foO PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ..aggio 1 ,.) 533382-535723 .. U481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 64 (14.155) Trst, torek, 17. marca 1992 Med Cossigo in Andreottijem se krepi »miroljubno« vzdušje Polemike po umoru Lime še zmeraj ne pojenjujejo Ob tem stranke pozivajo k boju proti organiziranemu kriminalu Craxi za obnovo zavezništva s KD »pod določenimi pogoji« RIM Obnovljeni »miroljubni« odnosi med predsednikom Cossigo in ministrskim predsednikom Andreottijem so bili včeraj potrjeni s premierjevim pismom, v katerem se predsedniku republike zahvaljuje za solidarnostne izjave ob napadih in polemikah po umoru sicilskega evro-parlamentarca Salva Lime. Ob tem pa je tudi včerajšnja obletnica ugrabitve Alda Mora vzpodbudila politične sile, da se zavzamejo za enako odločnost v boju proti organiziranemu kriminalu, kot je bila tista, s katero je bil premagan terorizem. Na političnem prizorišču pa so se še posebej med KD in PRI nadaljevale polemike v zvezi z likom Salva Lime. Izjave tajnika PRI ob uboju Lime - izrazil je le človeško pieteto - je dnevnik KD II Popolo ostro napadel in zapisal, da je »La Malfa s svojo polemiko proti KD šel čez vsako mero.« Toda glasilo republikan- cev je takoj izrabilo priložnost in zapisalo, da je sodelovanje med PRI in KD v tem trenutku »nemogoče. Med polemikami v zvezi z Li-movim ubojem velja omeniti odgovor pravosodnega ministra Martellija vdovi Piersantija Mat-tarelle, ki je kritizirala predhodne ministrove izjave o demokristjanih, ki jih je ubila mafija. Mar-telli je namreč dejal, da je treba razlikovati žrtve mafijskih zločinov in takrat Piersantija Matta-relle (ubili so ga leta 1980) ni dal na isto raven kot generala Alberta Dalla Chieso, Pia La Torreja in Libera Grassija. V odgovoru je Martelli spomnil, da je Bernardo Mattarella (Piersantijev oče) »sicilsko mafijo pripeljal proti KD« in dodal, da se je »morda sin odtrgal od teh povezav in je to tudi plačal z življenjem.« Ob tem pa je glavna pozornost strank usmerjena tudi k vo- lilni kampanji. Tajnik DSL Oc-chetto je Limov uboj izkoristil kot podporo trditvi, »da je italijansko politično življenje prišlo v delikatno obdobje, v katerem na različne načine prihaja na površje strategija napetosti, ko skrite sile skušajo vplivati na dogodke z zločini.« Socialistični tajnik Craxi pa je v Linateju izjavil, da so socialisti pripravljeni obnoviti sodelovanje s KD, vendar bo to »mogoče le, če bo jasna politična slika, sestavljen dober vladni program in prepričljivi pogoji za sodelovanje.« Craxi je še dejal, da ga polemike ne zanimajo, iz vrst demokristjanov pa je Gava hitel z zagotovili, da KD ne želijo dveh večin, ene za vlado in druge za reforme. Gava je še dejal, da je treba rešitev za institucionalne reforme najti znotraj bodoče vladne večine, ob tem pa je opozoril, da institucionalne reforme »ne smejo postati navaden slogan.« Hud mraz še poslabšal položaj v do tal porušenem Erzincanu Strahovit potres, ki je v petek porušil turško mesto Erzincan, je po uradnih podatkih zahteval 376 smrtnih žrtev, kar je dosti manj od dramatičnih ocen v začetku, ko so govorili o več tisoč žrtvah. Število pa bo še nekoliko naraslo, saj so pod ruševinami še vedno ljudje, toda reševalci upajo, da bodo koga rešili še živega. Turške oblasti hvalijo delo reševalcev in vojske, po drugi strani pa je prefekt porušenega mesta govoril o slabi organizaciji pomoči, o tem, da bi potrebovali še vsaj 15 tisoč šotorov (na sliki), v katere bi namestili prebivalce brez strehe nad glavo in jim na ta način nudili vsaj malo zaščite pred hudim mrazom (Telefoto AP) Referendum o zaprtju nuklearke v Krškem bo zelo verjetno komaj prihodnje leto LJUBLJANA Sodeč po razmišljanjih članov dveh komisij slovenskega parlamenta - za notranjo politiko ter varstvo okolja in naravne dediščine - ki sta se sešli včeraj, bi bilo treba referendum za zaprtje jedrske elektrarne Krško do leta 1995 opraviti šele po volitvah. Kot so poudarjali, bi se na ta način izognili nevarnosti, da bi se to vprašanje preveč spolitiziralo, pridobili bi pa tudi čas za širšo razpravo o zaprtju nuklearke. Dejstvo je namreč, so tudi ugotavljali v komisiji za notranjo politiko, da niso izpolnjeni vsi pogoji za zaprtje krške nuklearke, saj še ni skladišč za nizko, srednje in visoko radioaktivne odpadke, obstaja pa še vrsta tehničnih vprašanj, na katera mora odgovoriti stroka. Tudi v komisiji za varstvo okolja in naravne dediščine so menili, da načrtovani datum referenduma 21. junij ni primeren ter konkretno predlagali, da bi bil referendum maja prihodnjega leta. Do takrat pa naj bi slovenska vlada prišla na dan z vsemi potrebnimi podatki, ki zadevajo (ne)obratovanje nuklearke Krško. Včeraj so v ustavni komisiji Skupščine govorili o volitvah predsednika Končno razprava o reformi slovenskega volilnega zakona BOGO SAMSA LJUBLJANA — Ustavna komisija slovenske skupščine je včeraj pričela obravnavo zakona o volitvah predsednika republike. Zaključki naj bi predstavljali osnovo za današnji sestanek šestih strank centra o vladni krizi in o novi vladi. Vendar gre v bistvu za politični manever. Volitve bodo takrat, ko se stranke dogovore, vlada nova ali stara, pa je prav tako odvisna od stališč in dogovora strank. Pa vendar se je včeraj pričela razprava o volilnem zakonu, ki je proporcionalen, podoben italijanskemu za volitve v parlament. Slovenijo se razdeli na osem, ali na enajst, volilnih enot, kjer se na prvi stopnji dele poslanska mesta, ostanki gredo v skupni nacionalni kotel in se ponovno razdele. Tu pa je več različic, Nekateri na primer zahtevajo neposred- no izvolitev treh poslancev, ali da si je treba zagotoviti izvolitev najmanj treh poslancev za možnost druge delitve na nacionalni ravni. Uveljavlja se sistem preferenčnih glasov. Odprto je pospred-no kandidiranje nekega kandidata, ki ni vezan v nobeni stranki ali organizaciji. Med razpravo se je izkazalo, da je treba urediti odnose v strankah, ki bodo postale predlagateljice kandidatov. Zadeva je torej še vedno zelo zapletena, čeprav tudi ni rečeno, da je ne bi mogli v določenem razdobju razvozlati. S tem pa smo že pri prvem bistvenem vprašanju današnjega sestanka šestih strank centra: socialistov, liberalnih-demokratov, socialdemokratov, demokratov, zelenih in kmečke zveze. Liberalni demokrati in socialdemokrati namreč zahtevajo, da se v morebitnem novem vladnem dogovoru zapiše tudi trdna obveza o datumu, ali vsaj približnem roku volitev. Nikakor nočejo puščati to vprašanje odprto politični konjukturi in trenutnim željam in interesom raznih strank. Naslednje vprašanje se nanaša na vladni program, ali vsaj obrise programa in bodoče vladne podobe. Tu pa je seveda bistveno vprašanje mandatarja. Po nekaterih vesteh predlog zelenih, da bi mandatar bil Tancig, naj ne bi bili preveč navdušeni socialdemokrati in kmetje. Socialdemokrata Pučnika so predlagali kmetje, on sam ponovno poudarja, da »se ne poriva«, toda da je ob nujni potrebi pripravljen »prevzeti to breme«. Ostale stranke se niso povsem jasno izrazile, obstajajo pa precejšnje rezerve. Pučnik sam je predlagal Janeza Janšo, kot izredno sposobnega človeka, ki bi lahko sestavil učinkovito ekipo. Končno pa je tu še Drnovšek, katerega pa liberalni demokrati niso formalno NADALJEVANJE NA 2. STRANI Grelu tržaških politikov DUŠAN UDOVIČ Težko je pomniti, da bi bila katerakoli volilna kampanja verodostojen trenutek soočanja z realnimi problemi, s programi za njihovo reševanje in obljubami, ki bi imele kolikor toliko možnosti, da se uresničijo. Lov na vo-k ca je v družbi vsiljivih komunikacij vse bolj prepreden z dema-goško meglo, v kateri navadni Judje izgubljajo sled za politiko |n ni naključje, da je veliko števi-o volilcev neodločenih. Medij-ska pravila pehajo v ospredje do Potankosti preštudiran imidž kandidatov, vse manj pa je izostrena pozornost do ključnih Vprašanj, o katerih bi si morali ljudje ustvariti mnenje in se opredeljevati. V ta razvpiti semenj prevar in hipokrizije pa vendarle lahko poseže tudi jasna beseda, ki se ne skriva za kulisami nečistih inte-resov, seveda pod pogojem, da jo je nekdo pripravljen izreči. V Tr- stu jo je tokrat izrekel škof Bello-mi, ki je na srečanju s tržaškimi politiki brez ovinkarjenj naštel njihove grehe. To je bila tudi priložnost za umirjen odgovor na vse pritiske, ki jih te dni doživlja škofija zaradi napovedane javne rabe slovenščine ob bližnjem papeževem obisku v našem mestu. Nič ni bolj logičnega in doslednega od škofove ugotovitve, da mora Trst upoštevati Slovence in Furlane kot naravne partnerje, če se noče pogrezniti v še večjo izolacijo in kampanilizem, ki po škofovih besedah spominjata na samomor. Toda škofove besede niso novost. Prihajajo od daleč, od prvega dne, ko je prevzel vodstvo tržaške škofije z nelahko nalogo, da uveljavi dolgo zanemarjeno spoštovanje do Slovencev kot enakopravnega dela tukajšnjega prebivalstva. Začel je z osebnim zgledom, z učenjem jezika, ki je za odpravljanje zidu nezaupanja po vseh naravnih pravilih prvi pogoj. Od tedaj je bila škofova dejavnost v tržaških političnih krogih deležna bolj polemik kot odobravanja, kaj šele, da bi kdo njegov zgled posnemal. Rezultat pa je vendarle na dlani, kajti tržaška škofija od zastavljenih principov kljub težavam ne odstopa. Ni prvič, da rešuje škof z nadvse stvarno vizijo prihodnosti dostojanstvo in ugled tega mesta, kljub vsem mednarodnim spremembam vedno bolj podobnega prepirljivi srenji. Škofova dosledna drža dokazuje, da v politiki razlike med vrednotami in prakso ni mogoče zapolniti z neprestanim preoblačenjem v izpraznjena gesla, ob katerih rasejo generacije politikov, med katerimi je vedno manj takšnih, ki bi si upali reči bobu bob. Ob pogumnem nastopu poglavarja tržaške cerkve je vendar trpka ugotovitev, da mora dušni pastir navijati politikom ušesa za stvari, ki bi morale biti dandanes samoumevne. Kristjani ali ne, za zbližanje s poštenostjo, realizmom in načelnostjo je vedno čas. Kdor ne ve, naj se nauči od škofa. Pred 14 leti ugrabili Mora RIM V Ulici Fani v Rimu so se včeraj pred spominsko ploščo v čast petih ubitih agentov iz spremstva nekdanjega voditelja KD Alda Mora, spomnili politika, ki so ga Rdeče brigade ugrabile 16. marca 1978, pri tem pa tudi ubile vseh pet njegovih oboroženih spremljevalcev. Ugrabljenega voditelja KD, ki so ga približno dva meseca kasneje Rdeče brigade tudi umorile, in njegovega spremstva se je spomnila vrsta politikov od predsednika senata Spadolinija in predsednice zbornice Iottijeve do obrambnega ministra Rognonija. V Južni Afriki bodo belci danes glasovali o spreminjanju ustave De Klerkova usoda odvisna od današnjega referenduma Policijski agenti smrtno ranili 11-letnega Roma CAPETOVVN — Zadnji trije dnevi volilne kampanje v Južni Afriki za referendum, ki bo moral odločati o ustavnih reformah, so se zaključili s krvavim obračunom 50 mrtvih. Tudi tisti, ki so napovedovali dokaj lahko zmago onih, ki zagovarjajo potrebo po ustavnih reformah so sedaj nekoliko bolj previdni in napoveduuje tesen izid 55:45 za reforme. Volili bodo kajpada samo belci, 25 milijonov črncev bo na tem referendumom samo stalo ob strani in opazovalo razvoj dogodkov, od katerih je odvisna tudi njihova usoda. Proces liberalizacije v Južni Afriki se je začel s prevzemom oblasti s strani predsednika Frederika De Klerka, čigar cilj je odprava apartheida. Gre za izbiro, s katero ni bilo več mogoče odlašati. Južna Afrika je v strateško pomembnem položaju, je pa izolirana v mednarodni skupnosti, ki je proti tej bogati državi uvedla stroge gospodarske sankcije zaradi ravnanja bele oblasti do črne večine. Kljub mednarodnemu obsojanju je dobršen del 3,5 milijona belcev trdno odločen, da ne spusti iz rok niti delček svoje oblasti. K temu seveda prispeva tudi sindrom »oblegane manjšine«. Tako je predsednik De Klerk na zadnjih dopolnilnih volitvah utrpel hud poraz od stranke konservativcev, ki jo vodi Andries Treurnicht. K negotovosti belcev prispevajo seveda hudi notranji boji med raznimi črnskimi skupinami, ki so v zadnjih treh tednih povzročili 270 mrtvih. Pred volitvami leta 1989 je bilo le malo znamenj sprememb: odpravili so dovolilnice, s katerimi so črni delavci odhajali na delo v industrijske objekte, ki so bili na območju za belce, ustanovili so ločene zbornice, v bistvu brez sleherne politične moči, za Indijce in mešance. Na De Klerkova prizadevanja za odpravo apartheida vpliva cela vrsta razlogov, ne samo položaj znotraj države, temveč tudi bistveno spremenjen mednarodni položaj. Nekdanja Rodezija, sedaj Zimbabve, je že leta neodvisna država; v Namibiji Južna Afrika s čedalje večjo težavo ohranja svojo nadoblast, v Angoli in Mozambiku so tamkajšnje oblasti prisiljene na pogajanja z gverilo. Cela vrsta afriških držav, ki jih je prej podpirala nekdanja Sovjetska zveza je sedaj v velikih težavah in črnski nacionalisti v Južni Afriki nimajo več tiste podpore, na katero so lahko računali do pred kratkim. De Klerokova akcija poteka po dveh tirih: po eni strani odpravlja apartheid in osvobaja politične jetnike. Med temi je bil tudi Nelson Mandela, ki je preživel v zaporu kar 27 let. Drugi tir zadeva odnose s črnskimi organizacijami, ki so sedaj legalne, ter pogajanja za novo ustavo. Med junijem 1990 in junijem 1991 je beli parlament odpravil zakon, ki je določal plemensko segregacijo v javnih prostorih, zakon o nepravični razdelitvi zemlje ter zakon o apartheidu, ki je delil Južnoafričane na bele in obarvane že od rojstva. Mednarodna skupnost se je na De Kler-kove pobude odzvala še kar pozitivno. Predvsem je preklicala sankcije. Tako je na primer 15. aprila 1991 Evropska skupnost ukinila veto na uvoz krugerrandov (južnoafriških zlatnikov) ter železarskih proizvodov. 10. julija pa je predsednik Bush najavil ukinitev ameriških sankcij, ki so prepovedovale trgovinsko izmenjavo velike večine dobrin. In končno, prav tako julija, je odpadel bojkot na športnem področju, ko je mednarodni olimpijski komite sklenil, da se Južna Afrika lahko udeleži olimpijskih igerl Jutri bo splošna opozorilna stavka delno ohromila Slovenijo LJUBLJANA — Z blokado vseh pomembnejših prometnic (tudi cest, ki držijo z mejnih prehodov v notranjost Slovenije) se bo v sredo, ob 6. uri zjutraj po vsej Sloveniji začela splošna opozorilna stavka, ki jo organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikati so nezadovoljni z vlado in njenim odzivanjem na nekajkratne pozive, da se resneje sooči z rastočimi gospodarskimi in socialnimi problemi, ki prizadevajo vse večji krog slovenskega delavstva. V generalni opozorilni stavki bodo sodelovali zaposleni v vseh najpomembnejših gospodarskih in kmetijskih panogah, v šolstvu, kulturi in komunalnih dejavnostih. Delavci elektrogospodarstva in premogovništva pa so za sredo napovedali tudi velike redukcije električnega toka. Tako polovica slovenskih porabnikov ne bo imela elektrike zjutraj od sedmih do devetih, druga polovica pa od 20. do 21.30. Pri tem bodo izvzeti samo zdravstvene ustanove, domovi ostarelih in še nekateri objekti izjemnega družbenega pomena. Tajnik republiškega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na včerajšnji tiskovni konferenci ostro kritiziral "ignorantski odnos slovenske vlade"' do stavkovnih zahtev. Tako sindikati še vedno ne vedo ali je vlada sploh proučila sindikalne predloge in zahteve, kar bi bilo sicer normalno. Toda, kot je dejal Lesjak, v tem primeru očitno ne gre za normalno vlado in s takšno vlado sploh ne more priti do pogovora. Lesjak je kategorično zavrnil podtikanja, katerih namen je prikazati stavko v nekakšni politični varianti. Napovedana splošna stavka ne pomeni nikakršnega poskusa "levega udara"" ali "sindikalnega puča ", ampak je samo odločna zahteva, da se končno začnejo reševati nakopičeni problemi. Pričakujemo, da po stavki ne bo poražencev in zmagovalcev, edini cilj sindikatov je, da po stavki steče dialog z oblastmi, poudarja Lesjak. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je včeraj dejal, da sindikatu ni do radikalizacije odnosov v slovenski družbi, vendar bo ta neizbežna, če se po 18. marcu oblast ne bo zgani- la in prisluhnila zahtevam delavstva. Zveza svobodnih sindikatov zahteva odpravo zakona o plačah in opustitev administrativnega določanja in zamrzovanja plač. Zavzemajo se za sprejem kolektivnih pogodb in za zagotavljanje pravne varnosti delavcev. Terjajo sprejetje zakona o zajamčenih plačah in to najmanj v višini 11.000 slovenskih tolarjev. Prav tako sindikati zahtevajo od vlade, da v sodelovanju z gospodarsko zbornico in slovenskim parlamentom takoj sprejme ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in razvoja, za večjo socialno in materialno varnost delavcev in za odpiranje možnosti zaposlovanja. Zdaj je položaj v mnogih gospodarskih panogah (kovinska in elektroindustrija, tekstilna in usnjarska industrija, kmetijstvo) skrajno negotov in alarmanten. Sindikati zahtevajo nove investicije in zmanjšanje javne porabe, še posebej za državni, represivni in vojni aparat, zmanjševanje davčnih obremenitev naj nižjih plač in še bolj progresivno obdavčenje višjih plač. Zahtevajo tudi počasnejšo rast najpomembnejših življenjskih predmetov in razbijanja monopolov na trgu. (NIA) NEAPELJ — Policisti so včeraj med zasledovanjem nekega ukradenega golfa ubili še ne enajstletnega Roma Igorja Adjoviča in lažje ranili njegovega 14-letnega polbrata Tonyja Seidoviča, ki sta skupaj z materjo živela v nekem nomadskem naselju pri Ca-serti. V policijskem sporočilu je rečeno, da so agenti najprej streljali v zrak, ker pa se avtomobil, s katerim sta bežala mala Roma, ni hotel ustaviti, so strele usmerili v avtomobilske gume. Pri tem pa je ena od krogel prebila zadnje steklo na avtomobilu in smrtno zadela Igorja Adjoviča, nato pa naj bi ista krogla po odboju ranila še Tonyja. Igor Adjovič je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico, v sporočilu komisariata pa je še zapisano, da policisti niso vedeli, da sta v avtomobilu dva dečka. Štirinajstletni Tony Seidovič, ki so ga iz bolnišnice takoj po nudenju prve pomoči odpustili, je po navedbah iz policijskega sporočila izredno spretno vozil ukradeni avtomobil in skozi Torre Annunziato vozil tudi do 160 km na uro. V noči na ponedeljek vrsta napadov v Milam MILAN — V noči na ponedeljek je v Milanu pri osrednji železniški postaji in na Piazza del Duomo prišlo do serije napadov, v katerih je bilo z noži ranjenih pet Peruancev in dva Afričana, med katerimi štirje zelo hudo. Že v zgodnjih večernih urah sta bila lažje ranjena neki Peruanec in 21-letni Maročan. Toda najhujši dogodki v noči »nožev« so se zgodili med 23.30 v nedeljo in 2.15 v ponedeljek zjutraj. Začelo se je na Piazza del Duomo, ko so neznanci v prsni koš zabodli 31-letnega Peruanca iz Lime. Le malo kasneje je bil zelo hudo ranjen še drugi Južno-američan. Po polnoči so v hrbet zabodli 32-letnega Egipčana, do zadnjega napada pa je prišlo ob 2.15, ko je pod noži skupine Južnoameričanov obležal še tretji Peruanec, ki se s prerezanim grlom bori s smrtjo. Preiskovalci so prepričani, da je treba napade pripisati »vojni« med južnoameriškimi skupinami za nadzor nad milanskim trgom z mamili na drobno. V Bariju zaplenili nad 60 kg heroina BARI — Finančni stražniki in policisti so na nekem turškem tovornjaku v pristanišču v Bariju zaplenili 62 kg čistega heroina, vrste »brovvn sugar«. Mamilo je bilo pakirano v polkilogramskih zavitkih iz posebnega papirja, ki je onemogočal posebej zdresi-ranim psom odkritje heroina. Vse skupaj je bilo spravljeno v posebnem plastičnem rezervoarju, znotraj cisterne z nafto. Na trgu na drobno bi bil zaplenjeni heroin vreden od 55 do 60 milijard lir. V akciji so tudi aretirali 29-letnega turškega državljana Efrai-ma Ozodogana. LJUBLJANA — Slovenska delegacija je na 10. plenarnem zasedanju Konference o Jugoslaviji v Bruslju pretekli teden nastopila z verificiranimi znanimi stališči, pri čemer je zlasti vztrajala, da je osrednje vprašanje zagotovljanje trajnega miru na tleh bivše Jugoslavije in vprašanje sukcesije. O tem je včeraj skupščinski Komisiji za mednarodne odnose poročal predsednik predsedstva Milan Kučan, ki je dejal, da sta bila poleg same Konference v Bruslju še dva, za Slovenijo zelo pomembna dogodka - poseben razgovor z lordom Carringtonom in Van-ceom o koncesiji in vlogi Srbije in razgovor s predsednikom Evropske komisije Delorsom o sodelovanju Slovenije z ES. Slovenija se nikakor ne strinja s tezo, ki jo je zastopal srbski zunanji minister Jovanovič, da je treba razmejiti razpravo o kontinuiteti SFRJ in razpravo o sukcesiji. Srbija namreč meni, da so se štiri republike odcepile secesionistično, vendar priznava, da je to njihova pravica, četudi izpeljana neustavno in nekorektno, je pa pripravljena urejati do- Zahteva predsednika Kučana na Konferenci o Jugoslaviji Takoj začeti razpravo o sukcesiji ločene odnose reguliranja pravic po načelih sukcesije z »odcepljenimi«. Prav tako Slovenija oporeka trditvi, da sta jedro Jugoslavije Srbija in Črna gora, ki sta 1918. leta žrtvovali lastno državnost. »Srbija ni nostalgično vezana na Jugoslavijo«, je dejal Milan Kučan, »temveč se njeno politično vodstvo boji vprašanj, povezanih z njenim mednarodnim priznavanjem - o vojski, mejah, manjšinah.