Leto LXXTV., št. 61 LJubljana, petek 14. marca 1041 Izhaja vaak dan popoldne tsvzemal nedelje tn mt a Din 2. do 100 vrat a Dtn 2 50. od 100 do 800 vrat i> Dta Z, večji vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, lnaeratnl davek posfinaj — »81 valja maaeAno v J u g-o« lavlji Din 14,—, aa hin—natwu Dtn Narode UREDNIŠTVO IN UFBAVNTATVO LJUBLJANA. bailjovm oiiea it. S ti-zz, ti-za, ai-je, n-ao m ti-jg Podružnice: MARIBOR, Grajski trg ftt, T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta« telefon tt. 26 — CELJU, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt 65; podružnica uprave: Kocsnova ul S, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg g. — Postna hranilnica v LJubljani st. 10.351. Pomnjenje na Balkanu Prizadevanja za sodelovanje narodov v južnovzhodni Evropi obetajo zagotovitev miru Odločilna vloga Jugoslavije v akciji za sporazumevanje — Vprašanje turškega stališča in italijansko grškega spora Budimpešta, 14. marce e. Glede južno vzhodne Evrope poudarjajo v političnih krogih, da po zaJcljučitvi jugo&lovensko-nem"ikih pogajanj ne bo ničesar več oviralo definitivne utrditve miru v tem delu Evrope. Ob tej priliki poudarjajo v Budimpešti, da bo po tem političnem in diplomatskem zavarovanju miru nadaljnje sodek. vanje narodov v južnovzhodni Evropi še pomembnejše in plodonosne j še. Lojalno ocenjevanje položaja Rim, 14. marca i. Dopisnik lista »Com'e-re della Sera« v svojem poročilu iz Beograda javlja, da v jugoslovanskih političnih krofih z največjo pažnjo pa rudi z ve-drno gledajo na razvoj mednarodnih do* go-lkov in 9 tem v zvezi piše: Politika beograjske vlade se upravlja T dobrim in lojalnim ocenjevanjem položaja in zato je dosledna načelu, da ostane država izven sedanjega konflikta. S takim zadržan iem Jugoslavija znatno koristi ustvaritvi želj držav osi, da se v balkanskem področju ohrani mir. Vedno bolj uporno Se širijo glasovi, da bo v kratkem prišlo do popolne razjasnitve zadržanja Jugoslavije g'ede na sedanjo mednarodno situacijo. Krcgi, ki so običajno dobro informirani, zatrjujejo, da ni nastalo ničesar, kar bi spremenilo odnosa je med Nemčijo in Jugoslavijo, ki w zek> prisrčni. Delovanje itcmilsce diplomacije Sofija, 14. marca c. (Havas) Po prekinitvi diplomatskih odno:ajev mod Bolgarijo in Anglijo v Bolgariji ni bilo nikaklh pomembnejših dogodkov. Nemčija je zadnja dva tedna izkoristila, da na diplomatskem polju nevtralizira neko negotevest, ki je prevladoval v nekaterih balkanskih državah. Ta prizadevanja nemške diplomacije živo zanimajo bolgarske kroge, ki so prepričani, da bodo nemški načrti uspeli in da bo na Balkanu končno zavladal mir. C >Hja o balkanskih vprašanjih Sofija, 14. marca. e. Ves bolgarski tisk posveča veliko pozornost položaju Balkana in izraža prepričanje, da bo ta del Evrope ostal izven spopada. V sofijskih političnih krogih izražajo prepričanje, da bo do že v najkrajšem času razčiščena vsa odprta vprašanja, ki zanimajo Balkan in države osL V Sofiji mislijo, da bo prišlo do sporazuma med Nemčijo in Grčijo in da bo na ta način likvidirana vojna med Grčijo in Italijo. Glede Turčije sodijo, da je predsednik Ineni že poslal odgovor kancelarju Hitlerju. Razpravljajo tudi o vsebini Hitlerjevega sporočila, ki naj bi po sofijskih informacijah vsebovalo nemški predlog, češ da Turčija ne vstopi v xvojno. V zameno za to bi Turčija dobila velike gospodarske koristi od Nemčije. V kolikor je turška vlada sprejela to ponudbo, se lahko smatra, da je odstranjeno vsako razširjenje vojne na Balkanu. iSlovo« posveča uvodnik jugoslovensko nemškim od noša jem in piše med drugim, da bo Jugoslavija že prihodnje dni razjasnila svoje odnošaje do Nemčije in da se lahko pričakuje popolnoma povoljen izid teh razgovorov za obe državi. Vse evropske države naj bi bile v dobrih odnošajih s sosedu V drugem članku poudaria isti list, da je pristop Bolgarije k trojnemu paktu sprejel z odobravanjem ves bolgarski narod, ne samo zaradi tega, ker je v prid Bolgariji, temveč tudi za to, ker s tem niso bili spremen ieni odnosa ji Bolgarije do sosedov, s katerimi želi živeti v miru in sporazumu. Madžarske informacije Budimpešta. 14. marec. e. Veliko pozornost je izzvala v tukajšnjih političnih krogih vest »Pester Lloyda« iz Grčije, po kateri je, kakor kaže, dana možnost, da Grčija preneha z borbo proti državama osi ali na da bo v Trakiji sestavljena posebna vlaža, prijateljsko naklonjena državama osL Turška sodba Ankara, 14. marca. s. (Reuter). Ankarski radio pravi, da Nemčija še vedno izvaja na Grčijo pritisk za sklenitev miru z Italijo. Pri tem pa se zdi, da se nemško in italijansko stališče glede Grčije nekoliko razlikujeta. Italijani bi želeli, da bi Grčija z nemško pomočjo pristala na teritorialne koncesije Italiji, Nemčija pa želi v priznanje za svoje posredovanje v Grčiji dobiti oporišča za svojo vojsko. Angleško mnenje London, 14. marca. s. (Reuter). V mero-dajnih ar.g'eških krogih izjavljajo, da je položaj na Balkanu trenutno še ne jesen. Zdi se, da Nemčija se ni sigurna, kakšno stališče zavzemajo Rusija in nekatere druge države. Prav tako vidijo Nemci težavo v stališču Turčije. Glede nemškega pritiska na Grčijo izjavljajo v merodajnih angleških krogih, da je