Stev. 200 V Ljubljani, sobota 2. septembra 1939 Le*© VI lllllmal AmMit In fraatllt NcmCIll Amerika pričakuje za danes napoved vojne Nemčiji po Angliji in Franciji London, 2. sept. o. Nemški zunanji minister Ribbentrop je snoči sprejel angleškega poslanika Hendersona in francoskega poslanika Coulondrea. Poslanika sta pri tej priliki izročila nemškemu zunanjemu ministru ultimativno zahtevo Anglije in Francije, da se morajo nemške čete, ki so včeraj zjutraj napadle Poljsko, takoj umakniti na položaje, na katerih so bile pred začetkom napada, to je, da se morajo umakniti s poljskega ozemlja in iz Gdanska. Če bi Nemčija tej zahtevi Anglije in Francije ne ugodila, morata poslanika takoj zahtevati potne liste ter zapustiti Nemčijo, s čimer bodo diplomatski stiki med Nemčijo ter Francijo in Anglijo ustavljeni Enako sporočilo sta dobila nemška odpravnika poslov v Parizu in Londonu. V poslaništvih so se ta čas že odpravljali na odhod ter sežigali arhive in tajne dokumente. Uradno do zdaj niti z angleške, niti s francoske, niti z nemško strani no poročajo, kakšen je bil odgovor nemškega zunanjega ministra Angliji in Franciji. Ker pa nemška vojska nadaljuje z vojaškimi operacijami proti Poljski, kor jo na angleškem in francoskem poslaništvu v Berlinu ter na nemških poslaništvih v Parizu in Londonu vse pripravljeno za odhod, je jasno, da je Nemčija angleški in francoski ultimat odklonila. Po odhodu poslanikov bodo diplomatske zveze med Nemčijo, Anglijo in Francijo ustavljene, za tem pa bosta najbrž še danes Anglija in Francija uradno napovedali vojno Nemčiji ter šli na pomoč Poljski. Washington, 2. sept. o. Predsednik Roosevelt je v Beli hiši sprejel časnikarje ter jim izjavil, da je pripravljen ob prvi vojni napo- i vedi slovesno razglasiti nevtralnost Združenih držav, in da bo storil vse, da bo Amerika ostala izven spopada. Predsednik je bil selo utrujen, ker ga je že od pol 4 zjutraj ameriški poslanik obveščal s pretresljivimi poročili iz Evrope. Zunanji minister Hull je časnikarjem izjavil, da nima nobenoga upanja, da bi se spor v Evropi omejil samo na Poljsko in Nemčijo in da bi bil kratek. Po njegovem mišljenju je več kakor verjetno, da bosta Anglija in Francija danes napovedali vej-no Nemčiji. Vojna med Nemčijo in med Poljsko po poročilih z obeh strani: Nemška vojska ni do danes dosegla še nikakih uspehov Poljaki se povsod, tudi v Gdansku, Junaško branilo -Nemška letala bombardirajo poljska nezavarovana mesta aršava, 2. sepj 0 Ker je nemška vojska napadla včeraj Poljsko, je poljska vlada naročila vojemu poslaniku v Berlinu Lipskemu, naj z ■'sem osebjem poslaništva zapusti nemško prestolnico. S tem so po začetku vojne ustavljeni tudi diplomatski stiki med Poljsko in Nemčijo, čeprav Nemčija ni vojne nič napovedala, kakor je doslej bil običaj. Poljska vlada je naprosila švedsko tlado, naj švedski poslanik zastopa koristi poljskih držav- pravnik poslov u Varšave. i N®m,5ke koristi na Poljskem bo odslej zasto-pala Holandija. 0 nemškem napadu na poljsko ozemlje je poljska vlada izdala snoči naslednja uradna obvestila: »1. septembra 1939 so ob rani zori oboro- ae silo nemškega rajha začele s sovražno-ini proti Poljski. Skušale so prestopiti polj->ko mejo na več krajih iz Vzhodne Prusije ter iz Nemčije in iz Slovaške so bili zabeleženi sledeči napadi: 1. Napad proti Mizinjecu skupaj z bombardiranjem mest Mizinjec, Grajevo in Forzele, severno od Varšave. 2. Napad v Gornji šleziji med Neuwitterwal-denom in Rihtalom južno od Ostrova. 3. Letalski napad na Poznanj, ki je bil izvršen ob ? zjutraj. 4. Napad, ki se je začel proti Lesnu v pokrajini Poznanj. * n-V3ceti® ,°i>mejne železniške postaje Zičin 6. "e,,mSklh *etab- fronte Ki.«St!deiovanjein tankov na odseku 1 vVl.a v r ,s. Bržepiče. Carnovekije!°Gorieh0te * Unki na LubIien6c' R' Izvršen \ ‘o^rožHvij^Mikulo Wi*Z’ Rntibor* 9. Bombni napad na K rakov 10. Bombni napad na K a t o v i e ol 11. Bombni napad na postajo in predor pri Krakovu, brezuspešen. 12. Napad s tanki s Slovaške proti Zakopanom. 13. Med 5 in 5.35 so nemške čete prestopile poljsko mejo na Visli in izvršile napad na most čez Vislo. 14. Napad proti Westernplate pri Gdansku, ki ga je tamkajšnja garnizija odbila. 15. Napad med Floverom in reko Notec-Neze v poljskem Pomorju. 16. Napad s tanki na mesto Smilov v okolici Poznanja. V Gdansku se Poljaki na nekaterih točkah že vedno drže in niso Nemei še mogli mesta zasesti. Napadi so se začeli nekaj ur po obvestilu poljske vlade v Berlinu, da je Poljska pripravljena podpreti napore angleške vlade za ohranitev miru. Ti napadi so naleteli na odločno obrambo ga poljskega naroda, ki bo branil svojo svobodo, svoje pravice in svojo čast do konca. 2; sept. Reuter poroča: Poljski ni krogi pravijo, da do včeraj nemške čete niso mogle prekoračiti poljske meje ter da so Poljaki obdržali vse svoje postojanke. Nemški letalski napadi na Varšavo Varšava, a. sapi o. Jutranje poročilo poljske vlade pravi, da so nemška letala pri včerajšnjih napadih na Varšavo zadela prestolnico z zažigalnimi bombami na tridesetih krajih ter porušila sedem hiš, poškodovala pa štirinajst. Pri teh napadih je bilo 12 mrtvih in nekaj desetin ranjenih. Med mrtvimi je šest žensk in dva otroka, dasi ima po Hitlerjevem zagotovilu nemško vojaštvo nalog prizanašati ženskam in otrokom. Včeraj proti večeru so nemška letala na raznih krajih blizu meje bombardirala nezavarovane poljske*vasi, ki nimajo nikakega vojaškega pomena, med drugimi Robakovvo, Go-golin, Wielkine Lunari. Bombardirala so tudi več manjših mest v srednji Poljski, žrtev ni znano. Število Najnovejša poročila o bojih med Poljaki in Nemci dnni^kl nnrnz« 1 I0- Zunani« minister Beck je dopisniku poročevalske agencije United Press iz- javd, da navzlic nemškemu napadu poljska letala do zdaj še niso niti enkrat letela nad nemško ozemlje. Poljsko vrhovno poveljstvo poroač, da je poljska vojska potisnila nemške čete s poljskega ozemlja pri Mlavi. Nemci počasi napredujejo samo na enem delu in sicer od slovaške meje proti mestecu Torgu. Poljske čete so osvoijle nekaj novih položaj pri Gdansku. Nemška letala so hudo poškodovala pristaniške naprave v Gdiniji. Pri bombardiranju je bilo ubitih 70 ljudi, največ žensk in otrok. Anglija in Francija sta pripravljeni na vojno S^miliiarS^aVle.0104®13 " V°jnC namCnC Mobilizacija v obeh drt,„ah pofeka „ag|o „ reii«U Pari.IU izjavljajo, da sta Angli-celoti izDoInir pr,pravljeni na vse in da bosta v sk za pPrimer »*a *aKot°rila, ki sta jih dali Polj-terietno da V«"??da na Po,isk°- *®r j® več kot francoskega ultimat* sPrej«,a angleškega in prot! Nemčiji! ražnna* * sk-ai^i® .S?; „K„SePtembra- AA- Reuter. Ob 14.45 ^tfehne ukrene vmaJ da cimeta še nekatere potrebne ukrepe. Na dnevnem redu bo zakonski predlog o razširitvi vojaške službe tako. da bodo poklicani pod zastavo vsi obvezniki med 18. in 41. letom. Zdi ee, da se vodi cenzura nad vso pošto, ki gre v inozemstvo. Istočasno določa zakonski predlog začasno mobilizacijo za delo v industriji in za narodnoobrambna dela. Spodnji dom je zakon že sprejel | ter je bil poslan zgornjemu domu. I Davi so trije nemški bombniki znamke Hein-kel prileteli nad Varšavo. To je bil od začetka sovražnosti četrti napad nemškega letalstva. Poljsko protiletalsko topništvo in lovska letala so Nemce pognala v beg. , , , . Nemška letala so bombardirala vlak beguncev, ki je vozil iz Poznanja proti Kutnu. Ubitih je bilo blizu 100 ljudi, povečini starcev, žensk m otrok. Nemško letalstvo iz Gdanska neprenehoma napada Gdinijo. Protiletalsko topništvo je tam do zdaj sestrelilo 16 nemških bombnikov ter uničilo tudi nemški oklopni vlak in zajelo vso posadko. V Gdansku so poljske sile odbile tri napade nemške vojske na Westerplatte. _ Napad nemške vojske iz Vzhodne Prusije, so poljske čete odbile. Na vseh bojiščih zaznamujejo danes dopoldne zastoj. Vesti 2. septembra Kanadska vlada je uveljavila snoči vojaški zakon z leta 1914, ki daje vladi izredna pooblastila, vsi angleški listi z velikim poudarkom pišejo 0 sklepu Italije, da hoče za enkrat ostati nevtralna in da ne bo začenjala jiikakih napadalnih vojaških operacij v sedanjih okoliščinah. Angleški poslanik v Rimu je imel včeraj dolg at 6e6“}nek * zun. ministrom grofom Cianom. j*4 nemških in italijanskih