« Razpravo o sukcesiji je nujno treba začeti, in to pragmatično, meni Kučan in dodaja, da bo za njeno spremljanje imenovan visok funcki-onar ES. Kot je povedal predsednik predsedstva, je v razgovoru Vanče vztrajal, da pri reševanju jugoslovanske krize ne pride v poštev analogija s Sovjetsko zvezo in s tem, ali Slovenija ostaja pogajalska država, ki bo svoja razmerja urejela sporazumno in na načelu pogajanj. Pomembno je, poudarja Milan Kučan, da na Konferenci o Jugoslaviji obstaja nov interes za stališča Slovenije, ki se ne odreka aktivni vlogi v reševanju jugoslovanske krize. Ob tem je tudi povedal, da naj bi še ta mesec Slovenijo obiskal lord Carrington. Trajen mir lahko zagotovijo samo republike same, Slovenija pa posebej predlaga ustanovitev cone omejene oborožitve, ki bi prispevala k stabilizaciji razmer v srednji Evropi. Kučan je ponovil, da Slovenija še naprej vztraja na začasni prepovedi razpolaganja s federalno lastnino, na rešitvi vprašanja (ne)legitimnosti zveznih organov, na vzpostavitvi trgovinskih odnosov na načelih GATT-a (o čemer je lord Carrington predlagal posebno resolucijo) in na odstranitvi barier na nekdanjem jugoslovanskem trgu. Posebne ukrepe je uvedla samo Srbija, ki je na svojem ozemlju zasegla slovensko premoženje v vrednosti 480 milijonov DEM. Kar se tiče človekovih pravic, je prav tako znano, da Slovenija ne vidi potrebe po posebnem sodišču, saj sprejema jurisdikcijo evropskega sodišča. Glede sodelovanja z ES in njenega polnopravnega članstva je zelo pomembno, da je Delors predlagal takojšen začetek pogajanj o posebnem tratmanu Slovenije, je povedal Milan Kučan, k nam pa naj bi prišla tudi posebna ekspertna skupina. Predsednik predsedstva je še posebej dejal, da je za BiH samo vpra- šanje časa, kdaj bo formalno zaprosila za priznanje, kar se pa Slovenije tiče, je priznavanje BiH in Makedonije ne samo politično, temveč tudi moralno vprašanje. »Ni razloga, da pravice do suverenosti iz izvršenega dejstva ne bi priznali«, pravi Kučan. Že jutri pa bo v Skopju podpisan sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Svoj nastop je Milan Kučan izkoristil še za odgovor na pisno vprašanje poslanca Petra Reberca (SKD), zakaj javnost ni bila obveščena o na pol zasebnem obisku Kučana in Rupla v Parizu na poti iz Bruslja domov, in kdo bo nosil stroške. »Tako se je izvedelo«, piše Reberc. Kučan pa odgovarja, da »se je sicer izvedelo - zgodilo pa se ni, zato na nobeno od zastavljenih vprašanj ne more odgovoriti ne javnosti, ne vladi, ne parlamentu«. Člani komisije so razpravljali še o predlogu stališč in sklepov o ciljih zunanje politike Slovenije, ki so jih predložili parlamentu in o katerih bo tekla beseda na četrtkovem zasedanju skupščine. • Končno razprava o reformi NADALJEVANJE S 1. STRANI predlagali najbrž poleg drugih razgovorov tudi zaradi tega, ker ima njihova stranka v soboto svoj kongres, na katerem bo prav Drnovšek izvoljen za strankinega predsednika. S tem pa je povezano nič manj delikatno vprašanje kriterijev, po katerih bo lahko odločal in določal eventualni mandatar novo vladno koalicijo. Bo imel resnično proste roke, ali bo moral dosledno spoštovati zahteve in z njimi tudi ravnovesja med posameznimi strankami. Na zadnjem sestanku so govorili o strokovnosti, toda v isti sapi tudi o političnih ravnovesjih, ki pa naj ne bi bila preveč kruta. Veliko vprašanje je koalicija. Na zadnjem sestanku in kasneje tudi javno na tiskovni konferenci so zeleni večkrat poudarili, da je zavezništvo odprto vsem in torej na desno krščanskim demokratom, na levo pa prenoviteljem. Do takrat so se vedno oglasili socialdemokrati in kmetje, ki so protestirali in »zaprli« možnost sodelovanja prenoviteljev. Tokrat take opazke ni bilo slišati. To lahko tudi pomeni utrjevanje kandidature socialdemokrata Pučnika ob predpostavki, da bi bila izven vladne koalicije celotna kr-ščansko-demokratska desnica poleg kranjskih liberalcev in Pirnatovih narodnjakov ob velikem vprašanju, če bi v taki vladi lahko sodelovala kmečka ljudska stranka. Tudi to pa so za sedaj samo ugibanja in hipoteze. »Vivai Olivo Toffoli« Okrožje 5 Strode - Azzono Decimo - Pordenon - Tel. (0434) 647105 r.o. - Fox 0434/647107 Filiala - Pisfoio o kroj Dotfegone - Tel. (0573) 544162 Rastline za kmetijstvo in industrijske nasade: hruške, breskve, jabolka, slive, oljke i.t.d. rastline za gredice in parke — 50 hektarov nasada z najrazličnejšimi rastlinami Škof Lorenzo Bellomi v nedeljo nagovoril politike in upravitelje »Tržaška stvarnost se bo razvila le če bo gojila strpnost in sožitje« Sestanek pri odborniku Carboneju Priprave na izvajanje novega zakona o Krasu »Meni se močno trga srce, ko žal skoraj vsakodnevno ugotavljam, kako je kozmopolitsko poslanstvo Trsta -bodisi na področju kulture, zgodovine, zemljepisne stvarnosti ter ostalih aktualnih vprašanj- redno ponižano in postavljeno v dvom od ravnanj, ki so s tem načelom prevečkrat v popolnem nasprotju. Slovani in Furlani so iz vseh zornih kotov naravni partnerji tega mesta; odprtje do teh realnosti predstavlja tudi na gospodarskem področju edino karto, ki jo vsi skupaj lahko stvarno zaigramo, da se otresemo nevarnosti emargina-cije, da se rešimo kampanilizma in municipalizma, ki peljeta samo v samomor«. Škof Lorenzo Bellomi je s temi besedami na nedeljskem srečanju s krajevnimi politiki, upravitelji in kandidati na prihodnjih volitvah znova jasno poudaril, da je sožitje eno temeljnih vprašanj tukajšnje zapletene stvarnosti in da mora Trst -če hoče resnično zaživeti- priznati svojo narodnostno raznolikost. V isti sapi se je škof zavzel za nadaljnje sodelovanje s furlansko realnostjo, s čimer je dal jasno razumeti, da tržaška cerkev nasprotuje upravni in politični ločitvi Trsta od Furlanije. Bellomi je tržaškim politikom, ki so se množično odzvali njegovemu vabilu, dal odmevno lekcijo iz politične etike. Upravitelje in kandidate (škofovemu vabilu so se odzvali zastopniki skoraj vseh strank) je odločno pozval, naj bodo pošteni do sebe in predvsem do drugih, naj imajo vedno pred sabo skupne koristi in naj delajo za dobrobit celotne skupnosti. Tudi na Tržaškem, kot drugod po državi, se žal politika večkrat prepleta z dobičkonosnimi posli in z osebnimi interesi, ki so pogostokrat v popolnem nasprotju s širšimi interesi. V Trstu se po škofovem mnenju preveč prepiramo, konfliktualnost pa postaja žal že kronična in močno škoduje mestnemu družbenemu tkivu. Vse to pravzaprav šibi vlogo našega mesta in njegovo »pogajalsko moč« na deželni ravni in tudi v Rimu, kjer bi bilo treba nastopiti kar se da složno in enotno. Mesto lahko upa v socialni in ekonomski preporod, le če bodo krajevni politiki, ne glede na strankarsko ali idejno pripadnost, znali najti skupen jezik vsaj o bistvenih vprašanjih, ki zadevajo in zanimajo celotno tržaško skupnost. Bellomi je zaskrbljen tudi nad usodo tržaške družine, nad širjenjem pornografije in nad onesnaženjem okolja, ki prihaja do izraza tudi v kaotičnem prometu in pri vse bolj umazanih ulicah, za kar nosijo odgovornosti upravitelji, ki morajo spodbujati občane, naj spoštujejo naravno okolje, s katerim j e človek tako tesno in življenjsko povezan. Škofova poteza je bila precej nepričakovana, nedvomno pa zelo dobrodošla v mestu, kjer tudi mnogi Politiki žal izgubljajo ne samo čut odgovornosti za javne interese, ampak tudi čut za realnost in za mero. Upati je, da njegov poziv ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. s. X. Polemike o rabi slovenščine med papeževo mašo dokaz provinciaUzma in slabe vere Na bedne polemike v zvezi z rabo slovenščine med mašo, ki bo na Trgu Unita ob obisku papeža Janeza Pavla II. v naši deželi, je v nedeljo odgovoril glasnik tržaške škofije don Silvano Latin. »To ne bo dvojezična maša,« je dejal, »saj bo v slovenščini eno od treh beril ter tri pesmi, vsa maša pa bo trajala dve uri. Ocenam politične in moralne narave dajemo spoštljivo pozornost,« je dodal don Latin, »vendar je naš sklep v tej zvezi zgolj verske narave.« Mnogo bolj ostro pa je na reakcije iz nacionalističnih krogov odgovoril predsednik tržaške ACLI Franco Codega. Raba slovenščine med mašo ob papeževem obisku pomeni po njegovem »znak spoštovanja do naših someščanov in bratov v veri, ki pripadajo različnim manjšinam in ki od zmeraj živijo z nami na tej zemlji«, pa tudi »znak solidarnosti in prijateljstva do vseh tistih ljudi, ki bodo z onstran meje prišli na praznik srečanja s Petrovim naslednikom.« »Uokvirjati ta dogodek zgodovinskega pomena in zgolj pastoralne narave v vaško polemiko o zaščiti italijanstva Trsta je dokaz prav neznosnega kulturnega provincializma.« Noben odbor si ne more prevzemati naloge obrambe italijanstva našega mesta, je dodal predsednik ACLI. »Vsi ga bomo branili, ko bomo v imenu Italije, "domovine prava«, znali nuditi pravična jamstva zaščite in valorizacije našim someščanom in prijateljem slovenskega jezika.« Zlorabo vprašanja rabe slovenščine ob papeževem obisku je ostro obsodilo tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti. »Izjave, ki smo jih slišali in brali,« piše v tiskovni noti SSk, »pričajo le o omejenosti in slabi veri ljudi, ki bi radi podredili svojim predsodkom pomen takega dogodka, kot je prvi papeški pastirski obisk v Trstu. Očitno ne razumejo in nočejo razumeti ve-soljnosti Cerkve, idealov ljubezni in pravičnosti, ki jih uči očitno ne le v Južni Ameriki in Južni Afriki, temveč tudi v "omikanem Trstu"« Po ugotovitvi, da se tu najdejo taki, ki se sicer proglašajo za katoličane, kontestirajo pa samega papeža in tudi škofa, ker se je kot dober pastir navadil jezika dela svojih vernikov, se tiskovna nota SSK zaključuje s trditvijo, da »redko naletimo na tako pritlehne nacionalistične izbruhe in na "previdnost" nekaterih drugih sil, ki bi morale biti ravno tako ogorčene, kot smo mi.« Deželni svet še ni odobril zakonskega osnutka, ki ga je pred nedavnim sprejela pristojna deželna svetovalska komisija, za zaščito in gospodarski razvoj kraškega teritorija, medtem ko je Dežela že začela pripravljalno delo za njegovo izvajanje. Na sestanku, ki ga je sklical deželni odbornik za prostorsko načrtrovanje Carbone s tržaško občinsko upravo, Kraško gorsko skupnostjo in zainteresiranimi deželnimi ravnateljstvi, so namreč proučili sedanje stanje o tem vprašanju. Odbornik Carbone je na sestanku opozoril predstavnike krajevnih ustanov, kako je bila po devetih mesecih razprav v komisiji globoko spremenjena prvotna zastavitev vprašanja, ki je predvidevala prenos finančnih sredstev Kraški gorski skupnosti; to spremembo je vnesel sam deželni odbor, ki je ohranil pristojnosti in koordinacijo posegov. Šlo je za izbiro, ki so ji sicer botrovali tehnični razlogi, vendar pa predvsem politični, ki jih narekuje volja večine v deželnem svetu. Ker pa bo ta izbira ostala ter se poleg tega predvideva, da jo bo deželni svet tudi takoj odobril - e nadaljeval odbornik Carbone - je koristno takoj začeti s pripravljalnim delom, da se določijo cilji programskega sporazuma. V poročilu deželnega tiskovnega urada s sestanka je še zapisano, da je treba zavrniti prenagljene ocene tistih, ki mislijo, da bi se s predvidenimi posegi izničili ambientalni posegi na Krasu, ker pač ostaja v veljavi odlok o zaščiti, ki prepoveduje izgradnje znotraj obsega Kraškega parka; poleg tega pa bo Dežela lahko začela s pripravo načrta o zaščiti okolja samega Krasa. Navedeni posegi poleg tega predvidevajo vzdrževanje in res-trukturiranje obstoječega stanovanjskega imetja in še posege za kulturne, rekreativne ali produktivne dejavnosti na poročjih, ki so že bila določena kot gradbena na osnovi regulacijskega načrta Tržaške občine; predvsem pa se bo skrbelo za urbanistično obnovo poslopij, ali pa zanemarjenih področij. Z istim ukrepom bodo nadalje omogočeni posegi za obnovitev okolja s posebnim ozirom na odlagališče v Trebčah in na kamnolome, ki so že "obrabljeni". Ob koncu sestanka je bilo sklenjeno, da bodo Kraška gorska skupnost ter Tržaška občina in Pokrajina odposlale deželni upravi prvi seznam posegov, ki so sicer zaobjeti v načrtih in ki so jih odobrili posamezni organizmi, da bi se na tak način začelo z določanjem ciljev samega programskega sporazuma. O tem vprašanju je tiskovno sporočilo izdalo tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti. V njem je rečeno, da stranka zahteva spoštovanje dogovorov glede zakona o Krasu. Besedilo, ki ga je odobrila pristojna deželna svetovalska komisija, se v več točkah odmika od dogovora, ki so ga Dežela, krajevne uprave in nekatere slovenske organizacije podpisale v času pogajanj o omejevanju škode, ki jo prinaša vsiljena lokacija sinhrotrona. SSk zato pričakuje - je zapisano v tiskovnem poročilu - da bo deželna uprava dosegla soglasje prizadetih z zakonskim besedilom in da bo spoštovala svoje obveznosti. V besedilu pa je tudi člen, ki govori o načrtovanju kraškega parka. Deželno tajništvo SSk ugotavlja, da gre za določilo, ki ne sodi k ostali vsebini zakona in je njegovo vključitev zahteval deželni odbornik Carbone. Njegova vsebina krši zagotovila o tem - se nadaljuje tiskovno poročilo - da bo pri načrtovanju parka soodločala Kraška gorska skupnost. Domače prebivalstvo mora imeti namreč jamstvo, da se bodo pri takem posegu v življenjski prostor upoštevali zlasti kraški človek, njegove dejavnosti in pa narodnostne značilnosti. I i. ■ h -J 1 • 1 L i. j j | | | j ■ i. i i i * 1 1 1 1 ; ; ! i j PER U?SCUOLA Danes, ob priliki sestanka, r:i Projekt H i katerega organizira ACEGA Snam za šole bo predstavljen Projekt “Snam za šole", to je vzgojno nformativni program, ki ima ; i ti namen poglobitve vprašanja I ■{ . BI f- | . r Nove energije za prihodnost Trst Kongresni Center Pristanišče Dvorana Oceania Pomol Bersaglieri, 17. marca 1992 ob 15.30 uri Pogovor o energijah in ekološko ambientalnih perspektivah. Snam in ACEGA se že sedaj zahvaljujeta šolam za sodelovanje na srečanju, ki naj bi bilo trenutek izmenjave misli in spodbuda učnemu osebju, kateremu je ta sestanek namenjen. Zahvaljujoč namreč njihovi, aktivni vlogi bo lahko program “Snam za šole’’dosege| svoj glavni namen zainteresirati mladino za problem energije, vzgojiti mlade v smislu pravilnega uporabljanja virov, ki so nam na razpolago. Uspešno delo. L lili! k C£il Tvoje podjetje za plin. Pričakovanja, nove dileme in dvomi katoličana v manjšinski stvarnosti Predsedstvo nedeljskega zborovanja pri Sv. Ivanu (Foto Magajna) Kakšna je vloga slovenskih katoličanov v političnem življenju? Na to vprašanje so skušali odgovoriti udeleženci nedeljskega študijskega seminarja (imenovali so ga »Socialni dan«), za katerega je dalo pobudo gibanje »Politika in vrednote« iz Trsta in Gorice ob sodelovanju beneškega društva »Studenci« in slovenskih krščanskih demokratov z Obale, Krasa in Severne Primorske. V svetoivanskem Marijinem domu so odmevala različna pričakovanja in dileme slovenskega katoličana, ki je razpet med etiko in politiko ter zelo pozoren do manjšinskega vsakdana, kjer se razmere hitro spreminjajo, a ne vedno v smeri jasnosti in čistih računov. Gibanje »Politika in vrednote« sestavljajo javni delavci, ki delujejo v SSk, Svetu slovenskih organizacij in Slovenski prosveti, nedeljska pobuda pa je imela tudi za cilj okrepitev katoliške prisotnosti v zamejskem javnem življenju. Peter Močnik, ki je vodil razpravo, je uvodoma povedal, da imajo katoličani po propadu komunistične ideologije veliko stvari povedati, imajo pa tudi, z razliko od preteklosti, prostejše roke za samostojnejše izbire. Tomaž Simčič je podal zgodovinski razvoj slovenske socialne in krščanske misli, ki mora temeljiti na solidarnosti in splošni koristi, med svojim posegom pa je omenil tudi znano trditev ustanovitelja italijanske Krščanske demokracije Luigija Sturza, da politika ločuje in da vera združuje. Prav ta misel je dala povod za živahno soočanje med Bernardom Špacapanom, ki je občinski svetovalec SSk v Gorici, in deželnim tajnikom te stranke Ivom Jevnikarjem. Goriški diskutant je bil mnenja, da se vernik ne sme na noben način odpovedati zanimanju za javne zadeve, v središče svojega političnega udejstvovanja pa mora postaviti človeka. Izrazil je zaskrbljenost, ker se v Italiji širijo razne lige in desnica, po njegovem bi moral biti v takšni družbi kot je današnja kristjan vedno v opoziciji, medtem ko je Cerkev, tako v Italiji kot v Sloveniji, ostala edina etična sila, ki je ostala v službi človeka. S Špa-capanovo »voljo po opoziciji« pa ni soglašal Jevnikar, ki je bil mnenja, da morajo tudi katoličani soodločati o javnih zadevah in torej o oblasti, čeprav morajo odločno odklanjati cinizem in skrajni pragmatizem, ki si utira pot tudi v tukajšnji stvarnosti. Katoličani pričakujejo od politikov resnost in poštenost, a tudi strokovnost, največ jamstev za vsestransko delovanje pa jim nudi SSk. Glede položaja v stranki se je njen deželni tajnik vprašal, koliko bodo nanjo pravzaprav vplivala huda razhajanja v Demosu, najbolj pa je Jevnikar zaskrbljen za položaj Slovencev v Benečiji, »kjer je enotnost samo navidezna, v bistvu pa odgovarja le enim, drugi pa morajo molčati«. Na Tržaškem in na Goriškem pa se stvari razvijajo drugače, saj bo tukaj po Jevnikar-jevem mnenju mogoče skupno upravljati vseslovenske ustanove. Zanimiv poseg v zvezi s temi problemi je imela mlada Breda Susič, ki je povedala, da mladi kritično ocenjujejo ne samo splošno manjšinsko politiko, a tudi nekatere izbire slovenske stranke. Benečan Riccardo Ruttar je govoril o stališčih in pobudah evropskih krščanskih demokratov do manjšinskega vprašanja, med poročevalci pa so bili tudi nekateri vidni predstavniki slovenske KD. Govorili so o težavnem položaju v Sloveniji, pri čemer so bili zelo kritični, kako tamkajšnji mediji prikazujejo situacijo v vladi in premierja Peterleta. j. Nova pravila po referendumski odločitvi Za poslansko zbornico samo ena preferenca! V nedeljo koncert in razstava, danes se začne Ricmanjski teden V Ricmanjih privlačen program prireditev ob prazniku sv. Jožefa Na aprilskih političnih volitvah bodo že veljala nova pravila za poslovanje volilnih sedežev in za preštevanje glasov, glavna novost, ki so jo državljani uvedli z ljudskih referendumom, pa se nanaša na preference za poslansko zbornico. Po novem bo mogoče oddati eno samo preferenco, in to s priimkom (ali z imenom in priimkom) kandidata, pri čemer stranke svetujejo, naj volilci napišejo na glasovnico samo priimek izbranega kandidata, ob tem pa naj - kot doslej - seveda prekrižajo simbol stranke, ki uživa njihovo zaupanje. Kandidata torej ne gre več istovetiti s številko na kandidatni listi, ampak samo s priimkom. Na glasovnici za senat pa so imena kandidatov že natisnjena. Kandidati Demokratične zveze za Trst, ki se predstavlja s simbolom DSL, bodo imeli danes prvi poulični volilni shod v Rojanu na Trgu Tra i Rivi od 16. do 19. ure. Pavel Fonda (kandidat za zbornico), Anamarija Kalc (senat) in ostali kandidati se bodo srečali s krajevnim prebivalstvom in z zastopniki krajevnega družbenega življenja. Iz Rima je medtem prišla vest, da je Nicola Zingaretti, voditelj Mladinske levice, pozval mlade Tržačane in Tržačanke, naj 5. in 6. aprila glasujejo za Demokratično zvezo oziroma naj prekrižajo simbol DSL. Zelena lista smejočega se sonca je v nedeljo dopoldne predstavila kandidate in njihov program. Novinarka Nadja Filipčič, ki kan- didira za senat v drugem volilnem okrožju, je spregovorila predvsem o vprašanjih zaščite slovenske manjšine in o tematiki sožitja. Med drugim se je zavzela za tesnejše sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi šolami in za javno rabo slovenščine, kjer smo v zadnjem času zabeležili nekatere konkretne uspehe, a ne po zaslugi politikov, ki se izmikajo svojim odgovornostim, ampak državnih organov, kot so ustavno sodišče, kasacija in celo komisar, ki upravlja Občino Trst. Stranka komunistične prenove bo na današnji tiskovni konferenci na sedežu v Ul. Tarabocchia 3 predstavila javnosti kandidate za senat in za poslansko zbornico. Nekdanja senatorka Jelka Gerbec kandidira v drugem senatnem okrožju, ki zajema okolico in predmestja, dosedanji senator Stojan Spetič pa se tokrat poteguje za mandat v poslanski zbornici. V Krščanski demokraciji je v volilni kampanji nedvomno najbolj aktiven dosedanji poslanec Sergio Coloni, ki je danes povabil v naše mesto direktorja tednika KD »La Discussione«, poslanca Antonina Zanibonija, ki se bo udeležil okrogle mize v Novinarskem krožku o kulturi in reformi institucij. Srečanje se bo začelo ob 12. uri. Drugi vidni kandidat na listi KD, Paolo Sardos Albertini pa lovi desničarske glasove in na tem področju »tekmuje« s Cam-berjem in z MSI. Z nedeljskim koncertom godbe na pihala in trobilne skupine glasbene šole so se v Ricmanjih začela praznovanja ob dnevu vaškega zavetnika sv. Jožefa. Po nedeljskem se bodo v teh dneh zvrstili še drugi kulturni dogodki, že nocoj pa se začenja tako imenovani Ricmanjski teden SKD Slavec, torej niz prireditev, ki jih društvo iz Ricmanj in Loga prireja ob tej priložnosti. Nedeljski koncert godbe in trobilne skupine v ricmanjski cerkvi (na sliki - foto Magajna) je privabil kar lepo število poslušalcev. Še posebej pa gre omeniti izrednost tega glasbenega dogodka, saj je ricmanjski pihalni orkester po navadi v prejšnjih letih nastopil na vaškem trgu. Letos so se torej odločili, da za to priložnost pripravijo tudi poseben program in se tako predstavijo v nekoliko drugačnih okvirih. V prvem delu koncerta je nastopila trobilna skupina ricmanjske glasbene šole, ki jo vodi Flavio Sgubin. S skupino, ki jo poleg omenjenega glasbenika sestavljajo še Bojan Žafran (trobenta), Gianluca