Anglija že podvzela vse potrebne ukrepe za primer nemške vojaške akcije proti Grčiji. Rusija in dogodki na Balkana Lyon, 14. marca i »Journal des Debats« prinaša pod naslov^-tn: »Francosko gledanje o stališču Rusije na balkanske dogodke«, zanimiv članek, v katerem poudarja, da je list že prej ug-itovil, da Rusija ne more dobrohotiK opazovati vojne pokrete, ki utegnejo zaplesti v vc-inc- področje, na katerem je zainteresirana V tem pogledu je imel Tassov komunike glede prihoda nemške vojake v Bc 'ganj* N * Clankar navaja da ni treba pretiravati niti zmanjševati značaja te manifestacije Njen smisel je po po n^ma jasen Te komunike pa pomen' da bi bila Sovjetska zveza pripravi tena aktivno intervenirati. Kdor si to domišljuje. je v veliki zmoti Ruska politika jm ostala nespremenjena. Interes Rusije je, da »e da je v rezerviranem stanju pričakovanja Jasne je. da želi ostati čim dalje mojtvče izven tega vrtinca. Prav zarad- tega ne more z zadovoljstvom gledati na razširjenje vojnih operacij, če že ne v bližin« ovojih meja. pa vsaj tam, kjer bi jo lahke vznemirjali. Zadostuje, če pogledamo na zemljevid, pa bo takoj jasno katen dogodki lahko izzovejo Moskvo. O Mas* nad Derdanela- mi }e zlasti občutljiva točka za Rusijo. Okupacija Bclganie j? je približala veliko silo, ki je na ta način dobila nova pristanišča na Črnem morju na drugi strani pa utegne napredovati prr ti Trakij in Egej-skem morju. 2e B»sn«arck je rekel, da je politika držav večinoma opredeljena po njihovem zemljepisnem položaju. Položaj je Rusijo vedno primera1, da je bila zelo oprezna proti vsaki akcMi, ki je šla ▼ pravcu prehoda, ki vzdržuje vezi med Crnim m Sredozemskim mor em. Doslej je bik> vsake- razširjenje nemške delavnosti prof* evropskemu jugovzhodu vedno predmet prejsn'ega sporazuma. To pot kaze. da ne gre za tak orimer. Velika letalska aktivnost na zapadu Preteklo noč so nemška letala izvedla httde napade na angleška industrijska središča, Angleži pa so ponovno bombardirali Hamburg — Novi tipi angleških bombnikov London, 14. marca. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutrnjem komunikeju: Sovražni letalski napadi na Anglijo se imeli preteklo noč velik obseg tn so se raztezali preko širokega področja Anglije ba Škotske. Na Škotskem Je bila napadena pokrajina ob reki Clyde (Glasgovv op. ur.) Več industrijskih naprav tn mnogo hiš je b lo zadetih. Povzročeno je bilo tudi mnogo požarov »toda gasilski oddelki so bi i požrtvovalno na deln in vsi požari so bili do zgodnjih Jutrnjih nr pogašeni ali obvladani. Število človeških žrtev, čeravno resno .ni veliko. Napadeno Je bilo tudi neko mesto t se. verno vzhodni AnglrJL (Newcastle ali Hull op. nr.) Povzročenih Je bilo več požarov, ki pa so bili vsi kmalu pod kontrolo. Več hiš Je bilo poškodovanih, človeških žrtev pa ni mnogo. Siloviti napad Je bO zopet izveden na pokrajino ob reki Mersev (Liverpool op. ur). Povzročena Je bila zelo resna škoda na hišah, toda človeških žrtev ni mnogo. Tudi iz drugih delov Anglije poročajo o mnogih napadih .toda zelo malo izmed njih jih je imelo resnejš'* značaj. Ti napadi so zahtevali nekaj človeških žrtev. Doslej Je ugotovljeno, da so angleška lovska letala ponoči nad Anglijo sestrelila osem nemških bombnikov. Berlin, 14. marca AA. DNB je fzvedel, da so močni oddelki nemških letal izvedli snoči hude napade na vojaško važne cilje in naprave, ki so važne za vojno na zapadni angleški obali. Berlin, 14. marca AA. DNB objavlja poročilo očividca o napadu na Birkenhead in na Liverpool. Poročilo pravi, da je letalo odletelo iz svojega oporišča v smeri proti določenemu cilju. Sovražno proti letališko topništvo ni moglo odbiti našega napada, kakor tudi ne napada r.stale stotine letal. Pred samim ciljem smo vrgli osvetljevalne bombe. Cilj sme videli kakor podnevi. Nato je začel padati pravi dež zažigalnih m eksplozivnih bomb na cilj. Nastale so velike eksplozije in požari Ves prostor je zajel ogenj, ki je uničil cele predele poslopij. Več kilometrov daleč se je videlo razdiraj no delo našega napada. London, 14. marca s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Bombniki vojnega letalstva so izvedli preteklo noč nov močan napad na Hamburg. Berlin, 14. marca AA. Kakor je DNB izvedet, so v pretekli noči angleški bombniki izvedli napade na pokrajine v severni Nemčiji. Med napodi so vrgji veliko število zažigalnih bomb in bomb z močnim eksplozivnim učinkom, ki so padle na nevojaške naprave. Med civilnim prebivalstvom je bilo več mrtvih in ranjenih. Po do sedaj došli h poročilih so nemška lovska letala za nočne polete m protiletalsko topništvo sestrelili pet angleških letaL Menijo, da imajo Angleži še več izgub m da je bilo nekaj angleških bombnikov težko poškodovanih, tako da se jim ne bo posrečilo, da bi ae vrnili na svoja oporišča. London, 14. marca. & (Reuter). Kakor je javilo včerajšnje službeno poročilo letalskega ministrstva, so bili o pril-ki napadov na Berlin. Hamburg in Bremen v noči od srede na četrtek uporabljeni novi tipi bombnikov, ki so večji od prejšnjih In nosijo bombe najtežjih kalibrov. Zvedelo se je, da so bila to letala izključno angleške produkcije, najbrž novi štirimotorni bombniki »Stirling«, »Man-chestcr« in »Halifaac«, ki