Nenavadna zgodba o »vzhodni telefonski invaziji«, ki je repentabrsko občino (v imeniku) spremenila v pravi Babilon ^7 Travnik bo dokončan do junija, goriške trgovce skrbi predor Bombi Andrea Massi, trener Tine Maze: »Izjava o tretji kolajni ni bila prenagla. To so bili cilji, ki smo si jih zastavili.« /^18 Primorski SREDA, 3. MARCA 2010 Št. 52 (19.759) leto LXVI. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ste dobili milijon, niste zadovoljni? Dušan Udovič Pravzaprav se človeku upira ponovno pisanje o tem denarju. Prej v zakonu določenem, potem zreduciranem, nakar vrnjenem, pa zopet od-ščipnjenem, potem po mesecih pritiskov spet vključenem v proračun. Najdejo se tudi takšni ljudje, ki na ta račun zbijajo bedaste šale in ironizirajo čez manjšino, ki da je v odnosu do vlade postala prosjak. V resnici se ni kaj šaliti. Dve leti guncanja in sprenevedanja, ki ju je okrog v zaščitnem zakonu odrejenega financiranja uprizorila država, dejansko pomeni poigravanje z usodami ljudi in institucij. Na to temo pa se je treba vrniti, da se razblinijo napačne interpretacije in pav-šalnosti, ki se te dni širijo v javnosti. »Dobili ste denar, problemi so rešeni, ali niste zadovoljni«? Podoben refren je slišati malodane na vsakem vogalu. Resnica je precej drugačna, vrnjeni milijon je dejansko doza kisika za sprotno rabo, vsekakor pomembna, še zdaleč pa ne odrešujoča. Ker je spomin v povprečju kratek, je vredno nekaj dejstev osvežiti. Začnimo pri sebi, da ne bomo, nepoklicani prestopali v tuje zelnike. V proračun vrnjena postavka za Primorski dnevnik pomeni, da bo izguba manjša, kot je bila predvidena, kljub temu pa bo še vedno pomembna, kajti fiziološkega višanja stroškov za izdajanje časopisa po dvajsetih letih nespremenjenega državnega prispevka tudi denar iz vrnjenega milijona ne more pokriti. Nadalje je z večnamenskim dekretom šel skozi tudi ukrep financiranja časopisov po zakonu o založništvu. Tudi tu se ni česa veseliti, kajti edina gotovost za naš dnevnik je (če se seveda medtem ne bo kaj spremenilo), da bo dobil v celoti izplačan prispevek za leto 2009. Za tekoče leto 2010, v katerem sedaj dnevno izhajamo in oblikujemo bilanco, pa ni nobene garancije, da ob prihodnjih letih ne govorimo. To je dejansko stanje, ki založbo Primorskega dnevnika sili v boleče ukrepe omejevanja stroškov, kar se bo neizbežno poznalo na kakovosti in obsegu časopisa. Probleme imajo tudi druge pomembne manjšinske institucije, ki so ali bodo v kratkem prav tako prisiljene ukrepati. Treba je vedeti, da so zadovoljive rešitve daleč, zanje se bo treba še pošteno potruditi. ljubljana - V državnem zboru sinoči razprava do poznih nočnih ur Ustavna obtožba zoper predsednika brez možnosti Türk: Obtožba pravno neutemeljena in moralno nesprejemljiva ukve - V obnovljeni nekdanji vaški mlekarni Kanalski Dan kulture v znamenju sožitja narodov UKVE - Z zelo prisrčnim in kvalitetnim nastopom učencev ukovske osnovne šole, slušateljev izbirnih tečajev slovenščine, ki jih prireja slovensko kulturno središče Planika in gojencev glasbene šole Glasbene matice so konec prejšnjega tedna praznovali dan slovenske kulture tudi v Kanalski dolini. Prireditev je bila kot običajno priložnost za predstavitev dela in uspehov središča Planike in Glasbene matice, kot je v imenu prirediteljev po- udaril Rudi Bartaloth, letos pa je bila prelomna in priložnost za praznovanje celotne skupnost. Prireditev se je namreč odvijala v prostorih bivše mlekarne, ki bo poslej kulturni center. Na 3. strani LJUBLJANA - Predlog ustavne obtožbe, ki