Stev. 225. O llubUnni, v Četrtek, dne 1. oktobra 1908. Velja f o poŠti: sa celo leto naprej K 26'— Sa pol leta „ „ 15'— sa četrt leta „ „ 6-50 ■it en mesec „ „ 2 20 V upravniStvu: aa celo leto naprej K 22 40 sa pol leta „ „ 11-20 g« ietrt leta „ „ 5-60 v* en mesec „ „ 1-90 ž« poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. (Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod čez ____ dvorISte nad tiskarno). — Rokopisi sr nc trajajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Leto rnvi. ii • > ,i Političen list za slovenski narod Inserati: Cnostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat, . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsts i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. ur1, popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, Inserate in> reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. J-*" Današnja številka obsega 6 strani. Shod notranjskih mladeničev. Povsod se vzbuja mladina in vstaja. Tudi mlada Notranjska noče ostati za drugimi, vstati hoče. A ker smo daleč od krajev, kjer so se v zadnjem času prirejali sestanki mladine in smo se jih mogli udeležiti le v malem številu, zato so notranj-si mlaciinoljubi že dolgo želeli skupnega sestanka vseli notranjskih mladeničev. Ta želja se jim je izpolnila zadnjo nedeljo, ko smo se zbrali v prijazni Cerknici na prvem shodu notranjskih mlacjeničev. Shod se je obnesel nepričakovano dobro. Vreme je bilo cel dan ugodno, da se je lahko zborovalo na prostem. Udeležilo se je shoda do petsto mladeničev iz vseh krajev Notranjske. Zastopani so bili kraji: Trnovo, Hrenovice, Št. Peter, Ko-šana, Trnje, Postojna, Idrija, Hotedršica, Logatec, Vrhnika, Borovnica, Sv. Trojica. Bloke, Stari trg, Loški potok in domača okolica. Cela armada! Gostje, kLso prišli z vlakom, so skupno korakali z Rakeka v Cerknico, na čelu jim osem mož rudarske godbe iz Idrije. Fant.ie domačega izobraževalnega društva so jih pričakovali pod starodavno lipo pri cerkvi. Tu v navdušenih in jedrnatih besedah pozdravi došle mladeniče in njih voditelje mladenič Jožef Udovič v imenu domačega izobraževalnega društva, pa tudi v imenu vseh dobromislečih prebi-vavcev cerkniške doline. Odzdravi mu v ,imenu gostov gospod dr. Pogačnik, ki izraža upanje, da bo obrodil ta sestanek mnogo dcbrega sadu. Medtem se pripeljejo Starotržani, 140 po številu, na vozovih, okrašeiiih s slovenskimi trobojnicami, in pridejo z zastavo pod lipo, kjer jih pozdravi gospod Puntar. Nato se uvrsti obhod po trgu, na čelu godba, potem telovadci iri ostali mladeniči. Do petsto čvrstih fantov! Pač lep izprevod! Z obhoda gredo naravnost v župnijsko cerkev k sv. maši. ki jo je daroval g. Vovko, kapelan starotrški. Ta jc imel tudi krasen govor, kako naj bo mladenič veren in naj svojo vero kaže tudi v življenju. Pri sv. maši je izvrstno pelo pevsko in glasbeno društvo »Ljubljana«, stregla sta pa dva telovadca v kroju. Po sv. maši se prične zborovanje na Jepem prostoru pri cerkvi. Poslušavcev je bilo do tisoč. Shod otvori v imenu pri-pravljavnega odbora gospod Pavlin, ki povdarja pomen mladeniške organizacije in vzpodbuja zbrane mladeniče k delu. Za predsednika shodu se izvoli gospod dež. poslanec Drobnič, za podpredsednika mladenič Lavrič iz Starega trga, za zapisnikarja pa otvoritelj shoda. G. predsednik se zahvali za čast in omenja, da se kot poslanec zanima tudi za mladeniško gibanje. Saj je mladina upanje boljših časov. Nato podeli besedo gosp. prof. Evg. Jarcu, ki govori o dolžnostih slovenskega fanta. Posebno omenja štiri: 1. Spoznajte svojo vrednost! Stopili boste kmalu na mesta svojih starišev, zato se morate pripravljati na to. Vaša vrednost ni v tem, da bi pijančcvali, se pretepali in čakali s polenom za plotom, ampak v tem, da se pripravljate za prihodnjost. 2. Slovenska mladina, združuj se! Gospodarski liberalizem je pustil žalostne posledice v našem življenju, ko skrbi vsak le zase. A poglejte na drugi strani lepe naše gospodarske organizacije v Ljubljani in po deželi! Podobno se združujte tudi vi! Izgine naj sebičnost, ki najbolj ovira skupno delo. 3. Slovenski mladenič naj bo tudi naroden, a njegova narodnost naj se ne kaže v pitju in vpitju, ampak v resnem delu za narod 4. Bodite verni! Svobodna misel se razširja tudi pH nas. hoče odpraviti katekizem iz šol, a nadomestila zanj ne najde. Hočejo jim dati v roke moderne filozofe, ki pa si popolnoma nasprotujejo med seboj. Svobodornisleci so edini Ie v tem, da hočejo izpodkopati vero. Ce se jim to posreči, sr, vse dosegli. — Zavedajte se svojih dolžnosti! Fantje Notranjci, vkup! Fantje Notranjci, naprej! Nato govori gospod dr. Pogačnik: Slovensko mladino primerja mlademu orlu, ki leta nad sivim Triglavom in gleda okrog. Tudi slovenska mladina se vzbuja in gleda po lepi slovenski zemlji. Koliko lepot vidi na njej: Bistre vode, bele ceste, prijazne vasice in na zelenih gorah bele cerkvice, ki nam kličejo, da se je slovensko ljudstvo vedno zavedalo svojih dolžnosti do Stvarnika. In z vsem ognjem svojega srca vzljubi mladenič lepo svojo domovino. Opazi pa tudi mnogo nevarnosti, ki ii prete: Črne oblake na severu in 'ugu, grabežljive roke, ki hočejo vzeti to lepoto. Mladenič, zavedaj se te nevarnosti in postavi se v bran narodnim nasprotni- Kotn'' A še druge nevarnosti so. Nekateri oznanjajo brezmejno svobodo a svoboda je sila, kakor voda ali ogenj, ki koristi le :edaj, če se drži v pravih mejah. Drugi so /opet soc. deuiokratje, ki uče skupno last. Klako se postaviti nasproti tem nevarnostim? Izobrazuj se! Pozimi se uči v društvu, poleti pa se vadi v telovadnih odse-ih "i hiti ven v prosto naravo! Še par misli za očete. Kako vesela je za skrbnega očeta zavest, da je sin v dobri družbi, da bo ostal trezen. Ti, slovenski oče, nisi imel nikogar, ki bi te bil poučil. Tvoj sin ima priliko se učiti, zato ga vzpodbujaj še ti. Na smrtni postelji ti bo tolažba zavest, da si dobro vzgojil svojega sina. Tretji govornik gospod Podlesnik omenja ljubljanske dogodke zadnjega tedna, ki bodo rodili ta sad, da se bo naše ljudstvo gospodarsko osamosvojilo. Tudi mladenič naj pripomore k rešitvi gospodarskega vprašanja. Zato, mladenič, varuj narodnost! Ogibaj se krajev, kjer se greši proti narodnosti! Ogibaj se plesu in pijančevanja! A varčnost ni mogoča brez dela, zato delaj! Delaj najprej v domači družini, potem pa tudi v društvu. Tudi na Notranjskem zasnujte telovadne odseke in cvetele bodo tudi druge organizacije G. kand. fil. Puntar prebere nato pozdrav mladeniča Zebota iz Šent Ilja, poslanca gospoda Gostinčarja in pozdrav g. dr. Kreka, ki piše: »Iskreno me veseli, da mlada Notranjska tako krepko začenja. Dovolj bo imela dela. Naj ima tudi obilo blagoslova!