Jft Je prvič ome- nil nedavno v svojem ekspozeju letalski minister Sinclair. Ameriški bombniki v teh napadih še niso sodelovali. Težaven položaj Irske Dubliii, 14. marca. e. AA. (Reuter). V govoru pred parlamentom je predsednik De Valera izjavil .da je Irska, odkar so se pričele sovražnosti, v vojni nevarnosti, ker je v takem položaju, da ena kakor druga vojujoča stran stremita za tem, da se polastita njenega ozemlja. Ta nevarnost postaja tem večja, čim srdilejša je vojna, to- -ii gin ii um veterinarjev drav^k* se*-JVTJ, sklican za nrd?l:o 16. t. m*, v -elje. ie rr-eložeri na oznoje. —lj Drušr-o trgovskih potnikov in za-topnikov v Ljubljani bo imelo svoj red-i občni zbor 19. marca ob 10. uri dopol-ne v Trgovskem domu. Vabimo člane in rijatelie k obilni udeležbi. —l.f Pelenovka, som, postrvi ln razne norske ribe, gostilna LOVŠIN". 20?-n —-lj Združenje pooblaščenih graditeljev ta dravsko banovino v Ljubljani bo Imelo edno letno skupščino v nedeljo 16. t. m. t» 10. dopoldne v posvetovalnici Zbornice a TOI v LJubljani, Beethovnova ulica 10. Naše *!**.slltte DRAMA Začetek ob 20. uri •tek, 14. marca: Zaprta vrata. Red B >bota, 15. marca: često nadstropje. laven. Znižane cene od 20 din navzdol edelja, 16. marca: ob 15. uri: Mali lord Mladinska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Ob 20. uri: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol »nedeljek, 17. marca: zaprto OPERA Začetek ob 20. url »tek 14. marca* zaprto. /bota. 15 marca HUpec Jernej. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. edelja, 16. marca: ob 15. uri: Angel z avtom. Mladinska opereta po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. Ob da Irska, ki ne želi biti zapletena v vojno, skuša narodu pojasniti položaj. Neki narodni poslanec je prekinil de Valero z medklicem. Vi se bojite naroda! De Valera mu je odvrnil: Imeli smo eno državljansko vojno ,druga nam ni potrebna! Dubi in, 14. marec s. (Reuter). Uradno poročajo, da so v grofiji Wexford včeraj prijeli nekega nemškega letalca, ki je izpovedal, da se je v noči na četrtek spustil s padalom iz nemškega letala na irske ozemlje. uom na vugm iu+v m; —o, aeino ooiacuu, 320 cm snega, srenec, Triglavska jezera 1684 m: —6, delno oblačno, 300 cm snega, srenec, Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —4, demo oblačno, 140 cm snega, srenec, Dom na Krvavcu 1700 m: -—5, oblačno, 180 cm snega, srenec, Koča na Veliki planini 1558 m: —3, delno oblačno, 170 cm snega, sren, Peca 1654 mi —3, delno oblačno, 70 cm snega, sren, Pesek 1883 m: —7, jasno, 30 cm prSiča ^a 120 podlage. Seja oprave JUU Beograd, 12. marca Preteklo soboto Je bila v Beogradu seja upravnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Poleg članov izvršilnega in nadzornega odbora so j do ssAtfsSjO« In boctto videli, če se bo splrš'to vedelo, da smo vojaško do kraja Izvežbanl, sle/ni. neustrašni ter da nameravamo prav drago prodati svoje življenje v borbi za svobodo, tedaj bomo ohranili hrvz boja sebi ln svojim otrokom življenj«*, mir in svobodo.« Prof. dr. J. Janžekovič < < » Tudi iz vzhrdne Ab'.smiie juvlfajo o novem napredowmru i*ncfcške vojske. Angleške čete so prodrle že 25 tem mtprej rxf Dagabura ter so ssffio ie okolr 140 km oddaljene od Dzidžige, ki leži ob železniški progi Džibuii—Adis Aheba Naiiobi, 14. marca A A (Keutcr) Poveljstvo južnoafriške vofske poroča: \he~ sinaki oddelki so zavzeli Jave'c. ki leži severno od Mege v južni -Mics'niji Naiiobi, 14. marci AA (Reuter) Uradno poročilo ju/noafri^ke^o prvveljstva med drugim pravi: Potriuje se. da «/ abesinsko čete zavzele lavcllo ki leži 110 km severno od Me»ge v Abcvniji. Abcsinvke silo ob sodelovanju z našimi četarm preganjajo sovražnika od Lola proti severu V Italijan«-k- Somaliii sr. naš<. čete presenetile sovražnika v Dnguburu ki lež' 160 km južno od Džidžige. Pri te» priliki so zajele gotovo število sovražnikovih vojakov, nato pa zavzele Lnricsnng, ki ga jc sovražnik nameraval zapustiti. Neka arabska jadrnica, ki se jc včeraj približala Mogadisciu s tovororn za Italija-j ne, je skušala pobegniti, ko se je prepričala, ! da so pristanišče zavzeli Angleži. Ob *6v j delovanju z letalstvom je bila jadrnica hi-j tro ustavljena in zajeta. j Angleško eglrtsko sodelovanje Kairo, 14. marca AA. (Reuter) Predsednik egiptstke vlade Siri-pa?a jc dal Reu-terjevemu dopisniku tole izjavo: Egipt je prostovoljno stopil ob stran Angležev in mi imamo popolno zaupanje, d« bedo Angleži iz'li iz te vojne kot zmago*-valcL Razgovarjal sem se z Edenom. Razpravljala sva o finančnih, trgovinskih in industrijskih vpra'anjih. Naši d\e državi se moreta vzajemno podpirati na mnogih poljih. Želimo n. pr. razpolagati s svojim pridelkom, Velika Britan ja pa bi rada do>-bila pšenico, jajca in riž. Mi ji bomo poslali vse to, Anglija pa nam bo poslala pomorska prevozna sredstva. Razpravljala . sva tudi o mednarodnem položaju. Prepri-; ćan sem, da zaradi zaupanja in dobre \x>-i lje, ki vlada med na'ima dvessa državama, i ne bo prišlo do kakih nesogkisij. Hodili i bomo skupaj h končnemu uspehu. i Egiptski predsednik vlade je poudaril, da je Egipt izpolnil vse svoje obveznosti, Jki izhajajo iz anglc'ko egiptske pogodbe. ^Eden — je dejal Širi-paša — so jc zahva-1 lil egiptski vladi za vse, kar jc storila, r egiptski ministrski predsoinik po se jc ▼ J imenu egiptske vkvdc zahvalil F.dcnu za pmoč, ki jo je Egipt prejel večkrat od Ve-- like Britanije, MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave poseda dtn iv~ davek posebej, znamko — Popustov as ouue oglase oe priznamo Sa pismene odgovore glede malih oglasov )e creoa pnioZlt1 RAzno eseda 50 par Davek posebej Na rman tši snesek S.