da nosi v
rokah najinega majhnega snežene-
ga možica. Stiskala ga je k sebi m
ponavljala: »Aja, aja!« Pritekla je
še mamica in iđkupaj sva se smejali
mali sestrici, ki je hotela snežene-
ga moža odnesti v posteljo. Ko sva
ji to preprečili, je jokala, jaz pa
sem ji naslednji dan naredila to-
likšnega, da ga ni mogla premak-
niti. Za vsak primer.
L JIJBEČN A
Moj rojstni kraj je Ljubečna. Od-
daljena je od mesta Celja komaj
sedem kilometrov. Naša vas je In-
dustrijsko naselje, saj imamo dve
tovarni pa tudi klubsko sobo pri
tovarišu Juteršku, kmetijsko zadru-
go, nov zadružni dom, v katerem
je lepo urejena trgovina ter velika
dvorana, v kateri se zbirajo mladi
in stari ljudje ob različnih priredit-
vah. Tudi pred požarom smo varni,
saj imamo nov gasilski dom in
požrtvovalne gasilce, ki so ob vsaki
uri pripravljeni priskočiti vašča-
nom na pomoč.
Nada Muzel,
učenka 3. a razreda
^osnovne šole Ljubečna
Tetkina pošta
Draga tetka,
tudi jaz se oglašam prvič s
skromnimi vrsticami in bi želela,
da bi jih objavili v vaši rubriki za
mlade bralce. Te moje prvič se-
stavljene vrstice govoTijo o mojem
dornačem kraju. Ker želim, da bi
mi odpisali in ker vam bom tudi
jaz še večkrat pisala, sem prosila
svojo mamico in očka, da se lahko
naročim na vaš list.
Nada Muzel, Ljubečna 66
Draga Nada, hvala za ljubeznivo
pisemce фп prispevek o tvojem
rojstnem kraju. Piši nam še kaj, mi
pa ti bomo Celjski tednik seveda
začeli takoj pošiljati. In še nekaj
te prosim — vzpodbudi svoje pri-
jatelje in prijateljice, da se bodo
tudi oni kdaj oglasili v rubriki, ki
smo jo namenili mladim bralcem.
Pisala nam je tudi Vera Krajne
iz Okonine, ki je bila dolga leta
naš zvesti dopisnik. Ker pa Vera
zdaj ne hodi več v šolo, misli, da
za rubriko ne sme več pisati. Da
pa to ne drži, dokazuje tudi pesmi-
ca Pust, ki jo objavljamo. Torej —
če boš še želela. Vera, piši, saj
otroci tudi take sestavke radi bero.
Lepo pozdravljena.
Zgleai
vlečejo
Ura Je odbila devet. Direlitor si
]e nadel očala, pogledal liomercial*
nega, ki Je sedel pred njim in ga
očetovsko vprašal:
— Poklical sem vas, da bi se po-
govorila o vašem prihajanju v
službo. To je pravi škandal.
Komercialni je zakašljal, da bi
pridobil na času.
— Jaz... je rekel, —... jaz za-
radi objektivnih razlogov ne mo-
rem prihajati pravočasno.
— Kakšni so ti objektivni raz-
logi?
— Različni. Ne bi vas hotel za-
drževati z njimi. Gotovo imate vßr
liko dela.
— Da, imam ga — s4akšnimi kot
ste vi, je pomenljivo odvrnil di-
rektor. — Toda poglejmo spisek
vaših objektivnih razlogov in
zamud. Na primer v ponedeljek ste
namesto ob osmih prišli ob devet|h^
— To ni mogoče!
— Je! Moja tajnica si je zabele-
žila.
— Tako? Tajnica? Žal mi je,
toda povem, vam, da je slaba usluž-
benka.
— Kako to?
— Kot uslužbenka, mislim, kot
tajnica; v ranici sem res prišel
šele ob devetih.
— Poslušajte, človek, jaz ...
— Torej prišel sem ob devetih.
Toda zaradi objektivnih vzrokov.
— Zaradi kakšnih objektivnih
vzrokov?
Vse doslej je bil komercialni mi-
ren, ker se je v mislih skoncentri-
ral na tajnico. Toda zdaj je padel
v negotovost in je pričel hitreje
razmišljati.
— Da tako rečem ...
— Torej zakaj ste prišli šele ob
devetih? ;
Komercialni se je spomnil in od-
vrnil zmagoslavno:
— Ker sem moral čakati v vrtcu.
— V vrtcu? je ponovil presene-
čeni direktor. — Človek, saj ven-
dar niste poročeni?
— Res ne, ampak nameravam se
poročiti. Zato hodim v vrtec, da
tam... pravočasno ... rezerviram
.... prostor.
— Kaj si niste mogli izmisliti
pametnejšega izgovora? je jezno
rekel direktor.
— Ne ... Pravzaprav ... nam-
reč ... hotel sem reči, da malce
pretiravam.
— Malce? Zelo! Kaj pa je bilo
v torek.
— V torek je bil 4. januar.
— Pustile neumne šale ob strani!
Vedeti hočem, zakaj ste prišli šele
ob pol desetih!
Komercialni si je pričel gladiti
brado.
— Odgovorite! Me res zanima,
kaj si boste zopet izmislili.
Komercialni je požrl slino.
— V torek... v torek . v to-
rek ... sem bil v dvigalu.
— Kje?
— V dvigalu. Da, obstal je med
dvema nadstropjema. Prekleto dvi-
galo!
— Vi, je ugotovil direktor. —
Kje pa ste obstali v sredo, ko vas
sploh ni bilo v službo?
— Prosim lepo, ura mi je obstala.
Pomislite, tovariš direktor, za pol-
nih štiriindvajset ur! Pa sem šele
naknadno vzel dan dopusta.
— Pa v četrtek?
— Nič. Točno ob osmih sem bil
pred vhodom, ko sem ugotovil,
da... da sem se pozabil obuti.
Zato sem odletel domov.
Direktor se je komaj obvladoval
smeha.
— Priznati moram, da imate ge-
nijalne izgovore, je rekel,—— ven-
dar tega ne bomo uredili kar tako.
Komercialni je pomislil in rekel:
— Imam idejo, ki bi bila spre-
jemljiva.
— Kakšno?
— Dajte me na višji položaj!
— Hm, ampak ali boste tedaj
točno prihajali v službo?
— O, to ne, toda z večjo ptavico
bi se ravnal po vas!
OGLAŠUJTE V
CElJSKl
TEDNIK !
-129 -
Stres je sicer bil takoj odskočil, pa ga je zadelo —
v palec na nogi! Potem pa je priletela še pištola iz
odprtine. Morda je Guzaj mislil, da bo žandarja zmotil
in da jo bo šel pobirat, takrat bi pa on skočil, — bosta
je bila dovolj blizu! Samo da mu orožnik ni šel na limanice
in je njegov načrt propadel. Obleganje se je nadaljevalo, če-
prav so ga imeli že vsi trije dovolj, eden od njih pa sploh že
preveč. Zdaj je spet žandar ustrelil skozi odprtino, skočil na
drugo stran, spet ustrelil, ali je kaj zadel ali nič, seveda ni
mogel vedeti, samo zazdelo se mu je, da je oni v kleti zaječal
in zaklel.
Zdaj se je še en kamen izvalil iz zidu, skozi odprtino je
priletel cel šop nekakšnih papirjev, — Stres se še zmenil ni
zanje. Samo čakal je, kaj bo zdaj. Naslednji trenutek pa je
zaškripalo, vrata so se na strežaj odprla!' Med podboji se je
prikazal Guzaj z revolverjem v roki^ pogledal na levo, na desno,
divje zaklel, da ga živega nikdar ne bodo dobili prekleti psi,
ustrelil proti Stresu, se zagnal naprej, še enkrat ustrelil —
Grizolda za hruško sploh ni bil takoj videl, šele potem, ko se
je že zabliskalo iz puške in ko je bilo že prepozno!
