št. 114
60090201
Hranilna pisma
ii koraki vašega gospodarjenja
„ 137?-
E
st
a.u4U///V06UO
GORtCA - Drevored 24 mog^o 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. RlstOfl 28 - Tel. 0432/731190____
1	I ID POSTNNA PLAČANA V GOTOVINI
IOUULIK SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50%
n^i&P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV-.in.Ki TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ČETRTEK, 28. APRILA 1994
Sedaj
imajo
tudi
odlok
Bojan Brezigar
Italijanska tiskovna agencija ANSA je vCeraj objavila kratko vest, da je bil v Uradnem listu objavljen odlok, ki zadeva nove obrazce dvojezičnih osebnih izkaznic. Na njih je poleg italijanščine nemščina na Južnem Tirolskem, francoščina v Dolini Aoste in slovenščina v štirih občinah na Tržaškem: devinsko-na-brežinski, zgoniški, dolinski in repentabrski.
To je tudi vse. Vest sama ni nobena novost, saj gre samo za izdajanje dvojezičnih dokumentov tam, kjer jih vedno izdajajo. Je pa za Slovence v zamejstvu pomembna, ker z objavo v Uradnem listu uzakonja neko pravico, ki jo kot manjšina sicer uži-varno, a so nam jo v zadnjem Času močno opo-rekali.
Le kdo se namreC ne spominja brezkončnih polemik, ki jih je sprožila italijanska nacionalistična desnica zaradi dvojezičnih osebnih izkaznic v de-vinsko-nabrežinski občini. Prvotna teza je bila, naj prejmejo dvojezično osebno izkaznico samo tisti, ki to izrecno želijo, Ceš da dvojezičnosti ni mogoCe nikomur vsiljevati. Tej tezi so se pridružili nešteti izgovori, Ceš da mejni organi slabo ravnajo z občani, ki imajo dvojezični dokument in celo ocena, da se nekateri sramujejo slovenskega jezika na izkaznici, kot da bi bila prisotnost slovenščine sramota. Na deželi je neutrudni listar Gambassini vložil kopico interpelacij, Giacomelli pa je poskusil celo z resolucijami ter mu je tudi uspelo eno izglasovati, s pomočjo tedanjega predsednika deželne vlade Biasuttija. Camber je vložil poslansko vprašanje in tudi osnutek zakona. Locchi, ki si je s kampanjo proti osebnim izkaznicam zagotovil izvolitev v občinski svet je pisal notranjemu ministru ter od njega zahteval pojasnila. Zato je moral zapustiti župansko mesto, kar je Slovencem verjetno za vedno zameril.
Ob vsem tem pa je bila osnovna teza, da ni nobenega uradnega akta, ki bi določal, da morajo biti v teh občinah osebne izkaznice dvojezične. Zaklinjali so se, da bi spoštovali vsakršno jasno določilo, pa kaj, ko ga ni bilo. V tem so imeli prav, kajti zares ga ni bilo. Sedaj pa imajo tudi odlok, ki bo očitno potešil njihovo žejo po pravici. V njihovo zadoščenje - za šalo - in v naše - zares.
RIM / PREDSEDNIK REPUBLIKE Sl JE VZEL CAS ZA RAZMISLEK
r BRUSELJ / EVROPSKA KOMISIJA n
Sele danes popoldne mandat Berlusconiju
Lider Fona Itolia je bil povabljen ob 17. uri na Kvirinal
RM - Včerajšnji dan je potekel v znamenju Čakanja, kdaj bo predsednik republike uradno povabil Silvia Berlusconija na Kvirinal, da bi mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Toda Oscar Luigi Scalfaro si je vzel nekaj časa za razmislek in šele pozno zveCer daj objaviti uradno sporočilo, da je Liderja Forza Italia sklical na Kvirinal danes popoldne ob 17. uri. Zjutraj bo namreC Scalfaro odšel na kratek obisk na Sardinijo in bo torej poveril mandat šele popoldne
Zakaj je bil ta razmeroma dolg razmislek potreben glede
na dejstvo, da je glede imena mandatarja, razen nekaterih izjem, soglašala celo opozicija, ni dano vedeti. Res je, da so odprti še nekateri problemi, kot na primer Berlusconijeva jamstva o strogi ločitvi med javnimi in zasebnimi interesi. Kaže pa, da je bilo medtem rešeno vprašanje notranjega ministrstva: Severna liga ga je dolgo zahtevala zase, vCeraj pa se mu je končno odrekla v pričakovanju, da ga bodo -morda jeseni - razdelili na dva dela, od katerih bi vsaj eden pripadel Bossijevim pristašem.
Na 2. strani
Silvio Berlusconi pojde danes na Kvirinal
Zelena luč podajanjem o pridruženem članstvu Slovenije
LJUBLJANA - Iz diplomatskih krogov v Bmslju se je zvedelo, da je Evropska komisija vCeraj sprejela predlog mandata za pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Ob sprejetju mandata je komisija v uradnem sporočilu ponovila skupno deklaracijo sveta ministrov in Evropske komisije z dne 20. julija 1993, ki pravi, »da Evropska unija pri razvijanju odnosov s Slovenijo pričakuje, da na področju pretoka kapitala in naložb v nepremičnine Slovenija ne bo razlikovala med državljani posameznih držav Članic EU na osnovi državljanstva ali stalnega bivališča«.
Maja ali junija letos naj bi predlog mandata za pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije obravnaval ministrski svet dvanajsterice, pred tem pa ga morata obravnavati še delovna skupina komisije za srednje-in vzhodnoevropske države ter skupina veleposlanikov držav Članic EU.
Na 15. strani
NA VČERAJŠNJI DEŽELNI SEJI
I
Predsednik Dežele Travanut odločno podprl politiko sodelovanja s Slovenijo
TRST - Predsednik deželne vlade Renzo Travanut (na sliki) se je odločno ogradil od stališč nacionalističnih krogov, ki pogojujejo vstop Slovenije v Evropsko unijo s korenito revizijo Osimskih dogovorov. Dežela, je poudaril njen predsednik, bo vztrajala na poti mirnega in tvornega sodelovanja z Ljubljano in Zagrebom.
Travanut je govoril o potrebi po zakonski zaščiti Slovencev v Italiji in o odprtih vprašanjih italijanske manjšine v Istri. Pozval je novo vlado, naj vztraja pri dobrih odnosih s svojima vzhodnima sosedoma. Izrazil je upanje, da bodo ta stališča naletela na široko politično podporo v deželnem svetu.
Na 5. strani
TRST / PROTI ZAPRTJU LADJEDELNICE
Glas delavstva
TRST - Včeraj so tržaški in trziski ladjedelnicarji v okviru stiriurne vsedržavne stavke ohromili mestno središče, da bi tako protestirali zoper naklep Fincantierija o ukinitvi skoraj 700
delovnih mest.
Zasedli so tudi Oberdankov trg (Foto Ferrari/KROMA), kjer je sedež deželne skupščine.
Na 5. strani

Mafija
ubila
ruskega
poslanca
MOSKVA - Umor ruskega poslanca Andreja Aižerdžisa je razblinil upanja predsednika Jelcina, da mu bo uspelo umiriti strasti. Duma se je sestala za zaprtimi vrati in poslanci so odločno zahtevali odstop notranjega ministra Viktorja Jerina. Premier Cernomirdin in Jelcin sta napovedala odločne ukrepe proti organiziranemu kriminalu. Poslanca so bržkone ubili mafijci, ker je v svojem Časopisju objavil imena mafijskih kolovodij.
VSERASNE VOLITVE
Rojstvo nove Južne Afrike
JOHANNESBURG -Danes je v Južnoafriški republiki zadnji dan prvih vserasnih volitev, na katerih bo, kot trdijo poznavalci, zmagal Mandelov Afriški narodni kongres.
2e v sredo zjutraj je na volišča prišlo veC milijonov volilcev, bogati belci so s svojimi limuzinami - verjetno prvič v zgodovini - pripeljali svoje služabnike, na volišče pa so prišli tudi vsi trije predsedniški kandidati: Mandela, predsednik De Klerk in vodja zulujske Inkathe Buthelezi, ki je vCeraj zagrozil, da bo
zahteval podaljšanje volitev, ker niso poskrbeli za njegovo stranko. Ta je namreC pristala na volitve šele zadnje dni. Na voliščih je gneCa, zato se po ulicaii in med volilci nenehno sprehajajo oboroženi policisti, ki ne bi imeli nobenega dela, Ce ne bi volitev spremljale eksplozije. Na johanne-sburškem letališču je namreC vCeraj eksplodirala bomba in ranila šestnajst ljudi, povzročila pa je tudi veliko gmotno škodo. Belopolta desnica se namreC upira rojstvu nove Južne Afrike. (Reuter)
Na 6. strani
TRST / ŠOLSTVO
Spet predlog o krčenju slovenskih srednjih šol
TRST - Tržaški šolski skrbnik Vito Čampo hoCe spet krčiti slovensko šolsko omrežje. Predložil je načrt o »racionalizaciji šolske mreže« na Tržaškem, ki med drugi predvideva združitev nižje srednje šole Cankar z rojansko šolo Erjavec in openske šole Kosovel s proseško šolo Levstik. Soli Erjavec in Levstik bi tako postala oddeljena oddelka šol Cankar in Kosovel. Šolski skrbnik je že pred poldrugim letom predstavil enak predlog, ki pa so ga je ministrstvo za šolstvo zavrnilo.
Na 6. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Frasnelli (SVP) gost deželnega vodstva SSk
Podtajnik Južnotirolske ljudske stranke Hubert Frasnelli je med včerajšnjim obiskom v Trstu na povabilo SSk opozoril na nevarnost poskusa spreminjanja mej.
Stran 3
Gorica: prvomajski shod na meji
Voditelji sindikalnih zvez in družbeni predstavniki so včeraj predstavili smisel in cilje osrednjega prvomajskega shoda na Goriškem, ki bo na mejnem prehodu med Gorico in Novo Gorico.
Stran 9
Pilot kriv za nesrečo?
Na Japonskem so vedno bolj prepričani, da je torkovo letalsko nesrečo v Nagoji zakrivil pilot z zgrešenim pristajalnim manevrom.
Stran 13
Milan in Barcelona v finalu
V finalni tekmi za naslov evropskega nogometnega klubskega prvaka se bosta 18. maja v Atenah pomerila Milan in Barcelona, ki sta včeraj v polfinalu izločila Monaco oziroma Porto.
Stran 26
RIM / PREDSEDNIK REPUBLIKE GA JE ZA DANES POPOLDNE POVABIL NA KVIRINAL r
Danes Berlusconiju mandat za sestavo nove vlade
Lider Forzo Italio optimist - Vprašanje notranjega ministrstva
Predsednik republike Scalfaro bo danes poveril mandat za sestavo vlade (AP)
RIM - Silvio Berlusconi včeraj ni dočakal uradnega povabila predsednika republike na Kvirinal. Po torkovem zaključku posvetovanj so vsi pričakovali, da bo Oscar Luigi Scalfaro že včeraj poveril mandat za sestavo nove vlade liderju Forza Ita-lia. To pa se ni zgodilo,pac pa je šele pozno zveCer prišlo uradno sporočilo Kvirinala, da bo predsednik republike danes popoldne -zjutraj bo namreč zadržan na obisku na Sardiniji - poveril mandat Berlusconiju.
Ob pomanjkanju uradnih razlag za zamudo pri dodelitvi mandata je bilo včeraj ves dan slišati številna ugibanja. Po mnenju nekaterih
NOVICE
Predlagali aitiiviranje za preiskave o Petejanu
BENETKE - Beneški javni tožilec Gabriele Ferrari je predlagal arhiviranje za peto tranšo preiskav o pokolu, do katerega je prišlo pred 22 leti v Petejanu na Goriškem. Med osebami, ki so v njih vpletene, sta tudi bivši minister in danes že pokojni Mariano Rumor ter glavni tajnik MSI Pino Rauti.
Zadnjo tranšo preiskav je posredno sprožil beneški preiskovalni sodnik Felice Casson. Ko je namreč januarja 1993 zaključil prejšnjo tranšo preiskav z oprostilno razsodbo, je namreč izrazil mnenje, da je treba preiskave še poglobiti zlasti glede povezav s tajno organizacijo Gladio.
MSI iz Bočna o vprašanju meja
BOČEN - »Južnotirolsko vprašanje je za vedno zaprto, razen Ce ne bo Južnotirolska ljudska stranka (SVP) proti vsaki logiki hotela nadaljevati z ustvarjanjem napetosti in težav za sožitje na tem območju.« Tako je komentiralo bocensko pokrajinsko vodstvo MSI v posebnem tiskovnem poročilu nedavne izjave tajnika SVP Siegfreda Bruggerja o »možnostih ponovnega odprtja vprašanja meja z Avstrijo«. V poročilu MSI je reCeno, da ne more biti nobene zveze z vprašanjem »vzhodne meje«, ki ga je v pretklih dneh sprožilo Finijevo gibanje Al-leanza nazionale. Pokrajinsko vodstvo MSI je na seji imenovalo za kandidata na evropskih volitvah deželnega svetovalca Giorgia Holzmana.
Zavrnjena dva volilna znaka za evropske volitve
RIM - Notranje ministrstvo je sprejelo 45 znakov, ki so bili vloženi za evropske volitve z dne 12. junija 1993, zavnilo pa je dva, in sicer tistega, ki je predložila Krščanska demokracija, ter onega, ki ga je predložila Lega per 1’autonomia Nord, se pravi gibanje, ki mu naCeljuje Angela Bossi, sestra znamenitega voditlja Severne lige.
Notranje ministrstvo je zavrnitev omenjenih dveh simbolov zavrnilo, ker je prvo preveč podobno znaku Ljudske stranke, drugo pa znaku Severne lige. Prizadeti stranki imata možnost, da zamenjata znaka ah pa da vložita priziv na centralni volilni urad pri kasacijskem sodišču.
Problemi sestavljanja parlamentarnih skupin
RIM - Odbor za pravilnik poslanske zbornice je včeraj izrazil negativno mnenje o možnosti, da bi z izjemnim ukrepom dovolih oblikovanje samostojnih skupin Segnijevemu paktu, PSI in Demokratskemu zavezništvu, ki ne dosegajo predvidenega minimalnega števila 20 predstavnikov. Odbor je med drugim ugotovil, da je v novi situaciji težko izvajati pravila, ki so bila oblikovana, ko je še veljal proporcih volilni sistem. Odbor ima vsekakor le posvetovalno pristojnost in bo dokončno odločitev sprejelo predsedstvo poslanske zbornice z Irene Pi-vetti na Čelu. OdloCno negativno mnenje o dopuščanju izjem pri oblikovanju skupin so izrazih Forza Itaha, Alleanza nazionale in Severna hga, na podobnih stališčih pa je tudi bivši predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano.
naj bi zamudi pri dodelitvi mandata botrovalo vprašanje jamstev, ki naj bi jih moral Berlusconi dati, da ne bo mešal zasebnih interesov z državnimi, po mnenju drugih pa je glavno vprašanje zdaj notranje ministrstvo. Ta izredno pomemben resor, ki je bil v vseh povojnih letih trdno v rokah Krščanske demokracije, zahteva Severna liga zdaj zase, njeni zavezniki v večini pa temu nasprotujejo. Pojavila se je tudi »vmesna rešitev«, po kateri naj bi ministrstvo razbili na dvoje, s tem da bi združili v posebnem ministrstvu vse tiste pristojnosti, ki se tičejo krajevnih avtonomij.
Berlusconija vsekakor
zamuda pri dodelitvi premierskega mandata ni vrgla iz tira. O vzrokih zamude je sicer na vsiljiva vprašanja novinarjev zagotovil, da ničesar ne ve in da je treba spraševati druge (kajpak Kvirinal), dodal pa je, da ne vidi nobenih problemov in da gre samo za stvar Časa. Berlusconi ni niti potrdil vesti, po kateri naj bi se že zjutraj sestal s predsednikom Scalfarom.
Tudi predstavnik Severne lige Roberto Ma-roni ne vidi problemov v zvezi z notranjim ministrstvom. Liga ga noCe razbiti na dvoje, je poudaril, paC pa hoCe vsem ministrstvom, in torej tudi notranjemu, odvzeti kompetence za krajevne ustanove. Samo
Amoto zavrača vladne funkcije
RIM - Bivši predsednik vlade Giuliano Amato je včeraj ponovno potrdil, da ne razmišlja o nikaki funkciji v novi vladi. Odslej se namerava posvetiti poučevanju na Evropski univerzi v Firencah. »Gre za resno in zahtevno obveznost, ki je nezdružljiva z drugimi institucionalnimi funkcijami,« je dejal v popularni radijski oddaji Radio anch’io, katere je bil včeraj gost.
Toda za njegovo zavrnitvijo so tudi politični razlogi. »Tudi Ce
bi hotel, ne bi mogel sprejeti funkcije v vladi, ki jo bo podpirala skrajna desnica ali bo celo imela svoje predstavnike v njej,« je dejal.
Amato se je tudi kritično izrazil o Paktu za Italijo Maria Segnija. Dejal je, da Segni nima smisla za kolegialno delo, tako da ostaja vse bolj sam. Podobno se je vCeraj oglasil bivši tajnik Pii Valerio Zanone, ki je zdaj tudi Segnijev pristaš. Po njegovem bi moral Pakt za Italijo pokazati vec iniciahve.
nekaj ur kasneje pa je dal novo izjavo, s katero je v bistvu povedal, da se Severna liga odreka temu ministrstvu v pričakovanju, da ga bodo razpolovili, kar pa bi se moralo zgoditi jeseni.
V pričakovanju mandata se je Berlusconi udeležil včerajšnjega dveurnega srečanja vladnih zaveznikov, posvečenega vprašanju predsedstev parlamentarnih komisij. O poteku sestanka so bili udeleženci dokaj skopi z informacijami: v središču pozornosti je bil vsekakor predlog, da bi nekatera predsedstva komisij poverili predstavnikom opozicije. Nekateri v večini pa si to operacijo zamišljajo kot način, da bi si v zameno za nekaj stolčkov zagotovili večino tudi v senatu. Prav zato govorijo samo o predsedstvu nekaterih kontrolnih komisij senata - predvsem komisije za ustavna vprašanja - medtem ko naj bi predsedstva vseh komisij poslanske zbornice šla predstavnikom večine.
Predsednik senatorjev Ljudske stranke Nicola Mancino pa je to hipotezo zavrnil: Ce se pogajamo, je njegovo stališče, se moramo tako o poslanski zbornici kot o senatu. Predsednik skupine progresistov v senatu Cesare Salvi pa je bil še bolj jasen: »Treba je ugotoviti, ali gre za poskus zagotovitve večine tudi v senatu, ali pa za zagotovitev korektnega soočanja med večino in opozicijo. Prva pot nas ne zanima.«
RAZISKAVA CENSIS
Politika ni več v središču interesov Italijanov
RIM - Politika ni veC v središču interesov Italijanov. To je zaključek, do katerega so prišli raziskovalci inštituta Censis, ki so proučili, kako se je italijanska družba spremenila	v
zadnjem Času. Po tej analizi, ki jo je včeraj predstavil sredstvom javnega obveščanja predsednik inštituta Giuseppe De Rita, Italijani ne gledajo veC na politiko kot na center družbenega dogajanja. »Konec KD, petstrankarske koalicije in torej političnega centra,« je dejal De Rita, »je sovpadel s koncem cen-tralnosti politike. Marne volitvie so pokazale, da politika ni vec temeljni element italijanske družbe, da ni vec predstavništvo interesov in družbenih skupin. Prešli smo k medijski, spektakularni politiki,-, v kateri se mnenjske stranke v volilni kampanji potegujejo za konsenz, ki ga potem izkoristijo za vladanje«. V tej luCi je tudi ideologija imelo bolj malo vpliva na marčne volitve: »Celo grupacija, kot je Nacionalno zavezništvo,« je dejal De Rita, »ni prejela glasove zaradi svoje ideologije, pac pa po zaslugi osebnosti Gianfranca Finija in zaupanja, ki ga je voditelj AN znal pridobiti.«
Toda konec cen-tralnosti politike, po mnenju raziskovalcev Censis, ne pomeni zmede ali izgube vrednot. »Italijanska družba,« razlaga De Rita, »je postala močna družba, s temeljnimi vrednotami, ki katerih se prepoznava ogromna večina. Ljudje se lahko danes delijo zaradi različnih političnih pogledov, nočejo pa družbenega konflikta. To so dokazale tudi manifestacije ob 25. aprilu, ki so potekale brez incidentov ne zato, ker je Fini organiziral svojo mašo, ampak ker celotne italijanska družba - razen obrobnih manjšin - noCe radikalnih spopadov. Italijanska družba, z drugimi besedami, se Čuti moCno in dobro ve, da njena osnovna pravila niso ogrožena.«
Posledica tega, je še razložil predsednik censis, je, da v politiki zmagujejo tisti, ki »znajo dobro tolmačiti in valorizirati vitalnost družbenega tkiva.« Prav zato danes nimajo uspeha tisti, ki obljubljajo varčevanje in stiskanje pasu, kot so to delali progresi-sti. »Berlusconijevi slogani so bili morda banalni, ampak so odražali stališče tistih, ki verjamejo, da se italijanska družba hitro premika,« je bil zaključek predsednika Censis De Rite.
PROCES PROTI NEKDANJEMU FUNKCIONARJU SISDE
Contrada v težavah po izjavi skesanega mafijca Spatole
Obtoženec noj bi nekoč aktivno sodeloval s siciljsko mafijo
PADOVA - Skesani mafijec Rosario Spatola je na včerajšnjem procesu v Padovi spravil v velike težave nekdanjega visokega funkcionarja tajnih služb Bruna Contrado, ki ga sodniki obtožujejo, da je pomagal mafijskim tolpam na Siciliji. Spatola, ki je prišel na sodišče moCno zastražen, je povedal, da je bil Contrada prostozidar v službi Cosa nostra. Skesancu naj bi to razkril elan mafijske organizacije Rosario Caro, ki je bil tudi sam aktiven v neki prostozidarski loži.
Spatola je sodnemu zboru tudi podrobno opisal edino srečanje s Contrado. Do snidenja je prišlo v neki restavraciji. Skesanec je povedal, da je Contrada redno obveščal kriminalce in ela-
ne mafijskih tolp o policijskih akcijah in o hišnih preiskavah, kar so potrdili tudi nekateri drugi skesanci.
Contrada je molče spremljal zasliševanje Spatole, ki ga je Cosa nostra skušala nekajkrat ubiti, potem ko je zvedela, da sodeluje s policijo in s sodniki. Spatola je povedal, da je z mafijo vzdrževal odnose tudi neimenovani funkcionar Visokega komisarjata za boj proti mafiji. Vprašanje je sprožilo spor med javnim tožilcem in odvetniki obtoženca. Predsednik sodnega zbora je dal prav tožilcu, ki je bil mnenja, da gre za preiskovalno tajnost, ki bi lahko v tem trenutku kompromitirala preiskave o delovanju mafijskih tolp.
Skesani mafijec Rosario Spatola (Telefoto AP)
KORUPCIJA
Politiki spet v zaporu
CHIETI - Policisti so vCeraj v Rimu in v nekaterih mestih v Abrucih aretirali skupino politikov in podjetnikov, ki so obtoženi ilegalnih poslov in korupcije pri gradnji nekega komercialnega centra v okolici Chietija. Za zapahi sta se znašla tudi nekdanja parlamentarca Krščanske demokracije Vitale Arte-se in Nenna D‘Antonio.
Artese je trenutno deželni svetovalec KD in je bil elan poslanske zbornice dve zakonodajni dobi do leta 1992. Trenutno je predsednik Ustanove za industrijsko cono v Chietiju. D‘Anto-niova, ki je v hišnem priporu, je bila svojCas tudi predsednica deželnega odbora Abrucov v začetku osemdesetih let.
TRST / OBISK PRI SSK
Frasnelli (SVP): »Ni samo Osimo...«
»Če bi hotela Italija spreminjati meje na vzhodu, bi se zastavilo tudi vprašanje drugih mej«
TRST - »Ce bo nova italijanska vlada spet odprla vprašanje vzhodne meje, bi se lahko zaCela zastavljati tudi vprašanja drugih mej. Ce bo zaCela vlada pod pritiskom desničarskih sil ponovno razpravljati o Osimu in mejah s Slovenijo, bi se lahko podobna vprašanja zastavila tudi drugje!« Tako je izjavil deželni svetovalec Juž-uotirolske ljudske stranke in njen podtajnik Hubert Frasnelli med včerajšnjim obiskom v Trstu, kjer je bil gost deželnega vodstva Slovenske skupnosti.
Namig na severno mejo na Tirolskem je bil dokaj prozoren, Čeprav Frasnelli tega ni izrecno poudaril. Namignil pa je Se na drugo nevarnost. V zadnjih tednih se je iz fašističnih vrst dvignil glas o spremembi zaščitnih norm južnotirolske-ga paketa. Fašisti stopajo sedaj v vlado, Ce pa bo vlada zaCela kakorkoli spreminjati »paket«, nas tiste norme ne bodo veC
Hubert Frasnelli (KROMA)
obvezovale. Odprle se bodo različne možnosti, tudi tiste, ki se sedaj zdijo najbolj nemogoče, vključno z zahtevo po samoodločbi, je opozoril Frasnelli med srečanjem v uredništvu Primorskega dnevnika.
Bivši južnotirolski poslanec (ki je med drugim prijavil sodišču tajnika
MSI Finija zaradi apologije fašizma, ker je izjavil, da je bil Mussolini najveCji italijanski državnik tega stoletja) je prispel v Trst, da bi učvrstil sodelovanje med obema manjšinskima strankama. SVP na bližnjih evropskih volitvah sicer ne bo sodelovala na skupni manjšinski listi, a to je le posamična, tehnična epizoda, ki vsekakor ne bo skalila prijateljskih odnosov med strankama. »Povezali smo se z Ljudsko stranko, ker nam to zavezništvo ponuja naj-vecjo možnost za izvolitev našega predstavnika v evropski parlament, za nas pa je sedaj ključnega pomena, da smo v tem telesu zastopani,« je obrazložil Frasnelli, ki pa je dokaj Črnogledo ocenjeval sedanji politični položaj z vključevanjem fašistov v vladno večino. »SVP ne bo volila za zaupnico vladi, v katero je vključena tudi fašistična stranka,« je napovedal podtajnik SVP.
Ali Slovenija res zatira manjšine?
RIM - Polemike o reviziji Osimskega sporazuma in o pristopu Slovenije v Evropsko unijo, ki jih je sprožila italijanska desnica, še naprej polnijo stolpce italijanskih časopisov ter so v središču pozornosti televizijskih in radijskih oddaj. Predsi-nočnjim je o tem tekla beseda v posebni oddaji drugega TV dnevnika RAI, v kateri so prišla do izraza predvsem stališča njegovega direktorja Paola Garim-bertija.
Garimberti je prepričan, da je Italija prehitro in brez vsakršnih jamstev priznala Slovenijo in Hrvaško in da je v bistvu to priznanje sprožilo jugoslovansko klanje. Meje med državama so sicer nedotakljive, Slovenija pa doslej ni spoštovala Osimskega sporazuma, predvsem glede zaščite italijanske manjšine. Novinar je "pozabil”, da (tudi) Italija morda ni poravnala računov s svojo slovensko manjšino, na kar ga je odločno opozoril koprski župan, pripadnik italijanske skupnosti Aurelio Juri. V Osimu se je Rim obvezal, da bo zakonsko zaščitil Slovence, a tega
do danes še ni storil.
Tržaški župan Ric-cardo Illy je brez dlak na jeziku podprl čimprejšnje pridruženo članstvo Slovenije v Evropski uniji. S koprskim kolegom je soglašal, da Osima ne gre izbrisati, kot bi hoteli italijanski nacionalisti, kvečjemu ga je treba vsebinsko obogatiti. To stališče sta zagovarjala tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle in predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul. Italijani v Istri podpirajo čimprejšnji vstop Ljubljane in Zagreba v EU, to bi namreč bil odločilni korak naprej na poti postopnega preseganja mej med državami.
Tržačani italijanske in slovenske narodnosti, ki jih je novinar na ulici vprašal, kaj mislijo o zahtevi po spremembi meje, so vsi po vrsti odgovorili, da so naveličani teh preživelih in tudi nevarnih polemik. Ljudje si Želijo miru in odklanjajo nepotrebne napetosti, ki jih skušajo umetno ustvariti nekateri politikanti, s svojo površnostjo pa tudi nekateri novinarji.
ZAKAJ BI SI
POSTAVLJALI MEJE?
OSVOBODI SE SPON S SISTEMOM KONTAKTNIH LEC BAUSCH & LOMB ZA ENKRATNO, DVOTEDENSKO ALI MESEČNO UPORABO
Imaš težave z očmi in moraš zato nositi očala, ob tem pa ti je všeč šport, imaš pogoste in prijetne stike z okolico ter želiš aktivno izkoriščati svoj prosti čas?
Danes lahko s sistemon kontaktnih leč Bausch & Lomb Disposable puštis očala doma, mirno igraš tenis, preživiš dan ob morju in brez skrbi skačeš v vodo, ali pa se enostavno ob vsaki priložnosti predstaviš na najboljši način. Izbiraš lahko med kontaktnimi lečami
SeeQuence‘
(polymacon)
SeeOueneeS-
(polymacon)
Vl(‘( l;i lisi'
Lenti a Contatto Visibility Tmted
SOSTITUZIONE MENSILE
za enkratno uporabo SeeQuence, SeeQuence 2, ki so dvotedenske in Medalist, ki jih zamenjamo šele po mesecu dni. Vse leče so mehke in zelo enostavne za uporabo, praktične... in imajo izredno ugodno ceno. Ne postavljaj meja svojim sposobnostim aktivnostim v in poskusi
ter
prostem času. Pridi sistem Disponable Bausch & Lomb.
BAUSCH & LOMB
Healthcare and Oplics Worldwide
OPTIKA MALALAN
PROSEŠKA ULICA 6, OPČINE PRI TRSTU - TEL. 0039-40-213957
G LOSA
Ali bo Zahod kos situaciji v bivši SZ?
Jože Pirjevec
Helene Carrere d’En-causse ni znana samo kot tretja ženska v tristoletni zgodovini francoske akademije, ki je bila povzdignjena med "nesmrtnike”, temveč tudi kot "carica” sovje-tologov. Njena številna dela, posvečena bivši Sovjetski zvezi, predvsem knjiga, objavljena pred veC kot desetimi leti in preroško naslovljena "Razbiti imperij”, so ji prinesla svetovno slavo. Prejšnji teden je bila gost Nobelovega inštituta v Oslu, kjer je imela vrsto predavanj o nacionalnem vprašanju v Rusiji. Seveda ni manjkalo tudi družabnih srečanj, na katerih je gospa Carrere d’Encausse imela priliko povedati marsikatero anekdoto iz svojega bogatega znanstvenega in diplomatskega življenja. Pripovedovala je na primer, kako se je Mitterrand potrudil, v trenutku ko je zvezda Gorbačova že ugašala, da mu posebej pokaže svojo naklonjenost. Čeprav je nadvse ljubosumen na svoje privatno življenje, ga je izjemoma povabil v svojo hišo na podeželju, ki je baje nadvse skromna in tesna. Gorbačov te prijateljske geste ni znal ceniti: dejstvo, da je moral prespati v preprosti sobi in da ga je zjutraj zbudilo mukanje krave, se mu je zdelo ponižujoče. Mislim, da je ta epizoda zelo zgovorna, saj nam pove marsikaj o vzrokih propada sovjetskega imperija, voditelji katerega so izgubili smisel ne samo za dimenzijo vsakdanjosti, temveč tudi Človeške sobdamosti.
O imperiju samem gospa Carrere d’En-causse ni imela povedati nic lepega. Prikazala nam je grozljivo sliko moralnega in fizičnega propada, pri Čemer je poudarila, da je ruski narod bil prva žrtev boljševizma, saj ga je ta režim v bistvu skoraj ugonobil. Gre za pravo biološko katastrofo, ki jo povzroča alkohol, kateremu se predajajo ne samo moški, temveč vedno pogosteje tudi ženske in mladina. V zadnjih letih je povprečna življenjska doba za ruske državljane moškega spola zdrknila s 69 na 59 let, kar je enkraten pojav na svetu. Zavest krize, v katero so zašli, vzbuja v Rusih -po trditvi gospe Carrere d’Encausse - občutek globokega ponižanja, ki ga pa vendar ne gre razumeti kot povsem negativen pojav: iz njega se poraja zavest o skupni usodi, o nuji zgraditi Rusijo na novih temeljih, povsem drugačnih od tistih, ki ji je
zapustilo za seboj propadlo cesarstvo. Jelcin je bil leta 1991 izvoljen za predsednika ruske federacije s 60% glasov prav zaradi tega, ker je govoril o nujnem razkroju Sovjetske zveze. Čeprav je v zadnjih letih tudi sam izgubil popularnost, ni mogoče reci, da bi misel o ponovni restavraciji cesarstva doživela ponovno renesanso med Rusi. Izhajajoč iz te trditve, gospa Carrere d’Encausse ne pripisuje velikega pomena Zirinovskemu in njegovi grozeči retoriki. Bolj pomembna se ji zdita dva trenda, ki jih je opaziti v ogromnem evro-azijskem prostoru bivše Sovjetske zveze. Z ene strani je znotraj Ruske federacie zaznati centrifugalne sile, ki jih Moskva praktično ne obvlada veC (Tatari, CeCeni, Jakuti), z druge pa zavest, ki je vedno bolj razširjena med republikami, ki so se v zadnjih letih odcepile, da popolne neodvisnosti ni tako lahko udeja-niti. Iz tega raste iskanje novih povezav z Rusijo, pri Čemer seveda vprašanje ruske diaspore, ki šteje kar 25 milijonov ljudi, raztresenih od Pribaltika do Kavkaza in Srednje Azije, ni drugotnega pomena. Gre za pojave, ki imajo pozitivne in negativne plati: Rusija ni veC izolirana, temveč postaja osrednja sila nekakšnega Com-monwealtha, v katerem pa obstajajo nadvse nevarna krizna žarišča. Gospa Carrere d’Encosse je pri tem predvsem opozorila na Ukrajino, ki da je na robu ekonomskega propada in civilne vojne. Menila je, da gre za eksplozivno stanje, ki grozi celi Evropi, in posebej poudarila, da je Zahod ne bi smel zanemariti.
ZveCer, ko sva se peljala na dom našega direktorja, sem ji omenil to trditev in podvomil, ali bo Zahod, sodec po tem, kako skromno se je izkazal v bivši Jugoslaviji, dorasel tej nalogi. Priznala mi je, da si tudi sama zastavlja isto vprašanje.
PREDSEDNIK DEŽELE TRAVANUT O ODNOSIH S SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Opozorilo Rimu, naj vztraja pri sodelovanju s sosedoma
»Stališča desnice so skrajno nedgovorna in tudi zelo nevarna«
Se zadnji posvet pred poročilom o odnosih s Slovenijo in Hrvaško (foto KROMA)
TRST - Desničarski veter, ki iz Rima piha v jadra tržaških nacionalistov, ne bo odvrnil Fur-lanije-Julijske krajine s poti dialoga in dobrososedskih odnosov s Slovenijo in Hrvaško. Sodelovanje na tem delikatnem območju Evrope je obrodilo že toliko pomembnih sadov in je, danes kot včeraj, dragoceno bogatstvo, ki ga je treba čuvati in vsestransko razvijati. Predsednik deželnega odbora Renzo Travanut se je včeraj v skupščini ne samo ogradil od znanih stališč proti vstopu Ljubljane in Zagreba v Evropsko unijo, ampak je tudi poslal jasno opozorilo nastajajoči rimski vladi, naj ne naseda nepremišljenim potezam in pustolovščinam, za katere se ogreva skrajna desnica.
Travanut je uravnovešeno in brez polemičnih nabojev jasno zakoličil zadržanje naše dežele do dveh novih sosednjih držav, pri čemer je poudaril, da njegova vlada dosledno nadaljuje s politiko odprtosti, ki je označevala smernice prejšnjega odbora Severne lige. Na vzhodni italijanski meji so se že ob ustanovitvi deželne enote spontano razvili naravni človeški, kulturni in gospodarski odnosi med obmejnim prebivalstvom, ki so v marsičem anticipirali sporazume in dogovore med državami. To velja tudi za Osimski sporazum, ki ga je treba po Travanutovem mnenju vsebinsko izpopolniti in ne izničiti ali brisati, kot
vztrajno zahtevajo nekateri. To velja tudi za nekatere italijanske zakone, kot je npr. zakon za razvoj obmejnih območij.
Znana stališča, ki so prodrla na srečanju parlamentarcev ”Forza Ita-lia“, so po Travanutovem mnenju v nasprotju z realnimi interesi naše dežele in same Italije, ki bo imela največ koristi od evropske integracije Slovenije in Hrvaške. Zahteve po spreminjanju mej pa so protislovne in skrajno nevarne, je poudaril predsednik, ki je vsekakor z zadovoljstvom vzel na znanje, da so se nekateri iz zmagovite volilne koalicije distancirali od teh revanši-stičnih stališč. Trenutek, ki ga doživlja Evropa, zahteva od vseh, in torej tudi od Italije, previdnost in odgovornost pri
obravnavanju in reševanju teh problemov.
Furlanija-Julijska krajine, ki sicer nima primarnih pristojnosti na zunanjepolitični sceni, bo še dalje, kot doslej, zelo pozorno spremljala tako razvoj odnosov med Rimom, Ljubljano in Zagrebom, tako kot potek bruseljskih pogajanj. S tem v zvezi je Travanut med prioritetne točke deželne vlade omenil skrb za pravično zakonsko zaščito slovenske manjšine v Italiji in za rešitev vseh še odprtih vprašanj italijanske manjšine v Istri. Dežela v mejah svojih pristojnosti že pomaga Italijanom onkraj meje, večjo pozornost za manjšino pa pričakuje s strani Rima in raznih državnih inštitucij.
Travanut se v svojem poročilu ni izognil
kočljivega vprašanja vračanja nepremičnim istrskim beguncem. Dežela je glede tega že opozorila Slovenijo in Hrvaško, naj se ne prenaglita s sklepi, ki bi lahko kompromitirali miren potek bruseljskih pogajanj. Treba je dobiti uravnovešene in predvsem pravične rešitve, ki bi zadovoljile tako novi državi kot tudi istrske begunce. Slovenija in Hrvaška morata torej tudi na tem področju prilagoditi svoji notranji zakonodaji veljavim evropskim normam. Travanut je dodal, da bo Dežela Se dodatno pritisnila na rimsko zakladno ministrstvo, ki je pristojno za reševanje nekaterih vprašanj z zvezi z imovino in premoženjem istrskih beguncev.
Na koncu je predsed-
nik deželne vlade Se enkrat pozval Rim, naj pri svojih nadaljnjih korakih v odnosih s Slovenijo in Hrvaško prisluhne ne samo deželni upravi, ampak celotnemu življenjskemu utripu v tem obmejnem prostoru. To velja tudi glede zadržanja italijanske delegacije v Bruslju. Rim mora v odnosu do Evropske unije zagovarjati tudi interese tukajšnje deželne stvarnosti. Ne samo z besedami, a predvsem s konkretnimi dejanji, pri čemer je Travanut omenil še tolikokrat obljubljeni, a še vedno neuresničeni tržaški ”off-shore“ center in nujno posodobitev državnega zakona za obmejna področja.
Predsednik je svoja včerajšnja stališča ponudil v razpravo deželni skupščini, ki jih bo vzela v pretres na prihodnji torkovi seji. Izrazil je upanje, da bo usmeritev odbora naletela na čim širše soglasje političnih sil, tudi tistih, ki so po padcu Fontaninijeve vlade v opoziciji. Njegov poziv je bil namenjen predvsem Severni ligi, ki se je posebno v Furlaniji odkrito ogradila od re-vanšističnih in nacionalističnih stališč MSI-Na-cionalnega zavezništva in Berlusconijeve stranke 'Torza Italia“. Široka skupščinska podpora predsedniku Trava-nutu bi nedvomno okrepila politično težo Furla-nije-Julijske krajine tudi na mednarodnem prizorišču, na katerem, kot vidimo, noče igrati vloge statista, ampak aktivnega protagonista. (S.T.)
SKLAD MITJA ČUK
.
Obdobja
kljubovalnosti

Jelka Cvelbar
Na osnovi tistega, kar pravijo izvedenci razvojne psihologije, smo že prejšnji teden ugotovili, da je kljubovalnost v različnih fazah razvoja nekaj povsem normalnega. Hkrati pa smo tudi ugotovili, da je včasih zelo težko prenašati ekstremno kljubovalnost najmlajših članov družine. Tudi zato ne, ker če že sami zberemo dovolj potrpljenja za prenašanje cepetanja, tega nikakor ne moremo zahtevati od drugih. Kljubovalnost se pojavi pri otroku v različnih starostnih dobah, vedno pa globoko načenja potrpljenje staršev.
Razvojni psihologi so mnenja, da je kljubovalnost, kot faza v celotnem otrokovem razvoju, zelo pomembna: to obdobje bitk s samim seboj mora otrok izbojevati sam za to, da bo dosegel samostojnost in samozavest. Čeprav vsi otroci ne doživljajo te faze enako dramatično, kljub temu skoraj ni mogoče, da bi otrok preživel to fazo popolnoma brez joka in kričanja.
Zato, da bi ne prišlo do ekstremnih kriznih kljubovalnih situacij, lahko otroku pomagamo v najvecji meri starši. Pomoč otroku v takem položaju pa bo navsezadnje pomenila tudi napredovanje v našem odnosu do sina ali hčere.
Dejali smo, da otrok svojih izbruhov kljubovalnosti ne načrtuje vnaprej. Do neke mere pa take'izbruhe nehote programirajo sami starši. To se zgodi v primeru, ko je v družini veliko prepovedi, groženj in zapovedi. Vse to namreč lahko izzove izbruh kljubovalnosti.
Niso vse prepovedi odveč: starši vemo, da moramo otroku na nek način dopovedati, do kod lahko gre. Najbolje je torej, da se zamislimo, katere omejitve so potrebne in otroku koristne. Pri njih izvajanju bodimo starši predvsem dosledni. Ce bomo nedosledni, bomo otroku sami nudili vzrok za to, da bo uporabil svojo kljubovalnost za doseganje cilja.
Nekatere prepovedi - o tem smo že pisali - so življenjsko potrebne. Majhni otroci ne smejo tekati na cesto, ne smejo odpirati plina in podobno. Za druge zapovedi pa ne bi rekli, da so neobhodne: ali je res tako važno, da so malica, kosilo ali večerja natančno ob določeni uri? Razmish-mo o tem.
Na otroka ne smemo preveč pritiskati s svojimi zahtevami, predvsem po nepotrebnem, tako, da bi to učinkovalo obremenilno. Pri odpravljanju njegovih razvad imejmo predvsem potrpljenje in razumevanje. Tudi stanovanja ne opremljajmo le za previdne odrasle s krhkimi dragocenimi eksponati. Stanovanje naj bo tako, da bo lahko otrok v njem svobodno živel in se igral, ne da bi pri tem moral paziti, da ne bi razbil tega ali onega dragocenega kipca ali pokvaril nehote milijonsko stereo-napravo.
Stvari, za katere se bojite, da jih bo poškodoval, ne puščajte na dosegu njegove roke. Otrok pa mora seveda vedeti, kaj lahko uporablja in česa ne sme jemati iz omare. Skratka ob tem, da ga učite, kaj sme in česa ne sme počenjati, ga skušajte obvarovati pred nekaterimi nepotrebnimi situacijami, ki lahko izzovejo napad trmoglavosti.
Nedvomno bo tudi tako še prišlo do kakega ekstremnega kljubovanja. V tem primeru je najboljša obramba pred njegovim "Ne, tega nooocem!«vaša popolna neprizadetost. Rekli boste, da je ostati neprizadet oh tulečem malčku, ki hkrati cepeta in se meče oh tla, nekaj nemogočega. Ko se boste prepričali, da to, kar vas otrok počenja, ne počenja namenoma, boste morda laže ostali mirni. Predvsem pa boste, kljub vsemu, skušali ostati ob svojem otroku, kar je po mnenju storkovnjakov, najbolj pomembno. Otrok v taki krizni situaciji potrebuje najprej in predvsem gotovost. Tako gotovost pa mu lahko dajejo le starši. Poskušajte ga pomiriti brez groženj, naj ve, da ne izgublja vaše ljubezni in če nič ne pomaga, ga pustite, naj se sam pomiri. Morda mu bo to uspelo bolje, če bo v naročju.
Primorski širnih
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT
PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Pošmi tj. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
r TRST / DVODNEVNI POSVET
Dežele želijo imeti večje pristojnosti
TRST - »Dežele s posebnim statutom in sistem avtonomij« je tema posveta, ki bo jutri in pojutrišnjem na Pomorski postaji v Trstu. Posvet sta včeraj na tiskovni konferenci predstavila predsednik deželne vlade Renzo Travanut in predsednik skupščine Cristiano De-gano. »To bo velika priložnost za razpravljanje o bodočnosti deželnega sistema v Italiji,« je dejal Travanut. Tudi zato, ker je v tej razpravi najbolj slišati glasove raznih političnih strani, ne pa tistih, ki so najbolj zainteresirani, se pravi dežel samih. Prav dežele pa so zdaj premostile stare razlike in izdelale skupno sta-lišCe, ki poudarja vred-
note regionalizma, terja veCje pristojnosti in se zavzema za ohranitev dežel s posebnim statutom, kot je poudaril predsednik deželne vlade.
Posvet se bo začel v petek ob 9.30 s pozdravi predsednika deželne skupščine Degana in tržaškega župana Illyja, sledila bodo poročila izvedencev o raznih aspektih deželnih pristojnosti. V soboto bo najprej imel poročilo predsednik deželne vlade Travanut, po drugih posegih in razpravi ter okrogli mizi na deželah s posebnih statutom pa bo sintezo zaključkov tržaškega srečanja podal prof. Sergio Bartole s tržaške univerze.
ŠPETER / PROSLAVA 25. APRILA
Za vrednote odporništva proti narodnostni mržnji
SPETER - »Kdor je žrtvoval lastno življenje za svobodo, mir, demokracijo, solidarnost in medsebojno spoštovanje, si zasluži spoštovanje.« Tako je poudaril špetrski župan Firmino Marinič na proslavi ob Dnevu osvoboditve, na kateri so na pobudo krajevne sekcije VZPI-AN-PI odkrili kip padlim za svobodo, delo domačina Paola Manzinija.
Manifestacije, ki se je zaCela z verskim obredom na odprtem, se je udeležilo veliko domačinov, prisotni pa so bili tudi uCen-ci in dijaki špetrskih šol. Zupan Marinič se je spomnil na vrednote osvobodilnega gibanja, ki so danes v Evropi, kjer desnica nevarno dviga glavo, še kako aktualne. Mlade je pozval k budnosti in k spoštovanju teh vrednot, še posebno v teh krajih, kjer so znaki nacionaliz-
S proslave Dneva osvoboditve v Špetru
ma in narodnostne mržnje	Furlanskega inštituta za
še vidni.	zgodovino osvobodilnega
Kaj je bilo odvobodilno gibanja, ki je posebej gibanje in kaj je pomenilo podčrtal pomen sožitja, ki za nastanek demokratične mora postati v Benečiji države, je povedal Gian- vodilo za vse. paolo Gallo, sodelavec	RudiPavšiC
STIRIURNA STAVKA / PROTEST PROTI FINCANTIERIJU, KI HOČE SAMO PRI NAS ODSLOVITI KAR 700 DELAVCEV
Ladjedelničarji ohromili Trst in ga pozvali k solidarnosti
SKUPŠČINA ODOBRILA RESOLUCIJO O ARZENALU
Deželni svet z delavstvom
Krizno vprašanje je treba povzdigniti na vsedržavno raven
Takole so delavci s transparenti včeraj zasedli Oberdankov trg (Foto Ferrari/KROMA)
Drago Gašperlin
Ladjedelničarji iz Trsta in TržiCa so včeraj preplavili nabrežje in mestno središče ter znova glasno protestirali proti nameri Fincantierija, da odslovi v vsej državi 1.703, a samo v Julijski krajini skoraj 700 delavcev, o katerih pri holdingu zatrjujejo, da so odvveCni. Manifestacija je sodila v sklop vsedržavne štiriur-ne stavke, ki so jo oklicala vsedržavna vodstva kovinarskih sindikatov FIOM, FIM in UILM.
Malo po deveti uri so se zbrali pod Lloydovim stolpom uslužbenci Tržaškega arzenala sv. Marka, Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu oziroma centra za dizelske raziskave in trgovske direkcije v Pomorski palači, ki so zatem odšli v sprevodu po nabrežju do Trga Unita. Tam so jih pričakali kolegi iz tržiške ladjedelnice, ki so se pripeljali v Trst z avtobusi, nato pa so vsi skupaj krenili po Korzu in Carduc-cijevi ulici do palače deželne skupščine na Oberdankovem trgu, ki so ga v vsej njegovi širini zasedli.
Sprevod nekaj veC kot tisoč delavcev, ki so dvigali rdeče transparente, s katerih je bilo razvidno, kdo zastopa ta ali oni obrat, in vzklikali neprijazna gesla na račun voditeljev Fincantierija, se je razvil v najlepšem redu; videti je bilo sicer veliko policije in karabinjerjev, katerim pa ni bilo treba poseči, ker so se manifestantje vedli odgovorno. Pac pa so i-
meli obilico dela mestni redarji, ki so se kljub dobri organizaciji znašli v škripcih. Ce so namreč stavkajoči onemogočili promet po ulicah in trgih, ki so jih obšli, je res tudi to, da je bilo mestno središče kot vsako sredo zaprto za zasebne avtomobile in da so ga preplavili tudi kupci iz Hrvaške, Slovaške ter Slovenije, kjer so imeli včeraj državni praznik.
Večja skupina delavcev je med zasedbo Ober-dankovega trga odšla v dvorano občinskega sveta in prisostvovala utemeljevanju resolucije, s katero je slednji soglasno nastopil v njihov bran in o kateri poročamo na drugem mestu.
»S to protestno manifestacijo smo resnično zadovoljni, saj je dokazala, da smo enotni, zato bi morala kaj žaleči,« je bil
mnenja delavec arzenala, kjer naj bi odpustili kar 333 ljudi (vseh delavcev pa je 440) in nekdanjo ladjedelnico zreducirali na skromno popravljalni-co oziroma vzdrževalko plovil. »Ne samo, manifestacija dokazuje tudi pravilnost tez, ki jih iznašamo že dolgo Časa,« je k temu pribil sindikalist, »in potrjuje smotrnost takšnega načina boja za ohranitev ne le stotin delovnih mest, ampak tudi izjemnega premoženja, ki ga predstavlja ladjedelnica, saj so njeni delavci ponesli ime Trsta daleC v svet.« Sicer pa je bilo Čutiti med manifestanti hudo napetost, saj pomeni izguba že samo enega delovnega mesta hud socialni udarec; Ce upoštevamo, da ima na primer delavec kvečjemu dva milijona lir mesečne plače in da njegova žena
ne dela ter da imata recimo dva otroka, potem se bojazen pred negotovo prihodnostjo zlahka sprevrže v obup.
Stavka je trajala, kakor že rečeno, štiri ure, toda predstavniki kovinarskih sindikatov ter osrednjih organizacij CGIL, CISL in UIL so bili ves dan pokonci; kajti niso pričakovali samo ustreznega odziva v deželni palači, ampak tudi odziv iz Rima, kjer je bilo popoldne srečanje med medministrskim odborom za zaposlovanje, ki ga vodi Gianfranco Borghini, ter vodstvom Fincantierija, Tržaškega združenja in-dustrijcev, županom Ric-cardom Illyjem, deželnim odbornikom za industrijo Lodovicom Sonegom in direkcijo družbe Motona-vale. Kakor pišemo drugje, je bil govor prvenstveno o arzenalu.
Medtem ko so bili stavkajoči delavci postrojem na Oberdankovem trgu, je deželni svet soglasno odobril resolucijo o krizi Tržaškega arzenala sv. Marka in deželnega ladjedelništva sploh. Listino je pripravil predsednik komisije za proizvodne dejavnosti Strizzolo (PPI) sporazumno s svetovalskimi skupinami, podpisali pa so jo Mon-falcon (SKP), Budin (DSL), Piccioni (SL), Giacomelli (MSI-AN), Gambassini (LpT), Com-pagnon (neodvisni), Mioni (zeleni), De Gioia (PSI), D’Orlandi (PRI), Cruder (PPI) in sam Strizzolo.
Resolucija obvezuje deželni odbor, da nemudoma posreduje pri Fin-cantieriju in osrednji vladi, naj se začnejo pogajanja z vsemi zainteresiranimi dejavniki za
ohranitev ladjedelsko-mehanskega sektorja na Tržaškem, pa naj se ta razvije v privatnem režimu ali v režiji državnih udeležb; deželni odbor bo k zadevi pritegnil seveda tudi novoizvoljene parlamentarce iz Furla-nije-Julijske krajine. Resolucija obvezuje deželno vlado tudi za to, da poišče najustreznejšo rešitev za preporod tržaške ladjedelnice, za smotrnejšo izrabo prostorov, ki jih zajema arzenal, in za ovrednotenje vseh zadevnih struktur.
Miloš Budin, ki je tudi podpredsednik deželne skupščine, je med razpravo o resoluciji poudaril globok zgodovinski pomen državnih udeležb v sklopu industrijskega sistema na Tržaškem in pripomnil, da gre ladjedelstvo spet povzdigniti z reali-
stičnim programiranjem; Ce ne v okviru državnih udeležb, pa kako drugače. Fausto Monfalcon pa je opozoril Travanutovo upravo, da se je Fincantieri za lastne interese vsplej boril do zadnje sape. Odbornik Paolo Ghersi-na je podčrtal, da bo resolucija skupščine pomagala prenesti to krizno vprašanje na vsedržavno raven, kar bo odločilnega pomena za nadaljnji obstoj in razvoj pristaniških, industrijskih in proizvajalnih struktur v Trstu.
Odbornik Lodovico Sonego je v repliki naglasil, da velja problem arzenala rešiti skupaj z vprašanjem Tovarne velikih motorjev.
Na spodnji sliki (Foto Ferrari/KROMA); skupina stavkajočih delavcev v dvorani deželne skupščine.
ILLY, SONEGO IN GHERSINA PRI BORGHINIJU
Iz Rima praktično samo nove obljube
V okviru pobud za razrešitev industrijske krize na Tržaškem je koordinator vladnega štaba za zaposlovanje Gianfranco Borghini sprejel vCeraj pozno popoldne v Rimu tržaškega župana Riccarda Illyja, deželna odbornika za industrijo Lodovica Sonega in za načrtovanje Paola Ghersino, predstavnike Fincantierija, ministrstva za zunanjo trgovino in tržaških industrijcev ter nekaj zasebnih podjetnikov, ki naj bi bili zainteresirani za odkup Tržaškega arzenala sv. Marka.
Kakor piše v uradnem tiskovnem sporočilu o sestanku, je vodstvo Fincantierija potrdilo, da hoCe reorganizirati tukajšnjo ladjedelnico, vendar je spričo pomena, ki ga ima ta obrat za tržaški industrijski sistem, sporazumno z drugimi udeleženci srečanja soglašalo, da gre se poglobiti razne možnosti za njegovo privatizacijo. Zaradi tega bodo v roku tridesetih dni pod okriljem ministrskega sveta in v dogovoru z deželno ter tržaško občinsko upravo nadrobno preverili ustrezne načrte. Zastopstvo Fincantierija se je tudi obvezalo, da bo skušalo priskrbeti arzenalu primeren
paket naročil za ladijska popravila, kar pa ni seveda nic novega, saj bi to sodilo v že znan holdingov program o okle-stenju oiganika in ohranitvi samo kakšnih 110 delavcev.
Do tu uradno sporočilo, toda Ghersi-na in Sonego sta zahtevala od vladnega predsedstva in ministrstva za zunanjo trgovino poglobitev tako imenovane »ruske poti«. Kakor je znano, naj bi naveza ruskih ladjarjev v tržaškem obratu obnovila celovito rusko reško in pomorsko ladjevje. Sicer pa sta odbornika pozvala odgovorne v Rimu, naj k razreševanju krize privabijo zavod IRI, da bi tako globalneje vzeli v pretres ves sklop problemov, ki zadevajo reindustrializa-cijo tržaške pokrajine, torej tudi vprašanji Tovarne velikih motorjev oziroma centra za dizelske raziskave. Skratka, rimska vlada naj se obveže, da bo zasnovala učinkovito razvojno-indu-strijsko pohtiko v prid Trsta in Julijske krajine sploh, in sicer z obnovitvijo pogajanj za čimprejšnji podpis ustreznega programskega sporazuma, glede katerega se je Borghini domenil z deželnimi predstavniki v našem mestu.
GOSPODARSTVO / JUTRI RAZPRAVA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
V začetku maja seminar DSL o gospodarski krizi v Trstu
Gospodarska kriza je vse bolj v ospredju tržaške politične kronike. Potem ko je vCeraj deželni svet razpravljal o ladjedelnici Sv. Marka, bo jutri v tržaškem občinskem svetu potekala razprava o krizi, ki je zajela najvecje obrate v Tržaški pokrajini, teden dni kasneje, 6. maja, pa bo demokratična stranka levice priredila seminar na temo: Kriza in onkraj nje; upravljanje razvoja v Trstu.
Seminar sta včeraj na tiskovni konferenci predstavila pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro in odgovorni za gospodarska vprašanja pri pokrajinskem vodstvu stranke Roberto Treu. Prvi je podčrtal, da je treba točno definirati vlogo vseh »akterjev«, ki so soudeleženi pri »reševanju« tržaškega gospodarstva. Ciljal je seveda na bivšega listarskega
župana Staffierija, ki je hotel biti edini glasnik tržaških zahtev v Rimu, a dobro vemo, kaj se je iz tega izcimilo. Spadaro je pohvalil dosedanji trud občinske uprave na tem področju, dodal pa je, da morajo vštric z njo delovati tudi druge ustanove, ki so za to poklicane (Ustanova _za industrijsko cono, Pristaniška ustanova).
Treu je izhajal iz dejst-
va, da je bila doslej ena tretjina tržaških gospodarskih objektov v javnih rokah. Sedaj prihaja do preoblikovanja javnega sektorja, zaradi Cesar bi morali na novo definirati celotno tržaško gospodarsko strukturo. Treba je torej ustvariti novo podjetniško kulturo, takšno, ki ne bi veC temeljila na javnih podporah in prispevkih.
Med konkretnimi pri-
meri je omenil žgoCe vprašanje družbe Fincantieri. Kaže, da je vodstvo družbe nalašč pustilo tržaški arzenal brez dela, da bi ga »upravičeno« zaprla. To kar se dogaja danes delavcem ladjedelnice, se bo lahko jutri dogodilo delavcem Tovarne velikih motorjev, je opozoril Treu. DSL prireja svoj majski seminar o gospodarski krizi prav z namenom, da bi preprečila take poskuse.
Posvet DSL o vzhodni mej
Demokratična stranka levice prireja danes ob 17. uri v Novinarskem krožku (Korzo Italia 13) javni posvet na temo "Italijanski interesi na vzhodni meji". Govoril bo tudi poslanec G. Rossetti.
MANJŠINE / ODLOK NOTRANJEGA MINISTRSTVA
Dvojezične osebne izkanice obnovljene
\/ kratkem bodo na novih obrazcih
»Prebivalci pokrajin Aosta, Bočen in Trst bodo kmalu imeli nove dvojezične osebne izkaznice. Tako določa odlok notranjega ministrstva, ki ga je danes (se ,pravi vCeraj, op. ur.) objavil državni uradni list. Nove osebne izkaznice bodo poleg v italijanščini napisane v francoščini v Aosti, v nemščini v Bocnu ter v slovenščini v Trstu, občine pa jih ne bodo izdajale takoj: sam odlok doloCa, da bodo morale izdajati osebne izkaznice v skladu s starim obrazcem, vse dokler ne bocio posli izvodi, ki jih je posredovalo glavno državno skrbništvo. Kar zadeva Trst, odlok ne zadeva celotne pokrajine, ampak samo občine Devin-Nabrežina, Repentabor, Dolino in Zgonik.«
Tako dobesedno piše v poročilu, ki ga je včeraj objavila tiskovna agencija ANSA iz Rima. Podrobnejših podatkov o zadevi nam ni uspelo zbrati. Vsekakor je očitno, da se odlok notranjega
ministrstva nanaša na obrazce dvojezičnih osebnih izkaznic in da napoveduje njihovo zamenjavo oziroma obnovo. Kot znano pa so bile dvojezične osebne izkaznice v Štirih omenjenih občinah na Tržaškem v zadnjih letih večkrat tarCa ostrih napadov nacionalističnih krogov, ki so poudarjali, da njihovo izdajanje nima nikakršne zakonske podlage. To sicer ni res. saj je dvojezične osebne izkaznice na Tržaškem uvedel takoj po vrnitvi Italije leta 1954 odlok izrednega vladnega komisarja, ki je imel tudi zakonodajalna pooblastila, in sicer v skladu z dogovorom, slonečim na Londonskem memorandumu. Dejstvo, da njihovo obnovo zdaj predvideva nov odlok notranjega ministrstva, pa njihovo zakonsko osnovo le Se potrjuje, Spomnimo naj, da na osnovi istega italijan-sko-jugoslovanskega dogovora, slonečega na Londonskem me-
morandumu, izdajajo dvojezične osebne izkaznice tudi štiri občine na ozemlju bivše Jugoslavije, in sicer Koper, Izola in Piran v Sloveniji ter Buje na Hrvaškem.

