Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA ka NEKAJ VE t KOT NADANDOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (imemii List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ k nedelj ia praznikov). ^ :: Čitajte, kar Vas zanima ti dephoae: CHcUea 3-1242 lo. 44. - Stev. 44. Beesrtcrtd as Second Class Matter September 2Sth. 1940 at the Tost Office at New York. X. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 4, 1941—TOREK, 4. MARCA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. —JESTANEK S KNEZOM PAVLOM JE VELI-|KEGA POMENA ZA BODOCl STALE2 JU-■GOSLAVIJE. — NEMČIJA ISCE LA2JO POT ZA PRODIRANJE PROTI GRKOM KUBBENTROP NA BRDU Delavski pregled Kraljevi namestnik knezi [Pavle je v nedeljo j »o noč i z [vlakotn otipotoval iz Beogra-ila v Slovenijo, kjer ga bo, kot pravi tozadevno nemško poročilo, obiskal nemški vna-nji minister Joachim von Rib-Wntrop in morebiti se kak ilroK visok naeijski voditelj. Poročilo ne omenja kraja sestanka, tem ver pi samo omenja kot "knezov privatni dvorec", kar bo najbrie grad Br do pri Kamniku. Pred svojim odhodom knez Pavle ni imel ni kakega razgovora z nemškim poslanikom Viktorjem von Heerenom, kakor je bilo porocano, kajti poslanik je prenovil v Zagrebu ter se je proti jutru odpeljal v Slovenijo. O čem bosta knez Pavle in von Ribbentrop razpravljala, seveda m nikomur znano, tem več se »plodno domneva, da bodo poglavitni predmet njunega razgovora vprašanja, o katerih sta 13. februarja razpravljala jugoslovanski ministrski predsednik Bogdan Cvetkovič in vnanji minister dr. Aleksander Cincar-Marko-vič s Hitlerjem in von Ribben-t ropom v Rerghofu pri Bcrcli-tesgadenu. Poznavalci položaja pravijo, da Hi tler od kneza Pavla ne bo zahteval, da Jugoslavija pristopi k državam o*išča in tuji vojaški opazovalci pravijo, da je to za Nemčijo postranskega pomena in da je mnogo bolj važno, da bi Jugoslavija dovolila prehod nemškim armadam skoa svojo zemljo. Vojaški krogi pravijo, da je Metaxasova utrjena črta Ob Strumi, na bolgarski meji tako močna, da se je liočejc NmcI foogniti, zato pa je po trebno, da jim Jugoslavija dovoli, da smejo njihove armade korakati po dolini Moravč in Vardarja proti Solunu. Nemške čete v južni Bolgarski Nemške čete so že zasedle mesta Petrie, Nikofxd in ne- NOVA AMERIŠKA BOJNA LADJA kaj drugih krajev v južni Bolgarski, od koder mora priti napad na Grško. Toda vojaški opazovalci pravijo, da jena tem kraju močno utrjeni Rirtel prelaz, za katerega se v zadnji svetovni vojni l>o-i "II Angirži dve leti, predno .so zavzeli nekaj važnih po*sto~ V razgovoru v Berghofu 14. februarja je Hitler od jugoslovanskih ministrov zahteval, da ostane Jugoslavija nevtralna i"n njena armada mirna, kadar bi nemška armada zasedla Bolgarsko. Nemške armade prihajajo sedaj na Bolgarsko, toda jugoslovanska armada se ne gane. Nemška infanterija je dospe-In v Sofijo, toda le v malem števiuu, v sled česar se domneva, da se glavna armada pomika okoli Sofije proti grški meji, da ni v prestol iei poka-zana nemška vojaška sila. Kot trdijo nemški krogi in kar je zatrdil tudi bolgarski ministrski predsednik Filov, si Nemčija ne nii-sl/i osvojiti Bolgarske, temveč jo samo začasno i>otrebuje z a prehod svojih armad. Nemci gostje na Bolgarskem Nek zastopnik nemškega vna-njega urada v Berlinu je rekel, da so nemški vojaki prišli na Bolgarsko kot gostje dežele. Rekel je, da se vkorakali je nemških armad na Bolgarsko ne more primerjati s položajem na Danskem, kajti Bolgarska, ker je podpisala pogodbo z osiščem, je zaveznica. Vsled tega, — je dodal uradnik vnanjega urada, — more angleški poslanik mimo in nemoteno ostati v Sofiji, a ko mu ne previa, da bi skozi okno poslaništva gledal nemške vojake. KNUDSENOV NAČRT ZA ODVRNITEV ~ STRAjKov Onstran morja Ravnatelj produkcijske uprave se strinja s ~------------ Sn.ithovim predlogom. — Med napovedjo OWetnica osvoboditve in izbruhom šLrajka naj bi poteklo 40 dni. Bolgarske od Turčije Rusija je dala Bolgarski ukor Sovjetska Rusija je obve-s-t I« Bolgarsko, da je nemško zasedanje Bolgarske "raztegnilo vojno" na Balkanu in da vsled tega Rusija ne bo podpirala nove bolgarske politike, ki je naklonjena oslšču. To obvestilo je izročil bolgarskemu poslaniku v Moskvi Ivanu Sramenovu sovjetski vnanji podkomt sar Andrej J. Višinski. Sovjetska vlada zelo obsoja Bolgarsko, ker je dovo lila Nemčiji, da jo zasede njena armada in da je v veliki zmoti, kakor tudi druge balkanske države, ako 'mislijo, da bodo s tem, da pristopajo v zvezo s državami osišču, Obvarovane b t rabo t vojne. Turčija bo najbrže sla v vojno Poluradno je 'bilo v Ankari naznanjeno, da je bila dva tedna <*tara prijateljska pogodba med Turčijo in Bolgarsko razveljavljena in da se bo Turči-' ja postavila na stran Anglije, ako ogodfoo z Bolgarsko, ko je /bila še neodvisna država, sedaj pa je provinca Nemčije. Turčija je zaprla Dardanele ter je dovolila samo"angleškim bojnim ladjam pluti skozi nvorsfeo ožino. Tnrčija bo Angliji tudi dovolila izkrcati svoje armade ma turški zemlji, a-ko bi nemška armada vdarida na Giško. Na meji proti Bolgarski in Včeraj, •!. marca je bil z.-i Bolgsir>Kf> sj>ominski dan osvo- oojenja i2|kkI .">()(letnega tur škega jarma. 'A. marca, 187^ je namreč Rusija v Sail Stefa no Turčiji diktirala mir, pc katerem je Bolgarska dobili svoil>odo. IMe«to, da \i Bolgari obhaja li obletnico osvobojen ju, i>a soj videli nemške armade korakati *kozi deželo. Japonski poslanik za Avstralijo Avstralski zunanji minister Sir Frederick Steward }M>ro-ča, da bo 13. marca dospel v Sidney Tatsuo Kawai, ki bo prvi jajKHiski |>oslanik v Avstraliji. Avstralske oblasti bo-do prin**s Per-1 :ins je poklicala k sebi zasto-iiiike International1 Harvester Company ter zastopnike l1L O lelaveev. Na podlagi doblje-iih informacij bo skušala u-ravnati spor pri tem važnem Kxljetju. Vsled dolgotrajne itavke bo zastala produkcija poljedelskega orodja, kar nikakor ne bo imelo dobrih posledic. CIO orgamizacija pravi, da je izključno le njena pravica za^t opati delavce Harvester Company pri kolektivnih pogajanjih, poleg tega pa tudi zahteva za delavce znatno povišanje plač. V Detroit je odpotoval zvezni posredovalec James F. Dewey, ki bo zaslišal zastopnike delavcev, zaposlenih v Ford-o-vih tovarnah. Pozneje mu bo Fordova druž3>a pismeno pojasnila svoje stališče. Takoj nato 1m> začel Dewey posredovati in skušal doseči sporazum med skrajno trdovratnima nasprotnikoma. Posebno važnost bo posvetil CIO obdolži-tvam, da družba krši določbe