»Zdaj — sem jo — skupil! Prekleti psi!.« je še zaječal in
se zgrabil za prsi, naslednji trenutek pa že omahnil in se zgru-
dil. Revolver mu je padel iz roke. Na tleh se je še dvakrat,
triktrat zganil, se še skušal dvigniti na Kolena, ni več mogel.
Padel je in obležal, slišati je bilo samo še hropec, nazadnje
je ponehal tudi ta. Telo na tleh je še poslednjič trznilo, potem
pa se ni več zganilo.
Orožnika kar verjeti nista mogla, vse se je zgodilo tako
nepričakovano naglo. Še vedno sta se bala, da bi bila to lahko
samo neka nova Guzajeva ukana. Kakor ukopana sto stala in
od daleč oprezala, kaj bo zdaj. Pa se Guzaj ni več ganil.
GUZAJA NI BILO VEC
Počasi, s puško še vedno pripravljeno na strel, sta se pri-
bližala negibnemu truplu na tleh. Šele, ko sta videla široko
zevajočo rano na prsih, ki je iz nje še vedno kapala kri, sta se
spogledala in si drug drugemu čestitala. Obema se je globoko
oddahnilo. ^
»Mrtev!«
Grizold se je odkril, si z rokavom obrisal pot s čela, si
spet posadil z zelenim petelinjiim perjem okrašeni klobuk
na glavo. Stres se je sklonil in se dotaknil trupla, ki se se-
veda ni zganilo. »Mrtev!«, je še enkrat rekel, glas mu je bil
čisto zamolkel.
»Pa sva ga le ugnala, hudiča!«, je pristavil.
Potem se je ozrl okrog sebe. Nikjer nikogar. Pa se je
ravno tisti trenutek, ko je tja pogledal, odmaknila glava od
okna. Istočasno se je Grizoldu zazdelo, da se v grmovju nad
kletjo, nekaj premika. Malo niže je nekdo stopil na suho vejo,
da je glasno poknila, na rami je nosil težko rovnico. Za njim
Ч. -130-
še eden. Pod kolovozohi je pravkar zginila rumena ruta. Vse-
povsod ljudje,, a nikogar ni videti. Nihče ne pride blizu, vsi
se skrivajo. Vrag, — sami Guzajevi pomagači, in ima pa samo
še en naboj! še trda jima zna presti! Kdo ve, koliko jih je,
vsi ti prekleti hribi so jih polni! Hudiči! Samo ne pokazati
jim strahu! *
Ni bilo nikogar. Niso si upali. Že same žandarske unifor-
me so se bali, bolj kot hudiča samega. Vendar jim žandarja
nista zaupala. S puško v roki, da bi jo vsak, trenutek lahko
vrgel k licu in ustrelil, če bi se bilo treba braniti, če bi ga
napadli, je Stres stopil v hišo osorno poklical v vežo:
»Kje je kdo! Banda razbojniška!«
Drobnela se je z rdečimi očmi prikazala iz kuhinje. Takoj
jo je nahrulil:
»Ha, še jokate za tem prekletim razbojnikom! Sodrga ro-
parska! Vse po vrsti vas bomo odgnali! Pokrijte ga z nečim,
pa da se nihče ne gane od hiše! Kje je gospodar?«
Drobneta ni bilo nikjer.
šele čez dolgo časa se je prikazal od nekod ves preplašen
in ponižen.
»Prosim, jaz nisem nič kriv. V^ake svete čase če se je
kdaj prikazal k nam. Nič nisem vedel, da je on!«
Orožnik ga je zgrabil spredaj za predpasnik in telovnik,
ga dvakrat, trikrat krepko stresel.
»Hahaha, seveda nedolžen! Seveda ga nisi poznal, ti že
пеГ kako le! Falot! Te že naučim kozjih molitvic, samo malo
še potrpi! Le nič si ne misli! Nam je vse znano! Nič vedel!
Hahaha!«
Drobne se je branil:
»Kaj me briga, kdo pride v gostilno, samo da pošteno
plača!«
Žandar ga je udaril po licu, da je Drobne kar odletel.
»še predrzen bi rad bil? Ti bom pomagal biti uporen! No,
čakaj malo, ptiček, zdaj bo druga pesem! Takoj se mi poberi
v Slivnico k orožnikom in javi, da sta gospod stražmojster
Grizold in gospod orožniški četovodja Stres pravkar pri tvoji
razbojniški hiši ustrelila Guzaja! No, bo že kaj? Marš!«
»Vsaj preoblečem naj, se gospod stražmojster, ponižno
prosim Tak vendar ne morem iti nikamor, v predpasniku
in bos!'«
»Takoj, sem rekel! Misliš, da pojdeš na ohcet?! Za ječo si
dober bos! Linksum marš!«, je zahrul orožnik nad njim.
Drobne je bil zdaj čisto droben. Edina tolažba mu je bila
v tem prenkem trenutku, da je še v čisto zadnjem trenutku
vsaj denar utegnil skriti. Pred žandarjevimi očmi ga je odnesel
iz hiše, v obeh čevljih so bili sami srebni tolarčki in goldi-
narčki, ti ne gnijejo, ti ga bodo počakali, naj pride, kar hoče!
Vseeno pa so mu bile noge težke kakor sam svinec.
— 131 —
Orožniki na Slivnici so bili že sami slišali streljanje, sa-
mo niso vedeli, kaj pomeni. Po smeri, odkoder je blo strele
slišati, so ugibali, da bi utegnilo biti nekje na Košenci. Patru-
lja, ki so jo takoj poslali na poizvedovanje, je srečala Drobne-
ta že na pol' poti in izvedela od njega, kaj se je zgodilo. Hotel
je z njimi nćizaj, češ da je svojo nalogo itak opravil, pa so ga
nagnali, da mora storiti natanko tako, kakor mu je bilo na-
ročeno. Moral je dol, žandarja .pa sta hitela, kar sta mogla,
da bi bila čimprej v pomoč. Seveda pa ju je imela radoved-
nost. Prekleto srečo sta imela Grizold in Stres! Ravno njima
da je padel v roke! Tri sto goldinarjev je zdaj nujnih, pa še
pohvala in morda celo medalja! Kar zavistna sta jima bMa,
čeprav sta bila vesela, da bo zdaj vendarle že konec tega
večnega hajkanja za Guzajem.
šele ko sta Grizold in Stres zagledala tovariša, sta si od-
dahnila. V štirih se jih pač ne bodo več upali napasti. Sicer
pa so se ljudje medt^ že precej porazgubili, posebno moški,
ženske pa naj le pasejo svojo radovednost, bodo vsaj strah
imeli!
Mrtvi Guzaj je ležal pred kletjo natanko talko, kakor je
bil omahnil v smrt. Drobnela je prinesla rjuho, Stres ga je
pokril in stražil pri njçm; zdaj je dobil izmeno. Ni bilo dolgo,
ko so začeli prihajati še drugi, pogona je bilo seveda konec,
bili so prosti, vedno več jih je bilo v krčmi, pa nikogar, da bi
jim bil postregel. Drobneta so pridržali na Slivnici, takoj jutri
zjutraj ga bodo spravili v Celje in v zapor, Drobnela se je ne-
kam skrila, da je ni bilo nikjer, pa so si kar sami natakali
pijačo. Potem je nekdo našel v shrambi pet hlebov sv^i^e pe-
čenega zmesnega kruha, ta je čisto drugače sladek kakor
pekovski, drugi je iztaknil čebriček z zaseko, pa so si jo začeli
mazdii na kruh in si privoščili, saj so bili potrebni, ves ljubi
dan po teh prekletih gorah gor in spet dol in spet gor! Kar
naj se kdo pritoži, če si upa, svojat roparska!