COMVNE Dl
OCVIN - NABREŽINA
CARJA mDENTITA
OSEBNA IZKAZNICA ŠT.
N!046099
UPRAVE
Devin:
Liga
kritizira
Občino
Severna liga, ki je doslej vodila kolikor toliko konstruktivno ter umirjeno opozicijo, v tiskovni noti ostro napada devin-sko-nabrežinsko upravo. V sporočilu, ki ga je podpisal pokrajinski tajnik Roberto Tanfani, očita Depangherjevemu odboru, da v bistvu zagovarja le interese slovenske manjšine, da zavira nastanek obrtniške cone in da posveča pozornost le kraškemu delu občine ter da hkrati moCno zanemarja obalno območje.
Severno ligo zastopa v nabrežinskem občinskem svetu svetovalec Rajmund Carli, ki bo, kot piše v tiskovni noti, Se dalje dosledno zagovarjal federalistično in evropsko politično vizijo.
PO NAPADU NA S. PAHORJA
Menia in somišljenika ponovno pred sodnika
Procese, v katere je vpleten prof. Samo Pahor, lahko oznadmo z eno besedo: nenehno odlaganje. V večini primerov je razlog v počasnosti rimskih sodnikov, ki Se niso odgovorili na zahtevo po premestitivi procesov v mesto, kjer ne vlada Slovencem nenaklonjeno razpoloženje. Včerajšnjo obravnavo, na kateri so na zatožni klopi sedeli misovski skrajneži Roberto Menia (sedaj poslanec AN), Piero Tononi in Alessia Rosolen, pa so odložili na zahtevo odvetnika omenjene trojice Giacomellija, ki je trdil,
da mora na sejo deželnega sveta. Pahorjev zagovornik Berdon je vztrajal, da se proces nadaljuje Cimprej, sodnik Del Con-te je obljubil, da mu bodo skušali ugoditi pred počitnicami.
Prvostopenjska razsodba na preturi je Tono-nija in Menio spoznala za kriva, da sta napadla in žalila prof. Pahorja, Rosolenovo pa je oprostilo. Proti razsodbi se je pritožil javni tožilec, ki je zahteval, da obsodijo tudi Rosolenovo in poostrijo kazen Tononiju, priziv pa je vložil tudi Giacomelli.
Bivši miljski župan Rossini mora v kratkem na zaslišanje
Bivši miljski župan Jaco-po Rossini, ki je novembra lani že imel opravka s sodnimi oblastmi (prejel je jamstveno obvestilo, saj so ga sumili izsiljevanja v zvezi z rezervoarji v Žavljah), bo moral 11. maja na zaslišanje, tokrat v zvezi z zadrugo »Borgo Nuovo«. Rossini je bil eden od okrog 60 elanov in predsednik zadruge, ki je za svoje elane gradila stanovanja (za vsakega je Dežela dala prispevek v višini 20 milijonov lir). Rossini pa naj bi stanovanje dal v najem, medtem ko prebiva v vili z bazenom in telovadnico v Ul. Fontanelle 12.
USPEŠNA AKCIJA POLICIJE
Trojica s kovčkom pravih in fac-simile bankovcev
Agenti digosa in letečega oddelka tržaške kvesture so svojo pozornost usmerili na nekatere osebe s področja treh BeneCij (Triveneto), za katere so sumili, da se ukvarjajo z nedovoljeno trgovino s tujim denarjem (nemškimi markami). Slo je za ljudi, ki so bili policiji že znani. Sum preiskovalcev je bil upravičen. Ko so predvčerajšnjim blizu Tržiča ustavili avtomobil z avstrijsko registrsko tablico, so odkrili večjo količino nemških mark (v našem denarju okrog 40 milijonov). V avtomobilu so bile tri osebe (P.F., 47 let, z bivališčem v Trevisu; M.A., 37 let, bivališče v Trentu; P.F., 29 let, bivališče v Trentu). Pri pregledu vozila so našli Crn kovCek, poln fac-simile nemških mark, a tudi precej avtentičnega denarja. Fac-simile denar so namreč spodaj in zgoraj vsakega kupčka prekrili s pravim denarjem, iz Cesar se da sklepati, da so koga nameravali prevarati. Doslej niso ugotovili, komu je bil denar namenjen, marke pa naj bi prihajale iz Avstrije in naj bi bile sad nedovoljenih poslov. Denar so zaplenili, vse tri omenjene osebe pa so prijavili sodnim oblastem v Gorici.
rŠOLSTVO / SKRBNIK VZTRAJA-]
Predlogo krčenju šol
Načrt o združitvi srednjih šol Ccnkcr-Bjavec h KosovdtLevsik
Marjan Kemperle
Tržaški šolski skrbnik vztraja. Poldrugo leto potem, ko je predstavil svoj naCrt o »racionalizaciji šolske mreže na Tržaškem,« ki mu ga je pokrajinski šolski svet dobesedno »raztrgal«, ministrstvo za šolstvo pa ga skoraj v celoti zavrnilo, je skrbnik Vito Čampo v prejšnjih dneh poslal šolskim sindikatom in šolam nov »naCrt o racionalizaciji«, ki pa ni nic drugega, kot kopija prejšnjega.
V njem se je spet obregnil tudi ob slovenske nižje srednje šole: ob iste, na katere se je - takrat neuspešno - spravil že konec 1992. leta. Čampo spet predlaga »združitev« nižje srednje šole Ivan Cankar od Sv. Jakoba s šolo Fran Erjavec iz Rojana, s Čemer naj bi postala ta šola »oddeljen oddelek šentjakobske šole«, ter »združitev« nižje srednje šole Srečko Kosovel z Opčin s srednjo šolo Fran Levstik s Proseka (proseška šola naj bi postala »oddelek« o-penske).
Šolski skrbnik uvodoma ugotavlja, »da preustroj dveh avtonomnih šol v oddeljena oddelka ne omejuje pravic manjšine, ki jo ščitita Londonski sporazum in Osimski sporazum, saj bo šolska služba še nadalje delovala v krajih, ki jih predvideva posebni statut Londonskega sporazuma.« Čampo utemeljuje svoj predlog
z majhnim številom razredov na šolah Erjavec (3 razredi) in Levstik (5 razredov), ob koncu pa omenja, da obe šoli od 1. septembra lani, odkar sta se upokojila ravnatelja PeCenko in Mamolo, nimata ravnatelja.
Kot smo uvodoma že omenili, je ministrstvo za šolstvo lani že zavrnilo podoben predlog. Proti njemu se je že prej izrekla Deželna komisija za vprašanja slovenske šole.
Sedanji »novi« predlog je presenetil šolske sindikate, ker ga je skrbnik že spet izdelal, ne da bi se pred tem posvetoval s krajevnimi upravami in sindikalnimi organizacijami. Po spodbudi enotnih sindikatov je sicer sklical sestanek z občinskimi upravami, pokrajinsko upravo in šolskimi sindikati. Le-ti so ga pozvali, naj se razprava o racionalizaciji sploh začne, tako kot je predvidena po zakonu. Tržaški občinski odbornik Damiani je ob tem napovedal študijo, ki naj bi jo izvedla tržaška univerza. Skrbnik pa je odločil drugaCe: »pozabil« je na skupni dokument sindikatov in na dogovore s krajevnimi upravami ter ubral svojo »staro pot« krčenja slovenske šolske mreže v brk vsem mednarodnim določilom, ki jih ščitijo in ki jih tudi sam omenja v svojem omejevalnem predlogu.
OB OBIČAJNI ZAPORI ŠE DRUGI RAZLOGI
COL / PRIZADEVANJA DE2ELE
Včeraj hudi zastoji v mestnem prometu
Gibanje mladih za Trst zahteva ukinitev sedanjih ukrepov proti onesnaževanju
Chiarotto obiskal mlekarno
Proizvodnja je dvakrat višja kt pred leti - Obeti so kar dobri
Deželni odbornik Chiarotto v mlekarni (Foto KROMA)
V pričakovanju celovitega načrta, ki naj bi rešil težave v mestnem prometu, se bo paC treba hote ali nehote sprijazniti s sedanjimi nevšečnostmi, ki ob nekaterih dneh niso prav zanemarljive. Eden takih dni je bil včerajšnji, ko se je na nekaterih odsekih povsem »zagozdilo«. Na Nabrežju je bil namreč napovedani sprevod delavcev Fincantie-
rija, poleg tega je prišlo do precejšnjega navala kupcev z onstran meje. V Sloveniji je bil namreC državni praznik (ob dnevu upora proti okupatorju), lepo vreme je privabilo veliko ljudi iz Hrvaške, prišli so tudi iz Slovaške. Če k vsemu temu dodamo še običajno zaporo ulic v mestnem središču, je povsem razumljivo, da tudi osre-
dnje ulice niso zmogle vsega prometa.
A to še ni bilo vse. V Ul. del Lloyd so nekemu parkiranemu tovornemu vozilu, ki je bilo natovorjeno z mlekom, popustile zavore. ZaCelo se je premikati po cesti navzdol, hitrost je bila vse večja, pričelo se je zaletavati v parkirane avtomobile in jih kar devet poškodoval.
Medtem je Gibanje mladih za Trst zaCelo z zbiranjem podpisov pod ljudsko peticijo, v kateri zahtevajo ukinitev sedanjih omejitev. Podpise bodo zbirali v trgovinah, ki so pristopile h konzorcijema »Trieste centro« in »Borgo teresiano«, v trafikah, na parkiriščih, itd. Gibanje mladih trdi, da so sedanji ukrepi proti onesnaževanju eksperimentalnega značaja in da so imeli majhen učinek, Ceš da so vse težave le zvrnili na sosednja področja.
Pretepli Američana
Američan Roberto Funkhouser (letnik 1950), ki sicer živi v Ul. S. Michele 2, je karabinjerjem zatrjeval, da se je poškodoval sam. Padel je pač in se udaril. Prepričal pa ni nikogar in zato nadaljujejo s preiskavo. Moški, ki so ga našli na področju Cavane, je bil namreC pošteno zdelan, saj so ga v ka-tinarski bolnici sprejeli s pridržano prognozo.
Pravi akrobat
Dario Savio (35 let) si je izbral svojevrsten način za svoj tatinski pohod. Iz prijateljevega stanovanja v 5. nadstropju v Ul. Baia-monti se je po vrvi spustil do stanov anja v 1. nadstropju, kjer je pokradel nekaj predmetov. Vendar ni prišel daleč.Ze na stopnicah so ga prestregli policaji in odvedli na hladno.
Deželni odbornik Tiziano Chiarotto je prejšnji petek obiskal Kraško zadružno mlekarno na Colu. Prišel je na obisk na povabilo vodstva obrata, ki ga je povabilo z namenom, da bi se podrobneje in neposredno seznanilo z nameni deželne uprave glede zadružnih mlekarn v goratih področjih. Deželni odbornik je vsekakor izrazil voljo, kot poudarja Dario Zidarič, upravnik obrata, da se pomaga temu sektorju. Dejal je tudi, da se sedaj pripravlja takoimenovani zakon “Omnibus", v katerem bodo seveda upoštevane tudi mlekarne. Deželna uprava želi vsekakor podpirati vse tiste pobude, ki niso zgolj gospodarske, ampak imajo tudi socialni pomen.
Vodstvo mlekarne je deželnemu odborniku orisalo sedanje stanje mlekare: proizvodnja dobro teCe, urejena pa je tudi komercialna baza. Proizvodnja je trenutno dvakrat višja kot pred dvema letoma in tudi prodaja je sedaj dobro organizi-
rana. Dario Zidarič pa ob vsem tem dodaja, da je treba vsekakor urediti “stare stvari", da bo obrat, v katerem je zaposlenih 12 oseb, še bolje in učinkoviteje deloval. Zahvaljuje pa se tudi živinorejcem, ki so omogočili, da se je tudi z njihovim trudom ta
struktura ohranila. Za rešitev problemov, s katerimi se ubada mlekarna, še dodaja Dario Zidarič, se zavzemata tudi KZ in Coldiret-ti, ne gre pa pozabiti na banCne zavode, ki na mlekarno in njene probleme niso nikoli pozabili.
OPČINE / NOVA IGRA DRAMSKEGA ODSEKA SKD TABOR
Mladinski lutkovni muzikal »Hruške gor, hruške dol«
Jutri zvečer premiera Puntarjevega dela v Prosvetnem domu
Pri zelo delavnem slovenskem kulturnem društvu Tabor z Opčin so pripravili v okviru mlajše igralske skupine dramskega odseka novo mladinsko igro. Premiera bo jutri, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Gre za igro Franeta Puntarja Hruške gor, hruške dol, ki si jo je režiserka profesorica Olga Lupine s sodelavci zamislila v obliki lutkovnega muzikala. Frane Puntar je znan avtor del za mladino, predvsem radijskih igric, ki s svojim originalnim pristopom že nad trideset let navdušujejo mlade poslušalce. Predvsem zato, ker zna avtor zvočno izredno izrabiti vse možnosti za sončno
predstavitev zgodbe.
Olga Lupine se je odločila za tega avtorja in za njegovo Hruške gor, hruške dol zato, ker je besedilo živahno in razgibano ter daje veliko možnosti za barvito uprizoritev. Pa tudi zato, ker je zelo malo mladinskih predstav, posebno še lutkovnih. To pa še ne pomeni, da je sedanja predstava namenjena le mlajšim gledalcem, zabavna in zanimiva bo tudi odraslemu občinstvu.
Pri svojem delu se je, kot že nekajkrat prej, povezala z našimi znanimi ustvarjalci: lutke so zamisel priznane likovnice Magde Tavčar, ki je poskrbela tudi za njihovo izdelavo, glasbo - steber vsakega muzikala, prav tako lutkovnega - pa si je
zamislil in komponiral Miran Košuta-. Iz tega, kar smo slišali pri vajah, je očitno, da pri komponiranju ni pozabil na glasbeni okus in tendence mladih. Včasih namreč njihovo izvajanje izzveni dovolj doživeto, kakor da bi jim bila ta glasba pisana na kožo. Scena je sad truda Miloša Jugoviča, ki je že veteran pri postavljanju scen, posebej pri domačem openskem društvu. Za nastavitev plesa in koreografije je bila zadolžena mlada Eva Kralj, ki je naštudirala plesne vložke. V igri nastopa dvanajst živahnih, (po mnenju režiserke in njenih sodelavk Stanke Hrovatin in Gine Anto-naz, včasih še preveč živahnih) otrok. V glav-
nem jih poznamo še iz drugih nastopov. Večinoma so dijaki nižje srednje šole Srečko Kosovel z Opčin, nekaj jih obiskuje šele peti razred openske osnovne šole France Bevk, drugi so že višješolci. Starostni razpon med 11. in 16. letom je torej vseskozi zagotavljal dinamične vaje in zahteval od režiserke trdno roko in krepak glas. Vloge »živih oseb« so porazdeljene med Ca-terino Alessio, ki nastopa kot branjevka, Maša Stranj je jesen; v dvojni vlogi kupcev in gasilcev nastopajo Diego Spera, Boris Sosič in Aleš Berce. Kot gasilci so pod poveljstvom Jana Ferluge, Hruške iz naslova so Jana Ban, Staška Cvelbar in Veronika Špacapan.
Razstava Eme Frejančič Fric v prostorih turistične ustanove
RICMANJE / NA POBUDO ORKESTRA MIRAMAR
Seminar za haimoniko
V prostorih Tržaške ustanove za turistično dejavnost v Ul. S. Nicolo 20 bodo jutri, 29. aprila, ob 18. uri odprli slikarsko razstavo mlade slovenske umetnice Erne Ferjančič Fric. Razstava bo odprta do 14. maja, in sicer ob delavnikih od 9. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. Umetnica se je rodila v Celju leta 1955. Po diplomi na pedagoški akademiji se je posvetila poučevanju. Veliko se je ukvarjala predvsem z grafiko in lutkovno scenografijo. Veliko je razstavljala doma in v tujini.
MIELA / ZAČETEK V SREDO, 4. MAJA
Vrsta prireditev posvečenih Ostržku
V gledališču Miela so včeraj predstavili novo pobudo, ki bo zajela prvo polovico maja in bo posvečena Ostržku-Pinocchiu, priljubljenemu pravljičnemu junaku italijanske književnosti. Koliko je Collodijeva poredna lutka pomembna med Italijani, dokazuje že dejstvo, da so bile dosedanje majske prireditve Zadruge Bonawentura posvečene glasbeniku Eriču Satieju in pisatelju Jamesu Joyceu.
Niz nosi naslov Pinocchio siamo noi (Ostržek smo mi). Začel se bo v sredo, 4. maja, z otvoritvijo razstave petih mladih umetnikov, ki jih je navdahnil Ostržkov lik, in s predvajanjem izrezkov iz številnih filmov o Ostržku.
Posebej je zanimiva predstava Carta Diva, ki bo v soboto, 7. maja, in v kateri bo Ennio Marchetto pokazal, kako se s pomočjo barvaste lepenke lahko v hipu spremeni v Marilyn Monroe, Mario Callas in Elvisa Presleyja. Poleg tega so predvidene lutkovne predstave, filmi, ki se tako ali drugače navezujejo na Pinocchija, koncerti in tudi »okrogli mizici« na temo Collodi: kaj je bil in kakšnega bi si želeli, v torek, 10. maja, in Semiološke Ostržkove dogo-
divščine, v četrtek, 12.maja. (bov)
V	nedeljo se je v Babni hiši v Ricmanjih zaključil dvodnevni seminar za mentorje in gojence harmonike, povezan z novimi državnimi programi, ki uvrščajo od lanskega šolskega leta pouk harmonike med redne predmete na konservatorijih. 14 profesorjev in okrog 20 gojencev z obeh strani meje se je udeležilo seminarja, na katerem so govorili o izbiri skladb za harmoniko, o času renesanse in baroka, ko so sk-ladateji ustvarjali predvsem skladbe za clavicem-ballo, ki pa jih je mogoče izvajati na harmoniko, in o izvirni literaturi za harmoniko.
V	nedeljo so bila na programu predavanja o polifoniji in Lied kompozicijah, v katerogiji stranskih predmetov pa o teoriji, solfeggiu in o pouku klavirja.
Predavali so profesorji Sergio Scappini, ki je imel v soboto zvečer v Babni hiši tudi svoj samostojni koncert (na katerem je izvajal skaldbe Bacha, Norgarda, Su-bizkija, Piazzole in Straussa), E. Spantaconi in Corrado Rojac, sodelovala pa sta še F. Rossato in David Žerjal. Posamezne točke programa so profesorji razvijali ob praktičnem delu in predavanjih.
V	petek bo v sklopu seminarja še en koncert, na katerem bo nastopil harmonikar prof. Fabio Rossato. Koncert bo ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih.
Pobudo za ta pomembni glasbeni seminar je dal harmonikarski ansambel Miramar, umetniški vodja pa je bila prof. Eliana Zajec. Kot nam je povedal David Žerjal, so bili udeleženci seminarja z njegovo vsebino in izvedbo zelo zadovoljni.
Neva Lukeš
Pri postavitvi lutkovnega muzikala Hruške gor, hruške dol imata svoje zasluge tudi Franc Biancuzzi in Fabrizio Polojaz, ki sta mojstrsko poskrbela za svetlobne efekte in tehnične pripomočke.
Igrico bodo skušali približati predvsem mladim gledalcem, zato se ji napoveduje cela vrsta nastopov za šole - prva dva bosta predvidoma že danes in jutri dopoldne v Prosvetnem domu na Opčinah, na obzorju pa se kaže tudi že možnost za razna gostovanja. V začetku junija bo mladi ansambel gostoval v Mariboru, kjer bo nastopil v okviru sodelovanja društva Tabor s tamkajšnjo šolo: mariborski učenci s šole Bratov Polančičev so bili že gostje openskega društva. V Mariboru se bodo mladi openski igralci vrnili še enkrat ob koncu junija, ko bodo nastopili na poletnem lutkovnem festivalu, ki ga v štajerski prestolnici organizirajo v evropskem merilu.
V razoru sodelovanja, ki se je razvilo ob predstavitvi predhodnih odrskih postavitev, kakršna je bila nazadnje Geniji v kratkih hlačah ali še prej Zmajčkov rojstni dan, pa so mladi igralci in njihova režiserka že prejeli vrsto vabil za gostovanja v krajih, ki so nam bliže, tako na naši, kakor na slovenski strani meje.
-jec
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
28.	aprila 1994
VITO
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.07 - Dolžina dneva 14.09 - Luna vzide ob 23.33 in zatone ob 7.52.
Jutri, PETEK,
29.	aprila 1994
KATARINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,2 stopinje, zračni tlak 1025,3 mb narašča, veter severovzhodnik 18 km na uro, vlaga 44-od-stotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Bonetta, Francesca Paterni-ti, Cinzia Pozzetto, Jessica Dudine, Luca Forgiarini, Corrado Rovis.
UMRLI SO: 83-letna Maria Sparagna, 52-letni Mario Pieri, 97-letna Cornelia Kuhat, 77-letna Violetta Svoboda, 71-letni Vincenzo Bon, 92-letna Francesca Podgornich, 85-letni Emilio Sabelli, 64-letni Sergio Bat, 88-letna Maria Luigia Grabar, 80-letna Luciana Cok, 74-letni Ermenegildo Borsi, 78-letna Maria Zugan, 74-letna Adonella Princig.
□ LEKARNE
Od ponedeljka,
25. aprila, do nedelje, 1. maja 1994.
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Vene-zia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2 (tel. 361655).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
H ČESTITKE
Novopečenemu doktorju iz fizike PAOLU DIMARCAN-TONIU, ki je z odliko in pohvalo diplomiral na tržaški univerzi, iskreno čestitajo in mu želijo mnogo uspehov v nadaljnjem življenju bivši sošolci 5.A razreda.
□ OBVESTILA
SKD I. GRUDEN sporoča, da se je priCelp vpisovanje v poletno središče ZIV ZAV, ki bo od 18. do
30.	julija na igrišču SD Sokol v Nabrežini. Prijavnice dobite pri učiteljicah vrtcev in šol. Za pojasnila tel. na št. 200620.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL (tel. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za POLETNO SREDISCE v Trstu, za letovanje na PTUJU (do
31.	maja), letovanje v PORTOROŽU (do 11. junija) in v ZELENEM CENTRU v Vrhpoljah.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Prosvetni dom - Opčine . Se danes, 28. t. m. od 16. do 20. ure ogled dokumentarne razstave ITALIJA - NASTANEK FAŠIZMA, 2. SVETOVNA VOJNA, OD-PORTNISVO, USTAVA. Za šole po dogovoru v jutranjih urah. Tel. št. 213578.
SKD VIGRED nadaljuje s šivanjem narodnih noš za Kraško ohcet. Tokrat je na vrsti moška nosa. Vse zainteresirane lahko kličejo na tel. št. 200979 (Silva) za vse informacije.
KRUT sporoča, da zaradi velikega povpraševanja za zdravljenje na Malem Lošinju od 20. do 30.6.1994 pripravlja še dodatni avtobus. Informacije na sedežu krožka vsak dan od 9. do 13. ure, razen sobote, tel. št. 360072.
PRISPEVKI
V	počastitev spomina Srečka RaZma daruje Marija GrgiC (SemCeva) 20.000 lir za SD Zarja - Bazovica.
Alma Pertot daruje
10.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Fabia Tuk daruje Angela Gec 50.000 lir za PD Škamperle.
V	spomin na Rozalijo Regent darujejo Nilde in Viktor Puntar 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Carla Mer-moljo daruje Lucijan Stoka
25.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Slavka Bukavca darujejo Danilo in Danila Ukmar 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V isti namen daruje družina Cipollino 30.000 lir za God-
beno društvo Prosek.
V	spomin na Marija Radovana darujeta Anica in Karmen Makovec 100.000 lir za Sklad Mostarske žrtve.
Ob 50. obletnici umorjenih bratov Justa in Dolfija Blažina daruje sestra Pina 100.000 lir za VZPI.
V	spomin na Rozalijo Regent darujeta Nilde in Viktor Puntar 25.000 lir MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Konto-vel.
Zapustil nas je naš dragi mož in oče
Stanislao Batič
(ST ANO)
Pogreb bo v soboto, 30. t. m., ob 12.uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Štefka, sin Mario ter ostalo sorodstvo
OpCine, 28.4.1994
t
Zapustil nas je
Giovanni Košuta
(NINI)
Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočjo sinovi z družinami, vnuki ter ostalo sorodstvo
Prosek, 28.41994
Ob boleči izgubi dragega očeta Saveria Kralja izrekata sinu Florjanu in prizadetim svojcem iskreno sožalje
Vinko in Nevenka
28.4.1984
28.4.1994
10 let je minilo, odkar nas je zapustila naša draga
Karmela Žerjal
Z ljubeznijo se je spominja
Hči Vilma z družino
Kraglje, 28.4.1994
SLOVENSKO STALNO (GLEDALIŠČE
Samuel Beckett
NE JAZ in POSLEDNJI TRAK
(enodejanki)
IGRATA LUČKA POČKAJ IN GOJMIR LEŠNJAK Danes, 28. aprila, ob 20.30 v Srenjski hiSi v PREBENEGU
Solidarnostna abonmajska koncertna sezona 93/94
Danes, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KATJA MILIC - klavir
Na sporedu: Beethoven, Ukmar in Schumann.
AMMNESTV INTERNATIONAL in KD I. GRBEC
vabita na otvoritev razstave
KAMPANIJA PROTI IZVENSODNISKIM SODBAM IN “IZGINOTENEJM”
Predstavitev 24 primerov teh kršitev v svetu.
Danes, 28. t.m., ob 20. uri v prostorih KD I. Grbec, Škedenjska ul. 124, Trst.
Uvodno predstavitev bo podal Salvatore Gallo. Razstava bo na ogled tudi jutri in soboto od 10. do i2. ure ter od 16. do 19. ure.
KD F. VENTURINI
priredi
GLAS HARMONIKE
mednarodno netekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko v nedeljo, 1. maja, ob 14. uri v kulturnem centru A. U. Miro pri Domju
KINO
ARISTON - 17.15, 21.00 »Schindler’s list«, r. Števen Spielberg, v originalni angleški verziji.
EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Trap-pola d’amore«, i. Richard Gere, Sharon Stone, prepovedan mladini pod 14. letom.
EXCELSIOR AZZURRA
- 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Maniaci sentimentali«, i. Ricky Tognazzi, Barbara De Rossi.
NAZIONALE 1- 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Rapa Nui«, r. Kevin Reynolds, prod. Kevin Costner.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Ge-taway« i. Kirn Basinger, Alec Baldwin, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Della-Morte DellAmore«, i. Rupert Everett, Anna Falchi.
, NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’ami-co dhnfanzia«, r. Pupi Ava-ti.
GRATTACIELO - 18.00,
20.00,	22.00 »My Life -Questa mia vita«, i. Michael Keaton, Nicole Kidman.
MIGNON - Danes zaprto. Jutri: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’amico d’infanzia«, r. Pupi Avati.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Moana, 1’amante viziosa« porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL 18.00, 20.05, 22.15 »Philadelphia«, i. Tom Hanks, Denzel Wa-shington.
ALCIONE - Pregled francoskega filma v originalni verziji: 16.00 »Rendez-vous a Bray«; 17.30 Srečanje z režiserjem Andre Del-vauxom; 18.30 »Benvenu-ta«; 20.15 »L’opera al nero«.
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Gli amici di Peter«, i. Emma Thompson, Kenneth Branagh.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Bagno caldo per una si-gnora ninfomane«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
li PRIREDITVE
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Mladinska dramska skupina Tabor vabi jutri, 29. t. m., ob 20.30 na premiero lutkovnega musicola HRUŠKE GOR, HRUŠKE DOL. Režija Olga Lupine, lutke, zamisel in izdelava Magda Tavčar, scena Miloš Jugovič - Magda Tavčar, glasba Miran Košuta, ples Eva Kralj. Vabljeni!
SKD PRIMOREC -Trebče vabi na ZABAVNI VEČER, ki bo v soboto, 30. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo: otroški pevski zbor od Domja, otroški pevski zbor OS P.Tomažič iz Trebč ter Viky čarodej show. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB- Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 30. t. m. na SREČANJE S PRIJATELJEM RAFKOM DOLHARJEM. Recital odlomkov iz knjige Stezice bo obogatilo predvajanje Dolharjevih diapozitivov o Julijcih. Začetek ob 18.30.
V POČASTITEV PADLIH NA BARKOVLJAN-SKEM POKOPALIŠČU bodo v soboto, 30. t. m., ob 17. uri nastopali učenci O.S. Finžgar in barkovljanska mladina. Pel bo zbor. Udeležimo se slovesnoti v čim-večejem številu.
ODBOR STARSEV prireja v soboto, 30. t. m., ob 19.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini večer OTROCI SKUPAJ ZA MIR. Sodelujejo: zborček otroškega vrtca iz Nabrežine, skupina mladih kitaristov, gojenci glasbene šole nabrežinske godbe in učenci OS z recitacijo na temo MIR. Ob priliki bo razstava rizb begunskih hrvaških in srskih otrok iz Postojne. Po prire-divi bo kratka povorka z lampjoni po vasi in družabno srečanje.
SEKCIJE DSL iz Devina -Nabrežine, Križa, Zgonika in Proseka prirejajo v soboto, 30. t. m. ter v nedeljo, 1. maja PRVOMAJSKI PRAZNIK na dvorišču kriškega Ljudskega doma.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi na PRVOMAJSKO SLAVJE v Prosvetnem domu na Opčinah. V soboto, 30. t. m. , ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri otvoritev razstave in nastop MPZ Tabor iz Opčin,
KD SKALA
iz Gropade
organizira v soboto, 30. t.m., ob 20.30
PREDVEČER 1. MAJA
Nastopata MePZ Skala iz Gropade ter MePZ Tabor s celovečernim koncertom.
Vabljeni!
ob 21. uri ples z ansamblom Krt. V nedeljo, 1. maja, ob 12. uri odprtje kioskov, ob 17.30 pozdravni govor in nastop godbe na pihala iz Proseka, ob 19. uri uri ples z ansamblom Krt.
SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek - Kontovel prireja PRVOMAJSKO PROSLAVO v soboto, 30. t. m., pb 20.30 v dvorani Kulturnega doma na Proseku v čast praznika dela in 49. obletnice osvoboditve naših krajev. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk, slavnostni govornik bo novinar Marij Cuk. Obenem sporoča, da bo v nedeljo, 1. maja,ob 8.30 izpred Sošče-ve hiše krenila povorka z godbo na čelu k spomenikoma paldim v NOB na Proseku in Kontovelu, kjer bomo položili venca. Vabljeni!
KD V. VODNIK vabi vse ljubiteljske likovne umetnike iz Brega, da se udeležijo tradicionalne razstave v okviru dolinske Majence. Pripravljalno srečanje bo v prostorih galerije Torkla v torek, 3. maja, ob 20.30, odprtje razstave pa bo v petek, 6. maja, ob 20. uri. Za dodatna pojasnila sta vam na razpolago David (tel. št. 227037) ali Damiana ( tel. št. 635626).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 4. maja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 predvajanje filmov Aljoše Žerjala in sicer: MANDALA, TIBET, BENETKE, FILM	O
SLIKARJU BRUMATTIJU IN ENOMINUTNI FILM MOZAIK. Vabljeni!
^_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST organizira 11. maja izlet v Podčetrtek, Olimje (najstarejša lekarna), Jelenov greben in obisk Atomskih toplic. Vpisovanje 3. maja ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, tel. 360324.
SKD PRIMOREC TREBČE organizira izlet v Rezijo v nedeljo, 22. maja. Za vpisovanje se lahko obrnete na odbornika društva v Ljudskem domu v Trebčah, vsak dan od 18. do 19. ure do ponedeljka, 2. maja.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 8. maja avtobusni izlet v Bohinj in Bled. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah 2., 4. in 5. maja od 19. do 21. ure. Informacije na tel. š. 226271 ali 299573.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst sporoča, da je izčpana tudi lestvica z poučevanje slovenskega jezika na višji Soli z italijanskim učnim jezikom. Prošnje sprejema šolsko skrbništvo v Trstu do 30. aprila. Informacije in obrazce dobite na sedežu sindikata.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst in Gorica obveščata kandidate,
ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga v ponedeljek, 2. maja, ob 8. uri na OS Bazoviški junaki v Rojanu, Ul. Montorsino 8 - Trst. Kandidati naj prinesejo s seboj osebni dokument.
MALI OGLASI
OSMICO ima odprto Franc JelušiC do 1. maja v Storjah pri Sežani. Za domačo hrano, pijačo in zabavo je preskrbljeno.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot 18.
OSMICO ima odprto Farma Kraljič v Prebenegu št. 99. Jutri zabava s Štirni Window v nedeljo, 1. maja Veseli godci iz Boljunca.
OSMICO je odprl v Nabrežini Mario Gruden. Toči malvazijo, refošk in savi-gnon.
OSMICO ima odprto Škrk v Praprotu do vključno 1. maja.
OSMICA je odprta pri Simčevih v Križu št. 202.
OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju.
OSMICO sta prvič odprla Milko in Nevenka v Sa-ležu - Bajti. Vabljeni.
OPEL KADETT - SW CLUB, letnik ’91, prevoženih 39.000 km, pomična streha, avtoradio, meglenke, elekt. šipe, metalizirano plava_ prodam za
14.000.000 lir. Tel. št. 229488.
PRODAM alfa 164, letnik ’93, Ml optional. Tel. ob delovnih urah na št. 228878.
MERCEDES 190E letnik ’91, črne metalizirane barve, edini lastnik, full optional, športni asekt, v odličnem stanju prodam. Tel. št. 214107.
VILIČAR DETAS ROBU-STUS, diesel, nosilnost 3,5 ton, z dvojnimi prednjimi kolesi, hidfo-pomik vilic desno levo, hidro-menjal-nik, obnovljen, prodam po ugodni ceni. Tel. 214245.
DELNIŠKA DRUŽBA išče agente za Trst, Gorico in pokrajino. Zagotavlja hitro napredovanje in dobre zaslužke. Pismene ponudbe poslati na Marconi D., Ul. Rosani 6/1 - Trst.
V	NEDELJO popoldne sem na Opčinah blizu spomenika našla mladega psa rjave barve. Lastnika prosimo, naj se javi na tel. št. 44003 v večernih urah.
22-LETNA KNJIGO-VODKINJA nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 211345.
NUDIM lekcije iz knjigovodstva. Tel. št. 226314.
NUDIM lekcije iz nemščine in angleščine srednješolcem ter vi-sokošolcem do 3. razreda. Zainteresirani naj tel. št. 229122 od 8. do 12. ure ter od 14. do 15. ure od ponedeljka do petka.
ZDRAVA HRANA! Ne obotavljaj se. Teža ni več problem. Kolesterol, celulitis, kopičenje maščobe, krvni pritisk, zobna gniloba in druge bolezni ne bodo več ogrožale tvojega zdravja! Zajamčen uspeh. Tel. št. (0481) 882172 ob uri obedov.
OPREMLJENO stanovanje, 85 kv.m, z dvoriščem in vrtom dajemo v najem nerezidentom. Tel. št. 420604 po 20.30 ali pustiti sporočilo.
V	REKI dajem v najem v prtličju poslovni prostor 55 kv. m, primeren za predstavništvo s telefonskimi in fax priključki. Tel. v popoldanskih urah na št. 0038551 223604.
ISCEM V NAJEM malo zemljišče - vrt, pribl. 500 kv. m v območju nasleja Sv. Sergija, Domja in okolice. Tel. v večernih urah na št. 281787.
KUPIM golo posest stanovanja v središču Trsta. Lastnik lahko nemoteno živi do smrti v stanovanju, ne da bi plačal davke. Tel. št. 630171 v večernih urah.

:

