Št, 62. Gorica, v petek 11. septembra 1914. Izhaja vsak petek popoldne« Stane na leto 4K ¦lti leta ...... 2 K Posamezne številke stanejo 8 vin. Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. a Tečaj XLIV —-—$ Upravništvo in uredništvo se nahajati v Gosposki ulici št. 7, i. nadstropje na desno. Oglase in poslanice računamo po petit-vrstah, in sicer vrsto po 16 v, če je tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v če trikrat. Večkrat po pogodbi. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, —Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. _2T0 S severnega bojišča. Kakor smo že poročali, se bijejo na severu, v Galiciji in v Ruski Poljski velike bitke, kakor jih ne pozna svetovna zgodovina. Največja bitka se je pričela 25. avgusta vzhodno od Krasnika in je trajala 9 dni. Končala je s popolno zmago Auffen-bergove in Danklove armade. Velikanski vojni plen, 200 topov, veliko vojnega materiala, na tisoče ruskih ujetnikov, to je bil uspeh sijajnega junaštva naših vojakov. Kljub tem neoporekljivim uspehom, pa je odredilo armadno vodstvo, da se umaknemo iz višjih strategičnih ozirov, pred Lvovom in ker je škoda^r^nrjTBiroTažru-šeno mesto Lvov, da se prepusti Lvov sovražniku brez boja. Vse to se je zgodilo vzorno in v redu, kakor je bilo določeno. Kako pravilna je bila odločitev armadnega vodstva, se vidi šele sedaj, ko so novi uspehi potrdili vse račune naših generalov. Sovražnik je bil na severu premagan od armad Auffenberga in Dankla, na jugu so ga pa pustili naši generali nalašč malo dalje in tako se nahajajo sedaj Rusi v križnem ognju. Zadnje vesti pa prinašajo Še veselejša sporočila. Naši so zopet pričeli z zmagovito ofenzivo, in Rusi se morajo umikati. Zgodi se jim torek lahko, da do-žive v Galiciji isto usodo, ko njih tovariši v Vzhodni Pruski, da jih bo na tisoče zajetih. Zato pa lahko tudi z zaupanjem gledamo v bodočnost, ker naša armada ne zna samo zmagati, temveč tudi v pravem času nekaj žrtvovati in s tem še povečati poznejši uspeh. Dunaj, 6. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 3. septembra so zasedli Rusi v velikem okrožju okoli Lvova se nahajajoče okope. Naše čete so odšle že poprej, da obvarujejo odprto mesto pred bombardiranjem in ker je bilo tudi iz operativnih ozirov boljše, da še prepusti Lvov sovražniku brez boja. Rusi so torej obstreljevali le nezavarovane pozicije. ir Armada generala Dankla je vnovič v hudem boju; na ostali fronti je po velikih bitkah preteklega tedna razmeroma mirno. Namestnik generalnega štaba, generalni major pl. Hofer. Dunaj, 7. (Kor,) Uradno se poroča: Razven že sporočenih novih hudih bojev armade generala Dankla, proti kateri je poslal sovražnik z železnico precejšnja ojačenja, je došlo še poročilo, da je špe-cijalno neka skupina pod poveljstvom fml. Kestraneka k,rvavo odbila neki močen napad Rusov in vjela pri tem nadalj-nih 600 Rusov. Sicer vlada na obeh bojiščih, kolikor je znanp, tudi dane^ relativno mir. — Namestnik šefa generalnega štaba, generalni major pl. Hofer. Dunaj 9. (Kor.) Uradno se pojoča: V okrožju Lvova se je pričela nova bitka. Namestnik šefa gener. štaba, generalma-jor pl. Hofer. Junaška smrt dveh naših avijatikov. — Dunaj, 9. (Kor.) Avijatika-oficirja, nad-poročnik Flassig in poročnik Wolf„ sta na severnem bojišču pri izvrševanju avijatiš-kega poklica umrla junaške smrti. Flassig je bil tri dni pred smrtjo povišan v nad-poročnika. Strahovita nesreča fml. Franca Pau-kerja. — Budimpešta, 9. (Kor.) Kakor poroča »Az Est« je postal divizijonar fml. Franc Pauker v Stily-Sapu žrtev strahovite katastrofe. Prišel je pod kolesa nekega odhajajočega vlaka in je bil na mestu mrtev. Odrejena je preiskava. Pohvala goriških planincev. Dunajski list »Zeit« je te dni prinesel pogovor svojega urednika s podpolkovnikom g. pl. Woinowichem, poveljnikom goriškega bataljona planincev, ki leži sedaj ranjen na Dunaju. G. pl. Woinovich je rekel: »Ako že moram kaj govoriti, storim to samo za to, da izrazim svoje občudovanje nad izredno pogumnostjo in bravuro, katero je pokazal 27. planinski polk in še posebno goriški bataljon v bojih dne 26. avgusta. Približali smo se bili Rusom na 1200 korakov. V tem hipu je ruska infante-rija napadla levo krilo našega bataljona. Z rezervo, ki sem So se imel na razpolago, sem v kratkih minutah pognal sovražnika v beg.« Boji na jugu. Enako vesela poročila prihajajo z juž-negabojišča. Poročali smo že, da je sklenilo naše armadno vodstvo, da ostanemo zaenkrat na jugu le v obrambi, ker je zgubila vojna s Srbijo po vojni napovedi Rusije skoraj ves pomen. Kako nevarno pa je prodirati v naše ozemlje in kako izvrstno je hranjena naša meja, to so pa morali sedaj Srbi bridko okusiti. Pri Mitrovici v Slavoniji ob Savi so hoteli priti v naše ozemlje. In res je prišla cela divizija Srbov v Mitrovico. Ali le kratko je bilo njeno veselje. Ker naši so pustili Srbe nalašč čez Savo, ko so bili pa čez reko, so jim razbili most, vso divizijo uničili in da se ni udalo 5000 Srbov, bi niti eden ne ostal med žvimi. 