Medtem sta bila Grizold in v nekoliko manjši meri tudi
Stres junaka dneva. Vsi ikrižcm so jima čestitali in jima
nazdravljali, onadva sta pa morala spet in spet od kraja pri-
. povedovati, kako je bilo. Kar smehljalo sp jima je in od sreče
in veselja sta kar žarela, Guzaj je bil vseh muh poln, pa sta
ga le ugnala in užugala. ^
Zdaj so ga vsi rešeni!
»Živio Grizold! Živio Stres! Na zdravje! Kampeljc si,
Grizold! Eks velja!« Grizold sem. Stres tja!
Ko se mu je zdelo le c^ovolj, je Grizold potrkal ob kozarec
in gostilna je prisluhnila. Iz žepa na bluzi je izvlekel tiste
papirje, 'ki jih je bil Guzaj vrgel sikozi luknjo, da bi morda
le zmotil žandarje, to je bila zadnja njegova zvijača. Seveda
se mu ni posrečila! Guzajeva pisma!
-132-
21. poglavje
GUZAJEVI ZAPISKI
Grizold se je odhrknil, srebnil iz kozarca, si obrisal brke,
pogledal okoli sebe in začel: " ^
»Ne vem, ali je vse in po vrsti, nisem še natanko pre-
gledal. Lahko, da vmes kaj manjka, bo treba jutri pri dnevu
še malo poisikati okoli kleti, če morda veter ni kaj raznesel,«
Še enkrat je segel po kozarcu in ga izpraznil na dušek,
pozneje med branjem ne bo časa. Tisti, ki je sedel poleg njega,
mu je takoj spet natočil.
»Zdaj vam bom prebral, kaj piše Guzaj, To so njegovi
zaipiski. Poslušajte torej!«
»Dragi vsi inoji dobri ljudje!«
»Hahahahaha!,« so se zasmejali žandar ji in takoj spot
prisluhnili:
»Psssssst«
Dva, trije so hitro izvlekli beležnice in pripravili svinčnike,
da si bodo zapisali, kar se jim bo zdelo posebno zanimivo in
važno. Žandarji sploh radi pišejo, to jim povečuje ugled
in pomenljivost. Takoj so se spomni|i še drugi, da bi bilo
res prav, če bi tudi oni kaj zabeležili; Guzaj ni bil navaden
razbojnik, to je bil razbojnik in pol, takega zlepa ne bo več!
To bodo imeli kaj pripovedovati! Nekateri med njimi so bili
tudi že sami imeli kdaj opravka z njim in so ga dobro poznali,
celo pili so že z njim skupaj, samo da seveda takrat še niso
bili vedeli, kdo je, da je on! Zdaj so o teh srečanjih rajši
molčali, jirri je bilo le nekoliko nerodno,
»Dragi vsi moji dobri ljudje, jaz vem, da ljudje daleč
naokoli veliko govorijo o meni. Nekateri bi mi privoščili, da
bi me na mestu strela ubila, že vedo, ^akaj' se me bojijo! Saj
imajo prav, le naj se me! Posebno nekateri Šentjurčani bi
rajši danes kakor jutri videli, da bi me vlovili in spravili na
visilice, da bi poginil kakor pes, jaz jim ne mislim še napraviti
tega veselja, jih moram še nokaj prej stran spraviti, posebno
tistega trškega bika Sirca, ki ima toliko skrbi z menoj, da
noč in dan hujska žandarje na mene. Bi si menda rad zaslužil
tiste Judeževe grošc, pa naj bo brez skrbi, da jih ne bo nikoli
dobil. Mu bom pri prvi priložnosti kar skozi okno pokazal
tako pištolo na dve luknji! Pa tudi doktor Ipavic nič ni dosti,
boljši, čeprav se/ toliko nosi, jaz bi tudi lahko kadil same
trabuke, če bi hotel Naj se rajši malo bolj zanima za svoje
bolnike, ko mu jih toliko pomrje, da se ga že vsi bojijo, kot
pa da mene črnega dela pri gosposki in jo naganja nadme.
Pa še nekaj drugih takih je, se bom že ogasil pri njih, ko mi
bo zadosti, kadar se me ne bodo čisto nič nadejali. In se jim
ne bo posebno dobro zdelo, kar mislim narediti z njimi. Po-
sebno še zato, ker tako grdo delajo z mojimi ubogimi starši.
Oni niso prav nič krivi zaradi mene, so me zmeraj lepo učili,
vi jih pa imate tako, kakor da so vam ne vem kaj hudega
napravili. Očeta so mi tudi čisto po nedolžnem zaprli.
MOSKOVSKI KREMEU
Kremelj je središče Moskve, sovjet-
skim ljudem najljubši kraj. Stara mo-
skovska trdnjava je najbogatejši mu-
2ej države. Tu se srečujejo spomenilt<i
davne preteklosti s spomeniki novejše
zgodovine. V Kremlju je živel in ust-
varjal Lenim, od 1918. leta je tu vlada
ZSSR.
Letopis govori o tem, da je knez,
jiirij Dolgoroki ukazal zgraditi mesto
na levem bregu Moskve. Leta 1156 so
zapele sekire. Do jesenskega deževja
50 mojstri postavili osrednjo utrdbo,
}ci je bila bela in sveža, zgrajena iz
brun, iz katerih se je cedila smola.
Leta 1238 so v Rusijo vpadli Tatari;
niala Moskva se je bojevala na živ-
ljenje in smrt in zmagala. Leta 1340 je
Ivan Kalita, prvi Moekovčan, ki je
zcjiružil ruske države in se nazval »ve-
liki knez«, ogradil Kremelj s hrastovim
zidom. Nepolnih trideiset let kasneje
je njegov vnuik Dmitriij, ki je dedovi
tituli dodal »vse Rusije«, zamenjal
hrastovino z belim kamenjem. In v
pravem trenutku. Komaj je bilo delo
opravljeno, je litvanski knez Olgeid
napadel Moskvo. Njegova voj.ska je
dvakrat poskušala vdreti v mesto,
vendar brez uspeha. Sto let kasneje
so se iz kremljskih zvonikov oglasili
zvonovi. Ivan III. je krenil v boj na
Tatare. V znamenje zmage je prvi
»car vse Rusije«, ki se je otresla tri-
stoletnega tujskega jarma, ukazal
zgraditi novi kamniti KremelQ, ki bi bil
dostojen »tretjega Rima«, kakor je
svojo prestolnico Moskvo imenoval
car Ivan.
- Rusija je poistala močna. Obdajala
jo je veriga mogočnih samostanskih
trdnjav in manjšiih utrdb. Moiskva se
ni več bala nenadnih napadov. Kljub
temu pa kamnoseki niso zapustili
Kremlja. NastoipiLla je zlata doba kre-
mljske vladavine.
V začetku sedemdesetih let XV. sto-
letja je car Ivan III. poklical znameni-
tega italijanskega gradbenika Aristo-
tela Fioravantea z željo, da zgradi no-
vo Uspensko ceikev. Po carjevi volji
naj bi služila za vzor Uspenska cer-
kev mesta Vladimira, ki je dihala ve-
ličino kijevskega Sofijinige hrama,
zgrajenega po vzoru carigrajske Svete
Sofije.