parnikov se je do zdaj zateklo v severno špansko pristanišče Vigo. Nemški parniki vozijo razne surovine in bodo morali, kakor vse kaže, ostati v tej španski Plovni promet skozi Gibraltar se je zadnja dva dneva občutno zmanjšal. V gibraltarski luki m*r?ni5, y.elik® angleških parnikov, ki so pr'j*1. * DaljnegU vzhoda in morejo vožnjo nadaljevati samo v spremstvu angleških vojnih ladij. Angleško vojno brodovje strogo nad-n. ZiTt- v** Prom®t P® Gibraltarski ožini. Današnji ameriški tisk poroča, da vlada v ameriški javnosti hudo ogorčenje proti Nemčiji in da bo to ogorčenje nedvomno vplivalo na bo-razši a e Amerike, če bi se spor v Evropi Angleški kralj Jnrij VI. je snoči obiskal predsednika vlade Chamberlaina v njegovi pisarni. .J takega se do zdaj še ni nikdar zgodilo. Egipt je vpoklical večje število rezervistov. Včeraj so v Aleksandriji izvedli poskus, kako bi ob nevarnosti • posebnimi mrežami zaprli pristanišče. Nemško uradno poročilo o dosedanjih bojih Vrhovno poveljstvo obrambne sile sporoča : Naše čete, ki prodirajo iz Šlezije, stano napredujejo v smeri proti Censtohovi. V koridorju se naše čet približujejo Naklu. Pred Grudziadžu so boji v teku. Naše čete, ki prodirajo iz Vzhodne Prusije, se bojujejo globoko na poljskem ozemlju. S ponovnimi močnimi napadi je nemško letalstvo napadlo in razrušilo vojaške naprave na mnogoštevilnih poljskih letališčih, med drugim Nahvigu, Pucvigu, Grudziadžu, Poznanju, Floku, Lodžu, fo-masovu, Radomu, Nudi, Katovicah, Krakovu, Lvovu, Brestu in Terespolu. S tem je nemško letalsko orožje zagospodarilo nad poljskim zračnim prostorom. Kljub temu, da so ostale močne letalske sile v srednji in zahodni Nemčiji. Nekateri deli nemških pomorskih sil so zavzeli postojanke pred gdanskim zalivom ter varujejo Vzhodno morje. Šolska ladja >Schleswig Holetein« je bombardirala Westerplate, katero so zasedli Poljaki. V Gdinji je naše letalstvo bombardiralo vojno pristanišče. Varnostni ukrepi madžarske vlade Vojaške odredbe, cenzura, popis surovin Budimpešta, 2. sept. m- Predsednik madžarske vlade, grof Teleky, je snoči dal daljšo izjavo, med drugim je poudaril, da je evropski položaj postal zelo resen in da Je cela vrsta držav, med njimi tudi mnogo takšnih, ki so naglasile svojo nevtralnost, izdala več vojaških ukrepov zaradi varnosti svojih meja. Zato je tudi madžarska vlada sklenila ohraniti notranji mir in nadaljevati z rednim gospodarskim življenjem. Madžarska javnost je zadnje tedne ohranila veliko mirnost in hladnokrvnost. Sedanja madžarska vlada hoče, ta mir in hladnokrvnost ohraniti tudi v bodoče za vsako Ceno. Zato je tudi sprejela več izrednih ukrepov in pooblastil. Med drugim je uvedla cenzuro na časopise ter popis surovin. Madžarska vlada se nadeja, da bo ves na- rod in vsak posameznik storil vse, da se ohrani mir in olajša na ta način tudi delo Sedanje vlade. Budimpešta, 2. sept. Madžarska javnost Je začetek oboroženih spopadov med Nemčijo in Poljsko sprejela še precej mirno. Iz krogov, ki so blizu vlade, še ni bilo mogoče dobiti obvestil o stališču, ki ga bo zavzela madžarska vlada Toda dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo Madžarska ostala nevtralna. V Budimpešti smatrajo, da v Podonavju ni niti najmanjšega povoda, da se ne bi ohranil mir. Madžarski krogi opozarjajo, da (ta Madžarska in Jugoslavija uredili svoje odnošaje. Da bi se ohranil mir v Podonavju, se jiogajata tudi romunska in madžarska vlada >a ur^ltev vprašanja madžarske manjšine v Romuniji Predsednik angleške vlade govori v usodni uri: „Pred zgodovino je za vojno odgovoren en sam človek" London, 2. sept. AA. Reuter: Predsednik angleške vlade Chamberlain jc zavzel mesto na govorniški tribuni ob 18.05. Dvorana spodnjega doma je bila nabito polna. Tudi galerije -so nile nabite. Prisotni so dolgo pozdravljali Chamberlaina in Greenvvooda, ko sta stopila v dvorano. Prve Chamberlainove besede se skoraj niso mogle slišati, ko je dejal: »Nemški kancler je potegnil svet v nesrečo, da bi s tem koristil svojim nesmiselnim težnjam. Nimam namena danes zvečer dosti govoriti. Sedaj je čas dela! Pred 18 meseci šem E rosil, naj bi odgovornost ne padla name, ko i morala naša država odločevati o vojni. Nismo opustili nobenih sredstev, da bi nemški vladi kristalno predočili jasno pot, da smo pripravljeni upreti se ji_s silo, če bo poskusala spet rabiti silo, kakor jo je rabila v preteklosti. Sedaj, ko so vsi dokumenti objavljeni, bomo vedeli, da leži pred sodiščem zgodovine odgovornost za to strašno katastrofo na enem človeku. Sedaj razpolagam s celotnim dopisovanjem angleške vlade. Mislim, da ni potrebno, da bi se v podrobnosti skliceval na te dokumente, ki spadajo že v zgodovino. Dokumenti popolnoma jasno kažejo, da smo se trudili in poskušali ter pomagali, da bi se razprava med Poljsko in Nemčijo vodila pod pogojem enakopravnosti. Izid bi ohranil poljsko neodvisnost. Angleški veleposlanik v Berlinu je izjavil, da bo angleška vlada brez obotavljanja izpolnila svoje obveze, če ne bo dobila zadovoljivih za- fotovil, da se bodo nemške čete umaknile iz oljske. Vojaški položaj Anglije je bolj odli-. čen kakor leta 1914. Vsi sposobni ljudje bodo služili v vojski po predpisih novega zakona. V nadaljevanju govora je Chamberlain dejal, da je Anglija posredovala pri Poljski, da bi se spor poravnal s pogajanji. Poljska vlada je 31. avgusta odgovorila, da je na pogajanja pripravljena, od nemške vlade pa Anglija odgovora ni dobila. Anglija je bila pripravljena storiti vse, da bi velesile jamčile za sporazum med Nemčijo in Poljsko. Nemška vlada je v zadnjem trenutku objavila 16 točk z zahtevami do Poljske, češ da jih je sporočila poljski vladi in da se je pri- pravljena po teh točkah z njo pogajati. V resnici te točke poljski vladi niso nikdar bile uradno sporočene. Če bo zadnji angleški opomin v Berlinu naletel na gluha ušesa, potem mora angleški poslanik v Berlinu zahtevati potni list, angleška vlada pa je izdala celo vrsto ukrepov za izpopolnitev obrambe ter razglasila splošno mobilizacijo. Njena mornarica, vojska in letalstvo so v vsakem pogledu pripravljeni in izurjeni, zato je angleški položaj danes ugodnejši kakor je bil leta 1914. Predsednik angleške vlade in vsa vlada izraža priznanje italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju, ki je s svoje strani storil vse, da bi se spor mirno poravnal. Angliji zdaj ne preostane drugega, kakor da stisne zobe in da stopi v boj, katerega se je hotela resno izogniti. Ta boj mora Anglija vzdržati do konca. Vanj stopa s čisto vestjo in ob moralni podpori večine zemeljske oble. Govor je bil deležen silnega odobravanja pri vseh skupinah angleškega parlamenta. Ljubljanski velesejem odprt Kmetijsko razstavo je otvoril kmetijski minister dr. Čubrilovič Ljubljana, 2. sept. dopoldne okoli 10 se je z avtomobilom pripeljal v Ljubljano kmetijski minister dr. Branko Cubrilovie, ki se je kot častni preds. ljubljanskega velesejma nalašč zato pripeljal v Slovenijo, da se udeleži in da odpre letošnjo jesensko ve- tro vsi oetali pridobitni sloji. Zlasti občutita naš podeželski trgovec in obrtnik, če gre kmetu dobro ali slabo. Dober uspeh žetve je velike važnosti za celotno narodno gospodarstvo in še prav posebno pomemben s stališča državne brambe. Zato je razumljivo prav, da posveča državna lesejmsko prireditev. Z njim se je pripeljal v I uprava kmetijstvu svojo posebno pozornost. Isti Ljubljano tudi njegov pomočnik inž. Cvijanovič. Na velesejmu jih,je pozdravil e krasnim govorom g. predsenik Bonač. Predvsem je izrekel prisrčen pozdrav kraljevemu zastopniku podpolkovniku Janku Ahačiču, častnemu predsedniku kmetijskemu ministru Cubriloviču, kateremu se i'e še posebno zahvalil za vso pomoč, banu dr. latlačenu, ljubljanskemu škofu dr. Rožmanu, poveljniku dravske divizijske oblasti generalu Stefanoviču, ljubljanskemu županu dr. Adlešiču in drugim županom slovenskih mest, ki so prišli k otvoritvi velesejma. Iskreno dobrodošlico je izrekel zastopnikom konzularnega zbora, prisrčno pa je pozdravil tudi vse druge številne zastopnike, nato pa je med drugim izvajal: Predsednik Bonač pozdravlja Spoštovane dame in gospodje! Ljubljanski velesejem ima za seboj 19 let nesebičnega in plodonosnega dela. V teh 19. letih so šli mimo nas razni