4000 Srbov vjetih. Dunaj, 7. (Kor.) Z vojnega tiskovnega stana se uradno poroča: Vrhovno armadno poveljstvo je izdalo, dne 7. t. m. sledeče povelje: »Z izrednim veseljem zamorem kon-statirati, da je bilo okoli 4000 srbskih vojakov pri poskusu, da bi pri Mitrovici u-drli na naše ozemlje, vjetih. Pri tej priliki so naše čete na jugu zaplenile tudi srbski vojni materijah To se mora takoj splošno objaviti. Nadvojvoda Friderik, general pehote/ ' 5000 s«- / skih vjetnikov v Budimpešti. Bu^npešta 9. (Kor.) Danes je šlo skozi Budimpešto okoli 5000 srbskih vojnih vjetnikov timoške divizije, ki bodo internirani v bližini Grana. Vjetniki pripovedujejo o strašnih razmerah v srbski armadi. Izjavljajo, da je oskrba tako slaba, da si slabše .ni mogoče misliti. Več dni zapored niso dobili drugega kakor kos I suhega kruha in so morali trpeti velika I pomanjkanja. Tudi plače se izplačujejo I jako neredno. Rezervisti in črnovojniki J je sploh ne dobe. Tudi vlada nezadovolj- J stvo, ker imajo Srbi v tako kratkem času j sedaj že tretjo vojno. Dogajajo se tudi j mnogoštevilni upori proti predstojnikom. J Odporna sila vojakov je tako oslabljena, J da se radi udajo. J. Boji na zahodni meji Kakor na severu, tako se bijejo tudi j na zahodu velikanske bitke. Nemci rrodi- j rajo dalje proti Parizu in trdnjava za trd- J njavo pada v njih roke, tako da so Nemci J že pr^sd Parizom. Na jugu, so pričeli Fran- j cozi zopet z ofenzivo, da rešijo Pariz pred j obleganjem. Kljub veliki premoči še niso j dosegli uspehov. Tudi na Pruskem so se ! pričeli novi boji. Splošen položaj na bo- I liscih, kjer so Nemci je ta. Nemci so pov- J sodi zmagoviti, v trenotku pa se priprav- I Ijajo velike bitke, ki bodo odločene naj- j brže v prihodnjih dnevih. Do tedaj pa je I treba malo počakati n zaupati v pravico, j ki je na naši strani. I Obleganje trdnjave Nancv in Maubeuge. I Berlin, 6. (Kor.) Veliki generalni štab j poroča; Cesar Viljem je prisostvoval vče- i raj napadalnim bitkam za utrdbe trdnjave j Nancv. I Dve utrdbi trdnjave Maubeuge sta pa- j dli Artiljerija je streljala na mesto, ki se- t daj gori na več mestih. | Iz listin, ki smo jih dobili v naše roke, 1 je jasno, da je bil sovražnik od armad j Klucka in Biilowa severno od belgijske i Može presenečen. Še 17. avgusta se je I mislilo, da je tam samo nemško konjeni- I štvo. Konjeništvo tega krila, pod vod- j stvom generala Marwitza je torej izvrstno j prikrivalo premikanje čet. I Pariz, 7. (Kor.) Zvečer izdani komuni- I ke pravi: 1 Na našem levem krilu so prišle naše I armade z desnim krilom sovražnika ob i bregu reke Grandc Morin zopet v dotiko. i ¦V centrumu, na desnem krilu, v Lotarin- I giji in v Vogezih se boji nadaljujejo. Do- I sedaj ni poročati nobene izpremembe. Boj, i ki se je razvil med sprednjimi obramben!- i mi oddelki Pariza in predstražami desnega I nemškega krila, je zavzel danes večje di- J menzije. I * Trdnjava Maubeuge se še vedno ju- t naško brani. I Trdnjava Maubeuge — padla. \ Berlin, 8. (Kor.) Veliki glavni stan po- j ročazdne8. t. m.: j Trdnjava Maubeuge je včeraj kapitulirala. V naših rokah je 40,000 vjetnikov, med njimi 4 generali, dalje 400 topov in veliko število vojnega materijala. Francozi zapustili Rouen. 1 Kopenhagen,. 5. (Kor.) Iz Londona so 1 došle semkaj vesti, da so Francozi izpraznili Rouen. Pariz se pripravlja na obleganje. Pariz, 6. (Kor.) Preko Berlina se poroča: V Parizu nadaljujejo s pripravami za obrambo mesta. Bolonjski gozdič izgleda, kakor da bi deloma izginil. Pota v Pariz so zabarikadirana. Pritok prostovoljcev je naravnost kolosalen. Angleški komunike o operacijah na francoskem bojišču. London, 8. (Kor. Preko Berlina.) Vladni komunike, ki daja splošen pregled o francoskih operacijah zadnjega tedna, pravi: Velike akcije ni bilo. Bilo je le spopadov, ki so bili le dogodljaji strategičnega umikanja zaveznih čet provzročenega po velikanski moči, ki so jo vrgli Nemci na zapadno bojišče. Prodiranje Nemcev ob belgijskem obrežju. Pariz, 8. (Kor.) Iz Ostende se poroča z dne 7. t. m.: Nemci so prodirali včeraj severozapadno od Bruslja med Gentom in Antwerpnom. Vse zveze med obema mestoma so pretrgane. Pri Oordegemu v bližini Wetterna, se je vršil včeraj spopad. Belgijske čete so se morale pred sovražnikom, ki je bil v premoči, umakniti. Majorja pl. Connincka je zadela kro-glja v glavo in ga usmrtila. Del belgijskega obrežja pod vodo. London 7. (Kor.) Iz Ostende se poroča: Belgijske ženijske čete so spravile del dežele, posebno Mecheln, pod vodo. Ter-monde so Belgijci zapustili. Rezervisti iz Lilla poročajo, da so Nemci naložili deželi vojno kontribucijo v znesku 200 milijonov frankov. V Luttichu se je pričelo čutiti pomanjkanje živeža. Francozi napovedujejo ofenzivo. Pariz, 9. (Kor.) Uradno se poroča: Francoski generalissimus je dal svojim četam sledeče dnevno povelje: Sedaj ni več trenotek, da gledamo nazaj, ampak moramo napadati, vreči sovražnika nazaj in obdržati pridobljeno ozemlje, pa naj stane kar hoče. Francoska ofenziva. Berlin 10. (Kor.) Generalni štab javlja: Vzhodno od Pariza so bile čete, ki so prodirale črez reko Marne proti Parizu napadene od močnejšega sovražnika. Čete so v dvodnevnih bitkah zadržale sovražnika in same prodirale naprej. Ko je bil javljen pohod novih močnih sovražnih kolon, je bilo njih krilo vrženo nazaj. Sovražnik ni zasledoval na nobenem mestu. Kot vojni plen teh bitk je naznanjeno dosedaj 50 topov in nekaj 1000 ujetnikov. Vzhodno od Verduna bojujoče se čete se nahajajo v neprestanih bojih. V Lotarin-giji in v Vogezih je položaj neizpremenjen. Na vzhodnem bojišču je boj zopet pričel. — Generalni kvartirni mojster v. Stein. I Pomorski boji. Angleška križarka »Pathfinder« zadela na \ mino in se potopila. London, 7. (Kor.) Tiskovni urad poroča: Lahka križarka »PatMinder« je zadela na vzhodnem obrežju Anglije na neko mino in se naglo potopila. Izgube kri-žarke »Pathfinder« znašajo: 4 mrtve, 13 ranjenih in 243 pogrešanih, rešenih je 56—60 mož posadke. Nove žrtve miri. London,-8. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V Severnem morju sta zopet dve ladji-vlačilki zadeli na mine in se takoj potopili. Gre za vlačilki »Irnperialist« in »Revigo«. Dva moža posadke »Imperia-lista« se pogrešata. Anglež; zasedli nemški Samoa. Berlin, 8. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Glasom sedaj došlih zanesljivih poročil so Angleži nemški Samoa zasedli dne 29. avgusta brez vsakega boja. * Ruske čete na Angleškem. »Piccolo« z dne 7. t. m. prinaša naslednjo cenzurirano brzojavko iz Berlina: Iz Stockholma prispele brzojavke poročajo, da je tjekaj došla vest, da se je v Ar-hangelskem vkrcalo na ladje 250.000 Rusov, ki jih prepeljejo na Angleško. Tudi malmoeški dnevnik poroča, da je njegov dopisnik v Ystadu govoril s kapitanom nekega švedskega parnika, ki je prišel z Angleškega. Kapitan je rekel, da so se na raznih točkah v Angliji izkrcale številne ruske čete. Računa se 70 do 80 tisoč mož, ki se odpošljejo v severno Francijo. Gre torej za dvoje poročil iz različnih virov, kf se pa v dejstvu — razen števila — popolnoma vjemati; zato se misli, da je vest resnična. Iz Arhangelska v Belem morju do angleške ohali v Severnem morju je nad 2000 milj, tako da traja vožnja s parniki, ki vozijo povprečno z naglico 10 milj na uro, 9 dni. | Vest o prevažanju ruskih čet na Angleško je neresnična. — Ruski poslanik v Londonu je izjavil, da ne prepelje ruska vlada nobenega vojaka na Francosko ali Angleško. Tripleententa bo sklepala mir skupno. Pariz, 6. (Kor.) »Agence Havas «poro~ ča iz Londona: Državni tajnik za zunanje zadeve, sir Edvard Grev, kakor tudi veleposlanika Francije in Rusije, so podpisali dopoldne v zunanjem uradu slede-I čo izjavo: J »Pooblaščeni tozadevno od svojih vlad, podpisani izjavljajo: Vlade Velike Britanije, Francije in Rusije se obvezujejo J medsebojno, da ne bodo tekom sedanje j vojne sklepale nobenega separatnega mi-j ru. Vse tri vlade sklenejo dogovor, da pri i bodočih mirovnih pogajanjih nobena iz-I med zavezniških velesil ne bo mogla sta- viti mirovnih pogojev, ne da bi se poprej I sporazumela z vsakim obeh drugih zaveznikov. Novi albanski vladar. I Rim, 7. (Kor.) »Giornale d'Italia« poroča iz Drača-: Novi knez Albanije postane Burhan Eddin efendi, sin bivšega turškega sultana Abdula Hamida. Albanija ostane istočasno popolnoma neodvisna od Turčije. Knez-si bo izvolil zastavo po svoji lastni volji. Za konstituiranje provizorične vlade pričakujejo sedaj prihoda Essad paše in voditeljev iz notranjosti dežele. Potom srečkanja bo sestavljen senat, ki mu bo načeloval Essad paša. Bivši turški oficir, Irfan, je imenovan za višjega poveljnika v Draču. Novi papež. — Habemus papam, katoliška cerkev ima svojega glavarja. Po kratkem posvetovanju so izvolili kardinali dne 3. septembra nadškofa iz Bologne, markija della Chiesa za papeža. Novi papež slovi kot izborni diplomat in bo vreden naslednik papeža Leva XIII. Domače vesti. Smrtna kosa. — Dne 1. t. m. je umrl v bolnici Steinhof pri Dunaju g. dr. Jos. Leupušček, odvetnik v Gorici. Pokojnik je bolehal več časa in je bil skoraj 2 leti v bolnici Steinhof. Blagemu pokojniku ki je bil delaven in značajen rodoljub bodi lahka tuja žemljica! Poroka. — Dne 4. t. m. se je v Trstu poročil g. dr. Kari Pirjevec, c. kr. profesor na slov. gimnaziji v Gorici, z gospodično Ido Gombač, hčerko g. Gombač, nadre- I videnta c. kr. državne železnice v Trstu. ' Bilo srečno! Poroka. — Dne 7. t. m. se je poročil tukaj g. Adolf Savelli, c. kr. poštni oficijal, z gospodično Lidijo Miserit, učiteljico. Čestitamo! Ranjenci v Gorici. — V goriški vojaški bolnišnici se nahajajo naslednji ranjenci: provijantni poročnik 3. težke havbične divizije Karel Hank iz Poličke na Češkem, bolan. — Infanterist Virgil Rusig od 27. domb. polka iz Ronkov, strel v levo stegno. — Korporal 27. domobr. polka Boemo Benedikt iz Gradeža, obstreljen. -— Enoletni prostovoljec dr. Rafael Mahnič od 27. dombr. polka iz Dekanov pri Kopru, obstreljen. — Peter Lapak, kanonir 8, polj. tofi. polka, doma iz Št. Pavla na Sp. Štajerskem, bolan. — Boštjan Kenda, na-domest. rezervist 17. pešpolka, doma iz Idrije, strel v glavi. —Jakob" Nedok, dra-gonec 5. drag. polka, udarjen s kopitom na nogo, doma iz Vorečav. — Anton Zora, pešec 47. pešpolka, doma iz Prvačine, lahko ranjen od strela na roki. (Ta je že odpuščen ozdravljen in se vrne na bojišče.) V rezervni bolnici (Centralno semenišče) so naslednji ranjenci: cetovodja 8. polj. top. polka (II. bat.) Jožef Herunter iz Neudorfa pri Gradcu. — Cetovodja 8. polj. top. polka (V. bat.) Al. Baliko, doma iz Sv. Ivana v Puščavi na Sp. Štajerskem. — Pešec Jakob Cumaj od 27. domobr. polka iz Gorice (stanujoč v Gradežu). — Kanonir 8. polj. top. polka (II. bat.) Jožef Šinigoj iz Dornberga. — Nadom. rezervist Ivan Puch od 47. pešpolka iz St. Vicenti. — Pešec 47. pešpolka (2. komp.) Ivan Culegar iz Fojane v Brdih. V pond. opoldne so pripeljali zopet 5 lahko ranjenih v Gorico s severnega bojišča: eden je kanonir, ostali planinci. Med njimi je Andrej Černic iz Štandreža, ima rano na roki od bajoneta, in Franc Bre-šan iz Ločnika. Na goriški realki se je te dni vršila matura pod predsedstvom ravnatelja prof. J. Zupančiča. Maturo so naredili sledeči dijaki: Bonetta Ervin, Feigenbaum Jožef, Furlani Karol, Gasparini Silvij, Genser Robert, Kosiša Adolf, Knes Edvard, Pan Vik-! tor, Šiskovič Albin, Urbane Stanko, Hugo vitez Berks, Friderik Hočevar in Bogomir Sfiligoj. Za »Rdeči križ« je darovala gospa Ivanka Anžič iz Gradiške K 5. (Denar hrani naše upravništvo.) Nova slovenska modistka v Gorici. — V Šolski ulici št. 6 je otvorila g. R. Fabčič modni salon za izdelovanje dam- I skih klobukov. Salon je jako okusno ure- I jen in ima v zalogi najmodernejše damske klobuke in nakite. Našim cenj. damam prav toplo priporočamo, da podpirajo to našo I prvo slov. obrtnico. I Opomin za obvezance črnovojnike. — I Mnogi obvezanci črne vojske, ki so bili I o svojem času odpuščeni kot nadštevilni, I se do sedaj še niso predstavili. I Poživljajo se, da se takoj predstavijo I pri črnovojni ekspozituri na Opčinah. 