delavske postave ter da vladajo v njenih tovarnah nevzdržne razmere. V državi Michijnm je postava, da morajo delal v ci Jpred-toati državnim oblastim svoje pritožbe oziroma zahteve, in jim je dovoli jeno šele pet dni po tistem zastavkati. Ce pa iadeluje tovarna naročila za narodno obrambo, «me izbruhniti stavka šele trideset dni po napovedi. ■Governer Van Wagoner j? naročil državni posredovalni ofblasft dognati, kakšna vojna naročila ima Fordova družba. španska zemlja v Alfonzovi krsti Iz Rima poročajo, da so položili v krsto pokojnega španskega kralja Alfonzo vrečico španske zemlje. Krsto so zaprli v navzočnosti članov kraljeve družine. Nad obrazom je stekleno okence, da bodo španski obiskovalci, ki jih pričakujejo več tisoč, lahko zadnjič videli svojega kralja. Po začasnem pokopu v Rimu bodo krsto poleti prepeljali v Escorial, kjer je zadnje počivališče španskih kraljev. Potopljena pošta Poštni urad v Washingtomi je naznanil, da je bilo potopljenih ft pamikov, ki so peljali pošto itz Združenih držav v Evropo in da «e je potopilo 14,501 vreča pisem. Poštna vreča tehta okoli 66 funtov in vsebuje približno 2500 pisem. Koliko poŠte je bik) izgubljene na potu iz Evrope v Ameriko, ni znano. Senator hoče pojasnila V svojem radio govoru je izjavil demokratski senator Murray iz .Montane, da so sistematični napadi na '4leml-lease" predlogo posledica propagande, čj je glavni cilj je zbegati ameriški narod. — Najznačilnejše pri tem pa je, — je poudaril Murray, :— da ni nikomur znan vir te i>ro- pagasnde in nihče ne ve, odkod prihajajo sredstvo zanje. Nasprotniki "lend-lease" predloge izjavljajo, da hoče pred-ednik Roosevelt deželo izdati, da želi uvesti diktaturo in pahniti Združene države v vojno. Taka propaganda sovraštva Ameriko dosti bolj ogroža kot bi si kdo na prvi |>ogled predstavljal. u departmenta glasuje zan j naj- j manj šestdeset odstotkov vseh j delavcev. Ko sta o sklepu ob I vešče n a uprava in delavski j department, bo ]»o**.'ben odlw>r, se&toječ iz članov narodno-obrambne komisije, proučil vse okoliščine ter po desetih dneh objavil poročilo. Stavka pa ne sme prej izbruhniti kot šele trideset dni po objavi tega poročila. Stavka, ki li. izbruhnila prej, bi ne bila avtorizi-rana, in bi se mora-li njeni voditelji zagovarjaj pred De -lavskim uradom. W i.liani S. Knuitsen, rav- j natelj produkcijske uprave, (OPM), je prediožil predsedniku zborničnega justičnega odbora, demokratu Sumneru iz Texasa, program za prepre-< vi n je stavk v narod nocbram'b-ni industriji. Program je v soglasju s slično pre seuatorjem KlU'iiderjem i/. I^oui«ianc, naj bo v 44lend-lease'' predlogi in nji sledeči postavi izrecno poudarjeno, tla je Amerika pripravljena pomagati Angliji z vsemi mogočimi sredstvo, edi-nole ne z vojaštvom. Stari zakonodajec Norris je sicer rekel, da predloga ne vsebuje ničesar, kar bi se dalo tolmačiti, da bi imel predsednik v skrajnem slučaju pravico ]K>slati ameriško ekspe» natorja Mahoneva i/. AVvomin-ga, da sme b ti poslano ann-ri-ško vojaštvo preko oe'1 preilloge r.as !>o }»ovedel v vojno, kajti pre«lstHlnik se no bo mogel posluziti jnjverjene mu oblasti, če ne bo viadalu vojno stanje med Ameriko in diktaturami. Jaz bom podpira i predsednika, če bo Amerika v vojni, zdaj sem pa proti njemu zato, da nas ne palme v vojno. — Pred štiriindvajsetimi leti so nas zvabili v Evropo, tl.i se bojujemo za preprečen ji* vseh l xw l oči h vojno. Dali smo , vseh bodočih vojn. Dali smo ; celo svojo kri in izvojevalL vojno. Toda Evropa ni nikdar ; priznala, da smo jo mi izvoje-| vali. — O tem imam pravico razpravljati, — je poudaril sena , tors Brooks, — kajti jaz, moja dva brata in moj oče smo se bo-l rili v prvi svetovni vojni. Jaz j sem bil ranjen v bitki pri Sois- I M>us. — <*e se vrnemo v Evropo in jim ponovno pomagamo rešiti svet za demokracijo, bomo o dvajsetih. letih zopet na i stem stališču. Tega enostavno ni mogoče preprečiti. | Svoj govor je zaključil j besedami: — Kongresaiki in senatorji, ki bodo glasovali za sprejem 44lend-lease'* predloge, ne bodo poslan' na bojišče. Borili se bodo lo naši sinovi. I Ce bi biH možje, ki povzročajo vojne, prisiljeni boriti se, bi bilo dosti manj vojn na sve j tu. j Brooks je označil kot velik nesmisel trd tev, da bi bile Združene države v nevarnosti, če bi Nemci zarvzeU Angleško otočje. <73 L A 8 H A B O D - New Tori Tuesday, Marcli 4, 1941 VSTANOVLJEM L, 1«' 1 ' TT 99 "GLAS NARODA m Wr_droica or m PiofU)_ Ovttd ud Published by SUveak MUahipf C—wj. (A Corporation), frank Sskaec. Preddeot; J. Lapsha. Sec. — Place of bosineea of the eorpoMtloa and addreMM of above officer«: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. 48th Year "iilaa Naroda" la tnaed every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Acreement. Za celo Leto velja list aa Ameriko in Kanado <8.—; sa ped leta $3.—; an Četrt leta »ISO- — Za New York aa celo leto 97.— ; sa pol leta $3.80. Za iaoaemstvo sa celo leto 97.— ; sa pol leta 93.50. -Glas Naroda" Izhaja rsakl dan IzvcemSi sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NAHODA." Sli WEST T« STREET, NEW I0IK, N. X. S—1342 Pismo i z stare domovine Beograd, februarja 1941. K."as, ki je minil ml mislih poslednjih pisem, je iapolnjcn z veliko živostjo na Balkanu. Od božiča pa do danes, ko pišenuo to pismo, ki je namenjeno našemu izse«;jeništvu, je vsa med-nnrodna pozornost posvečena Balkanu in polej? tega tudi Jugoslaviji. Treba je takoj poudariti, da je Jugoslavija danes, kakor jo bila- ob priliki grško-italijan ske vojne na Balkanu, še izven spt.ra. (jlavno težišeo položaja na Balkanu je osredotočeno v Bolgariji in Turčiji, zlasti pa v Bolgariji. Tembolj prevladuje mnenje, da mora .Jugoslavija tuVii v novem balkanskem razvoju ostati ob strani. X umski kakor tudi italijanski tisk poudarja in podčrtava po svojih avtoriziranih voditeljih, da mora Jugoslavija ostati to, kar je Švedska na severu v skandinavskih deželah. To je smisel, ki ga dajejo položaju Jugoslavije na Balkanu tudi danes odgovorni nemški in italijanski dižavniki. V tem duhu piše tudi jugoslovanski tisk. Ta -misel ustreza v vsem tu'di voja-škemfa položaju, v katerem je danes Jugoslavija. Ker se ni vojna začela na Balkanu, je 'bilo takoj vsem vojaškim krogom jasno, da mora Jugoslavija ostati v položaju, v kakršnem je Švedska. Ce pogledate danes na evropski zemljevid, se lahko uverite, da so na evropskem kontinentu sedaj samo še trije prostori, ki >o o-stali svobodni, neodvisni in nedotaknjeni od vojne. To je na Balkanu