— v modi tn kvaliteti dobilo V trgovini »EDO« 49. 14. T- UKOTVE ZAKONA NE N BILO če bi ne bil mož tako razburljiv, j« dejalo osna, Id mu nI anala pregnati rasbur ljivostl in zdraviti živce g blagodejnim planinskim cvetličnim medom, ki ga dobite v MEDARNI — LJubljana, ftdovska 6. 13. T, NaSa trgovina z Madžarsko Budimpešta, 14. marca. e. Madžarsko ju-goslovenski trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen za leto dni, poteče 31. marca, toda ostane še nadalje v veljavi, ker še nobena stran ni odpovedala pogodbe na tri Beseda SO par. Davek po mesece pred potekom. Poleg tega pride v Najmanjši snesek s.— začetku prihodnjega tedna madžarska tr-_ govinsks delegacij.'1 • Beograd. tkMwm Na obeh sirsT se je pokazalo, da bo __„ "/7. !L!r treba zaradi r ^iih razmer razpravljati *W^ran«irfi o J ° nekaterih -oalnih vprašanjih glede iz- 25* T. laa^AiUfl. Ljub menjave blaga in da bodo potrebne spre-»doveka ul 6. membe nekaterih kontingentov. Rim in Berlin o ameriški KUPIM vsako količino okroglega aanega trdega losa, oreh, jelša, brest, hrast, eresnj Rim, 14. marca. AA. (Štefani). Štefani kovina. Upa itd. Plačilo objavlja poročilo, v katerem pravi, da so Inje. Ponudbe % navedbi nwdnarodni diplomatski krogi mirno spre-Sine, debeline, franko Jeli poročilo, da je USA sprejela zakon o kje — na Alojzij Papler, pomoči demokracijam. Ta novica ni niti najmanj zadela itali-1 janskega in nemškega tiska, ker je jasno, ^^-^^v^—^^J da se je o tej pomoči Angliji govorilo že I zdavnaj in so jo tudi že stavili v prid WM*m Ummm W Angliji. Toda Rim in Berlin sta vkljub JMLCKmVEKJI' temu pr^P^3^ o svoji končni zmagi, ker vesta, da je ta ameriška pomoč samo abstrakcija, Mednarodni diplomatski krogi opozarjajo s tem v zvezi, da je vodja Nemčije jasno napovedal, da bo torpedirana vsaka ladja, ki bo vozila tihotapsko blago v An-gUJo. Ljubljana* _ 99 Strma 4 »SLOVENSKI It ARO D €, petek, 14. 1941. Ste*. 61 Ali bo Ljubljana izgubila vso industrijo Ali našemu mestu industrija litev industrijskih podjetij? ni potrebna te lahko Ljubljana, 14. marca 2e več let izgublja Ljubljana industrijska podjetja, ne da bi dobila za to nadomestilo. Prestolnica Slovenije preživlja svoje vrste gospodarsko krizo; njeni izdatki naraščajo, a virov dohodkov je čedalje manj. Prav zaradi vedno večjih potreb mora občinska uprava privajati davčni vijak. Namesto, da bi z davčnimi olajšavami privabljali industrijska podjetja, odganjajo še stara. Iz tega začaranega kroga ni izhoda. Kjer ni produkcije, ni dohodkov. Ali lahko v Ljubljani prevzame vsa davčna bremena namestu industrije zemljiška in hišna posest? Nekateri baje še vedno verujejo, da Ljubljani ni potrebna industrija Mislijo, da je Ljubljana lahko srečna, ker se v nji niso naselila številna industriiska pod-Jeetja, n. pr tekstilna, ki so si raje izbrala Kranj, Tržič in druge kraie. češ industrija prinaša bedo s svojimi delavskim: četrti. Ta tolažba nam pa ne more pomagati in ne moremo verjeti, da se še kdo pri nas veseli izseljevanja industriiskih podjetij. Preudarni gojroodarstveniki so morali že zdavnaj sprevideti da bi LJubljana morala napeti v«p **** *«» bi hotela vzdržati v boju za industriiska rjr>Hi«*tip med posameznimi mesti v državi V resnici lahko govorimo o pravem boiu med mesti; Beograd si stalno pr*»kako b1 privabil čim več kanitala. kar mu je Hiotii ''abk^ '^'^ te Nekateri so pozdravili uvedbo tako zvane socialne davščine v Ljubljani. To je obdavčitev podjetij, ki imajo 70.000 din čistega dohodka na leto. Obdavčeni bi bili torej samo tisti, »ki imajo«. Toda prizadeta je predvsem industrija, kajti le večja podjetja lahko poslujejo z večjim do-b trkom. Vsekakor je simpatično, če je uveden davek na. čisti dobiček, to se pravi na dividende.' Vendar je treba upoštevati, da so podjetja Že obdavčena in da je čisti dohodek osnova za neposredne in posredne davke Morda bi kdo trdil da j a to še vse premalo. Toda komu naj koristi ta protikapitalištična vnema? Kdo naj prisili bogata podjetja, da ostanejo v Ljubljani m plačujejo ta davek? Ce bi bila ta iavščina uvedena v vsej državi, bi bilo seveda prav, da bi jo plačevala tudi ljubljanska podjetja Toda v Beogradu najbrž ne bo nikdar uvedena, zato se pač ne smemo čuditi, da se bo eno največjih podjetij Združene papirnice Vevče. Goričane in Medvode, preselilo Iz Ljubljane v Beograd Tovarna bo sicer ostala v Vevčah, a sedež podjetja bo v Beogradu in podjetje bo raje plačevalo davke beograjski občinski upravi Ah je na teritoriju ljubljanske občine se katero večje industrijsko podjetje? V Ljubljani ima sedež Trboveljska premo gokopna družba Nič Čudnega bi ne bilo če bi se n. pr. preselila v Celje ali tudi v Beograd Večjih tovarn Ljubljana splor nima, če izvzamemo tobačno tovarno, k pa zaposluje tudi mnogo manj