Italijanski gradbenik se ni zadovo-
ljil s prç;iâcevanjem vladimirskega
hrama. Mudil se je v Rostovu in Ja-
roslavlju, v Velikem Ustjugu, si ogle-
dal vaška pokopališča oh Belem mor-
ju, kjer je odkril davne ruske cerkve,
edinstvene po lepoti. Skozi neprehod-
ne gozdove Olonecke je prišel v Staro
Ladogo in Novgorod. Prevzet od ti-
stega, kar je bil videl, je italijanski
mojster zgradil v Moskvi veličastni,
resniòno ruski hram. Uspensko cerkev
so zgir^idiili od 1475 db 1479. leta. Še
danes je najveličastnejša mojslro-vina
moskovskega Kremlja, čeprav so jih
kasneje zgradili še več. Tu je grano-
vitnaja palata — prestolnična dvora-
na ruskih carjev; Blagoveščenska cer-
kev z devetimi zlatimii kupolami, z
ikonami velikih ruskih slikarjev —
Andreja Rubljova in Feotaba Greka;
sivoglavi, strogi Arhangelski hram,
grobnica velikih knezov in carjev, po-
slikana z deli slikarjev iz vse Rusije;
bogati prostrani dvorci Terema; zvo-
nik Ivana Velikega itd., kar vse tvori
skladno celoto.
Dvorana Granovitne palače, v ka-j
ieri sprejemajo nove ambasadorje
in prirejajo slavnostna kosila. Tu
I je moskovska vlada imela svoje
'    najpomembnejše seje'. (Zgoraj)
Starodavna kremi j ska palača Tere-
ma. Na levi je videti kupole treh
njenih cerkva, povezanih med se-
boj z bakreno stresno konsirukcijo.
/ (Levo).
Eno tiskovno posvetovanje
Zadnjič sem imel v Loga eno ve-
lepomembno Tiskovno posvetova-
nje, katero je bilo namenjeno in
posvečeno zbiranju gradiva in Ma-
teriala od pomembnih in aktualnih-
Problemov in Problematike.
Posvetovanje se je začelo takoj
zatem, ko se je ugotovilo, da je
Tajnica že skuliala tapravo kavico,
brez katere kakor se je konstatira-
lo se sploh nemoremo več pogo-
varjati. Za mizo, katera na žalost
ni bila okrogla, ampak 4 oglata,
tako da se r\e more reči, daje bilo
Posvetovanje za okroßlo mizo, kar
je škoda, so sedeli Crije predstav-
niki dva zastopnika in pa ter jaz
Pepi Solar 1. r. Posvetovanje, ka-
tero je bilo v začetku zaprto, sem
odprl jaz. In sicer:
— Tovariši zastopniki in pred-
stavniki, dovolite mi, da Vas nad-
legujem ...
— Ja, kaj bi pa rad? so vprašali
in vzkliknili.
— Zvedel čimveč interesantnih
in zanimivih Podatkov in Proble-
mov od vašega kraja, kateri se
razvija iz velikanskim razvojem
naprej ...
— Dobro, je rekel predstavnik,
medtem ko sla zastopnika izmenja-
vala besede. — Kaj?
— Kaj? sem se začudil. — Inte-
resiralo bi me, katera Problema-
tika je trenutno od najbolj aktual-
ne važnosti v Logu!
— Ti, misliš, da bo popoldne
lepo vreme? je zastopnik vprašal
predstavnika.
— Kaj bi že radi? je vprašal
tisti, kateri je prej rekel: — Kaj?
— Ja, veste, mi smo našo Proble-
matiko načelno že rešili. Mi nam--
reč izredno hitro rešujemo Proble-
me, katerih takorekoč sploh ni.
— Ce doi^olite, je rekel drugi
predstavnik, — bom pa jaz nekaj
povedal...
Medtem je prišel še en predstav-
nik in je poklical prvega zastop-
nika na teleton,. nakar je ta odšel
in so odšli vsi predstavniki, tako
da sta ostala za mizo dva zastop-
nika in pa ter jaz Pepi Solar 1. i.
Ko se je eden od predstavnikov
vrnü, je odš^l en zastopnik, nakar
je prišel nekdo sedmi, kateri je
predstavniku nekaj zašepetal v
uho, naKar se je Tiskovno posve-
tovanje nadaljevalo... Slišalo se
je: »Mater krištušovo ...« Nato pa
je tisti drugi, kateri prej ni prišel
do besede, izjavil, da je to vse
skupaj en cirkus in pa ter dase na
tak način ne moremo pogovarjati,
iz čimer sem se tudi jaz strinjal.
Ceš da gre za eno nemogočo si-
tuacijo, katera je nastala iz obzi-
rom nato, ker je nekdo iz trte izvil
en Problem, katerega, kot se je že
v uvodu konstatiralo, sploh ni.
Posvetovanje se je zaključilo
brez da bi se prišlo do rezultatov,
kar pa iz obzirom nato, da imajo
v Logu tudi brez tega velike re-
zultate, sigurno ni velikanska
škoda. Pepi Solar
POŠTENI FAKION
Aleksander Veliki je poslal Faki-
onu, ki je živel v bedi, sto talanadov.
— Zakaj mi pošilja denar? je vpra-
šal prišleka.
— Aleksander Veliki meni, da si
najbolj pošteni Atenec.
— Potem mu vrni denar, da bi ostal
tisto, kar sem, je odvrnil Fakion.
BALZAC IN TAT
Neko noč je Balzac pozabil zakle-
niti vrata. Legel je v posteljo, toda
zaspal ni.
V hišo je stopil tat in se napotil na-
ravnost proti njegovi sobi. Narahlo
je odprl vrata, stopil proti omari in
pričel iskati denar. Ko je odprl prvi
predal, je zaslišal gromski Baízacov
smeh.
— Dragi prijatelj, je rekel Balzac,
— vi iščete ponoči brez luci denar
tam, kjer ga jaz niti pri belem dnevu
ne najdem!
Marko je zelo boječ človek. Ko je
nekoč potoval čez Atlantik, je na ladji
opazil lepo blondinko. Tri dni jo je
nenehno opazoval; četrti dan jo je
ogovoril:
— Oprostite, gospodična, tudi vi
potujete s to ladjo?
ЈАШ OSE^A:
'Nekoč serhii je prikazal šatair N^-'
gov obisk sem že dolgo pričakoval,
ker sem bil znan kot poštenjak, ven-
dar ni moglo ostati samo pii terri. V
peklenskih krogih je namreč moralo
povzročili vznemirjenje.
— Zdaj me bo salan skušal zapelja-
ti v skušnjavo, sem pomislil.
Toda lepo je sedel na istol, prekrižal
kopita drugega čez drugega, zehnil
ter uprl vame po,polnoma ravnodušen
pogled.
Sledilo je dolgo molčanje.
^ Ti, gotovo želiš, da bi se jaz
vpletel v kakšno gospodarsko afero?
sem ga vprašl.
— Ce želiš, se lahko vpleteš, če,ne
želiš, ni treba, je odvrnil satan, vtem
ko si je trebil nohte.
»Kaj neki mi pripravlja?« sem po-
mislil.
Satan se sploh ni zmenil zame.
— Moram kaj ukrasti? sem vprašal.
— To je tvoja stvar, je odvrnil
kratko.
— Želiš morda, da se zapijem?
—' Zapij se, če hočeš, ne bom te od-
vračal.
— Razumem! Rad bi me pahnil v
razvratno življenje! Polmrak, opojna
muzika, neumnosti...
— Kje neki! Kakšne neumnosti! je
odvratno rekel satan. — Dolgčas!
— Dolgčas? sem se začudil. — Zdi
se mi, da je celo zelo kratkočasno!
— Oprostite, kdo hoče koga tukaj
zapeljati v skušnjavo? je protestiral
satan.
— Res, pravza.prav bi ti moral me-
ne zapeljati, da bi storil greh.