« Br. Kanduč pozdravi shod v imenu idrijskega telovadnega odseka in g. Puntar v imenu akademičnih društev »Zarje« in »Danice« in »Slov. dijaške zveze«. Nato se gospod predsedtrk zahvali vsem in zaključi zborovanje. Po skupnem obedu smo šli v sprevodu k slovesnim litanijam. Ob četrti uri je bila telovadba na lepem prostoru pri cerkvi sv. Roka. Telovadili so dobro in s svojim nastopom gotovo v larsikaterem mladeniču vzbudili željo, da bi tudi postal njih brat. Ob peti uri je bila za goste veselica v dvorani »Hranilnice in posojilnice«. Mladenič Jožef Udovič živahno deklamira Gregorčičevo: »V pepelnični noči«, »Ljubljana« zapoje dve krasni pesmi in staro-trški tamburaši precizno udarjajo tri skladbe. Nato se predstavlja »Crevljar«. veseloigra v treh dejanjih, priredil Iv. Štru- kelj. Vsi igralci so dobro pogodili svoje vloge, posebno črevljar Blaže, ki je s svojim nastopom vzbudil mnogo smeha. Tako nam je hitro minil čas in treba se je bilo ločiti. Tak je bil praznik mlade Notranjske. Združili smo koristno s prijetnim, navdušili smo se in se marsičesar naučili, pa se tudi prijetno zabavali. Za praznikom pa naj pride čas resnega dela. Seme, ki je bilo vsejano, naj vzkali, vzraste in obrodi stoteren sad, da prerodi krasno Notranjsko. — Vsem pa, ki so kaj pripomogli k temu, da se je shod tako lepo zvršil, kličemo notranjski mladeniči: Srčna hvala! AVSTRIJA. Češki deželni zbor. Seja češkega deželnega zbora se je sledeče vršila: Pergelt protestira proti seji, češ, da ni veljavna in sicer zato, ker tudi prva seja ni bila veljavna. Nato govori za češke agrarce Svehla. Obsoja obstrukcijo Nemcev, ki na ta način zavirajo veliko kulturno in gospodarsko nalogo sedanjega zasedanja. Nemška obstrukcija je frivolna in lahkomiselna. Nato se prebere izjava ustavovernega in konservativnega veleposestva, ki obžaluje in obsoja, da so Nemci v zadnji seji peli ,Wacht am Rhein'. Schreiner upravičuje Nemce, češ, ta pesem ni veleizdajavska, temveč le simbo-liški spev nemški sili, ki je premagala sovražnika rodu. Nato sledi cel kup drugih protestov in formalitet. Naposled nastane zopet prepir,Nemci začno piskati itd.,tako da mora končno nadtnaršal sejo zaključiti. — Nemci se konstituiranja odsekov niso udeležili, češ, da so neveljavni. V nemško-nacionalni korespondenci zastopa neki nemški parlamentarec mnenje,da se more sporna vprašanja med Nemci in Cehi rešiti Ie potom narodne avtonomije in narodne porazdelbe. Za alpske dežele ta mož tega seveda ne pripoznava. V klubu nemških deželnozborskih poslancev se je pov-darjalo, da Nemci nikakor ne smejo odnehati, zlasti ker baje bivša ministra, dr. Fort in dr. Pacak zastopata med Cehi ne-odjenljivo stališče. OGRSKA. Volivna reforma. Boj za in proti volivni reformi se je razvil na celi črti. Ustanovila se je proti-koalicija, ki jo tvorijo demokratje, skrajna LISTEK. SherlocK Hoimes — ulorallec (Spisal Conan Doyle.) (Dalje.) Opazil sem, da se je prijatelj Hoimes odpravil proti Charles Augustus Milver-tonu. Niti najmanjše slutnje nisem imel, kako se mu bo obnesel ta izprehod. Nekaj dni je hodil Hoimes vsako uro v tej obleki vun in noter, toda razun malenkostne opombe, da se ponajveč časa nahaja v Hampsteadu, in sicer ne brezuspešno, ni izustil nobene besede. Slednjič se je vrnil nekega viharnega večera, ko je bučal veter skozi kamin in je šklepetalo ob oknih, s svojega zadnjega izleta in se je vsedel, potem ko je odložil delavsko obleko, pred ogenj ter se pričel prav iz srca smejati. »Gotovo ne izgledam kot soprog, Watson?« »Ne, gotovo ne!« »Zanimalo te bo, če ti povem, da sem zaročen.« »Lep mladenič! Gratu —« »Z Milvertonovo sobarico.« »Hoimes!« »Jaz moram imeti podatke.« »Ti si gotovo predaleč zašel!« »Moral sem brezpogojno to storiti. Klepar sem in se imenujem Escott. Vsak večer sem se z njo izprehajal in se z njo pogovarjal. Sveta nebesa, ta zabava! In vendar sem vse izvedel, kar sem hotel. Poznam Milvertonovo hišo kot svoj žepni nož.« »A deklica, Hoimes!« Skomignil je z rameni. To se ne da pomagati, Watson. Vse se mora žrtvovati, če se gre za kaj tako velikega, kot ravno v tem slučaju. Pa sem vendar vesel, da imam ljubosumnega so-ljubimca, ki me bo nadomestoval, kadar ji bom jaz hrbet pokazal. — Kako lepo noč imamo!« »Ali imaš rad tako vreme?« »Seveda, ker je ugodno za moje namene. Danes ponoči sem se namenil, da napravim konec Milvertonovemu oderu-štvu. Nameravam namreč danes zvečer pri njem vlomiti, Watson.« »Sherlock Hoimes — vlomilec!« Iskal sem sape in sem postal ledeno mrzel pri teh besedah, ki jih je govoril prijatelj počasi in z glasom, ki je naznanjal, da je to istina; kot pokaže blisk v črni noči za trenotek vse predmete širne pokrajine, tako sem videl jaz vse posledice takega dejanja pred seboj — ko ga bodo spoznali in vjeli. Videl sem sramoten konec vse časti vrednega življenja in mojega prijate- lja, ki je bil odvisen od milosti tega zlobnega Milvertona. »Za božjo voljo, Hoimes, pomisli, kaj delaš!« sem mu klical. »Potem te ne poznam več. Najprej spelješ ubogo deklico in sedaj hočeš še —« Holmesa to ni ganilo. »Ljubi Watson, stvar sem na vse strani izborno premislil. Kakor dolgo me že poznaš, si imel priložnost opazovati, da nikoli ne ravnam ničesar brez pomisleka. Tudi sedaj bi si ne izvolil tako nevarne poti, če bi mi preostajala kakšna druga. Hočeva stvar še enkrat mirno razjasniti. Seveda mislim, da smatraš moj načrt kot moralno opravičen, če tudi je naperjen na to, da bi me spravil v konflikt s kazenskim zakonom. Vlom v njegovo stanovanje nima drugega namena, kot da se mu s silo vzamejo pisma. To je torej stvar, pri kateri si mi hotel še nedavno celo pomagati, če tudi po postavi ni nič drugega kot roparski napad.« Šel sem po sobi parkrat gor in dol in sem skrbno premišljeval. »Seveda,« sem odgovoril potem, »to je brez dvoma moralno opravičeno, dokler s tem nimava drugega namena, kot da odkrijeva stvari, ki jih hoče Milverton na ne^ostaven način porabiti.« »Cisto prav, ker je to popolnoma moralno opravičeno, sem žrtvoval za stvar svojo osebo. Ali bi se plemič brigal za to, če se nahaja dama v zunanji stiski in potrebuje njegove pomoči?« »Ti se v resnici nahajaš v zelo hudem položaju, Hoimes.« »Dobro, potem se ne smemo strašiti nevarnosti. Saj drugega ni mogoče, kot da se dobijo nevarna pisma. Nesrečna dama nima niti denarja niti znancev, h katerim bi se mogla zateči. Jutri poteče ro in če ne dobiva v tej noči v svojo posest teh pisem, bo ta oderuh gospodično Evo pahnil v nesrečo. Jaz moram torej svojo klijentinjo prepustiti usodi, ali pa se drzniti, da poskusim to zadnje sredstvo. Med nama rečeno, Watson, je to tudi odločilni boj med brezznačajnim Milvertom in menoj. On je, kot si videl, pričel, in moja varnost in moj poklic zahtevata, da izvoju-jettt boj do konca.« »No, sicer tega ne smatram kot čednost, vendar ti priznam, da to mora biti«, sem odvrnil. »Kdaj bova ulomila?« »Ti ne boš šel z menoj.« »Potem tudi ti ne«, sem zatrdil odločno. Dam ti svojo častno besedo — nikoli še nisem nikjer ulotnil — da si najinem kočijo in naznanim policiji, če me danes ponoči ne pustiš s seboj.« »Ti mi ne moreš nič pomagati.