delavce^ kakor prejšnje čase. Ljubljana zelo zaosta ie za Mariborom glede mfluatiTliikcgD raz voja Maribor le na meji a se ga Industrijska podjetja vseeno ne izogibajo Ljubljana bo pa kmalu brez tovarniških timnikov, kar bo sicer povečalo njeno poe Učno zunanjost, toda če pojde res tako dalje, se kmalu ne bo več kadilo iz hišnih dimnikov v našem mestu. Za preskrbo Ljubljane s prehrano in kurivom Primanjkuje bela moka — Premalo sladkorja — Cenen rjavi premog — Nadzorstvo nad moko in krahom Ljubljana, 14. marca Pod predsedstvom Župana dr AdlesiČa je imela z mestnim prehranjevalnim odborom združena uprava preskrbovalnega urada v torek zvečer sejo. ki so se je udeležile predstavnice ljubljanskih gospodinj ge. Ana Gofobova. Anica Kropivnikova in Ina Stiojanškova, zastopniki zadrug in konzumov gg. Alojzij Kocmur, Emil Klebl m Ernest Vrhovec tn predstavniki trgovcev gg. Anton Verbič, Franc Ka-menšok. Avgust Volk poleg članov mestnega sveta ter uradnih oseb. Predvsem je ta zelo važnj mestni odbor ugotovil, da so mestu Ljub'jani določeni mnogo premajhni kontingenti racionira-nih živil ter se bo zato mestna občina ljubljanska z organizacijami producentov in konsumentov na odločilnem mestu z vso odločnostjo prizadevala za zvišanje kontingentov Ze sedaj primanjkuje bele moke in jo bodo odslej dobivali samo še bolniki, ki ne smejo jesti drugega kruha Val tisti, ki imajo nakaznce za dodatno moko, bodo belo al! grahamovo moko dobivali samo pri nekaterih trgovcih ki bodo njih imena objavljena o pravem času. Posebno majhen *e pa kontingent sladkorja. Sedaj dobi namreč Ljubljana za prehrano vsega prebivalstva tn za potrebe kavarn, gostiln, slaščičarn, lekarn in tudi za vse potrebe industrije na mesec samo 140.500 kg sladkorja. Ugotovitve trgovcev in mestnega trošartnskega urada pa popolnoma soglasno dokazujejo, da Ljubljana pri vsej skromnosti in varčevanju potrebuje najmanj 162.000 kg sladkorja na mesec, ker bi drugače morale ustaviti obrate tudi razne obrti ki zakla-dajo vso Slovenijo in tudi druge banovine z brezalkoholnimi pij? čami in sadnimi sokovi. Upoštevati je tudi, da je n. pr. železničarjem v službi važna hrana sladkor v Črn', kavi in zato morajo imeti najmanj po 3 kg sladkorja na mesec. Mestna občina bo zato storila vse. da se konlngent sladkorja zviSa vsaj za 2 in pol vagona ter tudi pričakuje popo':rc razumevanje na odločilnem mestu saj se zvišanje tiče posredno tudi vse banovine. Upoštevati namreč moramo, da je meščanom v večji meri potreben sladkor za prehrano ki jo na deželi nadomešča predvsem mlpko in je zato tudi posameznemu Ljubljančanu treba dodeliti več sladkorja kakor prebivalstvu na deželi. Zborovalci so odobrili nakup fižola, čeprav je cena fižolu zelo poskočila Mestna občina mora zadrževati podražitev fi- žola s prodajo fižola po najnižji ceni, kakor je to že storila s prodajo krompirja in jesprenja. Za olajšanje razmer manj premožnim slojem prodaja mestni preskrbovalni urad tudi rjavi premog po 12 din vrečo s 50 kg premoga. V zalogi ima se 90 000 kg rjavega premoga ali lignita, kar bo pač zadostovalo za najnujnejše potrebe v toplih mesecih Zato se bo pa odbor takoj zanimal za nakup drv kolikor jih ]e treba za Ljubljano, da prihodnjo zimo ljubljansko prebivalstvo ne bo imelo prevelikih skrb* j in stroškov s kurjavo. Kar se moke in kruha tiče. so pa zla-\ sti sastopnice ljubljanskih gospodinj na-s zorno orisale razmere in se pritoževale. kako različen kruh je pn raznih pekih, j Mestni laboratorij strogo nadzoruje peko I in prodajo kruha ter ie vrsta prijav vsak i dan daljša. Imena kaznovanih objavlja >Službenl liste. Predvsem pa so zastop-i niče gospodinj svetovale čim več pouka kako je mogoče iz enotne in koruzne moke peči dober kruh, kar so seveda vsi zborovale! odobrili s soglasnim sklepom. Med zastopniki producentov in konsumentov vlada v odboru najlepša sloga in so zato tudi vsi sklepi v korist mestnemu prebivalstvu »oglasni, sai so tudi vsi trgovci samo posredovalci med ve!lk1mi producenti in konzumenti Zaradi peke kruha bomo v Ljubljani dobili posebne tečaje, naši dnevniki pa bodo objavljali nasvete izkušenih gospodinj. Ker ie na razpolago precej ržene moke so bili zborovslei mnenja, naj bi rženo moko dobivale naše gostilne in drugI javni lokali izven konfngenta enako pa tud* velese-fem, ki mora nasititi svole goste z dežele. Bele moke ima preskrbovalni urad malo na razpolago, da je bo koma; dosti za bolnike ter bo zato odslej dodeljeval moko samo nekaterim trgovcem kj iih določi Združenje trgovcev. Kakor rečeno, bodo pa belo moko odslei dob'val: samo še bolniki z dodatno nakaznico, ki jo dobe v mestnem fizika tu. — »Mali gospodare društvo za rejo malih živali, zajcev, koz. ovac. perjadi itd., bo Imel svoj ustanovni občni zbor, za katerega vodi priprave poseben odbor z elektr. instalaterjem g. Amerikom na cehi, v nedeljo 16. t. m. ob 15. uri v topllški iolL Ob tej priliki bo predavanje ljubljanskega predavatelja. Ker je v naši dolini mnogo rejcev, ki gospodarijo vsak po svoje brez ozira na napredek, bodo v skupni organizaciji dosezali boljše uspehe ob strokovnem vodstvu kar je seveda predvsem velikega gmotnega pomena v današnjih časih. Društvo bo skrbelo za izbiro plemena ter