Mig-nussi (rog), Viljam Lorenzi (pozavna) in Maksi Komar (evfonij), sta na nedeljskem koncertu nastopila še Cristiana Spadaro pri orglah in Marco Crismanich, ki je skladbam »dodal« ritmično osnovo na tolkala. Že prvi del je torej izzvenel dovolj slovesno in cerkvenemu okviru primerno, v drugem delu pa je vzdušje še izraziteje poudaril nastop Godbe na pi- Izvedencem presoja, ali so ostanki iz paleolitika Odkrili so novo jamo z ostanki 15 medvedov V spomladanskem obdobju in z lepim vremenom se ljubitelji narave ponovno vračajo vanjo. Pa ne samo ljubitelji planin in gora, ampak tudi tisti zagnanci, ki se spuščajo v njene globine. Pred dnevi smo že poročali o novem, sicer še ne povsem raziskanem odkritju jamarske skupine Debeljak v neposredni bližini Bazovice, tokrat pa so v središču pozornosti jamarji alpinistične skupine XXX Ottobre. Novo jamo so odkrili v bližini Belvedera nad Bo-tačem. Kot se ob takih priložnostih zgodi, so vhod v novo jamo takoj zaprli, da bi preprečili morebitne vandalizme in da se ne bi kak nedeljski »novopeče-nec« spustil vanjo z vsemi posledicami, ki bi jih lahko povzročil sebi in drugim. Vhod v jamo bodo ponovno odprli poleti. Medtem pa pričakujejo, da iz Piše pridejo strokovnjaki za podzemni svet (sicer pa obstajajo tudi v Trstu) in jo raziščejo, predvsem pa da ocenijo živalske ostanke, ki so jih v njej našli. V jami so namreč »krti« XXX. Ottobre med drugim odkrili ostanke petnajstih medvedov, menda iz višje paleolitske dobe, kar je prav gotovo edinstveno odkritje na tem kraškem predelu. Po sedanjih ocenah naj bi jama zaradi usada ostala »zaprta« celih 20 tisoč let. Raziskovalci bodo prav gotovo natančneje razkrili, v kateri dobi so se štirinožci zatekli v jamo in zakaj: ali pred pretečo nevarnostjo, ali pa da bi v njej prezimovali. Po zadnjih odkritjih pa obstajajo konkretne možnosti, da bi tudi v drugih kraških jamah odkrili živalske ostanke. Jama, kot rečeno, še ni povsem raziskana. Raziskovalci kraških globin vsekakor pričakujejo, da jim bo podzemlje razkrilo še kakšno presenečenje ob dejstvu, da je kraški podzemni svet pravo naravno in kljub vztrajnemu delu jamarskih skupin še precej neraziskano področje, ki v zadnjem času vse pogosteje razkriva svoje lepote. » c Raziskava uglednega ekonomskega dnevnika Trst v navzkrižju številk inflacijskega desetletja Kot poročamo tudi na goriški kroniki, je ugledni ekonomski dnevnik »II Sole 24 Ore« včeraj objavil rezultate raziskave, ki jo je o gibanju inflacije po pokrajinah v desetletju 1981-91 opravil na osnovi podatkov državnega statističnega zavoda Istat. Zanima nas seveda uvrstitev našega mesta, ki se na splošno vzeto za razliko od Gorice ni ravno odrezalo. Na lestvici splošnih kazalcev inflacijskega gibanja se je Trst med 73 glavnimi mesti italijanskih pokrajin uvrstil skupaj s Comom na 19. mesto in zabeležil 129,7-od-stotni porast, medtem ko je nacionalno povprečje 125,3, zadnja na lestvici, Enna pa je doživela komaj 94,7-od-stotno povišanje. Na področju stroškov za prehrano je naše mesto na nezavidljivem 12. mestu s 121-odstotnim zvišanjem inflacijske stopnje, medtem ko znaša nacionalno povprečje 112,6, zadnja pa je spet Enna z 81,7 odstotka. Na področju stroškov za obleko in obutev smo s 131-odstotno variacijo rahlo pod državnim povprečjem, ki znaša 131,8 odstotka, zadnji pa je Teramo s 86 odstotki. Podobno velja tudi za energijo, kjer znaša vsedržavno povprečje 115,4 odstotka, naše mesto pa je s 107,2-od-stotno variacijo na 53. mestu. Stroški za stanovanje so se pri nas v obravnavanem desetletju povišali za 187,5 odstotka, s čimer se je Trst uvrstil na 31. mesto, državno povprečje znaša 171,5 odstotka, zadnji na lestvici, Agri-gento pa je doživel komaj 23,6-odstotno povišanje. In končno še razni izdatki: Trst se nahaja na 23. mestu s 106,5-odstotnim povišanjem v desetih letih, nacionalno povprečje znaša 104,5 odstotka, zadnji na lestvici 73 pokrajinskih središč, Frosinone pa je doživel 79,8-odstotno povšanje tega kazalca. Zanimivo je torej, da je naše mesto pod državnim povprečjem na dveh področjih, in sicer pri energiji in obleki. Če je z ozirom na naše sorazmerno blago podnebje tak rezultat za prvo področje dokaj razumljiv, pa je toliko bolj presenetljivo sorazmerno nizko mesto pri stroških oziroma izdatkih za obleko, saj je Trst po povprečnih cenah v svojih trgovinah z obleko in obutvijo še nedavno veljal za izrazito drago mesto. hala iz Ricmanj, ki so jo za to posebno priložnost okrepili nekateri člani mladinskega pihalnega orkestra iz Kopra. Godbeniki so pod vodstvom Daria Pobege predstavili najprej znamenito Ario iz Bachove Suite v D-duru, nato še tri stavke iz Brucknerjeve Sacred Musič in za zaključek Huggenso-vo Fantazijo na večernicah. Še posebno ta skladba je navdušila občinstvo, ki je nastopajoče res hvaležno nagradilo z dolgim ploskanjem. Po koncertu je bilo v dvorani Baragovega doma na vrsti še od-prje razstave razglednic na temo Soške fronte. Razstava je del širše zasnovane pobude Goriškega muzeja iz Nove Gorice, v Ricmanjih pa jo je priredil Svet slovenskih Novomeški zbor Krka uspešno pel v Barkovljah SKD Barkovlje je imelo v nedeljo popoldne v gosteh mešani pevski zbor Krka iz Novega mesta. To ni bilo prvo gostovanje tega zbora v našem mestu, kjer je nastopil že januarja 1986, ko si je tudi temeljito ogledal naše mesto pod vodstvom prof. Sama Pahorja,- drugič je bil v Barkovljah junija 1988, ko je bilo tu drugo srečanje pevskih zborov v organizaciji domačega društva. 40-članski zbor iz Novega mesta se je barkovljanskemu občinstvu predstavil z 12 umetnimi in narodnimi pesmimi skladateljev Gallusa, Vrabca, Venturinija, Alda Kumarja, Emila Adamiča, Josipa Pavšiča, z nizozemsko pesmijo v priredbi glasbenika Mira Kokola, Oskarja Deva, Antona Legeleja, Josipa Slovenskega in Jurija Fleischmann. Zbor razpolaga z lepo ubranimi in upetimi glasovi ter je s svojim preciznim izvajanjem kar zahtevnega programa pokazal, da mu ležijo tako umetne kot ljudske pesmi. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno in ni štedilo s priznanjem. Ob koncu koncerta so si pevci in člani domačega društva izmenjali darila, po večerji pa so se dogovorili, da bo prihodnjega 9. maja mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj vrnil obisk z nastopom v Novem mestu. V dopoldanskih urah so si novomeški pevci ogledali še stari del našega mesta, popoldne pa so izkoristili, da so ponovili program, ki ga je dobro vodila Jožica Bradač, (ni) organizacij. V imenu le-tega je spregovorila predsednica Marija Ferletič. Prisotnim je podrobno orisala pot, ki jo je ta zamisel »prehodila« vse do trenutka, v katerem se sedaj predstavlja v ric-manjskem župnijskem domu. Sicer pa bo razstava na ogled vse do konca marca, in sicer v popoldanskih urah od 15. do 18. ure. Večje skupine, predvsem šolskih otrok in dijakov, pa si jo lahko ogledajo tudi v dopoldanskih urah, seveda po predhodnem dogovoru z ricmanjskim župnikom. Drevi se praznovanja nadaljujejo z Ricmanjskim tednom. Nocojšnji večer bo ta niz prireditev tudi otvoril. Poleg odprtja razstave likovnih izdelkov, ki so jih osnovnošolski otroci in likovniki izdelali ob društvenem ex tempo-re, in še razstave in pokušnje domačih vin iz Ricmanj in Loga, bo drevi na sporedu še predstavitev ponatisa knjižice o čudežu sv. Jožefa. Za ponatis je poskrbelo ZTT v sodelovanju s KD Slavec. Gre za besedilo (izdano s spremno besedo in posodobljenim »prevodom«), v katerem je tedanji dolinski župnik opisoval čudežne dogodke na oltarju sv. Jožefa iz leta 1749. Gost večera bo zgodovinarka Marta Verginella, prireditev pa bo popestril še nastop MePZ Jadran iz Milj. (dam) t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Karlo Komar Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na re-pentabrsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Tončka, hči Mili z možem Ettorem, snaha Nadja, vnuki Giulio, Paolo in Tamara, sestra, brata ter ostalo sorodstvo Fernetiči, 17. marca 1992 ZAHVALA Gozdni požar pri Briščikih S suhim vremenom, ki se v zadnjem času zadržuje nad našimi kraji, se je spet povečala nevarnost gozdnih požarov. Včeraj je tak požar izbruhnil v bližini Briš-čikov, in sicer pri smodnišnici v smeri proti Repniču. Gasilci so prejeli klic okrog 18. ure in prva je šla na teren openska gasilska četa. Ker pa je požar zajel obsežno in težko dostopno površino, sta se jim morali pridružiti še ekipi tržaških gasilcev, gozdni čuvaji in prostovoljci. V trenutku, ko poročamo, so gasilci še na delu in bodo ostali vso noč, saj morajo pogasiti vsa tleča žarišča, da ne bi veter ponovno razpihal plamene. Samotna smrt moškega zaradi telesne ošibelosti po okužbi z virusom aidsa Nova žrtev posledic uživanja mamil Giorgio Torte Zasužnjenost z mamili je včeraj zahtevala novo življenje. V stanovanju v prvem nadstropju poslopja na Trgu Tor Cucherna 1 je namreč umrl 36-letni Giorgio Torre, ki bil že dolgo znan kot uživalec mamil. Nesrečnežu reševalci Rdečega križa, ki so ob 15.30 prvi prihiteli na klic nekega njegovega prijatelja, niso mogli pomagati. Ugotovili so le, da je moški že dalj časa mrtev in da je smrt nastopila zaradi zastanka srca, ki naj bi ga najverjetneje povzročila premočna doza mamila. Medtem so iz centrale Rdečega križa na Trgu Sansovino obvestili letečno policijo, ki je na Trg Tor Cuccherna poslala dežurno posadko pod poveljstvom podinšpektor-ja Zandonata. Truplo umrlega, ki več dni ni zapustil stanovanja, so našli na postelji, na pol pokritega z rjuho in s pornografsko revijo v roki, druge tovrstne revije pa so bile na tleh ob postelji. Agenti so tudi zaslišali Torrejevega prijatelja, ki je našel njegovo truplo, ko je prišel na naključni obisk. Sodni zdravnik dr. Costantini-des je po ogledu trupla potrdil domnevo, da je Torre umrl zaradi zastanka vitalnih organov, do katerega je prišlo zaradi splošne telesne ošibelosti kot posledice dejstva, da je bil Torre že od leta 1989 seropozitiven. Ob izgubi našega dragega očeta in nonota Alojza Hrovatiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. družina Hrovatič Repentabor, 17. marca 1992 17. 3. 1962 17. 3. 1992 Mario Žafran Z ljubeznijo se ga spominjajo sestra Silva in svojci Log, 17. marca 1992 Danes predstavitev ponatisa o čudodelnem sv. Jožefu v Ricmanjih KRATKI .SAPOPADIK LETIH ZHOBKSHOV VELKIGA PATRIARHA IN REDNIKA KRi.STU,SOVIČA SVETIGA JOSHEFA Naslovnica starega tiska o čudodelnem sv. Jožefu v Ricmanjih, ki je prav za jožefovo letos izšla v ponatisu pri Založništvu tržaškega tiska. Pri izdaji, ki prinaša poleg posodobljenega prepisa še osnovne podatke o dogodkih iz leta 1749, o cerkvi in vasi, sta sodelovala tako domače župnišče kot Kulturno društvo Slavec. Slednje prireja danes ob 20.30 v ricmanjski Babni hiši tudi slovesno predstavitev v okviru bogatega kulturnega večera. Natečaj skrbništva za neučno osebje Tržaško šolsko skrbništvo je dne 5.3. 1992 razpisalo redni natečaj za vstop v stalež, ki je namenjen neučnemu osebju z vsaj dvema letoma službovanja: pomožni tajniki — tehniki — sluge Rok za predložitev prošenj zapade dne 4. aprila 1992 ob 14. uri Infomacije dobite na sindikatu slovenske šole - Ul Car-ducci 8. v Trstu. Urnik: torek in četrtek od 11.30 in 13., sreda od 15.30 do 16.30, petek od 16. do 17. ure. razna obvestila SPDT Trst sklicuje v petek, 20. t. m., ob 20. uri v prvem in oJd 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v_ ul. Sv. Frančiška v Trstu 38. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1) otvoritev občnega zbora; 2) izvolitev volilne komisije; 3} poročila - predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, načelnikov mladinskega, smučarskega, alpinističnega, jamarskega odseka, predavateljske in markacijske dejavnosti;4) razprava in pozdravi gostov; 5)poročilo nadzornega odbora; 6) volitve novega odbora; 7) razno. Volilno pravico imajo člani s plačano članarino za leto 1992. Slovensko dobrodelno društvo bo Podelilo v petek, 20. t. m., ob 18. uri ŠTIPENDIJE IZ FLAJBANOVEGA SKLADA visokošolcem, ki so izpolnili predpisane pogoje. Vljudno vabljeni študentje s starši in prijatelji na sedež v Ul. Macchi-avelli 22. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel priredi letos naslednje poletne pobude: poletno središče v Trstu za otroke od 3 do 14 let starosti, pet dni tedensko od 22. junija do 14. avgusta 1992. Središče do narodnostno mešano; letovanje na Ptuju za otroke od 6 do 12 leta starosti in za otroke od 12 do 17 leta starosti, od 29. junija do 13. julija 1992; eurovveekend v Trstu - kulturni in sprostitveni večeri. Večeri bodo ob petkih od 26. junija do 14. avgusta 1992. Vpisovanje za poletno središče in letovanje 92 je odprto v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Ginnastica 22, tel. 573141, kjer lahko dobite podrob-nejšo razlago o pobudah doma. izleti________________ Klub prijateljstva priredi v sredo, 25. t- m. izlet v goriška Brda. Obiskali bomo grad Dobrovo z razstavo slikarja Zorana Mušiča, grad Kromberg in Sveto goro. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu. Vpisovali bomo dokler bodo na razpolago mesta v avtobusu. Zato pohitite z vpisi! Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih - Tržaška sekcija organizira izlet - romanje v Mauthausen une 6. maja. Informacije dobite pri ANED - Trst, Ul. F. Crispi 3 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, tel. št. 730306. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Carlo Goldoni POČITNIŠKA TRILOGIJA Gostuje Drama SNG Ljubljana Režija: MARIO URŠIČ V soboto, 21. t. m., ob 20.30 IZVEN ABONMAJA Abonenti imajo pupust W. Shakespeare VES TA SVET JE ODER Recital Mire Sardoč in Staneta Starešiniča Premiera v četrtek, 19. t. m., ob 20.30 Zaključena predstava za šole ob 11. uri Ponovitev v petek, 20. t. m., ob 20.30 RECITAL JE OMOGOČILA: E TRŽAŠKA ^ POKRAJINA SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da se bosta v kratkem pričela še dva tečaja informatike: DATA BASE urejanje datotek (60 ur) LOTUS elektronske razpredelnice (60 ur) Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 577941, najkasneje do 20. marca. gledališča Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Danes, 17. t. m., ob 16. uri za abonma red H in jutri, 18. t. m., ob 10.30 (za šole) ponovitev Cankarjeve drame ROMANTIČNE DUŠE. Gledališče Rossetti Danes ob 20.30 (red prosti) bo Teatro degli Incamminati predstavilo E. Rostan-da CVRANO DE BERGERAC v režiji Marca Sciaccaluga, v glavni vlogi Franco Branciaroli. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. V torek, 24. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil s celovečernim koncertom kantavtor ROBERTO VECCHIONI. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava je izven abonmaja, za abonente pa je predviden popust. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1991/92 Danes ob 20. uri (red B) tretja predstava enodejank MOZART IN SALIERI Rimsky-Korsakova in IL COMPLEAN-NO DELL'INFANTA Zemlinskega, ki je prvič uprizorjena v Italiji. Dirigent Lti Jia, režija Frank Bernd Gottschalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Ponovitev v četrtek ob 20. uri za red C. La Contrada - Gledališče Cristallo V soboto, 21. t.m., ob 20.30 bo gledališka skupina Consorzio '90 iz Neaplja predstavila MILLELUCI DEL VARIETA'. Režija Antonio Casagrande. V glavnih vlogah nastopata Rosalia Maggio in Daha Frediani. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. razstave V Društvu slovenskih izobražencev je na ogled razstava grafičnih listov slikarke BARE REMEC. V muzeju Revoltella je do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe". V galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 22. t. m. odprta razstava slikarja Armanda CUCCHIJA. V gledališču Mlela so na ogled risbe in projekti risb za otroške knjige tržaške ilustratorke FEBE SILLANI. V občinski izpostavi pri Sv. Ivanu v Ul. Bonomo 2/4 bo do 20. t. m. na ogled razstava akvarelov LIDA D’AMBROSIJA. Razstavljeni akvareli predstavljajo cvetje, predvsem pa mimoze, saj je razstava posvečena prazniku žena, 8. marcu. Urnik: od 8.30 do 14. ure. V galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava risb LIN-DSAYA KEMPA. V prostorih knjigarne »Servi dl Piaz- za« v Ul. F. Venezian 7 bo do 20. t. m. na ogled razstava IVE VALETIČ. V galeriji Rettorl Tribbio v Ul. delle Beccherie 7/1 je na ogled razstava slik malega formata z naslovom Pomlad 1992. V fojerju gledališča Rossetti je odprta razstava sodobnih umetnikov z naslovom »Poklon Cyranu«. Razstavo sta organizirala Stalno gledališče F-JK in Krožek Jacgues Maritain, ogledati pa si jo je mogoče ob predstavah, do 22. t. m. V galeriji Fine Arts Room v Ul. della Guardia 16 je odprta razstava CARLA MARZUTTINIJA. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled razstava milanskega umetnika LUCIA PASSERlNlJA. RICMANJSKI TEDEN Babna hiša Danes, 17. t. m., ob 20.30 v galeriji: PREDSTAVITEV KNJIGE O SV. JOŽEFU, OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE EX TEMPORE ter RAZSTAVE IN POKUŠNJE DOMAČIH VIN Sekcija Slovenske skupnosti v Barkovljah vabi člane in somišljenike na javni sestanek danes, 17. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Ceretto. koncerti Societa del concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili MADRIGALISTI IZ PRAGE. Gledališče Mlela - Tržaški jazzovski krožek V soboto,28. t. m., ob 21. url bo na sporedu koncert godbe MEAZZI DRUM BAND in 8. maja skupina MASSIMO FARAO' OUARTET. Auditorium Muzeja Revoltella - Jutri, 18. In petek, 20. t.m., bo na sporedu koncert ruskega violinista Viktorja PIKA1ZENA, ki bo izvajal Bachove in Paganinijeve skladbe. V soboto, 21. t. m. , ob 18. uri bo v okviru glasbenih srečanj " Uro z nastopil JOSE' FARDILHA v Potovanju na Portugalsko ob klavirski spremljavi Paola LONGA. Vstopnice (4.000 lir) so na prodaj pri blagajni gledališča vsak dan razen ponedeljka. kino ARISTON - 15.00, 18.30, 22.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, dram., ZDA 1991, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner, Sissy Spaček. EKCELSIOR - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 Ombre e nebbia, r. Woody Allen. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.45, 20.20, 22.00 Ju Dou, r. Zhang Yimou. LA CAPPELLA UNDERGROUND (GLEDALIŠČE MIELA) - 18.00, 20.00, 22.00 II bulo sl avviclna, r. Kathrin Bigelow, i. Jenny Wright, Lance Henriksen. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Scacco mortale, i. Christopher Lambert, Diane Lane. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Malo Grosso, i. Sean Connery. NAZIONALE III - 16.45, 22.15 Delicates-sen, dram., fr. 1991, r. Jean-Pierre Jeu-net-Marc Caro, i. 'Dominigue Pinon, Jean Claude Dreyfuss. NAZIONALE IV - 15.45, 22.15 II principe delle maree, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte. GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 Cape Fear - II promontorio della pa-ura, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, Jessica Lange, Nick Nolte, D MIGNON - 15.30, 22.15 Amleto, r. F. Zef-firelli. EDEN - 15.30, 22.10 Vibrazione anale, pom., d D CAPITOL - 17.00, 22.10 - La famiglia Addams, ZDA 1991, r. Barry Sonnen-feld, i. Anjelica Huston, Raoul Julia, Christopher Lloyd LUMIERE - 17.00, 22.00 Robin Hood il principe dei ladri, i. Kevin Costner. ALCIONE - 18.00, 22.00 Jungle Fever, r. Špike Lee. RADIO - 15.30, 21.30 Sexual heights super bestial, porn., D □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D D razne prireditve Klub prijateljstva vabi na srečanje, ki bo jutri, 18. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizet-ti 3 v Trstu. Naslov predavanja psihologa dr. Danila Sedmaka je ČAR ŽIVLJENJA. Sledi družabnost! KD Lipa vabi jutri, 18. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu na srečanje z inž. Vremcem o urejevanju okolja: MI, NAŠA DVORIŠČA, NAŠA VAS... Vabljeni! Ricmanjski teden - Babna hiša - V četrtek, 19. t.m., ob 20.30 v prireditveni dvorani: KONCERT ZDRUŽENEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SLAVEC - SLOVENEC pod vodstvom Danje-la Grbca in VESELOIGRA v narečju Tatjane Turko DOBRO DA SEM ZDRAV IN MOČEN v izvedbi članov dramske skupine SKD Slavec iz Ricmanj, režija Tatjana Turko. V soboto, 21. t. m., ob 20.30 v prireditveni dvorani: VESELOIGRA Stane Milič - Lozar KDO JE KRIV v izvedbi članov dramske skupine KD Kraški dom z Repentabra, režija Drago Gorup. V nedeljo, 22. t. m., ob 18.30 v prireditveni dvorani: PONOVITEV IGRE DOBRO DA SEM ZDRAV IN MOČEN, v galeriji Babna hiša NAGRAJEVANJE NAJBOLJŠIH VZROCEV VINA ter UDELEŽENCEV EX TEMPORE. Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Ciklus otroške urice v NŠK ENCI BENCI NA KAMENCI.Roman GAŠPERIN, ki je zbral izštevanke in pesmi ter Zvonko ČOH, ki je knjigo ilustriral, bosta med nami v petek, 20. t. m., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci. OBČINSKA ZVEZA DEMOKRATIČNE STRANKE LEVICE OBČINE DOLINA vabi na aktiv vseh vpisanih ter simpatizerjev na temo: ODPRTJE VOLILNE KAMPANIJE TER BODOČE DELOVANJE STRANKE ki bo danes, 17. t. m., ob 20. uri na sedežu Zveze v Dolini včeraj - danes Danes, TOREK, 17. marca 1992 JEDRT Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.13 - Dolžina dneva 12.00 - Luna vzide ob 17.00 in zatone ob 5.08. Jutri, SREDA, 18. marca 1992 EDVARD PLIMOVANJE DANES: ob 2.37 najnižja -39 cm, ob 8.29 najvišja 42 cm, ob 14.38 najnižja -55 cm, ob 21.00 najvišja 55 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,8 stopinje, zračni tlak 1017,4 mb raste, veter 16 km na uro vzhodnik-severovz-hodnik, burja s sunki do 54 km na uro, vlaga 32-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Zacchigna, Chiara Parenzan, Jessica Ossi, Erič Pe-rak, Jan Vatovec, Leonardo Babic, Jaco-po Zucca, Peter Sanzin, Angelica Piani. UMRLI SO: 88-letna Livia Petronio, 69-letna Lidia Morelli, 51-letni Romano Bullo, 70-letna Aliče Ierko, 85-letna Rosa Cebron, 93-letna Maria Brecevic, 61-letni Rosario Conversano, 51-letna Maria Cris-tina Setz, 81-letna Valeria Miniati, 66-letna Nicoletta Cataldo, 84-letna Elisa-betta Schneider, 83-letni Carlo Komar, 77-letna Miranda Scherli, 91-letna Anna Apollonio, 65-letna Maria Coslovich, 93-letna Giacomina Malusa, 82-letni Isacco Mustacchi, 57-letna Ester Mahnič, 93-let-na Blaise Digovic, 81-letna Elfrida Schul-ze, 70-letni Renzo Tusset, 61-letna Lucia Scarcelli. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. marca 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 In 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 (Barkovlje) (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. prispevki Namesto cvetja na grob Nandija Košute darujeta Jolanda in Srečko Tretjak 50.000 lir za MPZ Vesna. V počastitev spomina pok. Viktorja Rojca daruje družina Petaros (Boršt 89) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na drago gospo Fani Malalan darujejo Lucianov! bratranci z družinami iz Barkovelj 150.000 lir za SKD Tabor. V isti namen daruje Cilka Škrinjar 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Fani Malalan roj. Klun daruje Silvana 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Ivana Milkoviča darujejo Milo Vaclik, Justina Vaclik in Lojska Hrovatin 90.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pok. Pepija Blažino darujeta Anica Guštin in Marino Kralj 30.000 lir za Dom spomenik padlim v Briščikih. šolske vesti Tajništvo DTTZ Žiga Zois iz Trsta naproša dijake, ki so maturirali v spodaj navedenih šolskih letih, da dvignejo diplomo: oddelek za knjigovodstvo š. 1. 1970/71, 1973/74, 1977/78, 1978/79, 1979/80, 1980/81, 1981/82, 1983/84, 1984/85, 1985/86, 1986/87 ter oddelek za geometre š. I. 1984/85, 1985/86, 1986/87, 1987/88, 1988/89 in 1989/90. Urnik tajništva od 9. do 12. ure. Jutri, 18. t. m. se bodo zvrstile na liceju Prešeren razširjene seje razrednih svetov l.b, 2.b, 4. in 5. v. g. Začetek ob 15.30. čestitke Danes praznuje svoj 12. rojstni dan naša IRINA, 26. t. m. pa se bo veselila svojega 9. rojstnega dne sestrica PETRA. Vse dobro jima želijo, da bi zrasli zdravi, pridni in ubogljivi mama, očka in noni. Danes praznuje DRAGA PRAŠELJ rojstni dan. Vse najboljše, veliko dobrega razploženja ji želijo Bruna, Marta, Ana in Romana. mali oglasi $JWEDA susHMEL TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802 ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI 001.300.000 lir DALJE—NUDIMO TUD!TELEFAKSE NUJNO IŠČEM delo kot čistilka ali ku-hinjska pomočnica. Tel. št. 829357. 20 - LETNO DEKLE išče službo. Končana pedagoška šola z znanjem italijanščine, angleščine in hrvaščine. Tel. št. 573141 v torek, sredo in četrtek od 20. do 21. ure - Lara. 19 - LETNO DEKLE išče službo. Otroška negovalka z znanjem italijanščine, angleščine, nemščine in hrvaščine. Tel. št. 573141 v torek, sredo in četrtek od 20. do 21. ure - Helga. IŠČEM stanovanje ali hišico na Krasu ali v mestu tudi potrebno popravil. Tel. 229234. IŠČEM majhno stanovanje v najem v Sežani ali Kozini. Tel. št. (003866) 23317. PODJETJE zaposli izkušeno knjigovodjo, po možnosti z znanjem angleščine in kompjuterja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Knjigovodja". FRIZERSKI SALON PATRICIJA v Nabrežini (Trst) išče izkušeno delavko z znanjem italijanskega jezika. Tel. št. 200203. PRODAJALKA jestvin z večletno prakso išče zaposlitev, tudi samo pol dneva. Tel. na št. 225068 - v večernih urah. PODJETJE išče za svojega sodelavca manjše stanovanje, primerno za dve osebi, v Trstu ali okolici. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Podjetje". NEMŠČINA IN ANGLEŠČINA - Lekcije nudi študentka. Tel. št. 309956. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234. DIPLOMIRANI KEMIJSKI INŽENIR nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. 229234. KUPIM triosno prikolico v dobrem stanju za vlačilec. Tel. št. (0481) 882506. PRODAM ford sierra ghia 1800, letnik '89 za 13.000.000 lir po dogovoru. Tel. 327323 po 17. uri. PRODAM avtodom (camper). Tel. št. 231255 ob uri obedov. PRODAM golf gti, prevoženih 86.000 km, z vsemi pripomočki, po zelo ugodni ceni. Tel. št. 417735 ob večernih urah. OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah. Toči črno in belo vino. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO je odprl Vladimir Caharija iz Nabrežine. Toči žlahtno kapljico. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. OSMICO je odprl Berto Tonkič v Doberdobu - Tržaška cesta 25. Toči belo in črno vino. SPREJEMAMO naročila za mladiče nemškega ovčarja, rojene 24. januarja 1992. Starši odlični z rodovnikom. Ža informacije tel. na št. 228315 od 19. do 20.30. IZGUBIL se je v nedeljo, 8. t. m. v okolici Doberdoba lovski pes pasme španski breton, bel na rjave lise z rumenim ovratinkom, star osem mesev, ki sliši na ime Tigi. Najditelj na tel. na št. (0481) 78157. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, dvakrat tedensko. Tel. 226654 ob večernih urah. ŠIVILJSKA POPRAVILA nudimo vsako sredo med 8.30 in 12.30 na Skladu Mitja Čuk, Narodna ul. 126. Tel. št. (040) 212289. 20 - LETNI FANT išče delo v Italiji za zidarja. Tel. št. (003865) 24583 od 8.30 do 13. ure. menjalnica 16. 3. 1992 TUJE VALUTE FIXING 1 . MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar 1253,30 1205. Švicarski frank 831,20 820, Nemška marka 751,90 742. Avstrijski šiling 106,89 105.- Francoski frank 221,47 218. Norveška krona 191,59 188. Holandski florint .. 668,49 660, Švedska krona 207,44 203. Belgijski frank 36,552 35,50 Portugalski eskudo . 8,724 8,- Funt šterling 2147,60 2130, Španska peseta 11,891 11,30 Irski šterling 2005,90 1980. Avstralski dolar 946,50 900. Danska krona 193,90 190. Jugoslov. dinar 6, Grška drahma 6,513 6.— ECU 1536,25 Kanadski dolar 1044,60 1000, Slovenski tolar — 13.— Japonski jen 9,351 9,10 Hrvaški dinar 9,75 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE bUKti TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Slovensko mladinsko gledališče gre v Bogoto Predstavitev slovenske kulture in mlade države Nerodnosti režiserjev v izsledkih florentinskih študentov zgodovine Kopica napak v filmih dokazuje premajhno pozornost za nodrobnosti LJUBLJANA - Slovensko mladinsko gledališče bo serijo letošnjih gostovanj na svetovnih festivalih gledališč pričelo s predstavitvijo Šeherezade Iva Svetine v režiji Tomaža Pandurja na dveh velikih festivalih v Latinski Ameriki. Najprej se bo v začetku aprila s petimi ponovitvami predstavilo na festivalu v Bogoti, potem pa bo turnejo nadaljevalo s petimi ponovitvami na festivalu v Caracasu, ki bo letos osrednji kulturni dogodek ob počastitvi petstoletnice Kolumbovega odkritja Amerike. Že tako najpomembnejši gledališki festival Latinske Amerike bo letos jubilejno ponujal že kar neverjetno širok spekter kvalitetnih predstav, kar 106 gledališč z vsega sveta, med temi kar 56 evropskih gledališč. Med najpomembnejšimi skupinami, ki jih bo gostil festival, naj omenimo posebnega gosta Lindsaya Kempa s predstavo Onnagata, London Ballet Theatre s predstavo Alexandra Roya, našega dobrega znanca Roberta Ciullija s kar tremi predstavami Theatra a.d. Ruhr, Sxdney Dance Co, Co. Royal de Luxe in skupino Mano Negra iz Francije, Ko Murobushi Company s predstavo Ephemera iz Japonske, Ba-lett Lirico Naiconal iz Španije, Pekinška opera Yantai iz Kitajske, Blue Heron Theatre iz ZDA, Theater Poging iz Nizozemske. Slovensko mladinsko gledališče, ki je tetos prvič predstavljeno kot gledališče iz Slovenije, je obenem edino gledališče iz pro- stora bivše Jugoslavije, ki bo gostovalo na tem vrhunskem festivalu. Slovensko mladinsko gledališče bo gostovanje izkoristilo tudi za prezentacijo naše mlade države. V ta namen bodo ob tiskovni konferenci kot predstavitvi gledališča in predstave Šeherezada pripravili tudi slovenski večer, na katerem bodo predstavili Slovenijo po osamosvojitvi in priznanju, pač slovensko kulturo, turizem, gospodarstvo... FIRENCE - Navaden gledalec jih redkokdaj opazi, pa tudi kritikom, ki ocenjujejo bolj film po kakovosti igre, režije in scenarija kot po zgodovinski verodostojnosti, uide marsikatera napaka. Niso pa ušle pozornemu in kritičnemu očesu študentov florentinske filozofske fakultete, ki so pod vodstvom Sergia Bertellija pregledali kopico filmov in preverjali njihovo zgodovinsko verodostojnost. Eden od filmov na zatožni klopi je bil V imenu rože, ki ga je francoski režiser Jean Jacgues Anna- ud posnel po istoimenkem roma-no Umberta Eca. Po oceni študentov papežev inkvizitor Bernardo Gui v filmu ravna kot Perry Ma-son ne pa kot resnični srednjeveški inkvisitor, uporablja neprimerno mučilno orodje, ki ga ni inkvizicija nikoli uporabljala, ali pa je bilo izumljeno pozneje, v iskanju resnice sooči obtoženca, medtem ko naj bi inkvizicija vselej zasliševala vsakega obtoženca posamič itd. In tudi v kapeli osamljene opatije naj bi redovniki molili pred Marijinim kipom, ki je bil sklesan vsaj stoletje po dogodkih, ki jih opisujeta Eco in Annaud. Annaud in njegov zgodovinski konzulent Jacgues Le Goff nista edina, ki jim florentinski študentje očitajo grobe napake. Rešiser Fleming je v svojem filmu Jean d'Arc, ki je bil posnet leta 1948 in v katerem je imela nosilno vlogo Ingrid Bergman, zagrešil prav toliko napak začenši z oklepi, ki nedvomno ne ustrezajo tistim, ki so jih uporabljali za časa orlenske device. Pa tudi veliki Dreyer v filmu o Jean d'Are ni upošteval v celoti zgodovine. Roberto Rossellini je bil v filmu, ki ga je posnel na isto temo, veliko verodostojnejši, zato pa je nakuhal marsikatero v filmu o Louisu XIV., v katerem ni upošteval dejanskih običajev, ki so veljali za časa tega kralja. Pa tudi Pasoliniju mladi florentinski študentje niso prizanesli. V njegovem Decameronu sploh naj ne bi upošteval pohištva, ki so ga za časa Boccaccia uporabljali na K podeželju v okolici Firenc. Fellini ni bil zelo skrben v upodabljanju svojega Casanove, da o raznih kavbojskih in zgodovinskih filmih manj vidnih režiserjev sploh ne govorimo. Edina, ki sta zelo pozorna do opreme in raznih zgodovinskih podrobnosti sta po oceni mladih florentinskih zgodovinarjev Kurosawa in Mnouchinova. Še slabši kot filmski pa so televizijski režiserji. V nadaljevanki o odnosih med Michelangelom in papežem Giuliom II. iz leta 1965 so raziskovalci našteli kopico napak. Od dejstva, da je bil papež bradat, medtem ko je v nadaljevanki obrit, do pogovorov med umetnikom in papežem, ki sta se tikala, medtem ko se v nadaljevanki vikata, do papeževe smrti, ki ne ustreza zgodovinski resnici. Zgodovinski filmi pa niso edini, v katere se vsiljujejo napake. Tako ugotavlja ameriška revija Premiere, ki posveča posebno rubriko napakam in nerodnostim, ki jih gledalci opazijo v filmih. Tako naj bi v sodobnem Termina-tor 2 navajali zgrešeno število človeških kosti, v filmu »Osumljen zločina« naj bi De Niro leta 1951 prisostvoval snemanju filma z Mariin Monroe, ki je bil posnet leto pozneje, Oliver Štone naj bi postavil svoj The Doors v leto 1970, na nos Jim Morrisonu pa naj bi posadil model naočnikov ray-ban iz leta 1984. In še bi lahko naštevali. Navedeno seveda ne zmanjšuje umetniške vrednosti filmov, nedvomno pa dokazuje skromno pozornost režiserjev za podrobnosti. S škandali vzbuja pozornost medijev Madonnine fantazije NEW YORK - Kot vse prave zvedzdnice, ki gradijo svoj sloves na stalni pozornosti medijev, je tudi Madonna radodarna s škandali. Ni se še povsem polegla odmevnost dokumentarca, ki ga je pevka predstavila na festivalu v Cannesu, in že je na delu z novimi pobudami: gre za film Body of Evidence, ki ga bodo pričeli snemati prihodnji mesec, in fotografsko knjigo, ki naj bi bila objavljena ob izidu filma in ki naj bi pripovedovala o Madoninih spolnih fantazijah. Fotografsko plat knjige je Madonna zaupala reporterju Stevenu Meisslu, fotografije pa so že vzbudile škandal še preden so sploh začeli s tiskanjem knjige. Nemški Štern je namreč objavil nekaj posnetkov o pripravah in fotografije dokazujejo, da zvezdnica svojem oboževalem tokrat ne bo prikrila ničesar. Posnetki naj bi bili dovolj drzni, da so vzbudili pomisleke založnika, družbe Warner Books iz New Yorka. »Tokrat je Madonna res pretiravala,« je izjavil predstavnik založniške hiše nekemu newyorškemu tedniku. Doslej so bili njeni posnetki erotični, sedanji pa so prava pornografija«. Umik založniške hiše ne skrbi zvezdnice. »Še žal jim bo. Če ne bodo objavili knjige, bomo poiskali pač drugega založnika. Poleg tega pa, kakšne fotografije so si ti ljudje pričakovali? Madonna ostaja vselej Madonna,« je izjavil glasnik zvezdnice radovednim novinarjem. RAI 1______________ 6.55 Aktualno: Unomattina 10.00 Vesti in Gospodarstvo 10.15 Aktualno: Ci vediamo 11.00 Vesti iz Milana 11.05 Ci vediamo-(2. del) 12.00 Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroška oddaja 15.00 Kronika o motorjih 15.30 Aktualno: 40 parallelo a Sud e a Nord 16.00 Mladinski variete: Big! 17.55 V Parlamentu in vesti 18.05 Variete: Hočeš zmagati? 18.30 Aktualno: Ora di punta 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Aktualno: TG Sette 21.50 Nan.: Hitchcock - Sve-gliami guando šaro morta (i. B. Hershey) 22.15 Volilna tribuna - Tiskovna konferenca PLI 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Aktualno: Droga, kaj storiti - Evropa 0.15 Dnevnik in vreme 0.45 Danes v Parlamentu 0.55 Rubrika opolnoči 1.15 Dok.: Supertelevision 1.45 Film: II piccione di piazza S. Marco (kom.) 3.30 Nočni spored ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 8.35 Dok.: Ne samo o kmetijstvu, 8.50 Amazzonia domani 9.50 Film: II ferroviere (dram., It. 1956) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Gospodarstvo in vreme 13.40 Volilna tribuna 14.10 Nad.: Ouando si ama, 15.05 Santa Barbara 15.35 Kolesarstvo 16.15 Aktualno: detto tra noi 17.00 TG 2 - Diogenes 17.25 Vesti in Iz Parlamenta 17.35 Aktualno: Supertelevision (vodi Carlo Sartori) 17.55 Glasba: Rock cafe 18.05 Športne vesti 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.10 Nad.: Beautiful 19.45 Vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Armato per ucci-dere (krim., ZDA 1987, r. Rick King, i. Beau Brid-ges, Kiefer Sutherland) 22.10 Nan.: Šaman 23.15 Aktualno: TG Pegaz 23.55 Vesti, vreme, horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Košarka (pokal prvakov) 1.00 Nočni spored | RAI 3 [ 11.00 Atletika: Maraton, 11.30 ameriški football 12.00 Krožek ob 12 (vodi Roberto Costa), vmes (12.05) Vesti iz Milana 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: Intervista all'edili-zia, 15.15 Un'arte antica - La concia (2. del) 15.45 Šport: sabljanje, 16.15 rubrika o odbojki, 16.40 nogomet v 5-ih 17.00 Rubrika Derby 17.15 Aktualno: Popoldan na tretji mreži 17.40 Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.40 Volilna tribuna 18.50 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželna volilna tribuna, nato variete: Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Parte civile (vodi Donatella Raffai), vmes (22.30) dnevnik 23.30 Variete: Cera una volta Fluff (vodi G. Ippoliti) 24.00 Dok.: Occhio di Lynch 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario F fr' TV Slovenija 1 | 8.50 Zgodbe iz školjke 9.45 Šolska TV: Nekoč je bilo življenje, 10.10 Angleščina, 10.30 Zdrava prehrana, 10.40 Fosili v okrasnih kameninah 10.45 Euroritem (45. odd.) 11.05 Sedma steza 11.25 Prisluhnimo tišini 11.45 Angleščina v poslovnih stikih 12.00 Poročila 15.20 Napovednik 15.25 Film: Mlada in nedolžna (1937, Hitchcock) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik in kronika 17.20 Spored za otroke: Čriček išče sonce, 17.35 nan. Alf, 18.00 gled. predstava Jurček 18.30 Svet poroča 19.10 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Nad.: Pravi junak 21.00 Knjižne novosti 21.10 Osmi dan 22.05 Dnevnik, vreme in šport 22.25 Poslovna borza 22.35 Dok.: Avstralija 23.10 Napovednik 23.15 Sova, vmes nan. Chelm-sford leta 123 in Svetnik 0.30 Video strani |~HP) TV Koper 13.00 Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti 14.00 Športni pregled 15.30 Nanizanka: SOS posebna enota 16.00 TV Novice 16.10 Otroški program 17.10 Nad.: Princ regent 18.00 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 TV Dnevnik Vsedanes 19.25 Nadaljevanki 20.30 Film: Proti vetru (vojni, VB 1948, r. Charles Crihton, i. S. Signoret) 22.00 TV Dnevnik Vsedanes 22.10 Film: Hiša v parku groze (srh., VB 1973) T fr ^ Slovenija 2 ~ 15.10 Video strani 15.20 Sova, vmes nan. Svetnik in Zvezdne steze 16.55 Regionalni programi 17.55 Hokej na ledu: Acroni Jesenice-Hertz Olimpija 20.05 Žarišče 20.30 Dok. oddaja: Nixon 21.25 Omizje: Slovenci in politika od Kreka do Kučana 23.25 Alternativni program 23.55 Yutel CANALES________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani, 8.30 Braccio di Ferro 9.00 Nanizanka: Aliče 9.35 Film: II segno di Venere (kom., It. 1955, r. Dino Risi, i. Franca Valeri, So-fia Loren) 11.30 Aktualno: Elettorando 11.50 Kviz: II pranzo e servito 12.40 Aktualno: Affari di fa-miglia 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Striscia la noti-zia 20.40 Nad.: Edera (r. Fabrizio Costa, i. Agnese Nano) 22.45 Aktualno: Italia doman-da - Volitve 1992 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1.30 Nanizanke non stop RETE 4_________________ 8.00 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini 9.30 Aktualno: Onorevoli si-gnore 10.00 Nadaljevanka: Una don-na in vendita 10.30 Kviz: Čari genitori 10.55 TG 4 vesti 11.35 Nad.: Marcellina 12.10 Otroški variete 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nad.: Sentieri, 14.45 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.20 Cristal 17.00 Onorevoli signore 17.20 Nad.: Febbre d amore 17.50 TG 4 vesti 18.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.30 Kviz: Gioco delle coppie 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera 20.30 Film: Gli intoccabili (krim., ZDA 1987, r. Brian De Palma, i. K. Costner) 22.50 Film: Easy Rider (dram., ZDA 1969, i. Peter Fonda) 1.50 Programi non stop ITALIA 1______________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.05 Nan.: SuperVicky - Il pri-mo ballo, 9.30 Chips, 10.30 Magnum P.I. - Chi vuole uccidere Robin Master? 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 13.00 Aktualno: Conto alla ro-vescia 14.00 Odprti studio 14.30 Nanizanke: Genitori in blue jeans - La ragazza, 15.00 Supercar - Banda dei ribelli, 16.00 La bella e la bestia - Benche gli amanti si perdano, 17.00 Il mio amico Ultraman 17.40 Kviz: Il gioco dei 9 18.30 Nogomet: Izrael-Juven-tus, vmes (19.15) Odprti studio 20.15 Studio šport in vreme 20.30 Nogomet: OIympique Marsiglia-Milan 22.30 Šport: L'appello del mar-tedi (vodi M. Mosca) 0.30 Odprti studio in šport 1.05 Nanizanke non stop ODEON_________________ 13.00 Risanke in nanizanke 15.45 Nadaljevanka: Happy end (i. Jose Wilker) 16.30 Film: Tarzan, l'uomo scimmia (pust., ZDA 1932, r. W. Van Dyke, i. Johnny VVeissmiiller) 18.15 Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Ivanhoe 20.30 Film: Tutti a časa (dram., It. 1960, r. Luigi Comen-cini, i. Alberto Sordi, Serge Reggiani), sledi Dosje 50 anni dopo l'Ar-mir 23.45 Film: Texas Kid (vestern, ZDA 1939, r. G. Sherman, i. John Wayne) TMC_____________________ 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini deli'Arizona 10.00 Nad.: Una famiglia ame-ricana, 11.00 Vite rubate 11.45 Variete: Kosilo z Wilmo 12.30 Nanizanka: Get Smart -Al re con amore (2. del) 13.00 TMC News in šport 14.00 Variete: Arniči mostri 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV 17.25 Film: Una donna sola (dram., ZDA 1976, r. J.L. Thompson, i. NJichael Learned) 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Volitve'92 21.20 Glasba: La piu bella sei tu - Sanremo contro tutti (vodita Luciano Rispoli in Laura Lattuada) 23.30 Nočne vesti 23.50 Košarka (pokal Evrope) 1.20 Film: Il club (dram., Av-stral. 1980, r. Bruce Be-resford, i. Harold Hos-kins, John Howard) 2.50 Aktualno: CNN Nevvs TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 16.00 Kratke vesti 16.05 Risanke in nanizanka 17.00 Ena rastlina na dan 18.05 Nad.: La padroncina 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Zelena dežela 20.00 Variete: Serade furlane 22.00 Rubrika: Šport in šport 22.45 Nočne vesti 23.15 Rubrica: Bianco neve TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran (pon.); 8.40 Orkestri; 9.00 Musical; 9.30 Beležka; 9.40 Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Oblomov (2. del); 11.50 Priljubljene melodije; 12.00 Položaj otrok in njihove usode v današnji družbi; 12.20 Slovenska lahka glasba; 12.40 Pesmi tržaških skladateljev: Tržaški oktet; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba: godalni ansambel glasb, ateljeja Tartini; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z naj bližjega Vzhoda; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika in napovedi; 8.15 Obvestila; 9.