— Osebno mi ni dosbi do tega. Ce
bi rad grešil, greši, če ne, ti ni treba.
Meni je vseeno.
— Ti si mi res pravi hudič! sem za-
vpil besno. — Kaj te res 'nič ne za-
nima?
— Spremenili so sistem nagrajeva-
nja. Do nedavna so me nagrajevali po
duši, zdaj imam pavšalni dohodek, je
rekel in izpljunil smolo.
— Fiju-u-u! ... sem zažvižgal ob tej,
novosti. Začutil sem, da me ne bo mo-
gel spraviiti v skušnjavo.
— Overovi nxi nalog za službeno
potovanje, me je zaprosil satan in mi
po molel dokument, kjer jé bilo na
zadnji strani zapisano: DopotoV^l; Od-
potoval, zraven pa-Podpis zapeljanega
v skušnjavo.
Podpisal sem, satan je papir spravil
v žep svojega fraka in zamahnil z
- roko.
— Bodi pozdravljen! Odhajam!
— Toda kako? Petelini še niso za-
peli!
Nič satanskega smeha; samo žalo-
sten pogled in že je izginil.
^ Na mèslu, kjer je še poprej sedel,
ni bilo nitii vonja po smoli.
AFORIZMI
Mnogi so zadovoljni, da sploh ži-
vijo, kaj šele, da bi imeli kakšen cilj.
Kljub enoglasnosti k sreči lahko
vsakdo misli, kar hoče.
——
Kadar gre za posteljo in mizo, lo-
čitve ni težko doseči; teže je tedaj, ko
gre za televizor in avtomobil.
Sele ko je pokvaril tretjo uro, je
spoznal, da je čas zlato.
Zakrinkana vojna
VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE
Podpolkovnik je menil, da so zdaj okoliščine
primerne in se je obrnil proti svojemu častniku z
dogovorjenimi besedami: »Armer Kerl!« a častnik
je odvrnil: »Warum?« *'
Podpolkovnik je nadaljeval v nemščini, kakor
da bi odgovarjal častniku: »Zakaj? Zato, ker ne
Ve, da ga bomo čez eno uro ustrelili. Osebno sem
določil čas usmrtitve: točno opoldne! Niti naj-
nmnjšega dvoma ni, da je vohun, zato tudi ne more
pričakovati boljše usode.«
Podpolkovnik je ves čas natanko opazoval Bou-
hngera, posebno njegove oči in Adamovo jabolko.
i'ovprećen človek, kakorkoli bi se že znal sicer
obvladati in ohraniti prisebnost tudi v najbolj
rnučnih okoliščinah, vendarle ne bi mogel obvla-
dati vazomotornih živcev, ki premikajo Adamovo
jabolko in očesne veke, a reagirajo mimo volje
človeka. Kakor\ človek povsem nehote trepne z
"pekami, če se mu pred očmi iznenada pojavi kak-
šen predmet, tako običajno tudi pobledi in trepne
2 vekami, če izve povsem nepričakovano, da bo
^fnri; prav tako mora pogoltniti slino, da bi ovla-
2ii nenavadno suha usta. Toda Boulanger' ni storil
^''i enega niti drugega. Zaradi tega je lahko pod-
polkovnik zaključil samo to, da Boulanger ne zna
nemški in da zatorej tudi ne more biti vohun.
Podpolkovnika je grizlo. Na tihem je že skoraj
'noral priznati, da ga je tokrat navdih zavedel in
^Q so vsa njegova sumničenja povsem odvečna. A
hkrati     čutil prizadetost in ni se mogel kar tako
sprijazniti z dejstvom, da bi bitko izgubil. Zato je
sklenil, da bo Boulangera še dalje preskušal. Dru-
gega dela trenutno itak ni imel, osamljenemu Bou-
langera — kakor je sam navedel v svoji zgodbi —
pa se itak ni nikamor mudilo.
Naslednji dan je podpolkovnik pripravil sreča-
nje Boulangera z nekim poštenim belgijskim kme-
tom. Podpolkovnik je bil poleg in ju \je opazoval.
Ko je kmet spregovoril o zemljiških delih in kmet-
skih opravkih, je Boulanger zaživel — prvič, kar
so ga privedli k Piatii. Celo podpolkovnik, ki ni
vedel ravno največ o poljedelstvu, je iz razgovora
ugotovil, da se Boulanger zelo dobro spozna na
kmetijstvo v tem koncu sveta. Kasneje mu je tudi
kmet priznal, da je Boulanger natanko seznanjen
z vsemi vprašanji in zadevami kmetovanja v oko-
lici in da ni niti enkrat izrekel kakšne napačne
ocene.
Zdaj je podpolkovnik uvidel, da se je res za-
letel. Imel je celo občutek, da se mu na tihem po-
smehujejo njegovi častniki, katerim je znal vedno
tako lepo svetovati: izogibljite se sodbe na prvi
pogled! Zdaj pa je postal sam žrtev takšne sodbe
na prvi pogled. Četudi nerad, se je slednjič ven-
darle moral odločiti, da se bo Boulangera moral
opravičiti za zadrževanje in ga spustiti. '
Ta noč je minevala silno mučpo. Podpolkovnik
ni mogel zaspati in je razmišljal, kako se je mogel
tako hudo ušteti. In četudi je skušal sam pred sabo
opravičiti svojo zmoto, je vendarle ni maral pri-
znati. Nekaj močnejšega od dejstev ga je venomer^
znova sililo, da je le nekaj resnice v njegovih dom-
nevah. Bojeval se je hud boj, mučilo očitanje —
nisi storil vsega, da bi ga preskusil in kdo ve
kakšno škodo je še prizadel zaveznikom, ali ga
naj še naprej preskuša in si bo potem očital, kako
je povsem po nepotrebnem nadlegoval človeka,
ki mu je že vojna prizadela toliko gorja in obupa.
V takšnih dvomih je zaspal in z enakimi dvomi
se je spet zgodaj zjutraj zbudil.
Bilo je še zgodnje jutro, ko so stražniki pri-
vedli Boulangera k Pintu. Miren in odločen se je
ustavil pred njegovo pisalno mizo^in pričakoval,
kaj bo. Podpolkovnik je zamišljeno citai neki do-
kument in se ni niti za tremiteli ozrl v privedene-
ga. Ko je prečita! do kraja, si je na pisalni mizi
uredil prostor, počasi odprl nalivno pero in pod-
pisal dokument, ki ga je bil pravkar prebral. Po-
tem je vstal in se zadovoljno zazrl v Boulangera.
Cisto lahno in dobrohotno se je nasmehnil, še en-
krat dvignil papir pred oči in ga preletel, kakor
da bi se hotel prepričati, če je vse na pravem me-
stu, nato pa je znova pogledal Boulangera in mir-
no dejal:
»So, jetzt bin ich zuírieden. Sie können gehen.
Sie sind frei.« ÇTako, zdaj sem zadovoljen. Lahko
greste. Prosti ste.)
Globoko in olajšno je vzdihnil, ramena so se
mu povesila, kakor äa bi odvrgel težko breme,
dvignil je glavo, da bi globoko zajel svež zrak, te-
daj pa je zagledal porogljive oči podpolkovnika.
Hitro je skušal povrniti svoj prejšnji videz, a
bilo je že prepozno. Podpolkovnik je pomignil
stražarjem, naj ga odvedejo v uto, ki so jo preure-
dili v zapor. Stopil je za njim in še enkrat z za-
dovoljnim nasmeškom dejal: »Mein lieber Freund!«
Pri vratih je stal njegov pribočnik in se tudi
zadovoljno smehljal. Podpolkovnik je priznal: »Bi-
la je trda in četudi zmagovita borba, spet ponav-
ljam: ne nasedajte prvemu vtisu!«
Ü)
37. TONKA
VISINA: 167 cm
TEŽA: 56 kg
LASJE: Svetlokostanjevi
O Cl: Modre
38. ZARJA
VIŠINA: 166 cm
TEŽA: 63 kg
LASJE: Temnorjavi
OCir Zelenorjave>
KUPON št. 37
TOCKE (od O do 100) ................................