i
*

KULTURA / ABONMAJSKA SEZONA SSG
Gledališče spet v Kulturnem domu
V torek in sinoči prvi predstavi po več kot dveh letih zapore zaradi prenove dvorane
Po veC kot dveh letih se je gledališče predsinoči vrnilo v obnovljeni Kulturni dom, kjer je SSG iz Trsta uprizorilo Molierovo komedijo Zdravnik po sili v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Na sliki (foto Studio Reportage) občinstvo na torkovi predstavi
GLASBA / ZADNJI KONCERT DRUŠTVA LIPIZER
Hvalnica vinu in družabnosti
Operni pevci ob klavirski spremljavi Morene Malaguti
Glasbeno združenje Rodolfo Lipizer prireja jutri ob 20.30 v Katoliškem domu zadnji večerni koncert v letošnji sezoni. To bo koncert znanih odlomkov iz znanih opernih del. Nekakšen izbor Zdravljic na Čast veselju in družabnosti pri kateri vinček odigrava zelo pomembno vlogo. Koncert bodo izvajali sopranistka Sonia Dorigo, tenorist Roberto Bencivenga in baritonist Antonio Juvarra, ob klavirski spremljavi Morene Malaguti. Posamezne točke bo povezovala Mila Moretti.
Sonia Dorigo je zmago-
valka natečaja “M. Batti-stini” v Rietiju leta 1989. Prav tako je zmagovalec na omenjenem natečaju tenorist Roberto Bencivenga, medtem ko prihaja Antonio Juvarra iz odlične Sole na veronskem konservatoriju. Čeprav razmeroma mladi imajo vsi trije pevci za sabo lepo število nastopov v raznih vlogah in v raznih opernih hišah. Morena Malagutti je veliko snemala za RAL Proste vstopnice za jutrišnji koncert, ki bo v Katoliškem domu, so že v prodaji pri agenciji IOT.
Na sliki: Sonia Dorigo
Nogometna Tekma za UNICEF
Pokrajinski odbor UNICEF je v zadnj-nih letih priredil vrsto pobud s ciljem krepitve prijateljstva, sodelovanja med narodi in zbiranja pomoči otrokom v raznih državah sveta. V zadnjem Času so bili te pomoči deležni predvsem otroci v nekdanji Jugoslaviji.
UNICEF je z veseljem sprejel ponudbo nogometne enajsterice Naziona-le italiana calcio Disk - Jockey. Vabilu se je odzvalo združenje IPA (Mednarodno združenje policije). Nogometna tekma bo 30. t.m. na stadionu na Rojcah, ob 16. uri. Denar od vstopnic bodo namenili za pomoč sarajevskim otrokom in združenju ADO. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Musič shop v Mazzinijevi ulici in v to-bakami Semino.
____________KINO
GORICA
VITTORIA Gorica ki-nema: 20.45 »Dave, presi-'dente per un giomo«. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-22.00-22.00 »Trappola d’ amo-re«.
TR2IC
COMUNALE Ni predstave.
K KONCERTI
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TR2ICU bo
jutri ob 20.30 prvi koncert iz ciklusa “Danubio. Una civilta musicale”. Nastopil bo Simfonični orkester RTV Slovenija, dir. Anton Nanut, solista klarinetist Michele Carulli in violončelist Marino Cazacu. Na sporedu skladbe P. Bentuia, A. Viemja in A. Bmcknerja.
□ OBVESTILA
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GRE-GORCIC - GORICA organizira letos Poletno središče od 27. junija do 22. julija. Informacije in vpis do 31. maja v upravi Dijaškega doma, Ul. Mon-tesanto 84+, tel. 533495.
El RAZSTAVE
V LIKOVNI GALERIJI
kina Vittoria na Travniku je do 15. maja na ogled skupinska razstava osmih umetnikov iz FJk z naslovom Presenze. Razstava je na ogled po umiku delovanja kinodvorane.
PBŠI
IZLETI
PD NOVA GORICA vabi elane slovenskih planinskih društev na izlet v španska gorovja (Sierra de Gredos in Sierra Nevada), ki bo od 16. do 28. avgusta. Prenočišča v campin-gih. Informacije na tel. 0038665-23030 ob torkih in Četrtkih od 15. do 18. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa od 8. do 10. ure.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL GIARDINO, C. Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA
V	DOBERDOBU
PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300.
1. MAJ / SINDIKATI OBRAZLOŽILI SMISEL MANIFESTACIJE NA MEJI
NOVICE
Enako kot delo sta ljudem potrebna sožitje in mir
Osrednje zborovanje bo na mejnem prehodu v Škabrijelovi
Za delo, solidarnost, sožitje, mir. Pod tem geslom se bo odvijalo osrednje prvomajsko zborovanje na Goriškem v priredbi italijanskih in slovenskih sindikatov ter ob pristopu Številnih ustanov civilne družbe. Zborovanje bo na območju mejnega prehoda v Škabrijelovi ulici, prav tam, kjer je bila pred več kakor desetimi leti (3. decembra 1983) velika manifestacija za mir. Na včerajšnjem srečanju z novinarji so predstavniki treh sindikalnih zvez Giuliano Bon za CGIL, Alfredo Nativi za UIL in Vittorio Brancati za CISL ter don Silvano Cocolin, ki v nadškofiji odogovarja za pastoralo dela ter Igor Komel kot predstavniki Kulturnega doma in SKGZ pojasnili razloge odločitve, da se manifestacija, ki je vrsto let potekala v Gradišču, Se prej pa v Tržiču, priredi prav na meji.
K taki odločitvi je predvsem vplivalo politično ozračje v Italiji, v katerem se že dalj časa postavljajo v dvom osnovne vrednote, ki so temelj demokracije in omikanega sožitja: delo, solidarnost, sožitje, mir. In ker na krajevni ravni zelo dobro poznamo zlasti pomen sožitja, je bila izbira kraja na nikogaršnji zemlji za prvomajsko manifestacijo pravzaprav obvezna. "Boljše je določene pojave nestrpnosti predvideti in jih Se pravočasno onemogočiti, kakor prepozno ugotavljati njih
posledice”, so poudarili na včerajšnjem srečanju, kjer so poudarili, da bo pomen letošnjega praznovanja prav v opozarjanju na vrednote kot so strpnost, sožitje in mir, ki so civilizacijski dosežki.
Seveda, sindikati ne pozabljajo na številna odprta vprašanja s področja dela, nezaposlenosti, gospodarske krize, ki se utegne ponovno poglobiti v kolikor se ne bodo uresničile obveznosti v decembra lani podpisanem sporazumu med vlado in predstavniki goriškega gospodarstva in ustanov.
Monsinjor Silvano Cocolin je poudaril, da Cerkev, ki je danes bolj svobodna kakor pred kakšnim letom, v celoti podpira smisel pobude sindikalnih zvez. Ob prvem maju pa je nadškof Bommarco izdal tudi posebno poslanico.
Igor Komel je ugodno ocenil pobudo, ki bo nedvomno pozitivno prispevala k v zadnjem času vse bolj ohlapnim stikom med Gorico in Novo Gorico in ki bo spodbudila v širokih slojih prebivalstva zavest, da si je treba za pravico, mir in sožitje stalno prizadevati.
Udeleženci prvomajskega shoda se bodo na Skabrijelovo napotili v sprevodu izpred ljudskega vrta, ob 10. uri. Ob 10.30 bo na prehodu uradni del z govori in pozdravi. Zasadili bodo tudi drevesi prijateljstva in sožitja.
Predstavniki sindikatov in ustanov civilne družbe na včerajšnjem srečanju (foto SR)
r VOLITVE / KLJUB ZADR2KOM LJUDSKE STRANKEh
Novi podpisniki za Bassija
Kandidaturo podprl tudi deželni svetovalec LS Bruno Longa
Kandidatura sodnika dr. Maria Bassija za goriškega župana pridobiva vse večjo podporo. Prvim podpisnikom se je pridružil še ducat novih. Se posebno važna je, glede na odklonilno stališče Ljudske stranke, izjava deželnega svetovalca in bivšega deželnega tajnika KD Bruna Longa, ki je včeraj podprl to kandidaturo, četudi pod določenimi pogoji. V bistvu zahteva, naj stranke pustijo kandidatu proste roke glede programa in sestave odbora. Tako, meni Longo, bi kandidatura bila res nadstrankarska in bi se izognili vsaki obtožbi instrumentalizacije. Sta-lišče Longa je torej v nasprotju z izjavami goriškega vodstva Ljudske stranke, ki je predsinoči žolčno napadlo predlagatelje in odklonilo sodelovanje z levico.
Kandidaturo Bassi so do včeraj pod-
prli še: deželni tajnik SKGZ Boris Peric, Aldo Rupel, predsednik zveze partizanov AVL Mario Memi, funkcionar KZE Dario Cobbe, Laura Revini Bor-ghes, direktor SDAG Bruno Podbersig, bivši predsednik Svetogorskega rajonskega sveta Giovanni Podbersig, pred-sectnik raj. sveta Podtum-Sv. Ana Antonio Mennella, odv. Livio Grapulin, Lorena Fain, zdravnik Giovannino Bu-sato, trener košarke Paolo Bosini.
Mestni odbor DSL je včeraj odgovoril na očitke Ljudske stranke. Njenega mestnega tajnika med drugim obtožuje, da je do političnih volitev sodeloval s transverzalci (in tudi DSL) pri poskusu oblikovanja skupnega projekta za volitve, nato pa se je umaknil z izgovorom in si skuša sedaj pridobiti naklonjenost desnice s strupenimi obtožbami na račun levice.
Klub "Arniči del taieto” sodeluje na sejmu Expomego
Klub “Arniči del taieto" iz Gorice, ki ima sedež na Komu (Trg De Amicis 7/1), sporoča, da se udeležuje Festivala goriških združenj ob letošnjem Ex-pomegu. Prisotni bodo na dan 1. maja, ko bodo ob 14. uri začeli sprejemati prijave za slikarski “ex tempore", ki so ga organizirali za učence osnovnih in nižjih srednjih šol. Slikarskega “ex tempora" se lahko udeležijo vsi učenci, s seboj morajo prinesti le barve in risarske pripomočke, naslov natečaja je Nedelja na sejmišču. Začetek slikarskega “ex tem-pora“ bo ob 15. uri, ob 17. mi morajo že oddati svoje slike-risbe (dovoljene so vse tehnike). Istega dne pa bodo člani kluba na goriškem'sejmišču s pomočjo lokala LB-La Buffetteria iz ulice Favetti napravili najdaljši obloženi kruhek “tramezzino", za katerega obljubljajo, da bo dolg najmanj 100 metrov.
Jutri se začenja glasbeni ciklus “Danubio - una civilta musicale”
V občinskem gledališču v Tržiču se jutri, 29. t.m. ob 20.30, pričenja četrti (zadnji) ciklus glasbenih prireditev Danubio - una civilta musicale. Nastopi-li bodo člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, pod vodstvom Antona Nanuta s solistoma, klarinetistom Michelejem Carullijem in violončelistom Marinom Cazacujem.
Na sporedu skladbe P. Bentuia, A. Vieruja in A. Bmcknerja.
Na šoli Trinko zaključili ciklus predavanj o zdravi prehrani
Na nižji srednji šoli Ivan Trinko so v tem šolskem letu mesničili, v sodelovanju s potrošniško zadm-go Coop - consumatori zanimivo vzgojno pobudo. Znano je, da je pravilna prehrana osnova zdravja in dobrega počutja. In prav temu aspektu so med šolskim letom namenili veliko pozornosti. Zadnje dejanje v tem sklopu bo današnje srečanje predstavnice Državnega instituta za prehrano dr. Mar-cone. Marconejeva, ki že dolgo sodeluje tudi s Coop - consumatori bo govorila o vzgoji k pravilni prehrani. Predvanje je namenjeno tudi staršem, saj bodo na srečanju prikazali potek celotne pobude.
Predstavili bodo pesnitev Križev pot Ljubke Šoiiijeve
Ob prvi obletnici smrti Ljubke Šorli bo Goriška Mohorjeva družba v soboto, 30. aprila, predstavila postumno izdajo pesnitve Križev pot z izvirnimi upodobitvami Franka Žerjala. O knjigi bodo spre-govorih predstavnica založbe prof. Marija Ceščut, Marijan Brecelj, pisec spremnega besedila Marijan Brecelj in avtor slik. Predstavitev bo v soboto ob 17.30 v Katoliški knjigami.
Obvestilo za vinogradnike
Konzorcij za zaščito briških vin obvešča vinogradnike, da se je na nekaterih mestih že pojavil oidij. Vinogradniki naj nasade trt poškropijo z v vodi raztopljivim žveplom, oziroma z žveplom v prahu.
FINANCARSKA ŠOLA / NOV DOSJE ODBORA ZA LETALIŠČE
Politični in drugi koraki zoper sklep obrambnega ministra
Še čakajo na odločitev TAR - Morda peticija proti gradnji
Po večmesečnem zatišju stopa vprašanje gradnje financarske šole na letališču spet v ospredje. Kot smo poročali, je namreč obrambni minister socialist Fabbri že januarja “odobril” načrt in financarsko šolo označil za vojaško-obrambni objekt, za gradnjo katerega ni treba spoštovati urbanističnih predpisov. Na tak način bi jo lahko zidah kljub na-spotovanju goriške javnosti in deželne uprave.
Odbor za varstvo in razvoj letališča je na tiskovni konferenci včeraj nastopil proti nameri ministra. Predstavniki odbora (Luigi Genovese, Mario Michelini, Gino Cocianni, Marzio Lamberti in Renato Fiorelli) so predstavili dosje s ključnimi prehodi zadeve.
1. Poleti ’92 je 4 tisoč Goričanov podpisalo zah-
tevo po referendumu o sporni gradnji. To zahtevo je zavrnil ti. odbor garantov na občini.
2.	Odbor za letališče je zoper zavrnitev vložil priziv na Deželno upravno sodišče (TAR). Dve leti že čakajo na obravnavo.
3.	Goriški občinski svet se je o gradnji izrekel novembra ’91: za en sam glas so takrat prevladali nasprotniki gradnje, kar je povzročilo padec Scara-nove uprave. Drugačen je bil izid glasovanja septembra ’92, ko je večina vzela na znanje zaključke posebne komisije, da je gradnja takega kompleksa možna le na letališču in ne drugje v Gorici. To, podčrtuje odbor, pa sploh še ne pomeni, da je občina odobrila ali kakorkoli sprejela to gradnjo.
4.	Paritetni odbor predstavnikov Dežele FJk in vojaških oblasti je 18.
marca lani razpravljal o tem, ali je financarska šola obrambni objekt, ki se lahko gradi mimo veljavnih predpisov. Potrebno je bilo soglasno mnenje, ki ga niso dosegli, zato je končna odločitev bila prepuščena obrambnemu ministrstvu.
5.	“Listina za Gorico”, ki jb je 2. decembra lani podpisalo devet ministrov, določa, da morajo goriški izvoljeni predstavniki odločiti, kako naj se uporabijo Gorici namenjena sredstva iz Osimskih sporazumov. Gre za okrog 200 milijard lir. Prav iz tega denarja pa namerava ministrstvo za obrambo, v nasprotju z dogovorom, črpati denar (200-250 milijard) za financarsko šolo.
6.	Obrambni minister je 13. januarja letos “odobril” načrt za šolo.
7.	Predsednik deželne
vlade Renzo Travanut je na predlog odbornika za prostorsko načrtovanje Paola Ghersine vložil priziv zoper ta sklep. Zadnjo odločitev bo imel predsednik vlade.
Odbor za letališče izraža upanje, da bo ta odločitev v skladu z vladnimi obvezami ob podpisu “Listine za Gorico”. Napoveduje tudi vrsto srečanj s parlamentarci, deželno upravo in drugimi predstavniki. Odbor bo nadalje skušal pospešti postopek za razpravo o prizivu na TAR, ki bi omogočil razpis referenduma o sporni gradnji. V poštev bodo nadalje vzeli predlog Fiorellija, da bi ponovno preverili in izrazili množično nasprotovanje prebivalstva gradnji na letališču, morda v obliki ljudske peticije, ki naj bi jo podpisalo čim-več občanov.
11 Banca Agricola corizia 1 Kmečka banka Gorica
VABILO ČLANOM NA REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. Brass 20 z naslednjim dnevnim redom:
a)	poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1993;
b)	poročilo nadzornega odbora;
c)	odobritev bilance za poslovno leto 1993;
d)	volitve upravnega sveta in nadzornega odbora;
e)	raznb.
Bilanca in bilančne priloge so na razpolago članom na glavnem tajništvu banke.
Predsednik
Ksaverij Leban
Zdravniki spet zdravijo
ŠEMPETER PRI NOVI GORICI - Devetdnevna stavka zdravnikov v bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru je na območju, ki ga pokriva ta zdravstevna ustanova - severnem Primorskem - povzročila nemalo negodovanja in zaskrbljenosti. Po neuradnih podatkih je v tem času pomoč v bolnišnici iskalo kakih tristo pacientov.
Zdravniki, včlanjeni v sindikat Fides, so dosegli svoje: z vlado se bodo sredi maja zaceli pogajati o poplačilu posebnih pogojev dela (dežurstva, pripravljenost ipd.) za dve leti nazaj, odstopil je tudi direktor bolnišnice dr. Franci Koglot (namesto njega bodo določili vršilca dolžnosti), ki je bil na tem mestu le osem mesecev. Pred-tem sta iz enakih razlogov odstopila že dva njegova predhodnika. Odstopili so tudi nekateri elani sveta zavoda, med njimi predsednik dr. Vojko Gatnik. Sin-
dikat zdravstvenih in socialnih delavcev, ki šteje 320 elanov, se je odove-dal stavki, ki naj bi jo zaceli 5. maja. To ne bi bila stavka zoper Fides, je dejal njegov predsednik Mitja Povodnik novinarjem' na torkovi tiskovni konferenci.
26. aprila sta šempetr-sko bolnišnico obiskala minister za zdravstvo dr. Božidar Volje in državni sekretar za zdravstvo prim. dr. Janez Zajec. Oba sta se loCeno pogovarjala z direktorjem bolnišnice dr. Koglotom, stavkovnim odborom Fidesa in predstavniki sindikata zdravstvenih in socialnih delavcev. Minister Volje je dejal, da se je z njimi dogovoril o rešitvah zapleta - v drugi polovici maja bodo z drugimi vladnimi službami in z zavodom za zdravstveno zavarovanje natančno pregledali poslovanje in vse odprte zadeve poravnali. O vsebini sestankov bodo javnost sproti obveščali. Dr. Franci Koglot je povedal, da je v Času svoje-
V stavki zdravnikov so bili prizadeti predvsem in samo bolniki (Foto: 0'Hara)
ga direktorovanja nenehno deloval za strokovno moCno bolnišnično ustanovo. »Ce je moj odstop v mozaiku problematike
vendarle kaj rešil, potem je bil konstruktiven. Bojim pa se, da ne.« Predsednik stavkovnega odbora Fidesa dr. Darko
Žiberna je novinarjem dejal, da je bil doseženi sporazum v dobro pacientov.
Vojko Cuder
NOTRANJSKE NOVICE
Pivška zdravstvena postaja potrebuje obnovo
POSTOJNA - Izvršni svet je na svoji zadnji seji sprejel sklep, po katerem bo dr. Nardu Steglu, specialistu splošne medicine, za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti oddal v najem prostore nekdanje obratne ambulante Javor v zdravstveni postaji Pivka. Zgradbo pivške zdravstvene postaje je sicer treba obnoviti, zato bo IS pogodbo z dr. Steglom sklenil takoj, ko bodo končani projekti obnove, ki so zdaj v izdelavi. S preureditvijo prostorov bodo na voljo dve splošni ambulanti in dispanzer za otroke ter šolsko mladino. Sanitarne in tehnične razmere zahtevajo tudi obnovo laboratorija in zbornih ambulant. Ce zdravstvene postaje ne bi obnovili, bi morali po odločbi inšpekcijskih služb prostor 1. januarja 1995 zapreti. Denar za adaptacijo naj bi zago-tovih občina (ki je dolžna zagotoviti ustrezne razmere v osnovnem zdravstvenem varstvu) in Zdravstveni dom Postojna, kamor se stekajo sredstva od najemnin za oddane poslovne prostore v ZD.
Kljub izgubam dobri izvozniki
POSTOJNA - Poslovni rezultati gospodarstva na območju postojnske območne gospodarske zbornice (občine Cerknica, Ilirska Bistrica, Postojna) lani niso bili spodbudni, z izjemo ilirskobistriške občine, ki je lani napredovala tudi v slovenskem merilu. Zasebna podjetja so bila uspešnejša od družbenih, žal pa v celotnem gospodarstvu glede na število zaposlenih še ne pomenijo veliko, Čeprav številčno predstavljajo kar devet desetin vseh gospodarskih podjetij, je na seji odbora območne gospodarske zbornice povedal direktor Marjan Tiselj. Večino notranjskih podjetij še vedno tare izguba, ki se je od predlani povečala za 45 odstotkov. Spodbudni rezultati pa se kažejo pri izvozu, saj je lanski presežek izvoza nad uvozom znašal 71 milijonov dolarjev, kar je precej nad državnim povprečjem.
Z majem višji prispevki staršev
CERKNICA - Sl. majem se bo varstvo otrok v cerkniških vrtcih podražilo za 8, 5 odstotka. Občinski izvršni svet je namreč na zadnji seji potrdil povišanje prispevkov staršev za varstvo otrok. Zaradi nove metode zbiranja podatkov o družinskih dohodkih se bodo letos prispevki staršev na novo odmerili šele 1. junija, da pa ne bi takrat izvedli tudi prve letošnje revalorizacije prispevkov, kar bi starše naenkrat preveč udarilo po žepu, so v IS upoštevah priporočilo šolskega ministrstva in prispevke povišali že zdaj.
Da ne bo predolgega čakanja
POSTOJNA - V uradu za promet občinskega sekretariata za notranje zadeve bodo 3. maja (do 25. junija) uvedb dodatne uradne ure za stranke. Te bodo odslej - razen v ponedeljek, sredo in petek - še v torek med 8. in 12. uro. Za to so se v odločili zaradi pričakovanega navala lastnikov vozil, ki bodo do predvidenega roka (25. junija) hoteli zamenjati stare avtomobilske registrske tablice z novimi. Po podatkih sekretariata od 9255 registriranih vozil v občini Postojna 2500 lastnikov tega še ni opravilo.
Novice zbrala Mateja Godejša
GORJANSKO / ODPRTA MEJA
Meja tudi utesnjuje
Na tem delu je potreben mednarodni prehod
Da meje ljudi utesnjujejo, so prebivalci krajev na Spodnjem Krasu že dostikrat opomnih. Zadnjic v nedeljo, ko so se prebivalci Gorjanskega v sežanski občini in Mavhinj v devinsko-nabre-zinski občini peš podali Cez mejo na nekdanjem maloo-bejnem prehodu Mavhinje.
Njihovo dejanje je moC razumeti na dva naCina: nobena meja ne more ločevati ljudi; ta del državne meje potrebuje svoj mednarodni mejni prehod, saj za razmeroma pogosto prehajanje meje nikakor ne zadoščata samo dva ah trije maloobmejni prehodi, kolikor jih je na tem delu Krasa. Vloženega je
NOVA GORICA
Goričani
pijejo
dražjo
vodo
Goriški vodovod je menda edini v svoji »branži«, ki izvaža vodo v sosednjo državo. S sosednjo Gorico v Italiji ima veljaven sporazum, po katerem je dolžan sosedom letno priskrbeti dva milijona kubičnih metrov pitne vode. Ker svoje obveznosti izpolnjuje brez zapletov, mu pred kratkim ni bilo težko doseči soglasja gori-škega občinskega sveta za podražitev »izvožene« vode. Ta se je za Goričane podražila za 30 lir pri kubiku, kar pomeni, da morajo za kubični meter pitne vode iz vodovodnega sistema Mr-zlek plačati 540 lir. Goriški vodovodi z izvozom vode zaslužijo nekaj Cez milijardo lir na leto.
(V. C.)
bilo že precej truda, da bi katerega od teh prehodov spre-menih v mednarodnega (Gorjansko ah Klariči). Ljubljana je za to, zatika pa se na italijanski strani. Tako vse ostaja pri starem. Maloobmejni prehodi so sicer 'dobrodošli, vendar je treba nekatere opravke pri uvozu (carinjenje) opraviti na mednarodnem mejnem prehodu Fernetiči. Ker so ti prehodi odprti le do 19. oziroma 20. ure primorajo marsikaterega turista z ene ah drage strani meje, da se pri svojih opravkih podviza, Ce hoCe še pravočasno priti Cez mejo, kar seveda povzroča nejevoljo in nelagodje.	(V. C.)
TOLMIN / AGENCIJA TOLMINSKA
Samo želje niso dovolj
Turisti ne marajo več hrupa, želijo si le zasebnosti
MEDANA
Slovesno z briškimi zbori
Potem ko se je iztekla letošnja jubilejna pevska prireditev Primorska poje, so v prenovljeni kulturni dvorani v Medani pripravili še prireditev Briški zbori pojo. Prireditev je bila posvečena krajevnemu prazniku, udeležili so se je trije zbori: Briški nonet, moški zbor iz Kojskega in domači medanski zbor. Slovesnost je popestrila tudi briška pihalna godba, okrepljena s elani cerkljanskega pihalnega orkestra. V okvira krajevnega praznika velja omeniti tudi pogostitev za ostarele občane iz Medane, Plešivega in Ceglega, na kateri so nastopili otroci.	(V. C.)
Kdor se hoCe ukvarjati s turizmom, mora marsikaj vedeti. Takšno izhodišče pri svoji agencijski dejavnosti zastopa zasebna turistična agencija Tolminska, ki jo vodi prof. Mirjam Perovič. Agencija se je pred kratkim preselila v obnovljene prostore tolminskega dijaškega doma.
»Dejavnosti naše agencije so pravzaprav tri, vsaj dve sta neposredno povezani z razvojem turizma. V prvi vrsti gre za izobraže; vanje odraslih s študijskimi krožki, ki jih prirejamo v posameznih krajih. Letos potekajo trije takšni krožki: v Drežnici (Turizem kot način življenja), v Cerknem (Narava je naša dediščina) in v Tolminu (Aranžira-nje). Krožkov se v vsakem kraju udeležuje po deset do petnajst ljudi. Vsi so domačini, vključno z mentorji,« pravi Perovičeva in dodaja, da se je krožek v Tolminu že konCal, v Cerknem in Drežnici pa še potekata. Povedala je tudi, da jeseni namerava uvesti krožek na Šentviški Gori, ki bo podoben tistemu v Drežnici. Oglejmo si, kaj delajo v drežniškem krožku.
Ideja o turističnem izobraževanju se je porodila v pred kratkim ustanovljenem turističnem društvu v Drežnici. DrežniCani (spomnimo se, da od tam izvirajo izvirne lesene pustne maske) si vse bolj prizadevajo odpreti svoj kraj domačim in tujim obiskovalcem. Želijo jim pokazati svoje Čudovite naravne znamenitosti, in sicer tako, da bi naravne danosti Cim bolj nevsiljivo ponudili gostom, hkrati pa jih ohranili v izvirni obliki. S tem bi najmanj posegali v siceršnji življenjski utrip kraja.
SEŽANA / MLADI TALENTI
Srečanje primorskih glasbenih šol je končano
Mladi glasbeniki so navdušili številno občinstvo
Na zaključnem koncertu revije Srečanja primorskih glasbenih Sol, ki ga je organiziral aktiv ravnateljev glasbenih šol Primorske v kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani, smo lahko prisluhnili triindvajsetim točkam.
Predstavili so se uCen-ci v kategoriji do 15 let iz glasbenih šol Nova Gorica, Koper, V. Vodopivec Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Tolmin, Sežana, Postojna, E. Komel Gorica, Piran in glasbena matica M. Kogoj iz Trsta.
Organizatorjem je žal,' da koncertov Mladi talenti (kategorija do 15 let) in Mladi koncertanti (kategorija nad 15 let) niso šteli od začetka tako, kot so to počeli zborovski pevci, ki letos praznujejo
25-letnico prireditve Primorska poje. Da Primorska tudi igra, in to nadvse kakovostno, za kar gredo zasluge nastopajočim in tudi njihovim mentorjem, smo se prepričali na zaključnem koncertu Mladi talenti v Sežani, kjer so mladi glasbeniki
Drugi del zaključnega koncerta revije Srečanja primorskih glasbenih Sol v kategoriji učenčev nad 15 let Mladi koncertanti je potekal v Novi Gorici, revija orkestrov GS Primorske pa bo v kulturnem domu v Ajdovščini v soboto, 7. maja, ob 18. uri.
Zavedajo se, da je prav takšna oblika turizma danes veliko privlačnejša za obiskovalce, pa tudi za domačine. Evropa je že pred Časom stopila na pot takšnega turizma. »Krožkarji« se na svojih srečanjih pogovarjajo, si zapisujejo vaške navade in običaje, zbirajo stare kuharske recepte, gradivo o zgodovini kraja in opozarjajo na naravne znamenitosti. Izkazalo se je, da je gradiva veliko, zato so ga sklenili izdati v obliki brošure ali prospekta.
Agencija Tolminska je postala znana, ko je od ministrstva za šolstvo dobila koncesijo za ustanovitev gostinske šole v Tolminu. Z denarno podporo ministrstva, občinskega proračuna in novogoriškega Hita so preuredili nekaj prostorov v dijaškem domu za potrebe praktičnega pouka. Teoretični del pouka poteka v prostorih tolminske gimnazije. Letos obiskuje prvi letnik gostinske šole 72 uCencev, pretežno iz tolminske občine, prihajajo pa tudi iz sosednjih občin severnoprimorske regije. Izobražujejo se v programih za poklic kuharja in natakarja.
Za prihodnje šolsko leto se je vpisalo 78 novincev, ki se bodo izobraževali že v treh programih, prejšnjima so namreC dodali še kombinirani program kuhar-natakar.
Prof. Perovičeva pravi, da je zanimanje za poklic kuhar nekoliko preveliko za njihove prostorske zmogljivosti, zato bodo skušali nekatere prijavljene novince ob njihovem soglasju in privolitvi staršev preusmeriti v program kuhar-natakar.
Vojko Cuder
pokazali sadove svojega letošnjega leta.
Številne starše, pedagoge in druge ljubitelje glasbene umetnosti je pozdravil direktor sežanskega kulturnega doma Marijan Suša. Povedal je, da je v nastope, kot je bil
koncert Mladi talenti, vtkano veliko moči in zagnanosti mladih glasbenikov, ki se želijo tudi v prihodnje nastopati v javnosti.
DomaCi kulturni hram bo tudi v bodoCe odpiral vrata njihovim nastopom. Da so zadovoljni z obi-
skom, govori podatek, da si je 680 predstav (od tega 80 glasbenih), ki so jih uprizorili od aprila 1992 leta naprej, ogledalo 140 tisoC obiskovalcev oziroma 200 obiskovalcev na predstavo.
Olga Knez Stojkovič
Prvi glas Primorske
BOVEC - Konec prihodnjega meseca (27. in 28. maja) bo v bovškem kulturnem domu potekal popevkarski festival Prvi glas Primorske - Bovec 94. Ker na njem nastopajo mladi, še neuveljavljeni pevci lahke glasbe, je to eden redkih festivalov, namenjen odkrivanju pevskih talentov.
Festival bo letos potekal že tretjič, v tem Času se je dobro uveljavil tudi v Širšem slovenskem prostoru. Prireditelji - Hoteli Bovec, Primorske novice in ansambel Lapos -vabijo predvsem mlade, naj se preizkusijo v svojih pevskih sposobnostih. Kdo ve, morda se med njimi skrivajo zvezde jutrišnjega popevkarskega neba.
(V. C.)
NA FESTIVALU VIDEOMONITOR
GRADOVI / MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI V RIVOUJU
Koroške teme na filmskem traku
Dva filma v okviru projekta Mladje
Slike Keitha Haringa v rezidenci Savojcev
Prvič v Evropi je razstavljenih več kot sto njegovih del
Vida Valenčič
V okviru filmskega festivala Video-monitor, ki se je odvijal prejšnji teden v goriškem Kulturnem domu v organizaciji Kinoateljeja, sta bila predstavljena tudi dva odlična kratkometražna filma: "Govorice - das Geriicht” in "Karavanke”, v okviru koroškega filmskega projekta "Mladje”, ki ga vodi snemalec Miha Dolinšek. Projekt "Mladje” združuje mlade koroške dijake, ki se navdušujejo za filmski medij in tudi sami radi ustvarjajo. Eden izmed teh navdušencev je tudi komaj 17-letni dijak Stefan Hafner, ki se je letos prvič samostojno preizkusil v izvedbi lastnega kratkometražnega barvnega igranega filma (10’15”) "Govorice”. Scenarij filma ter delna režija sta tako Hafnerjeva, glavni igralci so pa mladi dijaki.
"Govorice - das Gerucht” je film o mladem fantu, ki je v notranjosti razdvojen. Film razpravlja o tabuizirani temi homoseksualnosti. Mladenič ne ve, ali naj se izpostavi družbenemu pritisku ali pa naj taji svojo identiteto. Film se odvija bodisi v realnem svetu, dotika pa se tudi nevidne mladostnikove podzavesti. Vidna je mojstrska roka filmskega snemalca Mihe Dolinška, katerega kamera ujame tudi najmanjše gibe glavnega igralca, da bi nam tako prikazal njegovo razdvojenost. Igralci v filmu ne govore, odločilno vlogo igrajo zato gibi, posebni filmski efekti in glasba (Ministry, Mike Oldfield, The Doors, Thenomina, Chambawam-ba, The Fura), ki se vsi zlivajo v celoto.
Drugi, najnovejši, film je kratkome-tražni barvni igrani film "Karavanke” (22’40”), ki je nastal vedno v okviru video projekta "Mladje”. "Karavanke” obravnavajo zelo aktualno temo na Koroškem (in tudi v našem zamejstvu): problematiko sožitja dijakov iz Slovenije in Koroške, ki se skupno šolajo v Celovcu. »Opazil sem, da Karavanke niso samo fizična ovira, bariera v podzavesti ljudi to in onstran meja je še veliko večja. Na obeh straneh so v zadnjem stoletju umetno zviševali Karavanke, tako da so za nekatere v podzavesti postale nepremostljive. Tako se zdaj v domovih in šolah v Celovcu za-
devata ena ob drugo dve mantaliteti, dva obraza. Seveda je za nekatere Korošce edina rešitev nesoglasja med koroškimi Slovenci in Slovenci iz Slovenije v tem, da Slovenci z onstran Karavank zapustijo Koroško.« Miha Dolinšek tako razlaga izbiro teme, in sicer take teme, ki se v bistvu dotika vseh, problema, ki je že nekaj let prisoten med dijaško mladino na Koroškem.
SnemalCevo oko se tokrat uteleša v osebi mlade glavne igralke - dekletu iz Ljubljane, ki se šola v Celovcu -spremlja njena nenehna premišlje-
vanja o rodni Ljubljani, o Sloveniji, o Avstriji, njen Cut neprestanega, neustavljivega odtujevanja od doma in od "novega doma”, v katerega se noCe ah pa ne more integrirati: »Od doma sem odšla, kakor da grem na tržnico v sosednjo ulico, vendar sem drgetala od radovednosti, kaj me bo Čakalo v novem okolju...
...V Avstriji sem preživela že nekaj mesecev, a se mi je še vedno zdelo, kot da hodim v Avstrijo tako, mimogrede, živim pa v Ljubljani.«...
Film "Karavanke” je izredne aktualnosti tudi za nas "zamejske Slovence v Italiji”, saj se sooCa s tematiko, ki tudi nam ni tuja in katero so tudi desničarski skrajneži uvideli, pa Čeprav so jo naknadno izmaličili in razlagali tisku, kako na "stotine študentov iz Slovenije prihaja študirati na naše šole”.
Marko Waltritsch
Gradove, podobne tistemu v Rivoliju pri Turinu, dobimo v številnih krajih stare celine. Kot drugi, ki so mu podobni, je bil tudi ta grad zgrajen sredi 18. stoletja. Imel je rezidencni značaj, zaradi tega tudi tu ne najdemo vec obrambnih zidov in stolpov, kar je bila že kar običajna nujnost za gradove v preteklosti. Grad v Rivoliju so zgradili Savojci, ko so še vladali takoimenovanemu sardinskemu kraljestva, ki je zajemalo Piemont, Aosto, Ligurijo in Sardinijo. Zgradili so ga dvajset kilometrov od takratne prestolnice na nizkem griCu, s katerega se ti nudi lep razgled tudi na kar oddaljeno milijonsko mesto, danes središče industrije. Že takrat so Savojci Turin povezali z ravno cesto. Danes je to široka aleja, ki ji pravijo Corso Francia, ker te vodi v smeri dežele onkraj zahodnih Alp. To ravno široko alejo zelo dobro vidiš, Ce vstopiš v grad in si ogleduješ okolico.
Grad Rivoli sem pred nekaj dnevi obiskal na enem svojih običajnih potepanj po Evropi. Tja sem šel, ker je v njem muzej sodobne umetnosti, ki ga finansirajo deželna uprava Piemonta ter še nekatera banCna in industrijsko-finanena podjetja. Sicer sem vanj vstopil Cisto po naključju. Tam sem bil v torek po veliki noCi. Kljub temu, da v vseh vodnikih piše, da je muzej zaprt ob ponedeljkih, je tokrat bil izjemno zaprt v torek, kajti na drugi velikonočni praznik so imeli izredno
veliko obiskovalcev, uslužbencem pa je upravičeno pritikal tedenski dopust. SreCo sem imel, da sta v muzej vstopila dva že prej napovedana razreda dijakov. Z novinarsko izkaznico sem kot povsod drugje imel prost vstop, izpolniti pa sem moral prijavnico. Ob zahtevi po nazivu Časopisa sem napisal "Primorski”. Po koncu ogleda in pohvalnih besedah vseh obiskovalcev prijaznima vodičema, mi je eden od njiju v italijanščini dejal: »Boste kaj napisali v Primorskem dnevniku.« Slo je torej za poznavalca tukajšnjega tiska, saj besede "dnevnik” nisem napisal v prijavnico . Tudi v oddaljenem Turinu najdeš nekoga, ki pozna naše razmere.
Grada Rivoli Savojci niso dokončali. Bil naj bi, morda je delno tudi bil,
njihova izvenmestna rezidenca. Le nekaj soban v gradu je bilo dokončanih. Tudi zaradi tega so sedanji upravitelji, ki so grad prevzeli pred skoro dvemi desetletji in ga spremenili v muzej, imeli lahko delo z urejanjem velikih, lahko bi uporabili besedo ogromnih sten, ne da bi poškodovali dragocenega starinskega ometa.
Prav zaradi tega v teh ogromnih sobanah, katerih strop je visok tudi veC kot deset metrov od tal, pridejo vidno do izraza velike slike mladega, predčasno umrlega ameriškega slikarja Keitha Haringa. Živel je le 32 let, umrl leta 1990 zaradi aidsa, slikati je začel zelo mlad, uveljavil se je tudi kot ilustrator velikih stenskih slik v newyorškem metroju, na zidvoih tega velemesta kot seveda tudi v notranjosti številnih
stavb.
Keith Haring je bil likovni zastopnik mlade ameriške generacije. Generacije, ki sta ji zelo blizu rap glasba, break dance in podobne umetniške zvrsti, tiste generacije, ki si Zeli novih prijemov na vseh področjih. Marsikdaj so Haringove slike nastajale na navadnem papirju, s katerim so prekrili velike reklamne panoje v postajah podzemne železnice.
Tudi na tej razstavi v gradu Rivoli pri Turinu, kjer je na ogled prvič v Evropi sto umetnikovih del, vidimo slike na različnih podlagah: na papirju, na platnu, na lesu, itd. V glavnem so to stenske slike, najdemo pa tudi veC skulptur. Vse je seveda skregano s tradicijo in tu ljubitelj klasičnih likovnih oblik ne bo našel užitka. Haringovo upodabljanje možickov in živali je skoraj obsesivno, tu prednjačijo psički, prav tako obsesivno je prikazana moška virilno-st. Slike te privlačijo tudi zaradi kričečih barv, kot da bi šlo za kakšne reklamne lepake. Sodobna umetnost ima paC svoje zakonitosti. Sicer, Ce ne bi bilo tako, niti Haring ne bi izstopal iz običajne anonimnosti.
Antološka razstava Keitha Haringa bo odprta do 30. aprila. Od 6. junija do 21. avgusta bo poromala v Malmoe na Švedskem, od 9. septembra do 6. novembra pa bo na ogled v nemškem Hamburgu. V muzeju sodobne umetnosti v Tel Avivu pa bo od letošnjega decembra do februarja prihodnjega leta.
KNJIGE / KAMNIŠKE IN SAVINJSKE ALPE
Vodnik za ljubitelje gora
Peter Ficko: Kamniške in Savinjske alpe - Planinski vodnik -Planinska zveza Slovenije 1993 (4. izdaja) cena 30.000 lir.
Pomlad je najprimernejši Cas za izlete v naravo pa naj bodo to sprehodi ob morju, po Krasu ali pa nekoliko zahtevnejši izleti v gore. Vodnik, ki ga danes predstavljamo, je gotovo že znan ljubiteljem gora, zato ni naš namen, da bi ga strokovneje »obravnavali«. Priporočamo pa ga predvsem tistim izletnikom, ki so že podol-gem in počez obredli kraške artine in pešpoti in ki bi jih namara zamikalo, da bi se podali tudi na nekoliko zahtevnejšo gorsko turo. Da je vodnik res vreden pozornosti, pa priča že dejstvo, da je pred nekaj meseci doživel že 4. izdajo in da so v slabih 20. letih, odkar se je prvič pojavil na knjižnih policah prodali že nad 20.000 izvodov. Četrta izdaja vsebuje kar nekaj novosti, predvsem spremembe nekaterih poti, ki jih po sili razmer ni veC, ker so zarasle in po njih ne hodijo veC. Pri poteh so spremembe predvsem tam, kjer so zaradi gozdnih kamionskih cest opuščene ali potekajo drugače, oziroma so bile še pri prejšnjih iz-
dajah sveže markirane. V prvem delu vodnika dobimo še nekaj splošnih misli o gorstvu, o glavnih pokrajinskih značilnostih, navodila v zvezi s podnebjem in vremenom, informacijo o rastju in živalstvu. Opisane so seveda tudi vse koCe, prehodi in dostopi. Vodnik je opremljen z risbami in fotografijami, pisan pa je od zahoda proti vzhodu in zaradi tega je v prvem poglavju obravnavana skupina StrožiCa, nato sledijo vrhovi glavnega grebena oziroma osrednje Kamniške in Savinjske Alpe. Razdeljene so na dve skupini, in sicer na zahodno - GrintevCovo skupino in vzhodno - Planjavo in Ojstrico. Vmes je zemljepisno središče gorstva, in sicer Kamniško sedlo. Navedba Časa za posamezne poti je pripisana na koncu vsakega opisa in se nanaša na vso pot od izhodišča do cilja. Vodnik upošteva tudi težavnost posameznih poti in jo seveda tudi ustrezno označuje. Kot smo že omenili, je pričujoči zapis namenjen predvsem tistim ljubiteljem narave, ki bi radi spremenili stare navade in odkrili nove možnosti za nedeljske ali nekajdnevne izlete. Ko bodo prelistali vodnik, bodo gotovo
našli tudi manj zahtevnejše gorske vzpone, vsekakor pa je tako besedilo kot oprema vodnika prijetno vabilo v naravo, zlasti v tisti del slovenskih gora, ki so tudi po mnenju avtorja še vedno precej neznane. Nenazadnje pa smo vodnik za Kamniške in Savinjske alpe izbrali tudi zato, ker je od tretje izdaje poteklo približno 7 ali 8 let in kot so nam povedali v Tržaški knjigami je za novo izdajo vladalo veliko pričakovanje, (mi)
________TRŽIČ / PROJEKT DONAVA___________
Potovanje skozi glasbeno omiko
Trinajst koncertov v prikaz srednjeevropske glasbene tradicije
V Tržiču se letos zaključuje obsežni projekt Donava, miselno potovanje skozi glasbeno omiko srednje Evrope in dežel, ki jih draži mogočna reka. Mednarodni glasbeni festival, ki si ga je zamislil muzikolog Carlo de Incontre-ra, vodja koncertnih dejavnosti tržiške-ga občinskega gledališča, se je zaCel pred štirimi leti, poleg koncertov pa je predvideval tudi vsakoletno raziskavo o glasbi in medsebojnih vplivih med srednjo Evropo in Balkanom, tako da koncerte spremlja obsežna publikacija, ki je letos posvečena glasbenemu ustvarjanju na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji in Romuniji.
Letošnji program obsega trinajst koncertov, Id se deloma nanašajo na glasbeno bogastvo teh dežel, v glavnem pa prikazujejo srednjeevropsko glasbeno tradicijo: barok, klasiko, pozni romanticizem, sodobno in tudi ljudsko glasbo.
Prvi koncert bo v petek, 29. aprila, s Simfoničnim orkestrom slovenske radiotelevizije pod vodstvom Antona Nanuta, ki bo izvedel skladbi sodobnih romunskih glasbenikov Pascala Ben-toiua in Anatola Vieraje ter Bruknerje-vo Šesto simfonijo v A-duru. Nato se bodo zvrstili solisti in orkestri, ki jih tukajšnje občinstvo ze dobro pozna, kot, denimo, Louis Lortie, Burno Cani-
no, Antonio Balista in Clemencic Con-sort, pa tudi glasbeniki, ki že doslej se niso nastopih v Tržiču. Omenih bi avstrijskega pianista Paula Badura-Skoda s Haydnovimi skladbami, ansambel Kremerata Musiča z Gidonom Kre-merjem z Brucknerjevimi, Schonbergo-vimi, Scnittkejevimi in Mozartovimi skladbami ter zbor hrvaške radiotelevizije, ki bo predstavil klasično in ljudsko glasbo tega področja. Poleg tega bodo po dolgem Času zopet v Tržiču Sal-vatore Accardo s svojim kvartetom, mezzosopranistka Brigitte Fassbaender s pianistom Cyprienom Katsarisom in violistom Gerardom Caussčejem ter pianist Jeflfey Swann z violinistom Jamesom Buswellom.
Koncerti bodo v občinskem gledališču, razen koncerta organista Klemen-sa Schnorra, ki bo v tržiški cerkvi Device Marije "Marcelhana”, in zaključnega koncerta, M bo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Izbiro Cankarjevega doma je narekovala monumentalnost programa, ki predvideva Mahlerjevo 2. simfonijo v c-molu, skladbo za klavir in instur-mentalne skupine Gy5rga Kurtaga ter Schonbergovo Ein Uberlebender aus Warschau; ima pa tudi simbolični pomen v poudarjanju nujnosti sodelovanja med Furlanijo-Juhjsko krajino in Slovenijo, (vat)
SLOVAŠKA / INDUSTRIJA OROŽJA
»Zuzana« obeta preporod
Somohodni top je novi adut Bratislave
BRATISLAVA - Slovaška vlada upa, da bo samohodni top z ljubkim imenom Zuzana omehčal zahodni trg za prodor te že bolehne industrije orožja, ki je veljala za eno najvecjih v nekdanjem Varšavskem paktu.
Po besedah vojaških strokovnjakov je Zuzana prvo artilerijsko orožje, ki ga je posebej za zahodno tržiSCe izdelala kaka vzhodnoevropska država. Samohoden 155 milimetrski »topič« je obdan z močnim oklepom in strelja Natove granate. »Zuzana je primer tega, kako se lahko stvari (v industriji orožja) razvijajo v pozitivni smeri,« pravi Igor Urban, državni sekretar ministrstva za obrambo. »Vlada podpira raziskave in razvoj orožja, ki je kompatibilno z Natovim /.../ in ima pozitiven učinek v gospodarstvu.«
Taksne in podobne izjave dokazujejo, da se tako Slovaška kot sosednja Češka trenutno trudita oživiti svojo industrijo orožja, ki je bivšo Cehoslovaško pripeljala na sedmo mesto držav izvoznic orožja v letih, ko se je doba hladne vojne že bližala h koncu. In ko je konec res prišel, sta svoj konec vzeli tudi Češka in slovaška industrija, tako kot večina vzhodnoevropskega trga. Prva postkomunistična vlada, s predsednikom Vaclavom Havlom na Čelu, je uvedla visokoleteč, a skrajno neuporaben na-Crt »pretapljanja mečev v pluge«. Po razcepitvi Čeho-slovaške januarja 1993 se je zopet začelo polemizirati o tem, da bi v že skoraj propadlo orožno industrijo vdahnili zopet nekaj življenja.
»Zmanjševanje proizvodnje orožja pod Havlovo administracijo je imelo politično ozadje,« razlaga slovaški zunanji minister Josef Moravcik. »Vendar pri tem niso upoštevali gospodarskih faktorjev. Zmanjšana
proizvodnja je pripeljala do nezaposlenosti, ki je višja kot v Češki republiki.« Moravcik je dejal, da je bila proizvodnja orožja na Slovaškem zmanjšana na bornih devet odstotkov tistega, kar so proizvedli pod komunističnim režimom. Slovaki so od Cehoslovaške države podedovali kup tovarn, v katerih je moC izdelati prav kakovostne tanke in topove, Cehi pa so obdržati večino tovarn za izdelavo visoke tehnologije, od radarjev do Semtexa, plastičnega eksploziva, ki ga imajo teroristi zelo v Čislih.
Urban je za novinarje dejal, da bodo prvi kupci Zuza-ne najverjetneje kar domači »soldati«, namreč Slovaška vojska, ki bo prve pošiljke prevzela že ob koncu tega leta. Top izdeluje ZTS Bubniča, državna tovarna v osrednji Slovaški, katere izbira med hladno vojno je segala od Zuzanine predhodnice, 152 mm topa z imenom Dana do delov za sovjetski tank T - 72, ki jih je v celoti proizvajal sosednji ZTS Martin.
V pripravah za izvoz je ZTS Bubniča izdala propagandno gradivo, v katerem razlaga, da je Zuzana »popolnoma kompatibilna z zahodnimi vrstami orožja«.
Diplomati menijo, da bi ugoden sprejem »Zuzke« na zahodnem tržišču lahko pomenil pomemben prevrat v industriji ne le Slovaške, temveč tudi drugih držav vzhodne Evrope. »Kvaliteta nekaterih vzhodnoevropskh orožij je zelo visoka, cena pa dokaj ugodna,« pravi nek vojaški ataše. »Morda so zadeti ob zlato žilo.«
Svetovni proizvajalci konvencionalnega orožja se trenutno borijo za tržišče, ki se je drastično zmanjšalo po koncu hladne vojne, pa tudi povpraševanje po zahodnih proizvodih je začelo močno prekašati vzhodne izdelke. Po poročilu Inštituta za raziskave o miru v Stockholmu je svetovna prodaja orožja padla za celih 25 odstotkov, vendar je delež Združenih držav in Evropske skupnosti v tej prodaji s 50 odstotkov narasel na 72.
Za Zuzano še niso določili konCne cene, vendar je njena starejša »sestrica« Dana, ki je imela podoben oklep in vozilo, a manjši top s sovjetskim strelivom, veljala okoli 150 tisoč dolarjev. Dano je, na primer, kupovala Libija, ki jo brošura ZTS Dubnice diskretno omenja kot »severnoafriško državo z veliko peska in razgibanim terenom«. Ali lahko države, kot je Libija, ki v očeh Zahoda že tako nima prav veliko ugleda, zopet postanejo odjemalci slovaškega »hardvera«, ni mogoče prav zagotovo trditi, toda slovaška vlada se noCe zameriti Natu, v katerega se na vse pretege želi včlaniti. Po Moravciko-vih besedah je slovaško zunanje ministrstvo že večkrat izkoristilo svojo pravico do veta na izvoz orožja. Katere države so s tem prizadeli, pa ni povedal. Res je, da sta Slovaška in Češka poostrili pravila pri izvozu orožja, ki so bila v Času Cehoslovaške bolj v stilu »ne sprašuj in prodaj«.
Leta 1990 je tedanji predsednik Cehoslovaške Vaclav Havel v obtožujočem tonu dejal, da je komunistična vlada, ki jo je pomagal vreCi s prestola, prodala Libiji več kot 1000 ton Semtexa. »Teroristom bi bila to zaloga za 150 let,« je dejal.
Bemd Debusmann / Reuter
ROMUNIJA
Nekdanji velikaši spet na prostosti
Iz zapora so izpustili tudi diktatorjevega sina in brata
BUKAREŠTA - Štiri leta po padcu romunskega komunizma in po petih procesih je večina nekdanjih komunistov, ki so bili obtoženi soodgovornosti za decembrski pokol leta 1989, zdaj na prostosti, bodisi zato, ker so biti pomilosceni, bodisi iz zdravstvenih razlogov.
Najglasnejši predstavniki Delavske soci-astisticne stranke (PST, naslednice komunistične partije) razglašajo zmago, medtem ko tisk usodo nekdanjih velikašev spremlja z molkom, ker njihova usoda skoraj nikogar veC ne vznemirja. V vseh petih najpomembnejših postkomunističnih sodnih procesih, ki so potekali v letih 1990 in 1992 v Bukarešti, so na kazni od dveh let do dosmrtne jeCe obsodili približno 30 visokih predstavnikov komunističnega režima, med njimi tudi Nicuja, sina Nicolaja Ceausescuja ter diktatorjevega brata An-druta. Niču Ceausescu, ki so ga sprva obdolžili »genocida«, sicer znan po svojih škandalih in pijančevanju, zdaj živi na prostosti in se namerava v kratkem znova poročiti. Andruta Ceausescu, mlajši brat diktatorja, ki mu je na moC podoben, pa si je svojo prostost pridobil le za šest mesecev iz zdravstvenih razlogov. Obtožiti so ga, da je decembra 1989 ubil 7 ljudi in mu zato prisodili 7 let zapora. Prav tako so iz zdravstvenih razlogov začasno spustiti na prostost 14 visokih predstavnikov nekdanje komunistične partije. Med njimi je tudi
nekdanji minister za zunanje zadeve Stefan Andreji, ki so ga priče videle v neki razkošni viti v Karpatih, kjer naj bi menda pisal svoje spomine. Te je pravkar objavil obliki tudi Dumitm Popescu, vsemogočni Ceausescujev ideolog, Id je zdaj prav tako na prostosti. Tudi tretji partijski dostojanstvenik Paul Niculescu Mizil z neprikrito nostalgijo razkriva svoje druženje s Ceau-sescujem. Trije od štirih ljudi, ki so jih na smrt obsodili na procesu, ki so ga imenovati romunski Niimbeig, prav tako uživajo prostost: nekdanji notranji minister Tudor Postelriicu, skupaj s tesnima sodelavcema Ceausescuja Emilom Bobujem in Manea Manescujem. Podobno tudi Ion Dinca, dan nekdanjega politbiroja, ki je bil skupaj s sodelavci leta 1990 obtožen »genocida«, kar je kasneje obtožnica spremenila v »zločinski pomor«, zaradi Cesar so se predlagane dosmrtne kazni spremenile v 10 do 17 letno ječo. Z izjemo Dince so prej omenjene spustili na prostost na osnovi zakona, ki dovoljuje pogojno izpustitev v primeru, Ce je obsojeni starejši od 60 let, in Ce je že prestal tretjino svoje kazni. Tako so navsezadnje spustiti tudi prvega moža nekdanje mogočne Securitate, romunske politične policije, generala lutiana Vlada. Po štirih letih zapora danes živi kot civilna oseba. Obsoditi so ga na posebnem procesu, kjer so mu prisoditi 16 let zapora zaradi sodelovanja pri umom. Calin Neacsu / AFP
Slovaške tovarne orožja spet delajo s polno paro
Sefardimi zapuščajo mesto sinjih kupol in temnih čajnic
James Kynge, Reuter
BUHARA - Preživeti so vladavino islama, preživeti so mogočne dinastije in preživeti so divja osvajanja Džingiskana. Zdaj pa elani ene najstarejših židovskih skupnosti zapuščajo Buharo po Svileni cesti. Njihov odhod meče temno senco na spreminjajoče se ozračje tega srednjeazijskega naj svetejšega mesta, ki spet poskuša doseči svoj nekdanji blišC kot romarsko središče muslimanov.
»Čez dve ati tri leta nas v Buhari verjetno ne bo veC,« pravi Amon Samsi-jev, vodja tamkajšnje židovske skupnosti.
Za razliko od evropskih Zidov, Aškenazim, se buharski Židje imenujejo Sefardim (orientalski Židje) in se držijo nekoliko drugačnih pravil ter obredov. Njihove molitve niso v hebrejščini, temveč v perzijskem jeziku. »Leta 1985 nas je bilo tu približno 12 tisoC, zdaj pa nas je verjetno manj kot 3000,« je dodal Samsijev, ovit v ogrinjalo mavričnih barv.
Eden ključnih vzrokov za pospešeno odseljevanje je bržkone propad Sovjetske zveze leta 1991, ki je sprostil dolgo nadzorovane tesno zaprte meje in Zidom dal precej veC možnosti za odseljevanje v Izrael. Poleg tega je po razpadu mesto sinjih kupol
in temnih Čajnic pripadlo Uzbekistanu, muslimanski državi, ki si niti ne prizadeva preprečiti odseljevanja Zidov.
Poleg tega Izrael tistim, ki se vračajo, nudi izredne ugodnosti, kot je na primer triletna pomoC pri plačevanju najemnine, šest mesecev brezplačnega teCaja hebrejščine in pomoC pri gospodinjstvu revnejšim družinam. »Povprečna plaCa znaša tukaj osem dolarjev na mesec, najnižja plača v Izraelu pa 500 dolarjev na mesec,« pravi Ben Zi-on Jehošua, vodja izraelskega informacijskega centra v Taškentu, glavnem mestu Uzbekistana. »Ko ljudje to slišijo, si seveda zaželijo oditi.«
Samsijev pravi, da je mik novega življenja v Izraelu - včasih pa tudi v New Vorku - zlomil hrbet židovske skupnosti v Buhari in jo tako razredčil, da se tisti, ki so ostali, počutijo že oblegane.
»Skupnost je zdaj tako majhna, da nam včasih že primanjkuje mož pri molitvah za umrle. Včasih je bil to nekakšen geto. Vsi so bili Židje, vsi so si med seboj pomagali. Zdaj pa so moji sosedje Uzbeki, Tadžiki ali Rusi. Nismo več moCni, ne moremo se veC braniti,« pravi Samsijev. Stoletja so namreC muslimanski vla-
darji Buhare - nekateri so postali pojem okrutnosti - Žide preganjali in jih poniževali. Zidovske hiše in trgovine so morale biti nižje od muslimanskih, njihovi lastniki pa niso smeti nositi tedanjega statusnega simbola -zlato obrobljenega ogrinjala. Za nameček so si morali okrog pasu zavezovati grobo vrv, da se je vedelo, da so Židje.
V zadnjem stoletju jih je emir (vladar) celo obdavčil. Da je bilo ponižanje pri plačevanju »davka« še večje, poroCa neki ruski potopisec tedanjega Časa, jih je »davCni inšpektor« za nameček močno oklofutal.
Jehošua pravi tudi, da so z nekoč najvišje stavbe na svetu, slovitega buhar-skega »stolpa smrti«, edine stavbe, ki je Džingi-skan na svojem pohodu ni dal porušiti, pometali na stotine Židov. »Preganjati so nas povsod. Vemo za Žide, ki so jih pometali s stolpa smrti preprosto zato, ker so šli na živce emirju.«
Toda kljub težavam, s katerimi jim je zgodovina obilno postregla, se Židje v Buhari še vedno trdno držijo svojih navad.
Njihova navzočnost na teh tleh je ovita v skrivnostne tančice. Jehošua, ki je v Izraelu o tej temi napishl knjigo, pravi, da
utegnejo biti ostanki izgubljenih izraelskih plemen, ki so bili leta 721 pred Kristusom »transportirani« v Asirijo.
Nihče ne ve natanko, kaj se je z izgubljenimi plemeni pozneje dogajalo, toda nekateri učenjaki menijo, da so končali v današnjem Iranu, Afganistanu in srednji Aziji.
Drugi menijo, da so se buharski Židje sem priselili v devetem stoletju, ko je Buhara doživela svoj razcvet zaradi ugodne lege na Svileni cesti med Kitajsko in Evropo.
MnožiCeii odhod Zidov sovpada s počasno vstajo Četrtega romarskega središča, svetega mesta islama. Muslimani verujejo, da je to romanje enakovredno Meki. Romarjem je namenjen nov hotel, ki ga gradijo prav blizu stolpa smrti, muslimanske šole in mošeje, ki so bile v sovjetskem obdobju zaprte, pa so znova zaživele.
Klic k večerni molitvi se znova vije med zidovi hiš iz ilovnate opeke. V odgovor je slišati vdano zvončkljanje kolesarskih zvoncev, ko ljudje hitijo k dolžnosti.
Romantiko romanja pa vseeno še vedno moCno ovirajo zelo zapleteni pogoji za vizume in velika nezaupljivost nekdanjih komunističnih oblasti do islamskega sveta.
!

LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 28. aprila 1994
JAPONSKA / PO TORKOVEM STRMOGLAVLJENJU TAJVANSKEGA AIRBUSA
NOVICE
Ali je za tragedijo v Nagoji kriva človekova napaka?
Pilot je letel prenizko in z gorivom zalil motorja, ko je dodal plin
TOKIO - Japonske oblasti so vCeraj sporočile, da je v torkovi letalski nesreči tajvanskega airbusa A300-600R na letališču v Nagoji življenje izgubilo 262 ljudi, devet potnikov je ranjenih, med njimi so trije v kritičnem stanju. V Nagojo so že prišli trije francoski tehniki, ki bodo pomagali pri preiskavi, medtem pa so že našli Črno in rdečo škatlo (flight recorder in voice recorder), ki ju bodo sedaj dekodificira-li, da bi ugotovili, kaj'se je zgodilo v zadnjih minutah pred strmoglavljenjem.
Po začetnih domnevah, da je nesrečo povzročil tako imenovani pojav »windshear«, ko nastane silovit sunek vetra proti tlom, se sedaj utrjuje prepričanje, da je tudi tokrat prišlo do človeške napake. Na-gojski nadzorniki poleta so namreC povedali, da je tajvanski airbus letel prenizko in da so o tem obvestili pilota, ko se je nahajal 3.700 metrov od pristajalne steze. Pilot Wang Lo Chi je kontrolnemu stolpu nagojskega letališča sporočil, da bo napravil še en krog, 30 sekund kasneje pa je letalo strmoglavilo. Izvedenci japonskega ministrstva za prevoze so po izjavah nadzornikov poleta izrazili domnevo, da je pilot prehitro poskusil dvigniti letalo, pri tem je dodal preveč plina, tako da so pretirane količine goriva najprej blokirale enega ali oba motorja, ki sta nato eksplodirala. VCeraj so obenem dokončno ovr-
gli trditve, da je tajvanski airbus imel težave z motorji še pred vzletom s tajpeškega letališča. Težave je imel neki drug airbus, ki je po popravilu vzletel z večurno zamudo.
Vsekakor pa vsi izvedenci poudarjajo, da je prišlo do nesreče v tistih 11 kritičnih minutah, ko se pripeti skora 80%letalskih nesreč, in sicer 8 minut pred pristankom in tri minute potem, ko so z avtomatskega prešli na ročno upravljanje z letalom. Preiskava bo morala obenem preveriti, ali je posredno kriv za nesrečo kompjuterizirani navigacijski sistem, ker je tajvanski airbus baje letel prenizko že z avtomatskim pilotom.
Preiskovalci in izvedenci iščejo dokaze med razbitinami tajvanskega airbusa. (Telefoto AP)
r EGIPT / MNENJA ARHEOLOGOV IN TEOLOGOV SE RAZHAJAJO
Kje je v resnici Sinaj?
SINAJ - Papeževa želja, da bi praznoval leto 2000 z verskim srečanjem voditeljev treh velikih monoteisticnih ver na Sinaju, sveti gori za Žide, kristjane in muslimane, je v mnogih vzbudila zanimanje za kraj, kjer je Bog izročil Mojzesu table z desetimi božjimi zapovedmi. S tem je ponovno stopil v ospredje še nerešen problem, namreC, kje točno ta gora sploh je.
Po starem izročilu katoliki, pravoslavni in muslimani verjamejo, da je leta 1300 pr. n. St. Mojzes dobil zapovedi na gori Gebel Mus-sa na jugu Sinaja. Po gori Gebel Kathrin (2.642 m) je to najvišji vrh polotoka. Na Gebel Musso romajo verniki z vsega sveta. Po dveh urah nočne ježe na kamelah se morajo povzpeti na vrh peš. V
skalo je vklesanih 300 izredno strmih kamnitih stopnic. Zasopli romarji prispejo na vrh ob zori. Odpre se jim krasen razgled na gorske verige, ki se spuščajo proti Rdečemu morju, puščavske doline in rdeče skalovje, ki so ga v teku stoletij načeli veter, mraz in vročina. Na vrhu Gebel Musse so postavili pravoslavno kapelico (ki je odprta ob nedeljah) in majhno mošejo Jki je odprta v petkih), katoliki pa navadno molijo kar na odprtem. V ozračju splošne ganjenosti romarji radi pozabljajo, da dejansko ni dokazov, da bi Gebel Mussa bila gora, o kateri govori biblija.
Čeprav so teologi dolga stoletja verjeli, da je Gebel Mussa Mojzesova gora, so se zadnja desetletja
pojavila glede tega različna mnenja. Nekateri namreC menijo, da je gora, kjer je Mojzes prejel božje zapovedi, pri Petri v Jordaniji. Drugi trdijo, da je biblijska gora danes že ugasli ognjenik Ta-lat-Badr na ozemlju Savdske Arabije. Po mnenju tretjih se Mojzesova gora nahaja v Negevski pušCavi na meji med Egiptom in Izraelom, pri Kadeš Bameji, ob vznožju 717 m visokega hriba. Italijanski arheolog Anati pa trdi, da je biblijski Sinaj 487 m visoka vzpetina Har Harkom v Negevski puščavi, 80 km od Ejlata.
Kardinali, ki bodo Cez dva tedna razpravljali o papeževem predlogu, si tega vprašanja morda ne bodo postavili, gotovo pa je, da ostaja vprašanje še nadalje odprto.
V iraškem Kurdistanu naj bi Američanke širile nemoralnost
TEHERAN - Neki teheranski dnevnik je vCeraj zapisal, da se je v iraškem Kurdistanu pojavilo 500 Američank, ki naj bi v glavnem mestu Arbi-lu širile spolne bolezni in nemoralnost. Iz članka je razvidno, da menda ne gre za navadne prostitutke, temveč nune.
In prav tu bržkone tiči zajec, saj Časopis odkrito navaja, da ženske širijo tudi versko propagando, tako da so bogaboječi Kurdi pred dvema mesecema napadli urade za razdeljevanje mednarodne pomoči in trgovine, kjer so prodajali alkoholne pijaCe. Prav pred dvema mesecema pa so proiranske Kurde napadli in izgnali pripadniki Talebanijeve patriotske kurdske stranke. V prihodnjih dneh bodo torej teheranski Časopisi odkrito pisali, da Džalal Talebani odkrito podpira nemoralne Američanke pred bogaboječimi Kurdi.
Kitajska in brezposelnost
PEKING - Kitajski komunistični režim bo sprejel niz ukrepov, da bi preprečil izbruh ljudskega nezadovoljstva ob rastoči brezposelnosti, s katero se na prehodu v tržno gospodarstvo spoprijema tudi Kitajska. Po zadnjih statističnih podatkih je lani bilo v mestih že 2,6% brezposelnih, letos pa naj bi jih bilo 3%, tako da bo brez dela 50 milijonov delavcev. Ti podatki ne upoštevajo stanja na podeželju, kjer je že sedaj veC kot 130 milijonov odvečnih rok. Kitajsko vlado pa bolj kot podeželje, kjer so že zadušili veC uporov, skrbijo mesta, ker bi tu le s težavo prikrili morebiten izbruh ljudskega nezadovoljstva. Prav zato so prepovedali neopravičene odpuste delavcev, vpeljali bodo dopolnilno blagajno in poskrbeli za sanacijo neproduktivnih podjetij.
Našli kose okvirja Munchovega Krika
OSLO - Blizu končne postaje nekega mestnega avtobusa so v predmestju Osla preiskovalci našli kose okvirja slike »Krik« norveškega slikarja Edvarda Muncha, ki so jo neznanci ukradli v državni galeriji 12. februarja. Kose okvirja so odkrili po anonimnem telefonskem sporočilu večernemu dnevniku Dagladet. Preiskovalci so prepričani, da poskušajo tatovi na tak način ponovno vzbuditi pozornost javnosti. Bržkone so nezadovoljni z dosedanjimi tajnimi pogajanji, ki niso obrodila zaželenih sadov.
Ruska ladja rešila 3 italijanske brodolomce
MADRID - VCeraj je na prošnjo italijanskega veleposlaništva v špansko pristanišče Algeciras pri Gibraltarju priplula ruska ladja Vasja Aleksejev s tremi italijanskimi brodolomci. V torek je španska obalna straža prestregla radijski klic v sili z italijanske jahte Moane iz Cagliarija, ki je plula med Sardinijo in špansko obalo. Najbližja potapljajoči se italijanski jahti je bila ruska ladja Vasja Eleksejev iz Sankt-Peterburga, ki je spremenila smer in pravočasno rešila trojico italijanskih brodolomcev.
MOSKVA / RUSKA POLICIJA JE PRIPRAVLJENA
Nič nas ne sme presenetiti
Moskovska policija se pripravlja na morebitne spopade z demonstranti. Snemalec na sliki je pripravljen za snemanje v težkih razmerah, saj je opremljen tudi s plinsko masko proti solzilcu. (Telefoto AP)
MAROKO / KOLONIALISTIČNI SPOR
Avtonomen statut za Ceuto in Melillo
Španijo ne bo vrnila mestec Maroku
AttilioGaudio/Ansa
NADOR - »Španija bi morala Maroku izročiti Ceuto in Melillo,« meni direktor arabskega dnevnika Al Alam. V zadnjih tednih je maroško Časopisje in politične stranke zajela pravcata iredentistična mrzlica. Te dni praznujejo namreC 20. obletnico, odkar so se Spanci odpovedali Zahodni Sahari. Tega zgodovinskega procesa nista bili deležni Ceuta in Melilla, španski mesteci na maroški obali, katerima namerava parlament v Madridu celo dati poseben avtonomen statut. Španija se s tem dejanjem dejansko odpoveduje dialogu z Marokom, ki zahteva vrnitev obeh mest.
Ceuta, Melilla, otoka Velez de la Go-mera in Alhucemas ter otočje Chafari-nas, nekaj kilometrov od sredozemske obale Maroka, imajo skupno 32 kvadratnih kilometrov in 154.000 prebivalcev, večinoma Andaluzijcev, ki so se tu izkrcali s španskimi osvajalci pred štirimi stoletji. V Ceuti, velikem prista-
nišču pri Gibraltarski ožini, cveti tihotapstvo z najrazličnejšim blagom, od mamil do draguljev. Mesto je s tihotapstvom, potniškim in blagovnim prometom gospodarsko neodvisno. Luka v Melilli je gospodarsko veliko manj uspešna zaradi konkurence nadorskega pristanišča.
Mesteci imata skupno samo neomajno vero v njuno »hispanidad«, kot je dopisnikom povedal melillski župan Ignacio Velazquez, ter nostalgijo za Frankovimi Časi. Ge bi španske oblasti z referendumom vprašale prebivalce obeh mest, naj se izrečejo o svoji pripadnosti (kot skuša storiti OZN v bivši Španski Sahari), bi večina prebivalstva sklenila ohraniti sedanje razmere, vključno z muslimani, ki ne želijo izgubiti davčnih olajšav in drugih gospodarskih privilegijev, ki jih imajo kot pripadniki EU. Španija navezuje ta problem na gibraltarsko vprašanje, zato se Maroko najbrž zaman huduje.
NOVICE
AVSTRIJA / PO NAJNOVEJSI PROGNOZI W1FQ
AVSTRIJA / SODSTVO
Avstrijska sindikalna zveza priporoča pristop k Evropski uniji
DUNAJ - Vodstvo Avstrijske sindikalne zveze (OGB) je v zvezi z referendumom o avstrijskem pristopu k EU 12. junija letos sklenilo pozitivno priporočilo vsem članom zveze. Sklep ni bil soglasen, ker so predstavniki svobodnjakov, zelenih in tudi komunistične frakcije predsedstvu glasovali proti. Glavni argument za pozitivno priporočilo OGB svojim (skoraj 1,6 milijona) elanom daje gospodarski vidik pristopa ter možnost, aktivno sooblikovati bodočnost Evrope, je poudaril na tiskovni konferenci predsednik zveze Fritz Verzetnitsich. Zasedanje OGB se je včeraj končalo s referati zveznega kanclerja Vranitzkega in zunanjega ministra Mocka o temi EU.
Haider napovedal kampanjo proti Evropski uniji
DUNAJ - Medtem ko socialdemokrati, Ljudska stranke, Liberlani forum ter moCna Zveza sindikatov in avstrijsko gospodarstvo izrecno priporočajo avstrijski pristop k EU, se je Haiderjeva svo-bodnajška stranka (FPO) odločila za »aktivno kampanjo proti avstrijskemu pristopu k Evropski uniji«. Sef stranke Jbrg Haider je po zadnji seji predstojniStva FPO agresivno drZvo svoje stranke utemeljil s tem, da so možnosti, »da se ustavi napačna pot, ki jo je v vprašanju EU izbrala vladna koalicija socialdemokratov in Ljudske stranke, zdaj zelo ugodne«. Predsedsedstvo stranke je s tem de fakto razveljavilo sklep izrednega kongresa svobodnjakov v Beljaku, na katerem so se delegati z veliko večino izreldi za to, da FPO ne daje negativnega priporočila volilcem v zvezi s referendumom o EU 12. junija letos.
Ponarejena zrelostna spričevala
DUNAJ - V avstrijski prestolnici so odkrili škandal s ponarjenimi zrelostnimi izpiti. V zadevo vpelete-ni sta privatna Sola za ekstemisticno maturo ter tajnica pri komisiji za zrelostne izpite za ekstemiste pri Deželnem Šolskem svetu. Slednja je v najmanj desetih primerih za 5000 do 10.000 Šilingov spremenila nezadostno oceno v zadostno, Sola oz. ravnateljica pa je za »korekturo« zrelostnega spričevala zaračunala med 60.000 in 100.000 Šilingov. Ravnateljica privatne Sole medtem že sedi v preiskovalnem zaporu, tajnico pa so zaenkrat suspendirah s službe. Predsednik Deželnega Šolskega sveta na Dunaju, Scholz, je napovedal, da bodo zdaj preuči-li vsa zrelostna spričevala, ki jih je izstavila omenjena šolo oz. tudi komisija v zadnjih 30 letih. »Gre za nekaj tisoč aktov«, je dejal Solnik.
Neuspešna vrnitev Metelka
CELOVEC - Odstop predsednika celovške SPO Siegberta Metelka kot namestnik predsednika koroških socialdemokratov je dokončen. Metelko, ki je pretekli teden - očitno pod vtisom (kasneje prek-licanega) pakta med Haiderjem in Zemattom - odstopil kot podpredsednik stranke, to svojo odločitev po dogovoru med Ausserwinklerjem in Zer-nattom pa spet preklical, se je zdaj namreč znašel pred zaprtimi vrati deželnega predstojniStva SPO. Designirani predsednik Michael Ausserwinkler mu je sporočil, da po pravilih stranke »odstop od odstopa« ni možen...
Optimizem v gospodarstvu
1994: rast bruto-proizvoda za 2 odstotka
Težki časi za Haiderja: poraz pred sodiščem
Zavrnjeni dve njegovi pritožbi
DUNAJ - Ce je zaupati analizi avstrijskega Inštituta za gospodarske raziskave (Wifo), se domaCe gospodarstvo lahko veseli spet boljše konjunkture in prirastkov gospodarske rasti.
SpriCo optimizma Mednarodnega monetarnega fonda (IMF), ki je svetovnemu gospodarstvu ravnokar napovedal triodstotno (in za leta 1995 celo 3,5- do štiri-odstotno) gospodarsko rast, tudi avstrijski gospodarski analitiki govorijo o recesiji kot »zadevi preteklosti«. Tako WIFO za letos pričakuje stopnjevanje domačega družbenega bruto proizvoda za dva odstotka (1995: tri odstotke), nekoliko (1994: 1,6 %, 1995: 2,4 %) pa so tozadevne prognoze du-
najskega Inštituta za višje študije (IHS). Glavne opore novega konjunkturne-ga trenda naj bi bili izovi, potrošnja zasebnikov in gospodarske investicije.
Aktualna analiza gospodarske situacije že izhaja iz predpostavke, da bo Avstrija v najkrajšem Času polnopravna Članica Evropske unije (EU).
Posledic gospodarskega razvoja za sluCaj, da bi se Avstrijci 12.junija izrekli proti pristopu k EU, strokovnjaki Wifo Se niso izračunali.
Vodja instituta Kramer je s tem v zvezi le izpostavil, da je večji del avstrijske industrije de fakto že integriran v EU, ne-pristop pa bi imel za posledico desintegracijo. Živilska industrija bi kljub visokokvalitetnim proiz-
vodom imela strukturne in prodajne težave.
V zvezi s pristopom Avstrije k Evropski uniji bodo po oceni Inštituta za gospodarske raziskave na pozitivni razvoj avstrijskega gospodarstva vplivali naslednji dejavniki: manjša inflacija, nižje cene na sektorju uslug in pri živili, stabilizacija števila nezaposlenih na nižjem nivoju (okoli sedem odstokov).
Le število industrijskih delavcev da se bo tudi letos zmanjšalo za 2,3 odstotkov.
Manj razveseljiva je tudi ocena turizma - vzrok za stagnacijo naj bi bil po mnenju Wifo visoki delež nemških turistov in njihovi sorazmerno nizki izdatki v Času letovanja.
DUNAJ - Vodja svobodnjakov Jorg Haider v zadnjih dneh ni bil le neuspešen na političnem področju; - kar dvakrat je doživel poraz pred tudi sodišči: Višje deželno sodišče na Dunaju je v dveh primerih zavrnilo njegove pritožbe.
V prvem je šlo za publikacijo »Desni ekstremizem v Avstriji««, ki jo je lani izdal dunajski Dokumentacijski arhiv avstrijskega upora (DOW). Knjiga v vrsti poglavji posveča posebno pozornost »vodji« Haiderju in njegovi svobodnjaški stranki, ki ju prikazuje kot leglo desnoradikalne in nemškonacionalne miselnosti. Naslovna stran knjige Jorga Haiderja v fotomontaži prikazuje pred rajhovsko bojno za-
AVSTRIJA - MADŽARSKA / NEUS1EDELSKO JEZERO
Prvi stepski nacionalni paik
DUNAJ/BUDIMPESTA - Konec tedna sta avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky in madžarski predsednik vlade Peter Boross na območju gradi-ščansko-madžarske meje slavnostno odprla narodni park »Neusiedler See -Seewinkel« (Neusiedel-sko jezero - jezerski kot).
Gre za prvi stepski narodni park Srednje Evrope, zaščitno območje parka pa obsega 14.000 hektarjev (od tega 6000 hektarjev na madžarskem področju), na katerem bo odslej prepovedana vsaka turistična, agrarna, lovska ali ribiška dejavnost.
Prvi naCrti za tovrstno zaščito edinstvenega naravnega področja so bili izdelani že v 30.letih, vendar so realizacijo preprečevali različne okoliščine, med drugim tudi odpor prizadetega prebivalstva. Leta 1992 je zakon o zaščiti področja sprejel gradiščanski deželni zbor, veljaven je postal lani v februarju.
Narodni park na Gradiščanskem izpolnjuje vse kriterije OZN za mednarodno priznanje zaščitnega področja (s tem bi lahko postal prvi mednarodno priznani narodni park Avstrije). LSch.
stavo, priljubljenim simbolom neonacistov.
Haider je ob izidu publikacije dosegel začasno prepoved prodaje knjige s tako naslovnico, Višje sodišče pa je zdaj odločilo, da v danem primeru ne gre za nacionalsocialistično zastavo, paC pa za simbol velenemško usmerjenega desnega ekstremizma - državna ureditev, ki se je posluževala te zastave, da ima v okviru političnih vrednot FPO visoko mesto.
V drugem primeru gre za'Haiderjevo tožbo proti vodji Zelenih Petru Pilzu. Le-ta je v zvezi z decembrskimi bombnimi atentati (varnostni organi so aretirali vrsto osumljencev iz neonacistične sce-ne)Haiderja imenoval kot »rednika desnoekstrem-nega terorja« v Avstriji. Haider je tožil zaradi obrekovanja in zahteval preklic izjave, vendar sta tako okrajno kot zdaj tudi Višje deželno sodišče zavrnila tožbo. Sodniki izjavo Pilza tolmačijo kot politično klasifikacijo v okviru političnega spora.
Pilz se je veselil razsodbe ter dejal, da je sodišče s tempokazalo, da ne more Haider sam določati, v kakšnem obsegu ga lahko nekdo kritizira zaradi desnoekstremistic-nih tendenc. Hkrati je dejal, da je sklep sodišča navsezadnje tudi argument za ukinitev političnih stikov s Haiderjevo FPO na vseh ravneh.
Jbrg Haider odločbi dunajskega višjega deželnega sodišča ni sprejel, tako da bo oba slučaja preverila naslednja instanca - avstrijsko Vrhovno sodisce. I.Schellander
PORABJE
Domiselna postavitev gledališkega snovanja
MONOŠTER - 2e tradicionalna predstavitev porabske kulturne ustvarjalnosti slovenskemu obenstvu v matični domovini (nekaj let v Ljubljani, letos pa že drugo leto v Murski Soboti) se je letos pripravljala nekoliko drugače kot prejšnja leta. Snovalci te predstavitve so se odločili, da v nasprotju s prejšnjimi predstavitvami, ki so bile ubrane na strune ljudskega izročila, prikažejo presek živega ustvarjanja in snovanja na odrskih deskah. Prireditev, ki so jo pod skrbnim vodstvom režiserja Milivoja Roša iz Murske Sobote pripravljali nekaj tednov, je bila minulo soboto v dvorani muskosoboškega gradu.
Obiskovalci prireditve so že pri vhodu v preddverje bili deležni prisrčnega sprejema: dekleta v porabskih narodnih nošah so jim zaželela dobrodošlico in ponudila domačo ”pa-
linko” (žganje). Dvorana se je hitro rtapolnila in obiskovalci so nestrpno Čakali začetek predstave. Iz življenja na oder so nas popeljale tri različne skupine, ki predstavljajo tri generacije in tri različne gledališke zvrsti.
Najprej so nastopili najmlajši, lutkovna skupina iz osnovne šole Gornji Senik. Zaigrali so letošnjo uspešnico Mlinarjeva pravljica, s katero so se predstavili že v domačem kraju in na gostovanju v Sloveniji. Preprosta zgodba o mlinarju, ki mu je presahnil potok, ki je poganjal mlinsko kolo, potem pa mu iz zagate pomagajo dobra pravljična bitja, je postavljena v domače, gornjeseniško okolje in pisana v narečju. Izkušeni mladi lutkarji so igro imenitno odigrali.
Kot druga se je soboškemu občinstvu predstavila pred tremi meseci ustanovljena amater-
ska gledališka skupina monoš-trskih gimnazijcev. Premierno so odigrali komedijo Začarana Ančka. Režiser Roš je za osnovo vzel tekst klasične francoske komedije; dogajalni prostor je prenesel kar na monoštrsko tržnico, odrski jezik pa je, razen ene vloge, porabsko narečje. Mladi igralci so navdušili gledalce s svojo prisrčnostjo in prefinjenim obvladovanjem odrske igre. Upajmo, da se bodo kmalu predstavili tudi po porabskih odrih.
V tretjem delu porabske kulturne predstavitve je nastopila skupina gornje-in dolenjese-niških žensk, ki je k življenju obudila Pet pijanih bab, zabaven skeC, nekoč del železnega repertoarja vaških veselih večerov v Prekmurju. Porabske ženske so dodobra nasmejale soboško občinstvo.
Celoten program je na igriv naCin v porabskem narečju po-
vezovala Ester Sulic, dijakinja soboške gimnazije, doma z Gornjega Senika.
Organizatorji prireditve, Zveza Slovencev na Madžarskem, ZKO Murska Sobota ter ZKO Slovenije pa so obiskovalcem v ličnem gledališkem listu razkrili še zanimivo skrivnost: pred Časom se je kulturnim delavcem z obeh strani meje porodila nenavadna ideja; skovali so resen načrt o ustanovitvi porab-sko-prekmurskega gledališča "Gledališče brez meja”, pri katerem naj bi sodelovali amaterski gledališčniki z obeh strani meje. Ustvarili naj bi skupno gledališče in na simbolični način "ukinjali” mejo med Porabjem in Prekmurjem, s tem pa pri porabskih Slovencih še močneje uzavešCali dejstvo, da so del slovenskega kulturnega prostora. Vsekakor izredno zanimivo!
Valerija Perger
TINJE / LITERARNI VEČERI
Feri Lainšček na Koroškem
Predstavil je svoj novi roman
TINJE - V seriji »Naša beseda - naša domovina« je kulturni urednik Horst Ogris s slovenskega oddelka Avstrijske radiotelevizije (ORF) v domu prosvete v Tinjah predstavil Ferija Lainščka, avtorja romana »Namesto koga roža cveti«.
Slovenski pisatelj si je ustvaril ime prav s tem romanom, za katerega je bil odlikovan s Kersnikovo nagrado, roman pa je bil proglašen tudi za najboljši roman leta 1992.
V okviru literarnih srečanj z avtoriji »dobre slovenske knjige« so Korošci tokrat lahko spoznali avtorja, ki bi ga morali že zdavnaj poznati. Lain-šCek je tesno vkoreninjen v Panonsko ravnino in Črpa iz bogate tradicije preprostega človeka z boga-
tim besednim zakladom domače govorice. Poglablja se v slehernega Človeka, brska po zmotah in Čustvenih brazdah, razkriva hotenja in stremljenja močnih junakov, ki vendar ostanejo ljudje našega kova.
MogoCe bo prišlo sporočilo LainšCovnega romana še bolj do izraza v filmu, katerega je predstavil režiser Andrej Mlakar. Obdelovanje tako dramatične snovi kot je razvoj glavnih junakov in prikaz ogrožene etnije Romov v romanu da je zelo zahtevna naloga, je dejal Mlakar.
LainšCkov roman bo z naslovom Halgato kmalu izšel tudi v nemščini v prevodu Andreje Zemljic pri Mohorjevi založbi v Celovcu. (A.A.)
KO
POLITIKA
POČIVA
Praznovanje dneva upora s Pogorel ičem
Praznična ikonografija: brezdomci in redko posejane zastave
LJUBLJANA - Osnovna značilnost obeleževanja zlasti revolucionarnih praznikov v novejši slovenski zgodovini so zagotovo napetosti med zagovorniki različnih pojmovanj, Id so doslej zaznamovale domala vsako obletnico 27. aprila. 2e nekaj let so namreč priprave na ta praznik potekale v znamenju burnih medstrankarskih prepričevanj, kaj je prvotno pomenil 27. april in kdo ga je, Ce ga je, pozneje iz(zlo-) rabil za promocijo le ene plati medalje, odrivajoč onstran zgodovinskosti one druge. Pa so se potem nekako poenotili, da je nekaj vendarle treba narediti za spravo.
Tako 27. april že nekaj Časa ni veC dan OF, temveč dan upora proti okupatorju, ki - kot je na predvečer letošnjega praznika v svojem nagovoru udeležencem osrednje proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu dejala slavnostna govornica Danica Simšič - uvršCa Slovenijo med
množico držav, ki gradijo svoje demokratično in civilizacijsko življenje na antifašističnem in antina-cistiCnem boju.
A Ce vsaj v ozadju ni (političnega] prepira, po-
temtakem, kot kaže, tudi proslava in proslavljanje razvodenita. Dejstvo je namreč, da je predvečer včerajšnjega praznika zaznamovalo prav to. Prireditev, ki je potekala v Linhartovi, •sicer srednji dvorani vseslovenskega kulturnega in kongresnega centra, je bila precej skromna po vsebini
programa in udeležbi. Ob predsedniku države Milanu KuCanu je sprva sedel le predsednik državnega sveta Ivan Kristan, nekaj ustavnih sodnikov in ministrov z novoimenova-
nim obrambnim ministrom Jelkom Kacinom in ministrico za delo v odstavljanju Jožico Puhar na Čelu. Njim Sef, premier Janez Drnovšek, pa je nespodobno zamudil in se je v dvorani prikazal Sele po slavnostnem govoru. Na tej osrednji proslavi ob slovenskem državnem prazniku pa ni bilo, kot bi se spodobilo, predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika. Navzoči pa so bili nekateri borci in veterani z Vido Tomšič na Čelu. Zelo redko so bili »posejani« predsedniki parlamentarnih strank, da o poslancih državnega zbora niti ne govorimo. Redke izjeme so bili le predsednik ZLSD Janez Kocijan-CiC in poslanec Miran Potre ter seveda poslanka demokratov in slavnostna govornica na prireditvi Danici Simšič. Skratka, pretiranega drena »veljakov« na slavnostni akademiji ni bilo, Čeprav je za to mogoCe poiskati veC različnih izgovorov. Nekaj jih je zelo priročnih: odnos do praznika kot takšnega, program proslave, ki je vključeval triurno predvajanje sicer izjemno poučnega filma Schindlerjev seznam, ali zgolj dejstvo, da je istočasno le eno nadstropje višje potekal koncert svetovno znanega pianista Iva Pogoreliča. In navzočnost na tej vrhunski prireditvi pa je bila celo prestižnega značaja, Cesar, iz znanih (politikans-tkih) razlogov, kajpada, ni mogoCe trditi tudi za obe-ležitev 27. aprila.
Hura, počitnice!
Najbanalnejši, a hkrati najpriročnejši izgovor za skromno udeležbo na tudi
sicer skromni proslavi ob državnem prazniku pa so zagotovo - mini počitnice. In teh si niso privošCih le navadni smrtniki, ki na zadevo že zdavnaj gledajo zgolj s pragmatičnega in ne z dnevnopolitičnega vidika, temveč tudi politiki.
Da so izčrpani, so nam dopovedovali tisti redki poslanci državnega zbora, ki smo jih srečali v že dodobra izpraznjenem slovenskem parlamentu v torek dopoldan, po maratonski izredni seji državnega zbora o lokalni samoupravi, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur.
»Tudi doma je treba kaj postoriti. Z možem se bova odpravila kar v klet, udeležila pa se bova tudi pohoda na Nanos,« nam je svoj prvomajski naCrt »počitnikovanja« zaupala poslanka DS Danica Simšič. Poslanec LDS Jože Lenič nam je dejal, da se bo z družino odpravil v Cate-ske toplice. Poslanka združene liste Breda PeCan se bo sicer udeležila prvomajske proslave na Socerbu, večino tega podaljšanega konca tedna pa bo namenila beljenju svojega izolskega doma. Nekaj podobnega se obeta tudi poslancu SNS Jožefu KopSe-tu, saj ga je soproga, kot nam je dejal, že »razveselila« z novico, da je nabavi-
la vse potrebno za oblaganje tal in sten njihovega stanovanja.
Z gradivi za prihodnje seje pa se bosta tudi med temi počitnicami ubadala vodja poslanske skupine ZLSD Miran PotrC in predsednik državnega sveta Ivan Kristan, poslanec SDSS Vitodrag Pukl pa bo službeno odpotoval v Prago na sejo komisije za medparlamentarne odnose Sveta Evrope. Med to mini anketo smo dobili »v precep« tudi Drnovška. Le da ni Janez, temveč Tone, in je eden izmed tistih prizadevnih natakarjev v restavraciji slovenskega parlamenta, ki poskusa ugoditi vsem »muham« svojih rednih gostov. V službi ga med temi počitnicami ne bo, pravi. A počival tudi ne bo, saj ga doma v Grosupljem Čaka veliko dela.
Kakorkoli že, Ljubljana bo tudi med temi prazniki predvsem samevala, kot to počne že vrsto let. Odhajajoči iz te betonske džungle, ki se tako na mah prelevi v betonsko Saharo, pa so tudi tokrat vendarle nekaj pustili za seboj. Predvsem brezdomce in Čedalje bolj redko posejane zastave kot edino stalno ikonografijo praznično prazne slovenske metropole.
Ivanka Mihelčič, foto: S. 2ivuloviC/B+D
BORCI PREKOMORCI / PROTI POTVARJANJU ZGODOVINE
Obujanje spominov na prehojeno pot
IZOLA - V izolskem gostinskem Šolskem centru je bilo včeraj ob dnevu odpora proti okupatorju tretje srečanje borcev, ki so prišli v NOB iz Afrike, Albanije, Grčije in Makedonije. Skupnost teh borcev ima od leta 1980 sedež v izolski občini. Na srečanju se je zbralo 500 borcev in elanov njihovih družin.
Med drugo svetovno vojno so bili številni slovenski fantje iz krajev, ki so bili takrat pod Italijo, mobilizirani in vpreženi v fašistični vojni stroj. Po kapitulaciji Italije so bili razporejeni po vseh evropskih bojiščih, številni pa tudi na Srednjem vzhodu in v Afriki. Večina se jih je vključila v protifašistični boj, nastale pa so tudi številne samostojne vojaške enote, znamenite prekomorske brigade, v katere je bilo vključenih 35 tisoč slovenskih borcev. Med njimi je bilo tudi 1800 ela-
nov skupnosti, ki je imela včeraj srečanje v Izoli. Borili so se skupaj s elani grškega odpora proti Nemcem, v Albaniji so bili leta 1943 med prvimi partizani in ustanovili so bataljon, ki je deloval na ozemlju Albanije in Makedonije. Številni izmed njih so med bojem prehodili tudi veC kot 3000 kilometrov in prišli celo do Trsta. »Spomin na prehojeno pot nas Se vedno združuje,« pravi sekretar skupnosti Elio Sfiligoj. »Po kapitulaciji Italije bi večina od nas lahko ostala v angleškem ujetniš-
tvu, tam bi jedli Čokolado in dobro živeli. Vendar smo izbrali boj, hoteli smo prispevati k boju proti fašizmu in borili smo se tam, kjer smo se paC znašli.«
Mnogi od nekdanjih borcev so zelo ogorčeni zaradi sedanjih poskusov potvarjanja zgodovine in enačenja vseh, ki so v
drugi svetovni vojni prijeli za orožje, ne glede na to, na kateri strani. »Nismo bili vključeni v boje med Slovenci, tega nam nihče ne more očitati. Smo za spravo, vendar pa se z nami ne morejo enačiti tisti, ki so sprejeli puško od Nemcev in jo naperili proti nam, ki smo se borili za ohranitev
evropske civilizacije pred fašističnim barbarstvom,« meni Sfiligoj.
Udeležence srečanja je nagovoril Lado Pohar, podpredsednik Republiškega odbora ZB NOB Slovenije. Poudaril je, da je protifašistični boj slovenskih borcev neizbrisen del evropske zgodovine. Dotaknil se je tudi sedanjega položaja v sosednji Italiji, kjer znova oživljajo sile, ki so bile premagane v skupnem boju zaveznikov v drugi svetovni vojni.
Udeležence srečanja so pozdravili tudi predstavnik hrvaških prekomor-cev iz Pulja ter predsednik in sekretar Osrednjega odbora prekomor-cev Slovenije Miro Kocjan in Albert Klun.
Boris Vuk
Dimitrij Rupel potuje na Portugalsko
LJUBLJANA - Poslanec državnega zbora in predsednik sveta Liberalne demokracije Slovenije Dimitrij Rupel se bo na povaiblo Lorda Carringto-na in portugalske fondacije Fundacao Oriente udeležil konference »Novi svet: red ali nered?«, ki bo od 4. do 8. maja v Arrabidi na Portugal-skem.Gre za prvo v vrsti konferenc, ki potekajo v okviru srečanj v Arrabidi. Med svojim obiskom v Arrabidi, ki leži blizu Lizbone, se bo Rupel srečal tudi s portugalskim zunanjim ministrom Josejem Manuelom Duraom Barrosom. (STA)
SLOVENIJA
Pogajanja o
pridruženem
članstvu
LJUBLJANA - Evropska komisija je na včerajšnji redni seji v Bruslju sprejela predlog mandata za pogajanja med Slovenijo in Evropsko unijo o priduženem Članstvu, je STA izvedela iz diplomatskih krogov v Bruslju. Ob sprejetju mandata je Evropska komisija v uradnem sporočilu »ponovila skupno deklaracijo sveta ministrov in evropske komisije z dne 20. julija 1993, ki pravi, da pri razvijanju odnosov s Slovenijo Evropska unija pričakuje, da na področju pretoka kapitala in naložb v nepremičnine Slovenija ne bo razlikovala med državljani posameznih držav Članic EU na osnovi državljanstva ali stalnega bivališča«.
Komisija meni, da v skladu s pristopom in naCeli, ki se jih Evropska unija dosledno drži v svojih odnosih s tretjimi državami, in v zvezi s pogajanji med Italijo in Slovenijo, ki so v teku, lahko vsak napredek v poglabljanju sodelovanja prek dejavnosti ustanov unije ugodno vpliva na meddržavne odnose med Članicami EU in tretjimi državami.
Predlog mandata za pogajanja med EU in Slovenijo o pridruženem članstvu naj bi maja ali junija letos obravnaval ministrski svet dvanajsterice. Pred tem pa morata predlog obravnavati delovna skupina komisije za srednje-in vzhodnoevropske države, v katero je EU nedavno uvrstila Slovenijo, nato pa še COREPER, to je skupina veleposlanikov držav Članic EU.
Slovenija, ki želi pogajanja končati Se pred koncem tega leta, je bila v zadnjem Času deležna podpore različnih držav elanic unije pri približevanju dvanajsterici.
Hitrejše približevanje evropskim integracijam ip posebej Evropski uniji je tudi sicer stalnica slovenske zunanje politike. O tej temi so govorili na številnih dvo- in večstranskih srečanjih slovenskih diplomatov doma in v tujini. Slovenijo so v teh prizadevanjih med drugimi podprle Španija (med obiskom ministra Peterleta sredi decembra lani v Madridu), Grčija (med Peterletovim obiskom v Atenah v zaCetku tega meseca) in Portugalska (prav tako med obiskom vodje slovenske diplomacije sredi tega aprila). Poleg tega so v zadnjih mesecih potekali tudi pogovori drugih slovenskih diplomatov z vplivnimi predstavniki Velike Britanije, Irske, Italije in drugih držav Unije, poroCa STA.
Ansa pa poroCa, da spremlja sklep o mandatu za začetek pogajanj s Slovenijo o pridruženem Članstvu deklaracija, ki naj bi upoštevala zahteve Italijanov. Takšen dokument bodo zdaj poslali svetu ministrov dvanajsterice, ki ga mora soglasno potrditi.
Kot je bilo mogoCe slišati, naj bi se mandat sukal v okviru sporazumov, ki so bili že sklenjeni z drugimi državami srednje Evrope: s Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Od vseh teh sta bila doslej ratificirana samo sporazuma s Poljsko in Madžarsko. Novost v slovenskem primeru naj bi bilo stališče, po katerem »lahko vsak napredek v poglabljanju sodelovanja prek dejavnosti ustanov unije ugodno vpliva na meddržavne odnose med Članicami EU in tretjimi državami«. Kot je mogoCe prebrati v izjavi, je bila le-ta sestavljena tako, da je upoštevala »pogajanja, ki potekajo med Italijo in Slovenijo«.
Ansa nadalje poroCa, da velja spoštovanje pravic manjšin kot pogoj za podpis sporazuma, ki pa ne zadeva sedanjih bilateralnih pogajanj med Italijo in Slovenijo. Ta pogajanja -tako je zapisano v dokumentu, ki ga je poslal v obtok italijanski elan Evropske komisije d‘Archirafi - bi lahko olajšala reševanje italijanskih problemov v odvisnosti od napredka, ki bi ga dosegali v okviru pogajanj z Evropsko unijo, zlasti kar zadeva pravico do stalnega bivališča (italijanskih državljanov v Sloveniji, op. ur.), lastnino nepremCnin in gibanje kapi-talov. Pri tem pa v krogih Evropske unije opozarjajo na to, da bi vprašanje nakupovanja nepremičnin in pravice do »drugega« stalnega bivališča v okviru EU postavili Sele tedaj, ko bi slo za vstop Slovenije v to integracijo.
Tako so ravnali tudi v primeru Avstrije, Norveške, Švedske in Finske, ki se že pogajajo o pristopu v EU. Za zdaj ponuja Evropska komisija Sloveniji kontinuiran političen dialog, ki bi lahko v sedmih letih pripeljal do vključitve Slovenije v območje proste menjave znotraj unije. EnakTrok velja tudi za druge države srednje in vzhodne Evrope in je navzkriž z željami Slovenije, ki se zavzema za krajše prehodno obdobje, piše Ansa.
$ področja otroške in mladinske literature
(od 17. marca do 27. aprila)
Med knjigami, ki naj bi jih prvenstveno brali otroci in mladostniki, prav gotovo pa se jim ne bodo odrekli njihovi starši, so na knjižnem trgu v zadnjem času najuspešnejša dela iz ljudske zakladnice, prav dobro pa gre v denar priročnik za mlade »firbce«, ki ga je napisala Desa Muck. Male knjižice Jana Pienkotvskega se zelo dobro prodajajo predvsem v ljubljanski Karantaniji, sicer pa povsod dobro prodajajo slikanice in seveda »večno zelene« pravljice o Aladinu, Ostržku in podobnih junakih.
Knjigama Karantanija, Stari trg 21, Ljubljana
1.	Jan Pienkowski: Muhasta zgodba, Kolibri, 1993
2.	Jan Pienkowski: Male poSasti, Kobbri, 1993
3.	James Gumey: Dinotopija, Maya, 1993
4.	Desa Muck: Blazno resno o seksu, Mladinska knjiga, 1994
5.	Walt Disney: Aladin, Mladinska knjiga, 1993
Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Markuš Pfister Mavrična ribica, Epta, 1992
2.	Nebo nad nami, Mladinska knjiga, 1994
3.	Slovenske ljudske pesmi: Desetnica, Mladinska knjiga, 1994
4.	Babette Cole: Mama je znesla jajce, Kmečki glas, 1994
5.	Carlo Collodi: Ostržek, Mladinska knjiga, 1991
Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana
1.	Desa Muck: Blazno resno o seksu, Mladinska knjiga,
1993
2.	Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žhci, DZS, 1994
3.	Babette Cole: Mama je znesla jajce, Kmečki glas, 1994
4.	Elizabeth Goudge: Beli konjiček, Mladinska knjiga,
1994
5.	Desa Muck: Pod milim nebom, Mohorjeva založba, 1993
Dom knjige, Pristaniška 5, Koper
I 1. Divja jaga, zbrane ljudske pripovedke, Mladinska knji-| ga, 1994
2.	Saint Exupery: Mah princ, Mladinska knjiga, 1991
3.	Mark Tvvain: Prigode Toma Soyerja, Mladinska knjiga, : 1994
4.	Branka Jurca: Ko zorijo jagode, Mladinska knjiga, 1994
5.	Astrid Lindgren: Emil iz Loenneberge, Rotiš, 1993
Knjigama Drava, Paulitschgasse 5-7, Celovec
1. Scarry: Moj prvi slikovni slovar, Pomurska založba,

1989
!
2.	Vinko Modemdorfer: Koroške ljudske pravljice, Drava, It 1994
3.	Tone Pavček: Juri Muri v Afriki, Mladinska knjiga, li 1993
1 4. Bogdan Novak: Grajski strah, Mladinska knjiga, 1992 5. Dahi: Matilda, Mladinska knjiga, 1993
Vanda Stroka


GLASBA / RECENZIJA POGORELIČEVEGA KLAVIRSKEGA RECITALA
Veliki poet

Ivo Pogorelič ljubljanskega občinstva ni razočaral (Foto: Jože Suhadolnik/B+D)
Gledališče Forced Entertainment
; Forced Entertainment Theatre svojo desetletnico obstoja praznuje z dvema novima projektoma in retrospektivo preteklih del. Po Veliki Britaniji in drugod gostuje s predstavo Club of No Regrets. Sredi januarja je zaCel nastajati show Hidden J., v marcu pa je bil v Manshestm, v Parkers Hotel na ogled specifični prostorski performans Dreams VVinter. S Forced Entertainment lahko komunicirate v Sheffieldu po tel. 0742 798977.
Ples Gledališče Ples
, Od 11. do 20. marca je bil v tirolskem glavnem mestu Innsbruck že drugi festival Ples Gledališče Ples. Odprla ga je francoska skupina Fattoumi-Lamoureux s predstavo Mir-roirs aux alouette. Ostali gostje festivala so bili Susan Quinn Dance Company, ki je nastopila z Waag-platz 1, Homuncu-lus s Schiachthof fiir Engel, Will Domer s Treid, Laokoon s h-mol-Messe in Pilotttanzt z Borderline. Festival je zaključila Eva-Maria Lerchenbeig-Thbny s predstvo Der Idiot Ravno tako kot preteklo leto so tudi letos omogočili srečanje s koreografi. 11. 3. so se pogovarjali s Fattoumi-Lamouremc, ki se je predstavila tudi s svojim vidpomaterialom.
Plesni dnevi ]94
London Contemporaiy Dance Theatre je v Linzu 5. marca z večernim programom odprl Plesne dneve ’94. Christopher Bruce je koreografiral britanskega Roosterja. V Franciji živeči Albanec Angelin Preljocaj je predstavil del svojega dela Peau du Monde, ki ga je poimenoval Sand Slan. Amanda Miller je postavila koreografijo na osnovi godalnega kvarteta Freda Fritha za Evo Brittovo in njeno predstavo My Fathers Vertigo po romanu Oliverja Sacksa (Der Mann, der seine Frau fiir einen Hut hielt). 12. marca je nastopila skupina Lanenima Imperial s predstavo Diari d’unes Hores na glasbo argentinske harmonike in z Eco de Silend na 3. simfonijo
,, Henryka Goreckega, oboje v koreografiji Juana Carlosa Gar-
cie. Avstrijska produkcija je bila zastopana 17. marca z uspeSno predstavo Borderline v izvedbi Pilotttanzta. 23. marca je gostovala skupina iz New Yorka Ghettoriginal Pro-ductions Dance Company. Britanska skupina Man Acts s predstavo The Svveatlodge je 26. marca označila vrhunec in konec festivala.
Ulrich Rogun
Potem ko je VValter Heun po Šestih letih zapustil vodenje Tanztendenz Miinchen, je na njegovo mesto stopil Ulrich Rogun. Po Študiju gledališke, filmske in televizijske znanosti je delal kot asistent režije v Reinisches Landestheater in uprizarjal na kolnski Studiobiihne. V Času Študija je obiskoval seminarje o plesnem gledališču Pine Bausch. Neposreden stik s plesom je dobil v Diisseldorfu kot producent gostujočih programov.
AAL Delusional
Marina Abramovič, ki je bila rojena v Beogradu in danes živi v Amsterdamu, je lansko pomlad v frankfurtskem Thea-ter am Turm gostovala s performancom The Biography. Letos se je prav tam med 14. in 17. aprilom predstavila s solo performancom AAL Delusional. Realizirala ga je s pomočijo newyorškega umetnika Charlesa Atlasa, ki je 1987 prejel nagrado Bessie Award for sustained excellence in media/dance in je znan predvsem na odrskem, kostumo-grafekem področju in področju osvetljave tako v Združenih državah Amerike kot tudi v Evropi. Režijo za ta projekt je prevzel Michael Laub, ki je 1981. v Stockholmu ustanovil gledališko skupino Remote Control. Abramovičeva se s svojimi performancei vedno znova postavlja v ekstremne telesne in mentalne situacije, ki gredo vse do končnih meja nekega obstoja. Z njimi zeli izzvati mentalne preskoke, ki jo popeljejo v drugačna stanja.
Sonja Dular^,
Nagrada za pluralizem v umetnosti
NEW YORK - Na gala večerji v prostorih newyorskega Whitney muzeja bodo v ponedeljek, 9. maja letos že tretjič podelili nagrado, ki jo je ustanovil umetnik Nam June Paik in je namenjena posamezniku ali organizaciji, ki je na kakršenkoli način prispevala k »različnosti, kvaliteti in izvirnosti ameriške umetnosti«: Letos bo to nagrado dobila družba Sony Corporation of America, v njenem imenu pa jo bo prevzel predsednik družbe Michael P. Schulhof. PR
Jančar za tržaško gledališče
LJUBLJANA - Pisatelj Drago Jančar je ravnatelju Slovenskega stalnega gledafisca (SSG) v Trstu Miroslavu Košuti izročil svojo novo dramo Halstat, so sporočili iz SSG. Delo, ki ga je pisatelj gledališču izročil minuli petek, je bilo SSG namenjeno, še preden ga je Jančar zaCel pisati. Iz gledališča so sporočili le, da gre za igro za pet oseb, o vsebini pa je moc ugibati le iz naslova Halstat, ki je ime znamenitega arheološkega najdbišCa keltske kultme. Gledališče bo s Studijo Jančarjeve novitete zaCelo v maju. (STA)
Taher Ben Jalloun prejel Mediteransko nagrado
PARIZ - Maroški pisatelj Taher Ben Jalloun je v Parizu prejel francosko literarno nagrado Prhe Mecfiterranee za svoji dve knjigi UHomme rompu (Človek v precepu) in La Soudure fratemelle (Bratovsko združevanje). Mediteransko nagrado za tujce je prejel Spanec Juan Goyti-solo za deli Barzakh in Cahiers de Sarajevo (Sarajevski zapiski), obe deli sta prevedem v francoščino. Nagradi, ki ju prispevajo regije južne Francije, znašata 50.000 frankov. Prvič podeljeno mladinsko nagrado pa so izročili Alžirki Maliki Mokeddem za roman UInterdite (Prepovedano), (dpa)
LJUBLJANA - V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je 26. aprila nastopil izjemni pianist Ivo Pogorelič. Na programu je imel dela: Slike z razstave M. P. Musorgskega, Preludij v cis-molu, op. 45 F. Chopina in Štiri Scherzova dela: op. 20 v h-molu, op. 31 v b-molu, op. 39 v cis-molu in op. 54 v e-duru. Pred razprodano in nabito polno dvorano (več kot 1.600 poslušalcev) je Pogorelič navdušil po vseh merilih klavirske igre; še več, tudi po tem ljubljanskem recitalu se je povzpel ali pa samo utrdil mesto med vodilnimi svetovnimi pianisti, skupaj s Pollinijem in Brendlom.
Pogoreličeva klavirska igra postaja fenomen, zgrajen na izjemni pianistovi tehniki in poglobljenem, izredno bogatem muzikalnem izrazu. Pogore-ličev klavirski ton je že sam zase fenomen. Čeprav
v	Ljubljani ni imel na voljo povsem neoporečnega instrumenta, je bil njegov skrajni forte in piano udarec nekaj povsem nezaslišanega. Igra rok in nog, njihova koordinacija, odličen spomin ter ago-gično in dinamično niansiranje pa dajo Pogoreliče-
vi	klavirski igri tisti Car, s katerim vsekakor sodi v sam vrh svetovne pianistike. Pogoreličev razvoj (rojen je bil 1958 v Beogradu in je hrvaški pianist!) se je nadaljeval od njegovih »incidentov«, ki so ga nazadnje pripeljali v sam vrh pianistike. Morda bi vse, kar smo slišali izpod prstov in nog Iva Pogore-liča v Ljubljani, zvenelo drugače v Haydnovi, Mozartovi in Beethovnovi klavirski glasbi.
Za obsežen, več kot 40 minut trajajoč cikel Slike z razstave Modesta Petroviča Musorgskega in za interludij s-Chopinovim Preludijem v cis-molu, op. 45, potem pa še za vse štiri Scherze velja, da jih Ivo Pogorelič oblikuje dovolj samosvoje, vendar še vedno v skladateljskih okvirih. Vse to daje Pogoreličevi glasbi, ki je v teh pogledih res samo njegova, izjemno individualen ton. Morda ta izjemni pianist komaj potrebuje instrument (klavir) in glasbo (skladatelje), ki jo igra. Kajti klavir in glasbeni zapisi določenih skladateljev so praktično že v njem. V njem samem - v Pogo-reliču - so glasbeni liki, ki jih umetnik preprosto le transformira, transparira.
Pianistova bogata in notranja fantazija je v tem trenutku več kot optična, kljub navedenim in večnim umetnikovim svobodam pa ostaja v mejah, okvirih in zavorah. Kajti Pogorelič je samosvoj le še do določenih meja, do meja najodličnejše in najbolj fine glasbene estetike. Ta pa vsekakor dominira nad vsem že zapisanim v odlični Pogoreličevi igri.
Tudi zato mu morda lahko odštejemo vse tiste zunajglasbene dogodke, ki so se tokrat obrobno dogajali na ljubljanski glasbeni sceni, ko je igral Ivo Pogorelič: od uvodne zamude, prek pomikanja instrumenta in klavirskega stola, do natančno določene dolžine odmora (ki ga je potem Pogorelič sebi v prid podaljšal za deset minut) do sklepa, ko se je
prihajal izjemno navdušeni publiki samo še priklanjat. Kljub temu pa slavni Ivo Pogorelič po tem koncertu, po klavirski igri, ki smo jo slišali tokrat, ostaja prvi svetovni pianist.
Franc Križnar
Opravičilo
Bralcem se opravičujemo, ker je tokrat zaradi tehničnih težav ob zaključku redakcije četrtkova rubrika Vabilo na razstave odpadla, Hvala za razumevanje.
Uredništvo
KULTURA
Willem de Kooning: Ženska II, 1952
PLES / RECENZIJA SOLO PLESNEGA PROJEKTA
Implozija in eksplozija telesa
Plesna komunikacija Vesne Lavrač ciklira dva svetova
Solo plesni projekt Vesne Lavrač premiera: cet. 21. 4. 1994 ob 20.30, Galerija SOU - Kapelica na Kersnikovi 4 ples in koreografija: Vesna Lavrač glasba: Michael Nyman luc: Miran SuSterSiC
kostumografija in makeup: Leonora Jakovljevič
producent: SOU v Ljubljani
LJUBLJANA - Cas ob koncu tisočletja na zemeljski obli ponuja tako kot vsako drugo obdobje svoje lastno zavedanje o človeštvu. Na prehodu se menjata pogled in izkušnje biti in bivanja. Poskusi sinteze in nova izhodišča so produkt različnih možnosti predhodne artikulacije. Prodreti dlje - ozavestiti -zavestnemu pragu dotlej neosvetljene vsebine in oblike se kaze kot širitev z idejo zaobje-tja celote in globalnosti. Spremembe se vršijo samo v polju podeljevanja pomena. Ce je doba Čezmorskih potovanj prinesla odkritje Amerike, Ce je doba znanstvenih posegov omogočila gledati subatomsko bližino in oddaljenost in sedaj ponuja ustvarjanje in komunikacijo z virtualnimi svetovi, lahko prav v slednjem vidimo smeri ozavešCanja »neznanih« prvin obstoja. Trdota materije se odstira v manj goste, bolj subtilne, tekoče snovi. Posledica je brisanje striktnih meja, ki jih je vzpostavila materialistična miselnost. Novo konstruirana percepcija se dotika duha in njegovih sposobnosti integriranja in transformiranja strukturnih zamejenosti.
Umetniška kreacija plesalke Vesne Lavrač je takšne vrste projekt. Njena plesna komunikacija ciklira dva svetova; prva stopnja zadeva svet na zahodu in svet na vzhodu, dva različna duhovno-zgodovin-ska principa, druga pa svet telesnosti in svet duha. Konkretno se to izraža skozi medij sodobne plesne emdicije in tradicionalnih mistiCno-magiCnih prvin starega človeka. Na nivoju skupne izkušnje je njena me-dialnost holistična, se pravi, da je tu zato, da nas vse zadeva, na nivoju osebne pa av-toafirmativna. Ko smo kot gledalci vstopili v realni prostor gledanja, smo bili že takoj na začetku potavljeni v del virtualnega, plesalki namenjenega prostora. V zatemnjeni atmosferi se nas je dotikalo (v kolikšni meri tudi dotaknilo, ve vsak sam) njeno krožno gibanje, kontraktirano dihanje in glasovne eksplozije. Ta uvodna iniciacija je Čistila polje artikulacije, aktivnega samogovora nje kot plesalke in reaktivnega nemega opisnega razgovora gledalca s samim seboj o tem, kaj gleda. Ples sam govori drugače, s konfiguracijo gibnih, energetiziranih stanj, zato je za vstop v njegovo razumevanje potreben ociscen, izpraznjen pomenski aparat, da bi bila pot v doživljanje iskrenejša, bolj resnična, predvsem pa bolj neposredna. V nada-
ljevanju je plesalka z dihanjem in izklicevanjem Se naprej ohranjala stik skupne intime. Potem ko smo zapustili njej namenjen Cas, je skozi plesno obliko predoCena vizualna dotikanja v gibanje odposlala svoje telo in njegovo energijo. Dinamika polja njenega učinkovanja je prepletala krožni val in raven udar naravnost naprej. Kaj pa se je pravzaprav dogajalo v centru njenega širjenja? Ce sledimo dihu in izdihu, ki sta bila integrativna elementa, potem je bilo telo vodeno skozi prihajanje vase in odhajanje ven iz sebe. V sodobni tehniki plesa težišče gibnega loka in napetosti izhaja iz stopal in se prenese v močno srediSCe okoli popka. Prav s tem pa se približa starim znanjem o popolni harmoniji telesa in duha, ki so ga gojile vzhodne kulture. Znanje o točki, kjer se ukine nasprotje (sploSno na primer dveh kultur, osebno dveh Čustvenih stanj, misli, površine in globine, duha in telesa...), ki se ga da neposredno spoznati prek paradoksa, omogoča, da navidezno spreminja svojo za-strtost in se pokaže v drugačni luči.
Dramaturški vidik plesalkinega prodora odzvanja v precizno mrežo implozije in eksplozije, ki druga drugo ves Cas lovita v cikel. V gibu si isce pot naprej in navznoter, pri tem pa ostaja v svojem centru, ki ga s postopnim naraščanjem CiSCenja energetskih predelov telesa Se intenzivira. ZaCenja se s koncentracijo v pubicnem polju, prenosom na centre volje, srca, grla, Cela in temena, se nakopičena skrita sila telesa osvobaja in brizga skozi zvočni kanal kot neartikuliran krik in skozi telo kot ekstatično tresenje. Ta proces prekinja izliv v novo obliko, umiritev v sproščenost mišičnega, pa tudi zavestnega stanja. Poznavalci in praktiki tovrstnih katarzičnih tehnik vedo, da je trenutek transformacije nakopičenih energij izredno precizno in subtilno samo-doživetje. V odvisnosti od odprtja zavestnega praga se kaže možnost drugačnega samospoznanja. Ker so pri tem prisotne velike koficine energije in po kakovosti izredno raznorodne, je za taksno delo potrebno obvladovanje, ki ga vodi zavestni duh. Bolj kot je Cist, toliko bolj je namera, ki jo posameznik doživi, rudimentama in transparentna.
Prosojnost pa je bistveni element, ki omogoča, da se človeško oko preseli iz ujetosti v temo v svet barv in svetlobe. V umetniškem smislu, sporočilnosti, namenjeni v človeško okolico, je plesalki Vesni Lavrač ta poskus v veliki meri uspel. V razgalitvi, izpostavi svojega primarnega življenjskega utripa v telesu živega bitja, ženske in plesalke, je videti plod večletnih izkušenj, zrelost, ki presega meje. Cikli, ki bi vrteli ljudi v drugačno razumevanje realnosti, v bližino njih samih, so veC kot potrebni.
Sonja Dular
LIKOVNA UMETNOST
Delo kot dogodek
Kako je lahko nekdo, ki je tako dober, tako zanič?
NEW YORK - Willem de Kooning v svojem dolgem življenju nikdar ni doživel popolnega in nezadržanega občudovanja, Četudi že desetletja velja za velikana avantgarde. Slikar in kipar, ki je 24. aprila praznoval 90. rojstni dan, se je postavil v prvo vrsto tistih, ki so s svojimi deli ameriški moderni zagotovili pomembno mesto'v svetovni zgodovini umetnosti. Kljub temu je bil vedno - iz najrazličnejših vzrokov - tarCa napadov.
»Njegove slike so degenerirane, nemoralne in odbijajoče,« je pisalo v New York Timesu o njegovi prvi samostojni razstavi leta 1948, s katero je naglo zaslovel in uspel. Se leta 1984 je nek kritik ob veliki retrospektivi njegovih del v newyorškem Wbitney-Museumu zapisal: »Misterij Kooninga je mogoCe zreducirati na eno samo vprašanje: Kako je lahko nekdo, ki je tako dober, tako zanič?« De Kooning, ki izvira z Nizozemske, pa je bil tudi eden najbolj spoštovanih umetnikov današnjega Časa in v ZDA, njegovi drugi domovini, kjer so ga idolizirali podobno kot Picassa v Franciji. Tega umetnik skorajda ni zaznal; nekoC je ponosno in presenečeno pripovedoval, da mu za veliko Picassovo razstavo pred nekaj leti v Muzeju modeme umetnosti ni bilo treba Čakati v dolgi vrsti za vstopnico. Leta 1926 je s pošiljko živine prispel v ZDA, pred tem pa si je z osemletnim obiskovanjem rotterdamske likovne akademije ob večerih pridobil temeljno izobrazbo. V New Yorku se je dolgo mukoma prebijal kot dekorater in pleskar. Sele leta 1935 se je zaCel imeti za slikarja.
»Umetnost me ne pomirja,« je nekoC izjavil, »vedno se počutim zamotanega v melodramo vulgarnosti.« Njegovih »vvomenscapes« (ženskih krajin) niso napadali le moralisti in feministke, ampak tudi umetniški Čistimi, ki so v njih zagledali izdajo principa abstraknega ekspresionizma. De Kooninga to ni skrbelo, tako ali tako je sovražil pogovore z novinarji in drugimi teoretiki o svojih delih. Oci, prsi, stegna, popek ali Čevlji z visokimi petami, vCasih tudi erotiziran obraz na njegovih slikah po mnenju njegovih občudovalcev nadaljujejo tradicijo Tiziana in Rubensa v pozno dvajseto stoletje. Njegov naCin slikanja so kritiki poimenovali »action painting« - Kooningu ni najpomembnejše sporočilo, temveč pojmuje svoje delo kot dogodek. Vedno znova so trdili, da zagotovo skicira z zaprtimi očmi, a umetniku se to nikakor ne zdi žalitev. »Fascinira me delati nekaj, pri Čemer ne morem biti gotov, kaj bo nastalo,« je njegovo umetniško vodilo. De Kooning je bil desetletja poročen s slikarko Elaine de Kooning. »Stojim v njegovi luCi, ne v njegovi senci,« je imela navado reci, preden je leta 1989 v starosti 69 let umrla. Medtem sta dolgo živela tudi ločeno in de Kooningu je edino hčerko Liso rodila druga ženska. Lisa je leta 1989 pred sodiščem dosegla, da so mu preprečili razpolaganje z imetjem, vrednim okrog 150 milijonov dolarjev, umetnik je namreč sredi osemdesetih let zbolel za neozdravljivo Alzheimerjevo boleznijo. V svoji hiši na Long Islandu pa kljub temu slika naprej. »Bolje kot kdajkoli,« pravijo njegovi umetniški prijatelji.
Helmut Rather, dpa
GLEDALIŠČE / NOVA HIŠA V NG
Edino gledališče, zgrajeno po vojni, bodo odprli junija
NOVA GORICA -Uradno odprtje nove gledališke hiše v Novi Gorici, v kateri bo poslej domovalo Primorsko dramsko gledališče, bo v Četrtek, 19. maja letos. To so sporočili javnosti na predvčerajšnji tiskovni konferenci, ki se je je med drugim udeležil tudi akademik Ciril Zlobec. Ob tej priložnosti bo odigrana tudi premierna predstava Krsta pri Savici slovenskega dramatika Dominika Smoleta v režiji Janeza Pipana. Na otvoritev bodo povabili najvišje državne in cerkvene oblasti, slovenske gledališčnike z obeh strani meje, saj želijo, kot so rekli na novinarski konferenci, povezati odprtje nove gledališke hiše z dnevom slovenskih igralcev.
Otvoritvene slovesnosti bodo pravza-
prav potekale do 11. junija, tako da bodo odprtja prvega in edinega novega gledališča na Slovenskem, zgrajenega po vojni, prišli na svoj raCun vsi, ki so z novogoriškem gledališčem in umetnostjo v tem mestu nasploh kakorkoli povezani. Ob vseh abonmajskih predstavah z^ devet gledaliških abonmajev bo gledališče v tem Času pripravilo še gostovanji dveh slovenskih gledališč. V njihovih prostorih bodo tudi štirje koncerti.
Do izteka letošnje gledališke sezone bodo naštudirali in konec junija uprizorili še eno gledališko delo, in sicer Cervantesovo komedijo Medigre v režiji Maria Uršiča. Napovedano Tirzo Damirja Zlatarja Freya pa bodo predstavili naslednjo sezono.
Vojko Cuder
Četrtek, 28. aprila 1994
NOVICE
Zadnja predstava
NOVA GORICA - V soboto, 16. aprila, se je zadnjic dvignila zavesa na gledališkem odru v solkanski dvorani. S predstavo Oče dramatika Augu-sta Strindberga se je ansambel Primorskega dramskega gledališča poslovil od te dvorane, ki mu je predstavljala dom od vsega začetka delovanja. Nobeno slovo ni lahko in tudi to ne, čeprav so bile v dosedanjih gledaliških prostorih razmere zelo utesnjene in za izvedbo nekaterih predstav celo nemogoče. Pa vendar so prav iz te gledališke dvorane šle v svet predstave, ki so prejemale nagrade na raznih gledaliških festivalih in tekmovanjih. H koncu gredo tudi zadnje priprave na prvo predstavo v novem gledališču. Predvidoma sredi maja naj bi novo gledališče v Novi Gorici »krstili« z uprizoritvijo dela Dominika Smoleta Krst pri Savici, v režiji Janeza Pipana. (V. C.)
Sarajevski dnevi poezije tretjič v Ljubljani
LJUBLJANA - 32. Sarajevski dnevi poezije bodo 11. maja v Cankarjevem domu. Poleg te ustanove jih organizirata še Društvo slovenskih pisateljev in društvo Ljiljan, katerega duša je sarajevski pesnik Josip Osti. Prav on je Dneve poezije preselil v Ljubljano in s tem ohranil njihovo kontinuiteto, saj bodo letos tu že tietjiC.Josip Osti bo otvoril prireditev s predstavitvijo poezije Marka Dizdara, ki jo bosta brala igralca MGL Violeta Tomič in Jožef Ropoša. Nato bodo nastopili slovenski pesniki Dane Zajc, Kajetan Kovic, Veno Taufer, Ervin Fritz, Tomaž Šalamun, Tone Kuntner, Milan Dekleva, Ivo Svetina, Milan Jesih, Iztok Osojnik, Boris A. Novak, Jure Potokar, Maja Vidmar, Aleš Debeljak in Uroš Zupan ter bosanski pesniki Zilhad Kljucanin, Selim Amaut, Mila VlašiC - GvozdiC, Žarko Samouk in Josip Osti. V glasbenem delu bosta nastopila Jani Kovačič in Orkestar kultumog vikenda djece iz BiH Vodnikova domačija pod vodstvom Vesne Andree - ZaimoviC. (L. M.)
Četrta medregionalna razstava
MURSKA SOBOTA - Po uspešno izvedenih prvih treh so v Galeriji Murska Sobota odprli četrto me-dregionalno razstavo. Projekt, za katerega je pobudo prispevala prav Galerija Murska Sobota, pripravljajo vsako leto v sodelovanju z galerijami in selektorji iz posameznih regij. Na tokratni se z deli na papirju, risbami in grafikami predstavljajo Jože Marinc (Dolenjski muzej Novo mesto), Herman Gvardjančič (Gorenjski muzej Kranj), Vida Slivniker-BelantiC (Galerija likovnih umetnosti Slovenj gradeč), Ivo Prančič (Mestna galerija Ljubljana), Stefan Galic (Galerija Murska Sobota), Rajmund Kocbek (Obalne galerije Piran), Samuel Grajfoner (Umetnostna galerija Maribor) in Jože Meglic (Galerija Delavskega doma v Zagorju). Izbor avtorjev in njihovih likovnih del je plod subjektivnih presoj posameznih selektorjev in se ga ne da povezati v zaključeno skupino - paC pa zrcali večplastno slojevitost aktualnih izraznih možnosti. Ideja o organiziranju medregionalnih razstav želi prispevati k boljšemu povezovanju in sodelovanju posameznih galerijskih ustanov. (V. U.)
Fotografska
mineštra