« »Kako moreš to vedeti? Saj ne moreš videti naprej, kako se bo izvršilo. Na vsak način je moj sklep neovrgljiv. Drugi ljudje levica neodvisne stranke in kmečka stranka. Med hneni najdemo tudi eno slovaško in eno rumunsko. Ta koalicija se hoče v prvi vrsti boriti proti Andrassyjevemu vo-livnemu načrtu. Odkritja socialnodemo-kraškega lista »Nepsava« bodo najbrž imela vsaj ta uspeh, da bo Andrassy opustil indirektno volivno pravico za analfabete ter uvedel direktno. V ljudski stranki so glede na Andražev načrt mnenja različna: veliko jih je, ki pluralitete ne odobravajo. Slovaki so za nedeljo napovedali 14 ljudskih shodov proti Andraževemu načrtu, šest shodov pa je že prepovedanih, kar zelo lepo osvetljuje, kako svobodoljubno Mažari razlagajo novo dobo na Ogrskem. Slovaki so cesarju poslali spomenico, kjer ga prosijo, naj ne sankcionira Andrassy-jevega načrta. V imenu neodvisne levice sta proti Andrassyjevemu načrtu govorila na volivnem shodu v Kunssenmartonu poslanca Bozoky in Farkashazy, ker nasprotuje načelu enakosti, ki je temelj Košutovega programa iz 1. 1848. Slovaka Hodža in Ivanka sta na svojih volivnih shodih napovedala osnovo protikoalicije proti Andrassyjevem načrtu. Kar se tiče cesarjevih besedi, s katerimi je ta načrt obsodil, se zdi, da jih je res govoril. Vseučiliščniki v Budimpešti so, baje po vplivu poslanca Kmetyd, sklenili, da se ne udeieže boja narodnosti in socialne demokracije proti vladnemu načrtu volivne leforme, marveč prepuste modrosti parlamenta, da uzakoni volivni sestav, ki ga smatra najboljžim za domovino in madžarski na"oa. Pač pa pošljejo vseučilišč-niki zbornici poslancev spomenico, ki ž njo zahtevajo, da se podeli volivno piavico vsem akademikom, ki so končali 21, leto starosti. Češki in slovaški socialni demokratje so imeli na Dunaju shod, naperjen proti Andrassyjevem načrtu volivne reforme. Shoda se je udeležilo več sto delavcev. Govorila sta tudi državna poslanca Nemec in dr. Soukup, ki sta rekla, da pomeni ta načrt rop volivne pravice. Shod je sklenil resolucijo, da je Andrassyjeva volivna reforma nesprejemljiva za madžarske in slovaške delavce. — Slovaški državni poslanec dr. Milan Hodža je poročal svojim volivcem na shodu v Begežu, poslanec Milan Ivanka pa v Pasinu. Na obeh shodih so sprejeli resoluciji proti pluralni volivni pravici. Poslali so primerne brzojavke kabinetni pisarni Njegovega Veličanstva. B u d i m p e š t a , 30. septembra. Cesar je danes ob 1J. sprejel ministrskega predsednika dr. Weckerla v posebni avdi-jenci, ki je trajala eno uro. Weckerle je poročal o tekočih zadevah. Ob 12. uri se je sešel ministrski svet. Budimpešta, 30. septembra. Poroča se iz zanesljivega vira, da se je današnji ministrski svet bavil z volivno reformo. Grof Andrassy je oficijelno poročal o svoji zadnji avdijenci pri monarhu, ki se je tikala reforme. Načrt se bo koncem prihodnjega tedna predložil poslanski zbornici. 29. t. r?.. je poiicija zalotila v neki krčmi zloglasne Kiraiyi ulice v Budimpešti kakih 50 moških, ki so poslušali predavanje o antinuliuiistiški propagandi. Aretirala je H. Zimmerja, Julija Šrameka in Karola Horna, ki se niso mogli legitimirati Po drugih vesteh so zaprli tudi tri Italijane. imajo tudi spoštovanje do samih sebe in še celo večje kot jaz.« Holtnes je spočetka jezno gledal, ker je bil razburjen. Toda čelo se mu je kmalu zopet zjasnilo in potrkal je na moja ramena. »Dobro, dobro, moj ljubi, ti imaš prav. Ze leta in leta stanujeva v isti sobi in bilo bi smešno, če bi nazadnje ne sedela skupaj v isti celici zaprta. Veš, VVatson, ne ženi-ram se ti priznati, da sem vedno mislil, da bi lahko postal zloglasen zločinec. Te misli imam še vedno. Poglej sem!« Holmes je stopil, k neki omarici iti je vzel iz nje majhno 'usnjato mošnjico. Ko jo je odprl, sem uzrl številne svetle instrumente. »To je izbirek sodobnega tatinskega orodja prve vrste: vrsta ponikljenih ponarejenih in pravih ključev, diamantni ste-klorez, jekleni vijaki in drugi taki instrumenti, ki kažejo napredek civilizacije. Tukaj imam tudi slepilno svetilko. Tu je vse v redu. Ali imaš par črevljev. ki ne škri-pljejo? »Imam par tennis - črevljev z gumijevimi podplati.« »Izvrstno. In masko?« »Si jo lahko napravim iz črne svile.« ♦Na Holmesovem obrazu se je pojavil zadovoljen smehljaj. (Dalje.) Gre se za tajno društvo, ki mu jc ime »Giordano Bruno« in ki se bavi z anarhi-stiškimi načrti. Soba, v kaveri so jui zasačili, je bila »okrašena« s podobami Luche-nia in drugih znanih anarhistov. Policija noče izdati ziobene podrobnosti. — Ze preje so prijeli v Budimpešti dva anarhista, in sicer JaKooa Rosenzvveiga in Nikolaja Naskova. Prvega so obsodili na 30-onevni zapor in ga po prestani kazni izženejo iz države, drugega pa so z obveznim potnim listom poslali do ruske meje. HRVAŠKI SABOR. Budimpešta, 30. sept. Danes je prispel semkaj ban Rauch. Njegov prihod je v zvezi z namero sklicati hrvaški sabor. S HRVAŠKEGA VSEUČILIŠČA. Z imenovanjem dr. Milana Sufflaya vseučiliškim profesorjem se je vlada pregrešila proti vseučiliški samoupravi. Profesorski kolegij je tega »učenjaka« že trikrat odklonil, zadnje leto z opazko ,da ni vreden, da bi poučeval hrvaško mladino, ker je v svojih spisih falzificiral hrvaško zgodovino. Tudi Madžar profesor Greksa se je pridružil tej izjavi profesorskega kolegija. Sedaj bodo profesorji protestirali proti imenovanju Šufflayevemu. — Profesor Manojlovič je baj« že penzijoniran. JEZIKOVNO VPRAŠANJE V DALMACIJI. Hrvaški in srbski poslanci so imeli te dni v Zadru več posvetovanj, na katerih so razpravljali točko za točko vladne jezikovne predloge. Podrobnosti ni mogoče izvedeti, ker želi namestnik Nardelli, da ostanejo tajne. Večina hrvaških poslancev pa je baje sprejela vladni načrt kot podlago razpravljanju ter že namestniku naznanila svoje stališče. Namestnik je baje tudi že zahteval, da hrvaški poslanci svoje predloge nekoliko izpremenijo. Vladni načrt temelji na načelu, da veljaj italijanščina kot drugi deželni jezik v Dalmaciji. BOSNA. Avstrijski cesar potrjuje glavarja bosanske mosleminske verske občine. — Vojaške priprave. — Dr. Frank o bosanskem vprašanju. Najvažnejši dogodek iz najnovejšega časa je sledeči: Ze deset let se plete med avstrijsko upravo in bosanskimi mohame-danci spor, kako rešiti vprašanje, kdo naj imenuje Reis el Ulemo, to je poglavarja bosanske mosleminske verske občine. Avstrijska uprava je mohamedancein priznala popolno bogoslužno in šolsko avtonomijo, glede imenovanja prvega uleme pa se niso; mogli zjediniti. Opozicijonalni mohame-danci so namreč bili za to, da ga imenuje sultan, ki je kalif, vrhovni poglavar mosleminske občesti. Vlada je seveda bila proti temu. Takozvana mosleminska napredna stranka pa, ki je bolj za Avstrijo, se je nagibala k stališču avstrijske uprave in ta je zdaj tudi zmagala. Vrhovni poglavar mosleminske vere, Šejh ul Islam v Carigradu, je namreč določil, da se imenuje poglavarja bosanske občesti tako-le: Izvoljen zbor odličnih mohamedanskih bo-goslovcev predloži avstrijskemu cesarju terno. Cesar imenuje izmed te trojice Reis el Ulemo, kateremu potem carigrajski Šejh ul Islam podeli takozvano »menšuro«, to je, ga potrdi. Ta rešitev dokazuje, da hoče turška vlada živeti z Avstrijo v prijateljskem razmerju. Politično je zato važna, ker se podeljuje avstrijskemu cesarju pravica, katero ima po koranu le suveren dežele. Avstrijska vojaška uprava je zasedla, oziroma utrdila most čez Drino pri Megje-gju. Most je zaradi železnice in bližnje meje proti Srbiji zelo važna postojanka. Dr. Josip Frank, voditelj »čiste stranke prava«, je na volivnem shodu v Vin-kovcih glede na bosansko vprašanje izvajal sledeče misli: Rusija se