dajalo navodila za gojitev. Interesenti, meo njimi je največ mladine, naj tega občnega zbora ne zamude. Starejši naj z včlanje-njem dado pobudo mlajšim ter tako pomore jo uspešnejšemu gospodarstvu v skupnem prizadevanju — Pozor na zatemnitev! Napovedana zatemnitev se bo morala izvršiti v ponedeljek od 20. do 21. ure in to brez signala. Ugašena bo vsa javna razsvetljava, po cestah vozila z ugašenim! svetilkami, niti cigarete se ne sme prižgati ali kaditi, iz stanovanj tačas ne sme priti niti najmanjša svetloba, zato temeljito zasenčiti luči, na okna in vrata prestiralo, najbolje pa je ugasiti vre luč*. Prebivalstvo opozarjamo, da bedo vsi oni, ki navodil ne bi točno izvajali strogo kaznovani. Ostale podrobnosti na občinski deski. Iz Liti {a — Dobrodelna akademija za zimsko pomoč. V nedeljo burno imeli pri nas redko Drireditev. ki°r bodo sodelovala vsa telesno vzgojna dnš^va iz Lit:je. P osta-voljno m so se p-ijavila k sodelovanju se razna druga društva. Glasbeno drutvo »Lipa« bo zapelo 3 pe^mi domačih skladateljev, mladinski pev k: zbor lit jski ljudske šole Drinravlia v en ček napolnil in umetnih pesmi. Mali h^rrnrnikirii ii Glasbena šola se bodo to Dot prvič predstavili naši javnosti. Lrubek bo tui: na-stoo otroškega vrtca. Pogram bo izredr* zardmiv in pester. Na svoi račun Drd>;<| tudi ljubitelji telovadbe, sai bodo Č ~n litijskega Sofcclskega društva Izvaiali simbolično telovadbo »Soči«. »Hei S'ovane« raznoterosti in talno t?lovadbo. Prosvet: oa bo zaigrala spevo gro »Cevliar in vrag« Skavtinie bodo zaniesale S'ovanske r>le?e Litijski šramel nas bo razv s.ljeval s svo jimi valčki in koračnicami. Id tih bo igra med odmori Akademija bo v ned^io H t. m. ob 20 v dvorani na St^vb^h. priprav Ija lo in vodi referat za OTV p~i tal sreskem noč*?lstvu. Vstopnice bodo proda iale v prednrodali skavt i nie. Ker bo v^i letno na akademijo velik naval, sai zaslu žita to pester program in p^empivt na men. si i;h nabavite že v predp^dnji. — Učiteljsko zborovanje, v rob društvo iz Liti k* v hoteiu MH-op^l » Ljubljani. Na dnevnem redu ia po"- : vzeojnih. učn h peda^-glch in sta-nov^ki i zadev tudi referat predjed-k-> lj b j^n ffce sekciie JTJU ^ Metoda KunV;a. ki b» poročal o svojih posetih vri mi-istru t ■ dr. Kreku, ministru c dr. Ku lovcu in o zadnji seji glavnega vodstva JTJU. Zanimiv dnevni red zasluži navz-Čn-st v~e^a članstva? — Uspešno delo litijskih sokolskih lutkarjev. Lena nridobitev litii keea SokoTa je ustanovitev lutkarskega odseka OJsek ima mičen lutkarski oder in njegov inventar ie zadosten za vprizarjan^e lepih lutkarskih iger Vsa naorava z električnimi reflektorji le nameščena na odru v velika dvorani našesa Soko^skega doma. Med to sezono so nam zaigrali vrli mladi god- beniki že več komadov. Zadnja prireditev ie bil »Začarani škorenj« Piemijera namenjena odraslim, ie b la v s boto zvečer. V nedeljo ob 11 pa ie p:i- stvovala vp.i-zoritvi mične štirideianke na a ml: dina v spremstvu staršev. Obisk dokazuje k ko je delo naših lutkariev deležno vse pozornosti naše iavnosti. Pohvaliti moramo cestno kuli sari j o našega lutkarskega o ra, dovršenost posameznih lutk pa trd: režijo in izgovarjavo naših igralcev. Lutkarski oder našega Sokola ie pomemben ko ak naprej v razvoiu Litije Simončič-GregorčcTo opereto »Ljubezen naj živi« }e ie drugič z velikim uspehom uprizorilo Sokolsko društvo na Jesenicah Jesenice, 10. marca V nedeljo 9. t. m. je bila prva repriza operete »Ljubezen naj živi«. Kakor pri premieri je bila tudi pri reprizi dvorana nabito polna vernih poslušalcev, ki so si pravočasno preskrbeli vstopnice. Pri blagajnah so se ljudje naravnost borili za vstopnice. V takih primerih bi priporočal energičnejsi nastop službujočega stražnika. Zopet je moralo oditi nebroj občinstva m tako bo morala gledališka družina dati se ene predstavo za domačine. Razsežna dvorana, ki ie marsikomu že znana, je bita zasedena do zadnjega kotička že točno ob osmih, vendar se je začetek zakasnil -avno zaradi navala pri blagajnah Tuda "x> pot so igralci zaigrali z velikim elanom in brzim tempom, zavedajoč se svoje odgovornosti pred tolikšnim občinstvom, ki ni Stedilo z odobravanjem. Kljub zamotanemu libretu se je vendarle posrečilo glavnim nosilcem tako podati vloge da je občinstvo s škodoželjnostjo sledile avanturam Borisa kateremu se končno razkrije njegova prava zakonita žena Liana, ki je s svojim prelepim sopranom zadivila poslušalce Lovorike večera sta s svoj komiko pobrala neugnana 2an in Polonca Odobravanje se kar ni hotelo poleči se in še sta morala dodajati svoje polke in mazurke v petju in plesu. Ljudje so pričeli kar vstajati s sedežev. Tudi Metka in Janko sta bila na mestu in tudi onadva sta bila deležna odobravanja Bankirja dr. Jalen in Cerne. oba na višini, zlasti dr. Jalen je svojo vlogo mojstrsko izpeljal in je zato občinstvo, ki je bilo na njegovi strani v polni meri zadovoljil. Komponist Janko Gregorc se uveljavlja med narodom Dobršen del je zasluga Sokola Jesenice, ki uprizarja njegova deJa s svojo gledališko družino, kateri načeluje kot režiser g. Klavora Franjo Zlasti zna on izrabiti v režiji temeljito prostornino j odra bodisi za soliste kakor za celokuipea zbor. On je ustvaril iz libreta naravnost