r
CELJE - Do 5. maja bo v Celju v dveh razstavnih prostorih - Likovnem salonu in Muzeju novejše zgodovine - na ogled izbor fotografij z mednarodnega natečaja Celje Salon ’94. Ker udeležencem ni bila zastavljena tematska omejitev, je razstava predvsem zelo neizenačena, svoj delež pa je dodala še mednarodna komisija.
Ta je med 2505 izdelki 655 avtorjev iz 40 držav izbrala 236 fotografij 167 avtorjev in izdelke predstavila na treh krajih. Ob otvoritvi prejšnji teden so prikazali diapozitive, v Likovni salon namestili barvne fotografije, v Muzej novejše zgodovine pa Crno-bele fotografije. Omenjena neuravnoteženost celjske razstave morda niti ne zmanjšuje njenega pomena. Kljub različnim tematikam, ki se jih lotevajo avtorji, je namreC mogoCe videti vse tehnike snemanja trenutkov, ki so že železen repertoar dobrih fotoreporterjev ali portretistov, tem pa se ob bok postavljajo posamezniki, ki še vedno lovijo trenutke in posebne naravne osvetlitve. Predvsem pri barvni fotografiji nekoliko motijo nekateri laboratorijski posegi, ki jih dandanes v svetu fotografije vse preradi uporabljajo. V Crno-belem izboru je tega manj in prav Crno-beli del celjske razstave ponovno dokazuje, da je pravo mojstrstvo skrito prav v poznavanju in obvladovanju navidez enostavnejšega.
Brane Piano
I

■nanHRMMMEmRBEH
JAR / TERORISTIČNI NAPAD
Bomba na letališču
Počilo ]e 15 minut po odprtju volišč
JOHANNESBURG - Včeraj je na johannesburškem letališču Jan Smuts odjeknila bombna eksplozija. Bomba je ranila približno 16 ljudi, od tega Štiri huje.
Avto bombo je razneslo le slabih 15 minut po odprtju volišC, policijski viri pa so sporočili, da za napad sumijo nekega belca, ki so ga priprli in ga Se zaslišujejo. Med ranjenimi naj bi bila tudi dva ruska diplomata in pilot švicarske letalske družbe Svvissair. Bomba je eksplodirala v drugem nadstropju letališkega poslopja, na parkirišču za tovorna vozila, ki Čakajo na tovor z mednarodnih letalskih linij. Eksplozija je naredila ogromne, kraterjem podobne luknje v zidovih, prebila je tla in uničila vse zasteklene površine v stavbi. Koščki stekla in betona so leteli po vsej stavbi in njeni okobci ter ranili veC ljudi.
Alan Thomhill je v bližini kraja eksplozije v avtu Čakal svojo ženo, ki je zaposlena kot hostesa. »Kar naenkrat je neznansko počilo, zračni udar pa me je vrgel na sedež za sovoznika. Vsa okobca je naenkrat postala temna. Ko sta se dim in prah nekoliko polegla, sem zaslišal, da v
bližini nekdo klice na pomoč. Izstopil sem in nedaleč od avtomobila oznoma njegovih ostankov zagledal letalskega Častnika, ki mu je eksplozija odtrgala nogo. V bstem trenutku so pripeljala že tudi prva reševalna vozba. Reševalci so bbi zares hitri,« je Thomhill pripovedoval svojo zgodbo novinarjem.
Policija je letakšče zaprla ter začela evakuirati in iskati morebitne storilce. Ranjence so odpeljati v bližnjo bolnišnico, kjer je eden od zdravnikov neuradno povedal, da ima letalski Častnik, uslužbenec Swissaira, hude poškodbe rok in nog, trebuha ter prsnega koša, vendar pa ni v smrtni nevarnosti.
PriCe so povedale, da je le nekaj trenutkov pred eksplozijo s prizorišča zelo hitro odpeljal neki belec, ki ga je policija pozneje odkrila in odpeljala na zaslišanje.
V bombnih napadih, ki spremljajo volitve v Južni Afriki, je do zdaj umrlo 21 ljudi, veliko pa jih je bilo ranjenih.Policija je na zaslišanje privedla 31 oseb, osumljenih, da so sodelovali pri pripravi in izvedbi terorističnih napadov v zadnjih tednih. (Reuter)
NOVICE
Izraelski napad na Hezbolah
SAIDA - Libanonska pobcija je sporočila, da je izraelsko letalstvo na jugu Libanona v pogorju Ikbm al Tufah napadlo položaje pronanskega Hezbolaha. Dva izraelska lovska bombnika sta izstrelila raketi zemlja-zrak. SoCasno je veC izraelskih letal uprizorilo domneven napad na nekatera druga območja na tem pogorju. Izraelska vojska občasno izvaja letalske napade na položaje Hezbolaha; med pogoji, ki jih Izrael postavlja za podpis mirovnega spora-zmna z Libanonom, je tudi zahteva, da libanonska vlada ALS vključi v svoje redne enote. Temu pa ostro nasprotuje Sirija, ki ima v Libanonu odločujoč vpliv. (AFP)
Britansko-nemški vrh
LONDON - Nemški kancler Helmut Kohl je vCeraj pripotoval v Veliko Britanijo, kjer se bo srečal s premierom Johnom Majorjem. Državnika bosta razpravljala o Bosni, o prihodnosti Evrope in širitvi Članstva na Vzhod. Kohlana rednem britansko-nemškem srečanju spremljajo finančni, gospodarski, zunanji, notranji in obrambni minister, ki se bodo sestati s svojimi britanskimi kolegi. (AFP)
Delorsa bo nasledil Dehaene
LONDON - Velika Britanija je pripravljena zmanjšati svojo podporo siru Leonu Brittnu, ki naj bi Jacquesa Delorsa nasledil na mestu predsednika Evropske komisije. Delorsu poteCe mandat konec leta in Velika Britanija je svoje upe stavila na podpredsednika komisije in nekdanjega ministra v vladi Margaret Thatcher. Večina držav dvanajsterice podpira belgijskega premiera Jean-Luca Dehaena, ki je požel mnogo odobravanja med belgijskim predsedovanjem EU, zameril pa se je Britancem, ki nasprotujejo njegovim zamislim o bolj centralizirani Evropi. Tretji kandidat za predsednika Evropske komisije je nizozemski premier Ru-ud Lubbers. (Reuter)
STRUKTURA NOVE VLADE V JUŽNI AFRIKI
Na volitvah od 26. do 28. aprila bodo izvolili regionalne in nacionalne parlamentarne poslance, število oddanih glasov bo odločalo o tem, koliko poslancev bodo izvolili v deželne skupščine.
Nacionalna skupščina:
200 članov z nacionalnih volilnih list in 200 z regionalnih.
Predsednik
(šef države)
Predsednikovi namestniki:
po eden iz vsake stranke, ki bo dobila več kot 80 sedežev.
Kabinet:
sestavljen iz strank, ki bodo dobile več 4 kot pet odstotkov glasov.
4
Deželne skupščine:
skupaj približno 500 članov; od 30 oo sto iz vsake od devetih provinc. Število sedežev bo znano, ko bodo število oddanih glasov v vsaki provinci delili s 50 tisoč.
Vsak volilec ima dva glasova - enega za poslanca v nacionalni skupščini in enega za poslanca v deželni skupščini. Volijo se stranke, ne posamezniki.
Nacionalna skupščina in senat morata v dveh letih skupaj izdelati novo ustavo, ali pa bo predsednik razpustil parlament in sklical nove volitve.
Senat:
90 članov - deset iz vsake province.
Ustavno sodišče:
imelo bo
as
P
_______REUTER
Mandeli se uresničujejo življenjske sanje
INANDA - Le nekaj ur po tem, ko so po vsej državi zaplapolale zastave, se je v zgodnjem sončnem jutru pred Solo, kjer je odprto volišče, pojavil Nelson Mandela. Uresničile so se mu življenjske sanje - sodelovati na demokratičnih volitvah.
Voditelj Afriškega narodnega kongresa je zbranim izjavil, da je ta dogodek »nepozaben«. Mandela, ki naj bi postal prvi temnopolti predsednik Južne Afrike, veselja ni skrival: »To je začetek novega obdobja. Era apartheida je za nami, prav tako čas pesimizma, nemirov in nesoglasij,« je izjavil Mandela, ko je oddal svoj volilni listič v šoti v pristaniškem kraju Ohlange, severno od Durbana. Dogodek je spremljalo veliko novinarjev, fotografov, policistov, vojakov, predstavnikov neodvisne volilne komisije in mednarodnih opazovalcev. Vsi so biti vidno vznemirjeni. Mandela je bil oblečen v rjave hlaCe in tanko oranžno srajco, obut je bil v sandale. Bil je bil vidno utrujen, kar gre pripisati dolgotrajni volilni kampanji. Po prihodu v šolo se je ustavil pri bližnjem spomeniku predsedniku in ustanovitelju ANG Johnu Dubeu, ki je leta 1900 ustanovil šolo v Ohlangeu, da bi biti tudi temnopolti Južnoa-
fričani deležni izobrazbe. Potem ko je na spomenik Dubeu položil venec, se je Mandela dvakrat priklonil in se napotil proti šoti, v kateri je že od torka odprto volišče.
Skrit oCem javnosti je oddal svoj glas za nacionalno skupščino, potem pa še za deželno skupščino. Ko je govoril v svojem imenu in imenu ANG, je potrdil, da je to glasovanje »uresničenje upanj in sanj, ki so jih gojiti desetletja - sanj o Južni Afriki, ki zastopa vse prebivalce«. Izrazil je željo, da bi njegov glas »vlil upanje vsem Južnoafričanom, da bodo spoznati, da so en sam narod«.
Zaradi spoznanja, da bodo imeti v novi vladi večino temnopolti, so mnogi belci postati vidno vznemirjeni. Mandela je zato obljubil: »Prizadevamo si, da bi pridobiti zaupanje tistih, ki se bojijo, da bodo pregla-šeni. Vztrajno sem se bojeval proti nadvladi belcev in tudi proti nadvladi Črncev.« Po tej kratki izjavi se je Mandela usedel v avto in se odpeljal. Pot ga je vodila mimo dolge vrste čakajočih volilcev, ki so prvič v življenju želeli okusiti demokracijo. Na spomeniku Johnu Dubeu je zapisano: »Iz somraka na blešCeCo svetlobo.«
Bryan Pearson / AFP
MEHIKA / VLADA IZGUBLJA MOC IN UGLED
Nesposobnost ministrov naj rešijo posebne komisije
Komisija, ki ji pravijo »Koordinacija za javno varnost naroda«, ni uspela omejiti števila ugrabitev
CIUDAD DE MENICO - Štiri mesece pred predsedniškimi volitvami se zdi vlada predsednika Carlosa Salinasa precej brez moCi, saj nenehno imenuje nove »komisije«, da bi pojasnile tista vprašanja, ki bi jih morala reševati posamezna ministrstva.
Najpomembnejša vprašanja zadnjih štirih mesecev (vstaja v Chiapasu, umor predsedniškega kandidata Luisa Donalda Colosia, javna varnost zaradi veC ugrabitev) namreč obravnavajo posebne komisije, ki jih je neposredno imenovalo predsedstvo. Prav to po mnenju poznavalcev še bolj spodjeda predsednikov ugled, ki ga že tako ali tako načenjata korupcija in preobsežen birokratski aparat, kar priznavajo celo njegovi najvišji predstavniki. Zaradi te šibkosti dobivajo vse večjo težo tudi obdolžitve o centralizaciji in avtoritarnem vodenju, ki jih opozicija naslavlja predsedniku in njegovi stranki, Revolucionarni institucionalni stranki (PRI), ki je na oblasti že 65 let.
Najnovejšo komisijo z imenom »koordinacija za javno varnost naroda« je pred-
sedstvo imenovalo v ponedeljek zveCer. Njeno imenovanje je ironično sovpadlo z novo ugrabitvijo. Neznanci so namreC sočasno ugrabiti Angela Lozado Moreno, sina lastnika verige supermarketov Gigante. To se je zgodilo komaj 40 dni po ugrabitvi bančnika Alfreda Harpa He-luja, predsednika skupine Banamex-Accival. Nova komisija, ki ji predseduje minister za delo Arsenio Farell, naj bi »koordinirala« skrb za javno varnost pri ministrstvih za notranje zadeve, pravosodje in obrambo ter zveznem oddelku za prestolnico, je zapisalo predsedstvo v svojem uradnem sporočilu. 2e pred nekaj dnevi je predsednik imenoval posebno komisijo, ki jo sestavljajo »ugledni državljani«. Raziskala naj bi okoliščine umora Luisa Donalda Colosia, predsedniškega kandidata PRI, ki je bil umorjen 23. marca. Komisijo so ustanoviti po tem, ko so že imenovali »posebnega preiskovalca«, državnega tožilca Miguela Montesa, da razišče to vprašanje. To imenovanje, do katerega je prišlo pet dni po umoru, je mnoge osupni-
lo, saj bi moral takšno preiskavo opraviti zvezni minister za pravosodje in policijo Diego Valades. Da ne bi zaostali, so poslanci PRI istega dne sprejeli sklep, da bodo tudi sami imenovali parlamentarno komisijo za preiskavo. Kljub temu je še nejasno, kako je bila preiskava vodena, uradne oblasti, skupaj s posebnim preiskovalcem in posebnimi komisijami, pa molčijo. Imenovanje posebnih komisij se je zaenkrat konec januarja zaključilo z imenovanjem Manuela Ca-macha Sotisa kot »posebnega komisarja«, ki naj bi vzpostavil dialog z Zapatisticno vojsko nacionalne osvoboditve (EZLN), gverilskim gibanjem, ki je v začetku letošnjega leta v Chiapasu vodilo upor.
Zadevo bi moral po pričakovanjih obravnavati notranji minister Patrocinio Gonzalez Garrido, vendar se je znašel v ognju kritik, saj je bil tudi guverner Chiapasa, zaradi Cesar so ga hitro zamenjali. Kljub temu pa bi po ustavi preiskavo o tem vprašanju vsekakor moral voditi sedanji notranji minister Jorge Carpizo.
Noel Lorthiois / AFP
RUSIJA / PRITISKI NACIONALISTOV
Usoda ruskoameiiških vojaških vaj še vedno negotova
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se je uklonil pritisku nacionalistov in svojega obrambnega ministra Pavla GraCova pozval, naj še enkrat preudari odločitev, da bo Rusija julija z ameriško vojsko izvedla vojaške manevre na planotah ob Volgi, v bližini mesta Orenburg. Ruski tiskovni predstavnik Kostikov je novinarjem povedal: »Predsednik je obrambnemu ministru svetoval, naj vnovič pretehta izvedbo skupnih vojaških vaj z Američani, pri tem pa naj upošteva tudi kritike ruske javnosti.«
ZDA se z nenadno spre-membo mišljenja v ruskem političnem vrhu niso sprijaznile, saj skupni manevri po njihovem mnenju simbolizirajo tesnejše sodelovanje med nekdanjima sovražnicama iz obdobja hladne vojne. Ameriški sekretar za obrambo Wil-liam Perry je ruskega obrambnega ministra GraCova sicer poklical zaradi izmenjave mnenj o bosanski krizi, med pogovorom pa je načel tudi temo sku-
pnih vojaških vaj in svojega sogovornika zaprosil, naj prepreči preklic manevrov, ki naj bi se jih udeležilo približno 1500 vojakov z vsake strani.
Ruski vojaški vrh je na kritike nacionalističnega Časopisja in javnosti sicer s prepričanjem odgovarjal, da so skupne vaje nujno potrebne zaradi boljšega sodelovanja v mirovnih in morebitnih oboroženih akcijah pod okriljem Združenih narodov, ko pa so Moskvo obiskali zahodni vojaški predstavniki, so bili v vojaškem vrhu zadržani in so nasprotovali skupnim manevrom.
Medtem ko so si Američani prizadevali prepričati ruski vojaški vrh, naj doseže, da politično vodstvo ne bi preklicalo manevrov, so se v Bruslju sestati predstavniki zveze Nato in vojaški poveljniki držav Članic nekdanjega Varšavskega sporazuma. Pogovarjali so se o bosanski krizi, o ruskem pristopu k Natovemu Partnerstvu za mir in o skupnih vojaških vajah.
(Reuter)
O čem pišejo drugje po svetu
O vojni v Bosni
»Načeloma je srbska vojska vCeraj, ko se je iztekel Natov ultimat, umaknila svoje Čete in težko orožje iz 20-kilometrskega obroCa okoli Goražda. Po trditvah Natovih strokovnjakov so Čete generala Mladiča z zavzetjem mesta skoraj dosegle svoj cilj, Čeprav so morale mesto prepustiti modrim Čeladam. Z obleganjem Goražda so Srbi Četam bosanske vlade vzeli pomembno komunikacijsko pot, izhodišče za protiofenzive, predvsem pa so jim preprečili uporabo tovarne orožja. Deset tisoC Mladičevih mož ter 65 tankov in topov, kolikor so jih našteti med obleganjem Goražda, lahko Srbi zdaj uporabijo za druge vojaške akcije, zlasti pri spornem koridorju pri Brčkem na severu Bosne.« (Liberation, Pariz)
»Za Nemčijo, ki je vedno težila po prevladi v Evropi, je moCna država v južni Evropi - ki nastaja okoli Srbije - zelo neugodna. Zato je bila njena politika vedno usmerjena k razpadu Jugoslavije in slabitvi Srbije. To je še bolj v interesu Avstrije in Madžarske... Nemška diplomacija je sodobne pojme narodovih pravic, kakršni sta nedotakljivost meja in pravica do samoodločbe, zavedno ali nezavedno uporabila za krinko svoje tradicionalne politike. Prav zato sta Nemčija in Avstrija podprli odcepitev Slovenije in Hrvaške, takoj ko so se te težnje začele razvijati. Nemčija je imela vedno posebne interese na Balkanu, zato je začela izvajati tudi pritisk na svoje evropske zaveznice.« (Novaja Ešednjevnaja Gazeta, Moskva)
O volitvah v Južni Afriki
»Vseeno je, katere izzive mora premagati Južna Afrika, zgodovinskega pomena je dejstvo, da je okoli 20 milijonov zapostavljenih Črncev ta teden na Črepinjah apartheida združenih v političnem procesu odločanja. Strukture starega sistema so začele popuščati že v 80. letih, vendar so le redki predvideli, da bo desetletje pozneje večina Črnskega prebivalstva stala na pragu prevzema moCi... Obstaja velika nevarnost, da bo v deželi zavladala nova oblika avtoritarnega gospostva. Vendar nas to ne sme odvrniti od praznovanja zadnjega dejanja dekolonizacije Afrike - skoraj 350 let po tem, ko so prvi Holandci stopili na rt.« (Daily Tele-graph, London)
»Zdaj že nekdanji predsednik Frederik de Klerk, ki izhaja iz jedra zagovornikov apartheida, je v tej drami odigral vlogo, kakršno je imel v Sovjetski zvezi Mihail Gorbačov: namesto da bi z nasiljem branil Čedalje krivicnejši sistem, je dovolil, da je stari red razpadel. Za gradnjo novega pa, upajmo, še ni prepozno.« (Der Standard, Dunaj)
DANSS PO SVETU
JOHANNESB UR G - Zadnji dan vohtev
BUKAREŠTA - Obisk bosanskega predsednika Izetbegoviča
ATENE - Sestanek Europola o terorizmu in trgovini z mamiti
MOSKVA - Predvidoma podpis Jelcinovega sporazma o družbenem miru
BIH / PO IZTEKU NATOVEGA ULTIMATA BOSANSKIM SRBOM
Dvojni praznik Goražda: umik Sibov in pitna voda
\/ Sarajevu so odprli britansko veleposlaništvo
GORAZDE, SARAJEVO, ŽENEVA - Včeraj so imeli v skoraj porušenem Gorazdu pravi praznik, saj je v mesto prispel konvoj z vodnimi Črpalkami in vso potrebno opremo za vnovično vzpostavitev vodovodnega omrežja, ki so ga Srbi uničili že pred slabim mesecem, ko so zaceli napadati mesto. Z opremo je v mesto prišlo tudi šest velikih cistern z vodo, saj so delavci mednarodnih organizacij opozorih, da utegnejo zaradi pomanjkanja neoporečne pitne vode izbruhniti različne epidemije. Srbi so nadaljevali umik svojih enot in oborožitve iz okolice Gorazda. Na »prepovedanem območju« je ostalo le Se nekaj nevoznih tankov.
Posebni odposlanec Organizacije združenih narodov JasuSi Akaši je bil s srbskim umikom zadovoljen, zato je takoj po izteku ultimata sporočil, da ne bo ukazal letalskih napadov. Enote OZN budno nadzirajo dvajsetkilometrsko »prepovedano območje« v okolici Goražda.
Bosanski Srbi so včeraj obdolžili mednarodno skupnost, da je nasedla lažnim podatkom o žrtvah v Gorazdu, k širjenju te »muslimanske antipropagande« pa naj bi ključno pripomogle prav organizacije, ki jih je v Bosno poslala mednarodna skupnost. Tiskovni predstavnik Visokega komisariata za begunce pri
Združenih narodih Peter Kessler pa zagovarja objavljene številke: »Mogoče je, da so se nekateri, ki so podlegli ranam, hkrati znašli na listi ranjenih in mrtvih.«
V Bosno prihajajo novi ljudje, ki bodo poročali o tamkajšnjih razmerah. V Sarajevu je namreč vCeraj zaplapolala britanska zastava in zaznamovala odprtje
veleposlaništva. Britanci so pogumnega diplomata Roberta Barnetta opremili z lahkim oklepnim avtomobilom, neprebojnim jopičem, zalogo hrane in prenosno radijsko postajo, njegova naloga pa bo poročati o položaju v nekdanji jugoslovanski republiki.
Vojna v Bosni ne pretresa le ozemlja nekdanje Ju-
goslavije, ampak tudi tujino. Novi voditelj francoske komunistične partije je namreč ameriške in britanske medije ter »vse dobro obveščene« pozval, naj objavijo, kdo oziroma katera država ne spoštuje embarga na uvoz orožja v nekdanjo Jugoslavijo. Na potezi so torej novinarji...
(Reuter)
Prebivalci Goražda se vračajo domov (Telefoto: AP)
Washingtonu je že tretjič letos močno odleglo
VVASHINGTON - Ko je admiral Leighon W. Smith, poveljnik sil vojaške zveze Nato za južno Evropo, skupaj s poveljniki zaščitnih sil OZN v sredo ob dveh zjutraj povedal, da severnoatlantska vojaška letala ne bodo napadla srbskih sil okrog Goražda, so si oddahnili tudi v VVashingtonu. Zaradi pokvarjenega tanka ne bomo zaCeh vojne, je umik srbskega težkega orožja iz 20-kilometrskega prepovedanega območja okrog Goražda komentiral poveljnik modrih Čelad general Rose. Pentagon in Bela hiša soglašata. Že tretjič letos so se za las umaknili večjemu vojaškemu spopadu na Balkanu, ki bi močno zapletel dnevni red ameriškega predsednika Billa Clintona.
Sedanja ameriška vlada se namerava se naprej bolj posvečati notranjepolitičnim reformam kot mednarodnim krizam. Hkrati pa v VVashingtonu poudarjajo, da je z ulitmatom Srbom vojaška zveza Nato vnovič dokazala svojo verodostojnost.
Obrambni minister Perry je povedal, da lahko letalom v italijanskih vojaških oporiščih kadarkoli
spet ukažejo bojno pripravljenost, Ce bodo Srbi kršili zahteve mednarodne skupnosti.
Tako kot Evropejci tudi Američani molčijo o strateških pomanjkljivostih zadnjega ultimata Srbom. Umik iz okolice Goražda ne bo prizadel srbskih vojaških ciljev v Bosni. Vojaški strokovnjaki v ZDA opozarjajo, da Srbom ni treba zavzeti obleganih mest. Ce bodo še naprej obvladovali 70 odstotkov Bosne, bo življenje v Goraždu in drugje dovolj neznosno tudi brez srbske zasedbe.
Združene države Amerike in vojaška zveza Nato se niso doslej niti z besedo vprašale o zakonitosti srbske zasedbe v Bosni. Ce bi se, bi morale ukrepati. Tako pa se lahko zdaj razglasijo za zmagovalce vsi razen prebivalcev Goražda in drugih muslimanskih otokov v Bosni. Zahod lahko trdi, da so se Srbi uma-knili zaradi grožnje vojaškega obračuna, Srbi pa lahko upravičeno ugotovijo, da se igrajo igro mačke z mišjo z najmočnejšimi državami sveta. Videti je, da enaka usoda čaka mirovno pobudo, ki jo skupaj z evropskimi zunanjimi ministri in
ruskim kolegom Andrejem Kozirje-vom pripravlja ameriški državni sekretar VVarren Christopher. Ker Zahod še ni pripravljen podpreti svojih zahtev z edinim jezikom, ki ga razumejo Srbi - s silo - bodo pogajanja spet določati Pale in Beograd.
Edina odprta vrata, ki so jih na Balkanu pustiti Američani, je zavrnitev pošiljanja vojakov na balkanska bojišča. Ne le zato, ker bi bila taksna poteza pravi mati politični samomor Clintonove administracije, saj bi jo raztrgati kritiki podreditve ameriških vojakov poveljnikom OZN. Vojaki z modrimi Čeladami, talci neodločne mednarodne politike, zdaj predvsem ovirajo vojaški obračun s Srbi.
Ameriška veleposlanica v OZN Madeleine Albright se je zato ostro sporekla s posebnim odposlancem generalnega sekretarja OZN Jasusijem AkaSijem. AkaSija, ki je Američane obdolžil strahopetnosti, ker ne pošljejo vojakov v Bosno, je Albraightova spomnila, da je samo javni uslužbenec in da nima pravice dolžiti tistih, ki mu režejo vsakdanji kruh.
Barbara KramZar
BALKAN / 650 KILOMETROV DOLGA KAČA SRBSKIH OZEMELJ
Koridor od Knina do Beograda
Cesta in nekaj zemlje okrog nje pomeni uresničenje sanj o Veliki Srbiji
KNIN - Na območjih, kjer živijo Srbi, se imenuje preprosto »koridor«: gre za 650 kilometrov dolgo asfaltno cesto, ki predstavlja edino povezavo med Beogradom in dvema srbskima »republikama«, ki sta v vojni s Hrvati in Muslimani. Na vec krajih so postavljene pregrade, vendar koridor kljub temu daje videz nepretrgane povezave, tako da je dejanska uresničitev Velike Srbije, o kateri sanjajo srbski nacionalisti.
Po cesti med Kninom in Beogradom vozijo dolge kolone tovornjakov znamke Famos in Raba, ki bosanskim Srbom in tistim na Hrvaškem dovažajo življenjske potrebščine in orožje. Ministrstvo za notranje zadeve samozvane Republike Srbske krajine je dopisniku agencije AFP izdalo posebno dovoljenje za potovanje po območjih, ki jih nadzorujejo Srbi, torej tudi za območja Srbske republike v Bosni in ozemlje nove Jugoslavije, ki jo sestavljata Srbija in Cma gora.
Nekaj kilometrov od Knina pot pelje stran od doline reke Krke in se vije pod vrhovi Planine, ki jih še pokriva sneg. Zaradi idilične pokrajine in dobre ceste, ki se ovinkasto spušča, popotnik pozabi, da je v vojnem pasu. A le za kratek cas, kajti v bližini KljuCa je nekaj muslimanskih hiš povsem porušenih, nekatere so brez streh, druge povsem požgane. Takrat se Človek spomni na etnično CišCe-nje, ki se je zaCelo že pred dvema letoma.
V Sanskem Mostu, ki je tudi napol porušen, popotnika sprejmejo zaničljivi in začudeni pogledi. V Prijedorju so ljudje prestrašeni, saj se živo spominjajo nedavnih umorov Muslimanov. Enako nelagodno se počutijo tudi Srbi, takoj ko slišijo pogovore o medetnicnih odnosih. V Banjaluki je ozračje manj napeto, vendar pa je cesta, ki vodi v muslimanski predel Vrbanja, zaprta. Pred cestno zaporo je dolga vrsta ljudi, ki Čakajo na odhod v organizaciji Viso-
Meja med Hrvaško in Srbsko republiko Krajino je dobro varovana (Foto: S. Ježina)
kega komisariata za begunce. Po cestah je opaziti razkošne nemške avtomobile. Na račun gospodarskih ukrepov so nekateri obogateli, nastala je nova buržoazija. Cesta je v zelo slabem stanju in velikim luknjam se je treba izogibati. Tudi v Derventi je veliko hiš porušenih, vendar pa je težko reci, katere so bile poškodovane med boji in katere so bile porušene namenoma. Ob cesti je velikansko odlagališče smeti. V bližini Brčkega je
mogoče čutiti, da frontna Črta ni daleč. Bosanska vojska, ki jo sestavljajo predvsem Muslimani, si je prizadevala presekati koridor, zato je na njem polno preprek. Veliko je tudi vojaških vozil. Na obrežju reke Save, ki je pod srbsko oblastjo, leži prevrnjena ladja. Malo naprej table opozarjajo na mine, ki so zakopane ob obrežju.
Obmejno območje pa doživlja pravi razcvet: hiše so nepoškodovane, vrtovi obdelani. Na pročeljih vi-
sijo table za brezcarinske prodajalne, kupite pa lahko pomaranče, sokove in alkoholne pijače.
Jugoslovanski cariniki in policisti niso pretirano natančni. Cesta se nekaj kilometrov vije po ozki dolini, potem pa zavije na avtocesto Zagreb-Beograd. Vozila so prava redkost, cestnina pa znaša 15 mark. Mesto, za katerega Srbi pravijo, da je njihova prestolnica, je oddaljeno le še 70 kilometrov.
Michel Viatteau / AFP
HRVAŠKA / STAVKA PROFESORJEV
Vlada zavrnila zahteve in uvedla delovno obveznost
ZAGREB - Hrvaška vlada je v sredo končala stavko srednješolskih profesorjev, tako da je za vse stavkajoče uvedla delovno obveznost. Teža uvedbe delovne obveznosti ustreza teži mobilizacije, zato si bo le malo profesorjev drznilo nadaljevati stavko, Čeprav je sindikati srednješolskih profesorjev niso odpovedali. Ze od srede na Hrvaškem stavkajo tudi delavci visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov, uslužbenci na osnovnih šolah in v predšolskih ustanovah pa so stavko končali.
Za vlado in stavkajoče je bila ključna noC s torka na sredo, ko so se po posredovanju zagrebškega nadškofa in kardinala Franja Kuhariča (obiskali so ga sindikalci) srečali predstavniki vlade in sindikata. Kardinal Kuharič je organiziral srečanje, na katerem so predstavniki vlade ter sindikatov predšolskih in osnovnošolskih ustanov podpisali sporazum. Zataknilo pa se je pri sporazumu s sindikatom uslužbencev na srednjih šolah, saj je predsednica sindikata Vesna Kanižaj zavrnila podpis sporazu-
ma, ker naj bi vlada ne bila pripravljena izpolniti niti polovice zahtev stavkajočih, predvsem povišanja plač ter zamenjave ministrice za kulturo, šolstvo in šport Vesne Girardi -Jurkič. Vlada je privolila le v reorganizacijo ministrstva za kulturo in šolstvo, o plačah pa naj bi razpravljali pozneje.
Hrvaška vlada noCe niti slišati o povišanju plaC za 70 odstotkov, kot so zahtevali stavkajoči. Po besedah premiera Nikice Valentiča bi popuščanje stavkajočim predstavljalo »neposredno ogrožanje stabilizacijskega programa«. »Ze Ce bi plaCe povišati samo za 30 ati 40 odstotkov, bi bilo s programom konec,« meni hrvaški premier in trdi, da bi sledila povečanje inflacije in realen padec osebnih dohodkov prav v najbolj kritičnem trenutku izvedbe stabilizacijskega programa. »Ne mislite, da bo Svetovna banka odobrila posojilo državi, kjer zaradi pritiska množic z ulice spreminjajo proračun in kjer od programa odstopijo že drugi oziroma tretji mesec,« je še povedal Valentič.
Darko Pavicič
Bulatovič napoveduje težave Sloveniji in Hrvaški
PODGORICA - Črnogorski predsednik Momir Bulatovič je včeraj povedal, da je razpad Jugoslavije povzročil veliko neprijetnosti vsem državljanom te države in da je to končno postalo jasno tudi tistim, ki so, kot je rekel Bulatovič, »z begom od nas poleg sovraštva in brutalnosti pokazali tudi zgodovinsko nezrelost in naivnost«.
V svojem govoru ob dnevu državnosti nove Jugoslavije je napadel predvsem Slovenijo in Hrvaško, ki sta po njegovih besedah »nasedli obetavnim besedam evropskih in svetovnih veljakov, ki pa svojih obljub zdaj nočejo izpolniti«. Novinarjem je povedal, da nikakor noče biti privoščljiv, prepričan pa je, da obe državi že v bližnji prihodnosti čakajo velike težave, predvsem zaradi revizije osimskih sporazumov.
O vojni v Bosni je predsednik Bulatovič povedal, da bi lahko na tem območju vzpostaviti mir že v nekaj tednih, Ce bi to hotele tudi velike sile, predvsem Amerika.
Ocenil je, da je imela Jugoslavija do zdaj v mirovnem procesu skrajno kooperativno in konstruktivno vlogo. Pri tem je izrekel priznanje pogajalskim prizadevanjem srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, Cigar stališča, s katerimi je omajal celo najtrdnejše, ameriško prepričanje o utemeljenosti ukrepov proti Jugoslaviji, podpirajo najpomembnejši in najvplivnejši možje svetovne politike.
Vesna BanoviC
SLOVENSKI PROGRAMI
ST SLOVENIJA 1
B.A. Novak: StotisoCnoga, lutkovna predstava LGL
Zmaj iz tunela, risanka
Smesko med črkami ali plesna abeceda
Voziček za vodo, EBU drama
Po domače
Poročila
Studio City, ponovitev
Svet poroča, ponovitev
Osmi dan, ponovitev
Porabski utrinki, oddaja madžarske TV
TV dnevnik 1
2iv žav
18.00
18.45
19.10
19.30
20.10 20.35
21.30 22.15
22.40
23.10
00.00
Regionalni studio Maribor Abc-itd, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2. vreme, Šport Zarisce
Četrtkove posebnosti:
Ustinov se pogovarja s Pavarottijem Tednik
TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova
To je ljubezen, 8/19 del angleške nanizanke Ljubosumnost
Glavni osumljenec III., 3/4 del angleške nadaljevanke Igrajo: Helen Miren, Peter Capaldi. David Thevvlis, Tom Bell, Mark Strong, Michael J. S Shannon, Terence Hardiman in drugi; scenarij Linda La Plante; režija David Drury.
Sence preteklosti Video strani
IT SLOVENIJA 2
14.30
14.50
16.25
17.10
17.40
18.40
19.10
19.30
20.10
21.05
22.15
23.50
Video strani Kinoteka - Fritz Lang:
ESnapurski tiger, nemški film, 1958 Strta srca, 7/16 del francoske nadaljevanke Čedalje večje sovraštvo Sova, ponovitev
Popolna tujca, 7/22 del ameriške nanizanke Govori!
Glavni osumljenec III., 2/4 del angleške nadaljevanke
Alibi
Ze veste
Poslovna borza
Dnevnik 2
Nebo nad Zenavljami ali Dan, ko nam je Evropa padla na
glavo, dokumentarni film
Povečava: Avantgarda
Sprehod po Vittorialu
Splav meduze, slovenski film, 1980
Film Karpa Godine
Video strani
A KANALA
07.00
07.15
12.00
12.15 13.05 13.35 14.30 14.45 16.20 16.25
16.40
17.10
17.40
19.10 20.00
20.30
21.00
21.20
22.50
23.20
23.40
23.45
00.00
Borza dela Video strani Na velikem platnu
Luc svetlobe, ponovitev 153. dela ameriške nanizanke
Rock starine, ponovitev 63. oddaje
CMT
Borza dela CMT
Spot tedna Na velikem platnu
Risanke iz Berlina, ponovitev dokumentarca DW Učna leta, ponovitev 11. dela Dokument mrličev, pon. dokumentarnega filma LuC svetlobe, 154. del ameriške nadaljevanke Magnetoskop, glasbena oddaja
Gost tokratne oddaje je Zoran Predin. Z njim bo dogodke na slovenski glasbeni sceni komentirala voditeljica oddaje Sonja Javornik.
Drakula, 9. del ameriške serije Poročila
Zarota, ameriška kriminalka
Ruske tržnice na Poljskem, dokumentarec DW
Poročila
Spot tedna
Na velikem platnu
CMT
00.45
Borza dela
£Sny M MTV (62. kanal)
15.20
17.00
19.00 19.10
19.20 20.05
20.20
21.55
Bravo, Maestro, kulinarična oddaja Program Discovery Obvestila in napoved filmov Risanka
Bravo, Maestro; 19.30 TV Akvarij Video spoti
Cold Sweat. ameriški triler
Igrajo: Charles Bronson, James Mason, Liv Ulbnan in drugi. Video strani
23.00
01.00
Program Discovery Adult Channel
& RAI 1
RETE 4
§? Koper
OtD
Hrvaška 1
Jutranja odd. Unomatti-na, vmes dnevnik, 7.35 gospodarstvo Dnevnik in Odprti prostor, 10.00 dnevnik Film: La guida indiana (vestern, ’59), vmes (11.00) dnevnik, risanke Nan,: Blue jeans Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik
Znanstveni tednik Dok.: Kvarkov svet Nan.: Saranno famosi Mladinski variete: Uno per tutti, vmes variete, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Dnevnik
Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Variete: Grazie mille!!! (vodi Nino Frassica) Vreme, dnevnik, šport Variete: Grazie mille!!! Variete: Variete: I cervel-loni (vodita Paolo Bono-lis, Gene Gnocchi) Aktualno: Ob 23. uri Aktualno: A grandi cifre (vodi Angela Buttiglione) Dnevnik in vreme Dok. DSE Sapere Film: Accademia mor-tuaria (kom., ZDA ’86) Film: Vijeta -11 vincitore
RAI 2
RAI 3
Jutranja oddaja Kulturni dnevnik Tortu-ga, 9.00 Piccola posta, 9.15 Euronevvs, 9.30 Ze-nith, 10.00 DSE Parlato semplice
Dnevnik 3 iz Milana TGR E - O gospodarstvu J Dove sono i Pirenei?
101 Deželne vesti OI Popoldanski dnevnik
	Nanizanka, 7.45 nad.	
	Piccola Cenerentola, 8.30 Valentina	
	Variete: Buona giornata,	
	vmes 9.10 nad. Pantanal,	
	10.25 Guadalupe, Febbre d’amore, 11.50 Maddale-	
	na, 12.30 Antonella,	
	(11.30) dnevnik	
	Dnevnik	
	Nad.: Sentieri, 15.05 Pri-mo amore, 15.40 Princi-pessa, 16.15 Topazio	
	Kviz: La verita, 17.30 dnevnik	
	Rubrika o lepoti	
	Aktualno: Funari News, 19.00 dnevnik	
	Nad.: Matrimonio proibi-	
	to, 21.30 Cuore selvaggio	
	Film:Omicidio a luči ros-se (dram., '84, i. M. Grif-fith), 23.45 dnevnik	
	Pregled tiska	
	Film (kom.)	
CANALE 5
Dok.: V kraljestvu narave Oddaja za najmlajse Dnevnik Euronews Nan.: Lassie, 9.30 II medico di campagna Nad.: Quando si ama Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme
Nad.: Santa Barbara, 14.45 Beautiful I suoi primi 40 anni (vodi Enza Sampo)
Dnevnik
Kronike v Živo: Detto tra noi
Dnevnik, 17.05 TG 2 Nonsolonero Pogum življenja Športne vestiin vreme In viaggio con Sereno va-riabile
Nan.: Hunter Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Seduzione pericd-losa (krim., ZDA ’89, i. Al Pacino, E. Barkin) Aktualno: Le ragioni del cuore
Dnevnik dosje in vreme IP v košarki play off
ITALIA 1
# TELE 4
	Regione 7-Dezelni tednik	
	Šport: Derby, smučanje,	m
	15.30 mountain bike, odbojka, 16.15 kolesarstvo	
	Dok: Novecitta, 17.00 mladinska odd. Green	
	Znanstveni dnevnik	(S
	Dok.; Geo	
	Šport, Insieme, -vneme	
	Dnevnik, deželne vesti	
	BlobCartoon, Blob, Una cartolina	
	Aktualno: 11 rosso e il ne-ro (vodi M. Santoro)	
	Dnevnik	
Rygy	Šport: E’ quasigol	
tufcill	Dnevnik in vreme	
19.30, 22.45 Dogodki in odmevi
Film: Ali’ ombra della Časa Bianca (biog.)
MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Piano piano non ti agitaie (kom., ’67)
Variete: Tappeto volante Film: Agente 007, solo per i tuoi occhi (’81)
Euronevvs - TV novice »Rotocalco Nostrano«, oddajo pripravlja Ketty Kovačič Svet danes Slovenski program: Primorski forum Primorska poslovno Primorska kronika TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program:
Bigfoot in divji deček, serija;
Darovi narave, dok. serija Meridiani, aktualna tema Achtung Baby!, oddaja o kulturi No Comment TV dnevnik Slovenski program: Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno glasbena oddaja
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Sara vero? Aktualno; Agenzia matri-moniale
Otroški variete, vmes risanke in Bim bum bam Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (E. Greggio, Ric)
Film: High Spirits-Fanta-smi da legare (fant., ZDA '88, i. P. 0'Toole)
Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5
CDIMP5 Avstrija 1
31 Otroški variete Nanizanke
2	Odprti studio, Fatti e mi-sfatti
Nan.: Licia la dolce
3	Otroški variete Odprti studio Varieteja: Non & la RAL 16.05 Smile
Nan.: I ragazzi della pra-teria
Variete: Bermy Hill Šport studio
Nan.: Power Rangers, 18.30 I miei dne papa, 19.00 Genitori in blue jeans
Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills Variete: Yogurt Nogometni pokali Aktualno: Tu Italija Šport studio
Cas v sliki
Pri Huxtablovih
Zemlja in ljudje
Slika Avstrije
Prava prijatelja, am. film
Cas v sliki
Mi
Družinske vezi Dediščina oCetov, 4. del Otroški program Čudežni napoj Smrkci Pisani tednik KremenCkovi Wurlitzer Cas v sliki
Gozdarska hiša Falkenau,
serija
Znanost
Cas v sliki
RdeCi ptic, 3/7 del serije Pogledi od strani Hunter, 3/23 del ameriške serije
Obesite ga visoko, ameriški vestem
Igrajo: Clint Eastwood, Inger Stevens, Pat Hingle in drugi; režija Ted Post. Cas v sliki
Dvigalo na morišče, francoska psih. kriminalka Poročila
□l E3 Avstrija 2
	Tisoč mojstrovin:	
	Mary Cassat: Kopel	
	Lipova ulica, serija:	
	Tirani Moje podvodne dogodiv-	
	ščine, 4. del:	
	Potapljaška naprava	
	Zveneča Avstrija	
	Pogledi od strani	
	Audimax, informativna	
	oddaja za univerze	
	Pri Huxtablovih:	
	Luknja v zraku	
	Made in Austria, kviz	
	Regionalna poročila	
	Cas v sliki	
	Kultura	
	Domače reportaže	
	Kuharski mojstri	
	Wemer Schneyder, kaba-	
	retni program	
	Večerni studio	
	Smrtonosna propaganda:	
	Nacistični zločini Nočni studio	
	Poročila	
	Tisoč mojstrovin	
Dobro jutro Poročila Šolski program:
Dober dan, uCenci Zemljepis:
Kanada, 1. del Naravna dediščina: Svinčeno nebo Ameriška angleščina, 54. del
Sandokan, 22/26 del risane serije Poročila TV-koledar
Divja vrtnica, 78/199 del mehiške nadaljevanke Samci, 6/7 del angl. humoristične nanizanke Ciklus filmov Alaina De-lona:
Gospod Klein, franc.-ital.
film.1976
Monofon
Učimo se o Hrvaški: Hrvaški likovni ustvarjalci
Poročila
Veseli glasbeni Četrtek, oddaja za otroke Kulturna dediščina Hrvaška danes Poročila Kolo sreče
Santa Barbara, 699. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1
Iz strankarskega življenja Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Poročila Poslovni klub Slika na sliko Glasbeni večer:
Portret: Družina Despalj Poročila v nemščini Sanje brez meja
Hrvaška 2
TV-koledar
Sandokan, pon. 22/26 dela risane serije Smrt sodnega izvedenca, pon. 3/6 dela angl. nadaljevanke
Filmi Woodyja Allena: Broadway Danny Rose, ameriški film, 1984 Igrajo: Mia Farrovv, Nick Apollo Forte, Woody Al-len in drugi.
Kulturna krajina, pon.
Risanka
Dnevnik
SreCni dnevi, 1/22 del humoristične serije NajveCji zločini in procesi 20. stoletja, 18/26 del dokumentarne serije Smrt sodnega izvedenca, 4/6 del ang. nadaljevanke Morilec stanuje na St. 21, francoski film
@ Madžarska
Sončni vzhod, jutranji informativni magazin Gez dan, program dne-vnoinformativnega uredništva Riviera, serija Regina, nemška serija Igra
Opoldanski zvon
Dnevnik
Telesport
Zunanje zadeve, serija Matere
Vklopi, otroški program Stavimo!, kviz Otroški kotiček Volitve Dnevnik
Sosedje, 183. poglavje tv romana Kratki film Zvezdniki rocka Volitve, debatni program Kletni zapor, dokumentarni film
Petrocelli, ameriška kriminalka Dnevnik BBC
00	TV SLOVENIJA 1	20.35
	ČETRTKOVE POSEBNOSTI, Ustinov se pogovarja s Pavarottijem
V zadnjih Čeirtkovih posebnostih v tej sezoni boste spoznali moZa z najznamenitejSim tenorjem sveta -Luciana Pavarottija. Svojo osebnost in svoje delo bo razkril v pogovoru s Petrom Ustinovim. Pogovarjala sta se v Pavarottijev! letni vili v Pesaru v italiji. Od glasbe, potovanj pa do hrane, ki jo oba visoko cenita.
	