notranji in zunanji politični dogodki in doživeli ter srečno preboleli smo razne gospodarske težave in pretresljaje. Tudi sedaj doživljamo nemirne čase in vojna nevarnost je zajela Evropo. Kakor nikdar, niti v dobi najhujše križe, nismo izgubili zaupanja in poguma., tako moramo tudi danes gojiti zdrav optimizem, naslanjajoč se na modro politiko našega državnega vodstva. Posebej nas veseli, da moremo pristopiti k otvoritvi našega jesenskega velesejma po doseženem sporazumu med brati Srbi in Hrvati, ko se nam odpirajo ugodne perspektive za složno delo pri nadaljni izgraditvi državne skupnosti naše zedinjene in krepke Jugoslavije. Jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma vrše za narod in državo važno kulturno in gospodarsko propagando. Njihov namen je, da s posebnimi razstavami iz raznih gospodarskih in kulturnih področij seznanijo široke sloje naroda s pridobitvami sodobnega* življenja ter jim vzbudijo smisel in .zanimanje za delo in napredek na raznih toriščih gospodarskega in prosvetnega življenja. Letošnjo jesensko razstavo smo prvenstveno posvetili našemu kmetijstvu. S tem naj bo pov-darjeno, da je kmetijstvo najvažnejša gospodarska panoga v naši pretežno agrarni državi. Saj je približno tričetrt prebivalstva v naši državi kmetskega stanu. Kmetijstvo pa v veliki meri vpliva na razvoj ostalih gospodarskih panog. Ako gre kmetu dobro, gre tudi vsem ostalim elojem dobro. Nasprotno pa, če ere kmetu slabo in mu primanjkuje denarja, občutijo to kaj hi- HUMana Zahtevajte povsod naš list! razlogi eo napotili tudi upravo Ljubljanskega velesejma, da priredi na letošnjem jesenskem sejmu posebno kmetijsko razstavo, ki obsega poleg 6tokovno-poučnega oddelka kmetijske zbornice skoraj vse panoge našega poljedelstva. Kljub današnjim nemirnim časom, ko obvladuje ves svet neko mrzlično razpoloženje, so naši najboljši kmetijski strokovnjaki z dolgotrajnim sistematičnim delom zbrali obilo gradiva, da ga prikažemo kmetskemu oratariju v pouk in spodbudo. Kmetijska razstava naj prikaže našemu kmetu boljše in rentabilnejše načine gospodarjenja, naj mu da pobude, da se, če bo treba, otrese predsodkov proti sodobnim, znanstveno in praktično preizkušenim načinom kmetskega gospodarjenja ter išče novih potov in smeri, da tudi iz nerodovitne zemlje iztisne zadovoljivo žetev ter vzdržuje rentabilnost svojega posestva. Tudi za kmetijstvo velja izrek: Kdor ne napreduje, nazaduje. Čast mi je iz tega mesta izreči našo najlepšo zahvalo vsem našim odličnim kmetijskim strokovnjakom, ki so pod vodstvom g. načelnika kmet. oddelka banske uprave inž. Podgornika tako, požrtvovalno in uspešno sodelovali pri organizaciji kmetijske razstave. Posebej mi je čast se zahvaliti v imenu uprave Ljublj. velesejma gospodu ministru inž. Nikolu Besliču, ki nam je kot bivši minister za kmetijstvo nudil moralno in materalno pomoč, kakor tudi g. pomočniku kmetijskega ministra inž. Cvijanoviču. Enako iskreno se zahvaljujem za njihovo pomoč g. banu dr. Marko Natlačenu in kraljevski banski upravi, gospodu županu dr. Ad-lešiču in mestni občini ljubljanski ter Kmetijski zbornici. Iskrena zahvala tudi vsem ostalim, ki ste nam pomagali, da smo svoje delo srečno in uspešno dovršiti. Preden pristopimo k otvoritvenemu aktn, nam je srčna potreba, da se spomnimo našega najvišjega pokrovitelja: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.. naj živi ves naš kraljevski dom! „Kmečki stan ge temelj vsakega naroda" Za predsednikom velesejma je spregovoril predsednik kmetijskega odbora in načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornik. 1 Kot predsednik kmetijskega odbora ljubljanskega velesejma se v imenu tega odbora pridružujem pozdravom, ki jih je izrekel predsednik ljubljanskega velesejma gospod Fran Bonač, ki je v svojem govoru že poudaril, da je letošnji jesenski velesejem predvsem v znamenju kmetijske razstave. Kmečkemu stanu pripada še danes v naši banovini dobrih 60 odst. prebivalstva. 2e samo to dejstvo nam nalaga dolžnost, da storimo prav vse, kar moremo, da kmetu v njegovi sedanji gospodarski stiski čimbolj pomagajno. Kmečki stan je temelj vsega naroda in . usoda vsega naroda je vedno odvisna od usode kmečkega stanu. Zavedajoč se važnosti kmečkega stanu in kmetijstva za narod in narodno gospodarstvo sta se tako kmetijski odbor ljubljanskega velesejma, kakor tudi kmetijski oddelek kraljevske banske uprave trudila, da s prireditvijo kmetijske razstave podasta skromen kažipot, kako usmeriti našo kmetijsko proizvodnjo in sploh vse naše delo, da bo v.večjo korist kmetu samemu in posredno tudi vsem ostalim stanovom ter celotnemu narodnemu gospodarstvu. Znano je dejstvo, da je gospodarjenje in življenje našega kmeta zlasti v krajih, ki so oddaljeni od večjih mest in industrijskih središč, zelo težko in da kmet ninogokje že izgublja vero, da mu more zemlja še nuditi pogoje za gospodarski obstoj. Zato ima ta kmetijska razstava tudi namen pokazati, da je za našega siromašnega človeka, predvsem pa kmeta, še mnogo skritih virov dohodkov, ki jih je treba upoštevati in izkoristiti. Kmetijska razstava ne prikazuje celotnega stanja našega kmetijstva, posebno ne, ker zaradi slinavke in parkljevke ni mogoče razstaviti goveje živine, vendar pa je ta razstava vsaj bežna slika današnjega stanja našega kmetijstva. Lastne moči našega kmetijskega odbora ne bi zadostovale za prireditev te razstave. Zato smo hvaležni vsem, ki so nas v naši zamisli in pri našem delu na kakršenkoli način podprli. Polno razumevanje in podporo smo našli pri članih kraljevske vlade, prt oblasteh in korpora-. cijah, zlasti pa pri gospodu Wanu ter mestni občini ljubljanski, pa tudi pri drugih činiteljiti. Upam in želim, da bo letošnja kmetijska razstava v čast . in korist sToVeftSkega kmetijstva in vsega kmetijstva v držaW}ovr'f! Nato je povzel besedo še kmetijski minister dr. Branku Oubulovič in s kratkim nagovorom razstavo odprl. Italija za zdaj nevtralna Rim, 2. sept. o. Pod predsedstvom Mussolinija je včeraj popoldne imela italijanska vlada sejo. f'a njej je Mussolini poročal o političnem položaju vi pI?zadevanijh Italije za mirno rešitev spora. eJ k-r V odobrila vse vojaške ukrepe, ki o z' i1 izdani in so samo varnostnega značaja. Kazen tega pa je odobrila tudi gospodarska in socialne sklepe, ki so potrebni zaradi zastoja, katerega je v vsem življenju povzročil sedanji položaj. Vlada je nato sprejela resolucijo, v kateri sporoča italijanskemu narodu, da ne bo Italija začela mkake napadalne vojne akcije , * T«. sklep italijanske vlade naj pomeni, da hoče biti Italija v sedanjem sporu nevtralna tako dolero, dokler ne bi bila od te ali one strani neposredno ogrožena sama. Sklep italijanske vlade ie ves svet pozdravil z največjim odobravanjem Hitler je poslal sinoči Mussoliniju sledečo brzojavko: »Duce! Najprisrčnejše se vam zahvaljujem za diplomatično in politično podporo, ki ste jo zmerom nudili Nemčiji in njenim pravicam. Prepričan sem, da bom z vojnimi silami Nemčije lahko izpolnil nalogo, ki smo si jo zastavili. Pri tem sma-»Ducc! Najprisrnčejše se vam zahvaljujem za italijanska pomoč. Zahvaljujem se vam. duce, za vse tisto, kar boste tudi v bodoče storili za skupno stvar fašizma in narodnega socializma.« Včeraj je bila velika diplomatska delavnost v italijanskem zunanjem ministrstvu. Grof Ciano ie sprejel drugega za drueim diplomatične zastopnike tujih držav, rn^d njimi veleposlanike Francije, Anglije, Zedinjenih držav. Poljske in Nemčije. IB Hilli lil III pr^UBTUll || | V ljubljansko bolnišnico so jih pripeljali V ljubljansko bolnišnico so ponoči in danes zjutraj spet pripeljali precej ponesrečencev, katerih poškodbe pa so po večini lažjega značaja. Tako so med drugimi morali iskati tu zdravniške pomoči: Zrn Pavel, sin bajtarja iz Zagoric, ki se je po vsem životu poparil z vrelo vodo; Kuder Stanka, rudarjeva hči iz Kotedreža. Ko ješla po stopnicah, ji je nenadoma spodrsnilo in se je pri tem kar precej potolkla. Meglič Marija, posestnikova žena z Iga, Konj jo je tako hudo pritisnil ob drevo, da ji je poškodoval roke. Posinek Angela, strojnikova žena iz Most. Sekala je drva, pa je s sekiro udarila mesto po polenu, po levi roki. \t £ovKako to?« Sedaj je bil glas pravi, hladen in odklonilen. »Tvegal sem svoje življenje ne zaradi vas, temveč, da bi rešil tisto dekle tamle.