so ga zaradi podelitve odlikovanja Tomažu Ertlu sprožili poslanci SDS in SLS, je po besedah predsednika republike Danila Türka pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv. Zato je njegovim avtorjem predlagal, da ga umaknejo, v nasprotnem primeru pa naj ga DZ »energično in jasno zavrne«.Predsed-nik Türk je na včerajšnji seji DZ, na kateri so poslanci odločali, ali ga bodo obtožili pred ustavnim sodiščem, zavrnil vse očitke iz predlagane ustavne obtožbe. Na 2. strani Spori v deželni Demokratski stranki Na 2. strani Barkovlje: odgovor 14 mesecev pozneje Na 3. strani Februarja se je inflacija spet ohladila Na 4. strani O vlogi revije Zaliv 20 let pozneje Na 9. strani V Gorici bodo sodili zdravnikoma Na 15. strani ITALIJA - Volitve Desna sredina v Laciju tvega izpad iz tekme RIM - Desna sredina se je hudo spotaknila ob predložitvi kandidatnih list za deželne volitve, ki bodo konec meseca. Na težave je naletela v Lombardiji, kjer bi iz volilne naveze predsedniškega kandidata Roberta Formigonija lahko izpadla ena izmed kandidatnih list. A pravi kaos je nastal v Laciju, kjer predsedniška kandidatka Renata Polverini ta hip celo tvega, da sploh ne bo prisotna na glasovnici. Volilni urad je namreč včeraj zavrnil celo njen predsedniški seznam, ker ni bil opremljen s podpisom enega izmed predstavnikov liste. Kaže, da so v ozadju teh težav tudi politična razhajanja znotraj Ljudstva svobode. Na 6. strani NA GORIŠKEM Zadovoljni z vpisi v vrtce in osnovne šole GORICA - Ravnateljici Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici Elizabeta Kovic in Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček sta s podatki o vpisih za šolsko leto 2010/2011, ki so jih na tajništvih zbrali do 27. februarja, v glavnem zadovoljni. V slovenskih vrtcih goriške in doberdobske večstopenjske šole bo sicer v prihodnjem šolskem letu nekaj manj otrok kot danes, po drugi strani pa se bo rahlo povišalo skupno število učencev v slovenskih osnovnih šolah. Na 14. strani a «riti predstavlja 'Cl HlWJ THE F UU. IM0NTY 2 Sreda, 3. marca 2010 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Sinoči do poznih nočnih ur burna razprava v slovenskem državnem zboru Danilo Türk z odločnimi besedami zavrnil poskus ustavne obtožbe Ob zapiranju redakcije še ni prišlo do glasovanja - Obtožba brez možnosti, da bi bila izglasovana LJUBLANA - Poslanke in poslanci v državnem zboru so sinoči do pozne ure še vedno razpravljali o predlogu ustavne obtožbe predsednika države Danila Türka, ki sta jo v državni zbor vložili poslanski skupini SDS in SLS. Predlog ustavne obtožbe, ki so ga zaradi podelitve odlikovanja Tomažu Ertlu sprožili poslanci SDS in SLS, je po besedah predsednika republike Danila Türka pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv. Zato je njegovim avtorjem predlagal, da ga umaknejo, v nasprotnem primeru pa naj ga DZ »energično in jasno zavrne«.Predsednik Türk je na včerajšnji seji DZ, na kateri so poslanci odločali, ali ga bodo obtožili pred ustavnim sodiščem, zavrnil vse očitke iz predlagane ustavne obtožbe. Znova je pojasnil, da je nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu, skupaj z Tomažem Časom in Leopoldom Jesenkom, podelil srebrni red za zasluge za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije v času akcije Sever. »Poudarjam, v času akcije Sever, to je poleti in jeseni leta 1989, ne prej ne pozneje, in torej nikakor za njihovo celotno delovanje pri opravljanju dolžnosti v času pred demokratično preobrazbo Slovenije,« je dejal. Spomnil je, da so