H8M	TV SLOVENIJA 2	22.15
	SPLAV MEDUZE, V Povečavi
Kamera in režija: Karpo Godina;
scenarij: Branko Vučičevič,
igrajo: Olga Kacjan, Vladica Milosavljevič, Boris Ko-
mnenič, Ero! Kadič, Prano Lasič, Radmila Živkovič,
Petar Kralj, Miloš Battelino in drugi.
TV SLOVENIJA 2	14.50
EŠNAPURSKI TIGER, nemški film, 1958	
Senarij: Wemer Jong Luddecke po romanu Thea von Harbon; režija: Fritz Lang; igrajo: Debora Paget, Paul Hubschmid, Walter Reyer, Rene Deltman, Luci-na Paluzzi, Claus Holm, Sabine Bethmann.
Po dvaindvajsetih ameriških filmih, ki jih je posnel v času od 1936, do 1956. leta - se je Fritz Lang vrnil v Nemčijo, da bi realiziral star projekt - novo verzijo filmov Ešnapurski tiger in Indijski nagrobni spomenik, ki ju je 1921. leta zrežiral Joe May. Nemški producent ni hotel tvegati z morebitnim »avtorskim« projektom -brez tveganja je rajši segel po »nemi« uspešnici - tokrat z bogatim dekorom v barvah.
Zgodba je zelo preprosta - Ešnapurski maharadža povabi nemškega inženirja Bergerja, saj so palače v njegovem kraju potrebne korenite obnove; inženir z modernimi pogledi na stroko, bi bil za obnovo najprimernejši. V eksotičnem okolju Berger spozna in vzljubi lepo indijsko plesalko Seetho, ki pa je všeč tudi Bergerjevemu delodajalcu in prijatelju - maharadži. V tem »trikotniku« igra pomembno vlogo tudi maharadžev polbrat, ki bi se rad polastil prestola. Toda to je potem že zgodba drugega filma - Indijski nagrobni spomenik.
Film je bil že ob nastanku »kinotečen«. S staromodno zgodbo z začetka stoletja ob povprečnih igralskih kreacijah sta oba filma - »diptih« Ešnapurski tiger in Indijski nagrobni spomenik predvsem paša za oči. Bogata scenografija maharadžejevega dvora, lepa Deborah Paget kot plesalka ter izvrstna fotografija Richarda Augusta so tiste privlačne podrobnosti, ki pritegnejo gledalčevo pozornost.
H
TV SLOVENIJA 2	21.05
AVANTGARDA, Gabriele D'Annunzio	
Vittoriale je umetno ustvarjen življenjski prostor, v katerem je zadnjih petnajst let delal, ustvarjal in gradil italijanski pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist in vojni junak Gabhelle DAnnunzio. O tem, da je bil ena najbolj kontroverznih osebnosti v začetku dvajsetega stoletja, priča že njegov Gardeland, pa tudi njegova navezava s takratno oblastjo. Poleg tega, da si je kot faraoni gradil svoj tempelj umetnosti, je vplival tudi na prva stoletja filmske umetnosti v Italiji.
V obdobju, ko je v Italiji deloval DAnnunzio, je v Sloveniji avantgardist Ferdo Delak, ki je posnel drugi slovenski »alpski« Ulm, spreminjal gledališko govorico po načelih nove umetnosti - futurizma in ekspresionizma.
KANAL A	21.20
ZAROTA, ameriška kriminalka	
Režija: Christopher Bamard;
Igrajo: James Wilby, Kate Hardie, Glyn Houston in dru-
Minister za obrambo se nekaj dni pred volitvami zaplete v umor. Sam želi priznati svoj zločin, a to ni tako enostavno. Tik pred volitvami lahko tak škandal spremeni politični položaj v državi.
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.10
Dan, ko nam je Evropa padla na glavo
Dokumentarec Filipa Robarja Dorina
Scenarij: Marko Radmilo-vič in Filip Robar Dorin; režija: Filip Robar Dorin; direktor fotografije: Andrej Lupine; zvok: Franc Povirk; obdelava zvoka: Igor LaloS, izvirna glasba: Rudi Pančur; montaža: Marjeta Vida Arh; igrajo: Tanja Ribic, Boris Ostan, Emil Sofdc, Petra Gačnik, Branko Rožman, Marko Radmilovic.
18. avgusta 1934 sta se belgijski znanstvenik, prof. dr. Max Cosyns, in njegov asistent Nere Van der Elst z balonom dvignila v višino 17 tisoč metrov, da bi opravila meritve kozmičnih žarkov in njihov odklon v zemeljskem magnetnem polju. Zajel ju je moCan veter in ju nosil proti vzhodu, kjer sta nekje nad Gradcem zašla še v bližino ciklona. Z drznim manevrom se je prof. Cosyns spustil skozi središče ciklona in pristal v vasici Zenavlje na Goričkem.
S pomočjo prijaznih in bistroumnih domačinov se je profesor s pomočnikom in nepoškodovanim balonom ter vsemi napravami vrnil na moc zadovoljen v Belgijo, kjer živi Se danes.
Starejši prebivalci Zena-velj se dogodka izpred 60 let Se dobro spominjajo. V tistem Času je bil to medijski dogodek svetovnega formata in o njem so poročali Številni evropski Časnikarji, ki so pridrveli v Zenavlje. A dogodek je pri nas kmalu zašel v pozabo. Znova nam ga bo obudil dokumentarno igrani film Nebo nad Zenavljami ali Dan, ko nam je Evropa padla na glavo. V njem bomo tudi
izvedeli, kdo je skrivnostni prof. Cosyns, večkratni doktor in Častni profesor na 11 evropskih univerzah, vodja kontraspijonaže med drugo svetovno vojno, ki je uspel Hiderju preprečiti, da bi prvi prišel do atomske bombe. Zvedeli bomo tudi, kaj nam je takrat, ko smo bili Se bolj za Evropo, pravzaprav padlo na glavo.
Del filma so tudi igrani prizori, posneti po zgodbi Milana VincentiCa Nebo nad Zenavljami, ki mu je licentia poetica dovolila nekoliko drugačno, bolj senzualno videnje dogodka. Scenarist Marko Radmilovic je tako v dokumentarnem kot v igranem delu filma pravo medij-
sko odkritje in prispeva k temu, da je film duhovit in pronicljiv, resen ter hkrati zabaven filmski dogodek.
FILIP ROBAR DORIN, scenarist in režiser filma, je avtor veC kot 30 televizijskih oddaj, njegovih je ducat kratkih filmov pa še pol ducata celovečernih igranih in dokumentarnih filmov. »Idejo za film Dan, ko nam je Evropa.... sem dobU prav s knjigo profesorja Piccarda o njegovih batiskafskih poskusih, v uvodu je omenjena tudi ta njegova stratosferska avantura, tam ima o tretjem poletu balona notico, opombo, da je pristal v jugoslovanskih hribih, nekje na Goričkem. To sem potem začel raziskovati.
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 12.00 Trte Soul; 13.00 Greotest Hits;
14.00	Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greotest Hits; 21.00 Most VVanted;
22.30	Beavis & Butttiead; 00.00 Partyzone
SKVONE
07.00	The DJ Kat Show; 10.00 Risanke; 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Je$sy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 Nadaljevanka; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Paradise Beach;
19.30	E Street; 20.00 Reklame; 20.30 M.A.S.H.;
21.00	Rescue; 22.00 L.A. Law; 23.00 Ponovitve
PRC7
06.00	Ponovitve; 11.45 Pri Huxtab!ovih; 12.15 Agentka s srcem, serija; 13.10 Hotel; 14.05 Dinastija, serija; 16.00 Popolna tujca; 16.35 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Naš hrupni dom; 18.55 Drugi svet; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Razred, am. ljubezenska kom.; 22.10 Con-taminator-Moriteki stroj iz prihodnosti, ital. zf film
PREMIERE
07.00	Romeo; 10.30 Pokaži mu jih, Chris, angl. film; 12.20 Smrtonosno prijateljstvo, am. triler; 13.45 Kino; 14.00 Romeo; 16.10 Boomerang, am. kom.; 18.10 Sostanovalka, am. psih, triler;
20.00	Poročita; 20.15 The Babe-ameriSke sanje, am. športni film; 23.10 Universal Soldier, am. akcijski film
SATI
09.00	Ponovitve serij; 11.50 Kolo sreče; 13.30 Ladja zaljubljencev; 15.25 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila; 19.15 Kolo sreCe; 19,19 Šport; 20.15 Schvvarz poseže vmes, 11. del; 21.15 Schreinemakersova v živo; 23.30 Zadnji račun plačaš sam, ital.-nem. vestem
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 SP v gimnastiki; 11.00 Eu-rogolf; 12.00 Nogomet; 14,00 Tenis, A1P turnir iz Madrida, prenos; 16.00 SP v hokeju: Ceška-ZDA, prenos; 18.30 Olimpijski magazin; 19.30 Športna poročila; 20.00 SP v hokeju: Francija-Svedska,
prenos in vrhunci tekme Kanada-Nemčija;
23.00	Boks, dvoboji profesionalcev; 00.30 Tenis;
01.00	Športna poročila
RTI
09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, serija; 17.00 Kdo Je Sef?;
17.30	Strašno prijazna družina; 18.00 Družinske vezi; 18,45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi Časi; 20.15 Klic na pomoč; 21.15 Mestna bolnišnica, serija; 22.15 Brez sledi, iskanje izgubljenih oseb; 23.15 Gottschalk
RTI 2
05.30-16.55 Ponovitve serij; 16.55 Mož za šest milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Hulk, serija; 20.15 Masaker, ital.-ffanc, polit, film; 22.00 Poročila; 22.15 Cmi dan za ovna, ital. kriminalka
SKY MOVIES
17.00	Showdown; 19.00 To My Daughter; 21.00 The Hand That Rocks The Cradle; 23.00 Marked ForDeath
MOVIE CHANNEL
17.00	Aliče In VVonderland; 18.00 The Cantervil-le Ghost; 19.00 Driving Me Crazy; 21.00 Blind Spot; 23.00 Omen IV-lhe Avvakening
FILMNET +
16.00	K-TV; 18.00 Ladybugs; 20.00 Getting Up And Going Home; 22.00 Julia Has Two Lovers
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18,00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 On The Air; 20.00 Zdaj; 20.30 Financial Times Report; 21.00 Ushuaia, dokumentarna serija; 22.00 Poročila; 22.30 Media TV; 22,50 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
06.00-23,00 Worid News; 07.30 Moneytine; 11.30 VVorid Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Asia; 15.00 Larry King U-ve; 17.30 Cnn & Co; 20.00 VVorid Business To-day; 21.00 International Hour; 23.00 VVorid Business Today Updafe; 23.30 Showbiz Today
Slovenija T
4.30,	5.00,6.00,6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30. 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 10.35 Kompas holidays turistično oko; "l 1.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.00 Danes do 13-ih;
14.00	Drobtinice; 16.35 Popevka tedna; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.20 Rock Underground.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Božanska komedija (28, del); 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 Caruso;
16.45	Mednarodna univerza; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 23,55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije, prireditve;
9.45	Od otroštvca do mladosti; 11,00 Hladno-toplo-vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.35 Mladim poslušalcem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem, 2. del; 19.00 Dnevnik; 19,30 -23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 8.40 Igrajte z nami; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste;
10.00	Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Govorimo o medicini; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 The magic bus; 16.00 Modri val ;
18.00	Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazz; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved; 7.35 Vreme; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16,10 Cankarjev dom se predstavi; 16.25 Nagradna uganka; 17.55 Špeckahla; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Medžik.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček;
15.30	Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30-24.00 Študentski program Radia Kranj.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00. 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 1210 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gor-co; 13.10 Poštni predal; 121; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki; 20.00 Kulturno-umetniški program; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Študent
11.00	Vžig; 11.30 K4 odpira ventile!; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator; 18,00 Borzni parket; 19.00 TB: Balane-scu Guartet; 20.00 Strpnost, sebičnost, solidarnost (R. Močnik); 22.30 Vaš omiljeni DJ Jure.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 8.40 Revival; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta kniga: Most na Drini (I, Andrič, 42. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Medn. zborovsko tekm. Maribor 1994; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhodal; 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock; 20.30 Foyer.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila.
EKOLOGIJA / POJASNILO ZA DEL IZMERJENIH TEMPERATURNIH SPREMEMB
Nočno segrevanje bega klimatologe
Nedavne raziskave so pokazale, da se nas planet segreva v glavnem ponoči, kar pomeni, da je zanesljivost sedanjih podnebnih modelov vprašljiva. Na septembrskem mednarodnem srečanju v marylandskem mestecu College Park so klimatologi razpravljali o spoznanju, da na severni polobli vse od leta 1950 najnižja dnevna temperatura raste trikrat hitreje od najvišje. Slišah smo lahko, da so noCi v povprečju za 0.84° C toplejše kot pred štiriinštiridesetimi leti, dnevi pa le za 0.28° C. To naj bi veljalo za vse celine in vse letne Čase.
Strokovnjaki so si bili edini, da odkritje ni v nasprotju s teorijami globalnega segrevanja, kot so pisali nekateri ameriški Časniki. Vendar pa meCejo senco dvoma na natančnost klimatskih modelov, s katerimi si danes pomagamo pri napovedovanju podnebnih sprememb. Možno pojasnilo za razkorak med segrevanjem dni in noči je, da kisli aerosoli, ki jih v ozračje spu-SCa industrija, podnevi omejujejo pojav rastlinjaka. Spoznanja, do katerih so se dokopali znanstveniki iz skupine, ki jo vodita Tom Karl
z Ameriškega državnega podnebnega podatkovnega centra in George Kukla z newyorske Univerze Columbia, so objavili že lani poleti. Nanašajo se na Štiri desetletja meritev z veC kot 2.000 meteoroloških postaj iz ducata držav, med drugimi iz Kitajske, Sovjetske zveze, Severne Amerike, večine evropskih dežel, Avstralije in Južne Afrike.
NoCno segrevanje potrjujejo prav vsi podatki, ki pokrivajo veC kot polovico kopnega na severni polobli, pa je vseeno presenetilo prav vse. V preteklosti so spremi-
Fred Pearce
njanje globalne temperature spremljali z mesečnimi povprečji, tako da so spregledali moCno zmanjševanje dnevnega nihanja temperature, razlike med dnevnim maksi-mom in nočnim minimom. Raziskave so se lotili na Karlovo pobudo, tega pa je zadeva zaCela zanimati, ko je opazil padec nihanj dnevne temperature na ameriškem podeželju. Preden se je tako obširna Študija lahko pričela, je bilo treba podpisati vrsto mednarodnih sporazumov o izmenjavi prej neobjavljenih podatkov.
Kukla in Karl pravita, da je zmanjševanje nihanj dnevne temperature »prisotno povsod« in »dokaj enakomerno po vsej severni polobli.« V šestih desetinah krajev je zmanjšanje temperaturnih razlik znatno. Izjeme so le nekateri tihomorski
otoki, kjer naraščanje dnevnih temperatur sledi vse toplejšim noCem. Podatkov z južne poloble in z oceanov pa je le malo.
Konference, ki je bila prva priložnost za razpravo o novih odkritjih, so se udeležili znanstveniki iz desetih držav. Spoznanja, ki so jih strnili tudi v posebni izjavi, »so v nasprotju z napovedmi večine podnebnih modelov« glede vpliva plinov rastlinjaka - kot je, denimo, ogljikov dioksid - na segrevanje. V okviru teh modelov je sicer pričakovati določeno zmanjšanje dnevnih temperaturnih nihanj, vendar pa »je napovedana sprememba bistveno manjša od resnične.«
Za noCno segrevanje so bržkone odločilnega pomena oblaki. V raziskavi so odkrili, da se je nad mnogimi kraji - tudi v Severni Ameriki in v Evropi - s porastom nočne temperature odebelila
Mili veCeri: nočne temperature naraščajo po vsem svetu hitreje od dnevnih (NS)
tudi oblačna odeja. Kukla in Karl pravita: »Ohlajanje s sevanjem je ključno za uravnavanje noCnih temperatur. Nizki oblaki pa so pri preprečevanju nočnega ohlajanja tal posebej učinkoviti.« Oblaki ščitijo tla pred sončno svetlobo in s tem omejujejo dnevno segrevanje zaradi pojava rastlinjaka.
Vendar pa je razlogov za debelejšo oblačno odejo lahko veC. Pojav bi utegnil biti povsem naraven - Ce bi ga povzročile spremembe oceanskih tokov ali podnebnih vzorcev - ah pa umeten: onesnaženi zrak namreč pomaga pri nastanku oblakov, ki so vrh tega še gostejši. V zadnjih desetletjih so se meglice onesnaženja razširile preko obširnih področij severne poloble in prodrle tudi globoko v podeželje, Atlantski ocean in nad Arktiko. Tam se vsako zimo zbere tančica, ki se preko tečaja razteza od Rusije do Kanade.
Po drugi strani, pravita Kukla in Karl, pa je mogoCe, da so v sedanjih podnebnih podcenjevali povečano izparevanje vode iz oceanov zaradi pojava rastlinjaka. Ce bi bilo to res, bi »se oblačna odeja nad kopnino odebelila bolj, kot pričakujemo.«
Ameriškima znanstevni-koma se zdi, da taka napaka v modelih ni neverjetna. »Nobena skrivnost ni, da je predstavitev oblakov najbolj nezadovoljiv element modelov splošnih tokov v ozračju.« Ce bi se pokazalo, da je to pravi razlog za odstopanje, bi bil to tudi dokaz za moCno negativno povratno zvezo v pojavu rastlinjaka, ki bi utegnila v bodoCe zavreti segrevanje nad vsemi pričakovanji kar je v skladu z napovedmi kritikov modelov rastlinjaka, kot je denimo Richard Lindzen z Massac-
Obisk v Avstriji in na Madžarskem
LJUBLJANA - Danes je odšla delegacija Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki jo vodi minister Rado Bohinc, na dvodnevni obisk v Avstrijo in na Madžarsko. Na povabilo avstrijskega ministra za znanost in raziskave Erharda Buška se bo minister Bohinc na Dunaju udeležil mednarodnega simpozija Evropa idej, na katerem bodo sodelovali znanstveniki s področja socialnih in humanističnih ved. V okviril simpozija bo v popoldanskih urah potekala okrogla miza, namenjena srečanju ministrov za znanost in raziskovanje iz držav Srednje in Vzhodne Evrope. Na tej okrogli mizi bo sodeloval tudi prof. Antonio Ruberti, dan Komisije Evropske unije, pristojen za znanost, raziskave in razvoj. Tema okrogle mize bo nadaljevanje programov izobraževanja in mobilnosti Evropske unije za države v procesu preobrazbe. Minister Bohinc bo to priložnost izkoristil za pogovor z ministrom
Buskom, pri Čemer bo osrednja tema bržkone določitev usmeritev in okvira sodelovanja na področju znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja med Republiko Avstrijo in Slovenijo. S prof. Rubertijem se bo Bohinc predvidoma pogovarjal o podpisu posebnega sporazuma o sodelovanju z Evropsko unijo na področju znanosti in tehnologije, načinih in možnostih vstopa Slovenije v Četrti okvirni program 94-98 ter o možnostih sodelovanja Slovenije v novem Transnadonal-nem regionalnem programu. Delegacija bo nato nadaljevala z obiskom v Budimpešti, kamor odhaja na povabilo Ema Pungorja, madžarskega ministra za tehnološki razvoj. O tem obisku se je minister Bohinc pred nekaj dnevi pogovarjal tudi z Istvanom Baloghom, madžarskim veleposlanikom v Ljubljani, in ga seznanil s programom obiska. V Budimpešti namerava podpisati poseben sporazum o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije med obema državama. Jutri bo minister Bohinc opravil ločene pogovore na Osrednjem kmetijskem raziskovalnem inštitutu madžarske Akademije znanosti, Tehniški univerzi v Budimpešti. Kmetijski univerzi in Kmetijsko-biotehnološkem centru, kjer bo sklenil svoj obisk.	{MZT}
husettskega tehnološkega inštituta.
Končno je tudi povsem mogoče, da spremembe odražajo le slabe meritve. David Parker iz britanskega Meteorološkega urada, ki je dobršen del svoje kariere posvetil ocenjevanju zanesljivosti zgodovinskih zapisov temperature, meni, da so podatki »precej kočljivi.«
Parker dodaja, da dvig noCnih temperatur morda le odraža znani pojav »toplotnega otoka«, do katerega pride v mestnih področjih, ker gradbeni materiali in cestne površine ponoči zadržujejo toploto. Vendar pa so iz analize skorajda docela izločili podatke iz mest z več kot 10.000 prebivalci, zato so na konferenci sklenili, da bi ta pojav lahko »v najboljšem primeru pojasnil le del
izmerjene temperaturne spremembe.«
Odkritje je podkrepilo vtis, da so globalni podnebni modeli pod lupo vselej, ko se podrobne napovedi segrevanja ne ujemajo s stvarnostjo. Kukla in Karl sta to to posebej poudarila v članku, ki ga je avgusta lani objavila revija The Journal of the American Chemical Society. Ameriška znanstenika znova dokazujeta, da je segrevanje v zadnjih petdesetih letih v tropskih področjih močnejše kot na tečajih, kar je v popolnem nasprotju s napovedmi modelov. NihCe, trdita Kukla in Karl, Se ni pojasnil, zakaj so se temperature v večini krajev na severni polobli sredi stoletja spustile, Čeprav se je emisija plinov rastlinjaka povečevala.
-PrZ-
HOLOGRAFIJA (2) / O TEZI NEOBSTOJEČIH MODALITET OSNOVNIH DELCEV
Fizik Bohm in problem notranje povezanosti teorije
Einsteina so »trpinčile« Bobrove ugotovitve o kvantih
Toda to ni edina oblika, ki jo lahko elektron privzame. Prav tako se lahko razpusti v nejasen ohlak energije in se obnaša, kot da je valovanje, razprostranjeno po širšem prostoru. Ko se elektron kaže kot valovanje, lahko poCne stvari, ki jih ne more noben delec. Če je usmerjen ob oviro, v kateri sta dve razpoki, gre lahko Cez obe hkrati. Ko pa valujoči elektroni med seboj trčijo, ustvarjajo celo interferenčne vzorce. Elektron se lahko kot nekakšne »igralec« kaže ali kakor delec ali kot valovanje.
Ta sposobnost kameleonstva je značilna za vse osnovne delce in velja tudi za pojave, o katerih so nekoC mislili, da se izražajo samo kot valovanje. Svetloba, gama žarki, radijski valovi, x-žarki - vsi se znajo preleviti iz valov v delce in potem zopet nazaj v t.i. nesnovno obliko. Danes so fiziki prepričani, da fenomen področja osnovnih delcev ne kaže opredeljevati zgolj kot »ali valovanje ali delci«, temveč kot eno samo kategorijo »nekakšnih stvari«, ki so vedno na določen naCin oboje hkrati. Pričujoči »nekakšni« se imenuje kvanti in fiziki sprejemajo podmeno, da so osnovna snov, ki tvori celotno vesolje.
Pri vsem tem je bržkone najbolj osupljivo odkritje, da se kvanti pokažejo kot delci samo takrat, ko jih opazujemo. Poskusi namreč kažejo, da se elektron povnanja kot valovanje le takrat, ko ni opazovan. Fizike so na takšen sklep napeljale umno razvite strategije za dedukcijo, na podlagi katerih so uspeli ekstrapo-lirati, kako naj bi se elektron obnašal, ko ga nihče ne opazuje - tukaj moramo opozoriti, da je to samo eno izmed možnih tolmačenj tega fenomena, nikakor pa ne zaključek vseh fizikov, saj ima Bohm, kot bomo videli kasneje, povsem drugačno razlago.
To nam še enkrat bolj nakazuje nekakšno Čarovnijo kot lastnosti, ki smo jih vajeni v fizičnem svetu. Poskusite si zamisliti, da imate kegljaško kroglo, ki bi bila krogla samo takrat, ko bi pogledali vanjo. Ce bi po celotni stezi za kegljanje posuli bel prašek in nato zakotalili »kvantno« kroglo proti kegljem, bi se v Času, ko bi jo opazovali, po stezi zarisovala povsem ravna linija. Če pa bi med njenim kotalika-njem proti kegljem malo zamižali, bi se sled za sekundo ali dve prenehala zarisovati in bi se namesto tega pokazal širok valovni pas, podoben tistemu, ki ga za seboj pušča puščavska kača v pesku.
Iz pričujočega fenomena je moc izvesti analogijo s položajem, ko so kvantni fiziki prvič odkrili dokaze o tem, da se kvanti prelevijo v delce samo pod pogojem, da so opazovani. Zagovornik tega tolmačenja, fizik Nick Herbert, pravi, da se mu zavoljo takšnega obnašanja svet včasih zdi kot za njegovim hrbtom »vedno moCno dvoumna in nenehno spreminjajoča se kvantna juha«. Toda vsakič, ko se obrne, da bi jo videl, jo njegov pogled zamrzne in spremeni nazaj v navadno realnost. Verjame, da smo zato vsi podobni Midasu - kralju, ki ni nikoli poznal mehkobe svile ali ljubkovanja Človeške roka, saj se je vse, Cesar se je dotaknil, spremenilo v zlato. »Tako kot tudi ljudje nikoli ne morejo na svoji koži izkusiti resnične zgradbe kvantne realnosti,« pravi Herbert, »ker se vse, Cesar se dotaknemo, spremeni v materijo.«
Pojav v kvantni realnosti, ki je Bohmu vzbudil Se posebno zanimanje, je bila nenavadna notranja povezava med domnevno nepovezanimi dogodki v svetu osnovnih delcev. Enako nenavadno pa je bilo, da se večina fizikov za to fenomenologiCnost sploh ni menila. Pravzaprav je bilo na tem področju tako malo storjenega, da je bil eden izmed najslavnejših pri-
merov notranje povezave vrsto let skrit v eni od osnovnih podmen kvantne fizike. To predpostavko je namreč opredelil eden izmed očetov kvantne fizike, sloviti danski fizik Niels Bohr. Bohr je poudaril: »Ce začnejo osnovni delci obstajati šele v navzočnosti opazovalca, potem je enako nesmiselno govoriti o njihovih lastnostih ali posebnostih, še preden so opazovani.« Za mnoge fizike je bila to resna moteCa ovira, sa je večina znanosti temeljila predvsem na odkrivanju značilnosti določenega fenomena. Toda, Ce je opazovanje pomagalo ustvarjati taksne značilnosti, kaj je to potemtakem Sele pomenilo za prihodnost znanosti? Eden izmed fizikov, ki so ga trpinčile Bohrove ugotovitve, je bil tudi Einstein. Kljub vlogi, ki jo je igral pri snovanju kvantne teorije, ni bil prav nic zadovoljen s potjo, ki jo je ubrala »mlada« znanost. Ugotovil je, da Bobrova teza o neobstoju značilnosti delcev, dokler niso posebej opazovani kot snovi, skupaj z nekaterimi drugimi odkritji kvantne fizike, napeljuje na sklep, da med osnovnimi delci obstoja nekakšna notranja povezava, ki se mu preprosto ni zdela verjetna.
Michael Talbot (K. M.)
Nadaljevanje prihodnjič
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
Ljubljana
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	torek, 3. maja, ob 20.30: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD).
drama SNG,
tel.: 061/221-511
maladrama
Danes, 28. aprila, ob 19.30: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven in konto.
V	petek, 29. aprila, ob 20. uri: F. Boyer -ALI BOG LAJA? za izven.
OPERA,
tel.: 061/331-950
V	Četrtek, 5. maja, ob 19. uri: J. Golob - MATIČEK SE ŽENI, J. Gregorc - PERPETUUM, za red četrtek I, izven in konto. Predstava bo Se v petek, 6. maja, ob 16.30, za red petek in izven.
V	soboto, 7. maja, ob 19. uri: G. Bizet -CARMEN, za izven.
mestno gledališče ljubljansko,
tel.: 061/210-852
v petek, 29. aprila, ob 19.30: A. Miller -SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za izven in konto.
V	soboto, 30. aprila, ob 19.30: M. Camoletti * - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven in
konto. Razprodano!
V	torek, 3. maja, ob 19.30: R. Harvvood -GARDEROBER, za abonma Študentski C.
lutkovno gledališče ljubljansko,
tel.: 061/314-962
KULTURNICA, Zidovska steza 1 Danes, 28. aprila, ob 18. uri: M. Vogelnik -O BIBk KI JE PREHITRO RASLA, za izven. Gostuje LG Kinetikon. Predstava bo Se v soboto, 30. aprila, ob 11. in 18. uri.
KUD FRANCETA PRESERENA, tel.: 061/ 332-288
Danes, 28. aprila, ob 20. uri: Zijali Sokolo-vič - GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ
V	petek, 6. maja, ob 21. uri: gledališče Ane Monro - VARIETE.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE, tel.: 063/25-332
V	sredo, 4. maja, ob 10. uri: A. T. Linhart -TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, za abonma 2. Šolski in izven in ob 15.30, za abonma 4. Šolski in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 5. maja, ob 10.45, za abonma Gimnazija center Celje.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, tel.: 064/222-681
V	soboto, 7. maja, ob 20. uri: Ray Cooney -ZBEZI OD ŽENE.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 8. maja, ob 11. uri: Jan Malik -ŽOGICA MAROGICA, za izven.
DRAMA,
tel.: 062/221-206
Danes, 28. aprila, ob 18. uri: W. Shakespeare - HAMLET, za red nedelja in izven.
V	soboto, 30. aprila, ob 17. uri: v Minoritski cerkvi A. Dumas - TRIJE MUŠKETIRJI, za red upokojenci.
OPERA,
tel.: 062/221-206
V	petek, 29. aprila, ob 19.30: Rimski-Korsa-kov - CARJEVA NEVESTA, za abonente in izven. V soboto, 30. aprila, ob 19.30: Stein-Bock-Harnick - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven.
V Muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu je na ogled razstava Popotne skice
Joshikija Ozawe
SLOVENIJA
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	torek, 3. maja, ob 19.30: ORGELSKI KONCERT ŠTUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO.
V	petek, 6. maja, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. Program: Ramovš, Martinu, Debussy, Rouseel (GD). Ob 20.30: koncert BALANE-SCU KVARTETA (LD).
K4, Kersnikova 4
V	ponedeljek, 2. maja, ob 21.30: koncert HEAVY LES WANTED.
MREŽA ZA METELKOVO
V	četrtek, 4. maja, ob 22. uri: v klubu Channel Zero koncert belgijske skupine JUNKFISH.
CEKINOV GRAD
V	petek, 5. maja, ob 20. uri, v Muzeju novejše zgodovine: AVDIOVIZUELNO PREDAVANJE o popotovanju po Skandinaviji. Predava Janez Rozman.
GORNJA RADGONA
V	petek, 29. aprila, ob 22. uri: v prostorih TVD Partizan koncert skupine LET 3 iz Rijeke. Predskupina bo YELLOW MINUTE iz Radencev.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
I8ST
Verdi - Dvorana Tripcovich
Danes, 28.t.m., ob 20. uri (red C) Četrta predstava Rossinijeve opere »Pepelka« (La Cene-tentola). Režija Lii Jia. Predprodaja vstopnic za predstavo ^ri blagajni Dvorane Tripcovich
Ponovitev v soboto, 30. t.m., ob 20. uri (red Lij.
Naslednja predstava bo G. Verdijeva »Travia-ta«. Dirigent Tiziano Severini. Trajala bo do 3'junija.
Gledališče Rossetti
Danes, 28. t.m., ob 20.30 (red prost): Pier Paolo Pasolini - »II porcile«, režija Federico Tiezzi. Na sporedu do 29. t. m. Predstava v abonmaju: odrezek 5V (v izbiri med petimi zelenimi).
Od 3. do 8. maja je na sporedu delo H. von
Kleista »II duello«. V glavnih vlogah igrata Gabriele Lavia in Monica Guerritore. Režija Gabriele Lavia.
V	teku je predprodaja vstopnic za omenjeno predstavo.
Cristallo - La Contrada
Gledališče La Contrada - odsek Mladinsko gledališče gostuje do 29. t.m. po Istri in se predstavlja otrokom osnovnih šol s predstavo »Le mille e una notte«, režija Giorgio Amo-deo; nastopata L. Guastini in G. Giorgini
V	soboto, 30. t. m., ob 15. uri zaključna prireditev s presenečenjem za vse abonente »Abonent postane protagonist«.
PREBENEG
SSG gostuje danes, 28. t.m., ob 20.30 v Srenj-ški hiši v Prebenegu z enodejankama »Ne jaz« in »Poslednji trak« S. Becketta.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče - Danes, 28. t.m., ob 19.30 ■ Benjamin Britten »Smrt v Benetkah« (Tod in Venedig).
Ponovitev v soboto, 30. t.m. in 4. maja ob 19.30.
Jutri, 29. t.m., ob 19.30: Johann Nestroy »Lumpazivagabundus«.
BEUAK
Studijski oder (Kellertheaterj: Danes, 28. t.m., ob 20.00 - Plesni teater Gerhard Fillei »Daleth«. Ponovitev v soboto, 30. t.m., ob 20. uri.
Jutri, 29. t.m., ob 20.00 - Posebna prireditev -Branje iz del Karla Krausa.
BILČOVS
Pri Miklavžu - Danes ob 20.00: Predavanje in pogovor »Konflikti v družini«.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
KUD FRANCETA PRESERENA, tel: 061/332-288
V	sredo, 4. maja, ob 20. uri: predavanje ZDENKA LAPAJNETA - Sest držav proti eni soh in dedičem Mladika 1886-1994.
V	Četrtek, 5. maja, ob 21. uri: pesniški kabaret SVETLANE MAKAROVIČ.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, tel. 061/323-968
V	četrtek, 5., in v četrtek, 12. maja, ob 20. uri: avdiovizualno predavanje o popotovanju po Skandinaviji JANEZA ROZMANA.
bled
V	soboto, 7. maja, ob 20. uri: v Športni dvorani Alpski večer ’94 Bled.
OTOČEC
V	petek, 29. aprila, ob 16. uri: v paviljonu Jurček otroška zabava z ansamblom Čuki. Ob 21. uri: ansambel Čuki.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	nedeljo, 1. maja, ob 18. in 20.30: ameriški film PELIKANOVO POROČILO.
V	petek, 6. maja, ob 20.30: področno srečanje odraslih folklornih skupin.
V	soboto, 7. maja, ob 18. uri: premierni nastop baletne skupine KUD Karol Pahor Piran.
V	nedeljo, 8. maja, ob 18. in 20.30: ameriški film PLEZALEC.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355
Danes, 28. aprila, ob 20. uri in v petek, 29. aprila, ob 16. uri: ameriški film DENIS POKORA.
V	torek, 3. maja, ob 20. uri: ameriški film PRI ADAMSOVM fi.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA,
Šolska 6
Danes, 28. aprila, ob 17.30: foto-kino klub A. Ažbe - diapozitivi RdeCe-rumeno.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Visoka Sola modemih jezikov za prevajalce in tolmače (Ul. Alviano 15)
Ciklus predavanj o razvoju slovenskega romana
od začetkov do naših dni: Danes, 28. t. m., ob 17. uri bo predaval prof. Matjaža Kmecl o temi »Rojstvo slovenskega romana«. K predavanju Se posebej vabimo Študente in profesorje slovenSCme ter dijake višjih srednjih šol.
LJUBLJANA
NARODNA GALERIJA
Razstava STISKI ROKOPISI iz 12. stoletja avtorice prof. dr. NATAŠE GOLOB je na ogled do 29. maja v novem krilu Narodne galerije na Puhanevi 9. Razstava CEBEJEV Križev pot je na ogled v Narodni galeriji na Cankarjevi 20.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava slik JOHANNESA DEUTSCHA je na ogled do 15. maja.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD
Razstava fotografij TOSHDCIOZAWE je na ogled do 20. junija.
GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57
Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 13. maja.
GALERIJA KLUBA B-51, Gerbičeva 51 a
Razstava fotografij, kolažev in skic Igralec avtorjev ROKA ZRNCA in VASJE AMBROŽIČA je na ogled do 8. maja.
lALERBA VISCONTT FINE ART KOI.IZR), Go-msvetska 13
stava objektov in kolažev J1RIJA KOLARJA je na ogled do 30. aprila.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22
Razstava SAVA SOVRETA je na ogled do 30. aprila. GALERIJA SKUC, Stari tre 21 Razstava RASHEEDA ARAEENA je na ogled do 13. maja.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava grafik DRAGA HRVACKtJA in DANILA JEJČIČA je na ogled do 29. maja.
KNJIŽNICA BEŽIGRAD, Glinškova ploščad
Razstava otroških ilustracij slikarke ROZE PIŠČANEC je na ogled do 17. maja.
RAZSTAVIŠČE CICERO DELO, Dunajska 5
Razstava karikatur ALJANE PRIMOŽIČ je na ogled do 5. maja.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI,
Trg celjskih knezov 9
Razstava risb in slik METKE KRAŠOVEC je na ogled do 12. maja.
KAMNIK
HRAM LUŽAR, Kidričeva 6
Razstava slik LOJZETA KATINSKA je na ogled do
15. maja.
KAVARNA VERONIKA
Razstava fotografij MARKA TROBEVSKA je na
ogled do 7. maja.
KANAL OB SOČI
GALERIJA RIKA DEBENJAKA
Razstava del na papirju Črtomirja Freliha je na
ogled do 14. maja.
KOPER
GALERIJA MEDUZA, Cevljareka 34
Razstava slik ALIJE HAFIZOVICA je na ogled do 18. maja.
MARIBOR
GALERIJA MEDLI NOX, Orožnova 2
Razstava slik in fotografij JASNE SAMARIN je na ogled do 7. maja.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7
Četrta medregionalna likovna razstava je na ogled do 15. maja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7
Razstava MARIJE MOJCE PUNGERČAR je na ogled do 2. maja.
PIRAN
MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7
Razstava risb HERMANA PEČARIČA je na ogled do 6. maja.
TRŽIČ
KURNIKOVA HIŠA, Kurnikova pot 2
Razstava likovnih del SANDRA PEČENKA je na ogled do 26. maja.
PAVILJON NOB
Razstava PIERA CONESTABA Barvni signali je na ogled do 9. maja.
SEŽANA
KOSOVELOVA KNJIŽNICA, Mirka Pirca 1 Razstava ilustracij DANIELA DEMŠARJA in del BORISA ZULJANA je na ogled do konca aprila.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA
Razstava grafik Študentov 4. letnika likovne pedagogike z naslovom IGRA STRUKTUR je na ogled do 12. maja.
ZAGORJE
Razstava KRAJINSKI POUDARKI - cerkev kot slikarski motiv je na ogled do 13. maja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TGalerija: na ogled je razstava avstralskih akvarelov Dimitrija Kodriča.
Muzej Revoltelfa: na ogled je razstava Vidiki -Punti di vista.
Galerija Cartesius: Do 5. maja bo na ogled razstava slikarja Carmela Nina Trovata.
Galerija Al Bastione: Se jutri,29. t. m., bo na ogled razstava ruskih slikarjev Natalie Tsarkove in Alexandra Sergheeva.
CELOVEC
V	Deželni galeriji (Burggasse 8) razstavljajo Ju-lius Deutschbauer (do 1. maja); Heimo Zobemig (do 29. maja); Haim Steinbach (do 29. maja). Univerza - Avla: do 11. maja razstavlja Andrej Trobentar »Atraktor«.
Gostilna »Pri Joklnu« - do 11. maja razstavljata Behzad HadiahmetiviC in Franc Scheck.
TINJE
V	galeriji Tinje je na ogled razstava slik Milana Volovska iz Argentine.
Galerija Bernini: do 30. t. m. razstavljajo svoje slike G. Tonetta, L. Rocchetto Carli m M.G. Zoppas Žito.
Galerija Minerva: od 30. t.m. do 9. maja bo na ogled razstava Gianne Lampe.
Studio Tommaseo: do 1. maja razstavlja slikarka Anna Moro Lin.
OPČINE
V dvorani HPO je na ogled razstava ob 340-letnici rokopisov župnije sv. Jerneja.
BOROVLJE
Galerija v gradu: do 8. maja razstavlja Josef Tichy. Galerija Rieser-CelovSka cesta: razstavljajo koroški umetniki.
BEUAK
Galerija Widmanneum, Ringmauerstrasse 3-do 2. maja je na ogled spominska razstava slikarja Wemerja Berga.
ROŽEK
Galerija Rožek-Sikoronja: do 22. maja razstavlja Johannes Zechner.
KOROŠKA
IURSKA BISTRICA
Danes, 28. aprila, ob 23. uri: v klubu MKN2 koncert angleške skupine WARDANCE.
OTOČEC
HOTEL OTOCEC, tel.: 068/321-830
V soboto, 30. aprila, ob 17. uri: promenadni koncert Pihalne godbe Papirnice VevCe.
FJK
TRST
Kulturni dom
Danes, 28. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert pianistke Katje Milic. Izvajala bo Beethovnove, Debussyjeve in Schumannove skladbe.
Zadnji abonmajski koncert GM bo v petek, 13. maja ob 20.30. Nastopil bo MePZ Obala pod vodstvom W. Lo Nigra. Pivovarna Forst
Danes, 28. t.m., ob 20.30 večer posvečen avtorjem. Na sporedu bo »II cantatutto« Daria Sar-torija v koordinaciji Ed-de Vidiz in Fulvia Ma-riona.
Vila Revoltella - Cerkev S. Pasquale
V	nedeljo, 1. maja, ob 17.30 koncert z zborom Gruppo musicale stru-mentale Gruppo incon-tro.
V	nedeljo, 8. maja, ob
17.30	bo nastopil otroški pevski zbor »Vesela pomlad« z Opčin.
MIUE
Gledališče Verdi
Jazzovska koncertna sezona
V	petek, 13. maja, ob
20.30	bo na sporedu koncert Hutcherson-Montoliu Dno.
VIDEM
Palasport Carnera
Jutri, 29. t. m., ob 21. uri koncert kantavtorja Francesca Guccinija. Za informacije: UTAT (tel. 630063).
ODBOJKA / FINALE KONČNICE ZA DRŽAVNI NASLOV
Sisley iz Trevisa prvič državni prvak
V četrti tekmi je v gosteh premoga! Milan s 3:2
Milan - Sisley 2:3 (15:9, 15:8, 9:15, 15:17, 13:15)
MILAN: Vicini, Mar-gutti (8+12), Vergnaghi, Pezzullo, Stork (6+5), Lucchetta (5+7), Zorzi (21+18), Tande (7+14), Galli (7+9), Cipollari, Montagnani, Zlatanov.
SISLEY:	Gardini
(8+13), Passani (7+12), Tofoli (2+0), Agazzi, Ar-naud (0+1), Zwerver (5 + 14), Bernardi (15 + 10),	Negrao
(15+12), Moretti 0+0, Cavaliere 0 + 0, Berto, Polidori.
Sodnika: Gaspari iz Ancone in Porcari iz Rima.
Trajanje setov: 26, 25, 27, 30 in 12 minut; zgrešeni servisie: Milan 20, Sisley 15; gledalcev 7.000; inkaso 120 milijonov lir; rumeni kartoni: Negrao in klop Si-sleya zaradi protestiranja.
Odbojkarji Sisleya iz Trevisa so prvič v svoji zgodovini osvojili naslov italijanskega prvaka v odbojki. Včeraj so namreC v Milanu v Četrti finalni tekmi konCni-ce še tretjič zmagali (drugič v Milanu) in si tako s 3:1 v zmagali zagotovili naslov. Toda začetek na včerajšnji tekmi v Milanu je obetal precej drugačen razplet. Milan je zaigral izredno in praktično brez večjega odpora dobil prva dva seta. Po delnem uspehu Sisleya v tretjem setu, se je v Četrtem razvnela izredna borba za vsako žogo. Izid je bil stalno izenaCen, v izredno razburljivi konCnici pa so igralci iz Trevisa petkrat izničili »match«
žoge Milana, nato pa je Sisley izkoristil prvo žogo in si zagotovil tie break. Tudi odločilni niz je bil precej izenaCen, Čeprav je bil Si-sley stalno v vodstvu. V zaključku seta so gostje povedli s 14:12, Milan je nato osvojil še eno točko, toda vseh upov na morebitno peto srečanje v Trevisu je bilo konec že v naslednji akciji, s katero je Sisley osvojil najpomembnejšo točko v zgodovini kluba.
Slavje Sisleya je zasluženo, saj je bil najboljši že po rednem delu, v konCnici pa je znal izkoristiti svoj izredni igralski potencial, saj je imel trener Sisleya na razpolago veC vrhunskih igralcev kot njegov kolega pri Milanu.
Lorenzo Bernardi je eden najbolj zaslužnih za naslov
- KOŠARKA / KONČNICA ITALIJANSKE LIGE n
Stefanel tokrat na vse ali nič
Igral bo v Trstu proti Filodoru
TRST - Drevi ob 20.30 bo v Trstu tretje in odločilno srečanje konCnice italijanske košarkarske lige za uvrstitev v polfinale med domačim Stefanelom in bolonjskim Filodorom. Stefanel je edino moštvo iz zgornjega dela lestvice po regularnem delu prvenstva, ki po dveh srečanjih ni izločilo svojega nasprotnika. En polfinalni par je namreC že znan, to je Buckler - Glaxo, Sca-volini pa Čaka svojega nasprotnika prav z drevišnjega obračuna v Trstu.
Ce je po prvi Četrtfinalni tekmi v Trstu, ko je Stefanel zanesljivo in predvsem po dokaj dobri igri premagal bolonjsko ekipo, kazalo, da so v tem obračunu nesporni favoriti tržaški košarkarji, tega ne moremo trditi po drugi zelo bledi predstavi v Bologni. Odsotnost centra Cantarella nikakor ne more biti opravičilo za tako slabo igro in predvsem za vrsto pomanjkljivosti tako v napadu in tudi v obrambi. Dejstvo, da sta oba najboljša Stefanelo-va strelca Bodiroga in Gentile skupno dala komaj 13 točk, jasno govori o
neučinkovitosti tržaške ekipe.
Ce bodo Tanjevičevi fantje drevi ponovili tako igro, potem bo poraz neizbežen in tudi prednost domačega igrišča ne bo dovolj. Filodoro je namreC zelo uigrana celota, ki ima nekatere odlične posameznike, kot so Vincenzo Esposito, oba Američana Gay in Co-megys ter drugi. In že dejstvo, da se je bolonjska ekipa, kljub kazni 6 točk pred prvenstvom, uvrstila v četrtfinale konCnice in prisilila Stefanel na tretjo tekmo, priča o Čvrstosti in kakovosti tega moštva.
V tržaških vrstah bo po poškodbi spet zaigral Davide Cantarello, katerega odsotnost se je še kako poznala v nedeljo v Bologni. Tržaški košarkarji so bili namreč v boju pod košema v hudih težavah. Brez skoka pa v košarki uspeha ni.
TRENUTNO STANJE: Stefanel - Filodoro 1:1 (68:61 in 66:79)
Posnetek srečanja si bo mogoCe ogledati tudi na 1. programu RAI s pričetkom ob 23.30.
H NOGOMET/TRETJELIGAŠKI POKAL h
Danes piva finalna tekma med Triestino in Pemgio
V roku treh dni bodo nogometaši Triestine odigrali dve izredno važni srečanji, ki znata biti odločilni za celotno sezono. Danes prihaja v Trst Perugia, ki je po igralskem potencialu nedvomno ekipa za višjo kategorijo, s Tržačani pa se bo pomerila v finalu tretjeligaškega pokala. O tem, da pri Perugii pokalno srečanje jemljejo zelo resno, priCa tudi podatek, da je predsednik Gaucci za skupni uspeh po dveh finalnih tekmah igralcem obljubil premije v višini deset milijonov. Trener Buffoni, ki Perugio zelo dobro pozna, saj je bil njen trener, pa kljub kakovosti nasprotnika napoveduje boj do zadnjega atoma moči, da bi pokal, ki zagotavlja vključitev v »pravi« pokal s prvoligaši, prinesli v Trst.
2e v nedeljo pa Čaka Triestino gostovanje v Bologni, ki se poteguje za mesto v play offu za napredovanje v B ligo. Tržačani bodo nastopili brez poškodovanega Milaneseja, za katerega je sezona že končana, vendar Cerone in soigralci napovedujejo novo presenečenje.
KOŠARKA / DAN SLOVENSKE KOŠARKE
Izbrana vrsta Severa boljša od Juga
Več kot 3000 gledalcev na poldnevni prireditvi prišlo na svoj račun
Sever - Jug 138:110 (29:21, 59:54, 92:82)
SEVER: Milic 7 (1:2), Jeklin 2, Sta-vrov 2, Mirt 9, Novakovič 13 (1:2), Pe-tranovič 11 (0:1), Dino 4 (2:2), Sunara 12 (2:2), Tovornik 23 (4:4), Gorenc 32 (3:5), Nosov 8 (1:3), Cizej 6.
JUG: Horvat 13 (1:2), Daneu 2, Krašovec 5, BaCar 7 (1:2), Ritonja 13 (1:3), Hauptman 36 (1:3), Tušek 7 (4:4), Jelnikar 5, Jagodnik 2 (2:2), Lapov 10 (8:8), Durišič (4:4).
VeC kot 3000 gledalcev je pripravilo ustrezno vzdušje v Hab Tivoh za Dan slovenske košarke in uživalo v številnih mojstrovinah najboljših igralcev, ki so v letošnji sezoni tekmo-vab v 1. SKL.
Poldnevna prireditev se je zaCela s tekmo ženskih selekcij Diamortda Ježice, ki so pričakovano ugnale izbrane igralke drugih slovenskih klubov. Nato se je zadeva nadaljevala s
tekmo malčkov. V tretji tekmi so se pomerili najboljši mladi slovenski igralci (Sever - Jug), nato pa se selekcija slovenskih pobtikov, ki je premagala ekipo takšnih in drugačnih zvezdnikov. V tekmovanju metanja trojk je Dušan Hauptman premagal Pobska, v atraktivnem zabijanju pa je pričakovano slavil mladi Marko Milic. Prireditev se je končala s srečanjem najboljših selekcij Severa in Juga. Boljši je bil Sever. Za najboljšega igralca tekme so izbrab Borisa Gorenca, najboljši strelec je bil Dušan Hauptman (36 točk), najboljši obrambni igralec pa Vito Nosov.
Rezultati tekem: Diamond Ježica -Selekcija igralcev drugih slovenskih klubov 76:64 (32:32); Košarkarska šola Jure Zdovc - KS Peter Vilfen 26:18 (17:4); Sever - Jug (mladi selekciji) 81:86 (35:37); Politiki - Zvezdniki 53:40 (31:17).
Posnetek z ene od včerajšnjih tekem
NOVICE
Ranjeni navijač Cremoneseja ni v eč v življenski nevarnosti
Massimo Pizzamigho, 31-letni navijač Cremoneseja, ki ga je v nedeljo zabodel eden od »ultrasov« Udine-seja, ni veC v življenski nevarnosti. Včeraj je v kratkem razgovom z novinarji posredoval svojo verzijo dogodkov. Pizzamigho je povedal, da so navijači domače ekipe s steklenicami in kamenjem napadli že njihov avtobus, ko pa so izstopih, je prišlo do incidentov. Povedal je še, da ni opazb, da je eden od navijačev Udineseja oborožen z nožem in da se je nato dan in pol kasneje zbudil v bolnišnici. Policija je identificirala šest napadalcev, imena dveh, od katerih bo eden obtožen namernega uboja, pa bodo obja-vih danes.
Mladinski nogomet na Goriškem Začetniki:
IZIDI 7. kola povratnega dela: Gradese-Mladost 0:3, Staranzano-Monfalcone 1:4, Aris-Pieris 1:0, S.Marco-Real Isonzo 3:2, S.Canzian B-Ronchi 0:10, S.Canzian A-S.Michele 0:0; zaostala tekma 6. kola: Pieris-S.Marco 5:0.
Lestvica: S.Canzian A 35, S.Michele 30, Ronchi 26, Monfalcone 25, Mladost 21, Staranzano 10, Gradese 17, S.Canzian B 11, Aris 10, Pieris 10, Real Isonzo 6, S.Marco 2.
Najmlajši:
Izidi 10. in 11. kola povratnega dela: Sanrocchese-Aris 3:1, Monfalcone-Como 4:0, Sovodnje-Isontina 1:1, Isontina-Isonzo 8:0, Gradese-Monfalcone 0:2, Como-Sanrocchese 4:0, Aris-Natisone 0:2, Audax-Lucinico 0:0, Staranzano-Pieris 0:1, Pro Romans-Sovodnje 1:1. Lestvica: Sovodnje 40, Pieris 38, Monfalcone 33, Nati-sone 27, Isonhna 27, Staranzano 26, Audax 25, Lud-nico 23, Gradese 22, Pro Romans 22, Como 20, San-rocchese 11, Isonzo 9, Aris 3. (VIP)
NOGOMET / DVA MEDNARODNA NASTOPA
Po slabi igri Slovenija gladko premagala Ciper
\/ Kidričevem so bili uspešni tudi mladi reprezentanti
KOLESARSTVO / POKAL MONTES
Mladinec novomeške Krke Boris Derganc pred vso konkurenco
Slovenija - Ciper 3:0 (1:0)
MARIBOR - Stadion v Ljudskem vrtu, 3.000 gledalcev, sodnik Molnar (Madžarska).
STRELCI: 1:0 - Pate (40), 2:0 - Udovič (78), 3:0 - Pate (87).
SLOVENIJA: Zupan, Galic, Englaro, Milanič, Jermaniš, Ceh, Oblak (Kosič), Zidan, Pate (Binkov-ski), Udovič, FlorijanCiC.
CIPER:	Panayiotou
(Cristof), Panayi, Pittas, Joannou (E. Cristofi), Chapalambus, Engomitis (Andreou), Larcou (Xiou-roupfas), Soteriou, Zem-bashis (Constantinos), Elia.
Slovenska nogometna reprezentanca je dosegla novo mednarodno zmago, Čeprav z igro ni navdušila, zlasti ne v prvem polčasu, ko je igrala nepovezano in neborbeno.
Slovenski igralci so imeli premoč, vendar so prihajali le do kazenskega prostora gostov, naprej pa ni šlo. Gostje so izvedli nekaj nasprotnih napadov in v 24. minuti zadeli vratnico. Edini zadetek v prvem polčasu je dosegel Pate, ko je iz prostega strela presenetil vratarja gostov. Na začetku drugega polčasa so igralci Cipra imeli nekaj priložnosti, vendar so bili nenatančni. V 75. minuti je Udovič izvedel pravo mojstrovino, preigral celotno obrambo gostov in tudi vratarja, vendar ni zadel. Toda oddolžil se je tri minute pozneje, ko je po lepi podaji Jermaniša z glavo ukanil vratarja. KonCni izid tekme je tri minute pred koncem postavil Pate, ki je izkoristil odlično podajo Udoviča in zlahka dosegel zade-
tek. (STA)
MLADI
Slovenija - Ciper 2:0 (1:0)
SLOVENIJA: LaliC, Lukič, BulajiC (Vršič), Ba-lagič, GunjaC, Brezi (Grašič), Pešič (Mikšic), KeCan, Spasojevič, VuliC, Siljak (Marušič).
CIPER:	Michael
(Neophytides), Panayio-tou, Sofocleus (Kizas), Hadjiconstantis, Nicoa-lou, Christof (Chrysosto-mou), Theodotou, Kaia-faas, Andreou (A. Alexandru), Christodou-lou, K. Alexandru.
Mlada reprezentanca Slovenije je brez večjih težav premagala vrstnike iz Cipra, ki niso prikazali posebnega znanja, zato pa so se toliko bolj nešportno obnašali. Igra je bila živahna le v prvem polčasu, ko sta bili na igrišču najboljši postavi.
TR2IC - Mladi kolesar novomeške Krke Martin Derganc je v ponedeljek v številni in kakovostni mednarodni udeležbi nizu svojih uspehov dodal še zmago na 40. izvedbi kolesarske dirke za pokal Montes.
Kolesarji so morah prevoziti 123 kilometrov. 2e takoj na začetku je »temperatura« narasla in skupina devetih tekmovalcev si je do centra Gradišča nabrala približno 40 sekund prednosti. Iz skupine sta nato pobegnila Se-binello in Danuzzo, dobro minuto za njima pa je bil Claudio Tonchich iz Pierisa, ki pa je ubežnika v Ste-verjan ujel, na gorski cilj na Vrhu pa je prišel kot prvi. Nato pa se je iz ozadja zaCel poCasi prebijati tudi Derganc, ki do takrat ni bil posebej aktiven in je za vodilnimi zaostajal že veC kot dve minuti. Toda mladi Novo-mešCan je iz kilometra v kilometer zmanjševal zaostanek in na koncu prvi pripeljal skozi cilj. Zahvaljujoč njegovi zmagi je Krka osvojila tudi pokal Montes, medtem ko je pokal Pischiutta osvojila ekipa Record Cucine Ganeva.
Rezultati: 1. Martin Derganc (Krka Novo mesto), ki je 123 km dolgo progo prevozil v 3 urah in 1 minuti (poprečna hitrost 41, 333 km na uro); 2. Claudio Toncich (Moratti), 3. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj), 4. Michele Diamante (Record Cucine) vsi v Času zmagovalca; 5. Dante Bertolini (Schieran) zaostanek 1 minuta; 6. Samuele Doni (Schierano) +1:10; 7. Borut Licent (Hit casino da Ugo Nova Gorica) isti čas; 8. Luca Marcon (Rina-scita Ormelle) +1:15; 9. Fabio Benfato (Coppi Gazzera) +1:19; 10. Riccardo Zaupa (Record Cucine) +1:50. itd.
Danes v Soli Suvich Bor proti Konlovelu
Pokrajinski finale Ul4 v odbojki
V telovadnice Sole Suvich v Trstu se bosta danes ob 18.30 odbojkarski ekipi naraščajmo Kontovela in Bora Friulexport pomerili za naslov pokrajinskega prvaka. Tako Kontovelke kot borovke so v svojih skupinah premočno zmagale, v polfinalu pa so bile v dveh srečanjih prepričljivo boljše od Ricreatorija (Kontovel) in Virtusa (Bor).
Favorita na današnjem finalu ni. zmagovalec pa se bo uvrstil na medpok-rajinski finale, ki bo 8. maja v Trstu v telovadnici na Alturi (prva tekma ob 15. uri), njegova nasprotnika pa bosta prvaka Vidma oziroma Gorice.
Nogomet visoka zmaga »najmlajših« Sovodenjcev
Sovodnje - Grade-se 4:0 (3:0)
STRELEC: Flore-nin4
SOVODNJE: Devetak D., Bagon, Moro, Figelj, PavsiC, Jelen, Cotič (Piras), D. Fer-letič, Devetak M., Ferletic M. (Mozetič), Florenin.
V zaostali tekmi so Sovodenjci proti Gra-deseju visoko zmagali in s tem Se bolj utr- , dili vodstvo na razpredelnici. Junak srečanja je bil Marko Florenin, ki je bil štirikrat uspeSen, pa tudi vratar Sovodenj je nekajkrat odlično posredoval. (A. PavSic)
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Izlet za osnovnošolce
Mladinski odsek Slovenskega planinskega društva Trst je priredil v nedeljo, 24. aprila v okviru Športne šole izlet za osnovnošolce. V lepem pomladanskem vremenu se je na trgu v Repnu zbralo 25 otrok, ki so se v spremstvu desetih mladinskih vodnikov SPDT podali na Njivice v bližini Vol-nika.
Tam so si ogledali gradišče, nakar so se spustili na travnik, kjer so jim vodniki v razvedrilo in zabavo pripravili razne igre in poligon.
Izlet k izlivu SoCe
V ponedeljek, 25. aprila se je skupina mladincev SPDT z osebnimi avtomobili podala na izlet k izlivu SoCe. Pod strokovnim vodstvom so si ogledali rezervat »Isola della Cona«, ki je izredno zanimiv še posebno z ornitološkega gledišča. Imeli pa so še posebno sreCo, ker je tistega pomladnega dne preletavalo zamočvirjene obale zaliva neverjetno veliko število različnih vrst ptic.
Otvoritev planinske koCe na Kozleku
Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica in planinska skupina Podgora vabita na otvoritev planinske koCe na Kozleku, ki bo v nedeljo, 1. maja ob 11. uri. Odločite se lahko za enega od označenih dostopov: od Blekarja, iz TrpCan ali izpod Gabrovca. Zagotovljen pa bo avtobusni prevoz od 8. do 8.30 z avtobusne postaje.
NoCni pohod na Kokoš
Slovensko planinsko društvo Trst vabi svoje Člane, da se udeležijo nočnega pohoda na Kokoš, ki ga organizira športno društvo Sloga.
Predavanje o Kugyju
Slovensko planinsko društvo Trst je v Četrtek, 21. aprila sklenilo svojo letošnjo predavateljsko sezono z večerom, ki je bil posvečen spominu velikega gornika in ljubitelja gorskega sveta, književnika in glasbenika dr. Julijusa Kugyja ob SO-letnici njegove smrti. Lik gornika je na svojstven način in izredno doživeto podal dr. Rafko Dolhar.
Izvajanje je slonelo na Kugyje-vih besedilih, ki jih je prebral dr. Peter Suhadolc. Na platnu pa so se prelivale slike Julijcev, ki jih je Kugy še posebno ljubil. Zanimiva je bila tudi razstava Kugyjevih del in pisem, ki jo je ob tej priložnosti
pripravila SPDT. (M. P.)
Pripravlja se izlet na Golico
Bliža se maj, mesec cvetja. Cez kaka dva tedna bodo zacveteli travniki in pašniki na pobočjih pod Golico, kjer še tu pa tam leži sneg. Najlepše bo sredi maja. SPD Gorica bo tudi letos priredilo avto-birsni izlet na Gotico, predvidoma 22. maja. Spotoma si bodo udeleženci ogledati še kako zanimivost v bližini.
Prijave že sprejemajo na sedežu društva in sicer ob sredah med 11. in 12. uro ter ob Četrtkih med 19. in 20. uro. Zmerne hoje po gozdni poti in stezi bo približno dve uri. Za tiste, ki nameravajo izlet izkoristiti za vzpon vrh Gotice bo na raz-poalgo dovolj Časa.
Pohod ob 220 letnici rojstva Valentina Staniča
Planinsko društvo Kanal bo v nedeljo, 15. maja obeležilo 220-le-tnico rojstva Valentina Staniča. Poleg proslave, ki bo ob 17. uri v Kanalu, pripravljajo ta dan tudi dva pohoda in sicer iz Solkana, preko Sabotina do Vrhovelj v Brdih ter iz Vrhovelj preko Korade v Ka-n a 1 .
Bolj korajžni se seveda lahko odločijo za celotno pot, od Solkana do Kanala, za kar potrebujejo približno osem ur hoje. Vsak od zgoraj omenjenih pohodov pa traja približno štiri me.