1 Oproščeni prijave so samo obvezanci, I ki so bili uradno oproščeni aktivne službe, I oni, ki so bili superbitirani, ali ako so bili j predlagani za superbitracijo, oni, ki so se 1 predstavili po 26. juliju 1914 in so bili od-I puščeni kot nesposobni za službo v črni I vojski, konečno oni, ki so bili proglašeni I nesposobnim za vojaško službo (wafen-I unfahig). I Narodna šola na Blanči. — Ker je I uporabljeno poslopje na Blanči začasno od ! vojaške uprave, se preseli Narodna šola za ! to dobo v »Šolski Dom« v Križni ulici. Le-j tos se otvori tudi III. razred, uspeh izredne I požrtovalnosti Goričanov. I Vpisovanje za vse tri razrede bo j v ponedeljek in torek, dne 14. in 15. t m. I v Šolskem Domu. V sredo 16. t. m. bo pri I Sv. Antonu maša, v četrtek pa se prične I redni pouk. -~~ Slovenski stariši, slovenske I otroke v slovenske šole! I Pevsko in glasbeno društvo v Gorici I (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) I naznanja, da bode r ed n o v p i s o v a n j e v društveno glasbeno šolo od dne 15. do 30. septembri t L od 10. ure pred. do 1. pop. v društvenih prostorih Via S. Gio-j vanni št. 7, 1. nadstropje. Glasbeno šolo nadzoruje visoka c. kr. naučna uprava. . Odbor »Pevskega in glasbenega društva« . ! v Gorici. i Začetek šolskega leta 1914.15 na c. kr. realki v Gorici. — Vpisovanje učencev v I. razred se vrši 16. septembra 1914 ob 9. uri dopoldne. Pismeni in ustmeni vspre-jemni izpiti za I. razred se prično 17. sept. 1914 (četrtek) ob 9 uri dopoldne v I. a razredu. Vpisovanje v IL—VIL razred se bo vršilo v dotičnih razredih dne 17. sept. 1914 ob 8. uri zjutraj. Vsi učenci, ki dose-daj niso obiskovali tukajšnega zavoda, in žele vstopiti, se morajo zglasiti v ravna-teljevi pisarni in predložiti spričevalo o cepljenih kozah. Natančneji pogoji glede vsprejema in izpitov so razvidni iz zadnjega šolskega izvestja ali pa se zvedo pri ravnateljstvu. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici se otvori po odredbi predstojnih oblastev šolsko leto 1914/15 v običajnem predpisanem času, t. j. v sredo, dne 16. septembra t. 1. Ta dan bo od 9.—12. ure predpo-ludne vpisovanje za sprejem v pripravnico. Prijavijo naj se gojenci, ki naj imajo vsaj dopolnjeno štirinajsto (14.) leto ali pa oblastveno dovoljen izpregled nedolet-nosti, v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov ter naj se izkažejo ne le s i krstnim listom, zadnjim šolskim ter z uradno zdravniškim izpričevalom, nego tudi s potrdilom o cepljenju koz. Spreje-, manja v prvi tečaj ne bo, ker je bilo že po I sprejemnih izpitih meseca julija t. 1. doseženo najvišje dopustno število gojencev. Isti dan, v sredo, dne 16. t. m., zjutraj ob osmih naj se oglase pri ravnateljstvu vsi oni dosedanji gojenci, ki imajo dovršiti kak ponavljalni ali naknadni izpit. Vsi dosedanji gojenci, ki nameravajo nadaljevati I študije na tem zavodu, naj to naznanijo s j tem, da prinesejo sami ali pa pošljejo rav-I nateljstvu zadnje šolsko izpričevalo vsaj j do vštetega 15. septembra t. L Šolsko leto j se prične v soboto, dne 19. t. m., ob osmih J zjutraj s službo božjo pri sv. Antonu, ka-I tere se morajo udeležiti vsi priglašeni go-[ jenci. Druga podrobnejša določila so raz-I vidna z oglasa na črni deski v zavodu. — J . Ravnateljstvo. I Vpisovanje v štirirazredno mešano I mestno ljudsko šolo s slovenskim učnim J jezikom v Gorici (Podturnom) bo v pone-I deljek in torek, dne 14. in 15. t. m. od 8. j do 11. ure predpoldne. V sredo, dne 16. j t m., bo otvoritvena služba božja; v če-I trtek, dne 17. t. m. pa se prične pouk. Zločinski uboj. — V nedeljo je udaril v vasi Podgozd nad Grgarjem 23 letni R. Plesničar v prepiru Št. Povšiča s kolcem ' po glavi s tako silo, da ga je ubil. Občinski tajniki se lahko oproste aktivnega vojaškega službovanja. — Dežel- J ni odbor naznanja, da mu je naznanilo vo- j jaško poveljstvo v Gradcu, da se morejo oprostiti aktivnega vojaškega službovanja oni občinski tajniki, ki so bili vpoklicani po 26. mobilizacijskem dnevu in če še ni j vojno krdelo, ki mu pripadajo, na pohodu. Občinske uprave morajo nemudoma na- i znaniti deželnemu odboru ime dotičnega vpoklicanega tajnika, kraj, kamor je bil vpoklican, in krdelo, ki mu pripada. Okrožnica deželnega odbora vsem občinam in cestnim odborom. — V zadnjem času se vedno bolj pogosto dogaja, da predlagajo občine in cestni odbori proš- \ nje za podpore v zgradbo ali popravo cest j še-le tedaj, ko se je dotično delo pričelo, 1 ali pa celo dovršilo. Na ta način je držav- j nim in deženim oblastim odvzeta možnost nadziranja javnih del, ki jim pritiče kot | podpornm oblastim. Deželni odbor opo- j zarja občine in cestne odbore, da se od I sedaj naprej nikakor ne bodo upoštevale J prošnje za podporo ako bi se dotično delo j pričelo še predno pristojne oblasti porde j dotične načrte. j. Prodaja grozdja. — V soboto dne 19. t. m. ob 2, uri popoldan bo v državnem J trtnem nasadu v Tržiču (Monfalcone) in v pondeljek dne 21. t. m. ob 10. uri predpol- I dan pa v državnem trtnem nasadu v Mi- I trovici pri Žrninju prostovoljna prodaja.! dražbenim potom v prvem kakih 1200 kg j v drugem kakih 1500 kg lepega grozdja J boljih vrst za napravo vina. Zanimanci se J s tem vabijo na dražbo. C. kr: vinarski J nadzornik za Primorsko. j Vojnospominski okvirji. — V korist j Rdečega križa je predlagala rodoljubna družina vpeljavo vojnospominskih okvir- i jev. Kdor si hoče ohraniti spomin na se- j danjo velepomembno vojno, ta si kupi tak i okvir in vloži vanj sliko, ki spominja na i sedanjo vojno. Okvirji se dobe v Paternol- j lijevi knjigarni v Gorici in veljajo 60 v. j Čisti dobiček pripade Rdečemu križu. Ro- j doljubi! N ab a v i t e si v o j n o s p o - I minske o k v i r j e in koristite s tem j dobri stvari! j Pozor pred žepnimi cedilniki! — V j zadnjem času so se prav pogosto omenjali j razni žepni cedilniki kot najboljše sred- j stvo za očiščenje vode. Tako so kupovali j vojaki v veliki množini žepne Cedilnike, j Strokovnjaška preizkušnja cedilnikov pa j je dokazala, da ne-oproste nobeni cedilniki j onesnažene, vode od bolezenskih kali. Zato j je uporaba teh cedilnikov brez koristi, če j ne sploh škodljiva, ker ustvarja napačno j mnenje, da se srne s cedilnikom piti vsako I vodo, tudi če je še tako onesnažena. Za I žepne cedilnike torej nobenega vinarja! J Sprejemanje zasebnih omotov za