čudesa, kakršna je ustvaril tudi mojster Potrato z maskami, ki se morejo videti le na velikih poklicnih odrih, Da je prišlo do teh velikih uspehov, js pač zasluga celokupnega ansambla, predvsem pa g Jerama Martina, ki je uvežbal mešani zbor 30 pevcev, kaker tu.4 soliste. Gospod Jeram po večini pevskim zbo-ror. po Sloveniji ni nepoznan pevovodja. Z društvom >Sava< je priredil že mnogo koncertov in ga lahko prištevamo med najboljše pevske pedagoge, kar je pač najboljši dokaz prav opereta »Ljubezen naj živU. Pred odmorom drži v šahu svoj orkester z veliko zasedbo 28 mož neumorni kapelnik t. Kleč, ki se spozna na prav vse instrumente in kateremu ne uide niti najmanjši ton slabega prijema pri violini. Kje Izven Ljubljane najdete Se boljšega? In scenerija? Kdo bi si mislil, da je g. Božič zmožen kaj takšnega ustvariti, zlasti če pomislimo, da mora sicer te ko delati v tovarni Sedaj ima mnogo lažje stališče, saj so mu poskrbeli za nove kulise, katere sta ustvarila mojstra Skružnv in Magolič iz Ljubljane. Poudariti pa moram, da odlični g. Dereani ne more dati boljših svetlobnih efektov z materialom, kt mu je na razpolago. Vsa časf mu. Balet, ki je to pot sicer precej skromen a vendar efekten, ima mnogo resne volje in bi bik) le želeti, da bi ga vežbali in zopet vežbali za jesensko sezono. Boljše učiteljice kot je gdč. Hafnerjeva si ne morete želeti. Gdč. Sorgo Vlasta pa nam je pokazala ples, karkšnega ga na Jesenicah še nismo videli. Zato je bile ponavljanje na zahtevo občinstva na mestu. Sokolsko društvo na Jesenicah je vodilno bodisi v telovadnem ali pa v gledališkem odseku in je tovrstno prvo na Gorenjskem Ln prav gotovo v vsej Sloveniji Čestitam mu na uspehih in kličem: Naprej, navzgor! M. P. Zakaj narašča dan po božiču z večerom? Kaj je srednji solnžni dan, Id je prišel splošno v rabo sele ob koncu 18. stoletja Vemo. da začne 23. decembra, tore? po začetku zime. dan naraščati. V kol^arja lahko ugotovimo, da ie solnce vsak dan dobro minuto deli nad obzorjem. Do konca decembra narast2 dan prib iž.ao na 5 minut, do Treh kraliev pa že za dobre četrt ure. Čeprav ie to razdobj? razme.oma kratko, imamo že v začetku januarja vtis, da se DOJDoldne zmrači znatn i oozneie. da je pop. 1 dne dan res dai;ši. dočim s? zj i-traj zdani še vedno nožno. > kor a i do konca januarja. To oa ni samo dozdeven po'av. temveč je res tako. da v januariu dan r.araSča z večerom, kakor se v novembru hitreic krči zvečer kak:«r zjutraj Kako nai si pojasnimo ta pojav? Solnce. no katerem se ravna naše živi i en je. se ne cornika do dozdevni letni poti okrog zer.Uie vedno enako hitro, čas od enega do drugoga p Idne. ko stoli solnce najvišie na rebu. ni vdn^ enako do'g in zato bi med letom ne <>m- i biti vsi dnevi enaki — do 24 ur teiovč bi znašala razlika dobre četrt ure Nase ure. oa s katerimi merimo čas. sredo enakomerno in zato nam kažeio tudi e iahe dneve. Razlika med tema dvema čas ma med oravim in takozvanim srcčLaj m solrt čnim. ki nam ea kažeio ure. si nojas,j:n>o najbolje. Če primerjamo trenutek poldneva, ki ea nam pokaže solnčna u-j_ ko i o sonca na nii najlcraiša 3 coMn?ra kako-* ga nam pokaže točna ura. Same štirikrat v letu sta ta poldneva v istom trenutku sicer na razlilcujeta za takozvano časovno enačbo. Od konca decembra do aorila ic Čavrvna enačba p^zit^vna. najvolia ie £rod; fe bruarja. ko znaša sporni 15 minut. Pizi-" tivna pomeni, da sledi pravo poldne slednjemu. Solnce doseže nai.isio lečo ra nebu, ko kaže ura že n-kai nvnut do 12 Ves dan od solnčnega vzhoda do zahoda ni tore i razdeli en v dve enaki pol 3 vici tem več ie popoldne daljše od dorx>ldneva in zato se nam zdi. da narašča dan nor.".Idne. Zato imamo tja do druee po ovic-j januarja doDoldne tako dolgo temo in šel t pozneje začne dan naraščati tudi rlutraj. Jeseni, v oktobru in novemb.*u. ie pa časovna enačba negativna, kar oom^ni d i doseže solnce najvišjo lero na n?bu v začetku novembra že ob 11.45 do naših ur.ih. Zato na Dopoldne solnce zahaja že. ko bi sodeč po urah misl;li. da ie še , ra "od 13 za to Popoldnevi so torei kratki in dan s? krči dozdevno z večzrom Srednji solnčni čas ie prišel saaiošno v rabo šele ob konc ! 18. stoletja. Od takrat se tudi uporab1!** -ot znanrtvena ©nota* časa srednja ickttn-da. izvirakča iz srednjega solnčnera dne Iz Trbovelj — Društvo hišnih in zemljiftklh posestnikov sklicuje za 27. t. m. redni občni zbor v gostilni Počivavšek. Na dnevnem redu bo tudi zanimivo poročilo o posredovanju društva glede regulaeiie Trboveljščtce in njenih pritokov. O novih davščinah bo poročal g. Frellh predsednik zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov v Ljubljani. P o stani ln ostani član Vodnikove družbe! Fierre Mael: 6 B:odna ljubezen Roman Lorienčani imajo brž pripravljen odgovor. Takoj ti poreko, da jim nudi Port Louia največje ugodnosti, in sicer kot mesto, obenem pa tudi kot letovišče. Sem prihaja o tudi mnogi izletniki iz Pariza. Privablja jih tukajšnje velemestno življenje in naše dame tekmujejo v okusu in eleganci mode s samimi Parižankami. Zaradi tega jih menda ne bo nihče grajal. Ce ima mesto, kakor je Lorient, pomembno lice. ne smemo zameriti nežnemu spolu, će si na vse načine prizadeva priboriti svojemu rodnemu