Izrežite, nalepite na dopisnico In pošlji-
te na naslov: Uredništvo Celjski tednik,
Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal
152.
KUPON št. 38
TOĆKE (od O do 100)................................
Izrežite, nalepite na dopisnico In pošlji-
te na naslov: Uredništvo Celjski tednik,
Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal
^52.
V JUŽNI RODEZIJI SE JIM POCASI ZAŽIRA V ŽIVO SMITHOVA
SAMOVOLJA. GOSPODARSKA BLOKADA, KI SO JO ZAČELE IZVAJA-
TI MNOGE DEŽELE, JE PRISILILA VLADO, DÀ JE NA ŠTEVILNIH PO-
DROČJIH UVEDLA RACIONALIZIRANO POTROŠNJO. MED DRUGIM
TUDI PRI BENCINU: MANJŠA VOZILA DOBIVAJO 4,5 VEČJA DEVET
LITROV BENCINA TEDENSKO. NEKOLIKO ZA ŠALO IN MALO ZA
RES SO SI NEKATERI OMISLILI OSLOVSKE KOČIJE. TODA KUUB
TOLIKEMU VARČEVANJU, JE JUŽNI RODEZIJI OSTALO SAMO ŠE
ZA OSEM DO DVANAJST TEDNOV BENCINA.
NOV NAROČNIK
Pri zadnjem žrebanju, ki je zajelo vse
tiste, ki so poslali pravinlo izpolnjene,
izrezane in na dopisnico nalepljene kupo-
ne od številke 25 do 32, smo v uredništ-
vu izžrebali za novega brezplačnega na-
ročnika za dobo enega leta Anico Brezov-
nik iz Gornjega grada 158.
POGOJI ZA SODELOVANJE
1. V natečaju lahko sodelujejo vse Slo-
venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po-
trebne podatke. Ocenjevalci, ki izpolnju-
jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno
v koliki meri ustreza kandidatka njihovi
predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki
nimajo primernih slik, se naj zglasijo v
uredništvu; slikali jih bomo na naše stro-
ške.
2. Ob zaključku natečaja bomo prire-
dili veliko zabavno-reklamno in modno
revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo
občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven-
ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer
bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi-
le tudi kot manekenke.
3. Za kandidatke s področnih priredi-
tev in končno izbrano na zaključni prire-
ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravila
vrsto praktičnih nagrad.
SODELUJEJO:
Trgovsko podjetje »MODA« iz Celja kot
organizator in pokrovitelj prireditev, ki
bo svoje nagrade določilo kasneje.
KOMPAS Ljubljana, poslovalnica Celje,
ki s svojim prvovrstnim poslovanjem ved-
no ustreže svojim strankam, vam nudi
v teh dneh vrsto prijetnih potovanj
(oglejte si podrobnosti na 7. strani!),
predvsem pa ne zamudite prijave za novo
drsalno revijo v Celovcu, ki vam bo nu-
dila Izredno zadovoljstvo s svojim novim
programom. Kompas pa vam zagotavlja
izredno ugodno potovanje, za kandidatke
pa je določil štiri nagrade: 1. šestdnevno
potovanje po Italiji, 2. petdnevno potova-
nje po Avstriji in češki, 3. tridnevno po-
tovanje po Avstriji in Češki in 4. dvo-
dnevno potovanje v Budimpešto!
REKLI SO
ф Halldor Laxness: Vest včasih spi,
vendar, govori tudi v sipanju.
Ф Igralka Grit Böttcher: Moški po-
gleda ženski najiprej na meča, potem
ji je pa za petami.
9 Fernandel: Družlma, v kateri-, se
od časa do časa pošteno ne sikrešejo,
je zelo dolgočasna.
ф Danny Кауе: Ženske prenašajo
Jaze najhujše življenjske udarce ka-
kor stare obleke.
o Michele Morgan: Kolikor bolj
neznosna je kakšna ženska, taMko bolj
ljubeznive so lahko druge z njo.
Ф Noel Coward: Življenjs'kii stan-
dard je íiisto, ikar rtiiOTamo limeti, ker
imaij'O tudi drugi.
# Marcel Aymé: Edino, kar se
spremeni .pri poročeni ženi, je njen
priimek.
# Heinz Rühmann: Sosedje so ljud-
je, ki so v dveh ;nviinutah pri vas in so
po dveh urah še vedmo pri vas.
# Pisateljica Susan Rowing: Pre-
udarnost je kakor čipkaste hlačke:
očarljiva, kadar jo domnevamo, nedo-
stojina, če jo kažemo.
Ф John Osborne: Žiivljenje brez
vsebine ne bo nič bolj polno, če vli-
vamo vanj žganje.
ф John B. Priestley: Sodobni slikar-
ji me bodo prepričali samo takrat, če
bi se kateri tudi iporočil z žensko, ki
bi 'bila videti takšna, kakršne sukajo.
KRATKE Z.4NIMIVOSTI
Z moskovsko podzemno železnico,
ki ima 74 postaj, se vozi vsak drugi
prebivalec tega mesta. Dnevno pre-
pelje 3,600.000 potnikov.
——
Pajki živijo v višinah do 7.500 met-
rov. Hranijo se samo s tistim, kar jini
prinese veter. Ptice živijo znatno niž-
je — na višini 4.500 metrov, neke vr-
ste metuljev pa še 1.500 metrov više.
Čebela zakrili 200 krat v sekundi,
golob pa samo devetkrat.
—^o—
V času, ko lastovka hrani svoje
mladiče, preleti razdaljo enako poti
okrog sveta na geografski širini Mo-
skve.
GOLA
IZ VIETNAMA
Igralka Carrol Baker, 34 let, je
gostovala dvanajst dni v Vietnamu
in se vrnila v Hollywood tako re-
koč gola. Že na poti v Vietnam je
izgubila ^ri kovčke s svojim peri-
lom, ki je bilo vredno 7.000 dolar-
jev. Po predstavi z Bobom Hopeom
v Chu Laiu so vojaki občuidovali
njen pernati kostum, dokler rai
eden izmed vojakov skočil na oder,
prijel za eno izmed peres in vzklik-
nil: »Bi se lahko dogovorila га
tole pero?« Bakerjeva ni mogla
odreči, a komaj, je vojak izpulil
svoje pero, so p ri dr li za njim na
oder še drugi in Carol Baker je
^stala kmalu na odru brez perja in
~"tako tudi brez kostuma, ki je bil
vreden 8.000 dolarjev. Da bi se
lahko vrnila v Hollywood, so mor-
narji zbrali nekaj svojih starih
uniform. Za Bakerjevo je bila seve
svojevrstna reklama, da se je v
svoji domovini pokazala v razca-
panih, okrvavljenih in po smodni-
ku dišečih uniformah. Vse kaže, da
so Američani s to potezo rešili
obojestransko »dviganje morale«!
Mala križanka
Vodoravno: 1. vladarski nasilpv; 6.
vrsta posiode; 8. večanje; 9. Ludblfovo
število; 10. ime filmsike igralke Gard-
ner; U. žensiko lime; 12. kemična znak
za element mangan; 13. sedež za-
hodnonemške vlade; 14. madžarsko
žensko ime; 16. vozovnica, vstopnica.