aneksiji Bosne od strani Avstro-Ogrske ne bo ustavljala. Verojetno je celo, da je z ozirom na velike usluge,katere ji je Avstrija zadnja leta napravila, celo že odobrila aneksijo. Kar se Srbije tiče, je protivno gospodarski in kulturni povzdigi Bosne, da bi se priklopila srbskemu kraljestvu. Bosna se mora pri-klopiti Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji, to je edino pravična rešitev tega vprašanja. Peterburški dopisnik lista »Times« poroča, da je avstrijski poslanik v Peter-burgu svoj dopust prekinil in se vrnil na svoje mesto. To da je baje v zvezi z bosanskim vprašanjem, ki tudi ruski vladi prizadeva velike skrbi. BALKAN. Vojska med Bolgarijo in Turčijo? — Kakšno vlogo igra pri tem Avsfrlja? — Neod- odvlsnost. — Orientska železnica. Zadeva zaradi orientske železnice, oziroma njene vzhodnorumelske proge, ki je dozdaj bila po določbah berolinske pogodbe v turški upravi, pa jo je bolgarska vlada zdaj anektirala.sc je vzlicprotestom I Avstrije, Nemčije, Rusije, Anglije, Francije in seveda tudi Turčija čisto nepričakovano končala, ako smemo zdaj že o koncu govoriti. Bolgarski ministrski svet je namreč včeraj (30.) sklenil, da orientske železnice Turčiji ne vrne. Finančni minister naj se začne takoj z železniško družbo pogajati glede odkupa. Sklep se s spomenico vred naznani velevlastem, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Kar se tiče vloge, ki jo pri tem igra Avstrija, zatrjajo sicer nekateri Avstriji nasprotni angleški in ruski listi še vedno, da Bolgarijo hujska Avstrija, bodisi proti Turčiji bodisi proti Srbiji. Avstrija baje ne gleda prijazno mladoturškega preobrata, ki utegne škodovati avstrijskim težnjam na Balkanu — pot do Soluna je zazdaj Avstriji zaprta — pa tudi Srbijo, ki hrepeni po Bosni, hoče Avstrija s pomočjo Bolgarije ovirati, da ne bi mogla udejstviti svojih namer. Sicer je to verojetno, toda gotovo ni. Res, da je avstrijski cesar kneza Ferdinanda te dni sprejel z izrednimi častmi, toda kot suverena so kneza Ferdinanda sprejeli svojčas tudi v Peterburgu in Londonu. Da pa Avstrija Bolgariji ne bo delala vsaj glede na orientsko železnico vzlic protestu posebnih težav, dokazuje dvoje: 1. Neki krščansko-socialni list, ki ima precej zveze z visokimi vojaškimi krogi, dokazuje zdaj, da ima Bolgarija pravzaprav po različnih pogodbah pravico orientsko železnico podr-žaviti. 2. Ministrski svet v Sofiji ni sprejel avstrijskega posredovavnega predloga, naj se železniška proga takoj vrne, nato pa takoj začno pogajanja za odkup, temveč je šel preko tega in sklenil, da ne vrne proge. Ako bi bolgarska vlada ne vedela, da ji Avstrija ne bo delala težav, bi tega gotovo ne sklenila. Danes se pa kolportira tudi vest, da je Anglija predlagala, naj Bolgarija železnico vrne, zato pa naj se Bolgarija proglasi za neodvisno, knez Ferdinand postane seveda kralj, Vzhodna Rumelija pa naj ostane turška provincija pod upravo Ferdinandovo. Dobro informirana in vplivna »Polit. Korrespondenz« javlja iz Sofije, da bolgarska vlada nikakor ne misli na proglasitev neodvisnosti. Ministrski svet se s tem vprašanjem ni prav nič pečal. Bolgariji se s proglasitvijo neodvisnosti prav nič ne mudi. Saj je dejansko popolnoma neodvisna. Bolgarija pusti, da se stvari razvijajo same dalje, ker bo čisto naravno in brez pritiska prišlo tudi do formalne neodvisnosti. Zato je bolgarska vlada tudi za kazen odpoklicala svojega zastopnika v Londonu, dr. Minčeviča, ki je ondi v nekem intervievu govoril o težnjah bolgar.ske vlade, da se proglasi v najkrajšem času za neodvisno. Dr. Minčevič za tako izjavo ni imel nobenega pooblastila. V Sofiji je, kakor se danes poroča, ljudstvo zelo razburjeno. Baje je vlada vpoklicala 40.000 rezervistov. Baje se tudi takoj po prihodu kneza skliče narodno sobranje. V vzhodni Rumeliji so bolgarski vojaki zasedli že celo progo orientske železnice in zapodili uradnike in njihove rodbine iz uradnih stanovanj. Deloma so tudi razdejali postaje, samo blagajne so nedotaknjene. Avstrijskega uradnika Valiča so zaradi upora zaprli. Uradniki so nadomeščeni deloma že z bolgarskimi, posebno oni pri blagajnah/ 1ZVOLSKU — TITTONI. R i m, 29. septembra. Glede na sestanek ruskega vnanjega ministra z italijanskim piše dobro informirani »Corriere della Sera«, da pomeni enega izmed najvažnejših dogodkov v zadnjih desetih letih. Italija je že preje poizkušala stopiti z Rusijo v prisrčnejše razmerje, to pa da sta Avstrija in Nemčija preprečili, ker sta se bali, da Italija hoče oslabiti s tem trozve-zo. Avstrija je Italijo prehitela in z Rusijo sklenila takozvani miirzsteški reformni program glede na Makedonijo, pri katerem Italija ni imela nič govoriti. Sedaj pa je Italija tudi stopila v krog velesil, ki odločajo o balkanskih zadevah. Sestanek med Izvolskim in Tittonijem da je izpopolnilo tega, kar sta se domenila nedavno Izvolskij in Aehrenthal. Na adreso Bolgarije pa opozarja »Corriere«, da so vse ve-levlasti v tem edine, da se mora na Balkanu vzdržati dosedanje stanje, kakor ie določeno po berolinski pogodbi in da nasprotni poizkusi le motijo evropsko ravnotežje. IZREDNO ZASEDANJE SRBSKE SKUPŠČINE. Kralj Peter je sklical skupščino za 14. t. m. na Izredno zasedanje. V tem zasedanju se bo nedvomno govorilo tudi o zunanjem položaju Srbije za slučaj, da bo proglašena neodvisnost Bolgarije. Položaj je resen, kajti po najnovejših vesteh je mobilizirala tudi Rumunija svojo tretjo pehotno divizijo. RUSIJA. B e r o 1 i n, 3. septembra. V Bezdanju so zaprli 39 roparjev, večinoma železniških uslužbencev in stražnikov, ki so bili udeleženi pri bombnem atentatu na poštni vlak v Bezdanju. B r e s 1 a v a, 30. septembra. V Dom-brovi je stražmojster s štirimi policaji hotel zapreti tri ondi stanujoče revolucionarje. Revolucionarji pa so ustrelili tri policaje, četrtega pa težko ranili. Nato so ušli. M i 1 a n. 30. septembra. Minister Izvolskij je dejal dvema žurnalistoma, da je skoro gotovo, da obišče car prihodnjo spomlad italijanskega kralja v Rimu. Dnevne novice. -f- »Kmečka zveza« za okraja Črnomelj in Metlika, s sedežem v Metliki, se je ustanovila preteklo nedeljo, dne 27. t. m. Shod se je vršil na vrtu Kandatove gostilne. Na shod so prišli najboljši kmetje iz vseh krajev Bele Krajine, še celo iz daljne Vinice so prišli. Največ pa jih je bilo iz bližnje okolice, posebno z Radovice. Na shodu je govoril tajnik S. L. S. g. dr. Val. Rožič iz Ljubljane. Razvil je program, razložil pomen in namen »Kmečkih zvez« za kmečki stan v sedanjih burnih časih. Po-slušavci so pazno in zvesto sledili govor-nikovim besedam in so bili vsi navdušeni in vneti za novo društvo. Natančnejše poročilo priobčimo v »Domoljubu«. Za danes samo toliko, da se je shod vršil v najlepšem redu in soglasju in da so bili zbrani kmetje hvaležni govorniku /a podučiji-ve besede. + Slovenski Mokronog. Mokronog nima nobenega nemškega napisa več. Tr-žani sneli in prebarvali so vse nemške napise sami, nihče jih ni silil. -j- Stavka v papirnih tovarnah končana. Včeraj popoldne se je vršilo pri gospodu deželnem predsedniku pogajanje stavkujočega delavstva z tovarniškim zastopnikom g. O. Kenedijem. Delavstvo je zastopal poleg odbora osobito