Jugoslavija, sredi Evrope Švica, a na severu Evrope pa Švedska. Kakor je Švedska potrebna Nemčiji in Rusiji in kakor je Švica po-trobna Nemjčiji in Italiji, tako je tu!lri Jugoslavija potrebna XeiHeiji in Ital iji in Rusiji. V tej d<«nu vi. da mora Jugoslavija ostati Švedska na Balkanu. je potemtakem veliko resniee in mnogo tega, kar ustreza resničnemu stanju stvari v današnjem položaju na Balkanu. Ali poleg te trditve je kajpak tudi dosti neznank vojne, ki neprestano traja v E-vropi in ki labko vsak čas podre onlenjene dotitoeve. . "Balkan je v glavnem prebil dobro zimo. Jugoslavija morda najboljšo. Res je imele Peter Zgaga Tupatmn se sliši in bere: — Slovanom na Balkanu roč od vojne. Jugoslovanska ,oj-ka in bolgarska nevtral-iost s tunško vojsko v dolini lrardarja, vse to bi nudilo brez rsakoga dvoma strašen odpor Semičiji. Zato si Nemčija prisade v a držati Jugoslavijo daleč jmoč od vojne. Ker nima Jugoslavija nobenega razloga m to, da bi šla v vojno, se dra-volje drži strogo nevtralno, ker ve. da bi morala bolj kakor firčija, bolj kakor Turčija, no»iti vso težo take- vojne na *ebi. Slovenija, Hrvatska, glavni dol Srbije, tja do Niša. vso to bi bilo popolnoma porušeno. Zeml ja hi bila opustošena in narod bi davila strašna lakota. Med junaštvom in opreznostjo si bodo naši odgovorni rini tel ji prizadevali varovati se nevarnosti, a obenem pa o-hianiti narodno junaštvo, pošt en ie, narodno časojenoga moža. ker'bi rada ž njim dalje živela. 42 'letmi poljedelec Emerich Lakatos iz f)unaki>varsanyja, je živel ž( dalj ča-a v skupnem gospodnjstvu z vdovo Barna-jevo. Mož jo je pregovori, da sta sestavila oporoko, po kat» »:i bi podedovala drug po dragem. Drugače pa sta se oba pogonoma prepirala. Med nekim- takšnim prepirom v hladni zinlski noči je Lakatos žensko zagrabil in jo vrgel v vodnjak na dvorišču. Totem je odšel niir-nodušno v stanovanje in pokadil nekoliko cigaret. Ko je lahko d'ommeval, da je ženska že zmrznila, se je vrnil k vod-njaiku, a je opazil, da jo bila zlezla že skoraj iz njega. Te- vodnjak in to se je nekoliko-k'at jHinovilo, nakar je začela ženska kričati. S: le potem je Lakatos »budil nekega .-oseda in je z njegovo pomočjo žensko potegnil Iz vodnjaka Delal -e jo zelo zaskrbljenega in vprašal: "Kdo je bil lopov, ki te j»-vrgel v vodnjak V* — "Ti sam si bil!" je zavpila ženska in tako jo prišla vsa stvar na dan in pred sodnike. . Tam pred sodniki je Lakatos priznal, 'da je vdovo vrgel v vodnjak, vendar pa je storil — kakor >e je izgovarjal — tako v nji j korist. Slišali je bil nann-reč pogostoma, da histeričnim ženskam malo postopka z mi zlo vodo prav dobro de. Sodniki niso imeli razumevanja za tak- j sen načiiszdravljenja in so La-katosa obhodili na osem' let joče Stvar jo prišla šo prod pri-zivno ~ ml išče. k j. r je ženska obnpno prosila, naj moža opro-sto. kakor smo že omenili. Pa to ni ponlagalo. Samo kazen so mu znižali na sest let. Zaljubljena vdova >«. ni nvoirla pomiriti, ker bo morala sedaj tako dol:«ro živeti br« z moža. o katerem -pravi, da brez njega ne more živeti. SMRTNA KOSA Včeraj je umri našim rojakom v Brooklvnu dobro poznani Paul Kapš, ki je stanoval in delal nekje v New Jersey. Star je bil okoli «10 let: doma je bil iz La v ob Kulpi. Tukaj zapušča 4 sinovo in eno hčer. Žena nm je umr'a lansko loto 4. julija. — Naj mu bo lahka a-meriška zemlja. Njegovim o->talim naši >ožalie. sljiva poročila, se preibK-alcen tistega dela — Ukrajincem -fK>d Ru«ijo nič boljo ne godi kot se *jod Poljakom pod Nem čijo. Ne bom rekel, da jo v Rum' zamrl čut slovanstva, toda sedanji ruski režim slovanstva ne priznava, ne uvažuje in noj \iposteva, vsled česar so Slovani ne sinejo in ne morejo zanašati nanj. Prejšnji teden je umrl bivši španski kralj Alfonzo. Pred desetimi leti >o se Španci naveličali njegove vlade in ga pognali iz dežele. Španska je 'postala republika, in je foil a republika vse dotlej, dokler v državljanski vojni republikanci niso bili po laženi. Medtem, ko je ŠFfjan^ki narod krvavel iz neštetih ran in u miral, se je Alfonzo kratkočasil po francoskih letoviščih, ob izbruhu sedanje vojne se je pa preselil v Rim, kjer ga jo tudi smrt doletela. Do zadnjega je upal, da ga bo poklical Franco nazaj na španski prestol, česar pa seveda ni storil, ker resnična vladarja Španske—Hitler in Mussolini—nista zahtevala obnovitve šrpanske monarhijo. Dokler je bil Alfonzo na prestolu, se je dosti bolj zanimai za konje-dirkače kot pa za u->odo in dobrobit španskega naroda. Za njim žaluje Vatikan. Bolgarska Ise je torej pridružila osišču. — Trni i Bolgarska je na naši strani! — kriči nemško ča-sopisje, ne omenja pa, da je moral Hitler Bolgarski zapreti ti z uničenjem in smrtjo, prodno je po-tala njegova zaveznica. In tako smo srečno priroma-li v iiie*eo marec. Nekoliko daljši bo kot je bil februar, mi nil iIk» pa hitreje, ker bo tu in tam pogledala že kakšna zel iz zemlje — nam v vesolje in slovenskemu patronu sv. Jožefu na čast. Mrs*. Kralj oziroma prijatelju Jacku Gnezdu v Oowandi. X. V., se iskreno zahvalim za poslano darilo, ki ga nisem zaslužil in ga nisem bil vreden. Ce bi ne zgodil čudež, da bi me še zanesla pot v prijazno Go-vvando, se bomo še vse* drugače pomenili kot smo se zadnjič. V Evropi je .še šest držav, ki niso ne krop in ne voda: — Portugalska, Španska, Švedska, Švica, Jugoslavija in Turčija. Kaj »bo lž njimi ? Skrajno dvomljivo je, da bi odnesle iz sedjinje vojne celo kožo. Šest držav — šest Kart v t a Ion u nevarne liazardne igre. Ali bo Anglija ali bo Nemčija segla po njih t Rojakinja mi piše iz Penn-svlvanije: "Zgodba *Predpustno darilo", ki si jo nedavno objavi!, se mi ne zdi prav posebno verjetna. Da bi mož svoje lastno žene ne poznal? Ne, to meni v glavo ne grel" Povedati ji moram, da tista zgodba ni samo verjetna, pač pa tudi resnična. Ni je namreč lažje stvari n:t "etu kot zaljubljenega dedca pretentati. Najboljša primera, ki sem jo bral zadnje ča-se: — Tako zelo je srečen in -zadovoljen kakor lifth, v aagleštom.jatnfetEU. lt* MUSSOLINI IN HITLER Pred dobrim tednom je govoril Mussolini laškemu narodu, ko j i n slednjega dne jili je pa Hitler nekaj povedal' dvojim nem-k m ifHKlanikom. Splošno je znano, da diktatorji z obranimi lu>«'dami prikrivajo svoje cilje in namene, navzlic ;emn >ta j a, najbrž nehote, izbleknila marsikaj, iz cesar se da srklepat'1 njuno resnično mnenje o sedanjem vojnem polo-/aju. 1 Mits>< fini jo priznal italijansko šibkost in ni prikrival \ svojega kosanja, da je pahnil Urški narod meseca