pri- I padnike c, in kr. armade, ki se naj preva- I ., žajo s polsko pošto, je začasno ustavljeno, j m Različne stmiike pošiljajo šokolado I in druga krepčila tako omotana in opremljena, da izgledajo kakor pisma vojne pošte. Opozarja se torej, da se morejo slfčne pošiljatve pošiljati osebam pri armadi na bojnem polju le odprte kakor vzorci proti plačilu navadnih pristojbin za vzorce. Ne-frankovane ali nezadostno frankovane slične pošiljatve se morajo odpošiljateljem vrniti. Razne vesti. Slovenec zaplenil rusko zastavo. — Slovenski ranjenci pripovedujejo, da je v boju z Rusi Slovenec Lovšin zaplenil zastavo nekega ruskega polka. V hudem boju, v katerem so bili slovenski fantje, je iztrgal Rusom rusko zastavo in si jo ovil okoli telesa ter se boril dalje. Lovšin ni ranjen ter se bori dalje na ruskem bojišču. Odkje je Lovšin nam ni znano. Iz življenja novega papeža. — Novoizvoljeni papež je rojen dne 21. novembra leta 1854 iz plemenite rodbine markizov della Chiesa v Pegli, majhnem, krasno ležečem primorskem mestu, na morski obali zahodno od Genove. Študiral je v Rimu, v duhovnika bil posvečen leta 1878. Potem je študiral še štiri leta na akademiji v Rimu, kjer se duhovniki vzgajajo za upravne in diplomatične službe. Tu sije pridobil obojni doktorat iz prava. Dne 28. majnika 1883 je postal tajni kbmornik sv. Očeta ter se seznanil z ženialnim Rampollo, kojega ka-rijeri je sledil korak za korakom. Z Ram-pollom je bil tajnik nuncijature v Madridu in z Rampollom se je leta 1887 vrnil iz Madrida v Rim, kjer je bil takoj imenovan uradnikom državnega tajništva, v katerem se je leta 1900 povspel do mesta namestnika papeškega državnega tajnika, kar pomenja načelnika službe pri kardinalu državnem tajniku. Prvi konklave. — Hitro, kakor so obljubljali so izvolili kardinali novega glavarja rimsko katoliški cerkvi. Ali včasih ni šlo to tako gladko, kot izpričuje najjasnejše zgodovina prvega konklave. Bilo je v 1. 1270, ko so se zbrali prvič kardinali v mestu Viterbi v konklave k volitvi papeža. Celo leto je že trajalo konklave, a še ni bilo nobenega uspeha, kardinalom je bilo menda ljubo, da so bili brez gospodarja. Ko ni pomagalo vse dreganje in ko kardinali nikakor niso hoteli zvoliti novega papeža, tedaj se je pa lotil stvari glavar mesta Viterbi Raniero Gatteschi. In lotil se je papeževe volitve z vso odločnostjo. Vse kardinale je zaprl v krasno palačo in jim zagrozil, da jih ne izpusti, dokler ne zvolijo novega papeža. Kardinali, ki se jim sicer ni ravno slabo godilo, so bili zhog tega silno ogorčeni in sklenili so, da ne volijo nikogar. Ali vojvoda Raniero Gatteschi se ni dal kar tako ugnati v kozji rog. Vso streho palače je dal odnesti in j kardinali so bili tako izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam. Ali nekaj časa so še kljubovali. Skoraj pa je zbolel en kardinal in drugi kardinali so uvideli, da jih čaka ista usoda, če ne zvolijo papeža. In udali so se in zvolili Teobalda Visconti-I ja, ki je bil ravno na poti iz Jeruzalema. Ta je izvolitev sprejel in si.nadel ime Gregorja X. Tako je končal prvi konklave. Pariz pred obleganjem. — Nemci gredo proti Parizu in skoraj bo moral braniti francoski narod, svojo prestolico, lahkoživo mesto ob Seni. Francozi hočejo mesto braniti in tvegajo, da jim razdenejo težke nemške topovske kroglje tudi najrazkoš-! nejše stavbe, brez boja nočejo izročiti svo-j jega glavnega mesta. Vprašanje nastane I sedaj, če je pa tudi Pariz zadostno utrjen, i da vzdrži nemški napad in če ni njegova I bramba le brezpotrebno uničevanje imetja I in ljucii. | Sedanje utrdbe Pariza sestoje iz - 3 | delov: iz starih mestnih utrdb, iz notrarije-! ga in zunanjega trdnjavskega pasa. — Sta-: re mestne utrdbe, ki imajo obseg 36 kilometrov, so brez vojaške vrednosti in so zato tudi na več krajih opuščene in zrušene. Notranji trdnjavski pas tvorijo one trdnjave, iz katerih je obstal L 1870 zunanji trdnjavski pas. Tudi ta pas nima velike vojaške vrednosti in služi edino le kot oporišče in kot skladišče. Pravo važ-[ nost in obrambno sposobnost Ima le še zu-j nahji trdnjavski pas, ki je tako urejen, da se začenja s tremi utrjenimi taborišči, od j katerih feži eden na severu, drugi na vzhodu in tretji na jugozapadu. Vsako tako taborišče sestoji iz cele vrste forov in baterij. Vse te utrdbe so zgrajene na višinah, ki obkrožajo Pariz v precejšnji oddaljenosti. Oddaljene so 12—15 kilometrov od notranjega trdnjavskega. pasa in branijo na ta način mesto pred krogljami sovražnih topov. Francoski strokovnjaki trde, da morajo biti radi tega, sovražne baterije oddaljene od mesta 32—33 kilometrov. Pariz bi morala braniti armada 165.000 mož. Taka armada bi vezala, po mnenju francoskih pisateljev, vsaj pol milijona sovražne vojske in bi,bil na ta način sovražnik za druge dalekosežne vojne operacije znatno oslabljen. Kakor se pa vidi, niso Francozi računali z nemškimi 42 centimetrskimi topovi, ki spremene v najkrajšem času tudi najmočnejše trdnjave I v prah in pepel, kakor kaže usoda mest I Liege in Namur. L. 1870—71 so že oblegali Nemci Pariz in takrat so hoteli mesto izstradati. Pa kmalu so spoznali, da 'je to nemogoče in pričeti so morali z naskoki. V treh mesecih so potem zavzeli Pariz. Tudi sedaj bi bilo izstradanje najbrže nemogoče in tudi sedaj bo moral napad odločiti usodo Pariza. Zato pa mislijo tudi Nemci pričeti takoj z bombardiranjem Pariza in Pariz I doživi vsled 42 centimetrskih topov isto usodo ko trdnjave Liege, Namur, Lille in Maubeuge. Lvov, poljsko Lwow je glavno mesto Galicije in je bilo za časa poljskega kraljestva glavno mesto rusinske&a vojvod-stva. Mesto leži na rečici Peltvi, pritoku reke Bug. Lvov je obdan z griči, od katerih je najvišja Lysa Gora pokoli 400 metrov). Na južni strani Lvova je Wronow-ska Gora s trdnjavico. Stare utrdbe §o že - davno odstranjene in na njih mestu se nahajajo lepe promenade in nasadi. Modernih utrdb Lvov nima, le manjši okopi obdajajo mesto. Lvov sestoji iz nevelikega notranjega mesta in iz štirih večjih pred-, -mestij, ki so ločeni potom nasadov in parkov od mesta. Lvov ima okoli 220.000 prebivalcev, večinoma Poljakov, okoli 20.000 Rusinov in čez 20.000 Nemcev. Okolica Lvova je rusinska. K Avstriji , Je prišel Lvov L 1772, pri prvi delitvi Poljske. Mesto se je hitro razvijalo in posebno po 1. 