spretno dr. Šusteršič. Sklenilo se je pričeti v petek, dne 2. oktobra, z delom. Razsodbo o spornih točkah pa izreče gospod deželni predsednik in isto razglasi strankam v ponedeljek. S tem je končana dolgotrajna stavka, v kateri so pokazali delavci občudovanja vredno moč in edinost. + Šolski štrajk v Črnem vrhu je končan. V ponedeljek se je pričel pouk s sv. mašo. Silvester ne uči več, mesto njega je došla druga učna moč, gdčna. Roza Jovan. Šolsko vodstvo je prevzela začasno gdčna. Mar. Jurjevčič. Silvester je re-kuriral na naučno ministrstvo in čaka še rešitve v Črnem vrhu. + Msgr. Karol Cankar, bivši urednik »Hrv. Dnevnika« v Sarajevu, je imenovan tajnikom nadškofa dr. Štadlerja. -f Kanonično umeščeni so bili čč. gg. Frančišek Kralj na župnijo Dobrniče, Nikolaj Stazinski na župnijo Črnuče in Josip Vole na župnijo Rova. + Za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja je imenoval cesar radovljiškega dekana č. g. Janeza Novaka. + Vabilo k odkritju spominske plošče P. Angellka Hribarja v Zgornjem Tuhinju, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 11. oktobra t. 1. po sledečem sporedu: 1. Ob V2II. dopoldne cerkveni govor (P. Konstantin Lu-ser). 2. Slovesna sv. maša (dekan I. Lav-renčič). 3. Odkritje plošče pri cerkvi z nagovorom (dekan I. Lavrenčič). 4. Odkritje plošče na rojstni hiši. Udeleženci, ki žele biti pri skupnem kosilu, naj to naznanijo najkasneje do 8. oktobra t. 1. podpisanemu. Janez Štrukelj, župnik v Zgornjem Tuhinju. — Na morje so spustili v ponedeljek v Trstu nov parnik paroplovnega društva »Dalmatia^. Ime mu je »Vodice«. To je četrti parnil: tega društva, ki preskrbuje obrežno sh:?bo ob dalmatinski obali. Ostali parniki so: »Cetina*, »Makarska« in »Adria«. — Časnikarska vest. Odgovorno uredništvo »Hrvatske« je na mesto Josipa Lakatoša prevzel Angel Gjurski.. — Cena istrskemu grozdju, ki je bila pred par dnevi še prav nizka (4—8 vin. za kilogram), je znatno poskočila. Na grozdnem trgu v Kopru se je 29. septembra plačevalo grozdje po 12 do 14 vinarjev. Cena bo še poskočila, kajti nepričakovano slaba letina na Francoskem vpliva na naš trg. Bilo bi tudi čudno, ako bi bilo istrsko grozdje tako pod ceno, ko se vendar na bližnjem Proseku prodaja mošt po 40 vinarjev in več. Res je, da uživa Pro-sečan dober glas, kakovost istrskega grozdja pa ne zaostaja mnogo za ono tržaške okolice. Dve stvari sta, ki škodujeta istrskemu grozdju : preveč najrazličnejših vrst ga je in premalo reklame se dela zanj. — Živinjski semenj v Selcih bode letos mesto 4. oktobra, že v soboto, dne 3. oktobra. Prignalo se bode gotovo veliko živine, ker je ljudje radi pomanjkanja krme ne morejo čez zimo prerediti. — Nova avstrijska bojna ladja »Fran Ferdinanda, katero so v Trstu včeraj spustili v morje, obsega 14.600 ton (najnovejša angleška »St. Vincent« ima 20.000), dolga je 131 metrov, široka 24 50. Stroji indicirajo 20.000 konjskih sil in podeljujejo ladji v uri hitrost 20*5 vozlov. Topov ima 4 po 30-5 cm kalibra, 8 po 24, 20 po 10, 6 po 7 cm kalibra in dve mitraljezi. Kotli se dajo v slučaju potrebe kuriti tudi z nafto. — Izgubljeno. Pri blagajni na južnem kolodvoru je v soboto, dne 26. sept., pred odhodom polnočnega brzovlaka na Dunaj, nekdo izgubil 20 kron. Najditelj se prosi, da jih pošlje na uredništvo tega lista. — Poročil se je gosp. Franc Grajland, mestni učitelj in organist, z gospodično Fricko Šetinc. Oba sta iz Kostanjevice. Mlademu paru želimo obilo sreče! — Dopust za šolske leto 1908/1909 je naučni minister dal profesorju g. Bogumilu Remcu, da vodi dvorazredno trgovsko šolo, ki se ustanovi v Ljubljani. — Umrla je na Dunaju v 49. letu svoje dobe grofica Matilda Pace, sestra grofov Rudolfa in Antona Pace. — Občinski odbor v Loškem potoku je v svoji seji dne 28. pr. mes. izrazil globoko obžalovanje vsled nedolžno prelite krvi v Ljubljani in željo, da slovenski poslanci zastavijo vse sile v obrambo slovenskega naroda. — Smrtna nezgoda na alpski železnici. Dne 29. t. m. je vlak št. 61 alpske železnice na kolodvoru v Prebačini povozil 261et-nega začasnega sprevodnika Ivana Vodo-pivca in ga čisto razmesaril. — Oklofutani hrvaški podban. Včeraj je vseučiliščnik J urica, predsednik dijaškega častnega sveta na zagrebškem vseučilišču, napadel podbana pl. Czernkovi-cha, ga oklofutal, mu izvil palico ter ga z njo pretepel. Vzrok je ta, da je Jurica bil obsojen na štirinajst dni zapora, ker je pred banovo palačo, ko je bil dobre volje, zapel sramotilno pesem. Visokost kazni Ju-rica pripisuje podbanu Czernkovichu, ^ katerim sta se že preje večkrat sporekla. Množica je Jurico, ko je podbana namahal, živahno aklamirala. Policija ga je nato v kavarni »Corso«, kamor jo je sam poklical, aretirala. Pri zasliševanju je dejal, da se je tudi zaradi tega hotel nad podbanom maščevati, ker je pravzaprav on povzročitelj protidijaških naredb bana Raucha. — Umirovljen je hrvaški vseučiliški profesor Manojlovič, — Umetniško razstavo so včeraj otvo-rili v Splitu. — Električen pojav. Blizu Grudnove vile v Dolenjih Retjah pri Vel. Laščah raste sredi njive pri stari cesti lep jesenov grm. In okoli tega grma, kakor se nam poroča, se je nedavno začela prikazovati svetla električna luč, ki je sikala v kratkih presledkih okolu grma in do tri metre visoko v zrak celo noč. Drugi večer ni bilo pojava. Tretji večer pa se je užigalo ob mraku pol ure. Retenjski učenjaki so takoj uganili, da je jesen, ki prevaja elektriko, ki se nabira v zemlji pod grmom. — Ameriška vlada je izročila Slovenca Ivana Kerkoviča Avstriji. Iz Clevelan-da, O., se nam poroča, da so zvezine oblasti izročile Slovenca Ivana Kerkoviča, rodom iz Rake pri Krškem na Dolenjskem, zastopnikom avstrijske vlade, kateri so ga odvedli domov v Avstrijo, da se ponovno zagovarja radi ponarejanja avstrijskih bankovcev. Radi istega delikta je v Colum-busu že odsedel dve leti ječe, v katero je bil obsojen po zvezinem sodišču. Avstrijska vlada je nato prosila ameriško vlado, da jej Kerkoviča izroči, da bode tudi na avstrijskih tleh obsojen radi ponarejanja avstrijskih bankovcev. Kerkovič je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se obranil pred izročitvijo avstrijskim oblastem in obravnave, ki so se vršile pred zvezinim komisarjem Walterjem, so obudile dokaj senzacije med slovenskim prebivalstvom v Clevelandu. Kerkovič je pridobil celo rojaka Dremelja za to, da bi komisarja Walterja podkupil z 200 dolarji. Walter ga je pa radi tega naznanil, nakar so Dremelja zaprli, vsled česar se bode moral zagovarjati pred zvezinim sodiščem. Kakor se zatrjuje, je Kerkovič izdelal in razpečal za več tisoč kron avstrijskih bankovcev in vsled tega mora po avstrijskem kazenskem zakoniku presedeti najmanj šest let — Tatova dragocenosti zaprta. V Zagrebu so zaprli Stjepana Krojačiča iz Marije Gorice, ki je opetovano pokradel pri zlatninarju Slavoljubu Bulvanu v Zagrebu raznih dragocenih predmetov. Na zahtevo redarstva na Reki so nadalje zaprli isto-tam Josipa Oprešnika iz Buče na Štajerskem, ki ga dolže tatvine draguljev v vrednosti 300 kron. — Parnik se je nasedel. Parnik družbe »Adria«, »Szent Istvan«, se je nasedel med vožnjo iz Oporta v Glasgow zaradi megle pri