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar, servisne informacije; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'I-taly; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 J.S. Digital; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras (v italijanščini); 17.30 Paff... boom; 19.00 C'-est la vie; 20.30 Smeh in glasba. Po podatkih ISTAT o naraščanju življenjskih stroškov Tudi podatki o inflaciji v letih 1981-91 zagotavljajo Gorici »statistično srečo« Prisoten bo tudi Ciril Zlobec w V Steverjanu bo danes srečanje s kandidati DSL Kaže, da je Gorica res srečno mesto. Tako vsaj zatrjujejo statistike. Po podatkih, ki jih je zbral osrednji statistični inštitut ISTAT, je Gorica med tistimi pokrajinskimi glavnimi mesti v državi, v katerih so cene na drobno v desetletju 1981-1991 najmanj narasle, vsekakor manj kot v ostalih treh pokrajinskih glavnih mestih v Furlaniji-Julijski krajini, se pravi v Trstu, Vidmu in Pordenonu. Ti podatki se ujemajo s statističnimi ugotovitvami, ki jih je isti inštitut objavil ob začetku leta, po katerih naj bi naše mesto bilo kar na prvem mestu v državi po kakovosti življenja. A poglejmo nekoliko podrobneje naj novejša dognanja, ki jih je včeraj objavil znani milanski ekonomski dnevnik II Sole 24 Ore. Raziskava ISTAT je zadevala inflacijo v vseh pokrajinskih glavnih mestih v Italiji v desetletju 1981-91, ugotovila pa je, da zanesljivi podatki obstajajo le za 73 izmed njih. V Gorici so se cene na drobno v omenjenem obdobju dvignile za 116,6 odstotka, t. j. za 8,7 odstotka manj kot v državnem povprečju, tako da je na splošni lestvici naše mesto na zavidljivem 62. mestu. Na prvem mestu je Pavia, kjer so cene od leta 1981 do leta 1991 poskočile kar za 144,2 odstotka, na zadnjem, t. j. 73. mestu pa je sicilsko mesto Enna, kjer so v istem desetletju zabeležili 94,7-odstotno inflacijo. Na tej splošni lestvici je Trst na 20. mestu s 129,7- Pordenon in Videm pa si delita 29. mesto s 127,2-odstotno dedetleno inflacijo. Zanimivo pa je pogledati nekoliko podrobneje, kako so se v desetletju 1981-91 v omenjenih pokrajinskih glavnih mestih gibale cene po posameznih področjih, ki jih je statistična raziskava ISTAT razlikovala, in sicer cene za prehrano, oblačila, energijo, stanovanja in za »drugo blago«. Na posebni lestvici inflacije za prehrambene izdelke Gorica zaseda 59. mesto, za Trstom, ki je na 12., Vidmom, ki je na 34., in Por-denonom, ki je na 45. mestu. Na tej posebni lestvici so 1. Sirakuze, zadnja pa Enna. Cene za hrano so v Gorici v desetletju 1981-91 narasle za 110,4 od sto, medtem ko so v državnem povprečju za 112,6 od sto. Na posebni lestvici inflacije za oblačila Gorica zaseda 61. mesto s 112,2-odstotno desetletno inflacijo proti 131,8—odstotni v državnem povprečju. V tem primeru se je na prvem mestu znašel Arezzo in Te-ramo na zadnjem; Trst je 38., Pordenon 46., Videm pa 54. Nekoliko slabše se je Gorica odrezala na lestvicah inflacije za energijo in stanovanja. Kar zadeva energijo, je na 52. mestu. Zabeležila je 107-odstotni porast cen, medtem ko je bil v vsedržavnem povprečju 115,4-odstoten.Na 1. mestu je Turin, na zadnjem Tera-mo; Videm je 36., Pordenon 49., Trst pa 53. Naj slabši rezultat je Gorica zabeležila pri naraščanju cen stanovanj, saj je le-to bilo kar 188,9-odstotno, medtem ko je v vsedržavnem povprečju bilo 171,5-odstotno. Naše mesto se je v tem primeru znašlo na manj zavidljivem 30. mestu, za Pordenonom in Vidmom (11. oz. 12.), a pred Trstom (31.) Na lestvici za stanovanja prednjači Pavia, na zadnjem mestu pa je Agrigento. Poglejmo še posebno lestvico inflacije za t. i. druge stroške. V vsedržavnem povprečju so v tem primeru cene v obdobju 1981-91 narasle za 104,5 odstotka, v Gorici pa za 95,3 odstotka, s čimer je naše mesto doseglo odlično 62. mesto. Na prvem mestu se je tudi v tem primeru znašla Pavia, na 73. Frosinone; Trst je 23., Pordenon 28. Videm pa 37. Gorici je torej statistična sreča zagotovljena. Vprašanje je le, če je sreča res stvar statistike. Nocoj ob 20.30 bo v domu na Bukovju v Steverjanu osrednja manifestacija, ki jo Demokratična stranka levice prireja v tej volilni kampanji za slovensko narodnostno skupnost v goriški pokrajini. To bo priložnost, piše v sporočilu za tisk, za predstavitev slovenskih kandidatov in za obrazložitev glavnih obveznosti in ciljev, ki se jih bodo bodoče parlamentarne skupine DSL držale v zvezi z vprašanji slovenske manjšine. Srečanju bo predsedoval deželni svetovalec in načelnik slovenske komponente DSL Miloš Budin. Sodelovali bodo še prof. Darko Bratina, kandidat za senat v goriškem volilnem okrožju in drugi kandidati DSL za zbornico in senat. Gost večera bo član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. O vprašanjih sožitja, medsebojnega spoštovanja različnih komponent deželne stvarnosti ter o zapiranju v ozke kamapanilistične in nacionalistične meje, kar je še posebej značilnost določenih slojev v Trstu, je na zborovanju v Gorici govoril nosilec kandidatne liste DSL za poslansko’ zbornico v našem volilnem okrožju Luciano Ceschia. Ceschia je obsodil umetno netenje lokalpatriotskih in kampanilističnih nasprot-štev, ki je že prišlo do izraza v tej volilni kampanji, zlasti nasprotstva med Trstom in Vidmom. Gre za brezplodno početje, ki preprečuje oblikovanje programov in delovanje na osnovi dalekovidnejše vizije naše deželne stvarnosti, je dejal Ceschia. Kandidat DSL je obžaloval, da v takšnem kontekstu prihaja tudi do iznakaženja sicer pravilne obrambe krajevnih posebnosti, kot sta furlanski jezik in pa slovenska prisotnost v Furlaniji-Julijski krajini. Kar zadeva slovensko narodnostno skupnost, je Ceschia posebno obsodil zadržanje nadzornega organa, ki je črtal iz statutov občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan določila o javni rabi slovenščine. Gre za mogoče najnižjo točko, ki jo je doseglo odprto in prikrito delovanje proti priznanju naravnih pravic slovenskega prebivalstva, je dejal Ceschia, in pristavil, da je treba takšno početje končno prekiniti, saj gre med drugim tudi za interese resničnega miru. Glede statutov pa velja omeniti, da je bilo sinoči v Sovodnjah srečanje med uglednimi deželnimi predstavniki socialistične strankein upravitelji treh slovenskih občin. Predstavniki PSI so zatem imeli srečanje tudi s predstavniki PO SKGZ in krajevne sekcije stranke. Na povabilo krožka A. Gregorčič in SSk Predsednik vlade Lojze Peterle bo danes na obisku v Gorici Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle bo danes popoldne na obisku v Gorici, na povabilo študijskega krožka A. Gregorčič in Slovenske skupnosti. Program obiska je, kakor smo izvedeli, zelo intenziven. Ob 18. uri se bo predsednik Peterle na Pokrajini srečal z delegacijo Slovenske skupnosti, zatem pa bo v istih prostorih tudi tiskovna konferenca. Napovedana je za 18.30. Ob 19.45 se bo dogajanje preselilo v Katoliški dom, kjer bo na ajvnem srečanju predsednik vlade pojasnil nekatera ključna vprašanja sedanjega političnega trenutka v Sloveniji, zlasti kar zadeva status in varstvo manjšin, sodelovanje med Italijo in Slovenijo itd. Predsednika slovenske vlade bosta v Katoliškem domu pozdravila v imenu organizatorjev srečanja, David Grinovero in Marjan Terpin. Utrjevanje sodelovanja med občino Medea in KS Vrtojba Predstavniki KS Vrtojba in Občine Medea so se te dni dogovorili za program kulturnih, športnih in drugih srečanj v okviru dolgoletnega Prijateljskega sodelovanja. Do konca leta bodo izpeljali pet pomembnih skupnih pobud. Prvo srečanje bo že 11. aprila, ko bodo v Medei pripravili praznik dreves. Do konca pomladi načrtujejo še nekaj športnih srečanj, medtem ko bodo Vrtojbenci in Medejci od 25. junija do 30. junija na obisku v pobratenem Castelcullieru v Franciji. Tja bo odpotoval tudi zbor iz Vrtojbe. V poletnih mesecih načrtujejo tudi srečanje med starejšimi občani iz obeh krajev, novo izkušnjo pa naj bi pomenila načrtovana izmenjava mladih. V Medeo bo prispela skupina otrok iz Vrtojbe in jih bodo nastanili po družinah. Mladi iz Medeje pa bodo gostje v Vrtojbi. V okulističnem oddelku uspela presaditev oči Ekipa kirurgov okulističnega oddelka v goriški splošni bolnišnici, ki jo vodi primarij prof. Miche-le Belmonte, je včeraj ponovno uspešno izvedla dvojno presaditev očesnih roženic in s tem vrnila vid dvema bolnikoma. Takih presaditev so v Gorici izvedli že precej, vsekakor pa ne gre za prav pogoste posege tudi zato, ker je v Italiji število darovalcev organov sorazmerno še zelo majhno. Priložnost za presaditev se je ponudila v nedeljo zvečer, ko je v drugem medicinskem oddelku umrl 50-letni Daniele Cuel, financar po rodu iz Brescie, ki je živel na Jazbinah. Cuel je bil član združenja darovalcev organov ADO in žena ni nasprotovala presaditvi. Posebna zdravniška komisija je po ugotovitvi, da je darovalec klinično mrtev, dovolila prevzem njegovih očesnih roženic, za kar sta poskrbela okulista dr. Grusovin in dr. de Bigontina. Včeraj zjutraj so Cuelovi rože-nici presadili bolnikoma, ki sta že dalj časa čakala na to priložnost. To sta 40-letni Gilberto Vignando iz San Giorgia di Nogaro in 64- letna Annina Maria Ouintieri iz Krmina. Obe operaciji je vodil prof. Belmonte, z njim pa sta sodelovala že omenjana zdravnika Grusovin in de Bigontina. Izvedba sicer zahtevnih kirurških posegov je potekla brez posebnih nevšečnosti. Zdravniki sicer še niso razrešili prognoze, saj je zato treba počakati nekaj dni, so pa dokaj optimisti glede možnosti, da bosta bolnika s presajenima očesoma spet pridobila zadovoljiv vid. Tatovi v ACI Neznanci so, po vsej verjetnosti v nedeljo ponoči, skozi strešno okno prišli v urad poslovalnice italijanskega avtomobilskega kluba v Gradežu, na Trgu Carpaccio in se polastili okrog tri milijone lir v gotovini ter bonov za tri tisoč litrov bencina. Na črnem trgu (boni namreč niso v prodaji) velja sveženj okrog poldrugi milijon lir. Nenapovedan obisk je ugotovila uslužbenka včeraj zjutraj, nekaj pred 9. uro. Smrtna nesreča v megli pri Štandrežu Pripetila se je v nedeljo, včeraj pa se je hudo ponesrečil priletni motorist iz Ločnika Megla je po vsej verjetnosti glavni vzrok smrtne nesreče, ki se le pripetila v nedeljo zvečer malo Po 22. uri v bližini mednarodnega mejnega prehoda pri Štandrežu. ^tu-je mladi prijatelji iz kraja Ca-orle v Venetu so se s citroenom Pripeljali po avtocesti namenjeni cez mejo v Slovenijo. Nekaj sto metrov pred mejnim prehodom se J® pripetila nesreča, v kateri je oden med njimi izgubil življenje, drugi pa je bil težko ranjen. narodna in študijska KNJIŽNICA v trstu ljudska knjižnica damir feigel-gorica OTROŠKE URICE V FEIGLOVI KNJIŽNICI Miroslav Košuta in Kavka s Kavkaza S pesnikom se bomo srečali jutri, 18. marca, ob 17. uri v Ljudski knjižnici Damir Feioel, Ul. della Croce 3. Vabljeni osnovnošolski otroci Voznik citroena, 24-letni Angelo Bruno, ni opazil tovornjaka Av-toprevoza iz Tolmina, ki je bil v bližini tovornega terminala parkiran na desnem robu cestišča. Kot rečeno je bila vidljivost zaradi megle zelo slaba, tako da je Bruno najbrž šele zadnji hip videl tovornjak in se je silovito zaletel v njegov levi rob. Najtežje poškodbe je pri tem dobil 31-letni Mirco De Sutti. Reševalci so ga še živega izvlekli iz razbitin, toda kljub hitremu posegu rešilca 118 je De Sutti izdihnil že med prevozom v bolnišnico zaradi močnega udarca v glavo z notranjimi poškodbami. Več sreče so imeli ostali trije, predvsem voznik Angelo Bruno, ki je bil skoraj nepoškodovan. Težje poškodbe je dobil 31-letni Fabrizio Striuli, ki so ga v ortopedskem oddelku splošne bolnišnice pridržali na zdravljenju zaradi zloma stegnenice in drugih poškodb. Zdravil se bo 90 dni. Četrti potnik, 29-letni Massimo Vianello, je dobil le udarce in odrgnine in bo predvidoma okreval v nekaj dneh. Na kraju nesreče so poleg rešil-cev KZE posegli gasilci, prometna policija in karabinjerji. Na Ul. Brigata Re pri ločniškem mostu je včeraj popoldne avtomobil podr 86-letnega motociklista Eterna Bressana, stanujočega v Ul. Licinio 10 v Ločniku, in ga hudo ranil. Nesreča se je pripetila ob 15.35. Bressan se tedaj vozil s svojim mopedom iz Ločnika v smeri proti Gorici. Nameraval je na bencinsko črpalko na drugi strani ulice, zaradi česar je skušal prečkati cesto. Ko je bil že na drugi strani cestišča, pa je iz nasprotne strani privozil rover vitesse, ki ga je upravljala 48-letna Daniela Bol-zicco iz Ul. Volta 19 v Gorici, in ga podrl na pločnik. Na kraj nesreče je prihitel reši-lec in Bressana odpeljal v splošno bolnišnico. Tu so ga sprejeli s pridržano prognozo. Bressan se je udaril v glavo in si zlomil levo nogo. Izvide o nesreči so opravili agenti prometne policije. Zanimivost na otoku Cona Na zaščitenem območju v ustju reke Soče gre za otok Cona se te dni ponašajo z za naše kraje pravcato redkostjo. Krdelo konj pasme camargue se je namreč povečalo še za enega člana. Kaka dva tedna je namreč star žrebiček, črn ko oglje, ki pa bo sčasoma postal najprej sive, zatem pa bele barve. Konje te pasme, ene naj starejših ohranjenih pasem v Evropi, so na to območje pripeljali lani oktobra s posebnim namenom, da bi na zaščitenem območju, s pašo, pomagali ohranjevati za vodne ptice primerno okolje. Na območju, ki je zaščiteno kot krajinski park, se je namreč začelo razraščati grmovje in vodne ptice so se zmeraj bolj poredko ustavljale. Konji so s svojo prisotnostjo spet vzpostavili prejšnje ravnovesje in tudi vodne ptice se spet ustavljajo na zaščitenem območju. Nedvomno bo novica o naraščaju v krdelu konj privabila v kraj številne radovedneže. Ob dnevu patronov škofovi nasveti za bližnje volitve Goriški nadškof Bommarco je včeraj med slovesno mašo ob prazniku mestnih zavetnikov Hi-larija in Tacijana obravnaval tudi bližnje volitve in izkoristil priložnost za nekaj sicer posrednih navodil volilcem-vernikom. Kristjan, je namreč naglasil škof, mora svoje izbire usmeriti na osebe, ki v svojem prepričanju in obnašanju izražajo centralnost človeka, svetost življenja že od spočetja, stabilnost družine in druge vrednote, ki jih zagovarja katoliška cerkev. Škof je maševal skupaj z okrog 40 duhovniki, med katerimi so bili tudi mnogi iz briških župnij v Sloveniji. Goste z druge strani meje je Bommarco pozdravil z nekaj besedami v slovenščini, poseben pozdrav pa je namenil tudi županu Tuzziju in drugim oblastem, ki so se zbrale pri maši. Med pridigo je nadškof napovedal pastoralni obisk po goriških župnijah, obravnaval pa je tudi teološki in pastoralni pomen papeževega prihoda v naše kraje čez poldrugi mesec. S posebno slovesnostjo je tudi postavil v službo pet novih bralcev božje besede. Gre za funkcijo, ki je v cerkveni hierarhiji le za stopnjo nižje od diakonata. ■ V sredo, 18. t. m., bo z začetkom ob 20. uri na sedežu KD Jadro na Trgu sv. Štefana 1 v Romjanu pri Ronkah estetistka Klavdija Cotič iz Trsta predavala o ličenju. čestitke Danes je dopolnil petdeset let Joško Klemše. Ob okroglem življenjskem jubileju mu čestitajo in voščijo še obilo zdravih in zadovoljnih let brata z družinama in drugi sorodniki. kino Gorica VITTORIA Danes zaprto. CORSO 17.30-22.00 »II principe delle ma-ree«. B. Streisand in N. Nolte. VERDI 18.00-22.00 »Tacchi a spillo«. M. Bose. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Hudson Hawk«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Kres ničevosti«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino — dr. Baldini — Verdijev Korzo 57 — tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 ul. A. Manlio 14 A/B — tel. 480405. Z okroglo mizo se je v Gorici sklenil letošnji FVM Dileme ohranitve in preživetja slovenske filmske ustvarjalnosti Enomesečno gostovanje sofinanciralo podjetje HIT Big Ben Hit kvartet med rojaki v Avstraliji Okrogle mize vsakoletnega goriškega Filma Video Monitorja so bile vedno poseben izziv filmskim ustvarjalcem, kritikom in ljubiteljem slovenskega filma; bile so izjemno mesto, ki je omogočalo, da se tudi na povsem nov, drugačen način dekodificira slovenski filmvideo. Letošnja se je odvijala prvič v času neodvisne in samostojne Slovenije, ko družbene silnice lomijo stare, uvajajo nove odnose, na vseh področjih narodovega udejanjenja. Zato se je izziv za dolgo in burno razpravo, ki so ga ponudili predstavniki filmske šole Ipotesi Cinema iz Bassana, s sicer zanimivega organizacijskega področja filma, kmalu prevesil v bistvenejši, ustvarjalni. Sicer pa je tudi predstavnik Olmijeve šole Mario Brenta, izhajajoč iz potrebe mladih filmskih entuziastov, pred 10. leti, v Bassanu, o novem filmu v italijanski stvarnosti, podčrtal njihov avtorski pristop k obogatitvi italijanske filmske scene. Hoteli so biti originalni, avtentični v sporočilu in obdelavi filmskega traku, preglasiti tehniko, ki je ostala v drugem planu. In tudi kasneje, ko so si s pomočjo prvega televizijskega programa RAI, zagotovili tudi svojo publiko, ki ne prisega vedno le na tisto kar se rodi v Rimu, saj je lepa dežela na Apeninskem polotoku še kako različna, so tudi s svojim "Opazovališčem spomina" ostali zvesti ideji, da je film življenje, ki že samo po sebi lahko piše scenarije. Nedvomno je FVM s svojimi vsakoletnimi srečanji omogočil bolj kot katerikoli drugo "opazovališ-če" prodornejši, neposreden vstop v slovenski kulturni prostor, v katerem je imel film nedvomno svojo posebno vlogo in nalogo dokumentiranja, prenosa in predvidenja zgodovinskih sekvenc, ki so pripeljale do sedanjega trenutka svobodne dežele na sončni strani Alp. Italijanski filmski delavci in kritiki, ki so se od samega začetka goriške filmske manifestacije, soočili z majhno, toda zanje povsem novo, kvalitetno filmsko proizvodnjo, ki jih je popeljala v nov ži-vljenski prostor, so FVM ostali zvesti. Skupaj s filmskimi avtorji, katerih dela so bodisi v retrospektivi, V nedeljo pohod na Porezen Planinsko društvo Cerkno in krajevna organizacija Zveze borcev pripravljata v nedeljo, 22.t.m. 17. zimski pohod na Porezen. Udeleženci bodo na pot proti 1632 metrov visokemu vrhu krenili iz štirih različnih smeri, iz Cerknega, Jesenic, Podbrda, Petrovega brda in Železnikov. Iz Podbrda, Petrovega brda in Jesenic je do vrha približno dve uri hoje, dvakrat daljša pa je pot iz Cerknega, oziroma Železnikov. Ob 11. uri bo pred spomenikom padlih, vrh Po-rezna, spominska slovesnost. ali na vsakoletnem srečanju njihovih novih stvaritev, nehote spremljali družbene zaplete in razplete majhnega naroda, ki je hotel polno in svobodno zaživeti. Toda kaj zdaj, kako se lahko slovenski filmski ustvarjalec odzove svoji kreativnosti, tudi v tem delikatnem času velikih sprememb, ki se odvijajo na sicer majhnem, ozkem družbenem prostoru? Ali lahko načrtuje v pogojih proizvodnje, ko je odmrlo edino slovensko filmsko podjetje Viba, ko film v sferi slovenske kulture še ni dobil svojega pravega mesta in ostajajo želje po novem filmskem Študiju, slovenski Kinoteki in filmskem Inštitutu v predalu! In je v državnem proračunu denarja le za en celovečerni film letno; ob tem pa še nekaj možnosti za ustvarjanje pri TV Slovenija in pa mladim diplomantom pri AGRFT? Ob dejstvu nedvomno kriznega trenutka v slovenskem filmu, ko postaja za posamezne filmske ustvarjalce vprašanje preživetja edino umestno vprašanje, pa se za druge, kot smo slišali, to isto preživetje prenaša na slovenski film kot celoto! Družbene spremembe sicer kar kličejo po filmskih scenarijih, ki bi presegli dosedanje slovenske razprtije in lažne, navidezne sprave v narodovem telesu. Organizacijske težave v produkciji bi moral zato čimprej rešiti zakon o filmu in državne uprave; tako je bilo slišati v razpravi, ki je včasih mejila žal tudi na osebna obračunavanja. Slovenskemu filmu je treba odmeriti v slovenski kulturi vlogo in poslanstvo, ki ga je doslej dobro opravil. Naj mlajši filmski ustvarjalec Vinči Vogue-An-žlovar je s svojim uspešnim celovečercem 'Babica gre na jug", ko so mu skromna sredstva narekovala kratko snemanje in zapletena pota proizvodne realizacije, verjetno ne more biti edini model nada-ljnega ustvarjanja slovenskih filmarjev. Toda v cilju preživetja slovenskega filma se je ob koncu izkristalizirala misel po vztrajanju, ohranitvi in razvoju slovenskega filma, vsemu navkljub. Dorica Makuc Krožek za družbena vprašanja SLOVENSKA SKUPNOST "A. Gregorčič" — Gorica Vljudno vabita na srečanje s predsednikom vlade Republike Slovenije Lojzetom Peterletom DANES, 17. marca 1992 ob 19.45 v Katoliškem domu v Gorici. Krožek "Anton Gregorčič" Slovenska skupnost Predsednik: David Grinovero Predsednik: Marjan Terpin Z dunajskega letališča so odpotovali na enomesečno turnejo k slovenskim izseljencem v Avstraliji, člani novogoriškega vokalnega ansambla Big—Ben Hit kvartet. Pri organizaciji gostovanja, ki je prvo take vrste po osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije, je posredoval narodnoobrambni delavec in zastopnik Slovenske izseljenske matice v Avstraliji, Ivo Leber. Pevci ansambla iz Nove Gorice, katerega umetniški vodja je znani vokalni interpret Danilo Čadež iz Solkana, bodo v čezmorski deželi, kjer bo nekaterih podatkih živi približno 30 tisoč slovenskih izseljencev (med njimi jih je veliko s Primorske), priredili skupaj 20 koncertov narodne in narodnozabavne glasbe. Novogoriški ansambel je dosegel velik sloves, zlasti potem, ko je med nekim sprejemom aprila lani, v Vatikanu, Svetemu očetu zapel nekaj slovenskih pesmi. Big-Ben Hit kvartet pogosto nastopa na TV Slovenija, v juniju pa bodo člani odpotovali na novo gostovanje v Španijo. Medtem bo v Ljubljani izšla nova kaseta z njihovimi pesmimi, oziroma skladbami z naslovom Slovenec sem. Člane ansambla spremlja na turneji po Avstraliji tudi predsednik Občinskega izvršnega sveta v Novi Gorici, Črtomir Špacapan. Našim izseljencem v Avstraliji bo razložil potek dogodkov v Sloveniji, ob osamosvajanju in mednarodnem priznanju naše nove države. Prikazal jim bo tudi filmske posnetke in drugo dokumentarno gradivo o obrambi slovenske meje na Goriškem, (gre za prikaz spopadov in drugih dogodkov na mejnih prehodih v Rožni dolini in Vrtojbi), med lansko agresijo Jugoslovanske armade na Slovenijo. Gostovanje Big-Ben Hit kvarteta v Avstraliji so finančno omogočile razna podjetja in ustanove v Novi Gorici. (Marjan Drobež) V Dijaškem domu počastili Slovenski kulturni praznik V mesecu, ko so po številnih krajih, vaseh in kulturnih društvih vsak na svoj način počastili Dan slovenske kulture s poezijo, pesmijo in aktualno mislijo ob sliki dr. Franceta Prešerna, ki so jo podali za to izbrani posamezniki, smo tudi v slovenskem dijaškem domu "Simon Gregorčič" proslavili ta pomemben dogodek. Pravzaprav smo se skušali skupaj z gojenci le spomniti na pesnika in na dan, ki smo ga Slovenci izbrali za svoj praznik. V ta namen smo pripravili kratek recital, ki nas je ob glasbi in predvajanju diapozitivov popeljal v našo zgodovino, nam povedal nekaj o naših "koreninah", o našem boju, o naših sanjah in večnem hrepenenju. Naše sporočilo pa se je končalo preprosto in kot za ta čas potrebno spoznanje: edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo... Govorili smo o kulturi in si ob tem povedali še nekaj zelo pomembnega: kultura ne živi samo v knjigah, muzejih, gledališčih in v številnih zgodbah. Kultura živi predvsem v nas samih, v naših sr- cih in samo od nas je odvisno, kako jo gojimo in kako jo živimo. Zato je še kako pomembna prav ta kultura, kultura našega vsakdanjega komuniciranja, doživljanja, vrednotenja in spoštovanja. Obrnimo se torej najprej k sebi in vase, upoštevajmo tudi naše naj bližje, kajti le tako bomo pripravljeni segli tudi po knjigi in lažje razumeli podarjeno kulturno dediščino. (S.Vilar) Evropa po Maastrichtu Na pobudo Evropeistične akademije za FJK bo v soboto, 21. t.m. kulturno srečanje, namenjeno dijakom, na temo "Evropa po Maastrichtu. Srečanje bo na sedežu Evropeistične akademije, v ulici Brass 22 s pričetkom ob 11. uri. K udeležbi vabijo predvsem dijake zadnjih letnikov višjih srednjih šol. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik Federalističnega gibanja za Evropo, Mauro Della-go. Nove dohodnine stanovanj oziroma hiš v veljavi od 1. januarja letos Dohodnine v občini Gorica Pred dvema tednoma, in sicer 3. t. m., smo na teh straneh objavili daljši članek o novem načinu obračunavanja katastrskih dohodkov ali rent, ki je začel veljati s 1. januarjem letos za stavbe. Te dohodke ali rente je mogoče obračunati, ko poznamo dohodnino ali tarifo, ki velja za posamezno stavbo, dohodnina pa je odvisna od občine in katastrskega področja, na katerem stavba stoji, ter od kategorije in razreda, v katera spada. Kako izračunamo vrednost, oziroma dohodnino, smo podrobno in upamo dovolj razumljivo, zapisali že 3. marca. Zadnjič smo objavili dohodnine, ki veljajo v treh slovenskih občinah na Goriškem, se pravi v doberdobski, sovodenjski in števerjanski, danes pa objavljamo dohodnine, ki veljajo v goriški občini. V goriški občini sta dve katastrski področji. Katastrsko področje 1 obsega mesto Gorica z naj-bližnjo okolico, se pravi območje med Solkanskim poljem na severu, Štandrežem na jugu, državno mejo na vzhodu in Sočo na zahodu. Katastrsko področje 2 goriške občine pa obsega katastrske občine Štmaver, Pevma, Podgora, Ločnik, Štandrež ter del katastrskih občin Šempeter in Solkan. OBČINA GORICA Katastrsko področje 1 Kat. raz. dohodnina A/l U 205.000 A/2 1 170.000 A/2 2 200.000 A/2 3 235.000 A/2 4 275.000 A/3 1 77.000 A/3 2 90.000 A/3 3 105.000 A/3 4 125.000 A/3 5 150.000 A/4 1 72.000 A/4 2 84.000 A/4 3 98.000 A/4 4 115.000 A/5 1 68.000 A/5 2 80.000 A/5 3 94.000 A/6 1 72.000 A/6 2 84.000 A/7 1 180.000 A/7 2 210.000 A/7 3 245.000 A/7 4 290.000 A/7 5 340.000 A/8 U 390.000 A/9 U 170.000 A/10 1 575.000 A/10 2 670.000 B/l 1 1.200 B/l 2 1.500 B/l 3 1.800 B/2 1 1.900 B/2 2 2.300 B/3 U 800 B/4 1 2.400 B/4 2 2.800 B/5 1 940 B/5 2 1.100 B/5 3 1.300 B/5 4 1.600 B/5 5 1.900 B/6 U 1.600 C/l 1 7.300 C/l 2 8.500 C/l 3 9.900 C/l C/l C/l C/l C/l C/l C/l C/l C/l C/l C/l C/l C/l c/l C/l C/l C/2 C/2 C/2 C/2 C/2 C/2 C/2 C/2 C/2 C/2 C/2 C/3 C/3 C/3 C/3 C/3 C/3 C/3 C/3 C/4 C/6 C/6 C/6 C/6 C/6 C/6 C/6 C/6 - območje je razdeljeno v 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 1 2 3 4 5 "6 7 8 9 10 11 1 2 3 4 5 6 7 8 U 1 2 3 4 5 6 7 8 11.600 13.500 15.800 18.400 21.400 24.900 29.000 33.800 39.400 45.900 53.400 62.200 72.400 84.200 98.000 114.000 1.500 1.800 2.100 2.500 3.000 3.600 4.200 4.900 5.800 6.800 8.000 2.400 2.900 3.400 4.000 4.700 5.500 6.400 7.500 3.000 2.900 3.400 4.000 4.700 5.500 6.400 7.500 8.800 C/6 C/6 C/6 C/7 C/7 C/7 C/7 C/7 C/7 C/7 9 10 11 1 2 3 4 5 6 7 10.300 12.000 14.000 530 620 730 860 1.000 1.200 1.500 OBČINA GORICA Katastrsko področje 2 Kat. raz. dohodnina A/l A/l A/l A/2 A/2 A/2 A/3 A/3 A/3 A/3 A/4 A/4 A/4 A/4 A/4 A/5 A/5 A/5 A/5 A/5 A/5 A/6 A/6 A/6 A/6 A/6 A/7 A/7 100.000 120.000 140.000 150.000 180.000 210.000 98.000 115.000 135.000 160.000 56.000 66.000 77.000 90.000 105.000 42.000 49.000 58.000 68.000 80.000 94.000 44.000 52.000 61.000 72.000 84.000 180.000 215.000 V dve coni A/7 3 250.000 A/7 4 295.000 A/8 1 205.000 A/8 3 280.000 A/10 1 450.000 A/10 2 525.000 B/l U 1.500 B/4 U 1.100 B/5 1 800 B/5 2 940 B/5 3 1.100 C/l 1 22.100 C/l 2 25.800 C/l 3 30.100 C/l 4 35.100 C/l 5 40.900 C/l 6 47.600 C/l 7 55.400 C/l 8 64.500 C/l 9 75.000 C/2 1 3.000 C/2 2 3.600 C/2 3 4.300 C/2 4 5.100 C/2 5 6.000 C/3 1 4.300 C/3 2 5.100 C/3 3 6.000 C/3 4 7.000 C/4 1 1.700 C/4 2 2.000 C/6 1 2.700 C/6 2 3.200 C/6 3 3.800 C/6 4 4.500 C/6 5 5.300 C/6 6 6.200 C/6 7 7.300 C/6 8 8.600 C/6 9 10.000 C/7 1 860 C/7 2 1.000 C/7 4 1.500 nedeljski izidi - nedeljski izidi nogomet ITALIJANSKA A LIGA IZIDI 25. KOLA Cagliari - Atalanta 0:0, Cremonese -Juventus 0:2, Fiorentina - Ascoli 1:2, Fog-gia - Roma 1:2, Lazio - Verona 2:0, Milan - Bari 2:0, Napoli - Inter 1:1, Sampdoria -Genoa 2:2, Torino - Parma 0:0. LESTVICA Milan 42, Juventus 38, Napoli 31, Torino in Parma 29, Sampdoria in Inter 28, Roma 27, Lazio in Genoa 26, Atalanta 25, Fiorentina 22, Foggia 21, Cagliari 18, Bari in Verona 17, Cremonese in Ascoli 13. PRIHODNJE KOLO Atalanta - Genoa, Bari - Foggia, Cagliari - Fiorentina, Cremonese - Ascoli, Inter - Torino, Juventus - Lazio, Roma -Milan, Sampdoria - Napoli, Verona -Parma. ITALIJANSKA B LIGA IZIDI 26. KOLA Avellino - Pescara 1:1, Bologna - Piacenza 2:0, Cosenza - Reggiana 0:0, Luc-chese - Casertana 2:2, Messina - Padova 1:0, Modena - Ancona 0:0, Palermo - Piša 1:1, Taranto - Lecce 0:0, Udinese - Brescia 0:2, Venezia - Cesena 0:0. LESTVICA Brescia 33, Ancona 32, Pescara in Reggiana 30, Bologna in Udinese 29, Piša in Cosenza 28, Cesena 26, Padova, Lucchese in Piacenza 25, Messina 24, Lecce, Modena in Avellino 23, Palermo, Venezia in Taranto 22, Casertana 21. PRIHODNJE KOLO Ancona - Lucchese, Brescia - Taranto, Casertana - Venezia, Cesena - Udinese, Lecce - Messina, Modena - Reggiana, Padova - Bologna, Pescara - Palermo, Piacenza - Cosenza, Piša - Avellino. ITALIJANSKA C-1 LIGA (sk. A) IZIDI 24. KOLA Alessandria - Arezzo 2:0, Chievo - Tri-estina 0:1, Como - Carpi 2:0, Palazzolo -Casale 0:0, Pavia - Baracca 0:0, Pro Šesto - Monza 0:1, Siena - Spezia 1:1, Spal -Empoli 1:1, Vicenza - Massese 1:1. LESTVICA Spal in Monza 31, Vicenza in Como 29, Empoli 28, Triestina 26, Palazzolo 25, Arezzo, Spezia, Chievo in Massese 23, Casale in Siena 22, Alessandria 21, Pro Šesto, Baracca, Carpi in Pavia 19. PRIHODNJE KOLO Arezzo - Spal, Baracca - Como, Carpi -Pro Šesto, Casale - Pavia, Empoli - Siena, Massese - Chievo, Monza - Vicenza, Spezia - Alessandria, Triestina - Palazzolo. MEDDEŽELNA LIGA (sk. C) IZIDI 27. KOLA Castel S.P. - Brescello 1:2, Centromobi-le - Crevalcore 1:1, San Lazzaro - Rovigo 0:3, Sevegliano - Mira 1:2, Bagnolese -Monfalcone 2:0, Reggiolo - Officine Bra 1:2, San Dona - Palmanova 0:0, Boca -Ponte di Piave 2:1, Arzignano - Pro Gori-zia 1:0. LESTVICA Crevalcore 39, Brescello, Rovigo in Officine Bra 37, Castel S.P. 31, Arzignano 31, Mira 30, Sevegliano in San Dona 26, Palmanova 25, San Lazzaro, Pro Gorizia in Bagnolese 22, Monfalcone in Centro-mobile 21, Reggiolo 20, Boca 19, Ponte Piave 15. PRIHODNJE KOLO Brescello - Arzignano, Crevalcore -Bagnolese, Mira - Boca Budrio, Rovigo -Castel San Pietro, Palmanova - Officine Bra, Monfalcone - Reggiolo, Pro Gorizia - San Dona, Centromobile - San Lazzaro, Ponte di Piave - Sevegliano. 1. SLOVENSKA LIGA IZIDI 23. KOLA SCT Olimpija - Publikum 6:0, Belvedur Izola - LM Svoboda 1:1, Primorje -Steklar 1:1, Jadran Lama - Zagorje 0:0, Mura - Živila Naklo 1:1, Medvode - Potrošnik 0:2, Rudar (T) - Rudar (V) 0:0, Nafto - SAOP Gorica 1:0, Slovan - Koper 0:0, Maribor Branik - Eurospekter Ljubljana 4:0, proste Domžale Lek. LESTVICA Maribor 37, Olimpija 33, Belvedur Izola 32, Živila Naklo 31, SAOP Gorica, Mura in Koper 28, Publikum 26, Steklar 25, Slovan 23, Zagorje, Ljubljana in LM Svoboda 22, Rudar (V) 21, Potrošnik 20, Primorje 18, Rudar (T) 17, Nafta 16, Medvode 13, Domžale 10, Jadran Lama 8. PRIHODNJE KOLO Ljubljana - Slovan, Koper - Nafta, SAOP Gorica - Rudar (T), Rudar (V) -Medvode, Potrošnik - Mura, Živila Naklo - Jadran Lama, Zagorje - Primorje, Steklar - Belvedur Izola, LM Svoboda -SCT Olimpija, Publikum - Domžale, Maribor prost. košarka ITALIJANSKA A-1 LIGA IZIDI 26. KOLA Philips - Phonola 106:82, Knorr - Messaggero 90:71, Clear - Scavolini 82:75, Trapani - Stefanel 74:70, Baker - Ticino 86:73, Glaxo - Ranger 107:100, Benetton -c ilanto 108:101, Robe di Kappa - Fernet Branca 90:93. LESTVICA Philips Milan, Knorr Bologna, Benetton Treviso in Scavolini Pesaro 38, Clear Cantu 30, Messaggero Rim in Phonola Caserta 28, Robe di Kappa Turin 26, Ste-tanel Trst in Baker Livorno 24, Ranger Varese in Glaxo Verona 22, Fernet Bran-?a Pavia 18, Pall. Trapani, Filanto Forli in Ticino Siena 14. PRIHODNJE KOLO Benetton - Philips, Filanto - Knorr, Pernet Branca - Messaggero, Phonola - Clear, Baker - Scavolini, Ranger - Robe di Kappa, Stefanel - Ticino, Glaxo - Trapani. ITALIJANSKA A-1 LIGA IZIDI 26. KOLA Majestic - Kleenex 81:119, Lotus - Bre-eze 79:77, Napoli - Scaini 79:68, Marr -Turboair 74:66, Telemarke! - Banco di Sardegna 94:92, Panasonic - Mangiaebevi 103:82, Sidis - Rex 100:87, Billy - Čercom 92:78. LESTVICA Lotus Montecatini in Panasonic Reg-gio Calabria 42, Kleenex Pistoia 32, Marr Rimini 30, Scaini Benetke 28, Napoli Basket, Breeze Milan, Turboair Fabriano in Billy Desio 26, Majestic Firence in Sidis Reggio Emilia 24, Banco di Sardegna Sassari 22, Telemarket Brescia 20, Mangiaebevi Bologna in Cercom Ferrara 18, Rex Videm 12. PRIHODNJE KOLO Telemarket - Panasonic, Turboair - Sidis, Majestic - Napoli, Mangiaebevi -Scaini, Cercom - Lotus, Banco di Sardegna - Rex, Breeze - Billy, Kleenex - Marr. ITALIJANSKA B-1 LIGA IZIDI 23. KOLA Allpass Rim - Elledi Padova 93:101, Iter Ravenna - Fracasso Padova 96:90, La Molisana Campobasso - Avellino 84:82, Burghy Modena - Tia Bergamo 85:63, Bernardi Gorica - Leonardo Imola 99:98, Vini Sardegna Cagliari - Maršala 74:93, Lucart Lucca - Labortec Pescara 101:66, Popolare Ragusa - Sidis P.S. Giorgio 89:76. LESTVICA Burghy 36, Maršala 34, Tia 32, Elledi in La Molisana 30, Fracasso in Sidis 28, Bernardi 24, Leonardo 22, Allpass in Popolare 20, Iter 18, Vini Sardegna in Avellino 16, Lucart 12, Labortec 2. PRIHODNJE KOLO Fracasso - Popolare, Labortec - Allpass, Burghy - Vini Sardegna, Leonardo -La Molisana, Avellino - Lucart, Maršala -Elledi, Tia - Sidis, Bernardi - Iter. 1. SLOVENSKA LIGA ZELENA SKUPINA IZIDI 12. KOLA 2. KROGA: Smelt Olimpija - Rogaška Donat Mg 130:63, Micom Marcus - Tinex Medvode 91:81, Helios - Postojna 70:78, Triglav - Unicom 91:58. LESTVICA: Smelt Olimpija 24, Postojna 20, Helios 14, Micom Marcus, Triglav, Tinex Medvode in Rogaška Donat Mg 8, Unicom 6. PRIHODNje KOLO: Micom Marcus -Smelt Olimpija, Tinex Medvode - Triglav, Unicom - Helios, Postojna - Rogaška Donat Mg. RDEČA SKUPINA IZIDI 12. KOLA 2. KROGA: Maribor '87 - Kronos Slovan 86:96, Ježica - Elek-tra 78:77, Podbočje - Smelt Olimpija ml. 103:90, Comet - Celje 93:65. LESTVICA: Kronos Slovan in Ježica 18, Comet 16, Podbočje 14, Elektra 12, Maribor '87 in Smelt Olimpija ml. 8, Celje 2. PRIHODNJE KOLO: Maribor '87 - Comet, Kronos Slovan - Ježica, Elektra -Podbočje, Smelt Olimpija ml. - Celje. MOŠKI SUPER-G VRSTNI RED SUPER-G V ASPNU: 1. Aamodt (Nor.) 1'16"27; 2. Mader (Av.) po 0 "72; 3. Accola (Švi.) 1"09. KONČNI VRSTNI RED SUPER-G: 1. Accola (Švi.) 429 točk; 2. Girardelli (Luks.) 296; 3. Mader (Av.) 286. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Accola (Švi.) 1.572 točk; 2. Tomba (It.) 1.162; 3. Girardelli (Luks.) 965; 4. Furuseth (Nor.) 854; 5. Heinzer (Švi.) 842. ŽENSKI SUPER-G VRSTNI RED SUPER-G V PANORAMI: 1. Merle (Fr.) 1'18"06; 2. Lee-Gartner (Kan.) po 0"32; 3. Eder (Av.) 0"57. SKUPNI VRSTNI RED V SUPER-G: 1. Merle (Fr.) 317 točk; 2. Fjeldavli (Fin.) 229; 3. Lee Gartner (Kan.) 213. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Kron-berger (Av.) 1.205; 2. Merle (Fr.) 1.011; 3. Schneider (Švi.) 902; 4. Seizinger (Nem.) 876; 5. VViberg (Sve.) 771. REZULTATI IZ HOLMENKOLLNA VRSTNI RED: 1. Nieminen (Fin.) 219,9 (111, 105); 2. Parma (ČSFR) 199,3 (100, 104,5); 3. Holhvarth (Av.) 194,2 (110, 95,5); 4. Jež (ČSFR) 192,9 (100,5, 98); 5. Ztind (Švi.) 192,1 (102, 97) in Vettori (Av.) 192,1 (99,5, 99,5); 9. Lunardi (It.) 188,7 (99, 99); 17. Strgar 169,4 (98, 93); 34. Rogelj 92,6 (86,5, 66), 49. Petek (vsi Slo.) 54,9 (81). SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Nieminen (Fin.) 254; 2. Rathmayr (Av.) 218; 3. Felder (Av.) 193; 4. Vettori (Av.) 192; 5. Ztind (Švi.) 147; 12. Petek (Slo.) 72. kolesarstvo DIRKA PARIZ - NICA KONČNI VRSTNI RED: 1. Bernard (Fr.) 25.27'57"; 2. Rominger (Švi.) po 34"; 3. Indurain (Šp.) 1'17"; 4. Montoya (Šp.) 1'46 "; 5. Manin (Fr.) 2'14". DIRKA OD TIRENSKEGA DO JADRANSKEGA MORJA SKUPNI VRSTNI RED PO 6. ETAPI: 1. Sorensen (Dan.) 26.03'50 2. Cassani (It.) po 5"; 3. Alcala (Meh.) 10"; 4. Jeker (Švi.) 12"; 5. Sierra (Ven.) 21". XII. Natečaj Poznavanje je prvi vir energije Energija tistih, ki se pripravljajo na življenje, se srečuje s svetom energije. Poznavanje energetskih virov pomeni inteligentno porabo. Da' bi pri učencih in dijakih od 9. do 18. leta starosti vzpodbudili zanimanje za svet energije, je ENEL tudi letos razpisal »Natečaj ENEL šola - Con-corso ENEL Scuola«, ki je razdeljen na dve področji. Učenci 4. in 5. razreda osnovne ter vseh razredov nižje srednje šole lahko na natečaju sodelujejo z risbami s področja »planeta energije«, glavni protagonist pa naj bo junak iz stripov. Dijaki višjih srednjih šol pa bodo morali izpolniti vprašalnik s 100 vprašanji, ki zadevajo »vire energije«. S sodelovanjem na natečaju imate priložnost, da osvojite študijsko potovanje za cel razred, istočasno pa je to tudi priložnost, ki vam jo ponuja ENEL, da boste bolj informirani, saj je poznavanje prvi vir energije. Za podrobnejše informacije se obrnite na urade ENEL ali tajništva šol. ENEL Vzhodnokraške odbojkarice spet bližje vrhu C-l lige Koimpex ne popušča Zamejsko smučarsko prvenstvo V Naslov Suberjevi in D. Taucerju Valentina Šuber in David Taucer Valentina Šuber in David Taucer (oba Brdina) sta letošnja zamejska smučarska prvaka. Naslov sta osvojila na nedeljskem veleslalomu v Sappadi, kjer je bilo v organizaciji SK Brdina zamejsko smučarsko prvenstvo, veljavno za 12. pokal ZSŠDI. V mladinskih kategorijah pa sta si naslova najboljših zagotovila Tanja Pitacco (Mladina) in Fabio Germani (Brdina). Zaradi pomanjkanja prostora tokrat objavljamo samo zmagovalce v posameznih kategorijah in društveno lestvico. Miške: 1. Anja Štrekelj (Brdina) 47"71; miški: 1. Devan Cecchi (Brdina) 48"76; deklice: 1. Fjona Mezgec (Mladina) 42"25; dečki: 1. Dimitrij Prašelj (Breg) 44"73; na-raščajnice: 1. Tanja Pitacco (Mladina) 42"53; naraščajniki: 1. Gabriel Talotti (Brdinaj 40"18; mladinke: 1. Valentina Suber (Brdina) 38"44; mladinci: 1. David Taucer (Brdina) 36"57; dame: 1. Nataša Volpi (Brdina) 51 "96; članice: Wil-ma Purič (Devin) 43"29; člani: 1. Erik Vodopivec (Breg) 38"11; amaterji: 1. Bogdan Milič (Mladina) 42 "43; veterani: 1. Miran Dolhar (SPDT) 41 "98; baby ženske: 1. Nika Furlani (Devin) 50"15; baby moški: 1. Giorgio Pitacco (Mladina) 41 "43. DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Devin 1360 točk; 2. Brdina 1268; 3. Breg 1226; 4. Mladina 953; 5. SPDT 463; 6. SPDG 280. Ženska B-2 liga IZIDI 18. KOLA Cmc Benetke - Sommacampagna 3:1 (8:15, 15:3, 15:8, 15:4); Bor Tombolini -Zenit UD 1:3 (14:16, 15:12, 13:15, 11:15), Pordenone - Sav Bergamo 3:1 (17:15, 15:5, 4:15, 15:10), CUS Padova - Vitrani TS 3:2 (12:15, 16:14, 15:13, 16:17, 15:8), Echo Ferrara - Rovereto 2:3 (15:11, 15:11, 7:15, 11:15, 13:15), Latisana - Cre-ma 3:2 (15:7, 8:15, 15:12, 4:15, 15:11), San Giorgio Mn - Feltre 3:0 (15:7, 15:4, 15:8) LESTVICA Latisana 18 16 2 48:15 32 Pordenone 18 15 3 49:19 30 Crema Volley 18 14 4 45:24 28 Echo Ferrara 18 12 6 41:27 24 Sgt Vitrani 18 10 8 .37:30 20 Rovereto 18 9 9 34:31 18 Sav Bergamo 18 9 9 38:39 18 Cus Padova 18 8 . 10 35:39 16 Feltre 18 8 10 32:36 16 San Giorgio MN 18 8 10 33:38 16 Sommacampagna 18 6 12 27:41 12 Cmc Venezia 18 4 14 23:45 8 zenit Videm 18 4 14 17:45 8 Bor Tombolini 18 3 15 19:49 6 PRIHODNJE KOLO (21.3.) Rovereto - Cmc, Zenit Ud - Sommacampagna, Crema - Bor Tombolini, Sav Bergamo - San Giorgio, Pordenone - Cus PD, Vitrani - Ferrara, Feltre -Latisana Moška C-1 liga IZIDI 18. KOLA Noventa Pd - S.Giustina 3:1 (15:4, 5:15, 15:4, 15:4), Vivil - Lasedia UD 3:1 (10:15, 15:6, 15:1, 15:4), Silko Volley -San Giorgio VE 2:3 (15:3, 4:15, 13:15, 15:10, 10:15), Maniago - Bor Agrimpex 3:0 (15:7, 15:4, 15:8), Mussolente - Arco Tn 1:3 (10:15, 10:15, 15:0, 8:15), Chioggia - Montecchio 3:1 (15:2, 5:15, 15:4, 15:10), Povo Trento - Asfjr Čedad 3:1 (2:15, 15:10, 15:10, 15:13). LESTVICA Silko Volley 18 17 1 53:11 34 San Giorgio VE 18 15 3 48:22 30 S.Giustina BL 18 14 4 46:24 28 Mussolente VI 18 13 5 44:26 26 Noventa PD 18 12 6 45:28 24 Oltresarco TN 18 10 8 41:33 20 Chioggia VE 18 10 8 35:29 20 Maniago PN 18 9 9 30:36 18 Asfjr Čedad 18 8 10 35:37 16 Vivil Ud 18 6 12 31:39 12 Montecchio VI 18 5 13 26:40 10 Povo TN 18 3 15 16:46 6 Bor Agrimpex 18 2 16 11:50 4 Lasedia UD 18 2 16 11:51 4 PRIHODNJE KOLO (21.3.) Oltresarco TN - Noventa PD, Lasedia UD - S. Giustina BL, Montecchio VI - Vivil UD, San Giorgio VE - Mar-zola Povo TN, Silko Volley BL - Maniago PN, Bor Agrimpex - Mussolente VI, Asfjr Čedad - Chioggia VE. Ženska C-1 liga IZIDI 18. KOLA Volley Ariano - Kennedy Videm 1:3 (13:15, 15:7, 11:15, 10:15), Martignacco -Dolo 3:2 (15:8, 12:15, 15:10, 14:16, 17:16), Cus Videm - Fantoni Rovigio 3:2 (15:10, 5:15, 16:14, 11:15, 15:6), Mira Benetke - Vivil 2:3 (9:15, 6:15, 15:13, 17:15, 16:17), Koimpex - Conad TV 3:c0 (15:8, 15:13, 15:5), Ghemar - Fincantieri 2:3 (15:6, 10:15, 16:14, 13:15, 13:15), Chioggia - Pandacolor 0:3 (8:15, 6:15, 5:15) LESTVICA Fincaniteri 18 14 4 46:15 28 Vivil Ud 18 13 5 45:19 26 Ghemar Pd 18 13 5 46:22 26 Pandacolor 18 13 5 41:24 26 Koimpex 18 12 6 40:29 24 Kennedy UD 18 11 7 40:27 22 Conad TV 18 10 8 36:29 20 CUs Videm 18 9 9 37:35 18 Fantoni Rovigo 18 9 9 36:37 18 Mira VE 18 6 12 28:42 12 Volley Ariano 18 6 12 22:43 12 Chioggia 18 5 13 18:45 10 Dolo VE 18 3 15 22:50 6 Martignacco 18 2 16 11:51 4 PRIHODNJE KOLO (21.3.) Conad TV - Ariano, Dolo - Kenne-dy, Fincantieri - Martignacco, Fantoni - Chioggia, CUS Videm - Mira, Vivil -Koimpex, Pandacolor - Ghemar PD Vse kaže, da se bodo morale Borove odbojkarice sprijazniti s ponovnim povratkom med tretjeligaše in to po eni sami sezoni nastopanja v B-2 ligi. Sobotni poraz na domačih tleh proti videmskemu Zenitu ne dopušča več mnogo upanj, čeprav je ostal zaostanek plavih za enajstouvrščeno ekipo Sommacampagna v bistvu nespremenjen. Toda, zdaj sta borovke na lestvici prehitela tudi Zenit in Cmc iz Benetk, kol je vse manj, do konca jih je treba odigrati le še osem, spored pa je za plave spet bolj neugoden, saj bodo na primer prihodnjo soboto igrale v Cremoni, tamkajšnji Crema Volley pa se še poteguje za napredovanje. Skratka, zdaj bi lahko le serija neprekinjenih uspehov še omogočila plavim, da se dokopljejo do obstanka. Dolžnost kolektiva je, da se do zadnjega poteguje za ta cilj, vsaj dokler bodo obstajale teoretične možnosti. Povsem drugačno je ta čas ozračje v Sloginem taboru. Z gladkim uspehom proti Conadu se je Koim-pex oddolžil za velik spodrsljaj v Dolu in se v bistvu spet približal »žlahtnim« položajem na lestvici. V soboto je bil namreč na sporedu tudi dvoboj med vodilnima šesterkama, v katerem je tržiški Fincantieri nekoliko nepričakovano v gosteh premagal Ghemar-ja iz kraja Piove di Sacco. To ekipo sta zdaj na drugem mestu na lestvici dohitela Vivil in Pandacolor, a Koimpex je peti s točkama manj. Izredno zanimivo bo tudi v soboto, saj se bosta v Sarmeoli pomerila Pandacolor in Ghemar, v Villi Vicentini pa Vivil in Koimpex. Varovankam trenerja Peterlina se tako ponuja možnost, da spet »ulovijo« najmanj še enega neposrednega tekmeca, mogoče pa celo dva. Letošnje prvenstvo je dokaj nepredvidljivo in zelo izenačeno, zato slogašice ne smejo izgubiti nobene priložnosti, da se okoristijo z morebitnimi spodrsljaji svojih nasprotnic. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da bi bil Koimpex zdaj tik na vrhu lestvice skupaj s Fincantie-rijem, če ne bi nerodno izgubil doma s Fantonijem in v gosteh z Dolom... V moški C-1 ligi so borovci po pričakovanjih gladko izgubili v Maniagu. Po nekaj dobrih nastopih v januarju je pri plavih precej popustila samozavest, tako da igrajo zdaj še celo pod svojimi sposobnostmi. Takšen razplet je tudi precej razumljiv, saj se je prav v trenutku, ko je šesterka naposled dobila svojo pravo podobo, poškodoval podajač Del Turco in ker trener Furlanič ne v tej ne v drugih vlogah ne razpolaga z ustreznimi zamenjavami, se je celoten koncept moštva dobesedno porušil. Tako bo tudi v nekaj prihodnjih kolih. Obstanek v ligi (zaostanek osmih točk) ni več realen cilj, v popolnejši postavi pa bi lahko plavi vsaj dosegli še nekaj zmag. Moška D liga: slogaši spet sami na 2. mestu Deželna odbojkarska prvenstva so se po sobotnem kolu prevesila v zadnjo tretjino, v kateri bodo padale končne odločitve, tako na vrhu, kot na dnu posameznih lestvic. Od sedmih slovenskih šesterk je bolj ali manj jasna usoda treh: 01ympie CDR, ki je po sobotni zmagi v Sacileju končno prekinila dolgo serijo porazov, s tem pa tudi preprečila, da bi se vpletla v boj za obstanek, Sokola Indules, ki je z zmago v sovodenjskem derbiju naposled odločno zaplul v mirne vode, in Bora Friulexport, ki mu po domačem porazu proti tretjeuvrščeni Porcii menda zdaj preostaja edinole še naloga, da zmaga v sobotnem mestnem derbiju z Virtusom in si tako dokončno zavaruje hrbet pred morebitnimi »pospeški« ekip z dna lestvice. Za preostale štiri naše šesterke pa do konca sezone ne bo miru. Valpra-por Imsa že dva meseca niza gladke uspehe, a v prihodnjem kolu ga čaka nasprotnik povsem drugačnega kalibra od zadnjih sedem, ki so se štandreš-ko-briški šesterki predali po samih treh nizih. V Gorico prihaja namreč nepremagani Pordenone, ki ga bo sila težko premagati. Sicer pa bi goriška šesterka tudi v primeru poraza ohranila drugo mesto, saj ima neprimerno boljši količnik v nizih od svojih tekmecev v boju za vrh. V sobotnem krogu neskončnega slovenskega četrtoligaškega dvoboja za napredovanje so bili uspešnejši slogaši. Soča Sobema je namreč nepričakovano izgubila v Gradišču in tako je vzhodnokraška šesterka po enem samem tednu »solastništva« spet sama na drugem mestu. Prednost dveh točk lahko slogaši še povečajo, kajti v prihodnjem kolu bodo igrali s Pepelko Pallavolo, sočani pa bodo gostili prvo-uvrščeni San Giorgio. Sicer pa tudi prednost štirih točk ne bi bila odločilna, saj čaka tudi Drašičeve fante še vrsta težkih tekem. Nedvomno slabši pa je zdaj položaj združene ženske ekipe Kmečka banka. Danone iz Rivignana je namreč s 3:2 premagal solidno Casarso, a zmagal je tudi CSI Tarcento, ki je menda bolj ali manj dokončno zapečatil usodo tržiš-kega Peronija. K sreči je derbi v sovodenj ski telovadnici pokazal, da goriška šesterka še ni popustila in čeprav je njen položaj kritičen, je časa, da si opomore več kot dovolj. Zenska D liga: plavim ni uspelo BOR FRIULENPORT - PORCIA 0:3 (15:17, 4:15, 9:15) BOR FRIULEXPORT: Gregori, Neubauer, Vitez, Vidali, Flego, Guštini, Vodopivec, Faimann. Borovkam v nedeljo zjutraj ni uspelo presenetiti šesterke San Giorgia iz Porcie, ki je v dosedanjih 18 kolih doživela le štiri poraze in s precejšnjo prednostjo pred zasledovalci utrjuje svoje tretje mesto, ki ob koncu sezone vodi v višjo ligo. Gostje so na »1. maju« igrale boljše kot v prvem letošnjem dvoboju s pla-vimi, te pa niso igrale tako kot resnično zmorejo, čeprav njihov nastop ni bil slab. Najbolj izenačen je bil prvi niz, v katerem so bile borovke skoraj vedno v vodstvu (tudi z 12:7), organizirale pa so tudi zaključni napad pri štirinjasti točk, točko dejansko tudi dosegle, izredno slab sodnik (ki je stalno razburjal oba tabora, z gledalci vred) pa je Gregorijev! piskal prekršek, ki ga ni bilo. V drugem nizu so plave precej popustile na sprejemu, tako da Porcia ni imela težkega dela. Slab je bil tudi začetek 3. niza, v katerem je nasprotnik povedel z 9:3, Vodopivčeva je s serijo odličnih servisov v skoku dosegla nato štiri točke (9:7), a v nadaljevanju so bile bolj izkušene gostje spet boljše in so tudi zasluženo zmagale. Valprapor Teknoprogres na deželni fazi mladincev Set od naslova Po drugem dnevu odbojkarskega finala za deželni naslov med mladinci je nepremagan samo še Valprapor Teknoprogres. Potem, ko so mladi goriški odbojkarji pred tednom premagali ekipo Prate (pordenonski prvak), so v nedeljo odpravili še tržaški Pallavolo, menda naj hujšega tekmeca v boju za končno prvo mesto. Goričani so si z vnovičnim uspehom praktično tudi odprli pot do naslova, saj jim bo v tekmi zadnjega kola proti Vivilu dovolj, da osvojijo en set. Tekma med Valpraporom Imsa in Pallavolom je bila resnično zelo izenačena, saj je trajala dobri dve uri, čeprav so Goričani zmagali že po štirih nizih. Presenetljivi Tržačani, ki pred pričetkom turnirja niso veljali za resnega konkurenta, so odlično začeli in povedli s 7:0. Nato se je razvnel oster boj in valpraporovci bi lahko niz celo zmagali, a so v končnici klonili s 13:15. V preostalih treh nizih je prišla do izraza bolj učinkovita igra nekaterih posameznikov Valprapora Teknoprogres, Tržačani pa so pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in boljšo stopnjo uigranosti, ki Goričanom vsekakor primanjkuje, saj med letom fantje trenirajo v različnih skupinah, Devetak in Paoletti pa sta bila v zadnjih treh tednih odsotna zaradi bolezni. V nedeljo sta manjkala tudi Korečič in Ferfolja, ki sta na šolskem izletu. IZIDA 2. KOLA: Valprapor Teknoprogres - Pallavolo TS 3:1 (13:15, 15:11, 15:10, 15:11), Prata - Vivil 3:1. LESTVICA: Valprapor Teknoprogres (6:1) 4, Pallavolo TRS (4:3) in Prata (3:4) 2, Vivil Viulla Vicentina (1:6) 0. PRIHODNJE KOLO (22.3.): Pallavolo TS - Prata, Vivil - Valprapor Teknoprogres. (G.F.) Na sliki: prizor z nedeljske tekme valpraporovcev (foto Magajna) _________Moška C-2 liga__________ IZIDI 18. KOLA Mossa - Pordenone 1:3 (3:15, 16:14, 9:15, 5:15), Prevenire - Valprapor Imsa 0:3 (11:15, 5:15, 5:15), Cima Sacile - 01ympia CDR 1:3 (15:11, 9:15, 14:16, 5:15), Cremcaffe Tržič - Rozzol TS 2:3 (11:15, 15:6, 7:15, 15:5, 13:15), Ipem Buia - Povoletto 1:3 (7:15, 15:17, 16:14, 9:15), Petris Tolmeč -Prata 1:3 (7:15, 15:17, 16:14, 9:15) LESTVICA Pordenone 18 18 0 54:8 36 Valprap. Imsa 18 15 3 49:13 30 Povoletto 18 14 4 46:30 28 Prata 18 13 5 45:31 26 Rozzol Trst 18 11 7 40:32 22 Mossa Candol. 18 11 7 41:34 22 01ympia CDR 18 9 9 40:35 18 Remanzacco 18 8 10 30:42 16 Cremcaffe 18 7 11 36:41 14 San Luigi GO 18 6 12 31:43 12 Cima Sacile 18 5 13 25:46 10 Ipem Buia 18 4 14 25:49 8 Petris Tolmeč 18 3 15 23:49 6 Prevenire 18 2 16 18:50 4 PRIHODNJE KOLO (21.3.) Povoletto - Mossa, Rozzol - Prevenire, Valprapor Imsa - Pordenone, Remanzac-co - Cremcaffe, Prata - Cima, Petris -Ipem Buia, 01ympia CDR - S. Luigi _________Ženska C-2 liga_________ IZIDI 18. KOLA Danone Rivignano - Casarsa 3:2 (15:12, 9:15, 15:10, 15:17, 15:12), Cordenons - Fiu-me Veneto 2:3 (17:15, 9:15, 14:16, 15:13, 13:15), Kmečka banka - Sokol Indules 2:3 (15:17, 15:12, 13:15, 15:13, 13:15), Ausa Pav Cervignano - Altura 3:1 (15:11, 11:15, 15:10, 15:7), Tarcento - Peroni Tržič 3:0 (15:6, 15:4, 15:7), Pordenone - Torriana 3:0 (15:8, 15:7, 15:12), Asfjr Čedad - Lavorato-re Fiera 2:3 (15:6, 5:15, 15:11, 11:15, 15:17) LESTVICA Altura Omse 18 14 4 48:20 28 Lav. Fiera 18 14 4 47:27 28 Pordenone 18 13 5 45:21 26 Cordenons 18 13 5 46:29 26 Fiume Veneto 18 12 6 41:35 24 Ausa Pav 18 11 7 40:30 22 Casarsa 18 11 7 40:31 22 Sokol Indules 18 8 10 34:38 16 Torriana 18 7 11 35:40 14 Danone Riv. 18 6 12 27:46 12 Asfjr Čedad 18 5 13 28:41 10 CSI Tarcento 18 5 13 27:45 10 Kmečka banka 18 4 14 25:47 8 Peroni tržič 18 3 15 15:48 6 PRIHODNJE KOLO (21.3.) Peroni - Danone, Altura Omse - Cordenons, Fiume Veneto - Casarsa, Lavora-tore Fiera - Ausa Pav, Torriana - Kmečka banka, Pordenone - Tarcento, Sokol Indules - Asfjr Čedad ___________Moška D liga____________ IZIDI 18. KOLA Pallavolo TS - San Giorgio Porcia 1:3 (14:16, 3:15, 15:9, 5:15), Torriana - Soča Sobema 3:1 (15:13, 13:15, 15:7, 15:9), Fiume Veneto - San Vito 2:3 (14:16, 10:15, 15:12, 16:14, 9:15), Corno - VBU Videm 3:1 (15:10, 15:12, 10:15, 15:9), Volley Club -Sloga 0:3 (3:15, 5:15, 8:15), Itely Fojda - Acli Ronke 1:3, Turriaco - Travesio 3:1(15:1, 13:15, 15:8, 15:6) LESTVICA San Vito 18 16 2 51:12 32 San Giorgio 18 16 2 50:17 32 Sloga 18 14 4 48:26 28 Soča Sobema 18 13 5 45:29 26 Acli Ronchi 18 11 7 38:32 22 T orriana 18 10 8 34:33 20 Itely Fojda 18 9 9 36:32 18 VBU Videm 18 9 9 34:31 18 Fiume Veneto 18 8 10 35:40 16 Corno 18 7 11 33:38 14 Li. Turriaco 18 6 12 21:43 12 Volley Club 18 5 13 26:45 10 Travesio 18 2 16 17:51 4 Pallavolo Ts 18 0 18 15:54 0 PRIHODNJE KOLO (21.3.) Sloga - Pallaovlo Ts, VBU Videm -Torriana, Soča Sobema - San Giorgio, Travesio - Corno, Acli - Fiume Veneto, Itely - Volley Club TS, San Vito - Turria-co __________Ženska D liga___________ IZIDI 18. KOLA Bor Friulexport - Porcia 0:3 (15:17, 4:15, 9:15), San Leonardo - Celinia 3:2 (12:15, 15:8, 9:15, 15:13, 15:9), Pav natisoma - Šanson 3:2 (14:16, 17:15, 15:7, 15:12, 15:7), Fincantieri - Fontanafredda 2:3 (15:12, 9:15, 15:13, 11:15, 11:15), Sangiorgina - Virtus TS 3:1 (11:15, 15:4, 15:2, 15:4), Peugeot Hu-min - DLF Videm 3:0 (15:5, 15:1, 15:3), San Vito - Mossa 0:3 (12:15, 2:15, 7:15) LESTVICA Peugeot Humin 18 18 0 54:5 36 Sangiorgina 18 16 2 49:20 32 Porcia 18 14 4 46:20 28 Mossa Candol. 18 12 6 43:26 24 Pav Natisonia 18 11 7 40:32 22 Bor Friulexp. 18 10 8 36:29 20 Fincantieri 18 9 9 31:34 18 San Leonardo 18 8 10 30:37 16 Fontanafredda 18 7 11 29:36 14 Celinia 18 7 11 30:40 14 Virtus 18 6 12 25:41 12 Šanson Ločnik 18 4 14 19:47 8 San Vito 18 3 15 15:46 6 DLF Videm 18 1 17 17:51 2 PRIHODNJE KOLO (21.3.) Virtus - Bor Friulexport, Fontanfredda - San Leonardo, Celinia - Porcia, Mossa -Fincantieri, DLF - Natisonia, Peugeot -Sangiorgina, Šanson - San Vito Promocijska nogometna liga (sk. A) Valnatisone ohranil korak z vodilnimi V promocijski nogometni ligi (skupina B) Juventina na dobri poti VALNATISONE - PRO FAGAGNA 1:0 (0:0) STRELEC: Clavora v 90' VALNATISONE: Venica, Trusgnach, Costaperaria (Mulloni), Masarotti, Zoganni, Sacco, Osgnach, Da Rio, Iacuzzi (Clavora), Crivellini, Castagneviz. PRO FAGAGNA: Pasguilli, Pilosio, Micelli, Vit, Dreossi, Foschiani, Ziraldo, Lizzi, Molaro, Bordignon, Martinelli. SODNIK: Criscuolo iz Vidma. ŠPETER — Z golom mladega Clavore, ki je ob izteku srečanja odlično izkoristil podajo s kota, je Valnatisone vknjižil svojo 7. zmago in ohranil stik z vodilnimi. Kljub srečnemu razpletu v »Cesarinijevi coni« so si gostitelji zmago povsem zaslužili, saj so vseskozi vodili igro in v teku 90 minut zapravili nekaj ugodnih priložnosti za zadetek. (R. Pavšič) IZIDI 25. KOLA San Luigi - Spilimbergo 1:3, Cordenonese - Polce-nigo 1:1, Pro Aviano - Juniors 0:2, VALNATISONE -Pro Fagagna 1:0, Buiese - Vivai 2:1, Portuale - Pro Osoppo 1:0, Sanvitese - Arteniese 1:0, San Sergio -Tavagnacco 4:0. LESTVICA Sanvitese 36, San Sergio 35, Spilimbergo in Juniors 32, VALNATISONE 29, San Luigi in Vivai 28, Polce-nigo 27, Pro Fagagna 26, Cordenonese 23, Tavagnacco 22, Pro Aviano 21, Buiese 20, Portuale 18, Arteniese 15, Pro Osoppo 8. PRIHODNJE KOLO Vivai - VALNATISONE BRESSA/CAMPOFORMIDO - JUVENTINA 2:4 (0:2) STRELCI: Trevisan v 26', 45' (11-metrovka) in 59' (11-metrovka), Casagrande v 5T, Blasoni v 61' (11-metrovka) in Ciani v 65' BRESSA/CAMPOFORMIDO: Mauro, Zorzi, Seffino (Castagnaviz), Caporale, Zuliani, Perissi-notto (Bacchetti), Dugaro, Vit, Furlani, Blasoni, Ciani. JUVENTINA: Pascolat, Chizzolini, Capotorto, Trevisan, Peršolja, Bastiani, Casagrande (Marušič), Braida, Tabaj -(Del Negro), Cecotti, Andalo-ro. SODNIK: Cao iz Aviana. Juventina je v Campoformidu osvojila zlata vredni točki, s katerima je bistveno popravila položaj na lestvici. Zmaga - prva na tujem v tem prvenstvu - je torej prišla ob pravem trenutku, kar dokazuje, da se znajo Štandrežci v odločilnih srečanjih zbrati in potegniti iz rokava prave adute. Če je sterilnost napada že kronična hiba ekipe, je treba čim bolje izkoristiti značilnosti in vrline drugih igralcev. Pred tednom dni je vlogo strelca prevzel Tabaj, tokrat pa je tovariše »za roko« popeljal do zmage razigrani branilec Trevisan, ki je dosegel kar tri od štirih zadetkov Juventine. Vedeli smo, da je Trevisan mojster v prostih strelih in to so spoznali tudi igralci Bresse že v 7. minuti, ko je libero Juventine ustrelil "bombo" v prečko. Kar se ni posrečilo ob prvem poskusu, se je kasneje ob polovici polčasa, ko je Trevisan z brezhibno izvedbo prostega strela s kakih 25 metrov zatresel mrežo. Ob tretjem njegovem po- skusu je v 30. minuti vratar preusmeril žogo v kot, Juventina pa je kljub temu podvojila ob izteku polčasa, ko je Trevisan uspešno izvedel strel, tokrat z bele točke zaradi prekrška v kazenskem prostoru. Domači, ki so v prvi polovici imeli le eno priložnost za zadetek z Dugarom, se tudi v začetnem delu drugega polčasa niso znali enakovredno postaviti po robu razigrani Juventini. V 6. minuti se je sreča nasmehnila Casagrandeju, ki je že v zadnjih minutah prvega polčasa zapravil izredno priložnost. Tokrat se je oddolžil za napako, spretno izkoristil zmedo pred nasprotnikovimi vrati in jih tretjič zatresel. V 14. minuti je sodnik dosodil drugo 11-metrovko v korist Juventine in Trevisan tudi tokrat ni zgrešil. Le minuto kasneje je najstrožjo kazen koristila tudi Bressa in Blasoni je zmanjšal zaostanek na 1:4, štiri minute kasneje pa je po prostem strelu Ciani z glavo drugič poslal Žigo mimo Pascolata. To pa je tudi vse, kar so zmogli domači, tako da je Juventina brez težav ohranila vodstvo do konca. Uvodoma smo ugotavljali, da je zmaga zlata vredna in to ne samo, ker je Juventina prinesla s težkega gostovanja domov dve točki, ki ju najbrž niti največji optimisti niso pričakovali. V nedeljo so namreč njeni neposredni konkurenti za obstanek izgubili ali kvečjemu izenačili. Juventina je tako 3. neugodno mesto na repu lestvice prepustila Unionu, dohitela pa je tudi Flumignano. Obstanek v ligi, ki se je še pred dvema koloma zdel vprašljiv, dobiva sedaj vse bolj konkretne obrise. Treba bo le ohraniti sedanjo koncentracijo in odločnost v preostalih petih srečanjih, (mm) V 1. AL: slaba igra na derbiju Vesna - Zarja V^VESNA^Coronica, Sedmak, Sambaldi! Soavi, Malusa, Leonardi, Nonis, Vlach, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti (v 25' An-tonazzi); rezervi Francioli in Kriscjak ZARJA: Kočevar, Borelli (v 8' Venchia-rutti, v 70' Grgič), Kalc, Antonič, Ridolfo, Voljč, Auber, Fonda, Germani, Žagar, Zubin. RUMENI KARTON: Germani, Antonič, Sambaldi in Sedmak. SODNIK: Barazzo iz Vidma. Derbi med Vesno in Zarjo se je zaključil z neodločenim izidom. Tekmi je sledilo še kar številno občinstvo, ki ob koncu srečanja ni bilo zadovoljno s prikazano igro. Ta je bila namreč grda ter brez jasnih idej. Ekipi sta stopili na igrišče z okrnjenima postavama. Pri Vesni je Krisciak ostal na klopi zaradi rahle poškodbe, Zarja pa seje morala odpovedati poškodovanemu Ferlugi. Rezultat je glede na Prikazano igro povsem pravičen, a glede ha priložnosti bi si Vesna gotovo zaslužila kai več. Takoj po začetnem sodnikovem žvižgu so Križani začeli pritiskati v napadu in v 8. minuti so bili že nevarni z Nonisom, čigar strel je šel mimo vratnice. Takoj zatem je Zarja izgubila svojega branilca tiorellija, ki se je poškodoval, potem ko se je silovito zaletel s Kočevarjem. Borel-hja je nadomestil Venchiarutti. Ni preteklo dosti časa, ko so tudi Križani izgubili svojega standardnega napadalca, Candottija, prav tako zaradi poškodbe. Vesna je kljub vsemu nadaljevala z napadi, tako da gostje niso nikoli resno zaposlili Coronice. V 30. minuti se je pripetil osrednji dogodek tekme. Z levega krila je Sambaldi prodrl v kazenski prostor, kjer ga je branilec zaustavil s prekrškom. Sodnik je dosodil 11-metrovko, za katero si je prevzel odgovornost Nonis. Njegov strel pa je Kočevar spretno odbil. Do usnja je ponovno prišel Sambaldi, ki je korak pred vrati neverjetno zgrešil. Pred koncem prvega polčasa je Vesna imela spet priložnost, da preide v vodstvo, ponovno s Sambaldijem, a njegov strel z glavo je branilec preusmeril v kot. V drugem polčasu je bila igra nekoliko manj živa, saj je bila osredotočena predvsem na sredini. Ekipi sta vsega skupaj ustvarili štiri priložnosti. Prva se je ponudila Voljču, katerega strel z glavo je Coronica ubranil. Nato je Vesna šla mimo gola z Malusajem, njegov zaključek pa je branilec odbil na gol črti. Kmalu zatem je z glavo poskusil Naldi, proti koncu tekme pa je Antonič s prostega strela resno zaposlil Coronico. Med najboljšimi na igrišču so bili Malusa in Sambaldi za Vesno, pri Zarji pa sta se izkazala Kočevar in Antonič. V prihodnjem kolu čaka obe ekipi težka naloga. Zarja se bo srečala z drugouvrščenim Tricesimom, Križani pa bodo igrali proti Primorju. (S.K.) CIVIDALESE - PRIMORJE 1:2 (0:2) STRELCA: Miclaucich v 9' in 16', Gu-ardino v 60' (11-metrovka) PRIMORJE: Babich, Sardoč (Štolfa v 65'), Trampuš, P. Štoka, Pipan, Savarin, De Marco, Miclaucich, Sullini, Crevatin, Antoni. Prosečani so v Čedadu osvojili nov, zelo važen par točk. Z zmago so namreč še povečali prednost nad zasledovalci in se sedaj lahko bolj mirno pripravijo na derbi z Vesno, ki vsekakor predstavlja zelo neugodnega nasprotnika v tej končnici prvenstva. Razveseljivo pa je tudi, da je ekipa trenerja Bidussija, kljub okrnjeni postavi, že takoj na začetku uveljavila svoj tempo igre in potrdila odločilen doprinos tistih mlajših igralcev, ki so doslej lahko nasatopali le občasno. Gostje so, kot rečeno, že v uvodnih minutah začeli napadati in so se nevarno približevali vratom domačinov. Miclaucich je znova potrdil, da se v teh zadnjih tekmah bliža najboljši formi in je že v 9. minuti povedel z mojstrsko izvedbo prostega strela ob kazenskem prostoru. Tudi njegov drugi zadetek je bil izvrsten, saj je po odlični podaji Antonija v kazenskem prostoru preigral celo vratarja in podvojil. Gostje bi zatem lahko še povečali razliko v golih, a je koncentracija v zadnjih desetin minutah polčasa že nekoliko padla. Babich je tako moral spretno odbiti čez prečko nevaren strel Gu-ardina in tik pred iztekom še strel napadalca Bonina. V drugem polčasu so domačini zaigrali bolj odločno in so spet zaposlili Babicha. Do edinega zadetka pa so prišli v 60. minuti iz 11-metrovke. Več niso zmogli. Zaželi eni obstanek v ligi si bodo tako morali zagotoviti v še preostalih tekmah. Pri Primorju so vsi izključeni presedli kazen in bodo na razpolago za omenjeni derbi s kriško Vesno. (S.tvL) Na sliki Maria Magajne: akcija z derbija Vesna - Zarja. V 2. AL: prepričljiv uspeh Gaje v derbiju s Krasom SKUPINA D CODROIPO - BREG 2:0 (2:0) , BREG: Allisi, Pavletič, Pečar, Amoroso, Bvab, Lovriha, Albertini (d.p. Mauri), La Calamita, Poli (d.p. Zobec), Udovicich, Huez (na klopi: Petronio in Ota). Breg se je s težkega gostovanja v Cod-roipu yrnil praznih rok. Že v uvodnih hiinutah je bilo razvidno, da je Codroipo zalo homogena ekipa in da zasluženo zaseda prvo mesto na lestvici. Domačini so ze od vsega začetka imeli terensko pre-hioč in so po samih 15 minutah tudi pre-sli v vodstvo. Breg je kaj kmalu reagiral, a m ustvaril nobene resnejše priložnosti Ue enkrat je Pečar ogrozil nasprotniko-vega vratarja). Codroipo je znova začel hapadati in s streli od daleč spravil Bre-9gve branilce v težave. Po eni takih ak-S1! so nasprotniki prišli do drugega za-hetka. Polčas se je kmalu zaključil. v drugi polovici se je igra odvijala Predvsem na sredini. Napadalci Codroi-Pa pa so kljub temu večkrat ogrozili Al-rsrjeva vrata. Breg je pred iztekom 90. minute imel priložnost s prostim strelom r*a Calamite, vendar je njegov strel na-Protnikov vratar odlično ubranil. V nedeljo čaka Brežane zelo pomembna tekma. Igrali bodo pred domačim občinstvom in upati je, da bodo pokazali zvrhano mero volje do zmage. Na koncu moramo še omeniti dober nastop Franca Lovrihe, ki več kot leto dni ni igral zaradi poškodbe. (Botač) SKUPINA F GAJA - KRAS „ 4:1 (1:1) STRELCI: v 29' Rotta, v 32' Čermelj, v 61', 66' in 75' Volo. GAJA: Zemanek, Loi, Kalc (v 70’ Gombač), Craievich, Gabrielli, Vengust, Ghi-otto, Neppi, Subelli, Volo, Čermelj. KRAS: Čaputo, Gregoretti, Fadda, Massai (v 35' Denuzzo), Tul, Padoan, Šuc, Božič, Rotta (v 30’ Spazzapan), Lepore, De Pase SODNIK: Calligher iz Latisane. 