junija lanskega leta v vojno. Odkrito jo povedni, da je bila v .severni Afriki uničena vsa njegovi; do*ota armada ter da je Uta usoda zadela tudi njegov zr. koplovni švadron štv. 5. Po ovinkih je priznal, da so laški vojaki v kolonijah navezani Sami nase. Boriti se mo-. a jo brez najmanjše nade, da bi jim domovina »poslala kakšno izdatnejšo pomoč. Nedvomno bi ga marsikateri poslušalec rad vprašal, čemu ni na vse to mislil že prej, predno se je vmešal v vojno. Istotako presenetljivo je upanje, ki ga je skušal Mussolini vliti v srca svojih zbeganih |jodložnikov. — linam mogočnega brata (Hitlerja) — je rekel, — na katerega se Italija lahko zanese. Te bt sede so vplivale porazno na fašiste, ki so vedno smatrali dučeja za nekakšnega polboga. Laški narod uvide-va, da postaja ta oblastnik z vsakim daiem manjši in pohlev-uej.V, in da mora biti ž njim precej narobe, ker se je začel zanašati na svojega soseda, kateri je prelomil že nešteto priseg in obljub. Govor, ki ga je imel Hitler dan po tistem v Monako-vera, je bi! dosti l>olj značilen v tistih tockali. katerih ni omenil, kot pa v tistih, o katerih je na dolgo in široko razpravljal. Ljudje, vajeni tako točnih izjav kot jih podajata na-primer Roosevelt in Churchill, le s težavo izluščijo iz Hitlerjevih fraz kaj bistvenega. In kar Hitler govori, je res skoro sama fraza. Njegovi govori niso nič drugega kot pretnje sosedom in poveličevanje samega sebe. 4\la> sem dal povod vsem tem zmagam, jaz sem osvojil vso Kviopo, jaz Imjiu vbodoče . . itd. Hitler ni niti z besedico omenil naaneravanega napada na Angleško otočje. Ni rekel, kar je bila doslej vedno njegova navada, da bo vojna že leta 1941 končana z nemško zrnato, seveda. Niti z 'liesedieo "i omenil Združenih držav in stališča, ki so ga v poslednjem času zavzele. Iz tega molka seveda ni mogoče ničesar sklepati, toda *.i trije momenti so vendar bistvo današnjega vojnega položaja. Ker u'< omenil konca vojne, napada na Angleško otočje in Združenih držav, je jasno, jla nacijski diktator ne vidi nobene rešitve teh najtežavnejših vojnih iproblemov. Edinole v enem pogledu se je (precej točno izrazil. Napo\ed;il je namreč ojačeno blokado Angleškega otočja s pomočjo nemških podmornic in letal. Ta najpoved je pa u-mevna le v slučaju, če Hitler ne misli na zavzetje Angleškega otočja v prihodnjih mesecih. Tega mnenja so namreč vojaški izvedenci po vsem svetu in najb / se Hitler v tej točki ž njimi »popolnoma strinja. Hitler je širokoustno izjavil, da bo s pomočjo blokade Anglijo izstradal, pri tem je pa najbrž pozabil, da bodo glede tega odločevale tudi Združene države. Te dni bo sprejeta v ameriškem kongresu slovita "lend-lease" predloga, ki bo dala .predsedniku oblast z vsemi mogočimi sredstvi pomagati Angliji. Baš Hitlerjeva pletilja o nameravanem izstradanju Anglije bo napotila predsednika, da 4k> dal Angliji čimprej kolikor mogoče dosti ladij na razi>olago. Nesinirelno bi bilo namreč izdelovati za Anglijo orožje, da bi bilo nekega lepega dne potopljeno v Atlantiku. Zdi so, da bo Amerika .povzročila letos Hitlerju se mar-sikakšno presenečenje. Že isama Anglija mu je dala silno dosti opravka, kaj bo pa počel, ko bo enkrat Anglija deležna od Združenih držav vso moralne, finančne in materialne e moški ne Kpomi'ijajo dobro, kar jim pripovedujejo drugi ljudje o otroti h. vendar ni mogoče misliti, lila bi ne poznal razliko med itnščo iu teto. I 4 4 Te bi sta torej tudi všeč?" Mle je vp:nšal« žena . "Sevipda," >em odgovoril, 4'samo 7a\i se mi, voji ženi, kaj uri je rekel hotelir. Ona danes ni v»de!a, ali so imeli njeni otroci spalno bolezen a!i ne, mi je pravila žeua. Zvečer sem povaMl gospoda Breda na izprehod. In ko sva se vrnila sem odbite! k svoji ženi. 44 Breda ic bil zelo izgovo-ren." sem ji pripovedoval. 44Kar ^e tiče otrok, imaš prav. Sumn dva sta. Včeraj sem ga menda slabo razumel. Tudi do-g<#dovV'ino z Matterhornom mi je pojasnil. Niti pojma ni imel da je ta plezalna tura tako nevarna. Ko je pa to opazil, ni mogel več nazaj. Sicer je bil pa pustih svojo ž*no takrat t« ** Svet junakov in bojev svojim narodnim! plesom v neki pr«p;ul. Življenje so izgubile, toda žensko čast so si ohranile. Neka druga ženska, l)espo Botal, se je v straznem stolpu v nimouli s svojimi hčerami in snahami pognala v zrak.. Ko se je Ali pa*ša l. 1820 sani uprl visoki port i, je poklical Suliote s Krfa nazaj in sklenil ž njimi pravo zavezniško po-gotoletja nekaj sto glav. Poslednje zatočišče je našlo to divje živečo govedo v Bcloveški pu-Ščj v zapadli i Beloru-iji ter v , „ Enonogi kralj tanga "j&tari očka tanga.** Te dni je uinrl. S težko poškodbo na nogi so ga oddali v bolnišnico in končno -o mu morali nogo amputira t i. Tri teidtic po amputaciji je umrl kot tih mož, ki nilnogi žalujejo za njim. . ORJAŠKI DEMANT NA KOSIH. 'L. ta 10:?9 >o našli v Braziliji demanl. ki je tehtal več m*go 7(h) karatov. Imenovali -so ga po brazilskem državnem ]ne ;>idnikn (»etuliju Vargasu. (Vniii ><: ga na KI ti-oč dolarjev. Kupila ga je neka dra-guljar>ka tvrdka. med prodajale; in kupci pa je nastala pravda, ki je dosl j za odvetniške in >odne stroške požrla */»• *2."»jmmi dolarjev. Zaradi ne-mrodneirn položaja mi trgu z diatrulji .!»' v današnjin časih -eveda izključeno, da bi ta «• bo s tem seveda znatno zmanjšaia. a edi-iio na ta način bo mogoče do 1 iti ku]»ce. Rezanje takšnega demaiita j« zelo kočfjiva zadevi. ' ki jo zmorejo le najboljši strokovnjaki. V splošnem je t;ilk-ne dobiti le na Holand-tskem. Ker pa je v sedanjih prilikah malo nevarno zaupati takšno dragocenost negotovemu prevozu či z morje in ker. je po drugi strani noče sprejeti v zavarovanje nobena družba, iščejo -edaj v Združenih državah mož. ki bi bili sposobni za va se je obrnila proč in z odločno kretnjo odprla svoj solnč-nik, da bi se »krila pred radovednimi pogledi prisotnih. In glej. iz njenega solnčnika se je jel vsi pat i riž na obleko, klobuk in tla. V naslednjem trenutku je ležala gospa Brcdova v naročju nloje žene in ihtela je tako, kaikor da ji bo zdaj zdaj počilo srce. 44No, no, vi neumni otrok," je vzkliknila moja žena. 44Zakaj pa tega niste povedali takoj?'* 'Bilo je jasno, povsem jasno. Bredo'-a sta bila šele na ženito-vanj-kem potovanju, kajti v solnčniku je bil še riž, a katerim pot resa jo v Ameriki novo-jw>ročence. 