1870., ko je dobilo občinsko avtonomijo. Kraljevo mesto Rheims. — Staroslav-no, krasno je mesto Rheims. 2e za Cezarjevih časih so priznavali njegovo krasoto. V tem mestu je krstil sv. Remigij po zmagoviti bitki nad divjimi Alemani fran-kovskega kralja Klodvika in njegovo vojsko. Po verdenski pogodbi iz 1. 843 je pripadlo mesto Franciji, postalo 1. 1138 mesto in škofje v Rheimsu so dobili vojvodske pravice. Od te dobe so bili v remški katedrali, biseru gotske umetnosti, maziljeni in kronani vsi francoski kralji in sicer so rabili pri maziljenju sveto skodelico, v kateri je prinesel golob po Klodvikovi zmagi sveto olje. Francoska revolucija je razbila to skodelico. Za Rheims so se bili že krvavi boji. L. 1421 so ga osvojili Angleži, 1. 1429 je privedla Devica Orleanska francoskega kralja v Rheims h kronanju. L. 1870 so zasedli Nemci Rheims in tu je bil njihov štab. Od 1. 1872 je Rheims utrjeno mesto. Rheims je čudovito krasno in nad vse bogato mesto na zgodovinskih in umetniških spominih. Ravno radi tega pa $o tudi Francozi zapustili mesto brez boja. V tem pa je treba zaznamovati ne slabo strategično temveč hvalevredno kulturno dejanje. Razstreliti slavni Rheims, razbiti njegovo staroslavno katedralo, to bi bil greh, kulturna škoda. Tako je pa mesto in njegove znamenitosti ohranjeno človeštvu. Rheims ima okoli 120.000 prebivalcev in slovi poleg drugega tudi po znamenitem šampanjcu. Svetinja za hrabrost. — V bojih s sovražnikom se odlikujejo nekateri vojaki tako, da jim je še na bojnem polju podeljena svetinja za hrabrost. Dokaz, kako junaška je naša armada je pač to, da dobiva državna kovarna na Dunajo vedno češče naročila za kovanje 1000—2000. svetinj za hrabrost. Srebrne svetinje imajo 987 (od 1000) delov srebra. Ustanovil jih je Josip M. Premer svetinj znaša 4 cm. Na eni stra- ni teh svetinj je napis, »Franz Josef I. G. G. Kaiser von Osterreich« in na drugi strani »Tapferkeit«, obkrožena z dvema lovorje--vima vejicama. V kotu pa je 6 polkovnih zastav. Svetinja se noši na rdeče belem traku. O bogastvu Evrope. — Da je denar, sveta vladar, je star in dobro znan pregovor. Brez denarja ni nič in brez denarja ni niti vojne. Zanimivo je tedaj, pogledati koliko denarja imajo države, ki se sedaj vojskujejo. Po statističnih podatkih je imela Evropa 1. 1912 23 milijard, 936 milijonov bankovcev. L. 1913. je narastla ta svota na 25 milijard 936 milijonov frankov. Bankovcev so imele posamezne države: 1. 1912 i. 1913 milijonov frankov Avstro-Ogrska za 2584 2571 Nemčija 3044 3259 Italija 2249 2177 Francija ~ 5186 5740 Anglija 1080 1129 Rusija 4079 4523 Ostale države ___5714____5996 _ Skupaj 23936 25395 S tega se vidi, da so le 4 države zvišale število bankovcev in sicer Nemčija, Anglija, Francija in Rusija, Vsem načeluje Francija, ki je na ipvo izdala 565 milijonov frankov, potem Rusija s 445, Nemčija J je s 215 in Anglija z 49 milijoni. Vrednost vseh bankovcev prekaša vrednost kovanega denarja za 8 milijard 312 milijonov frankov in za 10 milijard 830 milijonov frankov vrednost zlata. Na Angleškem je zaklad kovanega denarja večji ko vrednost bankovcev. Razmerje med bankovci in zakladom kovanega denarja je v posameznih državah sledeči: V Rusiji 100% : 90%, v Franciji 100% : 71%, v Italiji 100% : 69%; v Av-stro-Ogrski 100% : 60% in v Nemčiji 100% : 56%. Zlatega denarja je v teh državah v procentih: v Rusiji 86 v Italiji 63, v Franciji 60, v Avstro-Ogrski 49, v Nemčiji 46. — Posamezne banke, ki izdajajo bankovce so imele zlata v letu 1912 1913 Avstro - Ogrska za 1308 * 1251 Nemčija 1115 1502 Italija 1286 1379 Francija ~i 3275 3460 Rusija 3521 3923 Anglija . 1261 1178 Ostale dežele - _ 1730____1842 _; Skupaj 13496 14565 Največ je pridobila zlata v enem letu torej Nemčija (402), zatem Rusija (387). Med tem, ko je rasla cena zlata, je pa padala cena srebra. L. 1912 je bilo v evrop-* skih bankah srebra le še za 2 milijardi 752 milijonov frankov, leta 1913 pa je padla ta množina za 235 milijonov. »Česky dennik«.: KMETOVALCI AVSTRIJE! Veliki, toda resni čas stavlja na kmetovalce Avstrije težke zahteve. Tisoči kmetov se nahajajo pod orožjem in se bojujejo hrabro za čast in veličino naše očet-njave. Toda v nič manjši meri je dolžnost kmetovalcev Avstrije, da skrbe zato, da zmagoslavna armada in pa doma ostali narod ne bosta trpela lakote. Krepke roke so zamenjale kose z mečem. Starčki, ženske in otroci se trudijo, da nadomeste one, ki so odšli v boj za cesarja in državo, za lastno grudo in svobodo kmeta. Tako je skoro v vseh delih naše širne države letošnja setev zagotovljena. Toda s tem se ne smemo zadovoljiti in četudi upamo s sigurnostjo, da pride, še predno bodo zelenele prve setve, zopet blagpslov miru, moramo kljub temu skrbeti zato, da bomo pripravljeni za prihodnje leto in da nas po grozotah vojne ne obišče lakota. Sedaj gre za to, da se polja kljub pomanjkanju mnogih rok, kljub pomanjkanju konj, obdelajo z vsemi močmi tako, da bo žetev prihodnje leto tako bogata, kolikor-šen je bil vedno blagoslov božji. Gre pa dalje tudi zato, da posejemo letos ravno to, kar bomo prihodnje leto najbolj rabili: sadove, ki so za dnevno prehrano človeka najbolj potrebni. Zato skrbite pred vsem za pšenico, rž, krompir In stročne sadov^ da se uspešno nadomeste po živinoreji in mlekarstvu pridobljena hranilna sredstva naroda, ki bodo morda vsled sedanjih zahtev vojne do konca manj bogato na razpolago. Saditev vseh teh sadov se bo