Ramsav-Islandu, Parnik je bil naložen z ogrsko moko, lojem, zemljo in dr. Zadnji del parnika tiči. v vodi. Rešitev je težavna, ker razsajajo na morju hudi viharji. Vendar ni izključeno, da ga rešijo. Ij Iščejo se priče. Delavca Alojzij Kale in Janez Verša sta obdolžena, da sta se ustavljala in upirala onemu orožniku, ki ju je aretiral v nedeljo, dne 20. septembra 1908, okoli pol 9. ure zvečer, pred glavno pošto, ko je bila tam velika množica nabrana. Glavna razprava proti imenovanima se vrši jutri, dne 2. oktobra 1908, pred okrajnim sodiščem. Prosijo se vsi, ki kar-kolisibodi vedo o tej aretaciji, da se zanesljivo zglase najkasneje do 9. ure jutri dopoldne v odvetniški pisarni dr. Alojzija Kokalja, tembolj, ker nimata imenovana delavca sicer nobenih prič v svojo obrambo. — Nesreča zavoljo kanalizacije. V Novi Vesi v Zagrebu sta padla kmetu Mati Aleglajen-Kralju iz Horvatov predprošlo noč konja v odprt kanal. En konj se je ubil. Židovski podjetnik Gross, ki že več let ka-nalizira Zagreb, ne skrbi ob odprtih mestih niti za ograje, niti za luč v temni noči. — Davčni uradnik pobegnil. Davčni oficijal Jaroslav Čemeček v Požegi je poneveril več sto kron ter pobegnil. Izdali so za njim tiralico. Koroške novice. k Celovški občinski svet proti slovenskim mesarjem. Celovški občinski svet je sklenil, da odslej prodajalcem mesa na drobno s Kranjskega ne da v Celovcu nobenega stojišča več. Tistim, ki imajo že obrtni list, bodo nagajali s posebnimi »sanitarnimi odredbami« glede njihovih pro-dajalnic. k Nesrečno žganje. Dninar Tine Juh v Bistrici v Rožu se je napil žganja do polne pijanosti. Domu grede se mu je pa izpod-taknilo, ter je tako nesrečno padel na neko kamenje, da je na mestu mrtev obležal. k Obesil se je v Beljaku 34 let stari železniški sprevodnik Avguštin Windisch. Štajerske novice. š Nemci nabili Nemce. Da so nemški pobalini za časa demonstracij v Celju tudi pristne Nemce natepli, sta še dva slučaja. Gospod baron Lenkh se je s svojim sinom, ki je doktor juris, pripeljal z vlakom ob tri četrt na 7. uri zvečer. Niti pojma ni imel, kaj da se pred kolodvorom godi, gre mirno, nič hudega sluteč, skozi množico, kar naenkrat ju začno podivjanci tako s palicami pretepati, da sta se s krvavima glavama komaj rešila v hotel »Stadt Wien«. Baronu so morali rano na glavi šivati, cela obleka je bila s krvjo polita, na roki je imel oteklino veliko kakor pest. Kakšen pojem je pač moral dobiti gospod baron Lenkh o nemški »kulturi«! Neki nemški železničar se je pripeljal v Celje k pogrebu nekega sorodnika in tudi njega so nabili, tako da ga je moral železniški zdravnik obvezati. Skozi razgrajajočo dru-hal je nato mogel priti le na ta način, da je nesel rakev, ki jo je s seboj pripeljal. š Ptujski Ornig in dr. »obsojeni na smrt«. Nemški listi priobčujejo z vso resnostjo »smrtno obsodbo«, češ, da jo je izreklo »anarhično društvo v Trstu« dne 14. pr. mes. nad Ornigom in Plahkim iz Ptuja in Wastianom iz Maribora. Razlogi te obsodbe baje izvajajo, da si imenovani prizadevajo, da bi zasužnjili druge narode, vsled česar se jih mora tekom dveh mesecev uničiti. Obenem pravi »obsodba«, da bo »društvo za varstvo narodnih pravic« obsodilo na smrt vse, ki se bodo ogrevali za vsenemštvo na tak način, kakor 12. in 13. pr. mes. v Ptuju. — Hudomužnež, ki si je dovolil s pangermanskimi mogotci to šalo, si pač ni mislil, da bo ta šala krožila po vseh nemških listih. š Slovencem, ki mislijo obiskati graš-ki jesenski sejem (Herbstmesse), sledeče, da se bodo znali ravnati: Pretočeni teden je obiskalo pet srbskih visokošolcev semenj. Ker so se pogovarjali srbsko med seboj, jih je nekdo nahrulil z .AVindische Hunde«. Policaj, na katerega so se obrnili, da naj intervenira, jih ie aretiral in peljal na komisarijat, kjer je moral vsak 10 kron globe plačati. Pri aretaciji je bila jedneinu izmed njih izmaknjena s srebrom okovana palica, vredna 15 K. Ko se je zaradi tega obrnil na policaja, mu je rekel: >Bern šon morgn kriegn«. Da je šla za vselej k vragu, se razume samo po sebi. š Mariborski občinski svet je v svoji včerajšnji seji sklenil resolucijo, v kateri izreka sožalje ljubljanskim Nemcem, taji zvezo med ptujskimi in ljubljanskimi dogodki in zahteva od vlade, da da ljubljanskim Nemcem popolno zadoščenje in jih popolnoma odškoduje. Nadalje se je po-vdarilo.da se mariborski župan blagoslov-Ijenja slovenskoklerikalne učiteljiščnice šolskih sester ni udeležil kot župan, marveč kot zasebnik. Ni več vredno, kot da se zabeleži. š Bojkot proti podiraženetnu pivu na Štajerskem nadaljujejo. Na graškem jesenskem semnju nosijo na drogovih okolu lepake, ki pozivajo, naj občinstvo ne pije piva. Zvečer hodijo okolu delavci s trans-parentnimi cilindri, na katerih je napisano: Ne pijte piva! — Manjše pivovarne vsled tolikega bojkota že nekaj tednov več ne varijo piva. Pivovarne imajo že sedaj nad 800.000 kron škode. š Očima ubil. V Globokem pri Brežicah je bil v rodbini Pšeničnik že dolgo časa spor, ker je Marija Pšeničnik se omožila z bratom svojega pokojnega moža. Te dni je 181etni sin Marije Pšeničnik svojega očima ubil. Ubijalca so zaprli. š Celjski župan odstopil. Celjski župan dr. Jabornegg je odstopil zaradi zadnjih dogodkov. Goditi se morajo zares lepe reči, da vse beži. izpred sodltfo. Ljubljanske demonstracije pred sodiščem. Tudi pred okrajnim sodiščem so se pričele obravnave radi demonstracij v Ljubljani. Danes sta se vršili naslednji obravnavi: Jožef K u n s 11 e r, kovač v Ljubljani, rojen 1. 1870., pristojen v Ljubljano, je bil aretovan 20. m. m.. Orožniška ovadba navaja, da je bil Kunstler aretovan, ker je ekscediral in se vtikal v uradno poslovanje z besedami: Jaz, ker davek plačam, pa bi se moral odstraniti. Ker se opetova-nim pozivom ni pokoril, je bil aretovan. Kunstler izpove: Nisem se udeležil nobene demonstracije. V nedeljo sem se ob 9. zvečer pripeljal iz Litije v Ljubljano. Hotel sem iti po Dunajski cesti, potem po Dalmatinovih ulicah domov. A bilo je vse zastraženo s kordoni. Vprašal iiliov po K 5 80 in čez 5000 klot>nl*ov iti kap ocl 1 K iniprej. Priloga 225, fttcir. »Slovenca" dn6 I. oktobra 1008. Na jubilejno sadno In grozdno razstavo. V soboto, 3. oktobra se otvori ob 11. dopoldne sadna in grozdna razstava, ki jo priredi novomeška kmetijska podružnica v prostorih kmetijske šole na Ormu. la razstava, ki bo trajala tri dni, ima za naše razmere važen pomen, da je želeti najmnogoštevilnejše udeležbe vseh, ki se zanimajo za napredek naše sadjereje in še posebej za napredek in razvoj naše sadne trgovine. Razstava ima pred vsem namen sadnega semnja in sicer za namizno sadje. Zato se bo razstavljeno sadje prodajalo na drobno in na debelo. Razstava bo na ta način nudila vsakemu najugodnejšo priliko za nakup lepega in dobrega sadja. Opozorimo na to zlasti vse sadne trgovce, pa tudi vse druge interesente, ki želijo kupiti kaj, sadja za zimo. Razstava ima biti na tudi podučna in ima pokazati našim sadjerejcem, kako je treba dandalnes namizno sadje pravilno vkladati in razpošiljati, da se vstreže vsem zahtevam sadne trgovine. Na razstavi bo videti sadje vloženo v zabojčke, košare, večje m manjše zaboje in v sadne sodčke. Razstava nam