144 Ni sva hotela, da bi naju smatrali za novoporočenca na ženitovanjskem potovanju," je \ fdeiaila Bredova med ihtenjem. "Niti sanjalo se nama ni, kaks-j ne neprijetnosti bi lahko nastale iz tega " *4Peter,** je velel Jakobns li'apcn. <4izprezi zopet, gospoda ostane tu." 14 Gospod Breda, oprostite,** in krčmar mu je podal svojo krepko roko. Breda mu jo je prisrčno stisnil. . Obe dami sta se objeli. Breda in jaz sva pa izpraznila časi na zdravje vseh novoporočencev na ženi to vari^keiti potovan jil. * * ^ — Rojaka prosimo, -k i polije jo u neročaino, da m podniojejo ^ '> UNITED STATES oziroma ',7 CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,, ako je vam le priročno Eipi-i«, severozapadna grška mejna pokrajina, prizorišče o-^orčenili bojev meti Grki in Italijani, je že v starih časih imel podobno ulago kakor danes. Trd in nedostopen kakor soteske Pinda, je značaj njegovega gorjanekega prebivalistva, ki ljubi svojo domovino nad vse. Že v starem veku so se odlikovala v tem ozira pleni) na Tesprotov, Haoncev in Molo-^ov. ki so prebivala v gorah Ilirije, kakor so rintdci z^oeže tega smotra. S tremi nad vse grozovitimi vojnimi pohodi od leta 1792 do I. 180;) je okušal izpolniti to prisego, na zadnje se je moral ponižati do nekakšnega kompro-nfei. Leta 1803 j: podpisal s Sulioti dogovor, po katerem so se ti obvezali, da se bodo preselili na Krf, ki je bil tedaj v ruskih rokali. Sulioti pa se niso izrselili kot premaganci, temveč z vsem svojim orožjem. Se danes živijo v neštetih narodnih pesmih po vsej Grčiji dejanja junaškega patriotizma in presunljivega samožrtvovanja. ki so se dogajala med tem izseljevanjem in ki spominjajo na bajke iz antike. Mnogi Sulioti so rajši poginili, nego da bi zapustili deželo svojih očetov. Tako se je zgod?lo z menihom Samuelom, ki se je z nekoliko možmi zaprl v grad Kungi in ga .pognal v zrak. Ko je oddelek Albancev pri Zalon-gi napadel skupino Suliotov, so se dekleta in žene prijele za roke in se pognale s pesmijo ter m TT^ LJUDSKA KUHARICA Nejnovejsa zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. Nanfite pri: KNJIGARNI S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY 21« west lstk street new york, n. t. knvkaških gozdovih. Vojna pa je strahovito pustošila med čredami in bila je opašim>t. da bo zolber popolnoma uničen. Le izrednemu zanimanju ru-ke vlade gre hvala, da je obstoj goveda p.agotovijen. Danes živi a* Beloviski pušči. 19 zobrov. po vsem svetu pa jih je 98. Čistokrvna pa sta v tem številu samo še dva. Zobri so zelo .zanimive živali z gledišča pmrodoslovja, so pa tudi velikega pomena za smotrno govedorejo. Odrasli zober doseže težo 1000 kg, je zelo skromen glede prehrane, ker se zadovoljuje z listjem in travo, je zelo odporen proti sušici, ki sicer zelo uničuje ostalo divjaSd-daje izvrstno kožo ter mastno mleko. S križanjem zobra z domačim govedom; so dobili izredno močnega in vztrajnega vola. Državni zaščitni park Afikanija Nova v Ukrajini je edino mesto na svetu, kjer se vrši znanstveno delo za rešitev zobra. S križanjem zobra z a-meriškim bizonom so v Ukrajini vzredili 71 samcev, in 63 samic. Iz Belovaske pnšče so prepeljali devet zobrov v državni zaščitni park na Krim, kjer se je govedo dobro privadilo podnebju in pokrajini ter ima že naraščaj. Obenem so letos .prepeljali tri samice in dva samca belovdskega plemena v kavk ask i zaščitni park. Pred mesecem dni je uprava za obnovitev zobrov dobila obvestilo da se je ena izmrd samic že otelila. Ruska vlada je na ta način prav zadnji trenutek posegla vmes ter preprečila popoln pogin tega znamenitega evrop?ke>ga goveda. . Bil je Argent i nec, ki je svet in Evropo seznanil s tangom, ali p; a v za prav sin nekega španskega Baska, ki se je rodil v Argentini. To je bil Časiini-ro Ain. Oče Ain je bil inajncn nflekar in sin Oasimir je delal sprva kot nameščenec me-tne uprave v Buenos Aires. Ze tedaj, bilo mu je kakšnih 20 let, je bil strasten plesalec. Navdušen je bil zlasti za tango. Končno sije domislil, da bi se odpovedal pisarskenvu poklicu in -e posvetil samo temu plesu. Postal jo plesni učitelj, in sicer učitelj tanga, ki'so se začeli tedaj zanimati mladi ljudje iz odličn dražbe v Buenos A i re* ti, med tem ko so očetje teh mladih ljudi tango še zavrača i. Kmalu pa je Ain spoznal, da Buenos Aires Še ni pravo delovno področji* za n j. 'Zapustil je Argentino ie nd-šel je v Evropo in učil tam n<>\ ples tango. Storil j«* t«» > to iikt-nim u^poln.m, da je v Evropi tango prej po>tal goden kot družabni ples nego v >voji prvotni domovini. Ain je predvajal tango na prvi titcdiiarod-ni plesni tekmi v Parizu, ob začetku našega stoletja. Pozneje je v tem me s tu ustanovil kabaret. v katerem je dolgo nastopal in kjer so bogati Argentin-ci v svoje presenečenje odkrili, da je tango v Parizu priznana stvar. 44Kralj tanga** pa je za tem nastopili zmagovito pot po Evropi in postal je učitelj tanga raznih odličnih osebnosti in končno se je umaknil v svoje rojstno mesto. Postal je staf mož. in ni bil več 44kralj tanga** temveč so ni 11 dali inne po drugi strani noče sprejeti v zavarovanje nobena družba, itščejo .edaj v Združenih državah mož. ki bi bili sposobni za takšno delo. Blaznikove Pratike in Slovensko - Amerikanci Koledar za leto 1941, lahko dobite pri zastopniku *1 Glasa Naroda**, v Vaši naselbini. Ako jih nima, bo jih naročil za Vas. "Tu jo je pustil?** je ponovila moja žena. 44Danes sem I bil a v>e popoldne z njo, in pravila mi je. da jo je bil pustil v Ženevi, potlej >e je vrnil potijo in jo odpeljal v Basel, kjer se jima je rodil prvi otrok.** j Hrugo jutro ni hotel v hotelu Jakobus Bred o vi h nihče poznati K obedu sta prišla nekoliko prepozno. Komaj sta vstopila, se je dvignila Bigerova rodbina ko en mož in zapustila jedilnico. Njihovemu plemeni-(temjn zgledu je sledila gospodična Hcogova. j V4Nikakor se nočem vmeševa-ti v vaše za-ebno življenje, gospod Breda," je dejal naš gospodar inuadomfo možu: *4Ne smete mi pa zameriti, če me zanima, koga prav za prav imam ii hm I nvojo streho. A'i bi mi ne pokazali svojega poročnega li- ]sta? Gotovo ga imate pri se-ihi !** "No." je odgovori I Breda. 44Ali imate vi pri sebi svoj poročni list? I11 vprašani vas, ali ima kateri izmed o žen jenih čitateljev ipri sebi poročni list? Navadno zakoniki možje sploh ne vedo. kje ga imajo.** 'Po .ltučni pav/i, po kratki I grobni tišini je deial Breda mirno: 4'Bodite tako prijazni in pri-pmvite nama račun. Odpotn-1 jeva še danes 7. večernim vlakom.