izkazala pod sedanjimi razmerami, jako dobička-nosna. . ; ¦¦ i- Omejite — v kolikor dovoljujejo to oziri na celokupno narodno gospodarstvo — saditev rastlin, ki so za narod, ki se vrača z vojne, manj važne. Bodite si v svesti dolžnosti, ki jih imate kot preživljajoči stan države in hvaležen vam bo celokupni narod. C. kr. kmetijsKi minister: Zenker, 1. r. II. izkaz darov za Rdeči križ (poslano slovenskemu odseku »Rdečega križa«.) Gorica: Gdč. Bajt in Derencin zbrale: J. Kopač K 50; M. Reščič 50 v; Roz. Faganel KI; Ign. Saunig K 10; Jef-naj & Spieler K 4; Rud. Libisch K 5; Orel K 1; A. Novak prof. K 2; Avg; Susariin K 2; Ant. Fanin K 2; St. Korelan K 1; Dru-fovka A, KI; D. Simčič KI; Pintar . & Lenard K 4; Anton Merviz K 1; X. Y. K 3; Ana Gasparini K 5; Kerševani & Čuk K 1; Berbuč Josipina K 1; Dekleva Jos. K 5; Frandolič, mesar K 2; Weiss, fotograf K 2; Klanjšček K 1'40; Tolčin K 1; Finžgar K 1; B. Pavšič 20 v; Nečitljivo K 1; Bratuž Ja- kob K 1; Noth Ernest 20 vin.; ekscelenca j knezonadškof dr. Fr. B. Sedej K 100; Kremžar Fr. K 2; Ambrožič K 1; T. R. K 2; Komel Anton K 1; Petegrini K 1; Lapa-nje Elizabeta K L — Gdč. Vysourek in -K ti r n e r zbrale: Koren K 10; Iv, Gle-ščič K 5; Kodermac K 2; Špacapan K 1; A, Ipavec, prof. K 1; A. Bresčak K 5; Kati Olbrich K 1; Ivančič & Kurinčič K 2; Fani Rijavec K 1; Tereza Bremec 50 vin.; Preme K 2; Jenko 70 vin.; fiavel K 2; Si-lič K 1'40; Antonija Spunei K 1; N. N. K 1; N. 10 vin.; Mozetič K 1; Pre&elj Tereza 60 vin.; Schlosser 60 vin.; Aug. Kosma 40 vin.; Čevljarska zadruga: prodajalna v Gorici K 1; N. v 40; N. v 10; Eliza Fanin-ger K 2; Marija Kravos K 1; Josipina Sti-seul K 1; N. v 40; Bratuš v 20; Reščič K 1; Lidija Pečenko v 40; N. N. y 50; Kette v 60; Kosič v 20; N. N. v 30; Leni Rejda K 1; I. Reščič K 1; Iva Flaiss v 40; M. Bratuš K 1; Kožnar & C. K 2; M. N. 20 v; Podmenik K 1; Lutmann v 40; N: N. K 1: Cotič in Dodič v 40; Fran Bevk v 30; Kos Kari K 1'20; Jos. Ulaga K 3; Gregoretti v 60; Valentinčič Št. K 5; N. N. v 10. — Gdč. Ana in Terezina Peršič zbrale: Jeras K 2; Liv. Duci K 1; gospa Cotič K 1; Bregant K 1; I. Pahor K 1; dr. Milic K 2; Frankovič K 1; Furlani v 40; Francovig v 40; V. Capella v 30; Krist. Stibilj K 1, Dolores Sigmund K 2; Hecke zidarski mojster K 1; Furlani K 1; Gorian v 20; P. Lipic K 2; Ivan Prosen v 60; I. P. Nigris v 36; M. Strossar K 1; I. Toros K 1, Saksida v 50; Jos. Žilih, prof. K 5; gospa Mici Jeglič K 5; N. v 38; Obitelj Lah K 1; Mozetič K 1; Marta Feit K 1; Josip Sich K 1; Krapež K 1; Rijavec K 1; Makuc K 3; Dragica Ličar K 2; Fratelli di Lenar-do K 1; Capelani K 1; dr. PikJ K 1; B. Ker-ševani K 1; Brata Mozetič KI. — G. učit. sand. Lucijan Orel nabral: Bežek Vik., rav. m. učit. K 10; dr. Ig. Kobal K 5; Veechiet M. v 16; Kat. Bresan K 1; Križaj Jakob K 1; Paulin Angela K 1; L. Komel K 1; Winkler Fr. KI; Jož. Ušaj v 40; Rud. Lavrenčič, prof. K 2; Tereza Bratuš K 1; Opatjeselo imenom županstva nabral g. pošt. uprav. P. Marušič K 14F48; župni urad Kozana po g. kur. Alf. Blažko K 69'50; županstvo in župni urad Podgora, zbrale g.dčne grofica Valerija Attems in Milka Klančič, učiteljica K 285; vikarijski urad Vedrijan po g. t. Košir K 5F50; vikarijski urad Osek po g. Fr. Franke K 41; Ludvik Kumar, župnik, Biljana K 25; Kari Cigon, vikar Vojščica K 10; Josip Fon, drž. in dež. posl. K 100; Gorenja Tribuša po kuratu Alb. Leban K 12**50; »Kmečka banka« v Gorici K 20; županstvo Kred po g. županu Lovrenčič, zbrale g.čni učiteljici Ivančič Milka, Rukli Marica in gimn. abit. And. Čebokli K 88; župni urad Stan-drež po g. Jož. Kosovel K 130; Fr. Sivec, vadnični učitelj K 10; Fr. Pitamic, višji ofic. v Gorici K 5; N. N. K 2. * Za »Rdeči križ« je nabral v občini Doberdob g. Josip Žužič te prispevke: Anton Lavrenčič, župan K 5; Zorin Brezigar, dijak K 1; Josip Žužič, obhodnik K T90; Jarc Jožef, podžupan K 1; Peric Miha, podžupan, K 1; Ferfolja Jožef 37 K 1; Jarc Jožef 32 K 1; Lavrenčič Anton 121 K 1; Jarc Andrej 10 K 1; Ferfolja Evgen 58 K 1; Jarc Janez 119 KI; Gergolet Andrej 81. K 1; Ferletič Jožef 125 K 1; Lakovič Jožef 52 K 1; Gergolet Andrej 57 K 1; Fran-dolič Jožef 132 K 1; Peric Matija 4 K 3; Černic Štefan 8 K 1; Jarc Ivana 10, 40 v; Lavrenčič 1, 20 v; Pahor Matija 14, 20 v; Frandolič Jos. Ronke 20 v; Lakovič Peter 97, 20 v; Frandolič Jos. 82, 10 v; Lavrenčič And. 9, 20 v; Jarc Anton 102, 40 v; Lavrenčič Anton 72, 20 v; Ferfolja Jos. 58, 30 v; Jarc Alojz 119, 20 v; Gergolet Jos. 96, 40 v; Peric Franc 4, 40 v; Žužič And. 34, 20 v; Jarc Matija 104, 10 v; Peric Katarina 13, 60 v; Ferletič Peter 83, 20 v; Ferletič Franc 48, 50 v; Colja Jožef 69, 40 v; Pahor Andrej 14, 40 v; Gergolet Franc 70, 50 v; Jarc Alojz 55, 30 v; Ferletič j And. 26, 10 v; Ferletič Jožef 20, 10 v; Fer-; letič Franc 83, 20 v; Jarc Jožef 88, 20 v; : Gergolet Anton- 21, 20 v; Colja Anton 73, : 20 v; Lakovič Peter 97, 10 v; Nemec An-• ton 49, 40 v; Lavrenčič Rudolf 3, 10 v; Ferfolja Jožef 112, 10 v; Colja Matija 73, 20 v; Colja Jožef 27, 20 v; Lakovič Andrej 52, 20 v; Ferfolja Matevž 94, 50 v; Lavrenčič Franc 75, 40 v; Lakovič Anton 114, 60 vinarjev. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska; »Goriška Tiskarna« A. Oabršček) odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglat obaelnejll se ra&ma xa vsako besedo S ?lu, Hajprlpravaejše lnseriranje za trgovce In obrtnike. ' Koliko jo manjSih trgovcev in obrtnikov t GorUl, kaurlh »a doitli (to celo ˇ mostu) nifafto n« pazit m, k«? mkjov oo iBiiOLir«jo. škodi nI majhna- 4 ali več slovenski dru ništvo. se sprejme na hrano in stanovanje v boljši ičen naslov pove uprav- 220-4 Cenjj. damam in gospodičnam uljmluo naznanjam, da sem o tvorila, v Šolski ulici št 6 (Via Seuole) HODNI SALON ZA DAMSKE KLOBUKE. Za predstoječer sezono imam v zalogi najmodernejše klobuke in nakite. Sprejemam tudi usakoursflna popravila. Postrežba točna in ličen izdelek. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočam. Rožica Fabčič* r ¦"¦'¦..... Senzacionelna prirodna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklame, da bi steni služila denar : kakor se to večkrat dogaja, pač pa sem pripravljena brez* g»laČno povedati vsakomur kako sem, .popolnoma odpravila večletno bolezen na plačah, tiadiiho in oslovski kašelj. To domače zdravilo si lahko nabavi vsakdo-jako po ceni. Pošljite za odgovor frankiran zavitek. , Naslov gospa B. Kolenskd — Vršovice pri 72-20 Pragi, Češko. 206-20 in razno moderno blago za nv>ške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah S3S?.R. STERMEGKI v Celju St. 306 Štajersko. Pišite po glavni imstrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije in {Amerike je treba denar naprej poslati. 68 - 52 Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici. Centrala Zjubljma, podružnice: Celje, Celovee, Sarajevo, Split, Jnt. Vloge na knjižice po 4%\ ˇ tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica L 8,000-000, Rezervni zakladi K 1,000.000- Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes.] Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma. 68 Zobozdravniki in zobotehniškl atelje | Dr. I.Eržen GORICH jos. Verdi fehaliSfie Sten. 37« Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, slate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordlnlra o soolem ateljeju od 9. nre dop. do 5. are pop. Glavna zaloga Palma podpetnikov Gorica, Rašteij 3. Zaloga usnja. 27-c Pošiljajte našim vojakom dobro zimsko perilo. Posebne cene ¦5^ O Prof. Jagerja volnene srajce, hlače, nogoviee Kamelhaar »Gicht-RheumaV srajce, hlače, nogoviee. Volnene ^Merino" srajce, hlače, nogoviee V2 volnene srajce, hlače, nogoviee, bombažaste srajce, hlače, nogoviee in posebno pa obveze (Bauchbinde). Rodbinam, ki pošiljajo zavoje svojcem k armadi, napravljamo zavitke po predpisanem obsegu in z Feldpost tiskanim omotom ter s strojem natančno napisanim naslovom brezplačno. — Pošljite nam naslove kakor tudi cenjena naročila. — Se priporočava Pregrad & Č@rn6ti{* popusta Edina primorska tovarna dvokoles »TRIBUNA« "S Gorica, Tržaška uL 26. prej pivovarna Gorjnp. Zaloga dvokoles, Šivalnih in kme tajskih strojev, gramofonov, oike-strijonov i. t. d. $ F. 6ATJEL - GORICA Stolna ulica št. 2—4. Anton Breščak .Gorica - Sosposka ul. (6. laFduGGi) 14, y lastni hiši. Proa In na]oeLja slaaenska zalaga in taaarna pohiStoa ----------- na Primorskem -—— ff zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih in spalnih sob. Cene od 300 do 3000 K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapetarij. 9 Velika izbera slik, stoiic kakor tudi železnega pohištva. Sprejema naročila za opreme vil, natelaa itd. 107 Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga oljkinega olja prve vrste; ~' ~ njfeiljilfe tvrik ii Istre, Dalmacije. Molfette, Sari li lice t prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'96,1'04, 112 »20, i'28, 1-36, 1'44, 11K), l'80s fr-TlFft za luči po 72 vin._______ -----¦ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pug&a kupcu ^ do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis iti navaden. Zalaga --------:---------mila jn 8veg#--------------— Cene zmerne. Zares zanesljivo in štedljivo delujejo naši svetovnozaani Original „Otto" - motorji lofeomobili, kompletne mlaiilnice, mailial prenozlilot ¦nnAnvii *a sesalnice, žage, dynamo itd*, mOIOril ki se dajo lahko prenesti! ~ motorii na snrooo olje, Diesel ia doolakini maiorji, naphtalin motorji itfl. 121.000 motorjev z nad 1.3 milionov konjskih sil v obrata! 460 odlikovanj med temi 46 državnik svetinj. Prospekti gratis in franko! Langen & lffolf, Danai X. m Laaenbargerstrasse 53 P. Zastopstvo za Primorje: ] Ermanno Torek & C.o, Trst,lVia Sanita^S. y» Mihajlo Turk priporoča svojo 160-10 " ¦ w na Romu št. 6. J. ŠULIGOJ - GORICA Gosposka uHca št. 19 urar c. kr. državne železnice priporoča svojo veliko zalogo ar, zlatnine, srekrnine, optičnih predmetov in raznovrstne obeske. — Popravila se izvršujejo točno in dobro. — Jamči 1 leto. 6i-p Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpin. Ha sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. najceneje kupovališCe nirnberškega in drobnega Maga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje | krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih j ter na deželi. f Odlikovana pekarija in sladčičarna i JflUl y Gorici, na Kornu v 0asn izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmancc iti poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za rnnogobrojna naroclfa ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah ' Originalne mayfartli-iiiie oblastveno zavarovane olnskeln sadne stiskalnice » HERKULES" Prvovrstni izdelek. Hidravlične vinske in sadne stiskalnice. Neprekosljive! Grozdni in sadni mlini mostne naprave Ph. majjfarth & C.s Tovarna poljedelskega orodja DIHIH j, H. Taborstrasse šteo. 71. H Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. ji Ceniki brezplačno -W*» W*r* Kfiejo se zastopnikt Sj Kupujte samo dvokolesa „GerlCe" in „Hlfena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežriejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original ViCiOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26—ej Kerševani & Čuk , na Stolnem trgu št. 9. GORICA. Reservni fond: K 126.014*60 | Vplačani deleži: | | j K 48,043_______j L Zadružnikov; 1707. »f Goriška llutfska posojilnica opisana zadruga z omejenim lamstuom Telefon Štev, ,79. O Boriti Ustaa. 1. 1883. H (v lastni kisi: Gosposka nlica štev. 7, I. nadstr.)^ sf rejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. LVoQe stalne trftifge proti enoletni odpovedi poi L dogovoru* — Vlagatelj er^ so na razpolago A LhlSnl hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hranilnice. na razpolago brezplačno.