14. prvenstveni kraški derbi med Gajo in Krasom se je zaključil z gladko zmago zeleno-rumenih. Kras je prišel na Padriče s trdnim namenom, da odnese vsaj točko, na drugi strani pa so Čermeljev! varovanci potrebovali obe, da si opomorejo na lestvici. Tako eni kot drugi so nastopili v dokaj okrnjeni postavi. Pri Krasu se je zlasti občutila odsotnost spretnega napadalca Palumba, za katerega trener Franzot ni našel prave zamenjave, zato je bila njegova ekipa precej neučinkovia v napadu. V prvih minutah sta si bili enajsterici enakovredni, igra pa je potekala pred- i SS dpi. 1 vsem na sredini. Gajevci so hladno prho doživeli v 29. minuti, ko je Rotta po napaki domače obrambe premagal nekrivega Zemaneka. Že tri minute kasneje pa so domači po zaslugi odličnega Čermelja izenačili. V drugem polčasu se je stanje na igrišču zelo spremenilo, predvsem v korist zeleno-rumenih. Takoj je bilo razvidno, da bodo Čermeljevi varovanci z borbeno in zagrizeno igro, kot smo jo letos malokrat videli na Padričah, spravili na kolena krasovce. V 61. minuti je Volo z močnim strelom drugič premagal Caputa. Odtlej je Gaja nadaljevala agresivno in dobesedno spravila v škripce šibko obrambo belo-rdečih ter z dopadljivo igro navdušila občinstvoo, ki se je v velikem številu zbralo ob robu igrišča. V 66. minuti je Volo dosegel svoj drugi zadetek, a v 75. je z glavo četrtič premagal nekrivega Caputa in s tem povsem pokopal vsako upanje gostov. V zadnjih minutah si je Gaja ^zapravila še vrsto priložnosti, dvakrat s Čermeljem in kasneje z Ghiot-tom, vendar bi bila kazen za Franzotove igralce prevelika. Zmaga je za Gajo zlata vredna, saj vliva novo upanje v borbi za obstanek, na drugi strani pa zgleda, da se bo moral Kras močno potruditi, da doseže svoj cilj, in zato bo najbolje, da čim-prej pozabi na padriški nastop. (Kalc) PIEDIMONTE - PRIMOREC 1:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORCA: Srebrnič v 52' PRIMOREC: Leone, Cuk, Sardiello, Srebrnič, Silvestri, Kralj, Santi, Pertan, Bulich, Čapuzzo, Smilovich (na klopi Bu-ranello, Purič, Carli) Trebenci se z nedeljskega gostovanja v Podgori vračajo z dragoceno točko, saj so se pomerili z ekipo, ki zaseda prvo mesto na lestvici. Kljub temu pa bi z malo več sreče lahko odnesli celotni izkupiček. Že v prvi minuti je bilo razvidno, da tekma ne bo lahka, saj so domačini bili zelo odločni in so z dobro obrambo onemogočili napade Trebencev. Igrali so bolj organizirano kot gostje in tako so v 25. minuti tudi povedli z lepim strelom izven kazenskega prostora. Po golu je Primorec navalil na nasprotnikova vrata, ni pa uspel izenačiti. V drugem polčasu so Trebenci imeli terensko premoč in so že v 10. minuti tudi izenačili s prostim strelom, ki ga je odlično izvedel Srebrnič. Po izenačenju je Primorec še povišal tempo, saj je imel trden namen, da s težkega gostovanja odnese pozitiven rezultat. Deset minut pred koncem pa se je izkazal sodnik, ki je s čudno odločitvijo razveljavil zadetek Smilovicha. Vseeno so bili Trebenci na koncu zadovoljni, saj so proti solidni ekipi dosegli pozitiven rezultat. Pohvala gre tokrat vsej ekipi, ki je pokazala veliko borbenost, kar daje dobro upati za bodočnost. (Adriana) SOVODNJE - ZAULE 1:3 (1:2) STRELEC ZA SOVODNJE: Acconcia v 30’ (11-metrovka) SOVODNJE: Gergolet, Černič, Hmeljak, Tomšič, Grillo, Devetak, Butkovič, Fajt, Modula, Agosto, Acconcia. Šovodenjci bi si na tem srečanju zaslužili najmanj neodločen izid, a ostali so celo brez točke. Sicer pa v nogometu velja staro pravilo, da se napake v napadu še kako plačajo. In prav to se je zgodilo na nedeljski tekmi. Šovodenjci so imeli terensko premoč, gostje pa so slavili zmago. Na začetku je sicer kazalo, da bodo naši zlahka zmagali V 30. minuti so namreč gostitelji vodili z 1:0 z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Acconcia. Le-to pa je sodnik povsem pravilno dosodil, saj so nasprotni branilci spravili na tla Butko-viča v kazenskem prostoru. Šovodenjci so še nadaljevali z napadi, ko so gostje nepričakovano izenačili z Benetom. Ne samo, isti nogometaš je za goste celo povedel. Tudi v drugem polčasu se je ponovila enaka slika. Šovodenjci so (še z večjo vnemo) napadali, zaradi nespretnosti napadalcev pa so zapravili številne priložnosti. Na dsrugi strani je Bonifacio v 75. minuti izkoristil edino priložnost svojega moštva in dosegel še tretji zadetek. Na sliki Maria Magajne: derbi Gaja -Kras je bil dokaj izenačen do 60. minute, ko je Volo začel svoj »show«. rezultati PROMOCIJSKA LIGA Skupina B IZIDI 25. KOLA Fortitudo - Pasianese/P. 0:0 Aguileia - Flumignano 2:1 Costaluga - Fiumicello 2:2 Bressa/Čamp.-JUVENTINA 2:4 Cervignano - Varmo 2:2 Ponziana - Gonars 2:0 Sangiorgina - Ruda 1:1 San Canzian - Union 91 2:0 LESTVICA LESTVICA San Canzian 25 13 9 3 34:14 35 Fiumicello 25 9 13 3 35:17 31 Varmo 25 8 14 3 22:15 31 Aguileia 25 10 10 5 26:18 30 Costalunga 25 11 5 9 34:25 27 Fortitudo 25 11 5 9 22:25 27 Bressa/C. 25 7 12 6 26:28 26 Gonars 25 8 9 8 24:21 25 Ruda 25 7 11 6 27:27 25 Pasianese/P. 25 7 10 8 21:27 24 Sangiorgina 25 5 13 7 21:27 23 Flumignano 25 4 14 7 21:27 22 JUVENTINA 25 5 12 8 19:25 22 Union 91 25 5 11 9 19:27 21 Ponziana 25 4 9 12 14:27 17 Cervignano 25 3 9 13 15:29 15 PRIHODNJE KOLO Union 91 - Sangiorgina, Ruda - Ponziana, Gonars - Pro Cervignano, Varmo - Bressa/Campoformido, JUVENTINA - Costalunga, Pro Fiumicello - Aguileia, Flumignano - Fortitudo, Pasianese/Passons - San Canzian. 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 25. KOLA Reanese - Moraro 0:0 Donatello/Ol. - Riviera 1:1 Tricesimo - Tarcentina 0:2 VESNA - ZARJA 0:0 Cividalese - PRIMORJE 1:2 Tolmezzo - Torreanese 1:0 Villanova - Mossa 5:0 Corno - Pro Romans 0:2 LESTVICA LESTVICA PRIMORJE 25 12 12 1 40:20 36 Tricesimo 25 12 9 14 37:17 33 Donatello/O. 25 11 10 4 27:15 32 Tolmezzo 25 13 6 6 38:21 32 VESNA 25 10 10 5 26:15 30 Pro Romans 25 8 13 4 35:23 29 Villanova 25 6 14 5 20:18 26 Mossa 25 6 10 9 20:32 22 Reanese 25 6 10 9 16:22 22 Cividalese 25 7 7 11 25:34 21 Tarcentina 25 7 7 11 22:28 21 Riviera 25 6 8 11 18:35 20 Moraro 25 2 16 7 21:31 20 ZARJA 25 5 10 10 18:31 20 Torreanese 25 6 7 12 18:32 19 Corno 25 4 9 12 15:32 17 PRIHODNJE KOLO Pro Romans - Villanova, Mossa -Tolmezzo, Torreanese - Cividalese, PRIMORJE - VESNA, ZARJA - Tricesimo, Tarcentina - Donatello/Olim-pia. Riviera - Reanese, Moraro -Corno. 2. AMATERSKA LIGA Skupina D IZIDI 25. KOLA Sedegliano - Flambro 0:0 Zompicchia - Talmassons 2:1 Codroipo - BREG 2:0 Romans - Palazzolo 0:0 Ronchis - San Nazario 0:0 Domio - Campanelle 1:2 Pocenia - Bertiolo 1:2 Mereto D.B. - Camino 2:1 LESTVICA LESTVICA Codroipo 25 19 2 4 48:21 40 Flambro 25 14 8 3 34:16 36 Camino 25 7 12 6 28:25 26 Domio 25 8 10 7 24:23 26 Campanelle 25 7 12 6 28:29 26 Romans 25 9 7 9 22:26 25 Talmassons 25 8 8 9 29:26 24 BREG 25 6 12 7 27:32 24 Palazzolo 25 7 10 8 25:22 24 Mereto D.B. 25 7 10 8 21:31 24 Bertiolo 25 6 12 7 30:29 24 Ronchis 25 8 7 10 40:46 23 Sedegliano 25 6 10 9 32:35 22 Zompicchia 25 10 2 13 30:29 22 Pocenia 25 4 11 10 19:30 19 San Nazario 25 1 13 11 17:33 15 PRIHODNJE KOLO Camino - Pocenia, Bertiolo - Domio, Campanelle - Ronchis, San Nazario -Romans, Palazzolo - Codroipo, BREG - Zompicchia, Talmassons - Sedegliano, Flambro - Mereto Don Bosco. Skupina F IZIDI 25. KOLA Medea - Fogliano 1:2 Pro Farra - Villesse 0:0 Piedimonte - PRIMOREC 1:1 SOVODNJE - Zaule 1:3 Audax - Isonzo San Pier 1:1 Mariano - San Lorenze 1:1 GAJA - KRAS 4:1 Capriva - Fincantieri 1:0 LESTVICA Piedimonte 25 13 11 1 35:14 37 Isonzo 25 12 10 3 31:16 34 Pro Farra 25 11 9 5 24:23 31 Fogliano 25 12 7 6 38:29 31 Medea 25 10 10 5 35:24 30 Fincantieri 24 9 11 4 28:19 29 Audax 25 8 10 7 30:26 26 SOVODNJE 25 9 6 10 32:33 24 Villesse 25 6 10 9 24:30 22 Zaule 25 6 10 9 26:32 22 KRAS 25 6 9 10 28:40 21 Capriva 25 7 7 11 26:30 21 GAJA 25 6 8 11 26:28 20 San Lorenzo 25 4 11 10 25:34 19 PRIMOREC 25 6 7 12 24:33 19 Mariano 24 1 10 13 20:41 12 PRIHODNJE KOLO Fincantieri - GAJA, KRAS - Mariano, San Lorenzo - Audax, Isonzo San Pier - SOVODNJE, Zaule/Rabuiese -Piedimonte, PRIMOREC - Pro Farra, Villesse - Medea, Fogliano - Capriva. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -35845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 v§ak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik torek, 17. marca 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Po ugodnem razpletu (poraz Pierobona) v 23. kolu moške košarkarske C lige Jadran TKB spet na vrhu lestvice Marec - norec, se glasi italijanski regovor. In ker je v slehernem ljud-kem reku tudi ustrezna mera resnice l modrosti, je to res celo v danem, košarkarskem" primeru. Še več, tako ot je res, da pomlad nekatere 'meče", ledtem ko deluje na druge pomirje-alno. In po vsem tem razglabljanju se hko prav rado zgodi, da deluje bra-e časopisa, oz. sobotnih rezultatov v onedeljek zjutraj, mnogo bolj vzne-irljivo od gledanja košarkarske tekne "v živo". Še docela pod ne preveč ohrabruj o-m vtisom Jadranove sobotne tekme ismo mogli verjeti svojim očem, ko no videli, da so jadranovci že spet rvi na lestvici, tokrat po zaslugi Pie->bona, ki je kožo pustil v Bassanu. aradi absolutno najboljše razlike ied danimi in prejetimi koši so naši ošarkarji sedaj spet v vodstvu, sicer v nremstvu že navedenega Pierobona i Mestrine, ki je našla pravi ritem ostopanja v tem, najbolj pomemb-sem delu lige. Razveseljivo je tudi ejstvo, če bodo seveda Drvaričev! antje odslej nadaljevali z zmagovitimi lastopi, da bo eden izmed že omenjenih najnevarnejših tekmecev "modrih oojevnikov" za napredovanje zaostal po poti, to pa bo poraženec medsebojnega obračuna med Mestrino in Piero-bonom, ki bo na sporedu v kratkem. Povrnimo se za trenutek na sobotno tekmo Jadran TKB - Metalplasma Padova, čeprav je bila bolj podobna uspavalnemu sredstvu kot pa agonistični predstavi, tolikšna je namreč bila šibkost nasprotnikov, ne glede na dejstvo, da tekmujejo slednji v dresih, ki so skorajda popolna kopija dresov, v katerih nastopajo tudi sloviti Los Angeles Lakers. Vrli jadranovci so morda tudi sami občutili, vsaj v prvih desetih minutah srečanja, kvarni vpliv vijoličastih dresov, saj so se zdeli vsaj toliko nevešči kot mladi in zaman prizadevni Padov- čani, vse do trenutka, ko sta Merlin in Rauber naveličala tako nedostojnega poteka igre in vso zadevo vzela v roke ter jo kmalu uredila. V drugem polčasu so naši predstavniki opravili mnogo bolj zadovoljivo svoje zadatke in revni gostje niso zmogli ničesar, zato da bi vsaj ustvarili vtis, da lahko ogrozijo domačine. In tako je Drvaričeva vrsta v drugem delu pridno odtrenirala nekaj kombinacij napada proti coni, katerim niso mogli Padovčani niti simbolično kljubovati, kaj še, da bi povzročali preglavice nasprotnikom v modrih uniformah... V pričakovanju izteka smo dobili priložnost za občudovanje natančnosti Merlina, predvsem pa "totalno" razpoloženega Rauberja, ki je bil, kot je razvidno iz statističnih podatkov, najboljši v skorajda vseh segmentih. Drugi zelo pozitiven dejavnik pa zadeva vrnitev na igrišče Klavdija Starca pri skoraj optimalni zmogljivosti, kar bi naj bil porok za povišanje storilnosti celotnega moštva. (Cancia) Sandi Rauber (med metom na koš) je bil z Meriinom gotovo najboljši jadra- novec na sobotni tekmi (Foto Magajna) Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Blokade Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Obrani. Napad Izgublj. Prid. M. CRISMA 7 2: 5(40%) — 2: 5(40%) 3:4 (75%) — 1 3 1 1 1 2 23 D. OBERDAN 6 1: 2(50%) 1:3 (33%) 2: 5(40%) 1:2 (50%) 1 — 1 1 2 — 2 27 M. ČUK 17 6: 7(85%) — 6: 7(85%) 5:5(100%) 4 — — 1 — 1 3 27 D. PREGARC 6 3: 6(50%) 0:1 (0%) 3: 7(42%) 0:2 (0%) — — — 1 2 — 4 18 C. STARC 2 1: 1(100) 0:2 (0%) 1: 3(33%) — 1 — 1 — 3 — 5 13 W. SOSIČ 2 1: 1(100) — 1: 1(100) — — 1 — 1 ■ — — 2 9 M. PERTOT — — ' — — 0:2 (0%) 2 — — — — — 12 U. MERLIN 21 1: 2(50%) 4:6 (66%) 5: 8(62%) 7:7(100%) 1 — 1 — 1 1 — 23 S. RAUBER 21 4: 7(57%) 3:6 (50%) 7:13(53%) 4:5 (80%) 11 3 1 7 2 4 3 35 A SMOTLAK 3 1: 3(33%) — 1: 3(33%) 1: 2(50%) 1 1 — 1 — — 1 13 SKUPNO 85 20:34(58) 8:18(44%) 28:52(53) 21:29(72) 21 6 7 13 12 7 22 200 Kontovelci po 23. kolu košarkarske D lige Skoraj na varnem Kontovelci so v Štarancanu v 23. kolu košarkarske D lige osvojili zlata vredni točki in verjetno napravili odločilni korak naprej po poti do zanesljivega obstanka v ligi. Po nerodnem domačem porazu kolo prej proti Cor-ridoniju je bila sobotna zmaga v Štarancanu kot nalašč, saj so Kontovelovi zasledovalci izgubili in tako se je razlika med le-temi in našim moštvom še povačala. SGT Buli je namreč po pričakovanju izgubil proti vodilnemu na lestvici Expomarju, CB Udinese jre ostal praznih rok v Martignaccu, Cor-ridoni pa jo je kar doma skupil s Co-neglianom. Naše košarkarje sedaj čaka spet domača tekma, tokrat proti Intermuggi, ki je s 24 točkami na sredini lestvice. Novi dve točki bi Kontovelce še bolj ohrabrili in jih še bolj oddaljili od nevarnega položaja pred izpadom. Gotovo največje presenečenje tega kola predstavlja zmaga goriške Ardite proti tržaškemu Don Boscu, ki ne skriva upanja, da si izbori napredovanje v višjo, C ligo. S tem porazom je Don Bosco zdrknil na 3. mesto lestvice in tako sta ostala na prvih dveh pozicijah Expomar in Bravimarket. Kot je znano, pa v višjo ligo napredujeta prvi dve uvrščeni ekipi. Ivo Grilanc (na sliki) je bil na sobotni zmagoviti tekmi v Štarancanu najboljši mož na igrišču. totip 1. — 1. Nemo di Jesolo X 2. Nogat 1 2. — 1. Zeus X 2. Aguadella 1 3. — 1. Šarca X 2. Bonola X 4. — 1. Sly King X 2. Guava 2 5. — 1. VVild at Heart 2 2. Monte Bater X 6. — 1. Pratorosso 2 2. Livia Fausti KVOTE 1 12 (32 dobitnikov) 26.788.000 lir 11 (791 dobitnikov) 1.100.000 lir 10 (7561 dobitnikov) 113.000 lir totocalcio Cagliari - Atalanta X Crmeonese - Juventus 2 Fiorentina - Ascoli 2 Foggia - Roma 2 Lazio - Verona 1. Milan - Bari 1 Napoli - Inter X Sampdoria - Genoa X Torino - Parma X Avellino - Pescara X Udinese - Brescia 2 Barletta - Giarre 1 Oblia - Varese X KVOTE 13 (39 dobitnikov) 435.999.000 lir 12 (3827 dobitnikov) 4.433.000 lir PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Ancona - Lucchese; Brescia - Taranto; Casertana - Venezia; Cesena - Udinese; Lecce - Messina; Modena - Reggiana; Padova - Bologna; Pescara - Palermo; Piacenza - Cosenza; Piša - Avellino; Arezzo - Spal; Tempio - Ravenna; Gubbio - Vis Pesaro. Po zmagi nad Stello Azzurro v promocijski ligi Borovci že v D M? Šest kol do konca, enostaven spored tekem in teoretskih 6 točk prednosti nad drugouvrščeno Stello Azzurro (čez dva tedna bo ta ekipa prosta), so tehtni argumenti tudi za najbolj pesimistično razpoložene: Bor Radenska ima namreč res odprto pot za prestop v D ligo. Trener Sancin, predsednik Ažman in vsa ekipa si je ta cilj zastavila že pred samim začetkom prvenstva. Prihod starega lisjaka Porettija in sicer »večno poškodovanega« Pecchija se je odlično obrestoval, ob njiju pa so za dosedanje uspehe seveda zaslužni vsi, ki so pristali na začetne pogoje društva (obveznost obiskovanja treningov, zagrizenost in požrtvovalnost na igrišču ter zapostavljanje lastnih zadoščenj v korist celotnega kolektiva). In prav skupinska igra ter širok izbor dobrih igralcev sta, po našem mnenju, največja odlika te ekipe, ki je tudi v otežkočenih okoliščinah dosegla uspešne rezultate. Poškodbe Pecchija, Simoniča in Pierija, ki so morali mirovati več mesecev, nerazpoloženost Bajca, ki je igral le občasno zaradi raznih razlogov, ter občasna slaba forma tega ali onega posameznika bi lahko razblinili vse ambi-cijozne programe društva. Do tega pa ni prišlo v prvi vrsti prav zaradi požrtvovalnosti celotne ekipe s trenerjem vred, ki se niso nikoli predali. Tudi na sobotni tekmi proti Stelli Azzurri je prišla na dan skupna igra, dobra in agresivna obramba ter konstantnost v igri. Nasprotniki imajo na razpolago le šest dobrih igralcev, slab dan sta imela Žiberna in Ciriel-lo, doprinos Masale in Agostinija pa ni zadostoval za zmago. Nasprotno, Bor je stalno "grizel" v obrambi in vsakič, ko je kdo popustil, je trener Sancin poskrbel za ustrezno menjavo. Ob tem so gostje imeli ogromne težave pri zaustavljanju nasprotnikov, saj so se borovci stalno izmenjavali pri zaključevanjih na koš. V uvodnem delu sta bila nezgrešljiva Pecchi iz razdalje in Poretti izpod koša, dobro je na odbite žoge skakal Perčič, zatem pa se je razigral Debeljuh, ki je bil pri metu nepogrešljiv. V drugem polčasu sta dobro vodila ekipo Persi in Smotlak, ob De-beljuhu pa sta za odločilni "break" belozelenih poskrbela Barini (pridobljene žoge, nekaj važnih košev in od- lična mož-moža obramba) ter visoki Tul, ki je z blokadami, v slogu slavnega Jabbarja, ustrahoval nasprotnike, ob tem pa je še prestregel nekaj izredno pomembnih žog. Nekaj minut je zaigral tudi Pieri, ki je takoj dosegel nekaj košev, kljub večmesečnemu mirovanju. Ob vsem tem ne moremo mimo laskave ocene za trenerja Sancina, ki je s taktičnimi variantami, zlasti v obrambi, zmedel nasprotnike, zaslugo pa ima tudi za vstrajnost pri vadbi napadalnih kombinacij, katerih sadovi so vidnejši prav v zadnjih nastopih. V upanju, da ne bomo v zadnjem delu prvenstva priča kakemu neverjetnemu razpletu, smo lahko torej izredno zadovoljni z obračunom naših ekip v zadnjih sezonah, saj si je Kon-tovel lani priboril prestop v D ligo, letos pa predčasno obstanek, Bor Radenska je letos ponovil uspeh Konto-vela, tudi Jadran pa je na dobri poti za prestop v B-2 ligo. Sokol in Cicibona praznih rok O pomanjkanju motivacij je bilo že večkrat govora in je tudi lahko tehten razlog za poprečno igro, vseeno pa tudi to ne more biti opravičilo za visok poraz Sokola proti ekipi Fin-cantieri. V prvem polčasu so Starc in ostali še zdržali tempo gostov, v drugem polčsu pa so naši popolnoma popustili in visok poraz je bil seveda neizbežen. Porazu pa bi se skoraj izognila Cicibona, ki je le s točko razlike izgubila proti postavi Cus. Nekaj sodniških odločitev in slaba igra v prvem polčasu so pripomogli k novemu porazu naših, katerim gre le pohvala za požrtvovalnost, ki jim je omogočila znižanje razlike na - 1, zadnja uporabna žoga pa je žal ostala neizkoriščena in predragoceni točki sta tako ostali domači ekipi. Breg je bil v tem kolu prost, na lestvici pa ostaja stanje nespremenjeno. Naša dva predstavnika se bosta skušala izogniti izpadu na račun Fer-roviaria, najbrž pa bo odločilnega pomena prav srečanje Breg - Ferrovia-rio na sporedu čez nekaj kol, ob tem pa morata obe naši peterki nujno osvojiti vsaj še nekaj zmag. (V. Jogan) košarkarska prvenstva MOŠKA C LIGA IZIDI 23. KOLA JADRAN TKB - Metalpl. Pd 85:64 Bassano - Pierobon Pd 87:85 Mogliano Venelo - Mestrina 77:83 Sacile Birex - Latte Carso 89:84 Itala S. Marco - Roncade 88:78 Montebelluna - Italmonf. 88:78 Jesolo - Virtus Friuli 123:74 Piove di Sacco - Longobardi 77:83 LESTVICA JADRAN TKB 23 Pierobon Pd 23 Mestrina 23 Longobardi 23 Bassano 23 Piove di Sacco 23 Italmonialcone 23 Sacile Birex 23 Mogliano Ven. 23 Itala S. Marco 23 S. Latte Carso 23 Roncade Crist. 23 Metalplasma 23 Jesolo 23 Montebelluna 23 Virtus Friuli 23 18 5 1823:1582 36 18 5 1973:1871 36 18 5 2044:1872 36 15 8 1886:1742 30 14 9 1906:1760 28 13 10 1976:1826 26 13 10 1957:1936 26 13 10 1929:1812 26 11 12 1868:1792 22 10 13 1915:1939 20 9 14 2005:2056 18 8 15 1775:1901 16 8 15 1838:1961 16 7 16 1737:1878 14 6 17 1723:1869 12 3 20 1577:2135 6 PRIHODNJE KOLO JADRAN TKB - Jesolo (v nedeljo 22.3. ob 17.30 v tel. Ervatti); Pierobon Pd - Piove di Sacco; Mestrina - Virtus Friuli; Longobardi - Mogloiano; Servo-lana Latte Carso - Itala S. Marco; Roncade - Bassano; Italmonialcone - Sacile Birex; Metalplasma - Montebelluna. JADRANOVI STRELCI Rauber 341 (poprečno 14,8); Čuk 328 (14,2); Pregare 261 (11,3); Merlin 240 (12); Oberdan 160 (6,9); Starc 138 (8,6); Crisma 129 (5,8); Smotlak 78 (3,7); Per-tot 67 (2,9); Ažman 52 (3,2); Sosič 18 (1,5); Pettirosso 2 (2). MOŠKA D LIGA IZIDI 23. KOLA Staranzano - KONTOVEL Ardita Go - Domn Bosco S. Margherita - Sgt Cgs Inter 1904 - Inter Muggia Cgi Dino Conti - Portog. Martignacco - Udinese B. Gemona Bravim. - Acli D. Corridoni - Carpene M. LESTVICA S. Margherita 23 19 4 Gemona Brav. 23 18 5 Don Bosco 23 17 6 Acli Digas 23 16 7 Portogruaro 23 14 9 Martignacco 23 14 9 Carpene 23 13 10 Inter Muggia 23 12 11 Cgi Dino Conti 23 10 13 KONTOVEL 23 10 13 Ardita Gorica 23 10 13 Sgt Cgs Buli 23 8 15 Staranzano 23 7 16 Udinese B. 23 7 16 Corridoni 23 7 14 Inter 1904 23 2 21 96:101 98:94 73:63 66:75 81:61 93:83 91:88 74:84 2086:1950 38 2117:1959 36 2264:2062 34 1975:1882 32 1965:1930 28 1866:1785 28 1925:1922 26 2015:1975 24 1852:1847 20 1971:2111 20 1911:2013 20 1896:1887 16 1837:1938 14 1890:1958 14 1829:1945 14 1743:1969 6 PRIHODNJE KOLO KONTOVEL - Inter Muggia (v sob. 21.3. ob 20.30 v tel. Ervatti); Sgt - Don Bosco; Corridoni - Staranzano; Acli - S. Margherita; Portogruaro - Gemona; Carpene - Ardita; Cgi - Martignacco; Udinese B. - Inter 1904. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Tržaškem IZIDI 20. KOLA BOR RADENSKA - St. Azzurra 90:69 SOKOL - Fincantieri 59:83 Cus Ts - CICIBONA PLAST. 66:65 Barcolana - Ferroviario 87:81 Lega Naz. - Lav. del Porto 84:72 Scoglietto - Santos • 93:74 prost BREG BOR RAD St. Azzurra Barcolana Fincantieri SOKOL LESTVICA 18 17 1 19 15 4 18 13 5 18 11 7 19 10 9 19 10 9 18 9 9 19 9 10 18 7 11 19 7 12 18 6 12 18 4 14 19 2 17 1515:1321 34 1531:1414 30 1553:1367 26 1412:1310 22 1287:1349 20 1428:1461 20 1426:1434 18 1495:1554 18 1433:1426 14 1544:1544 14 1421:1555 12 1388:1484 8 1345:1559 4 Cus Santos Lega Nazionale CICIBONA PLAS. Ferroviario BREG Scoglietto Lav. del Porto PRIHODNJE KOLO Ferroviario - BOR RADENSKA (V sob. 21.3. ob 20.30); Santos - SOKOL (v ned. 22.3. ob 11.00); CICIBONA PLAS-TEREDILIZIA - Lega Nazionale (v sob. 21.3. ob 20.30); BREG - Barcolana (v sob. 21.3. ob 20.00); Fincantieri - Cus; Stella Azzurra Sinesis - Scoglietto; prost Lav.Porto. obvestili JK ČUPA vabi svoje člane na 20. redni občni zbor, ki bo v petek, 20. t. m., ob 20. uri na sedežu pokrajinske turistične ustanove nad sesljanskim zalivom. PLAVALNI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo 28. t. m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in umestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija in razno.