omenjena odlikovanja predlagali v združenju Sever, sam pa se je za podelitev odločil po temeljitem premisleku. Kot pravi, je pri tem upošteval zgodovinski pomen akcije Sever, s katero je slovenska milica zavarovala Slovenijo in človekove pravice njenih ljudi pred enim največjih ogrožanj v naši novejši zgodovini. Türk tudi meni, da je predlog ustavne obtožbe tudi pravno nevzdržen, saj ne vsebuje nobenega argumenta o kršitvi ustave. »Ne zadošča reči, katera ustavna določba naj bi bila domnevno prekršena. Povedati je treba, katera zapoved ali prepoved je bila konkretno prekršena in kako, s katerim dejanjem naj bi to bilo storjeno,« opozarja Türk in dodaja, da v predlogu ustavne obtožne ne najdemo nič od tega. Predsednik je spomnil, da mu predlagatelji očitajo kršenje kar 34 členov ustave. »Že najbolj preprosta logika nam pove, da z enim samim dejanjem tega ni mogoče storiti,« je opozoril Türk. Poudaril je tudi, da predlagatelji nikjer ne očitajo konkretnega protipravnega dejanja predsedniku republike. »V kolikor so bila očitana dejanja nekoč storjena, so jih storili drugi ljudje, za dejanja katerih aktualni predsednik ne more biti odgovoren,« je še dejal. Tudi po več urah razprave so poslanci koalicije na eni in predlagatelji obtožbe na Predsednik Danilo Türk je včeraj govoril v slovenskem parlamentu sta drugi strani ostali na nasprotnih bregovih.V splošni razpravi po predstavitvi stališč poslanskih skupin je predsednik SDS Janez Janša zavrnil trditve nekaterih poslancev koalicije, da v predlogu za ustavno obtožbo niso predložili nobenih dokazov za kršenje ustave. Takšne navedbe so po njegovem «smešne in nevredne komentarja», saj so predlogu predložili 20 prilog. Ponovno je tudi zavrnil navedbe predsednika države, da je odlikovanje Ertla predlagalo Združenje Sever. Kot je dejal, združenje formalnega predloga ni dalo, prav tako pa o njem ni razpravljalo. Med razlogi, zakaj si Tomaž Ertl ne zasluži odlikovanja, je navedel, da je Ertl kot takratni republiški sekretar za notranje zadeve zamolčal podatek, da bo Teritorialna obramba razorožena. «Ali je zamolčanje tega podatka prispevek k osamosvojitvi Slovenije, za kar je bil Ertl odlikovan, ali narodna veleizdaja,» se je vprašal. Po njegovem tudi ne držijo navedbe, da predsedniku ne očitajo nič konkretnega: «Očitamo mu neposredno kršitev 34. člena ustave, ki zagotavlja pravico do osebnega dostojanstva, in posredno kršitev več ostalih členov.» Darja Lavtižar Bebler (SD) je predlog ustavne obtožbe, enako kot še nekaj poslancev koalicije, ocenila kot pravno skrpucalo, ki ne bo padlo na plodna tla. «Očitno je namreč namen obtožbe zgolj doseči določen politični cilj. Namen torej posvečuje sredstva,» je dejala. Žalostno se ji tudi zdi, da v DZ zapravljajo čas za diskreditacijo po- litičnih nasprotnikov, namesto da bi se ukvarjali z bolj pomembnimi vprašanji. Po mnenju Majde Potrate (SD) je predlog pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv, očitno pri njem pa je«tudi nespoštovanje institucije predsednika države». «Če bi šlo samo za ne-spoštovanje, bi morebiti to bilo mogoče pripisati slabi vzgoji in ne obvladovanju bon-tona. Gre pa za nekaj drugega, gre za načr- BRUSELJ - Z objavo v uradnem listu Prekmurska gibanica zaščitena na ravni EU LJUBLJANA - Po idrijskih žlikrofih je sedaj zajamčena tradicionalna posebnost v EU tudi prekmurska gibanica. To pomeni, da sta na evropski ravni zaščitena njena receptura in tradicionalni način priprave, proizvodnja pa geografsko ni omejena. Informacija o zaščiti slaščice iz Prekmurja