« Zadonel je smeh. Tropa radovednežev, ki ju je obdajala je bila večinoma iz vrst delavcev, njihovih žena in otrok. Vsi so poznali tovarnarjevo hčer in vsi so ji privoščili smrt. »Tako?« je s težavo iztisnila iz sebe, a njen smeh je izginil Mali zobje so se zadrli v spodnjo ustnico, da se je pokazala majhna rdeča kapljica krvi. Nenadoma pa so se njene ustnice prezirljivo namrdnile. »Vi tvegate svoje življenje, vi, grof, — za neko navadno delavsko punčaro?« Ogorčeno mrmranje vse naokrog. Zabrekle pesti so se krepko stisnile. Nekdo je pobral kamen in ga tehtal v svoji roki. Devorny je pomežiknil in s tem preprečil hujše posledice, »Če mislite s svojimi besedami psovati in zaničevati, potem se morate obrniti na druge poslušalce, madame,« je dejal ledeno. »Meni in večini teh je življenje delavskega dekleta najmanj toliko vredno kot življenje kake tovarnarjeve hčerke.« »Živijo, Kenntlbury!« je zavpil nekdo od zadaj. »Prav si ji povedal! Svoje neumne sprehode naj dela kje drugje.« Miss Lamm6rley je uvidela, da tod ni imela niti najmanjšega upanja na povračilo. Naglo je spet stopila na voz. »Kakor hočete, Kenntlbury«, mu je zaklicala iz voza. »Kljub temu pa ste mi že dvakrat rešili življenje. Za plačilo vas povabim k sebi na uro zabave. Morebiti boste pri tej priliki vendarle spoznali razliko med omikanim človekom in ... no, že razumete!« »Popolnoma,« je pritrdil resno Devorny. »Zahvaljujem se tudi za omenjeno plačilo. Toda ljubše bi mi bilo, če bi mi hoteli plačati moje raztrgane hlače.« Porogljiv smeh je pospremil voz, ki je odpeljal. Lammer-leyjeva ni rekla nobene besede ved L® pogledala ga je, in sicer s pogledom, ki je obetal neprijetnosti vseh vrst. XXV. Ko je Devorny stopil v delavnico in pogledal proti svoji mizi, je našel prostor že zaseden. »Želite kaj, mr. Kenntlbury?< je povprašal precej zviška mr. Hobkins, vodja oddelka. »Mislil sem ... rad bi.. •< »Ce imate še kakšno zahtevo glede svoje plače, potem obrnite na blagajno,« se je odrezal oni. Toda tako na kratko se Devorny ni dal odsloviti. »Če mi imate sporočiti, da sem odpuščen, potem vam treba skakati kot mački okrog vrele kaše, mr. Hobkins«'.-dejal z odločnim glasom. Mr. Hobkins je pobledel od razburjenja. »Tako... Takšna predrzost!« je hrulil. »Kaj v., glavo, vi...« Nenadoma se je od bogve kod pojavil Michaud. »Kenntlbury! Takoj k šefu! Že prav, Hobkins .. .< S tem je bila stvar urejena. Nihče se ni upal staviti Michaudu kakega odvečnega vprašanja. Tudi Hobkins ne. Za Michaudovim hrbtom je Devorny proti vodji oddelka spačil obraz, nato pa odločno odšel. V prijavnem uradu ni našel nobenega človeka. Pomišljal je, ali bi čakal ali... jn že je vstopila z vidno naglico neka gospodična. »Moram takoj k mr. Lammerleyu«, je povedal Devorny in jo vprašujoče pogledal. ?e m je Od tu in tam Ekonomisti it tm države bodo imeli te dni svoj kongres v Belgradu. Prvi kongres je bil pred dvema letoma v Zagrebu in ga je vodil pod-guverner Narodne banke dr. Belin. Letošnjemu kongresu bodo prisostvovali tudi zastopniki ekonomistov iz vseh balkanskih držav. Med predavanji so zastopani tudi Slovenci in sicer bo predaval Hrvoj Maister o tujem kapitalu v našem gospodarstvu. *.,j:Medn.a^0?na naPetost je izzvala velike motnje tudi v valutah. Narodna banka je sedaj pozvala vse izvoznike, ki imajo še terjatve v angleških funtih in francoskih frankih, naj svoje terjatve takoj prijavijo banki. Obenem so bili pozvani uvozniki, naj svoje račune, izstavljene v angleških funtih in francoskih frankih za uvoz blaga iz neklirinških držav, takoj prijavijo, ker se jim potem utegne zgoditi, da Narodna banka ne bo priznala nobenih nakazil za poravnanje računov. Posebno mnenje o vrednosti sporazuma med Sr H in Hrvati so izrazili v svojem sporočilu jav-no„ii srbski demokrati. Na njihove ugotovitve, da so bili pri pogajanjih prezrti, je odgovoril »Hrvat- ski dnevnik« rekoč, da so se demokrati sami izključili iz bloka sporazuma in da potem ne smejo zahtevati, da bi jim kdo še prinašal podrobna obvestila, kako potekajo pogajanja. Sedaj pa se je oglasil bivši demokratski poslanec Milovanovič in na shodu v Kragujevcu dejal, da 6e demokrati ne bore proti sporazumu, temveč za državljanske svoboščine. Veseli bodo. če bo vlada narodnega sporazuma zares izpolnila vse tisto, kar je obljubila, zlasti da bo izdala nove politične zakone. Pač na Srbi ne bodo nikdar dopustili, da bi ostali orez političnih svoboščin, katere bi morebiti dobili Hrvatje. Izvršni' odbor Jugorasa je obiskal predvčerajšnjim ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjana Budisavljeviča in mu razložil svoje težnje in program. Delegati so razložili ministru tudi razloge, ki so dovedli do ustanovitve delavske organizacije Jugorasa kot protiutež proti marksizmu med delavskimi organizacijami. Minister je dejal na koncu, da bo upošteval predloge •fugorasa, katere bo ta organizacija predložila za izboljšanje življenskih razmer med delavci. Včerajšnjo vest o razpustu vseh občinskih odborov na ozemlju banovine Hrvatske moramo popraviti v tem smislu, da je ban dr. Šubašič razpustil le vse tiste občinske odbore, ki so bili postavljeni od vlade iz vrst pristašev dr. Stojadi-noviča in Juraja Demetroviča. Ti odbori so v Petrinji, Bakru, Sušaku, Slavonskem Brodu, Bjelovarju, Osjeku, Varaždinu, Vinkovcih, Karlovcu, Virovitici in drugod. Le zagrebškega odbora ni razpustil, kajti ta odbor je imenovan s kraljevim ukazom. Z nalogami, ki že čakajo današnjo vlado, se bavi v listu »Naprej« tudi vseučiliški profesor dr. Mihajlo Ilič, ki je bil eden izmed srbskih strokovnjakov, ki so sestavljali sporazum. Ilič pravi, da sporazum še ni popoln, zlasti kar se tiče notranje preureditve države v skladu s položajem, kakor so ga dobili Hrvatje. Dr. Ilič pravi, da je treba počakati na to, da tudi srbski in slovenski narod dobita v enaki meri tisto, česar eo bili deležni Hrvatje, kajti šele potem bo odpadlo mnogo nevšečnosti in nezgod. Glavni cilj novega sporazuma je demokratizacija države, da .bo ljudstvo dobilo tisti vpliv na državno upravo, kakor mu gre. S tem bo država na svoji čvrstosti in življenjski odpornosti le pridobila. Glavni odbor staroradikalske stranke Se vedno zaseda in sklepa o svojem stališču, kakršnega bo zavzel do sporazuma. Po izjavah posameznih članov odbora se zdi, da bodo radikali izrekli nekatere pomisleke proti sporazumu . . — Tudi Hod je rova narodna stranka, odnosno njen glavni odbor se je zbral, da bi razpravljal o sporazumu. Na sestanku je, govoril Svetislav Hodjera, nakar je bilo sklenjeno, da se bo 9. septembra sestal celotni glavni odbor stranke in zavzel svoje stališče do naših notranje političnih razmer po sporazumu. Kakor znano, je bila Hodjerova stranka vedno proti sporazumu s Hrvati. Svojega očeta je dol zadaviti kmet Vata Antič Iz Tovariševa pri Novem Sadu. Vasov oče je bil star že 80 let, pa vendar še ni bilo kazno, da bi kaj kmalu umrl. Oče je imel za svoj užitek Se l’reci zemlje, zlasti pa njiv. Vasu to ni šlo v ra- bi bitro dobil njive v dedščino in je ril ria ct! Sx°jeSa znaca Vučetiča in ga pregovo- počakal v hlevu * P°Uu VfetiJ je 8tarC^ pripravljeno »nikoVrJ p?kaza\ mU 16 Vrf kel po tleh tako doli gd.W. U’ Uat,° ** Im cin vusa na io *. x8 ’ da *e Je starec zadušil. sta skunai očeta oh«S, 8,ražil Pred lllevom- Nato vse kazafo , okno v hlevu, da je umoril svojega očeta. ’ da ie sin Hrvatski politični kaznjenci n •„ , .... v dru&tvo *hrvaikih političnih kaznjencelt včeraj obiskali bana banovine Hrvatske dr Ivan« Subašiča in ga zaprosili, naj sproži prediog da bi prišlo do splošne pomilostitve vseh Hrvatov ki se še vedno nahajajo v ječah, obenem pa se morajo z vseh obsojenih Hrvatov zbrisati madeži češ da so bil protidržavni elementi in podobno! Med tistimi, ki so delili Hrvatom take pečate, so bili zelo vneti tudi vsi »prvaki« jugoslovenarske JNS iz dravske banovine. Razpust banovinskih svetov menda pripravlja vlada. Zagrebški »Jutarnji list* pravi, da bodo v nekaj dneh dobili bani navodilo, naj odstranijo zadnje imenovane župane in sicer tudi v mestnih Jocinah. Obenem bodo razpuščeni banovinski sve-s’ J]akar *>i bil čez nekaj dni imenovani novi ločbami list< pravi, da je to v zvezi z do- ima list • ? srbskega • sporazuma. Bržkone !rPrilr;kfaobanovrnska sveta bivše savske Se že vračajo poti bil do- Maribor, 1. sept. Na mariborsko obmejno policijo so privedli graničarji danes dva moza, ki eo ju prijeli na meji. Prišla sta iz nemške strani na nažo. Sta to 31-letni delavec Štefan Sabljak iz Siska in 27-letni pekovski pomočnik Štefan Oraz iz Budičina. Oba 6ta že 8. junija nasedla zapeljivim agentom ter 6ta se podala skrivaj iz naše države v Nemčijo. Šla je takrat večja skupina delavcev iz Siska in okolice, čez mejo, pa so jih spravili agenti v bližini Dravograda po skrivni tihotapski stezi. Oba navedena sta dobila v Nemčiji zaposlitev, pa nista vzdržala. Zopet sta pobegnila od tam ter se vrnila nazaj. Dobila sta delo pri gradnji neke elektrarne na Koroškem. Delo je bilo težko in delalo se je dosti več, kakor se ponavadi dela pri nas. Plačilo pa zato ni bilo nič večje, zato pa prehrana dosti dražja. Prihraniti se je dalo le malo, pa še tega nista mogla poslati domov. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« _~Isto- Časno pa sedaj naše oblasti of.tro nastopajo proti vsem, ki se pečajo z zapeljevanjem in spravljanjem naših ljudi^ čez mejo. Orožnikom se je posrečilo izslediti že več takih agnetov. Vse so to sami delamrzni elementi, ki so za judeževe groše opravljali svoj posel. Vsi znaki pa kažejo, da obstoja neka organizacija, ki daje svoja navodila. Tudi se mi6li, da je sedež te organizacije nekje v inozemstvu. od VTrPetinjanlrZT°jjli ceiln\ n? banovinski zmerom priden" cestado' nncta Trideeet let ni nikoli zahteval do- so mu pred 4 le« p^aTd31 KV°je df°’ Starec tega ni mogel razu^j* ^kTonU jl d°a bi podpisal dekret o upokojitvi, češ, da "e mara denarja zastonj m^da noče države obremenjevati Poklicali so ga že večkrat na banovino in ci gku' šali prepričati, da si je zaslužil nokoi noče razumeti. Zato je oblast pooblastila njegovo *eno, da dvigne vsak mesec pokojnino, toda Arif vedno vsak dan dela na cesti. Zmerom n« n« v,\ bo takoj umrl, če ga ne bodo pustu, 2votii-/aradi t6?a 23 °U8le’ da mravlja bV0Je delo naprej. Proslava rojstnega dne kralja Petra v Mariboru Poziv mostnega župana vsem društvom in organizacijam Vsi Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci bomo 6. septembra t. 1. slovesno praznovali rojstni dan Njegovega Vel. kralja Petra II.. Ta praznik je za nas posebno pomemben v današnjih zunanje političnih negotovih dneh in zelo važen zaradi naše notranje politične pomiritve. Ni dvoma, da bodo vsa naša čustva ravno o priliki praznovanja rojstnega dne našega kralja udarila spontano iz naših ere in da bomo res dostojno naše kraljevine Jugoslavije vredno ta slovesen dan praznovali. Na viden in učinkovit način moramo na znotraj in pred zunanjim svetom manifestirati patriotsko čustvovanje in vdanost na« vseh do kralja in do države. V smislu razgovorov z zastopniki narodnih delavcev, društev, uradov in drugih, se bo proslava rojstnega dne Njeg. Vel. kralja Petra II. vršila v Mariboru v toTek 5. sept. t 1. zvečer in v 6redo 6. sept. predpoldne po sledečem sporedu: Torek 5. sept. ob 7.19 zvečer: zbiranje vsega prebivalstva po ulicah okoli vojašnice kralja Aleksandra v Melju. Točen razpored za zbirališča bo dostavljen najpozneje v torek 5. sept. predpoldne vsem prizadetim in bo objavljen v časnikih. Torek 5. sep4. ob 8.20 zvečer: slavnostni spored po Meljski cesta, Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici in Gosposki ulici na Glavni trg. Spored bo sestavljen takole: 1. Vojaška godba s častno četo, 2. sokol, 3. slovenski fantje, 4. gasilci, 5. druga uniformirana društva, 6. zastopniki mestne občine ter državnih in samoupravnih uradov (največ po dva), 7. kulturna, prosvetna in športna društva s svojimi zastavami, 8. meščanske in srednje šole (dijaki nad 14 let stari), 9. trgovci, obrtniki, trgovski in obrtni pomočniki ter vajenci. 10. delavstvo državnih ustanov, 11. delavstvo mariborskih tovarn, 12. ostalo občinstvo. Torek 5. sept. ob 9.21 zvečer: Manifestacija na Glavnem trgu: 1. trobentač znak »mirno«, 2. »Molitev«, pojejo pevci Ipavčeve pevske župe, 3. slavnostna fanfara (vojaška godba), 4. nagovor mestnega župana, 5. državna himna, (vojaška godba), 6. »Hej Slovenci« (igra vojaška godba in pojo vsi udeleženci).-?: razhod (za razhod bodo izdana posebna navodilavvr Sreda, 6. sept. ob 8 sv. maša v stolnici. Po sv. maši na Trgu svobode defile vojske, ter sokolov, slov. fantov in gasilcev v krojih. športne vesti Drugo kolo tekem v hrvatsko slovenski ligi. A 1 Je na sporedu drugo kolo tekem in hrvatsko slovenski ligi. Igra vseh deset klubov in sicer v temle redu. v • 9?ncord^a : Gradjanski. V Ljubljani: Ljubljana : Hašk. v u: hajduk : Slavi ja V. V Osjeku; Slavija : Bačka. V Sarajevu: Sašk : Split. Tekme v hrvatsko-sloveneki ligi prav gotovo nrvensf^m rfT. “Tl?1'8'0 M lanskim ligaškim prvenstvom dvanajstih najboljših klubov v Jugoslaviji. Nogomet v hrvateko-slovenski ligi bo prav tako dober m prav tako zanimiv, kakor je bil Nedeljski nasprotnik našega edinega zastopnika v hrvateko-slovenski ligi je Ha5k ki pride jutri v Ljubljano kompleten razen Medariča -desnega krila , ki je po pisanju belgraiških časopisov prestopil v novosadsko Vojvodino S svojo prvo tekmo v Splitu proti novemu ligašu SK Splitu je Hašk pokazal, da j« v odlični formi. Svojega nasprotnika je na tujih tleh z lahkoto odpravil z 4 : 1. Naš ligaš prejšnjo nedeljo v Zagrebu ni imel sreče. Gradjanski mu je nasul v mrežo pet golov in naša Ljubljana je po prvem kolu tekem na zadnjem mestu brez točke in z najslabšo razliko v golih. Zd,i se, da smo se začeli že takoj spočetka gibati na prvenstveni tabeli na oni višini, ki smo je dosedaj vedno zavzemali. Vendar je Ljubljana po svoji kvaliteti moštvo, ki v hrvatsko-slovenski ligi prav gotovo ne spada na zadnjo mesto. Tega se morajo zavedati naši igralci pri slednji tekmi in k temu ™ora naše športno občinstvo svoj edina klub v nrvateko-sloven*ki tildi prisiliti. Jutri ima yubliana Prvo priliko, da ji«^ j in da bodo že s prvo tekmo h™tsk£te'\ i' „Ari^a S- 6f^ata doP°ldne ob 10 Beka in in " v.Ljubljane: Svo- boda in Jadran, za koknsko tovarno pa Mars i® Bratstvo iz Jesenic. K Pedagoškega tečaja za profesorje, ki ga je nameravalo prirediti Pedagoško društvo v Ljubljani od 4. do 7. septembra, ne bo. Opozarjamo na to vse, ki so *e za tečaj prijavili. Tatinske zgodbe pred mariborskim sodiščem Maribor, 1. sept. Danes je obravnavalo mariborsko okrožno sodišče dve tatinski zgodbi. Dva stara, že večkrat predkaznovana grešnika, sta se znašla pred sodniki. Posebno zanimiv tip je 29-letni Frane Arnuš iz Rogoznice, ki je do sedaj že trikrat izvršil tatvine na ta način, da se je izdajal za čevljarskega poftočnika, prišel v službo k mojstru, pa mu je že prvo noč odšel z raznimi čevlji in usnjem, ki ga je našel pri mojstru. Tako je napravil tudi 9. junija v Framu s čevljarskim mojstrom Antonom Breznikom. Ta ga je sprejel v 6lužbo, mu dal delo, pa mu ie Arnuš že prvi dan pokvaril tri pare čevljev. Mojster ga je nato odpustil in Arnuš se je odpravljal na pot, mojstrova zena pa je bila k sreči tako previdna, da je še poprej pogledala v pomočnikov kovčeg. Našla je tam štiri pare novih čevljev, katere je nameraval Arnuš odnesti svojemu mojstru. Arnuša je sodišče spričo tega, da si je takšne pregrehe že večkrat privoščil, obsodilo na 1 leto in 3 mesece robije in na 3 leta izgube častnih pravic. Naslednji je bil 21-letni delavec Ivan Tkalec iz Makol. Pred sodnike bi moral priti že 6. julija 1937. Takrat se je zagovarjal pred sodiščem Ludvik Lepej iz Pobrežja zaradi tatvine 6500 din na Škodo Katarine Švertner. Lepej je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, pred sodniki pa je izjavil, da je izvršil tatvino skupaj s Tkalcem. Po dveh letih pa je neizprosna usoda spravila tudi Tkalca pred sodnike. Obsojen je’ bil zaradi soudeležbe pri omenjeni tatvini na 6 mesecev strogega zapora. Javna dela na Kočevskem Ljubljana, 2. septembra. Banska uprava sporoča o pričetih in izvedenih delih na banovinskih in občinskih cestah na področju okrajnega cestnega odbora Kočevje, za dobo od 15. avg. do 1. sept. 1939. I. Pričeta del«. 1. Naprava opornega zidu na banovinski cesti I. reda št. 12 Žlebič—Sodražica—Bloška polica med km 12.500—12.680. 