Začetek pohoda bo od 6. do 8.30 izpred doma krajevne skupnosti v Solkanu ter od 8. do 10. me na Vrhovljah. Na startu je treba vplačati startnino 200 tolarjev, vsak udeleženec dobi kartonček.
Naj povemo, da je povratek iz Kanala v Novo Gorico mogoč tudi z vlakom, na relaciji Kanal, Plave Vrhovlje pa bo vozil tudi poseben avtobus. Na priloženi skici je označena smer obeh, oziroma skupnega pohoda.
8. in 15. maja na pohod v Brda in na Sabotin ter Korado
V Steverjanu bo 8. maja tradicionalni pohod Steverjan -Gonjače - Steverjan. Planinsko društvo Gorica že zdaj vabi elane in prijatelje, da se pohoda udeležijo množično in organizirano. Društvo tudi obvešča, da se bo organizirano udeležilo pohoda iz Solkana na Vrhovlje, oz. iz Vrhovelj v Kanal v nedeljo, 15. maja, ob 220 letnici rojstva Valentina Staniča. Na Koradi bo ob tej priložnosti tudi tradicionalno srečanje planincev. Podrobnosti bodo sporočili v prihodnjih dneh.
Obisk Rašice, Stične...
Kako lepa je Dolenjska! To je bila splošna ugotovitev udeležencev nedeljskega avtobusnega izleta na Rašico, Muljavo in v Stično. VeCja skupina udeležencev je izstopila na Rašici in se odpravila na Trubarjevo pešpot, druga skupina pa se je z avtobusom odpeljala na Muljavo, na ogled Jurčičeve rojstne hiše, zatem pa še cistercijanskega samostana v StiCni. Spotoma pa so si udeleženci ogledali še "gomile”, približno 2.500 let stara pokopališča med StiCno in Šentvidom.
Kaki dve mi so nameniti ogledu stiškega samostana enega najstarejših na Slovenskem.
Lepo pomladno vreme (Čeprav je parkrat tudi porosilo) je spremljalo tudi udeležence pohoda in seveda vplivalo na prijetno razpoloženje. Naredilo se je tudi nekaj žuljev, vendar bolj v opozorilo, da je tudi na pohodu potrebna primerna obutev. Sicer pa, razen manjših težav in nejasnosti v orientaciji (menda nekaj oznak vec na stezi ne bi škodilo) je pohod potekal kar se da prijetno. Zaključil pa se je tudi prijetno, na izhodišču, ob Trubarjevi do-maCiji.Pred povratkom proti Gorici so si udeleženci, zdaj že spet skupaj, ogledati še Turjak.
Konec julija
bo izlet okob Mon Visa
Zadnji teden v juliju bo SPDG priredilo enotedenski izlet okrog Mon Visa. Predstavniki društva so že stopiti v stik s sekcijo CAI iz Saluzza, ki bo pomagala pri organizacijskih zadevah. Društvo vabi interesente, naj se Cimprej, najkasneje pa do konca maja prijavijo na sedežu društva ali pa pri odbornikih.
SP MLADINA / V KRI2U ZAKLJUČNI VEČER SMUČARSKE SEZONE
Dejavnost v minuli sezoni je bila dokaj razvejana in uspešna
Pred kratkim je bil v Križu zaključni večer smučarske sezone domačega društva SD Mladina in res škoda, da se te prisrčne sklepne prireditve niso mogli udeležiti vsi elani.
Predsednik in načelnik smučarskega odseka Ermio Bogateč se je zahvalil vsem tekmovalcev za lepe uspehe in vsem, ki so na katerikoli naCin pomagali društvu. V svojem krajšem poročilu je predsednik poudaril, da je bilo delovanje pestro, bogato in tudi uspešno.
Smučarsko tekmovalno selekcijo ZSSDI Indu-les so zastopati Mladinini predstavniki Alex Prašelj, Martina in Borut Bogateč. Zelo bogata je bila dejavnost na snegu, tako pripravljalna (zelo Uspešno je bilo predv-
sem zimovanje v Cerknem) kot tekmovalna. Mladina je namreč v raznih kategorijah (cicibani, dečki, naraščajniki in mladinci) nastopila na tekmah FISI, na Tržaškem prvenstvu, ZSI, Pokalu treh dežel, Zamejskem prvenstvu ZSSDI. Odlične uvrstitve pa so elani SD Mladina dosegli tudi na šolskih tekmovanjih v smučarskih tekih tako s posamezniki kot v štafetah.
Da so pri SD Mladina opraviti res temeljito delo, kažejo že podatki, da so za pripravo smuCi potrebovati od 50 do 60 ur, da so prevozili skoraj 12.500 km, da je bilo potrebno za nastope na tekmovanjih in za priprave veliko število ur kapilarnega dela, fizičnega in organizacijskega napora. Društvo na smučarskem
področju sicer ni doseglo večjih tekmovalnih uspehov, opravilo pa je veliko dela in si nabralo prepotrebne izkušnje, ki bodo še kako koristne za bodoCe delovanje društva.
SD Mladina je za svoje požrtvovalne delavce in tekmovalce poskrbelo tudi z ličnimi priznanji (delo umetnika Pavla Hrovatina iz Brišckov).
Priznanja za redno delovanje so prejeti: Martina in Borut Bogateč, Danjel Ghezzi, Marko Sadlowski, Claudio Mir-ceta, Alex in Lara Prašelj; za sezonsko delo: Aljaž Milic, Nastja Milic, Janja Del Linz, Hejdi Si-goni, Giulia Sadlowski, Katerina Macho; za trenersko delo: Andrej Žvab, Rajko Zecevic, Boris in Ennio Bogateč.
Predsednik se je nato dotaknil bodočega programa društva s posebnim poudarkom na smučarsko šolo, rekreacijo in tekmovalno ekipo ZSSDI.
Na koncu pa je Ennio Bogateč pozval vse elane, da pomagajo in sodelujejo na društvenem prazniku, ki bo 14. in 15. maja v okviru rolkarske tekme Grand Prix 94.
TEDENSKO ŠPORTNO POKAŠLJEVANJE
Bliskovita streznitev po uspehu
Ivan Peterlin
Priznati moram, da mi današnje misli divje rojijo po glavi predvsem spričo Čustvene naelektrenosti, ki jo že nekaj dni nosim v sebi. V to razvneto stanje so me potisniti nehote Slogini fantje -odbojkarji, ki v ligi zaključujejo zmagovalni pohod z dinamiko in vztrajnostjo kot ju res niti od daleč nismo pričakovali. S sobotno zmago so svojim nemajhnim naporom in osebnim žrtvam postaviti krono: prebiti so se tudi matematično v državno - C 1 ligo. Veselje nad uspehom je seveda enkratno: objemi, navdušene roke stegnjene proti nebu, vihranje društvene zastave, razžarjeni obrazi od sreCe, široko razprte oci ob občutku, da je cilj - za marsikoga samo sanje - dosežen. Občutek zadovoljstva in zadoščenja je kot influenca: brez najmanjše zapreke in zastoja se pretiva tudi na druge, na vse, ki so kakorkoli povezani z ekipo in njenimi sanjskimi koraki. To so res nepozabni trenutki, trenutki sreče, ki se v vsakega, posebno mladega, neizbrisno vklešejo v srce. Prav gotovo so pri takem podvigu tesno prisotne tudi mogočne psihološke in pedagoške valence: naš fant v sebi Čuti, da se je za nekaj srčno boril, da je v ta projekt veliko investiral, se mu predal, da se je znal v mladostnem hlastanju disciplinirano brzdati, da je trdo delal in naposled v svojih naporih uspel!
Koliko mladih ljudi bi danes zelo rado nosilo v sebi take občutke: koliko je takih, ki bi zelo radi zamenjati svoje notranje tegobe in razdraženost z občutkom zadovoljstva? Prav gotovo veliko. In vprašanje, ki se mi spontano rojeva je to: koliko možnosti pa dajemo mi, takozvani starejši, vsem našim mladim, da se uveljavijo, da se zmorejo prebiti do občutka, da nekaj veljajo? Tu je odgovor že bolj meglen. MogoCe je celo res, da prevečkrat mladega pustimo izgorevati povsem cinično in Cisto egoistično premišljamo samo o nas samih in o našem lezenju po družbeni vrednostni lestvici nezadržno navzgor. Pa pustimo sedaj to!
Marsikdo se bo kajpak vprašal, kam rinem s temi mislimi in kje me Čevelj žuli! Takoj bom stvar razja-
odmaknjeno in brez nekih vnaprejšnjih predsodkov soditi in vrednotiti nekih podvigov. Do tega spoznanja sem se prebil že velikokrat in nenazadnje tudi ta teden, ko sem na obrazih odbornikov zmagovite ekipe lahko razbral neizmerno radost, a obenem tudi neke zaenkrat samo latentne sence. Na videz je to posebne vrste paradoks in vendar je tako: sence na obrazih izpričujejo živo skrb, kaj bo z ekipo naprej. Pa smo spet tam: finance! Višja, državna liga, potovanja, povečani volumen treninga, torej višje postavke za telovadnice, hude zvezne takse! Kdo bo pomagal preskakovati te ovire? Odgovora seveda ni, pa je danes tudi vseeno, ce ga ni! Gre za nekaj drugega! Razmišljam, kako klavrna je pravzaprav ta situacija, ko moraš v sebi zatirati samozavestno obnašanje, ker ne veš, kaj bo jutri.
To je nekako tako, kot Ce bi zbom, ki je na tekmovanju Seghizzi stopil na najvišjo stopničko, takoj potem, ko se je umiril aplavz, nekdo sporočil, da je zadeve verjetno konec. Ne verjamem, da bi pevci po mesecih trdih vaj in predanosti skupnemu cilju, poskočili od veselja! Prav gotovo bi žarenje v oCeh zamrlo.
Tudi to je naše zamejstvo in tudi s tem se mora soočati naš šport. Verjetno smo tudi zato, zaradi te svoje vsakdanje paradoksalnosti, še živi in se še vedno kleno upiramo burji, ki nam stalno, z vso ihto, piha v prša.
Obvestila
ŠPORTNI KROŽEK KRAS
sklicuje v petek, 29. aprila 1994 30. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v športno-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
AO SPDT
sporoča, da bo predavanje o gorniškem in alpinističnem izrazoslovju jutri, 28. t. m. v GregoCiCevi dvorani, ob 20.30.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 8. maja avtobusni izlet v Bohinj in Bled. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah 2., 4. in 5. maja od 19. do 21. ure. Informacije na tel. S. 226271 ali 299573.
KD LIPA, SD ZARJA IN SZ SLOGA
priredijo v soboto, 30. t. m.v Bazovici tradicionalni prvomajski nočni pohod na hrib Kokos. Zbirališče ob 21.30 pri Kalu ob kresu. Vabljeni!
Planinska odseka SZ SLOGA in SK DEVIN vabita elane na izlet, Id bo v nedeljo, 1. maja v Ilirsko Bistrico ob priliki otvoritve koce na Kozleku. Odhod iz Bazovice ob 8.30 izped spomenika padlih, za informacije Viktor - tel. St. 226283 ah Bruno - tel. St. 200236.
NOVICE
Obree postavil nov rekord v vožnji na eno uro
BORDEAUK - Škotski kolesar Graeme Obree je vCeraj v Bordeauxu postavil nov svetovni rekord v vožnji na eno uro. Prevozil je namreč 52, 713 kilometra in tako odvzel rekord Angležu Chrisu Boardmami, ki je na istem dirkališču 23. julija lani v eni uri prevozil 52, 270 km.
Monika Seleš:
»Spet bom igrala!«
HAMBURG - V intervjuju za nemško Športno revijo Sports Life je Monika Seleš zanikala govorice, da ne bo več igrala tenisa, čeprav ni hotela povedati, kdaj lahko pričakujemo njen povratek na teniška igrišča. Seleševa po lanskem napadu v Hamburgu, ko jo je neuravnovešeni oboževalec Steffi Graf zabodel z nožem, ne igra že eno leto. Zaradi tega je tudi izgubila mesto prve igralke sveta, kar pa je ne skrbi preveč.
»Sok po napadu sem že prebolela, toda zavedam se, da ne bom nikoli več tisto, kar sem bila,« je povedala Seleševa. »Na igrišču sem izgledala vedno tako zbrana in povsem zatopljena v vse, kar se dogaja med igro. Toda v resnici sem povsem drugačna. In zato bom po povratku na igrišča igrala predvsem za zabavo, nikakor pa ne bo moj cilj po vsej sili spet postati številka ena,« je še povedala Seleševa.
Konec za Medvedeva
MUNCHEN - V 1. krogu mednarodnega teniškega turnirja v Miinchnu z nagradnim skladom 400 tisoč dolarjev je izpadel drugi nosilec, Ukrajinec Andrej Medvedev, ki ga je s 6:3, 2:6 in 7:6 (10:8) premagal Južnoafričan Marcos Ondruska.
Bayern in Nurnberg bosta ponovila srečanje
FRANKFURT - Nemška nogometna zveza je danes odločila, da bosta miinchenski Bayem in FC Niimberg ponovila tekmo 32. kola nemškega prvenstva. Bayem je tekmo sicer dobil z 2:1, vendar je zveza ugodila pritožbi Niimberga, češ da prvi gol igralcev Miinchna, ki ga je v 24. minuti dosegel Thomas Helmer, ni veljaven.
Na video posnetku je bilo razločno vidno, da žoga ni šla prek golove Črte in zato je zveza drugič v svoji zgodovini odločila, da se prvenstvena tekma ponovi.
V NHL še vedno brez končnih odločitev
NEW YORK - V zahodni konferenci severnoameriške poklicne hokejske lige so v četrtfinalu Toronto Maple Leafs premagali Chicago z »nogometnim« izidom 1:0, Calgary je doma izgubil z Vancouverjem z 2:1, vendar v srečanjih še vedno vodi s 3:2, Morski psi iz San Joseja pa so s 6:4 premagali Rdeča Krila iz Detroita.
Rezultati: Toronto Maple Leafs - Chicago Blackhavvks 1:0 (rezultati tekem, 5:1,1:0, 4:5, 3:4, 1:0; skupaj po tekmah 3:2 za Toronto) Calgary Flames - Vancouver Canucks 1:2 (0:5, 7:5, 4:2, 3:2,1:2; skupaj 3:2 za Chicago), San Jose Sharks -Detroit Red Wings 6:4 (5:4, 0:4, 2:3, 4:2, 6:4; skupaj 3:2 za San Jose) (M. J.)
NOGOMET / POKAL VEROPSKIH PRVAKOV
V finalu v Atenah bosta igrala Milan in Barcelona
Milan s 3:0 premagal Monaco, Barcelona pa Porto z enakim izidom
MILAN, BARCELONA - Nogometaši Milana in Barcelona se bodo 18. maja v Atenah pomerili za naslov evropskega klubskega prvaka. Italijani in Spanci so včeraj v polfinalu po pričakovanju premagali francoski Monaco oziroma portugalski Porto.
Barcelona si je pred veC kot 90.000 gledalci zmago dejansko zagotovila že v prvem delu z dvema goloma bolgarskega napadalca Stojckova, ki je bil prvič uspešen v 10. drugič pa v 36. minuti. Po zanesljivem vodstvu je Barcelona v drugem delu uspešno nadzorovala nadaljnji potek tekme, od 60. minute dalje pa je bilo njeno delo tudi precej olajšano, ko je sodnik izključil igralca Porta Joao Pinta. Številčno premoč so Spanci dobro izkoristili in v 73. minuti je Koeman dosegel še tretji zadetek za Barcelono in postavil končni izid srečanja.
Z enakim izidom se je končalo srečanje v Milanu, kjer pa je od 40. minute Milan igral le z desetimi igralci, ker je sodnik zaradi drugega rumenega kartona izključil srednjega branilca Milana Costacur-to, ki tako ne bo igral na finalnem srečanju v Atenah, ob njem pa Milan ne bo mogel računati niti na kapetana Baresija, ki je včeraj dobil drugi rumeni karton.
Milan je povedel v 14. minuti po kotu z leve strani, ki ga je izvedel Saviče-vič. Pred golom Monaca je najvišje skočil Desailly in z glavo premagal francoskega vratarja. Igra je nato potekala v glavnem na sredini igrišča, s tem
da je imel Monaco nekaj veC od igre, vendar pa pred vrati Rossija ni bil preveč nevaren. V drugem delu se je pričakovala ofenziva gostov, Toda Albertini je z izrednim strelom v 48. minuti rešil vprašanje zmagovalca. Monaco je nato prevzel pobudo, si ustvaril tudi nekaj priložnosti, vendar je bil vratar Rossi vedno na mestu, enkrat pa ga je rešila tudi vratnica. Na drugi strani je Milan poskušal s protinapadi in v enem od njih je po lepi podaji Panuccija Massaro v 67. minuti še tretjič premagal francoskega vratarja, s Čimer je bilo tekme dejansko konec.
SINOČNJA POLFINALNA IZIDA: Barcelona - Porto 3:0 (2:0); Milan -Monaco 3:0 (1:0)
Oto Barič: »Proti Interju smo izgubili bitko ne pa vojne!«
DUNAJ/SALZBURG - »Izgubili smo bito, toda vojne še ne!«. S temi besedami je Oto Barič, hrvaški trener ekipe Casino Salzburg, komentiral poraz s.vojih nogometašev v torek zvečer v prvi finalni tekmi za pokal UEFA proti Interju iz Milana.
»Italijani so po uspehu na Dunaju sicer veliki favoriti za osvojitev pokala, toda tudi mi imamo naše možnosti«, je poudaril »Oto maksi-mal« in ob tem opozoril na dejstvo, da tudi Inter na San Siru ni nepremagljiv. »Borussia Dortmund je v Milanu zmagala z 2:1, zakaj tudi nam ne bi uspel tak rezultat«, je samozavestno napovedal morebitni čudež v Milanu najuspešnejši klubski trener v Avstriji v zadnjem desetletju. O sami tekmi pa je dejal, da
med ekipama ni opazil razlike. Pri golu so - tako Barič - profesionalci brutalno izkoristili majhno nekon-centriranost sicer odlične obrambe.
Kot Barič tudi avstrijski mediji -od televizije in radia do največjih tiskanih medijev - pozitivno ocenjuje nastop Salzburžanov in jim dajejo dobre možnosti za uspeh na povratni tekmi. »Joker« v tekmi 11. maja v Milanu naj bi bil brez dvoma legionar Jurčevič, ki tokrat - kot še trije drugi standardni igralci - ni smel igrati. Vsi medijski komentatorji tudi navajajo, da je Casino Salzburg v vseh dosedanjih tekmah v pokalu UEFA na tujem dal »svoj odločilni gol« in sprašujejo, zakaj se to ne bi zgodilo tudi v drugi finalni tekmi. Ivan Lukan
Desailly je dosegel vodilni zadetek za Milan (AP)
HOKEJ NA LEDU / SP SKUPINE A
Nemčija in ZDA včeraj zlahka opravili z Veliko Britanijo in Norveško
Danes bo najbolj zanimivo srečanje med Češko in ZDA v skupini B
NBA / NOCOJ SE PRIČNEJO TEKME KONČNICE PRVENSTVA
Na Zrtodu več kandkiatov za naslov
Glavna favorita Seattle in Phoenix
NEW YORK - Ce je bilo že med sezono jasno, da so Atlanta, New York in Chicago v Vzhodni skupini NBA vsaj za dve stopnički boljši od tekmecev, so izidi na Zahodu pokazali, da je krog izredno kvalitetnih moštev mnogo širši. Seattle in Houston v prvi vrsti ter Phoenbc, San Antonio, Utah in Golden State sestavljajo skupino ekip, ki lahko mirno ciljajo na prvo mesto in le Portland ter Denver sta brez vsakih možnosti.
Oglejmo si četrtfinalne pare Zahodne skupine, od koder bo izšel drugi finalist letošnjega finala za naslov NBA prvaka.
Seatde (1) - Denver (8): Superso-nicsi so vso sezone igrali glavno vlogo in od v 82 tekmah dosegli kar 63 zmag. Malokdo je pričakoval tako uspešno igro Seattla, ki nima zvenečih imen. Vsi pa so izredno požrtvovalni in vsi tudi igrajo zgolj za ekipo. To pa je »filozofija«, ki se je doslej izkazala za zmagovito. Denver se je šele v zadnjem tednu otresel Lakersov in zasedel zadnje razpoložljivo mesto. Nuggetsi so s tem že
lahko zadovoljni, saj veC z doslej prikazano igro tudi ne zaslužijo. PROTAGONISTI: S.Kemp, D.Sch-rempf in R.Pierce (Sea) ter A.Rauf, D.Ellis in D.Mutombo (Den). NAPOVED: Seattle-Supersonics 3:1.
San Antonio (4) - Utah (5): Običajno je prav tekma med četrtim in petim na lestvici najbolj izenačena, v tem primem pa to potrjuje tudi tesna razlika, s katero so Spursi in Jazzi sklenili sezono (55-27 prvi ter 53-29 drugi). Kljub temu pa smo mnenja, da je v tem dvoboju velik favorit San Antonio. Spursi so boljše kriti pod košema, Jazzi pa imajo res dobro le prvo peterko (Stockton, Malone, Homacek, Chambers in Spencer), medtem ko je druga vrsta redkokdaj učinkovita. Neločljivi par Stockton - Malone je tudi letos sam odločil precej tekem, toda proti Rod-manu in Robinsonu to najbrž ne bo dovolj. PROTAGONISTI: D.Robin-son, D.Rodman in V.Del Negro (SA) ter J.Stockton, K.Malone in J.Homa-cek (Uta). NAPOVED: San Antonio -Spurs 3:1.
Houston (2) - Portland (7): Po od-
ličnem začetku in rekordnem številu zaporednih zmag so Rocketsi nekoliko popustili. Kljub temu pa je Houston edina ekipa, ki je vse do konca ostala tik za petami Seattlu in je edina, ki zna biti izredno nevarna tudi v gosteh. Njihovi nasprotniki v četrtfinalu, Blazersi, so tako kot že lani, potrdili, da se je njihova zlata doba že zdavnaj končala, Drexlerju, Por-terju in ostalim protagonistom bojev za naslov pred leti se pozna, da niso veC mladi (poškodbe in utrujenost), Cliff Robinson in John Strickland pa igrata preveč nihajoče.
PROTAGONISTI: H.Olajuvron, O.Thorpe in G.Maxwell (Hou) ter C.Robinson, C.Drexler in R.Strick-land (Por). NAPOVED: Houston -Rockets 3:2.
Phoenbc (3) - Golden State (6): Med Sunsi in Warriorsi se obeta najbolj spektakularen dvoboj, saj bo na igrišču veliko novih talentov in že afirmiranih zvezd. Lanski finalisti so tudi letos med glavnimi favoriti za naslov prvaka, Čeprav so dalj Časa igrali slabše od pričakovanj. Vzrok za to so bile številne poškodbe Char-
lesa Barkleya in daljša odsotnost Ce-drica Ceballosa. Ko pa ima trener Westhpal na razpolago vse igralce, so Sunsi zmožni »scvreti« vsakega nasprotnika. Kevin Johnson spada v elito playmakerjev NBA, o Barkleyu ni treba posebej govoriti, Dan Majerle je zmožen zadeti koš tudi iz slačilnice, Ceballos in Green igrata zelo uspešno, Danny Ainge ima veC izkušenj kot las na glavi, Oliver Miller pa se pod košema enakovredno bori z vsemi. Sunsi pa prav gotovo ne bodo podcenjevali Warriorsov, ki so pod taktirko trenerja Dream Teama 2 Don Nelsona, presegli najbolj rožnate napovedi in kljub temu, da sta jim zaradi poškodbe celo sezono manjkala dva najboljša igralca ( Tim Hardaway in Sarunas MarCuljonis), so se brez težav uvrstili med finaliste in nihče se ne bi preveč Čudil, Ce bi se njihova pot še nadaljevala. PROTAGONISTI: K.Johnson, C.Barkley in D.Majerle (Pho) ter L.Sprevvell, C.VVebber in C.Mullin (GS). NAPOVED: Phoenbc - Suns 3:2.
Vanja Jogan
BOLZANO - Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine A so vCeraj v popoldanskem srečanju Američani po pričakovanju premagali Norveško, Amglija pa je z Nemčijo izgubila s 4:0.
ZDA - Norveška 7:2 (0:2,4:0, 3:0)
STRELCI: 0:1 (1) - Ma-gnussen, 0:2 (19) - Anderson, 1:2 (23) - Neaton, 2:2 (25) - Wolanin, 2:3 (29) -Beers, 2:4 (29) - Cole, 2:5 (42) - Podein, 2:6 (47) -Sweeney, 2:7 (48) - Podein.
Norvežani so v prvi tretjini začeh odločno in s Čvrsto obrambno igro ter hitrimi protinapadi povsem onemogočili Američane. Po prvi tretjini bi Norvežani lahko vodili tudi s 3:0, saj so zamudili nekaj lepih priložnosti. V drugi in tretji tretjini je bilo razmerje moči na ledu povsem drugačno. Američani so ves čas uspešno stiskah Norvežne v obrambo in odšli na drugi odmor s prednostjo dveh zadetkov. V zadnji tretjini so Američani dosegli še tri zadetke in zasluženo zmagali. Tik pred koncem srečanja so Norvežani ostali brez svojega prvega vratarja Marthinsena, ki je po nenamernem naletu VVolanina staknil poškodbo in je moral z ledu.
Nemčija - Velika Britanija 4:0 (1:0, 2:0,1:0)
STRELCI: 1:0 (10) -Yevtushevsky, 2:0 (25) -Kummer, 3:0 (32) - Kopf, 4:0 (44) - Rumrich.
KAZNI: Nemčija 12 minut, Velika Britanija 16 minut
Novinci v najelitnejšem razredu svetovnega hokeja. Velika Britanija, so
po porazu z Rusijo izgubih še drugo srečanje. Nemci so brez večjih težav opra-vili z Otočani, Britanci pa bodo eno od najpomembnejših srečanj, ki bo odločalo o mestih na repu razpredelnice, igrali jutri, ko se bodo pomerih z Italijo.
Današnji spored - skupina A: Kanada - Nemčija (20.00); skupina B: Češka -ZDA (16.00), Francija -Švedska (20.00)
-j KOŠARKA h
Danilovič še eno leto
v Bologni
BOLOGNA - Predrag Danilovič je včeraj podpisal novo enoletno pogodbo z bolonjskim Virtusom (Buckler). V sporočilu bolonjskega društva je reCeno, da so dosegli »sporazum z igralcem, da ostane v Bologni tudi v sezoni 1994/95.« V sporočilu je tudi zapisano, da bo Danilovič ostal pod istimi pogoji kot v letošnji sezoni, v kateri je imel po pogodbi zagotovljenih 800.000 dolarjev.
Za Daniloviča so se že nekaj Časa zanimah tudi v krogih NBA, kamor pa odšel Cez dve leti. Srbskega asa si je zagotovil Golden State, ki pa naj bi ga prepustil Phoenbc Sun-som. Od evropskih ekip pa je Daniloviča želela tudi Barcelona.
RIM / ABETE NA ZASEDANJU MLADIH INDUSTRIJCEV
Kaj predlagajo industrijci mandatarju za vladni program
Štiri točke za preverjanje, ali bo vlada ustregla industrijcem
RIM - Spoštovanje zakonitosti, mednarodno uveljavljanje, davc-na politika in tržno gospodarstvo 80 štiri teme, na katere opozarja zveza industrijcev nekaj ur, preden bo predsednik republike formalno določil mandatarja za sestavo nove vlade. Gre za programske smercice Confindustrie, ki jih bo predsednik Luigi Abete obrazložil in utemeljil na zasedanju vsedržavnmega vodstva zveze, ki bo prihodnji torek.
O teh vprašanjih je tekla beseda že včeraj na zasedanju državnega sveta mladih industrijcev, ki se je zadnjikrat sestal pod predsedstvom Alda Fumagalhja, kate-
remu je zapadel predsedniški mandat.
Abete je v svojem posegu govoril predvsem o potrebi po finančnem tekočem raCunu, ki ga je ocenil kot »vprašanje kulture zakonitosti in enakih pogojev za državo in državljane«. Predsednik zveze industrijcev je tudi vnovič sprožil predlog za znižanje davkov na dobičke podjetij, kar naj bi dokazovalo, da se država giblje po kriterijih sodobnega Časa.
V nadaljevanju svojega posega je Abete opozoril vlado na nujnost, da pride do mednarodne uveljavitve italijanskih podjetij, tudi srednje-majhnih podjetij, in
da oblasti na davčno politiko ne gledajo samo kot na zagotavljanje sredstev, ampak tudi kot na pokazatelj uspešnosti storitev in kot nelik dejavnik ekonomske politike.
Posebno pozornost pa je Abete namenil potrebi po uveljavljanju tržnega gospodarstva. Dejal je, da bo treba sprejeti primernejša pravila in da so na področjih ponudbe in popraSevanja potrebni še novi dejavniki. Skratke, od vlade zahteva zveza industrijcev ukrepe, ki bi spodbudilio nastajanje novih podjetij. Zveza industrijcev, je poudaril Abete, bo k temu po svojih močeh doprinesla, sicer
pa je predsednik Confindustrie pohvalil mlade industrijce in dejal, da bo njihov doprinos k rasti italijanskega gospodarstva bistvenega pomena.
Abetejeva napoved programa, ki naj bi ga Confindustria odobrila prihodnji teden je neobičajna, kajti Zveza industrijcev nima navade, da bi vnaprej razkrivala svojo strategijo. Njegova izvajanja so torej izzvenela kot jasen poziv Berlusconiju, naj v vladni program vključi te postavke in verjetno do neke mere tudi kot pogoj, pod katerim naj bi industzrijci zagotovili bodoči vladi potrtebno pomoč in podporo.
LIRA
SRE. ČET. PET. TOR. SRE.
Prispevki Gescalu morda neustavni
MILAN - Odtegljaji na plaCah v prid zavoda Gescal so verjetno protiustavni. Pritožba zoper odtegljaje, ki so jo vložili delavci Ausimonta, Enichema, Himonta in CSI v Bollateju, je za načelnika milanske preture za delo Salvatoreja Salmerija »tehtna in ne očitno neutemeljena«, zato jo je poslal ustavnemu sodišču. Odtegljaji za Gescal znašajo 0,35 odstotka plaCe, z zbranimi sredstvi pa so se okoristili tudi trgovci in drugi, ki prispevkov niso plačevali. Zavod Gescal so že pred leti zaprli.
Stališče stanovskih združenj o Ezitu
TRST - Pred imenovanjem novega vodstva Ustanove za tržaško industrijsko cono (Ezit) so tržaške stanovske organizacije - med katerimi sta tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje in Kmečka zveza - sestavile skupni dokument, v katerega so združile svoje predloge in zahteve o novem programu in za večjo učinkovitost dela te ustanove.
Razčlenjeni dokument, ki je plod razprave med organizacijami, ki so ga podpisale, izhaja iz nujnosti, da ne
bi Se enkrat prišlo - kot se je dogajalo v preteklosti - do gole tekme za zasedbo stoCkov v vrhovih tržaških gospodarskih ustanov, ki jih bo treba v kratkem prenoviti. Nasprotno -ugotavljajo podpisniki - prednost je treba dati programom, racionalizaciji in usklajevanju nalog in delovanja in torej skrbi za Cim večjo učinkovitost ustanov. To še posebno velja za Ezit, ki mora pridobiti nazaj svojo primarno, v veliki meri načrtovalno vlogo v gospodarskem razvoju pokrajine.
HSPGZ / ZUNANJA TRGOVINAh
V ponedeljek srečanje o finančni družbi Finesi
TRST - Zunanjetrgovinska sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja obveSCa svoje elane, da bo srečanje o pordenonski finančni družbi Finest, ki je bilo v programu že preteklega 11. marca in so ga potem odložili, v ponedeljek, 2. maja ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/n) v Trstu.
Kot smo ob prvem sklicanju srečanja (ki je bilo odloženo zaradi zadržanosti predstavnikov Fine-sta) že poročali, je osnovni namen pordenonske finančne družbe pomoC in finansiranje mešanih gospodarskih pobud z vzhodnoevrpskimi državami, s posebno pozornostjo za tista italijanska podjetja, ki že delujejo v teh državah. V tem okviru pridejo še posebno v poštev podjetja, ki so včlanjena v SDGZ, zato prireditelji toplo vabijo njihove predstavnike, da se srečanja zanesljivo udeležijo. O Finestu in o načinu, kako priti do njegovih finansiranj bo govoril njegov pooblaščeni upravitelj Eugenio Del Piero, sodeloval pa bo tudi izvedenec Tržaške kreditne banke Mitja Bavcon.
_ KMETIJSTVO / KAKO REŠEVATI »OBMEJNE« SPORE_______
Razdalja dreves od meje sosedovega terena
Nevšečnostim in plačilu odvetnika se lahko izognemo z boljšim poznavanjem predpisov
TRST - V odnosih med sosedi ali med zasebniki in javnimi upravami so - žal kar prevečkrat - na dnevnem redu spori o »obmejnih« zadevah, med katere sodi tudi razdalja zasajenih dreves od mejne Črte. Do sporov Prihaja večkrat iz trme ali tudi drugače neurejenih odnosov, največkrat Pa iz nepoznavanja zakonskih določil, ki taka in podobna vprašanja urejajo s civilnim zakonikom. Ker gre največkrat prav za kmetijska območja (vCasih tudi za mestna) morda ne bo odveC, Ce pogledamo, kaj Pravijo o tem ustrezni elani civilnega zakonika, saj res ni potrebno, da bi se zaradi nepoznavanja zakonskih določil morali za vsako malenkost zatekati k odvetnikom.
Člen 892 govori o razdalji za drevesa in v uvodu pravi, da mora tisti, ki hoče zasaditi drevo ob meji, spoštovati razdalje, ki jih določajo pravilniki in v podrejenem primeru krajevna raba. Ce pa teh določil ni, je treba spoštovati naslednje razdalje:
1.) za visokodebelna drevesa - 3 metre, pri Čemer za taka drevesa štejejo tista, katerih deblo samo ali z vejami dosega znatne višine, kot so Upr. orehi, kostanji, hrasti, bori, ciprese, bresti, platane in podobna;
2.	) za drevesa z nevisokimi debli -1,5 metra, pri čemer veljajo za taka drevesa tista, katerih deblo ne presega 3 m višine in ki se Sirijo z vejami;
3.	) za trte, grme, žive meje, sadna drevesa z ne veC kot dva metra višine - 0,5 metra od meje.
Ce žive meje sestavljajo jelše, kostanji ali druge podobne rastline, ki se periodično obrezujejo pri deblu, mora biti razdalja en meter oziroma dva metra Ce gre za robinije.
. Razdalja se meri od zunanjega oboda debla v trenutku zasaditve ali od Črte na kraju, kjer je bilo vsajeno seme. Teh razdalj pa ni treba spoštovati, Ce mejo razmejuje lasten ali skupen zid, pod pogojem, da rastline ne presegajo višine tega zidu.
Cl. 893 govori o drevesih ob cestah, kanalih ali ob gozdnih mejah. Za drevesa, ki zrastejo sama ali so zasajena ob mejah z negozdnimi tereni, ob cestah ali kanalih, ko gre za zasebno lastnino gozdov, kanalov in cest, se je treba ravnati po pravilnikih, Ce teh ni pa po krajevni rabi. Ce pa ne prvi ne drugi o tem ne odločajo, je treba upoštevati razdalje, predvidene v prejšnjem členu.
Cl. 894 govori o nelegalni razdalji dreves. V takih primerih lahko sosed zahteva odstranitev dreves ali
živih meja, ki so zasajeni oz. rastejo na razdalji, ki je manjša od navedene v prejšnjih členih.
Cl. 895 govori o prepovedi ponovne zasaditve dreves v legalni razdalji. Ce je bila pridobljena pravica imeti drevesa na manjši razdalji od prej navedenih in Ce drevo umre ali je odrezano ali odstranjeno, ga sosed ne more zamenjati z novim, razen z upoštevanjem legalne razdalje. To določilo pa ne velja, Ce so drevesa del drevoreda ob meji.
Cl. 896 govori o rezanju raztegnjenih vej ali korenin. Tisti, na katerega zemljišče se širijo veje sosedovega drevesa, lahko soseda vedno prisili, da jih odreže ali pa lahko sam poreže korenine, ki se širijo na njegovo zemljišče, upoštevajoč v obeh primerih pravilnike in krajevno rabo.
Ce kajevna raba ne določa drugače, pripadajo sadeži, ki padajo z vej na sosedovo zemljišče, sosedu, na katerega teren so padli. Ce po krajevni rabi sadeži pripadejo lastniku drevesa, potem se za njihovo pobiranje uveljavlja člen 843, kar pomeni, da mora lastnik tistemu, ki hoče te sadeže pobrati, dovoliti vstop na svoje zemljišče.
Povzel J.K.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. aprila 1994 in zapadlostjo 1. aprila 2001.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 4,50% bruto obrestmi bo izplačan 1. oktobra 1994 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. aprila in 1. oktobra za vsako leto trajanja posojila, bodo odvisni od bruto donosa enoletnih BOT s štirih prejšnjih dražb, ki so bile mesec pred določitvijo kuponov, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 8,20%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. aprila.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. aprilom: ob vplačilu (4. maja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
____SLOVENIJA / OSKRBA S PŠENICO IN DRUGIMI 2IT1_
Prednosti in slabosti uvoza pšenice iz ZDA
Američani tudi Sloveniji nudijo ugodne pogoje nakupa
LJUBLJANA - Pred kratkim se je iz ZDA vrnila slovenska mešana gospodarsko - vladna delegacija. Namen obiska je bil predvsem ugotoviti, kakšni so pogoji za nakup pšenice in drugih krmnih žit. Kot je povedal Ivan Kobal, državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, da je slovenska delegacija v pogovorih s predstavniki ameriškega državnega sekretariata poudarila, da Slovenija tudi ob vstopu v različne svetovne organizacije, na primer Gatt, želi ohraniti ustezno raven zaščite domaCe kmetijske proizvodnje.
»Ker smo država v tranzitu in razvoju, se na državnem sekretariatu za kmetijstvo strinjajo, da Slovenija potrebuje določeno zaščito,« pravi Kobal. Predstavniki obeh držav so se pogovarjali o spodbudah, ki jih daje ameriška vlada pri nakupih pšenice in drugih žitaric. Za stimulacijo izvoza svoje pšenice nudijo ZDA uvoznikom ameriške pšenice možnost najetja posojila pod ugodnimi pogoji v višini 45 milijonov dolarjev, kar namerava izkoristiti tudi Slovenija. Ameriški predstavniki so slovenskim zagotovili, da bodo lahko kupovali pšenico po najbolj ugodnih cenah. Ameriški pridelovalci pšenice in ostalih krmnih žit so namreč deležni precejšnjih subvencij, Ce dokažejo, da so pšenico izvozih. V Sloveniji sicer vse nabave pšenice potekajo
z razpisi, na osnovi razpisa pa vlada določi najugodnejšega kupca. Ameriški pridelovalci pšenice naj bi kmalu posredovali cene njihove pšenice za maj, junij in julij, na temelju teh cen pa bo ameriško kmetijsko ministrstvo tudi določilo, kakšno izvozno spodbudo bo dalo Američanom. Od teh spodbud bo seveda odvisna tudi cena, po kateri bodo ameriško pšenico kupovali slovenski kupci. V Sloveniji pridelamo približno 200 tisoč ton pšenice letno, več kot polovica jo gre za samooskrbo, krmo za živino in podobno, tržne količine pšenice pa znašajo približno 80 tisoC ton (od tega jo državna podjetja pridelajo kakih 50 tisoC ton).
Tržne količine pšenice odkupujejo bodisi predelovalci bodisi republiške rezerve. Ker so tržne potrebe
PRIVATIZACIJSKA PISARNA
Državljane zanima, kam naj vložijo svoj certifikat
obrnilo tudi nekaj podjetij, čeprav tem informacije posredujejo na agenciji za privatizacijo. »Upam, da bo naša akcija spodbudila podjetja, da nam bodo posredovala informacije, ki bi jih lahko mi posredovali naprej državljanom,« nam je še povedal Podgorelec. Na ministrstvu nameravajo kmalu zaCeti z oglaševalno akcijo v slovenskih medijih. Oglaševali bodo številko privatizacijske pisarne in javnost seznanjali o dostopu do informacij v privatizacijski pisarni. V pisarno na Kotnikovi 5 v Ljubljani prihajajo tudi prva pisma z določnimi vprašanji državljanov, nekaj pisem s privatizacijsko vsebino pa na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj posredujejo tudi iz Službe za pritožbe pri predsedniku vlade (VOX). Po prvih klicih in pismih na ministrstvu ocenjujejo, da je znanje slovenskih državljanov o certifikatih in privatizaciji dokaj skromno, zato so se že odločili, da bodo po prvomajskih praznikih po občinah zaceli pripravljati brezplačna predavanja na to temo.
Alenka L. Jakomin
LJUBLJANA - Privatizacijska pisarna na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ki je začela delovati 18. aprila, ima očitno precej dela. Strokovnjaki iz agencije za privatizacijo posredujejo na telefonski številki 061-171-36-08 državljanom vse informacije, povezane z lastninskimi certifikati in privatizacijo. Pisarna za zdaj deluje le ob ponedeljkih, sredah in Četrtkih med 15. in 17. uro. Peter Podgorelec iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj nam je povedal, da bodo v primem pogostih klicov delovni Cas razširili.
V Času uradnih ur imajo dnevno med 30 in 40 telefonskih klicev. Državljani sprašujejo, kaj naj storijo s svojim certifikatom in kje ga je smiselno uporabiti, zanima pa jih tudi vse v zvezi z dedovanjem certifikatov. Seveda strokovnjaki državljanom ne imenujejo konkretnega imena podjetja, v katerega lahko vložijo svoj certifikat, posredujejo le splošne informacije in nasvete, kar pa je v pretežni meri odvisno od položaja posameznika imetnika certifikata. Na privatizacijsko pisarno se je
Sovenije po pšenici še enkrat večje od količin domaCe pšenice, je treba pšenico uvažati. Ta uvoz pa naj ne bi bil vec zgolj naključen, ampak dolgoročno organiziran in prav zagotavljanju takšnega nakupa je bil namenjen obisk v ZDA. Slovenski predelovalci in vlada menijo, da je za uvoz najprimernejša ameriška pšenica, predvsem zaradi svoje kakovosti.
Za to pšenico naj bi vseeno veljah prelevmani, ki jih je Slovenija pred slabima dvema mesecema uvedla za zaščito domače pridelave. Prelevmani na pšenico naj bi hib ukinjeni samo v primem, Ce bi šlo za uvoz pšenice zaradi izpada pridelave v primem suše. Zastavlja pa se vprašanje, ali so vladni predstavniki pozabili
na pritiske Združenih držav v okvira Gatta, naj bi tudi v Sloveniji ukinili prelevmane, kar pomeni, da naj hi v Sloveniji veljala svetovna cena pšenice. Čeprav so po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije stroški pridelave pri nas precej višji kot v svetu (znašajo 28, 89 tolarja za kilogram pšenice), zato bi morala biti cena domaCe pšenice bistveno višja od cene pšenice na svetovnem trgu. Čeprav predstavniki predelovalcev pozdravljajo nakup oziroma uvoz dodatnih količin pšenice, Stane Juvan, direktor Žitne skupnosti Slovenije, uvoza no-Ce komentirati, na Zadružni zvezi Slovenije pa na uvoz pšenice iz ZDA gledajo s pridržki. »Ne vem, kaj se bo zgodilo z domačo pšenico, Ce bo Slovenija popustila
V Sloveniji pridelamo letno okoli 200 tisoč ton pšenice
Slovenska delegacija se je tudi dogovorila, da bodo Luko Koper obiskali predstavniki ameriških podjetij, ki prodajajo sojo. Ti naj bi ugotovili, ah ima Luka Koper primerne pogoje za stalno skladiščenje ameriške soje. Slovenija bi namreč lahko sojo kupovala kar iz tega skladišCCa, s čimer bi seveda zmanjšah transportne stroške. Slovenijo bo obiskal tudi predstavnik Svetovne banke, ki si bo ogledal študijo o gradnji namakalnega sistema v Sloveniji. Za ta projekt namerava Slovenija najeti posojilo pri Svetovni banki.
ameriški zahtevi v Gattu, naj bi za domačo in uvoženo pšenico veljala enaka cena,« pravi Martin Nose, svetovalec za gospodarske zadeve pri zadružni zvezi. Ce hi se odločili za to varianto, bi država morala uvesti sistem izravnalnega plačila. DomaCa tržna cena bo ostala na svetovni ravni (s 5-od-stotno carino za tujo pšenico), kot dodatek na nizko tržno ceno pa bi slovenskim kmetom dajali neposredna plačila. Odločiti bi se tudi morali, ali bi dodatek preje-mali vsi kmetje, ah samo tisti, ki pridelujejo pšenico za trg. Odkupna cena pšenice je po podatkih zavoda za statistiko lani znašala 23, 09 tolarjev, proizvodni stroški pa so po izračunu kmetijskega inštituta lani znašali 26,18 tolarja.
Irena Pirman
FRANCIJA / PRIVATIZACIJA DRŽAVNIH PODJETIJ
Prodaja zavarovalnic bo trd oreh za vlado
Slabe napovedi o zanimanju vlagateljev
PARIZ - Francoska vlada, ki je hudo zaskrbljena, ali ji bo uspelo ohraniti ustrezen dotok denarja, s katerim bo jamčila za državna podjetja, ki se dušijo v izgubah, se je lotila najtežjega privatizacijskega oreha s prodajo pariške Zveze zavarovalnic (UAP). Borzni analitiki ugotavljajo, da bo morala vlada vložiti vse napore, Ce bo hotela uspešno dokončati prodajo, s katero je zaCela sredi borznega padca vrednosti in med katero je borzni indeks CAC-40 od novega leta zdrsnil za vec kot za 6 odstotkov.
Zasebni vlagatelji, ki so pokupili delnice v prejšnjih privatizacijah, vključno z Banque Nationale de Pariš in naftno družbo Elf Aquitaine, so se morah soočiti z dejstvom, da je vrednost teh delnic zdrsnila močno pod ceno, ki so jo odšteli zanje. Tudi francosko zavarovalništvo je že napovedalo pide rezultate v letošnjem letu, kljub neznatnim dobičkom leta 1993, ki jih je prizadela konkurenca bank in hude izgube na področju nepremičnin.
Po mnenju francoskih Časopisov bo ta prodaja pritegnila manj drobnih vlagateljev, Čeprav vlada še naprej vztraja pri prepričanju, da bo povpraševanje preseglo ponudbo.
Toda bolj od padanja borznega indeksa vlado skrbi, ali ji bo uspelo zbrati zadostna sredstva za plačilo jamstev državnim podjetjem, med katera spadata tudi Air France in Credit Lyonnais. Vseh 8, 8 milijarde dolarjev (51 milijard frankov), ki naj bi jih letos zaslužili s prodajo Elf in UAP, so že namenili za zmanjšanje letošnjega proračunskega primanjkljaja v višini 52,1 milijarde dolarjev, ki ne bo bistveno manjši od lanskega, ki je znašal 54, 9 milijarde dolarjev.
Vlada je sporočila, da se vneto ukvarja z načrti, da bi leta 1995 proračunski primanjkljaj uokvirila med 46, 7 oziroma 48, 5 milijarde dolarjev. To tudi
pomeni, da bo treba denar za Air France, Credit Lyonnais in draga podjetja, ki jih ima na skrbi država, preskrbeti iz letošnjih dodatnih privatizacij, zlasti iz prodaje Splošne zavarovalnice Francije (AGF), ki naj bi jo prodali letos jeseni. Prav zaradi tega mora vlada UAP privatizirati zdaj, saj bi kakr-šenkoli odlog AGF izrinil iz spiska podjetij, ki jih je treba privatizirati v letu 1994, je povedal eden od predstavnikov ministrstva za gospodarstvo. Vlada bo morala samo Air Franceu v letošnjem letu zagotoviti približno 1, 7 milijarde dolarjev (10 milijard frankov), Credit Lyonnais, ki je prejšnji mesec objavil izgubo v višini 1, 2 milijardi dolarjev, kar je eden najvecjih zneskov izgub v zgodovini francoskih korporacij, naj bi dobil kapitalsko injekcijo v višini 848 milijonov dolarjev še letos, vključno s 605, 7 milijona dolarjev pomoCi, ki jo bo neposredno zagotovila država.
Myra MacDonald, Reuter
EU / MEDVALUTNA RAZMERJA
Proračunski primanjkljaj je enako nevaren za vse
BRUSELJ - »Vrnitev v nekdanje ozke okvire Evropskega tečajnega mehanizma EU (ERM) ne pride v poštev in vprašanje je, ah bo sploh še potrebna,« je izjavil predsednik Evropskega monetarnega inštituta (EMI) Alexandre Lamfalussy. »Želim si, da bi sedanje široke okvire ohranih toliko Časa, kolikor bo le mogoče in šele Cez Cas proucih, kaj storiti,« je izjavil pred komitejem Evropskega parlamenta. »Sedanji sistem dobro deluje, zato si težko zamišljam kakršnokoli nasilno vračanje, ki je tudi takrat spodletelo,« je še dejal. Misel je dopolnil s tem, da ni mogoče hoditi nazaj brez celovite reforme sistema, saj bi bil tak korak že sam po sebi problematičen. Evropski monetarni inštitut so namreč 1. januarja letos ustanovili zato, da bo pripravil vse potrebno za Evropsko centralno banko, Evropski sistem centralnih bank ter za uvedbo enotne valute EU, Id naj bi jo uvedb leta 1997 oziroma 1999. Lamfalussy, ki je sicer dopustil možnost, da bo o tem vprašanju razmišljal tudi drugače, je poudaril, da dosedanji sistem pušča proste roke posameznim državam za popravke znotraj sedanjih okvirov ERM, ki dopuščajo gibanja valutnih razmerij od minus 15 do plus 15 odstotkov, predvsem pa je preprečil špekulacije in omogočil večjo koordinacijo monetarnih politik med državami Članicami. »Stabilnost menjalnih razmerij se zdaj krepi sama od sebe, prav stabilnost pa je tista, ki jo najbolj potrebujemo,« je dejal in izrazil mnenje, ki ga po njegovem deli z večino, da je vprašanje o vrnitvi v nekdanje 2, 25- oziroma 6-odstotne okvire že preseženo. V skladu s pogoji Maastrichtskega sporazuma mora biti valuta posamezne države Članice znotraj »normalnih« okvirov ERM vsaj dve leti, Ce se hoCe kvalificirati za združitev z bodočo enotno valuto EU. Ce bi potemtakem hoteli doseči ta kriterij za uvedbo enotne valute 1. januarja 1997, je treba odločitev sprejeti 1. januarja 1995. Lamfalussy tudi upa, da se bosta britanski funt in italijanska lira, ki sta se že približala 15-od-stotnim okvirom po obdobju, ko sta zapustih ERM, znova vključili, Ce ne iz drugih razlogov, vsaj sim-bolično. Britanski premier John Major je izjavil, da se po njegovem funt, ki je moral zapustiti ERM skupaj z italijansko liro leta 1992, ne bo vrnil v ERM v Času mandata tega parlamenta, ki se izteče sredi leta 1997. Lamfalussy je tudi pohvalil Članice EU, ker jim je uspelo znižati inflacijo in doseči stabilna menjalna razmerja ter hkrati opozoril, da se utegnejo vsi njihovi dobri rezultati razbliniti, Ce se ne bodo enako uspešno spopadli z naraščajočimi proračunskimi primanjkljaji. »Proračunski primanjkljaji so splošen problem, ki zadeva tudi vodenje monetarnih politik,« je še dejal in dodal, da so ti primanjkljaji lani narasli za 1, 3 odstotne točke in dosegli 6, 5 odstotka BDP, medtem ko so se dolgovi vlad povzpeli na 66 odstotkov BDP od prejšnjega povprečja 51 odstotkov. »To bo treba prenesti v realne obrestne mere, zlasti na začetku okrevanja,« je opozoril. »Trgi imajo dolgotrajen spomin, na pot okrevanja bodo stopili v okviru inflacije, ki bo zvišala dolgoročne obrestne mere in nekoliko zavrla okrevanje,« je napovedal Lamfalussy. V skladu z Maastrichtskim sporazumom bi morali proračunski primanjkljaji znašati manj kot tri odstotke BDP ah vsaj kazati jasen trend, da se temu približujejo, medtem ko zadolženost vlad ne bi smela preseči 60 odstotkov BDP.	(Reuter)
MENJALNIŠKI TEČAJI
27 . april 1994
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100 ni)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	78,60	79,25	11,11	11,23	8,10	8,26
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	78,58	79,09	11,14	11,25	8,09	8,28
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	78,71	78,98	11,12	11,22	8,15	8,23
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	-	-	-	-	-	-
Come 2 us*	-	-	-	-	-	-
Tel: 061/ 16-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt Nova banka LJ	78,60	79,10	11,12	11,25	8,15	8,35
Dom caffe DomžaleM: 715-199	-	-	-	-	-	-
Eros Ljubljana*, t: 13-17-197	-	-	-	-	-	-
Hida, od 7-19, sob od 7-14	78,75	78,85	11,15	11,17	8,22	8,26
Idila Sečovlje* t: 066/ 79-048	78,50	78,85	8,15	8,25	11,10	11,20
Ulrika Ljubljana (WTC)	78,73	78,77	11,16	11,17	8,20	8,22
Kompas Hertz Celje*	-	-	-	-	-	-
Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje*	-	-	-	-	-	-
Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija*	-	-	-	-	-	-
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin*	-	-	-	-	-	-
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled*	-	-	-	-	-	-
Tel: 064/77-180, od 8-12,17-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica*	-	-	-	-	-	-
Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Maribor*	-	-	-	-	-	-
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Kreditna banka Maribor d.d.*	77,90	79,00	11,07	11,23	8,08	8,30
LB splošna banka Celje	78,25	79,35	11,05	11,26	8,00	8,26
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	78,50	78,90	11,14	11,28	8,16	8,28
Libertas Koper* t: 066/ 37-110	78,50	78,90	11,05	11,20	8,12	8,25
Madai NG*, t: 065/ 23-083	-	-	-	-	-	-
Niprom Ljubljana t: 12-61-092	78,70	79,00	11,14	11,20	8,21	8,30
Poštna banka Slovenije*	77,40	78,90	10,84	11,19	7,95	8,25
Publikum Ljubljana, t: 312-570	78,70	78,79	11,15	11,17	8,22	8,25
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	78,60	79,10	11,13	11,19	8,17	8,25
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	78,57	78,95	11,10	11,18	8,08	8,28
Publikum Robič, t: 065/ 85-983	78,60	78,95	11,12	11,20	8,00	8,24
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	78,60	79,09	11,11	11,25	8,10	8,30
Publikum NM, t: 068/ 26-094	78,55	79,10	11,10	11,25	8,06	8,25
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	78,61	78,95	11,14	11,22	8,20	8,29
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	78,73	79,15	11,11	11,22	8,15	8,24
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	78,65	78,99	11,12	11,22	8,18	8,28
..Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	77,50	79,10	10,85	11,23	8,08	8,28
_ Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	78,60	79,10	11,09	11,20	8,15	8,27
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	78,60	79,00	11,14	11,21	8,10	8,22
'Publikum Žalec, t: 063/ 715-1 14	78,60	79,60	11,12	11,20	8,15	8,28
Shalabv Koper, t: 066/ 25-688	-	-	-	-	_	_
SKB d.d.*	78,50	79,15	11,05	11,25	8,05	8,33
SHP Kranj, t: 064/ 223-700	78,65	78,89	11,12	11,20	8,20	8,25
SZKB d.d. Ljubljana	78,55	79,00	11,12	11,23	8,10	8,27
Tentours Domžale	78,70	79,00	11,12	11,21	8,18	8,35
UBK Ljubljana, t:061/444-358	78,40	79,10	11,08	11,24	8,17	8,28
Upimo Ljubljana, t: 212-073	78,76	78,80	11,14	11,17	8,23	8,27
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:' '
NASLOVI MENJALNIC
A banka d.d., Ljubljana, Slovenska 50,61000 Ljubljana,
del. Cas: 7.30-18.00, sobota 7.30-12.00, tel: 061/320044, feks: 061/302-640
Banka Noricum dd. Trdinova 4, 61000 Ljubljana, del.
Cas: 9.00-12.00 in 14.00-16.30, sobota 9.00-12.00
Banka Vipa dd., Kidričeva 7, 65000 Nova Gorica, del.
Cas: 7.3018.00, sobota 7.3012.00
Bund d.o.o., Smartinska 152, 61000 Ljubljana, del. Cas:
8.0017.00,	sobota 8.0013.00
Creditanstalt - Nova Banka dd, Ljubljana, Kotnikova 5 (Center Ledina), 61000 Ljubljana, del Cas: 9.0016.00, sobota zaprto, teL: 061/1321-174, feks: 061/1325-295 Come 2 us dd., Hertz Ljubljana, Celovška 206, 61117 Ljubljana
Kompas Hertz Bled, Ljubljanska 7,64260 Bled Kompas Hertz Celje, Mariborska la, 63000 Maribor Kompas Hertz Idrija, Lapajnetova c., 65280 Idrija Kompa Hertz Maribor, V. Kraigherja 3 (Hotel Slavija), 62000 Maribor,
Kompas Hertz Tobnin, Trg Maršala Tita 3, 65220 Tolmin
Kompas Hertz Velenje, Stari trg 36,63320 Velenje Komas Hertz Nova Gorica, Delpinova 12, 65000 Nova Gorica
Dom-cafle d.o.o., Ljubljanska 112, 61230 Domžale, del.
Cas: 8.00-18.00, sobota 8.00-12.00
Eros d.o.o., Trg OF 6, 61000 Ljubljana, del. Cas: 7.00-
19.00,	sobota 7.00-14.00
Grahek do.o., menjalnica Idila Sečovlje, Podpadno 1, 66333 Sečovlje, deL Cas: 8.00-16.00, sobota 8.00-14.00, tel: 066/79048
Kreditna banka Maribor dd, V. Kraigherja 4,62000 Maribor, del. Cas: 8.00-17.00, sobota 8.00-11.00, tel: 062/223-311, feks: 062/224-333,224-371 LB splošna banka Celje, Vodnikova 2 63000 Celje, del. Cas: 8.00-184», sobota 8.00-12.00, teL: 063/4314»0 feks: 063/28-200
Ljudska banka d.d, podružnica Ljubljana, Miklošičeva 30, 61101 Ljubljana, del. Cas: 8.00-18.00, sobota 8.00-12.00
Libertas d.o.o. Koper, Ljubljanska5a, 66000 Koper, del. Cas: 8.00-19.30, sobota 8.00-13.00, nedelja in prazniki 9.00-11.00
Menjalnica Ilirika Ljubljana, Dunajska 156 (WTC), 61000 Ljubljana, tel.: 061/1688-204,1688-205, del. Cas: 7.30-18.00, sobota 8.30-13.00,
Menjalnica Hida, Pogačarjev trg 1 (pokrita tržnica Ljubljana)
Menjalnica Madai Nova Gorica, Gradnikove brigade 45, 65000 Nova Gorica, deli Cas: 9.00-18.00, sobota 9.00-13.00
Niprom Ljubljana, Cankarjeva 11, 61000 Ljubljana, deL Cas: 8.00-16.00, sobota 8.00-12.00 Postna banka Slovenije dd, Čopova lla, 61000 Ljubljana, deL cas: (na vseh postnih okencih po Sloveniji) 7.00-
19.00,	sobota 7.00-13.00, teL: 061/125-3050, feks: 061/12-53-202
Publikum dd. Ljubljana, Komenskega 28,61000 Ljubljana, del. Cas: 8.30-13.30 in 14.00-19.00, sobota 8.00-13.00, teL: 061/312-570, feks: 061/1331-050 Publikum Žalec, Ulov trg 2,63310 Žalec, deL Cas: 8.00-
15.00,	sobota zaprto
Publikum Šentjur, Ljubljanska 30,63230 Šentjur pri Celju, del. Cas: 8.00-15.00, sobota 8.00-12.00 Publikum Novo mesto, Prešernov trg 4,68000 Novo mesto, deL Cas: 8.00-13.00 in 14.00-17.00, sobota 8.00-12.00 Publikum Robič, mejni prehod, deL cas: 9.00-21.00, sobota 9.00-21.00
Publikum Kamnik, Glani trg 14,61240 Kamnik, deL Cas:
8.30-	18.00, sobota 8.30-12.30
Publikum Mozirje, Trg OF 3, 63330 Mozirje, del. Cas:
8.00-	15.00, sobota zaprto
Publikum Celje, Miklošičeva 5,63000 Celje, del. Cas: 8.00-
18.00,	sobota 8.00-12.00
Publikum Trebnje, Baragov trg 1,68210 Trebnje, deL Cas:
7.30-	15.30, sobota zaprto
Publikum Sevnica, Kvedrova37,68290 Sevnica, del. Cas:
8.00-	16.00, sobota zaprto
Publikum Maribor, Partizanska!?, 62000 Maribor, del.
Cas: 8.30-18.00, sobota 8.30-12.00
Publikum Šentilj, Strihovec 17, 62212 Šentilj, del. Cas:
8.30-	16.30, sobota 8.30-12.00
Publikum Tolmin, Trg 1. maja 8,65220 Tolmin, del. Cas:
8.00-	13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00
Shalaby do.o. Koper, ZupandCeva 41,66000 Koper, deL Cas: 7.30-19.30, sobota 7.30-13.00,
SKB banka dd. Ljubljana, Ajdovščina 4, 61000 Ljubljana, del. Cas: 9.00-12.00,14.00-17.00, sobota 9.00-12.00, teL: 061/1332-132, feb: 061/314-549 Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj p.o., Likozarje-va 1,64000 Kranj, del. Cas: 8.00-16.00 Slovenska zadružna kmetijska banka dd, Ljubljana, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana, del. Cas: 6.30-17.00, sobota
7.30-	12.00, teL: 061/1253-251,1253-192,1254-176, feb: 061/219396,219886
Tentours, Domžale, Ljubljanska 80,61230 Domžale, del. Cas: 7.3919.00, sobota 9.0912.00, teL: 061/711-229, 715-577, feb: 061/713-705
UBK banka dd Ljubljana, Tržaška 116, 61111 Ljublja-nan, p.p. 87, deL Cas: 9.0916.00, sobota zaprto Upimo Ljubljana, Šubičeva 1 (ploščad), 61000 Ljubljana,
deL Cas: 8.3918.00, sobota 8.0912.00
MENJALNICA HIDA °6i/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 081 z dne 26. 4. 1994-Tečaji veljajo od 27. 4. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	95,3071	95,5939	95,8807
Avstrija	040	šiling	100	1119,8328	1123,2024	1126,5720
Belgija	056	frank	100	382,7172	383,8688	385,0204
Kanada	124	dolar	1	96,4099	96,7000	96,9901
Danska	208	krona	100	2006,5773	2012,6151	2018,6529
Finska	246	marka	100	2427,7750	2435,0802	2442,3854
Francija	250	frank	100	2295,7518	2302,6598	2309,5678
Nemčija	280	marka	100	7877,2710	7900,9739	7924,6768
Grčija	300	grd	100	—	53,8491	54,0106
Irska	372	funt	1	—	192,7838	193,3622
Italija	380	lira	100	8,2436	8,2684	8,2932
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,1000	—
Japonska	392	jen	100	128,7934	129,1809	129,5684
Nizozemska	528	gulden	100	7006,0448	7027,1262	7048,2076
Norveška	578	krona	100	1814,9232	1820,3844	1825,8456
Portugalska	620	escudo	100	76,7483	76,9792	77,2101
Švedska	752	krona	100	1689,0444	1694,1268	1699,2092
Švica	756	frank	100	9244,5073	9272,3243	9300,1413
Velika Britanija	826	funt šterling	1	197,7273	198,3223	198,9173
ZDA	840	dolar	1	132,6454	133,0445	133,4436
Evropska unija	955	ECU	1	152,2637	152,7219	153,1801
Španija	995	peseta	100	96,6699	96,9608	97,2517
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 28. aprila 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994:
1,500,000
801,450
788,769
1,590,220
106,8600% 105,1692%	106,0146%
150,000
80,145
78,877 •
159,022
			