Navpično: 1. diplomant pravne fa-
kultete; 2. črta; 3. otok v srednijem Ja-
dranu; 4. začetniibi našega največjega
elektrotehnika; 5. iraztrganka; 6. kopa-
ško orodje, irovača; 7. tropska ovijal-
ka;   11.  vrsta pijače;   13.  mesto v
Vzhodni Srbiji, kjer je eden največjih
rudnikov bakrove rude v Evropi; 15.
egipčanski sončna bog.
Reklama
v neki chikaškii prodajalni viskija
visi ñapáis: »Ker se ne morete vzdržati,
da ne bi pili, odprite krčmo v lastni
hišii. Bodite edini potrošnik, tako vam
ne bo treba plačevati davka. Dajte
ženi 55 dolarjev, da kupi zaboj viski-
ja. V zaboju je 240 kozarčkov. Žena
vam naj prodaja viski po 60 centov
za kozarček; v dvanajstih dneh bo
imela 89 dolarjev, ki jih bo lahko vlo-
žlila v banifco, in 55 'dolarjev, s kateri-
mi bo lahko kupila nov zaboj viskija.
Če boste tako kupovali viiski 10 let
in ipptem umrli, bo vaš vdova imela
dovolj denarja za preskrbo otrok, do-
volj možnosti, da se poroči in da po-
zabi, da je kdajkold poznala takšnega
pijanca, Ikakršen ste vi.«
Flavta iz kamene dobe
Med arheološkimii izkopaninamii me-
^sta Černaja gora — naselja lovcev in
ribičev, ki je stalo pred 4 tisoč 500
leti na mestu današnjega naselja Fo-
mina v rjazanski pokrajini, so znan-
stveniki odkrili kakih 5 tisoč najraz-
ličnejših predmetov. Posebno zanimi-
vç so tri flavte iz živalskih kosti, ki
imajo po štiri luknjice za igranje. Ka-
kor so ugotoviili strokovnjaki lenin-
^ grajskega muzeja, imajo flavte nena-
vadno širino tonske skale in točnost
njenih intervalov. Flavte so tako do-
bio ohranjene, da je še zdaj mogoče
igrati hanje.
PO IVANU BRATKU
IZ »SPOMINOV NA
PARTIZANSKA LETA«
19) Boris in Maks sta izdelala metodo in sistem.
Kopali so v treh izmenah po osem ur. V eni izmeni
so bili: kopač,, odnašalec materiala in dvigač pri
vhodu v rov. Ko so bili potrebni ovinki, je bil na
vsakem ovinku po en odnašalec, ki je sprejel od
prejšnjega v odejo zavito zemljo, pesek in grušč
ter je plazeč se po trebuhu odvlekel do naslednje-
ga ovinka.
20) Za delo v rovu je bila potrebna velikanska
volja. Vsakdo je čutil, da s svojimi napori prispe-
va borbi proti fašizmu. Ni bilo večjega veselja
kakor takrat, kadar je kopač nakopal dosti mate-
riala, če je imel odnašalec polne odeje in če je
dvigač grmadil kubik na kubik izkopane zemlje.
Premočeni, umazani, obtolčeni in polni vonja po
zemlji so se vračali iz rova, se preoblačili in se
previdno vzpenjali skozi vogalni pograd.
21) Potem so odhiteli k vodi in se temeljito umi-
li, da jih ne bi izdal težak duh po zemlji. Kadar ni
bilo zaprek, so izkopali na dan tudi po tri metre
rova. S tem je rasel polet dela in prepričanje v
uspeh je bilo z vsakim dnem trdnejše. V napetem
pričakovanju so šteli tedne in dneve, ki so jih šer
ločili od svobode.
CEIISÜI lEDNIll
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 161, TELEFON: 23-69.— UREJUJE uredniški odèor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovU
okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj-
ski tednik«. S 1. januarjem 1966 ga SOUSTANAVLJAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZ-
DAJA: Zavod za informativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tisk«. — CENA: posasamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 ( 2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina
40 (4.000) — TEKOČI RAČUN: 507-3-223. —- r_
OBČANI, UVELJAVITE SAMOUPRAVNE PRAVICE!
Občinska iskupščina se je zavezala v svojem statutu, da bo vse pomemb-
nejše zadeve pred doikončiniim sprejemam obravnavala skupno z družbeno-
političnimi organizacijami in jih dajala v razpravo na zbore volivcev. Si-
stem neposrednega samoupravljanja je mogoče zagotoviti le z javnostjo
dela in obveščanjem občanov, v prvi vrsti o delu občinske skupščine.
Zborom volivcev zato posredujemo osnutek proračuna občine Celje za
leto 1966 v razpravo.
Naj v uvodu navedemo samo nekaj najznačilnejših pokazateljev. Pri-
čakujemo, da bodo dohod)ki proračuna večji v primerjavi z lanskim letom
za 6,8 %. Samo ta podatek kaže na izredno zaostrenost problemov v prora-
čunski potrošnji, saj so koriistniki proračuna predložili programe, ki pre-
segajo lanskoletno realizaciijo za 55%. Jasno je, da bo takšno neskladje
med potrebami in miožnostmi težko uskladiti.
Predlog proračuna za letošnje leto je predvsem plod dela strokovnih
organov skupščine, kii so ga skušali uskladiti na osnovi začrtane politike
z uvedbo reforme, predvsem pa v skladu z mnenji vodstev družbeno-poli-
tičnih organizacij in predlogov odborniišfcih komiisij, ki so preučevale delo-
vanje javne uprave in zavodov.
Občani, pred vas razgrinjamo možnosti proračuna in okvirne rešitve za
razdeliitev. S tem želimo doseči, da boste prišli na zibore volivcev bod j e
iobveščeni, da si boste laže ustvarili svoje mnenje in sodelovali v razipra-
vah z ustvarjalnimi pobudajmi in predlogi. Le z zavestjo vseh nas bo
mogoče občinski skuipščiini določiiti najprimernejšo razdelitev družbenih
Siredstev. Pripominjamo, da v relativno kratkem čaisu, ki je bil na voljo, ni
bilo mogoče o.rganizirati razprav z vsemi koristniki proračunskih sredstev,
predvsem pa ne z organi upravljanja. Zato naj bi razprave potekale poleg
zborov volivcev tudi v institucijah družbenih služb.
Glede na takšno ali drugačno dolkančno razdelitev razpoložljivih pro-
računskih sredstev v letu 1966 je že sedaj jasno, da ne bo mogoče zadovo-
ljivo rešiti nekaterih zelo pomembnih družbenih potreb občanov. Pri tem
mislimo predvsem na šolstvo, otroško varstvo, predšolsko in šolsko vzgojo
mladiine ter nekatere objekte družbenega standarda. To pa so tista področja,
kjer se moramo zavzemati za izipolnjevanje temeljnih ustavnih dolžnosti
glede osnovne vzgoje ter splošne izobrazibe mladine.
Konkretnio gre za izrazito pomanjkanje vzgojno-A?-arstvenih ustanov in
za posebno institucijo, ki bi z najrazličnejšimii aktivnostmi vključevala
otroke in mladino, jih vzgajala in odtegovala nezaželjendm vplivom. Občane,
predvsem pa proizvajalce v gospodarskih organizacijah prosimio, da raz-
pravljajo o tem predlogu. Na oisnovi pozitivnega odgovora bd skupščina
izdelala srednjeročen program razvoja omenjenih dejavnosti. Izvršitev pro-
grama pa bi bila lodvisna od sodelovanja idelovnih organizacij. Menimo, da
bi lahko bila taka rešitev sprejemljiva za gospodarstvo. Saj bi s tem odipadlo
neposredno zhiranje sredstev za posamezne namene. Tako zbrana sredstva
naj bi se natekala v sklad družbenih služb in bi se koristila strogo namen-
sko, kar bi zagotavljal samoupravni organ sklada, sestavljen od predstav-
nikov delovnih 'Organizacij.