2. Preložitev ovinka na banovinski cesti II. reda št. 176 Grosuplje—Račna—Zdenska vas Žvirče—Fužine med km 22.451—22.603. 3. Pričela so sc dela občinskih cest: Sv. Gregor—Praproče—Ortnek, Velike Lašče—Ponikve, Rob—Krvava peč, Dednik—Rupe, Selo—Lužarji in Hrib. II. Končana dela. 1. Na banovinski cesti I. reda it. 12 Žlebič— Sodražica—Bloška polica se je v km 11.880— 12.000 končalo z deli na zavarovanju ceste, podbetoniranjem temeljev in kril propusta v km 11.993. 2. Na subvencijonirani cesti Karlovica— Knej se je končalo delo pri gradnji mostu. 3.' Končana so dela na občinskih cestah Brinovšca, Globelj in Črni potok. 4. Razširitev in naprava gramoza na banovinski cesti II. reda št. 163 od km 13.500. Objave ljubljanskega velesejma Variete s prvovrstnim sporedom imamo na Ljubljanskem velesejmu do 11. septembra 1.1. Leo, neprekosljivo dresiran morski tjulenj, žonglira, igra na glasbene instrumente, plese na vrvi in kaže še celo vrsto čudovitih spretnosti. Rassv so umetniki v japonskem žOngler-stvu. Muzikalen klovn Ouack izborno zabava. Boris Borutta in ilo Fay sta mojstra moderne parodije. Lillo in Sambo, ljubka zamorka in postaven zamorec, izvajata - plese in igrata na havajsko kitaro. Lamberts Woonder so sijajni akrobati. To je nekaj točk iz sporeda. Nocoj je otvoritvena predstava ob pol devetih. V nedeljo in druge dneve velesejma sta 4ve predstavi: ob 4 popoldne in ob pol 9 zvečer. Varie-tejne predstave na velesejmu imajo dober sloves in so vedno razprodane. Zaradi tega si vstopnice pravočasno rezervirajte. Kmetijsko-gospodinjska šola v Mariboru. Vpisovanje v zasebno kmetijsko-gospodinjsko šolo šolskih sester v Mariboru se vrši 15. in 16. septembra v šoli, Strossmayerieva ulica 15. Istočasno bo tudi vpisovanje v oba gospodinjska šivalna oddelka. V Jugoslaviji je okrog dvajset milijonov perutnine. Četudi je perutninarstvo v zadnjih letih v posameznih banovinah zlasti pri nas v Sloveniji Po zaslugi mnogih rejskih organizacij znatno napredovalo, je vendar v splošnem še zelo na nizki stopnji, saj znese naša kokoš povprečno le 60 do 80 jajc, medtem ko ie povprečna nesnost kokoši v naprednejših državah že 150 do 200 jajc na leto. S sistematičnim odbiranjem najboljših kokoši nes-nic ter s pravilno prehrano in nego perutnine moramo tudi slovenski rejci doseči boljšo nesnost naših kokoši. Na prvi banovinski razstavi malih živali, ki je na jesenskem velesejmu v Ljubljani, so naši rejci razstavili najodličnejše nesnice ter najlepše plemenske živali. Vsakomur je dana prilika, da si po nizki ceni nabavi prvovrstne plemenske živali za osvežitev krvi perutnine, ki jo goji. Na razstavi zdravilnih zelišč na letošnjem jesenskem veglesejmu je razstavljenih in opisanih okrog 180 vrst zelišč, ki pridejo v poštev za izvoz. Prikazano je, kako je zelišča pripraviti za izvoz, katera zelišča naj se nabirajo, koliko znaša iavozi koliko se porabi za domačo potrebo, koliko se" predela doma ** zdravila, koliko zelišč propade neizkoriščenih- Krai Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C° Beiativna I viagra v % \ T. C Is p Veter Pada- vine i ii— ”«>o a «* a > "*£ °e (smer, iakost) m/m vrsta Ljubljana 7642 29-8 14-1) 81 2 NE, — — Maribor 763-8 29-0 14-0 80 0 0 — — Zagreb 7636 29-0 110 80 4 SSEr — — Belgrad 764 3 2S-0 130 60 0 SSEi — — Sarajevo 765 4 28-0 10-0 80 4 0 — — Vis 763-6 25-0 20-0 70 3 0 — — Split 763-7 30-0 19-0 60 t 0 — — Kumbor 762-2 2S-0 21-0 80 C SSEj — — Rab 763-5 26'0 20-0 60 3 0 — — Du&rosniR 762 2 280 19-0 0 0 — — Vremenska napoved: Stanovitno, večinoma jasno in zelo toplo vreme. Koledar Dane«, sobota, 2. septembra: Štefan. Nedelja, 3. eeptembra: Evfemija. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška ceata 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta. Mestno zdravniško deiurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-IL, telefon št. 82-84. OD tu in tam Na šoli Glasbene Matice bodo tudi v letošnjem letu poletf klavirja, violine in solopetja poučevali vsi orkestralni inštrumenti in poleg splošne teorije in mladinskega petja tudi v« teoretični predmeti. Šola ima izvrstni učni načrt, ki je 6e6tavljen na osnovi učnega načrta drž. konservatorija v Ljubljani, poučujejo pa priznani glasbeni pedagogi. Pogoji so nizki, priglase sprejema pisarna Glasbene Matice dnevno od 9—12 in od 15—17. V torek 5. t. m. popoldne bo določitev urnika in odreditev gojencev k posameznim učiteljem, redni pouk pa se bo pričel v četrtek 7. septembra. Srednja glasbena šola (državni konservatorij) sprejema nove gojence vse te dni do 5. t. m., nato bodo sprejemni izpiti po določenem umiku, ki bo fu * Vj Yeii P06,0P)a' Lanski gojenci se vpišejo lahko do 15. t. m. Voi gojenci morajo izpolniti uradno prijavo, jo kolkovati e 50 din. Vse ostale podrobnosti v veži konservatorija. Reezrvni oficirji udeleženci potovanja v Bel-ac ln a^°> ki niso dobili okrožnice ®aJ se danes reklamirajo v društveni pisarni med 18 in 19. Vsem sporočamo, da so vse predpriprave izvršene, zaradi mogočih izprememb zasledujte dnevno časopisje. Pododbor Ljubljana ^K„Jx.ruženje *pst'lniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je kr. banska uprava dovolila za čas velesejma od 2. do 11. septembra podaljšanje policijske ure za gostinske obrate v Ljubljani — razen za vinotoče in bUffete — do 2 zjutraj, za kavarne pa do 3 zjutraj, z omejitvijo, da se po 2 ne smejo točiti alkoholne pijače. Opozorilo. Mestno poglavarstvo opozarja ljub- ’ df naL Pri plačevanju prostovoljne socialne davščine skrajno previdno. Dognalo se je, da izrablja nekdo zaupanje občanov in pobira to davšično za se. Vgi oni. ki so od mestnega poglavarstva pooblaščeni za sprejemanje denarnih prispevkov, imajo posebne legiti-macije s fotografijo. Za vsako plačilo morajo dali potrdilo na uradni tiskovini z uradnim žigom, rredpisano je, da morajo izdajati strankam prepise potrdil, izvirnik ostane uradu. Zahtevajte vedno legitimacijo in potrdilo! Kdor pobira prostovoljno socialno davšično in nima legitimacije ter no izdaja pravih potrdil, spada na policijo. Članstvu Legije koroških borcev! Od tovariške bojevniške organizacije, Zveze bojevnikov, je prejel glavni odbor LKB za vse svojo članstvo vabilo na veliki bojevniški tabor, ki se bo vršil v nedeljo, 3. septembra, na Brezjah. Olavni odbor vabi tem potom vse tovariše — koroške borce, da se odzovejo vabilu bratske organizacije in se te lepe bojevniške proslave v cim večjem številu udeleže. Potovanje rezervnih častnikov v Belgrad. Vsi rezervni oficirji, ki Želijo potovati v Belgrad na proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. in na Oplenac, naj se neposredno javijo komandi vojnega okruga v Mariboru zaradi izdaje objave za brezplačno vožnjo. Prijave sprejema vojni okrug le do dne 3. septembra. Opozarjamo, da lahko potujejo vsi rezervni oficirji in ne samo člani Uaruženja rez. oficirjevi Ordinacijske nre protituberkuloznih dispanzerjev v Sloveniji so: V Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, vsak dan od 16—19 (raasen sobot); za otroke od 16 do pol 17, za dijake od pol 17 do 17, za moSke m ženske od 17 do nol 18. — V Kranju, Stara cesta 21, Zdravstveni dom kralja Aleksandra Zedinitelja, vsak ponedeljek in četrtek od 16 dalje do ca. 19. Na Jesenicah, bolnišnica Krajevne bratovske sklad-nice, vsako sredo od 9.30—16. — V Kamniku Prešernova ulica 90, vsak torek in petek od 15 d,°, i6-. ~ tV, ™ov,iah’ ^lnišnica Bratovske skladmce. Loke št. 459, vsak četrtek od 8—P in od 14-18 - V Cerknici št. 37/TL, vsak po“ nedeljek m četrtek od 14-16 (serijski pregledi za otroke izven ordinaciiskih ur). — V Novem mestu, Banov, ženska bolnišnica. Cesta dr De-frančeskija, vsako soboto od 14—20. — V Bre- fiC?n g<‘ v rJifk rsredoIi? petek od 14 30 16.30. — V Celju, Gregorčičeva ulica 4, Zdravstveni dom, vsak dan od 8—10 — V Ptuin Ljutomerska cesta 26, v torek in četrtek od 13 dalje ob sobotah od 9-n dopoldne za pro-iskavo otrok m šolske mladine _ V Murski ^ i uUca 7' Banov- bolnišnica vsak četrtek od 10-14 (po potrebi tudi izven j/aimh, \ Pesifm P« Velenju, Pesje v V8ako sredo od - j <5 Zdravstveni dom, vsako sredo i j Maribora, Marijina ulica vsak dan od 8—12 in od 16—18 (opoldne serij-ski pregledi) — V črni pri Prevaljah enkrat tedensko. — V Slovenjem Gradcu, Kraljeviča '\nf”'eJa j**- vsak ponedeljek in petek od —17.30. , Slovenci In Slovenke! Pridite v ne- deljo, -4. septembra 1939 na narodni tabor v kJU‘°meru. Spored: Do 8.30 prihod skupin na zbirališče; ob 9 sprevod na taborišče, Glavni trg; ob 9.30^ sv. maša s pridigo; ob 10 tabor. Govorijo naši ministri in zastopniki poSamezuih okrajev. Včeraj ponoči so pred očmi vse kulturne začeli predvajati in nekulturne Evrope najnovejših vojnih grozot ko se je Nemčija z vso svojo oboroženo silo vrgla na Poljsko Prejšnjo tioč se je začel odvijati pred očmi ulturne Evrope z neznansko naglico žalostni . i.lm sedanjih časov, film, ki prikazuje vso lilo, s katero nastopa narod proti narodu v svoji oeeščini. Dolgo 60 potekale vse priprave za to predstavo«, kajti ta film naj bi bil tak, da bi prinesel zagotovo koristi tistemu, ki se ga je posto-pU snemati. Kot platno, na katerem bi Evropa opazovala to filmsko »predstavo«, so tokrat izbrali Poljsko. Prejšnjo noč se je »filmskemu operaterju« zazdelo, da so vsa dela pri snemanju ega filma končana, in da ie napočil trenutek, ko ie ta umotvor dvajsetega stoletja treba pokazati vsemu svetu. Morda bo le še kdo, ki se mu bo iudil. Da čudil se mu bo pač, toda občudoval ga zlepa ne bo kdo, kdor kna v sebi še količkaj po-,lenosti in srca do milijonov tistih, ki pač ne mo-ejo biti odgovorni, če se je kakemu narodu kdaj pripetila morda re6 krivica. Prišel je sipet september, ki je poleg marca tako slovit po važnih spremembah in odločitvah. Predsnočnjim se je - .* zazdelo, da je dovolj tega večnega čakanja in večnega obljubljanja, da bo obračunal z oboroženo silo s tistim, ki se mu na prvo besedo noče pokoriti. In tako je počilo, kakor bi padel strel, naj se začno na poljskem »platnu« vrstiti prizori sodobnega obračunavanja z vojaško silo. Noč in dan že vrte ta film, pa se zdi, da je vse to šele uvod v pravo dejanje. Naj iz tega bežečega filmskega traku povzamemo najvažnejše slike, najvažnejše dogodke, ki so se od predsnočnjim pa do danes zjutraj odigrali pred očmi V6e kulturne Evrope, Evrope, ki se nad temi dogodki sicer zgraža, a jih dozdaj še ni mogla temeljito preprečiti. 1. september ob 1 zjutraj (kakor da je komaj čakal, kdaj bo napočil september) je nemški kancler Hitle' objavil proglas na nemško armado. V njem sporoča svoji vojski, da je Poljska odklonila, da bi uredila svoje razmerje z Nemčijo, kakršnega je hotel Hitler. Pravi, da je namesto tega segla po orožju. Začeli so preganjati še huje Nemce na Poljskem, jih pobijati in z njimi ravnati tako, da njemu ni preostajalo nič drugega, kakor da proti 6ili nastopi s silo Poziva nemške vojake, naj povsem izpolnijo svojo dolžnost. Nemška vojska je izpolnila ta ukaz in je takoj uredila vse potrebno za naskok na Poljsko. Istočasno je Hitler izdal tudi ukaz, 6 katerim ^ Gdansk priključuje Veliki Nemčiji. Ta ukaz je sporočil pokrajinski voditelj v Gdansku svojemu prebivalstvu takoj, čim ga je prejel od Hitlerja. Nemška vojska, ki je je bil že prej ves Gdansk poln, se je zganila in začela izvrševati svoj ukaz, obenem pa so vse nemške radijske postaje sporočile, da je Poljska vojska napadla Gdansk in da fe tako prav za prav ona napadalka. Čim je bil izdan po Hitlerju ukaz, naj nemška vojska izvrši svojo dolžnost, so se že začele na poljsko-nemški meji sovražnosti. To je bilo že v prvih jutranjih urah. Boj se je začel in je trajal vso noč in ve6 dan in tildi zdaj še ni prenehal. V začetku so bile to le manjše praske, nato pa so se iz njih razvile prave bitke. V zgodnjih jutranjih urah so po vsej Evropi že izšle posebne izdaje časopisov, ki 60 poročale o Hitlerjevi odločitvi, o priključitvi Gdanska k Nemčiji in o začetku sovražnosti med Poljsko in Nemčijo. Vsa Evropa se ie tako rekoč prebudila v vojnem razpoloženju ali vsaj v pričakovanju težkih dogodkov, ki se utegnejo prenesti z nem-ško-poljske meje tudi drugam. Ob 9 10 dopoldne 60 nemške čete začele napadati Poljsko kar od štirih 6trani naenkrat, z Vzhodne Prusije, od zahoda pri Čenstohovi, od juga s Slovaške in s severa od movja, kjer se končuje poljski hodnik. Prva so stopila v boj nemška letala, ki so bombardirala nekatera važnejša poljska mesta, med drugim tudi Varšavo. Takoj po prvih napadih na ta mesta je bilo ®P°' ročeno e poljske strani, da 60 Poljaki pregnali nemška letala. Ob 10 dopoldne se je začela seja nemškega državnega zbora, na kateri je imel Hitler daljši govor in v njem razložil, zakaj se je odločil za vojno 6 Poljsko. Na tej se.ji je manjkalo nad sto poslancev, ker niso mogli v tako kratkem času priti na sejo. V tem 6vojem govoru je Hitler med drugim izjavil, da za Nemčijo več ne obstoja versajska pogodba in da qe zato Nemci tudi ne morejo kršiti. Odločil se je na neizprosen boj, boj na življenje in smrt. Leto 1918. se za Nemčijo ne sme več ponoviti. Najvažnejša pa ije bila v tem njegovem govoru morda izjava, e katero je prvič javno napovedal, kdo bo njegov naslednik, če on pade. To bo maršal Goering. Če pade Goering, ga bo nasledi! Rudolf Hess, če pa tudi tega ne bo več, bo sklican senat, lri bo izbral najvrednejšega, to se po njegovem mnenju pravi, naijhrabrejšega Nemca. J konigsbg ln&arbury (jum&inner uoMato tV'*Uf 6c,g°p cM M? Kukn Oasttnbarg lom aha Schmidt * Mia e/a Ajf Wtoztow** "'/osM •firicjvsei tofao WARSCHA Veufomft "^^mMŠSnfsc/itn l Schečdt 'J/lis^s^k Kosten | < Sthnmm VroMiin lissm 'n fKo/iscf) lwanfOHX/ C ^ . mn-:-. •S C/*/ L £ S li%k ll&Aan Kjeky Chmjoiruk ondomtn cieiwitz OfK&dgfreh O ,, R&tibon jy ______ Mahr.Othau ■rnow fruhert deuHch* Qi*nz* . C ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------i Danes dopoldne se je začel v Ljubljani jesenski vesele jem. Pogled na razstavo kmet. strojev Kos zemlje, kamor so zdaj uprte oče vsega sveta. Medtem pa, ko je imel Hitler v nemškem državnem zboru svoj značilen govor, so se nemška letala že četrtič približala Varšavi, da bi jo bombardirala, a so jih Poljaki vselej hitro pregnali. Od 9 zjutraj dalje pa še niso prenehala nemška letala ogrožati poljskih važnejših mest. Predvsem so se spravila tudi nad poljsko pristanišče Gdinjo in druge bližnje kraje. Ves včerajšnji dan pa ni prispelo nobeno določno poročilo niti od nemške niti od katerekoli druge strani, da bi bili Nemci, kljub temu, da so hkrati napadli s štirih strani, osvojili niti najmanjši del poljskega ozemlja. Iz vsega tega se lahko vidi, da so se Poljaki morali vendar na nekaj opirati, da so lahko tako korajžno vztrajali pri svojem stališču in izjavljali, da ne odstopijo niti pedi svoje zemlje in da so pripravljeni raje vsi do zadnjega jnpadati na bojišču, kakor pa z orožjem v roki doniti in se vdati Ves svet je v tem trenutku nestrpno pričakoval, kaj bodo na vse to rekle Velika Britanija, Francija in Italija in morda še Rusija. Iz Anglije dolgo časa včeraj ni bilo nobenih poročil in že se ie zdelo, da seje moralo nekaj preobrniti, morda na škodo Poljske. Toda poročil zato m bilo toliko časa, ker so tam trajala važna posvetovanja. Anglija je proglasila splošno mobilizacijo ne samo mornarice — to je bilo že prejšnji dan pač pa tudi fuhozemske vojske in mornarice, io je bil krepek odgovor Anglije na ta nemški korak. V Franciji se je ob 10.45 dopoldne tudi sestala vlada na sejo, ki ji je predsedoval sam Pr sednik republike Lebrun. Po 6eji je bilo iz n kratko poročilo — Francija je proglasila splošno mobilizacijo v vsem francoskem imperiju rrvi mobilizacijski dan je 2. september. V Italiji so bili tudi dokaj molčeči. Tudi glede nje so bila mnenja zelo deljena. Na eni strani so bili tisti, ki so smatrali za gotovo, da bo Italija Nemčiji v trenutku njenega spopada s kakšno Nekaj podatkov o Gdansku V nekaj vrsticah naj navedemo nekatere podatke o Gdansku, ki je baje bil vzrok sedanjega novega spopada v Evropi. Predvsem je treba vedeti, da gre tu prvič za mesto Gdansk, ki leži ob zahodnem rokavu reke Vjsle, potem pa celo področje, ki obsega mesto Gdansk in precejšen okohs. To ozemlje je pred svetovno vojno pripadalo Nemčiji, po končani vojni pa je postalo mesto Gdansk s svojo okolico področje zase in je nad njim prevzel upravo komisar Zveze narodov. Gdansk je bil proglašen za svobodno mesto. Gdansk in njegov okoliš, ki ga je včeraj ponoči nemški kancler proglasil za del nemškega rajha, meri 1894 kv. km in živi na njem približno 430.000 prebivalcev. Na vsak kv. km jih pride povprečno 220. Samo mesto Gdansk je imelo leta 1933, tedaj, ko je v Nemčiji prevzel oblast Hitler, 262.000 prebivalcev, torej nekaj manj kot štiri Ljubljane skupaj. Na celotnem gdanskem področju so . važnejša mesta se Zoppot (31.000 preb.) v smeri proti Gdinji ob morju. Neuteich (3160 preb.) In Tiegenhof 1^252 preb.). Na vsem gdanskem področju je 258 manjših podeželskih občin. Med prebival-80 Nemci res v večini, toda na to pod-?