** S«V sem z ženo 11a običajen popoldanski izprehod in vrniti sva -e nameravala *ele, ko bi bila Bredova že odpotovala. Vrnila sva se pa prt zgodaj. Pe-iter je pravkar nakladal kovče-ge na voz i 11 v naslednjem trenutku sta prišla mlada zakon-! ca. Mlada irosoa se je naslan- ! • i ijala .na roko svojega moža Do- ■ bro se je videlo, da joče. •Oči moje žene in go>pe Bre-. love so se srečale, toda Bredo- t ' ' * - - — »I I ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKE- ({ GA ROMANOPISCA (t Henrika Sienkiewicza | PO POSEBNI CENI (j K R 12 A R J 1 J| 1. in II. zvezek, broš.... (3.75 J| MALI VITEZ [ Vezano $3.25 )# ffl ' . NAROČITE PRI: | ji Slovenlc Publishing f J Company ^ | J, 216 W. 18th Street New York jT JJ SLOVENSKO ■ AMERIKANSKI W "■VT . »¥. '. ' 71" * ■ . ': :: ZA LKTO :=• M | Koledar 1941 j Jj Pea trm zbirka kratkih povesti, zanimivih W člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, ii ii zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivo- *, «ti iz vseh dob in delov sveta .. • Irtfortni- I ► 0$ tivna knjiga za vsakega rojaka, ki zašle- 1 f daje svetovne dogocBce. v | 4 . .'' " Citajte zanimiv članek: 111 0 -o LOVU IN LOVCIH," ! j JJ .. » )? i«l »P'8*1 Fr tTT9ha-; , „ ! M JJ Slovenlc Publishing ;; 5 Company-- • - 216 V(. 18tb Street - J New York, N. Y. \\\ U ' 1 • Mlb > j |( | 1 Cena 50c VaoU tatto iwilicu T iniiikrt iolam.9 ^^^^ ## mmpt, «» pntrfTSU v Zdraitslb drtevU. ^^^^^^ j' Posebna priloga: JI Tfi* BirnUml* v tarab: EVMTA LKTA 1914.; BVBOPA PRED SK- ,__1 W DANJO VOJNOl IWA L IM> NAMOCmMIS . f JI ----- i ..' ' SB DANBS. , 11, • Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1641,'Velika BUzmkora Prmtik« za L 1941, In Priročni Atlas (38 faarvanlh zemljevidov) — v»e skupaj «1. v- u u.---- _ . . .„ — —-- —i <«_ W NAZNANILO Tuxn«nm sroji nn znanju in svojim prijatHj«'iii in znaixi'iu, da j? 11. januarja v Perilu, |«t>ta Ji^-ni«* na INilt-iijski-m umrla moja »Ira^a nmmi'-i . ^ Katarina Krajev rojena LATKOVIC 1'olna žalosti ji- moja «luša in ulcšiti ««• ne morem, ker ste * ill m«*n«*, iHneljul« moja manii<-a. Vem i>a. da vživate ve^no ve-•^•Ij«', ki st«- v oliilni meri uislutiti, saj j«> bilo «-«*lo Vhnh življenje en snni ilan truda|M»lui-^a deln iu velikih skrhi. P«K-ivajle v l>la/t*ueni miru iit trdno verujem, da se Ik»di. k i-' «lar |;ritl«» ras, združila z Vatui i■■ lithj za naju im* Im» vm' IfN-itv«*. Žalnjo»'i ostali: ' AMALIJA KRNJKY. ImH. Sandusky, o. in KI.IZABETA IlKAiiU', In"i. New York. N. V. MAKS DRAGIC*, vnuk. New York. N. Y. V starem kraju |ki MATIJA KRNJEV, n»«: JANEZ DKAI.lO, vnuk: MARIJA ----...... MOHORIf ui KATICA KVAN. vnukinji. (J V1((1. Sani]u>Wy ifc. -Y*»rk. N.- Yu 1. tuana, MbM^-...^ t I. i • - .. ■ ^ v. . . •• Lažnivca •'GLAS H I B O D 1" - New Tor* ""W Tuesday, March 4, 1941 USTANOVLJEN L. If B1MWMWBII1BW j Mož Simone 1 _| tffliiiimifflriimiuiMaifl I :—: EOMAN Francoski spisai: CHAMPOL nunrv mmmmmm — Preložil: LEVSTIK. "Jutri l>o oelgovor," si je dejala, ko je konec tega dneva, do pieice ]>e>elobne*£a včerajšnjemu. X«va noč jo bila p.etekla, novo jutro je napočilo, zasijalo •lad Krtini za-neženu.* obzorjem in pripeljalo s seboj i>to nade n i>ta čustva, kak io'o >e je, da si ukrepi, običaji in navado lady Eleanor hip za hipom opotekajo in nasprotuj >o, in njen obraz z nepremičnimi potoza-n|i, ki m' j<* zdelo, »'a ne more izražati nič sar ven", je tvoril v Hi u n«'e nežni« žnosti vsaki^ne'ga zasledovanja in "klepanja. X nioiroče j«- bi'o e« !o uganiti s kakšnimi čustvi da jo navda-ja Simona. Včasih se j«- zdelo deklici, čeh nekakšno sovraštvo, včasih pa navadno, ncpojntfjivo nežno* t. Xekatoie Ixwde so pričal o globoki razburjenosti U neprestanem -potnimi na davili drugo pa zoj>et o očividcem* nekako mučnem zanimanju. Vprašanja so sledila drugo za drugim. ču.imi. wsoglasna in p. drobna, poizvedujoča o win, kar je bilo v dotiki s Simono. z njenim okusom, miš jenjem in navadami. Xjon jhjIo-ža j j«- bil ]mm1oIkmi ne'pre-staneimi izpitu, ki ga jo delal še n -prijetnejšega j »ogled teh steklenih oči, ki >o so upirale v tL-.vleta. Nato je nastopal moik; pogled so je obračal vstran in ostajal kdove kje, in 'lady Eleanor je ostajala tako po oolo iolg«« minute v popolni nepremičnosti. sanjajoča o nečem, kar .10 j»* navdajalo vso in česar ni povtMlala. elasi je mora o biti »*cčnc "Mo in spojem«* nedvonfjio z vsemi njmimi mislimi, ki bi bile pač razen!« le lniio«! skrivnosti, 3ta, menda en lina vez mod Erling-tont.in in ostalim svetom, prinesla pismo od ro«liteljov (iospetd d'A vrnu, ki ni več dvomil o uspehu, zdaj, ko jo ila Simona pni svoji teti, je na dolgih, jedva čitljivih straneh •MJtiavlj'il sve>j nauk, naročila in čuelovit e na k', tipe. Nasprotno pa s«« jr gospa «l'Avron vznemirjala, žalovala in obupavala nad vsem, in njena tresoča so pisava jo s pr otrganimi stavki' vred pričala o popo'ni ehišovni iti telesni potrtosti. "Kako bosta |».ene»*>la novico o odločitvi!** si j? z žalostjo misli a Simona. Hrabra, kot je »ila. so ni dala |H>tre*ti, temveč so je iz za-\"-ti po)»olne neizogibnosti navzela novega poguma in z vso-liiji močmi in vsem urožv m, ki ji je bilo na razpoiago, naela-i jevala boj, i Ti-ti. ki so v voi-kosvetski družbi občudovali čoelno postavo Simone d'Avron in rahlo gracioznost njenega vedenja, bi bili strmeli mm sijaiem, ognjevitostjo, in zapeljivo lepoto, ki t'o jo razvijala nocojšnji večer. Xjena razigrana bistroumnost .ie žarela na obrazu; ko je pela, je bil njen glas poln neznane nkohkoto in blagozvo«lno«ti; lady Eleanor, ki je bila tako malo de>stopna čustvom rrxlbinske ljubezni, je morala vendarle opažati vrlino -vojo nečaikinjt in čutiti nad njimi nekoliko za-doš-č« nja, kajti park rat je šinil preko njenih bledih ustnic res ničen smehljaj, in ko se jo kasneje poslavljala oel Simono, je dejala: "Zaradi vas som pozabila na uro. vi mala čarovnica." Simona j«- veele ia, koliko je stalo, «la si je zaslu/.ila to podiva o. Ko j«- bila silna v svoji sobi in pro»-1 a vsakršne nuj-n< sli, je čutila, kako jo č; znu«:na utrujenost in žalost pritiska 'i t'oni. Hi!.i j«- tak » malo navajena trpeti, zlasti po. trpeti sa-:na, «la so se ji >^b'li ti trije'dnevi, ki jih je preživela v Erling-tonu, hre>zkoifrč*ta ve:*no-t strahu, in začenjala se je bati, da jo za puste moči. ako »»o ]»re izkušnja, trajala predolgo. < elo nt*'- j«« nmčila mrzlica; v polsnu so je premetavala srnitertja. preuanja ia od .