ima pa tudi še marsikaj drugega pokazati, kar je važno za napredek naše sadjereje. Na razstavi se imamo prepričati, za koliko smo v sadjereji napredovali v zadnjih dvajsetih lotili, dalje, kako se sponašajo novo priporočene sadne vrste in koliko so vredne za povzdigo dolenjskega sadjarstva. Da se to vprašanje pojasni na vse strani, se priredi povodom razstave tudi sadjarski tečaj, ki se vrši v nedeljo, dne 4. oktobra in pri katerem se bo obravnavalo tudi o vprašanju, kako bi bilo zadružnim potom izkoriščati in prodajati sadje. Kmetijska podružnica je storila vse, da bo razstava vstregla svojemu namenu. Sedaj je na nas ležeče, da jo pridno ob-'skujeino in pokupimo razstavljeno sadje in grozdje. Želeti pa je tudi mnogoštevilne udeležbe pri sadjarskem tečaju. Znanost In umetnost. * Slovensko gledališče. — Jutri, v petek se igra prvič Paultonova angleška burka »Nioba«. Glavne uloge igrajo ga. Borštnikova in g. Dragutinovič ter gosp. Nučič. — V nedeljo popoludne ob 3. uri je ljudska predstava ob znižanih cenah, ter sc; po desetih letih igra iznova slavna, plemenitih tendenc polna, romantična igra Raimundova »Zapravljivec«. — V nedeljo zvečer se uprizori prvič na sloven-sem odru najnovejša Puccinijeva opera »Madame Butterfly« ki je dosegla lani na Dunaju, v Pragi in na vseh večjih odrih vsled svoje sugestivne, originalne, občutja bogate glasbe neobičajen uspeh. Vsebina je sledeča: Američanski lajtenant Pinker-ton se v japonskem Nagasaky poroči civilno z Japonko Cho-cho-san. Lajtnata veže na ubogo dekle le strast in pustiti jo hoče, ko se je naveliča. V Ameriki ima namreč Pinkerton že drugo, bogato nevesto. Toda Cho - cho - san, zvana Butter-fly (metuljček), ima rada Pinkertona z vso dušo, pošteno in resnično. Po preteku nekaj mesecev Pinkerton zapusti svojo Butterfly in odplove domov v Ameriko, kjer se poroči s Katinko, svojo pravo nevesto. Tri leta čaka Butterfly zvesto in trdno verujoča v svojega moža. Vzlic bedi mu ostane zvesta, ter pošteno preživlja sebe in otroka, ki mu je Pinkerton oče. Naenkrat se pripelje na svoji ladji Pinkerton in ž njim žena Katinka. Dospela sta na Japonsko, da vzameta seboj otroka. Butterfly ne ugovarja, izroči svojega sinčka ter se usmrti. Naslovno ulogo poje ga. Lili Nordgartova, Pinkertona g. Al. Fiala, konzula Sharplessa g. Bogdan pl. Vulakovič. Sodeluje vse operno osobje ter koncertni orkester »Glasbene Matice«. Za opero so se napravile nove kulise in novi kostumi. * Večna molitev, z velikim tiskom. Ta molitvenik, ki je med slovenskim ljudstvom razširjen v mnogo tisoč izvodih, prevzame »Katoliška Bukvama« v Ljubljani v svojo zalogo in bo osmi natis izdala s prav debelimi črkami. Dotiskan bo osmi natis, če se ne pojavijo nepričakovane zapreke, do Božiča. Molitvenik bo obsegal tudi z velikim tiskom vse molitvene ure in poleg tega tudi najpotrebnejše mašne in druge molitve. Cena bo nekaj višja, kakor dosedaj, ker bo tudi število strani zelo narastlo. S to izdajo bo ča-stivcem presv. Rešnjega Telesa posebno ustreženo. * Slike naših mož, Vodnika, Slomše-ka, Prešerna in Gregorčiča v barvah in krasnem okvirju je ravnokar založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Cena za vsak portret v okvirju 7 K 60 vinarjev. Velikost slik z okvirjem vred 24 X 20 cm. Proda se popolnoma nerabljen najnovejši natis Herderjevega leksi-ka (8 vezanih zvezkov) za 98 kron. — Leksikon je popolnoma nov; iz prijaznosti posreduje pri prodaji »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Podpore gasilnim društvom. Deželni odbor kranjski je podelil iz stražno-gasilnega zaklada za I. 1908 podpore nastopnim gasilnim društvom: Ljubljana 800 K; Begunje, Bled, Belacerkev, Bohinjska Bela, Dobliče, Spodnja Idrija, Ilirska Bistrica Kašelj, Postojna, Stožice, Škofja Loka, Škofljica, Trzin, Vavtavas, Velika Loka, Vodice in Vrhnika po 200 K; Dravlje, Kropa, Ljubno, Mirnapeč, Pod-peč, Ribno, Rudolfovo, Sora, Stob, Stude-no, Zgornja Šiška, Št. Peter pri Rudolfo-vem, Št. Vid nad Ljubljano, Tacen, Tomi-šelj, Vinica, Vižmarje in Zabnica po 160 K; Breznica, Cirklje, Dobrepolje, Dol, Dolenja vas pri Ribnici, Gameljni, Gorje, Horjul, Hotederšica, Hruševje, Ježica, Kamna-gorica, Komenda, Kostanjevica, Ledine, Moravče, Pirniče, Polhovgradec, Pred-oslje, Radovljica, Razdrto, Ribnica, Rovte, Semič, Slavina, Sodražica. Stara Loka, Stari trg pri Rakeku, Stražiše, Studenec, Zgornji, Sv. Križ, Šenčur, Vače, Vič-Glin-ce, Verbljene, Zagorje, Ziri in Štefanja vas po 120 K; Bizovik, Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Črni vrh, Črnomelj, Do-bračeva, Dolenja vas pri Cerknici, Dolsko, Godovič, Hrušica, Idrija, Koroška Bela, Krka, Krško, Leše, Litija, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Mengeš, Mokronog, Moste, Mošnje, Motnik, Orehovica, Pijava gorica. Planina, Poljane, Preddvor, Rateče, Senožeče, Sorica, Srednja vas, Sv. Gregor, Spodnja Šiška, Škocijan, Šmarje, Šmartno pri Litiji, Št. Jurij pri Grosupljem, Št. Rupert, Št. Vid nad Vipavo, Trata, Trebnje, Vrd, Višnjagora, Voglje in Železniki po 80 K; skupno 15.600 K. Ni (ran». «•) r«NM, fetigst* Datira*«* ftavnl cenik i nad 300« ilikacil v«eh »r«' ■Ikelaatilb, arebrnih Id zlatih pr, kakarta« teih vrat sotldnlb zlatniu ta arebrnlo, benega *r«d|a, fcktenega In atnjalcga {>!•?*• p« livlrnlb tevarnliklb ceoab NI kri Himl. ua......S ivlc. hWr. „Roak»pf" pa! mi . ,, » — reglstr, „Adl«r Hoekap4 olkil remont a aldr....... „ fr • O.ldln r«m. b.-« ,,Lhm", a dv«tntm plalčem....... v«sm tj«. ..Olorftr* . „ &•«» „ „ „ <£vo|nl pl«4i . . „ it „ sklep. Mililo t rfnčk.* *« Hi k.rab., IS gr tcikt . . „ < «1 »«»4 »r« »4Und. t „Lo«e" liol*«|en HV?' , v*«:m*im 5 s 58, budilka K 3 ««.v,>VJelw wj K 1-40. ju m ttateki ri*! faraonu v-*-!, oM denar ttixa}t tram, > i*fia> na^nN/jei« ga are >l»iaa« K©n«isd, 4 g* j«« »^'oinli v Moata (Br8x) ČeSk*. ?!»!* I—« 2238 6 foton Sare ljubljana, JV. Petra cesta št 8 priporoča v lastni šivalnici izdelano —- perilo — 3a otrobe, gospe in gospode. 2a izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in $ i/ona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d. tfakor znano le dobro blago in zelo primerne cene. J\Zaročila za venkaj točno in zanesljivo. Opozorim na razstavljeno parilo v „Jta-rodnem domu". 8 B s A.nton Krejči Ljubljana, Wolfove ulice štev. 5. priporoča svojo bogato zalogo najmodernejše in najfinejše koiuhovine klobukov m čepic. Prevzame tudi vsa'v to stroko spad^oča —- popravila proti najnižji ceni. —_ Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine ln jih najbolje plačuje. Blago ln cene solidne. 2540 , Lovski pes velik, dolgodlak, z dolgim repom, rujavo-rumeno tigrast, s znamko 737, se je 28 septembra zatekel. Odda naj se proti plačilu na Sv. Petra cesti št 47, I. nadstr. desno, v Ljubljani. 2527 3-1 Razpisuje se »lužba orsanistu in (erMIm na Prežganjem pri Litiji. Plača do 650 K, stanovanje in drva. Nastop začetkom novembra. 