° kili tudi vedno življenjsko navezani saj Gdansk živi ob Visli, ki je glavna ki v»*» tf i“ ,in ta^° tudi gl°vna naravna žila. Nemri „„O J.sK° z morjem. Da tu ne žive sami nrehivnu1„ i tud* P° verski pripadnosti lega ,7% k,lof- s PŠ&&S&- - Kot denar je v veljavi gdanski goldinar. »mn Italija nudila svoji zaveznici le diplomatsko pomoč. In ti so imeli, kakor se je izkazalo, bolj prav. Šele ob 3 popoldn* te 'j»' italijanska vlada zbrala na seji v palači Vimraole. Ministrski svet je predvsem potrdil vse varnostne ukrepe, ki 60 bili izdani zadnje dni v Italiji ter ugotovil, da so bili ti ukrepi le varnostnega značaja. Obenem pa je ministrski svet po tej svoji seji sporočil italijanskemu narodu in tako tudi V6emu svetu, da Italija ne bo v tem trenutku podvzela nobenih vojaških operacij, pač pa da bo zazdaj ostala ob strani in s« ne bo vmešavala v netnško-poljski spor. Hitler se je popoldne zahvalil Mussoliniju za njegovo diplomatsko in politično podporo. Upa, da bo sam lahko izvršil svojo dolžnost in da mu tuja pomoč ni potrebna. O Rusiji pa je bilo včeraj vse tibo, le to pravijo nekatera poročila, ki jih ni bilo mogoče kontrolirati, da bodo prispeli še ta dan v Berlin sovjetski generali, ki bodo začeli pogajanja za sklenitev tudi vojaške zveze med Nemčijo in Rusijo. Zdi »e pa vseeno, da je Nemčija preveč računala na rusko vojaško pomoč in da jo zato. tudi ni preveč hudo prizadelo,. ko je- Italija izjavila, da bo zadaj ostala =ob strani tega spora, seveda če je računala nanjo. In onstran Atlantskega oceana je včeraj bilo tudi že V6e v pripravljenosti. Začeli so odhajati od tam tudi številni francoski izseljenci bramt v Evropo svojo domovino, Danes bodo 6 predvajanjem tega vojnega filma nadaljevali. Radio Sobota, i. septembra; 10 Prenos otvoritve ljubljen »koga velesejma, nato koncert vojaške godbe — la Pio. !3ra.:. 37 ^i,1 k’. Šmaren v narodni veri (Jelica Velovic. »I “kd — ao Kalman: Ciganski primaš, operetni venček (plošče) — 20.10 Zaključna beseda o nervoznosti in nevrasteniji (g. dr. Ivan Kanoni) — 20.30 Schuber tove pesmi poje gdč. Vanda Ziherl, pri klavirju g. prof M. Lipovšek - 21.15 Godalni trio (gdč. Francka Ornik, gg. Miran Viher In Čenča Šedlbauer) Bocoheri ’ T,no, —,^2 Napovedi, poročila —22.15 Kom oert češke glasbe (Radijski orkester). ' Nedelja. 3.' septembra; 8 Ruski sokstet — 9 Napovedi, poročila — 8.15 Gitražki dueti. (gg. E. Mezgo nrtL-rt? V,— ,3® Pjcuoe tabora bojevnikov z Brezij — 11.30 Konveri Radijskega orkestra ~ 18 Na-t«™* _ 13ji0 Veseli kvartet, vSe. plSšče t-n Krni ura: Gospodarska navodila in trie n poročila 17 so OrgliOe im harmonika (gg. Fr. Petam, A, Stanko), vmes poje g. Romam Petrovčič narodne ob spremile-vanju harmonike — 19 Napovedi, poročila — m zn at 'Suj: Ponedeljek, 4. septembra; 12 Duet narodnih nos-ulr,«’v«.aIT5mo!eV?n.11 harmonike (gg. V. Janko, S. Ba r^H^S^Dko),12•<,6 Poročila - M Napovedi Bksotičnrzvoki (plošče) _ 18 Zdravstveni ura: Obratna inobrtoazastrupljemja (g dr. Joža Her-1« m u J' Dvorak: Rnsalka fantazij a (plošče) ~Mesečni slovstvemi pregled (g. prof. Fr. Vod-— 19 Napovedi, poročila — 19.90 Zanlmivoeti — 19.10 Nae. ura — 20 Lahka glasba. Sodelujeta g. Edvard Kovač (harmonika) im Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.115 Cimermanov kvartet. Lojze Pajtler: SKE LEGIJE .25 Pozdravili smo se z njimi in dolgo gledali nazaj. Bilo je prvič, da smo se v pustinji srečali s tistimi, ki »o poznali puščavo, njene strahote, njene divje ljudi in njene čudne skrivnosti, Se velikokrat smo se pozneje srečali z oddelki teh vojakov, ki uživajo v francoski vojski taik ugled kakor Legija. Vedno sem se ob taki priliki spomnil prvega svidenja z njinu. Popoldne je začela pritiskati neznosna vročina. Ker smo bili v avtomobilu natrpani kot seno, )e nekaterim bilo slabo. Nismo pa smeli sleči niti sukenj, kaj šele kaj drugega. Ne da bi bilo prepovedano, tako strogo v Legiji le ni bilo, marveč 6amo zaradi tega, ker smo bili tako na tesnem. Ob pol treh smo se ustavili v majhnem, brezimnem mestu, kjer smo si malo oddahnili in napolnili bidone * vodo. Kdor ni bil zadovoljen z vodo, je napolnil posodo lahko seveda tudi z vinom. Mesto je bilo gnezdece in čisto arabske zunanjosti. V mestu je bila nastanjena tudi mala francoska posadka. Takoj ko se je avto napil dovolj bencina, smo nadaljevali vožnjo. Od tu naprej je bila pokrajina bolj in bolj zapuščena in pusta. Visoka pusta gorovja in s suho bodečo, redko travo obrasle dolinice so se kazale našim očem. Enolično, dolgočasno, vroče do obupa. Vožnja je proti večeru postala vse bolj peklenska. Pregreta voda nam ni dosti pomagala zoper žejo, kdor pa se je ; nalival z vinom, je bil še na slabšem, saj mu je vino gnalo vročino v glavo, da ni vedel, kje se ga drži »bidon«, kakor smo krstili ta del telesa v Legiji. Proti večeru smo napol mrtvi in pečeni zagledali na obzorju lep palmov gaj, tako zelen in vabljiv, da sem skoraj mislil spet na fatomorgano. A ni bil privid; ni bila utvara naših preevrtih možganov, bila je palmova zelenica, oaza, za katero se je dvigal Ksar-es-Souk, naš cilj. Avtomobila sta se ustavila na obširnem trgu, obdanim okrog in okrog od arabskih hiš. Preden smo še dobro stopili iz avtomobila, so že navalili na nas arabski prodajalci s polnimi košarami sadja, ki so ga znali tako vsiljivo ponu- i jati, da si je skoraj vsakdo moral nekaj kupiti. Bili smo ga pa tudi potrebni. Arabci so to potrebo brž opazili in 60 nam vsako stvar takoj še enkrat dražje I zaračunali, kakor bi jo sicer. Nato so nas podčastniki zbrali v vrsto in odpeljali v nizko poslopje iz ilovice. Tam smo 6e morali postaviti v dolgo vrsto. Čez nekaj časa je prišel komandant Ksar-es-Souka. Ustavil se je pred vsakim izmed nas in ga vprašal, kakšno obrt kdo razume. Jaz sem stal nekje na sredi, saj nisem ravno pri pritlikavcih. Ko je prišel do mene, me je pobaral kar na kratko: »Ln ti?« Skomignil sem z rameni. To ni bilo nič manj zagonetno, kakor njegovo vprašanje. Nekdo mu je pojasnil, da ne razumem francosko. Potem me je vprašal po zasilnem tolmaču: »Česa si se izučil?« Spet ga nisem razumel in vprašal je še enkrat:' »Kakšno obrt znaš?« Zdaj 6em ga čisto razumel in dejal: Oddelek arabskih meharistov je stal pripravljen za odhod. »Nobene«. Z odgovorom je bil videti še kar zadovoljen ter je nadaljeval: »Koliko sd star?« ' »Sedemnajst let,« se je glaell moj kratiti, jedrnati odgovor. Poveljnik je pokimal ter odšel dalje. Z njim sva torej na kratko opravila. Po spraševanju so nas nagnali spet v vojašnico. Vojašnica je bila zgrajena h ilovice. V njej Je bilo prostora samo za eno kompanijo, dočim eo druge Štiri kompa-nije bile spravljene zunaj mesta pod šotori- V tej ilovnati zgradbi je bila tudi bolnišnica, vsaj tako so rekli nekemu prostoru v vojašnici. Tukaj so pridržali šestindvajset legionarjev in jih zmestili v določene prostore, kjer je bilo že nekaj starejših legionarjev. Vse druge pa nas je eeržant odvedel ven iz mesta na planjavo, kjer so bili postavljeni veliki beli šotori. Med potjo sem od tovarišev izvedel' da bomo ostali tukaj več časa. Šotorov je bilo čez šestdeset. Postavljeni so bili v krogu, in 60 tako tvorili široko dvorišče Ob prihodu na dvorišče so takoj vsakemu odkazali šotor, v katerem je balo še kaj praznih postelj. Meni so dali bivališče na desni strani taborišča v šotoru, ki je imel samo še eno posteljo prazno. Ko sem stopil v šotor, mi jo je starešina šotora takoj molče pokazal. Odložil sem prtljago in orožje, ter stopil k »postelji«. »Slovenski dom« izhaia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/Pl- Telefon 4001 do 4005. Uprava- Konitarieva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jož© Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. Rokopisov ne vračamo.