je bila včeraj objavljena v Uradnem listu EU. Prekmurska gibanica se tako pridružuje že dvema zaščitenima slovenskima proizvodoma na evropski ravni. Poleg idrijskih žlikrofov je namreč zaščiteno tudi ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, ki pa je registrirano kot zaščitena označba porekla. Registracija proizvoda pri Evropski komisiji pomeni, da je ime proizvoda na območju EU zaščiteno pred potvorbami, zlorabami, posnemanjem in drugimi praksami, ki lahko zavajajo odjemalce. V Uradnem listu EU so bile do sedaj objavljene tudi že vloge za zaščiteno geografsko označbo štajerskega prekmurskega bučnega olja, kraškega pršuta in prleške tunke ter za zaščito belokranjske pogače z oznako zajamčene tradicionalne posebnosti. Na ravni EU obstajajo tri različne oznake za zaščito kmetijskih pridelkov in živil. Poleg označbe zajamčena tradicionalna posebnost sta to še označba porekla in geografska označba. Poleg tega obstaja še označba višje kakovosti za pridelke in živila, ki po svojih specifičnih lastnostih odstopajo od minimalne kakovosti istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil. (STA) DEMOKRATSKA STRANKA - Nerešeni problemi z mandati deželnih svetnikov Demokrati v FJK so končno dobili statut Tržačani in Slovenci »rešili« tajnico Serracchiani VIDEM - Demokratska stranka iz Furlanije-Julijske krajine je končno dobila statut, ki med drugim priznava aktivno in samostojno vlogo slovenske strankine komponente. Soočenje o statutu je bilo kar dolgo in zahtevno, strankina deželna »ustava« pa je na koncu doživela široko podporo vseh notranjih komponent. Do hudih političnih zapletov, ki bodo najbrž imeli posledice na notranja strankina ravnovesja, pa je prišlo pri členu, ki določa število mandatov deželnih svetnikov. Tajnica Debora Serracchiani, ki je bila neposredno izvoljena najprej na sekcijskih kongresih in nato še na notranjih primarnih volitvah, je od vsega začetka predlagala mejo dveh mandatov v skupščini FJK. »Deset let delovanja v deželnem parlamentu je čisto sprejemljivo obdobje, v katerem lahko narediš marsikaj koristnega. Tretji mandat oziroma 15 let v deželnem svetu pa bi ljudje upravičeno razumeli kot privilegij in navezanost na stolček in torej na oblast,« je večkrat ponavljala Ser- racchiani, ki je bila izvoljena v evropski parlament kot odraz novosti v Demokratski stranki. Vseeno pa ji ni uspelo, da bi mejo dveh deželnim mandatov vključila v statut, čeprav so se za to opredelile skoraj vse strankine sekcije v deželi. Proti omembi meje dveh mandatov v statutu se je opredelil dobršen del deželnih svetnikov Demokratske stranke. Prišlo je do notranjih premikov in novega zavezništva med furlanskimi pristaši tajniške kandidature Vincenza Martinesa in delom komponente, ki je podprla Deboro Serracchiani. Vodi jo načelnik deželne skupine Gianfranco Moretton, ki se je iz podpornika sedaj prelevil v političnega nasprotnika deželne tajnice. Ustvarila so se neke vrste nova prečna zavezništva, ki jih je obelodanila nedeljska strankina deželna skupščina, na kateri so odobrili statut DS. Za odobritev statuta je bilo potrebnih 81 glasov, ki jih Serracchiani zaradi spora o deželnih mandatih ni Debora Serracchiani kroma imela. Komponenta Martines-Moret-ton je namreč zagrozila, da ne bo prispevala svojih glasov za statut, kar bi pomenilo hud politični poraz za tajnico. Prišlo je do glasnih polemik, na koncu pa so sporni člen o mandatih črtali iz statuta z obvezo, da bodo o tem vpra- ten poizkus rušenja zaupanja v institut predsednika države», je