2531 2—1 Klavir! še dobro ohranjen, prod« se za 50 K na sv. Petra cesti št. 62 I. na ist. Mošt iz belega moškata, belega in rdečega grozdja, izdelujemo in prešamo komisijskim potom na račun naročnikov. Izvršujemo naročila pa tudi na svoj račun, vse po ugodnih cenah. Takisto se priporočamo v nakup novega vinskega žganja. Podrobneja pojasnila daje vinska veletrgovina tvrdka 2261 12—8 Rocco, Ferlan in drug Rovinj, Istra. Iščem 2 l(elar$^a m 31;©-: učence : vstop takoj pod ugodnimi pogoji, ponudbe naravnost na Franceta Stare izdelo-vatelja vozov v Kamniku. 2532 3-1 Me sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni FRAN CASCIO 2546 Šelenburgove ulice št. 6. 8—1 Hiša z malo trgovino v Novem Vodmatu pri glavni cesti se po ugodni ceni takoj proda. Več se izve v uprav. »Slovenca«. 2544 4~i m * % % P 2541 se takoj 3—1 Več se poizve na Martinovi cesti št. 38. W Naznanilo s katerim se naznani, da je Tomaž Mežik masžr in rezalec kurjih očes zopet v Ljubljani in se priporoča časti-temu občinstvu za masiranje in rezanje kurjih očes doma in izven doma. Dopisnica zadostuje. — Naslov: Šiška, Ce-2548 Iovška cesta 117. 3-1 l >WB*X>! M SS « n Lud. Černe zlatar, trgovec z urami ter za-: prlseženl sodnljskl cenilec. : Ljubljana, Wolfove ul. št. 3. priporoča svojo izborno zalogo brT-lantnega, zlatega in srebrnega blaga ter raznovrstnih ur. 2545 13—1. Lastna delavnica za popravila in nova dela. Cene najnižje. Postrežba točna. Svoji k svojim! "SS i?: P s* li n s? n 38 S3 n » M Razpisuje se služba organlsta in cerkovnika ■<* Pliberku. Prednost imajo samci. Nastop lahko 15. oktobra. 2557 3-1 Mestni župni urad Pliberk na Korošken. Razglas Dobava kruha za prisiljence v Ljubljani od 1. januarja 1909. naprej se po naročilu deželnega odbora kranjskega z dne 28. avgusta 1908, št. 111Č3, vnovič razpiše, in sicer: 1. dobavo na leto okroglo 100.000 komadov soržnega kruha, narejenega iz pšenične moke št. 0, napol iz ržene moke št. 2. in 2. dobavo belega kruha za bolnike, za poboljšek prisiljencev in za cmoke. Ponudbeni pogoji so v vodstveni pisarni na ogled, ter je v ponudbi izjaviti, da se ponudnik podvrže tem pogojem. Cene je nastaviti za vsako vrsto kruha posebej, in sicer za soržni kruh od komada, za beli pa od kilograma. Z zdražiteljem dobave sklepa vodstvo prisilne delavnice običajno pogodbo, katere veljava je odvisna od potrdila deželnega odbora. Postavno kolekovane ponudbe in po en vzorec dobavnega kruha je vložiti do 3«. oktobra 1908 pri vodstvu deftelne prisilne delavnice. V Ljubljani, 28. septembra 1908 . 2551 2-1 i f Spljotu. j JaSftčAika glavnioa I I I K 2,000.000. I I ljubljanska kreditna banka i Ljubljani, t in na teko6i račun t« pr- 4Vlo. -m 't Stritarjev« ulice itev. 2 sprejem« vloga na knjižica in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge pc Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrs* po kulantnem kurzu. FodiPuftniioa g t Ceiovou, g I RKazttrvai ffanrf 0 » "i c W 900,000. t > I Delniška, družba, združenih pivovaren Žalec in Laško pFipOFOCa «-W€BIkIiopilo pi vo. Špecialiteta: „Salvaior" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). Pošiljatve na dom sprejema restavrater » Narodnega doma" fl. Kržišnlk. (Telefon št. 82.) b > pb' - Opreme za neveste in novorojenčke — domačega izdelka, = M. ALEŠOVEC priporoča najtopleje. Priporoča pa tudi vse drugo perilo za gospe in gospode po jako nizki ceni in najfinejše izvršena. — Učenke v pouk zamcrejo vstopiti vsak dan. Prvo ufllKče za izdelovanje perila uumionn, Eiizouetnn cesta 6. Št. 204/pr. Sekundarske službe v deželni bolnici v Ljubljani je popolniti 3 mesta sekundarjev in sicer 2 mesti takoj, eno mesto pa s 1. januarjem 1909! Z vsako teh služb je; združena letna plača 1200 K in 20% draginjska doklada. Poleg tega uživa vsak sekundarij prosto stanovanje in prosto hrano v deželni bolnišnici po 1. razredu ali eventualno mesto hrane relutum v letnem znesku 800 K. Sekundarij ne sme biti oženjen, ne sme izvrševati zunanje privatne prakse ter mora stanovati v deželni bolnici. Prosilci za eno razpisanih mest predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o doktoratu medicine, o eventualnem dozdanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do 20. oktobra 1908 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. U slučaju pomanjkanja prosilcev z znanjem slovenščine sprejme se tudi take, ki so zmožni kakega drugega slovanskega jezika poleg nemščine. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 29. septembra 1908 . 2424 3 1 prva boroveljsHa tovarna ®r@žta peter Vfernig c. kr. dvorni Izdelovalec orožja. Bpužba z omejenim jamstvom. Borovlje, Koroško« Ceniki zastonj in franko. Izumitelj in izdelovalec triumpf-rifled pušk in Wernig - universal pušk • • • *i • • • n • % # nrosMnrBKO.':: is m u.;. z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-kosljivimi vijali (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najUborneJše Izdelke kakor trooevke, lahke kot pero, odi. ri-»anioe fstuce), dvocevne risanice (Bock-gevvehr), puške za streljanje v tarčo (Btlchsenllinten), Mttnnlicherjev® sohon-auske risanioe, kakor tudi Wernig®ve Otvoritev trgovine. Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem v popolnoma prenovljenih prostorih v hiši gospe i. KoSBčekj FHorsjanske ulioe 17 otnoril 261 m. trgovino s špecerijskim in ----mešanim blnsom. ===== Slavno občinstvo zagotavljam, da bodem vodil trgovino na najsolidnejši podlagi, ter se bodem potrudil vedno s svežim ter z nizkimi cenami v vsakem oziru kar najbolje postreči. — Priporočaje se za obilni ■ Hir»B#3fcB* obisk beležim z odličnim spoštovanjem DUI««flK « Zabavne vožnje po morju s „Thalia(c- parnikom avstr. Lloyda v Trstu V združeno z zabavnim in poučnim potovanjem za častnike, fz Trsta med A' 8. In 29. oktobrom čez Krf, Malta, Tunis( Alžfer, Tonger, Gibraltar, Cagliari, Neapel, Trst. Prospekti in priglasila pri tnejnar. transp. družbi iih Dunaju 1., Walfischgasse 15, in pri glavni agenturi avstr. Lloyda, Dunaj I., Karntnerring 6. VI Zdravniško nau&no potovanje med 10. novembrom in 4. do-cembrom 1908 po Adriji, katero priredi »Zveza zdravnikov v Karlovih varih'. Priglasila sprejema dr. Hugon Stark, Karlovi vari. Prospekti pri glavnem zastopstvu avstrijskega Lloyda na Dunaju I., KSrntnerring 6. Najbolj varno naložen denar! Stanje hranil, vlog: nad 26 milijonov kron. r k JL Rezervni zaklad: nad 900.000 kron. lllillllffiill č eterooevke i. t d. Mestni! hranilnica IIubllansKa v m Mit i Prešernovih ulicah it. 3, poprej na Mestnem t«*gu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, sve-doči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 2425 2 Denarne uioge se sprejemalo tudi po poŠti ln potom c kr. poštne hranilnice. Hranilne knjižice se sprejemajo Isoi gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje. m ru.maiHj n, Jto».- thSfc n>% fiJta CMale» Kw»M (tantiMuh WOl»s, u- «w.> iftieor. t« ' JttorcN. M»J»Jmi»S«« !ia Dnnssjff i. , n. jr*[)»Mtit«« t, m. Oae*fgo«» i (•J«»i m. il» «; n»li!fa««t t>, >> Uhfa&raeaMoliaiiii t* «. IS?, IX. AJtrilliroei« SS » Kil. 0»4't*Ke» «o«»M». (i,- vik. Ksi>iiiiiii>t_ _ %«B|alMl6Hft fJilnlika družb« « 180 H E K () IJ BtmaJ, l.< WoUMfllt i fc^itsil K 90,000.009. K»M»« W 9,099.99» kajkiaimitiatjj6i m vuob vrst rent, državaih papirjev, akcij, prioritet, matavnlc, raHSr U.vU. vjiat ln deauji m in eskomptir^isje -*m mUivsdc Js oMJged}, ni-sCt; 1» kupoitaD. -----——»imamniMlM