-vojih le preverjetnih slutenj, ki so se družile - čudnim: sanjanjanti. Ziielo s* ji je, ih1 za-:toii. ill zuraj |mhI svojim oknom, zmedeno teptanje, kakor d i jo je truiiL-i nevidnih sovražnikov obkolila o*l vse»h etnuni. Obrni'a se« je, da b:. slišala liolje. Moralo ji j«- |»o UM-sili Šuine»ti. kajti v sobi je vladala pe>-jMilna tišina. Navzlic teiuai pa še* m bila popolnemu* pomir-j«n», in e-eiue*»njavam in strahovom. . Majhen ptanu n iiw'i, ]tadajo<' skozi eikno, j<* si/jl v te*nii. Ali s*, nemara vemlar >e enkrat dela dan! Ne tla bi bedela Jostt Ijc in tkpaje Šla exlpp.wt zaluzij«* Dan j<* bil še daleč, toda žarki lune so ,asni in mrzli Keprt^ji na snegu in Sitiaoiia, katero njena mora še redno ui zapustila, je videla Mno prikaz« n.. Tam s|kmLhj, ravno pre-«l svojim <»kiiom jt» videla stati moža, obrnjenega x A.izom k nji. « Ttnla <»brazji seveda ni mo-gLa razločiti, t« da mmvxlir svoji kratkovio etale nekoliko ke>-rakov od njega. Legla je nuzaj .n m . stoletji je penpi'sal znameniti metalurg zdravnik Agricola. kako eo ne kateri rudarji iskali z bajani-co'iudo. Sam pa v bajanico ni veroval in jo naglasil, ela pravi rudar jo išče po znakih, ki jin opaža v naravi, v značaju tal po ra t instvu, votli itd. V poznejših stoletjih, ko so za-tVi ljudje uporabljati premog za kurivo, so številni bajani-čarji iskali premog. Dan!.Pali, s iščejo po večini le votlo, vendar razen toga še vso mogočo kovino, kamen, petrolej podzemeljske jamn* in nekateri baje- celo lahko z »bajanico najdejo obolelo mesto v teles«. Pri toni nekateri uporabljajo vo.i-nato šibo iz tega ali onega losa, zopet drugi ravno palico, med tem- ko imajo nokatoM nihalo s kovin-kim utežem. Vsi sovetla tnle, da tlosegajo lepše uspehe kakor druin. Bajaniearstvo se jo zlasti razmahnilo po svetovni vojni, kf» so j začel v nekaterih tložo-lali Šii iti miisticizemi. Bajani-čarje za iskanje vtnle st> začeli uporab jati celt) rosni ljudje in čakuje novega otroka, sklene včasih že prod njegovim rojstvom z elružino svojega bode>če-ga zeta kupno ;pogodbo za printer. da «e bo roelila hči. Zetova rodbina izroči očetu često že km'iilu po rojstvu bodoče snahe tele kot naplačilo, najpozneje pa \isekako potem, ko izpolni deklica diioigo leto. Ker plačujejo obroke v nadaljnjih letih običajno z največjo točnostjo, je umljivo, da je vsaka hči za zanuor^kega e>četa vir znatnega dohoetka in da pazi zato nanio skrbne je nogo za sinove. če namreč vsa naplavila vrniti in to mu povzroči lahko huelo gospodarsko težavo. Posledica teh navadnih običajev jo ta, tla jo umrl ji vrst dečkov do-=ti večja nogo deklet. Co zboli dekle, pride zamorec po belega zdravnika, ki -o ga drugače izogiba, a če mm zboli sin. so običajno za zdravnika niti no zmeni. Tz t -f:i sevewla no smemo sklepati, da bi bi!i ltrt^ški potomci breztionvenilnii. Sin jo nasprotno otlini. ki lahko iizv |>otrobno daritve svoj*m prednikom iogosto našli votlo, a nji-lu v sloves se je razkril p>:etl-vsein po zaslugi Časopisja. Časopisje vselej rado razbolma takšne uspehe, meti tem ko o neuspehih molči. Univerzitetni profesor in geolog elr. von Bill low trdi, da je iskanje vodo z bajanico nezanesljivo in brez pomena. Zato je tudi zdaj v Nemfčiji na poelročju gospodarskega ministrstva prepovedano. fJooIogi in bajaničarji so -i seveda vedno najhujši nasprotniki. Ce bi si geolog poiskal bajaničarja za se>dolavca, bi to bilo podobno, kakor če bi se bolnik hkrati obrnil na mazača in zdravnika. Von Bullow navaja. da so v Nemčiji verika o-zomjja, kjer je povsod talna voda. Uspehi, ki jih bajaničarji tlosegajo v takih krajih, prav osa prav ni-o nobeni usp-hi. ker bi tam votlo našel vsak brez bajanice. Drugače je z is-kan;em vode v krajih, kjer so le tako zvane vodno žile, toda jo osomnl sot ill zaporeelnili zniag. Ko so jo kt.učala. j« im*»l svojih fi el tla:, za d.ioni ob igralni mizi in -jo dovoljeval najbolj nevorj t ne stvari. Nekoč je štirikrat zn|H»:cHlotna stavil na številke in štirikrat zaporetlonm jt* ti.»bil. Njegova sreča je veljala igralnico celo imetje. Me»ž je dobiv;tl kolikokrat ;e stavil. Nenadno je prenehal igrati, vsaj tnko vneto kakor pre*j. I a- od časn tlo ča»a j<* priiM! v igra nioo in igral kak--koli. Ljudje so opazili, da ni ko;i. Ljutljo so opaizli, da ni v tt-ku ist igre nikoli "nten-jeval." Tgral je l>odi«i neprestano na rdeče ali pa na črne« in v tem je doz lovno tičal njegov sistem. Vendar pa ni po-vedal, kako je prišel do teira, da je igral vedno na tisto število in barvo, ki sta vodno tudi zaelola. HČERE IMAJO RAJŠI KAKOR SINOVE. Na Kitajskem precenjujejo -inove, kar se tla. tako da jo u-soda hčera pogo-toma zelo žalostna. V mmogih elelih Vzhodno Afrike pa si domačini nasprotno ž -lijo prav mnogo žen-f4kih otrok. V«rok za to je pa popolnoma gospeMarsko narave. Dekleta so namreč pogosto največja glavnica, s katero razpolaga zamorski oče. Ko pri- VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg uaxlova Je razvidna do kdaj ln*ate platen« naročnino. Prva Številka im>om>ui mesec, druga dan ln tretja pa le'o. l>a nam prihranite oeitotreboegn dela ln stroškov. Vas prosimo, da skučate naročeno pravočasuo poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aU Jo 1» olMčajte uašeuiu usiopnlcc v VaAein kraju ali pa kateremu lamed eastopnlkov, kojib Imena ao tiskana s debelimi črkami, ker ao upravičeni olilskati tU'ti druge naselbine, kjer je kaj LASlh rojakov ain> I jenih. Zastopnik bo Vam laročU potrdilo sa plačano naročnino. UBIJANJE KITOV Z ELEKTRIKO. ff»v na kite. ki se j: razvil iz starega načina lova. po kate-rem se ribiči lovili kite s har-pumifliii, se .je v zadnjih 20. letih zelo mejdemizira!. Nič več ne tvegajo ribiči v majhnih čolnih l»oja z veliko živaljo, ampak imajo zato velik.? parnike, s katerih izstrelijo moelerno harpuno, privezano na elolgo vrv. Harpuna se zakadi v telo kita, pri čemVir oksplotlira njevi prednji >kone*c, ki je napolnjen z razstrelivom in razmesari žival. Boj -z mo T rnim orožjem traja še voelno po nekaj ur, pri ee-iiK»r je treba kita do sedem/krat zadeti in pomeni nečloveško mučenje živali. Pa tudi kljub temu sr- zgenli, ela kit uide pro-ganjancem, in čeprav ]>ozneje pogine, ,ga lovci ne najdejo več. JMesto lova s harpunami, ki ek upleni i rajo, so u veti/i v novejšem ča-u ubijanje kitov s elektriko. Pri takom lovu zadošča enkratni strel s harpuno, ki jo pripeta na vrv, ki ima v sredi elektični kabel zvezan s tokom, ki ga proizvaja poseben generator na laelji. Tok teče od mesta, kj°r se je harpuna zasadila skozi telo in prehaja ske>zi jezik v mor-ko votlo i-n odtml nazaj na ladjo, ki je na ptimer-nom mestu obložena s svinčeni-irti ploščami, čra katere se prevaja tak iz morske votlo nazaj h generatorju. Koža živali ele-Vuje kot izolator, kakor so ugotovili peysku^i. Tok, ki ga uporabljajo, ima napetost komaj 220 voltov, kar pa popolnonHa zadošča, tudi za primer, da lovci ne zadenejo v polno, antpaik da obtiči streH v elebeli plasti masti. Največ u-pora (pn prelie>du elektrike predstavlja mesto, kjer je žival zadeta, na prehe>du od izstrelka na nieso. Jakost toka znaša oil i>0 do 60 Amp. Jakost je oel-visna pi edvsesm od tega- kje je žival zadeta, medtem ko razdalja exl živali do ladje ne vpliva veliko. tZa lov sam je velikega pomena, da se drži žival površine. Kit ostane na površju verjetno zaradi tega, ker se vpliv elektrike poveča, čim se kit potopi in pride v dotik z voelo včja ploJ*kev živali. Pri lovu s harpunami, ki eksplodirajo v trupu kita, pa išče kit skoraj vedno čim večjo globino, da bi se odtegnil zasledovalcem. Ubijanje % elektriko imfe še to po-sf4mo prednost, da se telo živali v smrtnih krčih ne sti*ne kakor pri prejšnjem načina. DOBIL JE VSELEJ, KADAR JE STAVIL. X Bavonne, na francoskem je umrl v starosti !)