27. APRIL 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,80	9,20
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,10
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,80	9,20
Italija	Kmečka banka Gorica	11,90	12,40
Italija	Tržaška kreditna banka	11,95	12,50
		
27. APRIL 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1585,00	1630,00
nemška marka	952,00	972,00
francoski frank	275,25	283,00
holandski gulden	844,00	866,00
belgijski frank	45,90	47,25
funt šterling	2385,00	2460,00
irski šterling	2310,00	2380,00
danska krona	240,00	247,50
grška drahma	6,25	6,65
kanadski dolar	1152,00	1186,00
japonski jen	15,45	15,90
švicarski frank	1106,00	1140,00
avstrijski šiling	134,50	138,50
non/eška krona	217,50	224,00
švedska krona	202,00	208,25
portugalski escudo	9,00	9,50
španska pezeta	11,50	12,00
avstralski dolar	1135,00	1170,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	11,95	12,50
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
27. APRIL 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1585,00	1635,00
nemška marka	950,00	972,00
trancoski frank	275,00	285,00
holandski gulden	840,00	860,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2390,00	2460,00
irski šterling	2320,00	2390,00
danska krona	240,00	247,00
grška drahma	6,40	6,90
kanadski dolar	1153,00	1188,00
švicarski frank	1115,00	1137,00
avstrijski šiling	134,60	138,60
slovenski tolar	11,90	12,40
			
19. APRIL 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	_	1.711	_
francoski frank	-	29.221	-
nizozemski gulden	-	89.090	-
belgijski frank	-	4.859	-
španska peseta	-	1.227	-
danska krona	-	25.503	-
kanadski dolar	-	1.236	-
japonski jen	- '	1.652	-
švicarski frank	-	117.770	-
avstrijski šiling	-	14.216	-
italijanska lira	-	1.048	-
švedska krona	-	21.665	-
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. aprila 1994 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol-trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvirnl. Pri kon iu deviz oz. c	100 100 100 100 1 1 ikretnih p joseben	1128,8926 2314,3250 7941,0000 8,3103 199,3270 133,7185 »slih Je možno odsl doaovor.	1131,0250 2318,6966 7956,0000 8,3260 199,7036 133,9711 opanjo glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	79,33 79,35 panje.	79,48 79,48
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 28. aprila 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
A Banka Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so doto veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM Seni na pode utah pa je razi sčaji veljajo zc upih se tečaj c kupovati in pogoje nakup	79,38 79,45 79,36 79,34 igi srednjih tečaj« meije Banke SkM odkup prilivov toled v sporazum irodajati tujo valu a di prodaje.	79,53 79,55 79,52 79,51 5V po trenutno Yiije povečano prodajo deviz u. ito po objavlje-
			
27. APRIL 1994	V LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1610,270	—
ECU	—	1857,450	—
nemška marka	—	961,930	—
francoski frank	—	279,980	—
funt šterling	—	2427,000	—
holandski gulden	—	855,890	—
belgijski frank	—	46,712	—
španska pezeta	—	11,768	—
danska krona	—	244,370	—
irski funt	—	2351,320	—
grška drahma	—	6,546	—
portugalski escudo			9,359	—
kanadski dolar	—	1170,940	
japonski jen	—	15,672	—
švicarski frank	. —	1127,250	—
avstrijski Šiling	—	136,730	—
norveška krona	—	221,340	—
švedska krona	—	205,850	
finska marka	—	296,010	—
avstralski dolar	—	1152,150	—
		
28. APRIL 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,5500	12,0500
kanadski dolar	8,4000	8,8000
funt šterling	17,3500	18,1500
švicarski frank	808,5000	838,5000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	201,0000	209,0000
holandski gulden	614,5000	638,5000
nemška marka	690,1000	716,1000
italijanska lira	0,7130	0,7530
danska krona	175,5000	182,5000
norveška krona	158,5000	165,5000
švedska krona	147,5000	154,5000
finska marka	211,5000	221,5000
portugalski escudo	6,7500	7,1500
Španska peseta	8,4500	8,9500
japonski jen slovenski	11,1500	11,5500
hrvaški dinar	-	-
1 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
POTOPIS
IZLET ZA KONEC TEDNA
S kolesom okoli Velike Britanije pi)
Z varuhi reda sem imel le dobre izkušnje
Izjemen kraški svet Škocjanskih jam
Reka Reka je na koncu svoje poti izdolbla slikovito sotesko
Ena najzanimivejsih zgradb v starem delu mesta je katedrala St. Gile’s. Z gradnjo so zaceli leta 1387, osre dnji zvonik je bil končan 108 let pozneje, v poznejših obdobjih pa je njena notranjost doživela Se številne spremembe. V notranjosti najdemo spominska obeležja pomembnih Škotov, naj-veCjo znamenitost pa predstavlja zvonik v obliki krone. Za katedralo stoji poslopje nekdanjega škotskega parlamenta, ki se je tu sestajal med letoma 1639 in 1707.
V Edinburghu sem po 14 dneh spet spal v ho-stlu, kar sem izkoristil za pranje perila, pošteno kopel ter za počitek pred nadaljevanjem turneje. Sele tu sem se zavedel, kako daleč je skrajni sever. Do Strathy Pointa, najsevernejše točke poti, me je ločilo še skoraj 600 kilometrov.
Zaliv Firth of Forth
Na poti iz Edinburgha proti severu je treba prečkati zaliv Firth of Forth, ki se zajeda globoko v notranjost Škotske. Policija na impozantnem mostu je kolesarjev vajena, zato ni delala nobenih težav.
Nasploh sem z varuhi reda imel odlične odnose. Samo enkrat, ko sem proti veCeru iskal prostor za svoj platneni dom, so me vprašali, kdo sem in kaj hoCem. In ko sem jim vse razložil, so mi pomahali v pozdrav in zaželeli sreCno nadaljevanje poti. In na celi poti nisem videl niti ene patrulje, ki bi ustavljala voznike in preverjala dokumente.
Posebnosti pokrajine Fife
tNa drugi strani mostu se zaCne pokrajina Fife, najmanjša od vseh regij, ki se rasteza med zalivoma Forth in Tay. Pokraji-
na je bila v preteklosti dokaj samostojna, kar se kaže v drugačnem tipu gradnje in samosvojem dialektu.
Danes je najbolj znano mesto v tem delu Škotske St. Andrews. Tu je stala najveCja katedrala na Škotskem, ki pa je danes v ruševinah. Druga znamenitost so igrišča za golf, kjer igrajo turnirje svetovnega slovesa. Zaradi prepletanja starega in novega je St. Andrews priljubljena izletniška de-stinacija.
Mesto leži dvignjeno nad dolgo pešCeno obalo. Ima številne cerkve in druge spomenike, ki kažejo na pomembno vlogo v škotski cerkveni zgodovini. Mesto je znano tudi po najstarejši univerzi na Škotskem. Ustanovljena je bila leta 1410, danes pa na njej študira kakih 3600 študentov. Simon Demšar (Se nadaljuje)
Škocjanske jame so veC kot le jame. Reka Reka je na koncu svoje poti po površju izdolbla slikovito sotesko, ki je bila v davnini tudi pod zemljo.
Ko reka pod zanimivo vasico Škocjan teCe v Ma-horCiCevo jamo, to še ni
njeno slovo od dnevne svetlobe. Na dan pride v Mali dolini in se kmalu spet skrije oCem. Znova jo vidimo v sosednji Veliki dolini, dokler dokončno ne steCe v Škocjanske jame. Na dan pride pri Stivanu veC kot štirideset
Pogled na naravni most med Veliko in Malo dolino, v ozadju je Škocjan (Obe fotografiji: Dario Cortese)
kilometrov daleC kot Ti-mav (vmesni podzemni tok je še neznan) in se kmalu izlije v Tržaški zaliv. Kraški svet Škocjanskih jam je tako izjemen, da so jih leta 1986 vpisali v seznam svetovne naravne dediščine pri Unescu.
Vas Škocjan in obe »dolini«, ki sta pravzaprav dela nekdanje jame, ki se ji je udrl strop, so ravno pravšnji začetek ogleda Škocjanskih jam. Lahko stopimo tudi po poteh nad kanjonom Reke ob toku navzgor proti Famljam in spoznamo še druge podobe te zanimive reke.
Pod vasjo Škocjan je podzemsko jezero
Škocjan je gručasta vasica, ki jo že načenja Cas. Stoji na vrhu skalne vzpetine, skozi katero teCe Reka; prav pod Škocjanom je podzemsko jezero. Ko gremo iz Matavuna v Škocjan, pred vasjo na desni strani ceste zagledamo ogromno brezno Okroglica, ki se končuje v stometrski globini, na drugi strani pa se stene prav tako strmo spuščajo v Malo dolino. Zaradi te naravno zavarovane lege je bilo območje Škocjana naseljeno že v prazgodovini, Rimljani pa so na njem postavili grad. V vasi izstopa cerkev sv. Kan-cijana iz 17. stoletja ne samo po arhitekturi, ampak tudi po legi. Izpred cerkve, ki je dala ime vasi in jamam, se pogled razširja po Notranjski in Primorski, najbolj privlačna in skrivnostna pa je Reka, ki skozi sotesko teCe proti jami pod vasjo.
Včasih je turistični obi-
sk Škocjanskih jam držal skozi MahorCiCevo in MariniCevo jamo pod vasjo in skozi obe dolini v Škocjanske jame. Danes je ta pot žal zaprta, tako da smo pri ogledu prikrajšani za veliko izjemnih pogledov in doživetij. Po poti Cez naravni most lahko pridemo nad obe dolini, toda nadaljevanje poti v globine Velike doline in MariniCevo jamo na dnu Male doline zapirajo železna vrata. Vseeno pa lahko peš obkrožimo obe dolini po poteh, ki so vrisane na zelo natančni karti Škocjanske jame v merilu 1:6000. Karta je sestavni del brošure o jamah, ki jo lahko kupimo v kiosku s spominki med parkiriščem in restavracijo.
Dario Cortese
(Se nadaljuje)
PODLISTEK
Protokolarni objekti na Slovenskem oi)
Gojitveno lovišče Brdo ni več zaprto območje
Danes celoten kompleks Brda meri 540 hektarov in je ograjen z enajst kilometrov dolgo ograjo.
Parkovni del poleg že opisanih objektov krasijo tudi številne negovane cvetlične grede in grmovnice rododendronu, aza-leje, lovorikovci, dreni in tulipani, ciprese, tise in številne redke in zanimive drevesne vrste, med njimi kar 36 različnih vrst listavcev in iglavcev. Med redkimi listavci lahko v parku najdemo tulipano-vec, cigaretovec, oreskar, platane, japonski in pahljačasti javor, breze, vrbe, jelše in topole, okrasne jablane itd. Ob gradu še danes stoje starodavne lipe. Listavci pa sestavljajo tudi kostanjev, lipov, jerebikin in gabrov drevored. Med
iglavci izstopajo metose-kvoja, omorike, srebrna smreka, cuga, brini, Lau-sonova cipresa in druge ciprese, tise itd.
Vožnja po ježem
Park krasita še vodomet in Kalinov kip Deček s piščalko na južni terasi gradu in dva ribnika severno od gradu. Prvi je znan predvsem po številnih in lepih lokvanjih ter belih labodih, drugi pa po Račjem otoku in gnezdenju rac.
Ob tem jezeru je tudi Čolnarna, kjer se da sposoditi Čoln za vožnjo po jezeru. V obeh jezerih oziroma ribnikih pa živijo že od nekdaj številne vrste rib od šarenke oziroma kalifornijske ali ameriške postrvi, potočne postrvi, smuC, soma do klena, kra-
pa, amurja itd. Na obeh jezerih je Cez vse leto razvit športni ribolov. Zelo okusno pa znajo pripraviti že-Ijeno ribo tudi v hotelski restavraciji.
Gojitveno lovišče
Približno 400 hektarov vsega območja Brda obsega naravni gozd, predvsem združbe bora z borovnico, ki je že od leta 1972 gojitveno lovišče visoke divjadi. Vse do leta 1987 je bilo zaprto območje namenjeno samo za potrebe protokola in naših politikov, ki so v družbi svojih prijateljev hodili na lov in nabirat gobe. Po tem letu pa je namenjeno komercialnemu lovu.
Danes živi v njem približno 400 damjakov in jelenov ter nekaj srnjadi. V spremstvu Čuvaja lahko
Brdska jezera so izjemno bogata s floro in favno (Foto: Bogdan Kladnik)
lovi vsak, ki plaCa kar za-	Se posebej je lovišče	Ca in teCe po delno mo-	vode ribnikom celo prijeten kup denarja, vendar	bogato s floro in favno na	Cvirnatem, delno ilovna-	manjkuje, tako da jih del-
lahko strelja samo prira-	obrežju devetih jezer, kjer	tem in delno prodnatem	no namaka tudi Kokra. Je-
stek. V gozdu živijo	tudi	gnezdijo ptice, ribe in žu-	svetu. Eden od vzrokov	zerca nimajo svojih imen,
številne ptice, med njimi	želke. Jezera so nastala z	nastanka jezer so bila tudi	so pa oštevilčena od spo-
mnoge zaščitene npr.	siva	zajezitvijo potoka Belice,	mehoracijska dela za osu-	dnjega navzgor. V. Senica
Caplja.	Bebca izvira izpod Storži-	šitev dolinice. Danes pa	(Prihodnjič: Strmol)
ZDRAVILSTVO IN LEKARNIŠTVO
Pomembna odkritja in izumi
Prva transfuzija krvi že pred več kot 350 leti
Različna fizikalna odkritja in iznajdbe 17. sto-ietja so postala pomembna za prihodnost medicinske znanosti. Leta 1605 je bil izumljen termometer, leta 1643 barometer, v letih 1650-1651 zračna tlačilka, manometer itd. Papin je izumil kuhanje pod pritiskom vodne pare.
Farmacevtska botanika le v tem obdobju nadalje-vala proučevanje evrop-skih rastlin in rastlin iz novo odkritih dežel. Zato med botaniki tega obdobja najdemo veliko lekarnarjev in zdravnikov. Leta 1638 je grofica de Cinc-non, žena perujskega Podkralja, z uporabo skorje kininovca ozdravela Po malariji. Njen osebni zdravnik je to drogo prenesel v Evropo. Z njo je
dosegel velik uspeh pri zdravljenju malarije in mrzlice. Pri nas smo ki-nin spoznali leta 1689, ker je o njem in drugih tujih drogah pisal kranjski fizik Coppini. Med drugim piše: »Evropejci, izogibajte se novoodkritih in tujih zdravil: tobaka, Čaja, kave, Čokolade in ki-nina.« Valvasorjev sodelavec Francisci pa piše, da ima kranjski zdravnik prav, ker je nekontrolirano uživanje teh pijaC iz tujine, zlasti Čaja in kave, škodljivo, vendar umirjeno uživanje le-teh mnogim ljudem koristi.
Anglež Wren (1636) je prvi poskusil s transfuzijo krvi pri živalih. Richard Lower je z enako metodo poskusil pri živem človeku in poskus je uspel. Vendar so bili po-
znejši poskusi transfuzije neučinkoviti zaradi slabe tehnologije in neznanja. Človeštvo je moralo Čakati še 200 let (1901), da je z znanjem o krvnih skupinah zaCelo reševali na ti-soCe življenj. Injekcije so do takrat uporabljali le anatomi za barvanje žil in preparatov. Leta 1666 je zdravnik Johann Eich-holz prvič uporabil raztopino zdravila z intravenozno injekcijo na živem Človeku.
V 17. stoletju se notranjost lekarniškega urada ni dosti spremenila. Iz inventure lekarne v Novem mestu (1640) lahko zaključimo, da so prevladovali leseni zaboji in zabojčki. Nad lesenimi policami je bilo približno 500 lesenih predalov, ki so bili obarvani z moCno rde-
Lavičkova lekarniška zbirka ima izjemno vrednost
Co ali zeleno barvo. Bilo je tudi približno enako število lekarniških posod in majolk, ki so v prostor vnesle slikovito obarvanost. V teh so bili tekočine, sirupi, olja in destilirana voda. V tem obdobju v naših lekarnah še niso poznali porcelanastih ali steklenih posod. Lekarniški laboratorij je v tem in prihodnjem stoletju zelo spremenil podobo.
Nekateri katalogi, ki so
se ohranili iz lekarn v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu (od leta 1640 do 1710), prikazujejo, kako so se pri nas polagoma udomačili kemijski preparati. Ze leta 1640 najdemo v tem katalogu alkoholne destilate in soli, leta 1708 pa prvo esenco. Ljubljanski lekarnar Frey je imel leta 1678 na zalogi 874 sestavljenih zdravil.
Metj a Stritmar
LABIRINT ZNANJA
Tudi ta oddaja je minila brez Alenke in ekipa Labirinta znanja nerada priznava, da smo se na BoZo, ki je odlično opravila to zahtevno nalogo (nadomeščanje Alenke namreč) že navadili. V naslednji oddaji pa bo imela Alenka namesto uvodnega blebetanja kratek opis svoje poti po Španiji. Zdaj pa k oddaji. Tudi tokrat sta bila dva, ki sta blestela in odgovorila na večino vprašanj. To sta bila Andrej in Polona, ki sta ob pomoči svojih »suflerjev« znala precej.
fa, pa Se to. Ce se ponavadi dogaja, da imava tobko poste, da sploh ne pridete vsi na vrsto, se je tokrat prvič po dolgem času zgodilo, da ni bilo nobenega pisma. Torej - pišite, pišite, pišite...
Nagrajenci: Skobe Andrej 14.000 SIT, Pečnik Polona 8.000 SIT, Kušar Tomaž 5.000 SIT, Juvan Helena 1.000 SIT
Ime in priimek^
Telefonska številka: Naslov:____________
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
r
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4: Ko boste odkrili razloge, zaradi katerih ste se pustili speljati v zanko, bodo vaši dvomi izpuhteli kot jutranja megla. Pazite, da se ne zapletete znova.
BIK 21. 4 - 20. 5.: Ne bo vam treba razvijati svojega talenta, saj je že razvit. Dopustite le, da se bo izrazil - skrhite tudi za to, da bodo vrata vseskozi odprta.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Pričakujte vabilo na praznovanje obletnice nekega veličastnega dogodka, ki je že tako daleC, da ste nanj že skoraj pozabili. Vsekakor se odzovite nanj.
RAK 22. 6. ■ 22. 7.: Skozi oCala prevzetnosti boste pričakovali same sladke cvetlice, zato se boste v trenutku, ko vam bo nekdo pokazal grenčico, odzvali s prizadetostjo.
LEV 23. 7. ■ 23. 8.: Izčrpali boste razlage za svoje smiselne vrtince, usmerili pogled v pravo smer in ugledali pravi vzrok. Odstranite ga in nadaljujte svoj ustvarjalni polet.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: K nasprotniku boste stopili brez posredovanja tretje osebe takrat in tako, kot boste vi menili, da je prav. Ce pričakujete opravičilo, se opravičite prvi.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Neka oseba bo v tem Času še zlasti pozorna do vas. Njeni materinski vzgibi bodo otroku v vas zelo všeč-, odrasli v vas pa se bo sramoval. Okrcajte ga.
ŠKORPIJON 23.10. • 22.11.: Presenečeni boste opazili, da sodelavec večino Časa sedi križem rok - medtem ko je vse lepo na svojem mestu. Le v Cern je skrivnost njegovega uspeha?
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Ne boste dovolj močni za vse trnje, zato ga boste pustili in se znova zazrli k oblakom. Odločili se boste, da se boste odslej pogosteje spuščali k tlom.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nikar ne vrzite puške v korazo, ce se pokaže, da bi bilo treba vložiti malce veC napora, kot ste ga pripravljeni vložiti vi. Velike stvari so vselej naporne.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Predihali boste tesnobo, se izkričali, se ohladili in temeljito naspali. Po osvežilni prhi boste nadaljevali, kot da se ni nic zgodilo. Do nadaljnjega.
RIBI 20. 2. - 20.3.: Poskrbeh boste za počitek in se razvajali s primernim tolažilom. Ko boste ponovno pogledali s svetlimi očmi optimizma, bo svet spet videti prelep.
>%■«>
rt
M
*
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. nadležna žuželka, ki boleče pici, 4. zaCetek prebavnega trakta, 8. mala Črka, 11. import, 12. Perzija, 13. tisoC kilogramov, 14. ime ameriške popevkarice Turner, 15. madžarski pesnik (Janos), 17. nordijski izraz za smuči, 18. skupščina v Španiji, 20. razsežna kraska planota na meji med Dalmacijo in Bosno, 23. naplaci-lo, nadav, 24. z roženimi tulci prekrite zgornje in spodnje Čeljusti ptic, 28. ime slovenskega risarja stripov Mustra, 30. krava Crnkaste barve, 31. mesec judovskega koledarja, 32. pesniško ime za Irsko, 33. ime in priimek nekdanje hrvaške operne pevke, 35. mesto južno od Linaresa v južni Španiji, 36. francoski maršal pod Napoleonom (Michel).
Navpično:
1. japonsko mesto na otoku Kiušu, 2. vrsta kakteje ste-bricarke, 3. sadež s karibskih otokov, 4. originalna kratica za Združene države, 5. pripadnik antičnih nomadskih ljudstev v današnji južni Rusiji, 6. izletnik, popotnik, 7. pripadnice nekdanjega nomadskega ljudstva na Kavkazu, 9. navada v trgovskem poslovanju, 10. ime ameriške pisateljice Nin, 16. starodavno mesto na severovzhodu Anglije, 19. plitva zareza, 20. papež s konca 4. stoletja, 21. platini podobna kovina z znakom h, 22. namera, naklep, 25. športni park v Zagrebu, 26. italijansko ime za Videm, 27. ime ameriške umetnostne drsalke Kerrigan, 29. pripadnice evropskega keltskega naroda, 34. kemijski znak za aktinon.
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
‘U8bJ ‘oun)j B5[uiz ‘uug ‘repu •BpBO ‘P[TJAI ‘untp[ ‘BIB ‘BJBUIQ 'S8)IO[3 ‘p{S ‘AuBJV ‘BU "TL ‘GUO) ‘ubij ‘zoau ‘Bjn5[snmm ‘bjsu ‘bso :ouABiopoA
A3JISTH
Danes goduje
Peter Chanel
Peter Chanel je bil med prvimi misijonarji, ki so pod vodstvom škofa Pompallierja leta 1836 odpluli v Zahodno Oceanijo, da bi tudi na daljnih pacifiških otokih širili krščansko vero.
Misijonarji so se najprej ustavili na Tahitiju, od koder so jih pregnali protestantski misijonarji, leta 1837 pa so pristali na otokih VVallis in Futuna, kjer so živeli ljudožerci.
Chanel je z enim izmed laičnih bratov ostal na otoku Futuna, drugi misijonarji pa so se naselili na sosednjem VVallisu. OtoCani so ju sprejeli brez sovražnosti, pred misijonarjema pa je bila zelo težka naloga, saj nista razumela jezika domačinov in njihovih navad. V osemnajstih mesecih je Chanel uspel krstiti vsega dvajset domačinov, vendar pa si je z nesebično pomočjo bolnikom in potrpežljivostjo pridobil naklonjenost veCine prebivalcev.
S tem skromnim uspehom pa je ogrozil ugled poglavarja in plemenskih starešin. Najprej so mu onemogočili preskrbo z živežem in požgali koCe njegovim prijateljem, 28. aprila 1848 pa se mu je poglavarjev pomočnik s pretvezo približal in ga do smrti pobil z motiko.
Zaradi umora je francosko vojaško poveljstvo pripravljalo povračilni pohod, ki pa ga je škof Pompalli-er preprečil. Zahteval je le, naj izročijo misijonarjevo truplo. S to velikodušnostjo je omehčal odpor ljudi na Futuni in dosegel, da so že Cez leto dni sprejeli medse nove misijonarje.
(Vir: Leto svetnikov)
ŠAH
a b c d e f g h
Solter - Brigg 1947
Črnemu je uspelo vezava belega skakača in kralja na e liniji ter tako izgleda, da je zaustavljen napad belih figur na Črnega kralja v kotu šahovnice. Belemu, ki je na potezi, pa je z malo domišlije uspelo nadaljevati napad in matirati Črnega!
Rešitev naloge
Za uspeSno izpeljavo motnega napada beli nadaljuje v žrtvenem slogu. Po žrtvi dame l.Dg8+!, ki utesni Omega kralja na h liniji l...Tg8:, sledi Se žrtev skakača 2.Sg6+! hg6 S.Thl mat. Tudi kaj takega se lahko zgodi na Šahovnici!
Silvo KovaC
Pisalo se je leto 1830
Trdinov kritičen duh
Za Janeza Trdino, predstavnika narodopisne smeri v slovenski književnosti, so značilni napredni svetovni nazor, povezanost z ljudstvom, klen domaC jezik in kritičen duh. Bil je zaveden Slovenec in Slovan, globoko zakoreninjen v ljudstvu, ki ga je s svojimi deli želel vzgajati in ga navajati k razumnemu življenju. Kot pravi ljudski pripovednik je v Bajkah in povestih o Gorjancih v človeški podobi prikazal bajeslovna bitja, vile, hudobce, Čarovnice, povedne može, Kristuse, pa tudi resnične ljudi vseh plasti in nazorov. Opisoval je tudi lahkovernost, zabavljivost, pokornost, ponižnost in druge človeške lastnosti.
S svojim jezikom in slogom je Trdina zlasti v Bajkah ustvaril pripovedne zglede take umetniške moči, da bodo, kot je nekoč zapisal Janez Logar, »trdno stali v vrsti z Levstikovim Martinom Krpanom, najboljšo pripovedno prozo Ivana Cankarja in Prežihovimi Samorastniki«. Dosti manj laskava pa je ocena katoliškega ideologa Antona Mahniča, ki je o Trdinovih bajkah zapisal, da so »prava kloaka, v katero se zliva vse, kar se da misliti najboj ostudnega in kosmatega, prava kvintesenca mladoslo-venskega liberalstva«. Janez Trdina se je rodil 29. aprila leta 1830 v Mengšu blizu Kamnika.
PREBLISK
Bolje z modrimi jokati kakor z neumnimi prepevati.
slovenski pregovor
32
Četrtek, 28. aprila 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / VEČJI DEL SUHO
ALPE JADRAN / SONČNO IN TOPLO
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG ■ DANES mm na dan
O SALZBURG
50-80%
30-60
Vremenska slika:
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam s severovzhodnimi vetrovi topel in suh zrak.
Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS
ciklona an1
Slovenija: Danes bo sončno. Sosednje pokrajine: Tudi v Na Primorskem bo pihala sosednjih pokrajinah bo šibka bmja. Najvišje dnevne sončno in toplo, temperature bodo od 20 do 25 °C.
JUTRI
nad 10 m/s
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 4.54, zašlo pa ob 19.06. Dan bo dolg 14 ur in 12 minut. Luna bo vzšla ob 22.31, zašla pa ob 6.47.
RAZMERE NA CESTAH
Promet je povečan na izstopu z avtoceste na cestninski postaji v Razdrtem v smeri proti Komi. Vozniki tovornih vozil ca-
žnolOur.
SNEŽNE RAZMERE
FURLANIJA-JK
Piancavallo Fomi di Sopra Zoncolan Trbiž
Nevejsko sedlo Sauris
—/—cm —/—cm —/—cm —/—cm 30/300 cm —/—cm
VENETO
Sappada	30/70 cm
E2l2li22SI12]
SLOVENIJA
Golte
Kanin	do 250 cm
Krvavec	50 cm
M. Pohorje
Pokljuka
Rakitna
Rogla
Soriška planina Velika planina
Vogel od 100 do 120 cm
RUMOVANJE
Danes: ob 5.48 najnizje -61 cm, ob 12.19 najvisje 32 cm, ob 17.41 najnižje -17 cm, ob 23.33 najvisje 45 cm.
j
Jutri: ob 6.26 najnižje -55 cm, ob 13.08 najvisje 27 cm, ob 18.22 najnižje -9 cm, ob 00.04 najvisje 35 cm.
O SALZBURG

GORNJI SENIK
O
BELJAK
O
™*o o
i, KRANJSKA GORA (
o CELOVEC
ČEDAD VIDEM O
O
O KRANJ f	C
O LJUBLJANA
D PORDENONE
f-f-jN. GORICA
GORICA^ O O POSTOJNA
TRST O
/
'& UH
( OSRAZ
:#|pQ!
-"Oo
MURSKA SOBOTA
MARMOR
VARAŽDIN O
O ZAGREB
'O-:
O CEUE
O NOVO MESTO
o
O KARLOVAC
O UMAG	O REKA
W9i

O'
V Sloveniji: V petek se vre- Obeti: V soboto bo sončno in me ne bo spremenilo. Na toplo.
Primorskem bo še pihala šibka burja.
TEMPERATURE	
ALPE JADRAN	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
LJUBLJANA		9/19
TRST		16/23
CELOVEC		7/18
BRNIK		10/18
MARIBOR		12/19
CEUE		9/19
NOVO MESTO		10/18
NOVA GORICA..	11/23
MUR. SOBOTA		10/19
PORTOROŽ		11/24
POSTOJNA		10/18
ILIRSKA BISTRICA.	7/-
KOČEVJE	;..	7/17
CRNOMEU	 -	8/19
SLOV. GRADEC..	10/18
RATEČE		2/15
VOGEL		6/10
KREDARICA		-3/0
VIDEM		12/24
GRADEC		10/20
MONOŠTER		11/18
ZAGREB		12/19
REKA		16/-
	
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
HELSINKI		7/17
STOCKHOLM		6/16
MOSKVA		5/18
BERLIN		12/18
VARŠAVA		9/15
LONDON		11/19
AMSTERDAM		11/16
BRUSEU		11/15
PARIZ		13/15
DUNAJ		11/21
ZORICH		4/16
ŽENEVA		5/17
RIM		9/18
MILAN		9/23
BEOGRAD		10/23
BARCELONA		11/18
ISTAMBUL		11/20
MADRID		8/22
LIZBONA		11/23
ATENE		13/22
BUCAREST		13/25
MALTA		14/19
PRAGA		6/16
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Mrtvi in ranjeni zaradi tornada pri Dallasu
l\/ll
v
VVASHINGTON -Orjaški zračni vrtinec (na zgornji sliki AP) je v nekem dallaškem predmestju (po še začasnem obračunu) povzročil 9 mrtvih in 20 ranjenih ter ogromno gmotno škodo. Kot so sporočile oblasti, je tornado porušil skoraj sto hiš in poškodoval 50 trgovin. Po prehodu zračnega vrtinca se je nad območjem vsula kot žoge baseballa debela toCa, ki je dokončala razdejanje in otežila reševanje.
Sef občinske uprave Bill Gaither je sporočil, da bo morda število žrtev naraslo, ker gasilci še niso pregledali vseh ruševin, Ker morajo predvsem gasiti požare (na spodnji slika AP) zaradi kratkih stikov in popokanih plinskih cevi.

■ 7 n
tri

doleti

I«Vvy
LONDON - Prav res je, da so današnji otroci zelo bistri in se razvijejo prej kot nekoC. Tako sta na primer mladoletna Bonny in Clyde (on je star 12, ona pa 11 let) stopila v podružnico Royal Bank of Sco-tland v škotskem Dun-deeju in pokazala blagajniku bankovec, Caš, naj pogleda, ali je dober ali ponarejen. Mož je niC hudega sluteč, verjetno tudi zato, ker sta bila pred njim dva otroka, vzel bankovec in odšel h kolegu, da bi skupaj preverila denar. Enajstletna deklica je izkoristila njegovo trenutno odsotnost, z roko segla pod zastekleno okence in odnesla za-lepko, v kateri je bilo 2.500 funtov. Ko se je
Pes pojedel gospodarja
PARIZ - Gasilci v sevemofrancoskem mestu Lille so na zahtevo sosedov vdrli v stanovanje nekega OOdetnega upokojenca in se znašli pred srhljivim prizorom. Geor-
možakar, vrnil ni bilo veC ne zalepke ne otrok.
Otroka so prepoznali, ker je vsa banka pod televizijskim nadzorom, ko pa je policija prišla k deklici na dom, je našla najprej 800 funtov, potem pa še 350, ostalo je deklica že porabila.
Izkazalo se je, da je
rop organiziralo dekletce in da si je tudi obdržalo ves plen. Najprej sta si otroka pravzaprav plen razdelila na pol, potem pa je dekletce prepričalo fanta, naj ji da še svoj del, in mu pustila samo en funt.
Nasedli balon
ugotovitvah je upokojenec umrl naravne smrti.
Tatica pozabila sina
PARIZ - Potem ko je neka 25-letna Francozinja ukradla parfum, je zbežala pred trgovskimi pomočnicami, a je v
LONDON - Aga Khan, duhovni vodja 12 milijonov šiitskih ismaihdov, naj bi se po 25 letih zakona InCil od svoje 54-letne žene Sally. To je zapisal Daily Express, ki je navedel, da je ženska že stopila v stik z dvema britanskima odvetnikoma. Sally je bivša žena nekega angleškega lorda, ki je pred poroko z Aga Khanom postala muslimanka.
Reševalci skušajo spraviti na zemljo tri potnike balona, kije nasedel na električne žice (Telefoto AP)