mestu sloves. In k temu sta v prvi vrsti pripomogli Jeanne in Hermina. Tema damama očarljive lepote se je pridružilo mnogo mikavnih ten in brhkih mladih deklet. In če sta prišli na svečanost ali plesno zabavo, je takoj vse oživelo V takih primerih bi se bii parket gotovo udri pod polke ali valčke plešočimi pari, da ni počival na varnih tleh. Nekega dne v juliju, ko ]e solnce na vso moč žgalo drobni pesek na obaii, sta se pojavili tam mladi dami v polnem lesku svoje očarljive lepote. Bilo je malone že četrt stoletja tega odkar je btla francoska moda zavrgla srrdo krinolino in kito ter uvedla harmoničen kroj tesno prileeaiočih se životkov, v katerih lahko dame uveljavijo krasno postavo ter pokažejo okrogla, gola ramena in vse čare, kar so jih dobila od matere narave, To je pa morda edina resnična prednost dobe, ki je v drugem pogledu tako malo razveseljiva. Hermina je ostala mlado dekle, kakor vedno šramel jivo in skromno. Nasprotno je pa pridobila Jeanne z molitvijo na pogumu in vsakdo je lahlio opazil, da je kot žena v polni meri izkoriščala to pridobitev. Laskali so ji pokloni moških, občudu-jočih njeno lepoto, in ker je zdaj poznala tajno teh laskavih besed, je kakor vsaka lepa žena koketirala še' bolj rafinirano. Posebno jo je veselilo, če je mogla v moškem srcu razvneti plamen, ki je zapustil v mnogih dušah zbeganost, v srcih pa puščobo. Morda niti slutila ni, kako zlobna je bila postala, kajti zlobnost je, če ženska vzbuja nađe, ki jih nikoli ne izpolni. V Port Louisn je tudi mnogo strogih zagovornic kreposti, kakor povsod. Med neizprosne in stroge oznanjevalke morale spadajo v prvi vrsti dame. ki njihova krepost še ni prišla ▼ izkusn avo. Te stroge moralistke so si nadele nalogo podvreči Jeannino lahkomiselnost in njene indiskretne toalete zasluženi kritiki. To je bilo obrekovanja! Klepetulje pa nio imele nobenega resnega vzroka srn to. Zlobni jeziki so presojali vse po svojih domnevali m Iz svojega vidika. O Jeanni se je razširilo mnogo praznih govoric, podobnih tistim, ki so krožile nekoč.o njeni materi Toda treba je priznati ds je Jeanne sama s svojim vedenjem izzvala to obrekovanje. Navadno je tako, da je lep čl avek tudi pogumen. Izkušnje, ki jih je bila dobila dveh mesecih v ljubezni, so zapustile trpek priol us na njenih ustih. Povsem dru, gače si je mislila ljubezen, vzbujajočo v pesnikih navdušenje in vzi odbujajočo mošlie k junaštvom. Niti verjeti ni mc gla, da bi vsi moški ljubili brutalno. Bil je pa v )rav njen mož tisti, ki je v njegovem objemu dož vela razočaranje, tako, da se ji je ljubezen pristudiU. Čeprav je čutne naslade prezirala, je vendar spoznala njihovo moč 2ena potrebuje nekaj časa, preden se povsem uk oni omamni sili gona. Dva meseca st4 zadostovala, da je Jeanne spoznala vse naslade zakonske zveze. Ko si je izbrala Romaina de QueU rna za moža. jo je vodil isti nagon, ki je bil pri|ravil Quelerna do tega, da jo je zasnubil. Nobeno \ lemenitejše čustvo se ni bilo pridružilo nenadoma zdrami eni čutni poželjivosti. In zdaj, ko je bila ta Doželjivost nasičena, ni bilo med njima nobene vezi reč; tako je vsaj sodila ona. Slovo, ki je mlad m zakoncem vedno bolestno, sta smatrala za neizogi »no zlo, katereum se je treba pač ukloniti. Ves čas. 1 ar sta ga preživela kot mož in žena. nista doprines !a niti on niti ona svoii bivSi svobodi niti naimaniše rrtve Zdelo se ie. da sta sklenila zakonsko zvezo s zvestno omeHtviio ne posebno **«tno. toda 00 ninr tem mnenni no vsem unr«*rieeno. Tr^no oovedpno. sljiftala sta im^ln "evati dolžnosti >ncem cerkev in zakon nvta x& fn važnosti zakonske zveze, josto — še prepogosto pripeti ki Tih nalagata za> nriTi«»va1a resnosti In žal se zelo pc da sklenejo zdaj mladi ljudje zakonsko zvezo po nazorih modernega sveta. Zanašajo se v polni meri na to, da bo ljubezen pozneje utrdila poslopje, ki mu je zakonska zveza položila temelje. Ce se pa ta vez ne obnese, kaj za to, samo da ima poslopje temelje, samo da dobro stoji, da se ne poruši, kakor zadostuje okrog rodovitnega donosnega zemljišča navaden zid, zgrajen iz kamenja. Odhod mornariškega poročnika in hladno slovo zakoncev mnogim ni ugajalo. Slovo je bilo pa izredno mirno. Romain de Quelern se je odpeljal z Jeanno in njenimi starši z motornim čolnom na nasprotno obalo. Vsi so takoj odšli v La-morsko cerkvico, da bi se udeležili lepe proslave na čast odhajajoče ladje. Zvonovi so peli, vmes so pa grmeli topovi ladje pripravljene k odhodu. Poročnik Quelern se je po kratkem slovesu odpeljal na krov križarke. Jeannina lica so bila zalita z rdečico. V n'enih očeh se ni zalesketala nobena solza. Gotovo je bil Romain de Quelern ganjen bolj kakorn jegova žena. Poljubil jo je na rožnato lice in škodoželjni radovedneži so baje opazili da mu mlada žena poljuba ni vrnila. Sicer je bila pa pozornost radovdenežev takoj obrnjena drugam. Vojna ladja se je zagugala in obrnila k cerkvici najprej svoj nredni del potem pa bok. Dvignil se je bel steber dima in križarka se je jela med silnim ropotom odmikati od obale. Topovi so zagrmeli v slovo. Zvon v cerkvenem stolpu jim je odgovarjal. Urejuje Josip Zapanđš '/ Za Narodno tiskarno Fran Jaran H Za upravo in insera ni de* lista Oton Chnstof tj Vsi v Ljubljani