Trdno smo prepričani, da se bodo občani in proizvajalci zavzeli za tak
način reševanja omenjenih vprašanj, to tem bolj, ker gre za naše otroke.
Predsedstvo
Skupščine 'Občine Celje
NEKAJ MISLI ZA UVOD V OBČINSKO PRORAČUNSKO RAZPRAVO
V CELJU
POTROŠNJO USMERITI V REALNE OKVIRE
O'blikovanje proračunske potrošnje v celjski občini za letošnje leto
temelji predvsem na prizadevanjih ožje in širše družbeno-'političine skup-
nosti, da se usikladi proračunska potrošnja z realnimi goispodarskiimi gibanji
in možno'stmi.
Na tej podlagi izoblikovana sredstva v celjski komuni predstavljaj'O
potencial 3.272,000.000 starih din, kar pomeni nominalno povečanje
proiračunskih dohodkov v O'dnosu na lanskoletni rebalansirani oziroma re-
aliziirani proračun le za 6,8 %, na proračun pred rebalansom pa je to pove-
čanje komaj za 1,5 %. Zahtevki koristnikov proračuna pa so za 54,6 % večjd
od lanskoletne realizacije. Razumljdvo je, da je tako stanje nevzidržno in
bo treba veliko tega usmeriti v realne okvire.
To seveda narekuje bolj kot fcdajkoli poprej uveljavljanje ustavnih
načel, po katerih mora komuna v prvi vrsti zagotoviti sredstva za izobraže-
vanje, kulturo in znanost, socialno in zdravstveno varstvo, komunalno
dejavnost ter za potrebe svojih predstavniških organov in uprave. To pa
narekuje spremembo miselnosti v glavah koristnikov proračuns'kih sred-
stev, ki bi se naj odražala v težnjah za zmanjšanje proračunske potrošnje
na vseh tistih nivojih, 'ki jih ob sedanjih pogojiih ni mogoče financirati iz
proračuna komune.
PREDVSEM ZA DRUŽBENI RAZVOJ V KOMUNI
Proračunska sredstva bo'do morala biti uporabljena zares le za tiste
dejavnosti, ki po'gojujejo normalni družbeni razvoj v komuni. Vsa ta pri-
zadevanja pa končno gredo v to, da kar se da najbolj uskladimo potrebe
in želje z dejanskima možnostmi v komuni, kar je v letošnjem letu spričo
realnega zmanjšanja proračunsikega potenoiala še posebej potrebno. Vsa
ta prizadevanja so, kajpak, v skladu s težnjami, ki jih zasleduje tudi go-
spodarska reforma.
Struktura proračunske potrošnje bi izgledala po doslej izoblikovanih
stališčih v primerjavi s strukturo v preteklem letu takole:
Stru'ktura porazdelitve ¡proracunsikih sredstev 'torej kaže vsa prizade-
vanja v smeri povečanja sredstev za družbene službe, predvsem pa za
šolstvo. Sredstva za zdravstveno varstvo v strukturi kažejo sicer zmanj-
šanje v letošnjem letu, vendar to ne pomeni, da se bodo dejansko zmanj-
šala sreds'tva za konkretne socialne namene (podpore, domska zaščita in
drugi socialni izdatki). Zmanjšanje gre predvsem na račun tistih postavk,
kli pravzaprav niso imele niič skupnega s sociialnim in zdravstvenim var-
stvom, saj gre predvsem za zmanjšanje administrativnih izdatkov.
Rahlo povečanje sredstev za javno upravo ne pomeni povečanja šte-
vila uslužbencev občinske uprave, temveč gre pri tem izključno za prevzete
obveznosti na področju sodstva, tožilstva in pravobranilstva, kar je doslej
spadalo v okvir okrajne'ga proračuna. Delno povečanje te postavke gre
tudi na račun povečanja materialnih izdatkov zaradi porasta cen.
KOMUNALNA DEJAVNOST SE NE BO ZMANJŠALA
Za predvideno znižanje proračunskih sredstev v komunalni dejavnosti
je treba povedati, da ne gre za zmanjšanje te 'dejavnosti, temveč za financi-
ranje liz drugih izvenproračunskih virov, in sicer iz sklada za uporabo mest-
nih zemljišč, cestnega sklada itd.
Občutno povečanje je tudi pri sredstvih za negospodarsike investioije.
To so predvsem prevzete obveznosti od bivšega okraja v viišini 113 m'lM-
jo'nov starih din. V tej postavki so tudi obveznosti plačevanja obresti za
posojila, ki jih je najela občinska skupščina ter nova obveznost v višini
100 milijonov starih din za nadaljnjo izgradnjo osnovne šole v Štorah.
Glede finan air anj a dejavnosti krajevnih skupnosti je treba omeniti tudd
dejstvo, da se ceste IV. reda, ki so jih sicer krajevne skupnosti prevzele v
oskrbo, finanoirajo iz cestnega siklada. Zato pomeni naviiidezno zmanjšanje
sredstev za krajevne skupnosti dejansko več sredstev kot jih kaže struk-
tura razidelitve proračunskih sredstev.
Pri postavki gospodarskih posegov je treba poudariti, da gredo ta sred-
stva predvsem za regresiranje mleka, ki je vezano na zvezno in republiško
regresiranje, ter za regrestiranje vozovnic šol'oobveznih otrok, ki se vozijo
v popolne osemletke iz oddaljenih krajev.
V nadaljevanju obja'vljamo nekatere postavke občanskega proračuna,
ki so za občane najbolj važne po naslednjem predlogu osnutka:
PREDLOG
osnutka proračunske potrošnje občine Celje za leto 1966.
V starih 000 din
PREDLOG
osnutka proračuna komunalne dejavnosti za leto 1966.
PREDLOG
osnutka financiranja krajevniti skupnosti za leto 1966.
v starih 000 din
PREDLOG
osnutka financiranja komunalnih potreb iz sredstev sklada za uporabo
me&tnih zemljišč.
VEČJA ODGOVORNOST SAMOUPRAVNffl ORGANOV
Iz pregleda je jasno razvidno, da lOsnutek proračuna dejansko ne vse-
buje nobenih gospodarskih naložb, To pomeni, da bo skrb zanje prepuščena
na podlagi skupnih dogovorov delovnim organizacijam v komuni. Decen-
tralizacija in vsa prizadevanja gospodarske reforme gredo predvsem v tej
smeri, da sredstva ostanejo tam, kjer so bila ustvarjena. To pa hkrati po-
meni, da prevzamejo samoupravljalo! v komuni večjo odgovornost, ob-
činska samouprava pa tako vsebino dela, ki ji je po ustavi dejansko tudi
namenjena.
ZADNJO BESEDO BODO IZREKLI OBČANI
Ta sestavek naij posluži kot uvod v široko javno razpravo o osnutku
proračuna celjske občine še preden bodo občani na zborih volivcev prve
dni v februarju razpravljali o njem. Občani bodo s svojimi konstruktivnimi
predlogi brez dvoma prispevali levji delež, da bo osnutek proračuna dobil
tako obliko, ki bo v skladu z interesi občanov in hkrati z interesi komune
ter širše družbene skupnosti.
Na podlagi pripomb, mnenj lin predlogov občanov in drugih samo-
upravnih činiteljev v široki in svobodni razpravi na zborih volivcev in
zborih delovnih skupnosti se bo brez dvoma izoblikovala tudi najbolj pra-
vična razdelitev proračunskih sredstev za družbeno najbolj utemeljene
naložbe v komimi. - ma -