() let ve-leposestnik (Yharles Corot. V .\ronto Carlo je bil znana e»seb-no»t, vso ga je poznalo ptnl imenom ''srečnega igralca." Bilo je I. 1881. ko je Corot prvič priišol v mesto hazarelno igre. Takrat jo imel prilJiž-iio pol milijona frankov in nameril. tia si to vsoto e>b igralni mizi poelvoji. Otl nekoga je zvedel za *ik pogreši ji v sistem*, in jo po tem tu« 1 i igral. Posledica .io bila, da jo v 6 mesecih zaigral vos svoj denar. Leto dni ga ni bilo v igralnico, potom so je pojavil na novo. Podedoval je bil :to tisoč frankov in s tenki jo hotel priigrati izgubi jemo vsoto. Najprvo jo izgubil 000 tisoč frankov, potem pa se je stvar obrnila. Corot je bil prvi in enlini igralec, ki je doživeli seri- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALLJE- Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NA KODNIH PESMI rs moški sbor »M Sest narodnih pesmi ta mo- 6ki zbor ....................M Sest NAKODMU pesmi za me- šani zbor .................... Ad iorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1JS5 Sest pesmi za glas in kla-\ 1b 1* ilblm slovenskih narodnih pesmi za {bu in klavir V— »rane Venturini—šest mešanih in moških zborov .......«5 ->rdo Juvanee—ii, mladih let, moški AN DA POlJiA ______________ JS9 t. PO JEZERU KOLO _____________________________ 3. BARfICA MLADI KAPETANE ________ Ji 4. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................... 5. TAM NA VRTNI GREDI .MARIBOR WALTZ ................ -3i 6. SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ................ .33 7. DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA. PEGLJAJ.... 8. Zidana marela (po!ka> VESELI BRATCI (mazurka) .33 SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ _________________ Jk dekle na vrtu OJ. MARlCKA, PEGLAJ _______ tSe ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)____ Jr* J Z STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Ilolmar) £i Orlovske himne (Vodopivee) ______ J69 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami«) .78 Trije mešani zbori (Glasbena M»- tiea) ------------------------------ M V pepel nil ni noči, k an tata ta tele, zbor in orkester. (Sattner)_ J*9 Mladini, pesmi za mladina ■ klavirjem (E. Adami«)___________J99 .Dve pesmi, (Prelovee) sa moški zbor in solo__________________ .2« Naši himni, dvoglasne __________________ JSS Gorski odmevi. (Laharnar). II. zvezek, moški zbori____JI ZA TAMBCBICE: NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajok...............75 .StoTetnke narodne pesnil za tnmbti- raški zbor (Bajuk)______.7» Bom iH na planinre, (Bajuk). ZA CITKE: Poduk za H tre. — 4 zvezki — (KoielMi)_____2.— ZA KLASIK: PESMARICA GLASBENE MATICE 103 moflki zbori, uredil A. Čerln |1JS Slovenske mmnšmt premi, Janko Žlrovnlk , L svexek. 123 pesmi an no^U ali leniikl xbor ............ 1Q II. sveaek. 77 pesmi za moffkl in meianl sbor ................I.JJ nihil zbor' &!!lI Adamič____Iv— FANTJE SA VASI. 18 narodnih ■ moikl ibor. Ciril Prwll _ sa OHIO: Barberton. FM fnkt Cleveland, Anton Bobek. Ckna. Kar linger, Jacob Kesulk. Joh- aiapnls Olrard. Anton Nacodo Lorain, Louis Balant, John Knmin Toansstown, Anton Klknlj OREGON: Oregon City. J. KoMzr PENNHTLVANIa : Benaemer. John Jemlkar Conomsugh. J. fcwwn Coverdale U okollen. Mrs. ham Export, Lunfiu 'mM Jwrti. Jerry Okura Fr. Blodnlkar Greenaberg. »Yank Novak Imperial, Vence Paleich Jobaatown, Mkm Nmh Krnjn, Ant TnnAet) l«m«». Frank BnOneh Midway. Jx^m tmm Pittsburgh In ofcollea. PWHp Fvngv Rteelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. niMftn Wert Kewton. Jooeph Jovaa .. _ WISCONSIN. Milwaukee. Went Aids. FT. M WYOMING: ^.ALJ»X>RN1A: Ban Francisco, Jacob LnwMa X>LURADO: Pueblo, Peter Cwllg, A. Saftli Walaenburg. M. J. ttnyufc INDIANA: 4 Indianapolis: Frank Zupančič ILL1NU18: Chicago, J. Bevflfc Cicero, J. FaMan (Chleagn, Cam In lUlnnln) Jollec. Jennie Bamhlrh La Salte, J. Spetlcta Maaeu&tab, Frank Angnetta North e^bicago In Wnnteimn, MM. d ART LAND: KltmnUier, Fr. VedspHas >, 4ICH1GAN: >» Detroit. L. nniii 4INNBVITA: r " Chishulm. J. Lukaalcb By. Jon. J. Puhil .Gilbert. Lmb Vessel > HlbMr«. John Ports * Virginia. Frank HnatM < HOlfTAHA: ^ rnwm vnae. W Naročilo poMjlte na: -Glas Naroda" Uspehi baj aničarj e v tudi ttim je lahko po naključju I na k teti na venlo. (V so vo'do hašli hren bajanico v 50 odst. primerov, bi lansko govorili o uspehih bajaničarjev le. t"e bi našLi z bajanico vodo v vseh primerih. a.U vsaj v 80 odst. primerov. Toda po ugotovitvah čTenilogov, uspehi bajaničarjev ne elesearajo niti' 60 oeVt. K»r tiče iskanja rud s po-močjo bajanice, ni znano niti za en primer, ela bi bila ruda odkrita -s kakršnokoli earevdej-110 šibo a!i pripravo v rokah ba-jaiirja. T;iko,_ kakor bajaničarji išrejo votlo z bajanico, 'o znajn najti izkušeni studen-rji brez vsake bajanice. Tre-l>a jt1 le poznati značaj tal in ni nobeaia umetnost najti voelo. (V se Jantlane« tlo-;loelaja>ci bolj zaupajo v bajanice. kakor v izkušenost stu-jtlenčarjev. j Dr. von Rullow tutli ]iojas-.iiiiiij . zakaj se bajanica v ro-kali bajaničarjev na raznih krajih presmjka. To ni nobena skrivnost, kajti čarodej na šiba |no premakne, čim jiopusti pritisk bajaničarjovih pistov. ali napetih mišic v roki ob sami mi-li, tla tam mora biti voda. Xa bajaničarja lahko učinkuje tudi sugestija njegovih spremljevalcev, vplivajo pa tudi lahko sprskusi z bajani-o so po-k'izali, da jo bajanica povsem nezanesljiva. Zanimivo pri tem je, da pri vsakem neuspehu ba-uiničarjii ljudje iščejo vzrok v sTahi bajanici ali lienirotlnem vremenu, ne tlolže pa bajaničarja.