dejala. Da ne gre za neposredno obtožbo predsednika države, ampak za obsodbo dejanje, ki ga je naredil, je ocenil Franc Puk-šič (SLS). Namen predloga ustavne obtožbe je po njegovem ta, da se kršitve človekovih pravic, storjene s strani Službe državne varnosti, ki ji je bil neposredno nadrejen Ertl, ne pozabijo in da do njih nikoli več ne pride. Ljubo Germič (LDS) mu je odgovoril, da se sam strinja, da se dogodki, iz katerih se je moč kaj naučiti, ne pozabijo, bi pa po njegovem vsi skupaj morali imeti toliko modrosti, da «se ne ukvarjamo z vprašanji, na katere ne moremo vplivati». Za Branka Grimsa (SDS) je podeljevanje odlikovanja vodji tajne politične policije izrecno uperjeno proti vrednotam, izraženim tako na referendumu za vstop v zvezo Nato kot na referendumu za vključite v EU. Za Franca Žnidaršiča (DeSUS) problem pri predlogu ustavne obtožbe ni predsednik države, ampak predlagatelji, ki ne spoštujejo predsednika države. Z obtožbo želijo predlagatelji po njegovem volivce prepričati, da je v državi vse narobe, skupaj s predsednikom države vred. Ob tem pa je še dejal: »Tisti, ki domovino ljubi, ne kaka po predsedniku države«. (STA) šanju še razpravljali. Statut je bil na koncu odobren z 86 glasovi. Z deželno tajnico so med burno debato na skupščini potegnili vsi slovenski člani deželnih vodstvenih organov, tudi tisti, ki so se svojčas opredelili za Martinesa in za državnega tajnika Pierluigija Bersanija (Serracchiani je bila na strani Daria Franceschinija). Novost je tudi v tem, da so se za mejo dveh mandatov in torej za deželno tajnico opredelili tudi tržaški predstavniki Martinesove-Bersanijeve naveze, med katere sodi tudi tržaški pokrajinski tajnik Roberto Cosolini. Izjemo predstavlja deželni svetnik Sergio Lupieri, ki je bil svojčas pristaš deželne tajnice in evropske poslanke, sedaj pa očitno ni več. Videmski podžupan Martines ugotavlja, da je deželna tajnica po nedeljski skupščini dejansko ostala brez večine v stranki. Serracchiani pa napoveduje, da ne bo odstopala od globoke notranje prenove, ki se je začela z lanskimi primarnimi volitvami. DEŽELA Ustavno sodišče: Tondo previden, Liga kritična TRST - Dežela bo ocenila razsodbo ustavnega sodišča in nato ukrepala. Tako predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo previdno komentira odločitev ministrskega sveta, da nekatere člene novega deželnega zakona o socialni in zdravstveni varnosti pošlje v presojo ustavnim sodnikom. Gre predvsem za člene, ki onemogočijo priseljencem, ki prebivajo v FJK manj kot tri leta, izkoriščanje nekaterih zdravstvenih in socialnih storitev. Sporne člene, ki so sestavni del deželnega finančnega zakona, je zahtevala Severna liga. Tondo pravi, da deželno zdravstvo v celoti financira deželna uprava, ki ima po njegovem spričo tega primarne pristojnosti na tem področju. S predsednikovimi previdnimi stališči ne soglaša Severna liga, katere predstavniki so zelo kritični do rimske vlade. Ligaši so vsekakor mnenja, da zakona v Rimu niso blokirali ministri iz vrst desne sredine, temveč tamkajšnji birokrati. Deželna tajnica Demokratske stranke Debora Ser-racchiani pa pravi, da je omenjeni deželni zakon rasistično obarvan in da predstavlja pravo sramoto za deželne institucije FJK. Serracchiani je tudi prepričana, da je Tondova desnosredinska koalicija v bistvu vseskozi politični talec Severne lige. Kultura: skupni napori deželnih uprav TRST - Italijanski severovzhod bi lahko leta 2019 deloval kot skupna prestolnica evropske kulture. To predlaga deželni svetnik UDC Edoardo Sas-co, ki poziva deželni parlament, da se opredeli o tem predlogu. Sasco je prepričan, da je predlog realističen in da bi ga morala Dežela FJK podpreti na državni in evropski ravni. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 3. marca 2010 3 UKVE - Prvič v obnovljenih prostorih bivše mlekarne, sedaj kulturnem središču Dan kulture v dolini sožitja različnih narodov Minister Žekš: Slovenija bo Slovencem v Kanalski dolini stala ob strani UKVE - Z zelo prisrčnim in kvalitetnim nastopom učencev ukovske osnovne šole, slušateljev izbirnih tečajev slovenščine, ki jih prireja slovensko kulturno središče Planika in gojencev glasbene šole Glasbene matice so v petek, 27. februarja, praznovali dan slovenske kulture tudi v Kanalski dolini. Prireditev je bila kot običajno priložnost za predstavitev dela in uspehov središča Planike in Glasbene matice, kot je v imenu prirediteljev poudaril Rudi Bartaloth, letos pa je bila prelomna in priložnost za praznovanje celotne skupnosti in to iz dveh glavnih razlogov. Slovenski kulturni praznik obeležujejo v Kanalski dolini že kakih dvajset let, prvič so tokrat na njem nastopili učenci osnovne šole iz Ukev, kjer letos imajo v vsakem razredu tedensko uro pouka slovenskega jezika. In delo učiteljice Alme Hlede - z njo na pobudo središča Planike sodeluje Eva Gregorčič - je bilo zelo uspešno, kot so malčki pokazali s pesmijo, plesom, igro in recitacijami. Pridni so bili tudi obiskovalci tečaja slovenščine v režiji Planike, ki delajo z učiteljico Katarino Kejžar. S slovenskim kulturnim praznikom, ki se je prvič odvijal v Ukvah, so tudi odprli obnovljene prostore bivše mlekarne sredi vasi, ki je last vaške skupnosti in kjer je nastalo kulturno središče, ki bo odslej dom za vsa vaška društva, tudi za slovensko središče Planika. Večji del sredstev za prenovo je zagotovila dežela Furlanija Julijska krajina v okviru poravnave škode po poplavi, ki je avgusta leta 2003 povzročila kraju ogromno škodo. Del sredstev je prispevala župnija Ukve preko Karitas, obnovo pa so zaključili s sredstvi, ki so jih za poplavljence darovali Slovenci v zamejstvu ter slovensko zunanje ministrstvo. Dvoranica v pritličju je bila pretesna, da bi sprejela vse udeležence, ponosne starše otrok, vaščane in seveda predstavnike inštitucij, od naborješkega in trbi-škega župana Aleksandra Omana in Renata Carlantonija do slovenskega ministra Boštjana Zekša in državnega sekretarja Borisa Jesiha. Prisotni so bili tudi predsednik SSO Drago Štoka, predsednica Glasbene matice Nataša Paulin, predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Luigia Negro, predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo in predsednik vaške skupnosti Daniel Zelloth. V svojem pozdravu je predsednik slovenskega kulturnega središča Rudi Bartaloth izpostavil delovanje središča na področju kulture, širjenja in uveljavljanja slovenskega knjižnega jezika ter prizadevanja za razvoj teritorija. Izpostavil je pomen pobud čezmejnega sodelovanja in prizadevanja za ustvarjanje skupnega slovenskega kulturnega prostora, zavzel pa se je tudi za vključevanje obmejnega prostora v evropske projekte in za enako dostojanstvo in enake možnosti razvoja za Slovence v Kanalski dolini. Vsem, ki so sodelovali na prireditvi ter vsem, ki so pomagali za odpravljanje posledic povodnji se je nato v dvojezičnem nagovoru zahvalil naborješki župan Aleksander Oman. Poudaril je vrednost trojezično-sti in še posebej pozitivno klimo, ki se je ustvarila v Kanalski dolini in jo je bilo zaznati tudi na kulturnem prazniku. Prirediteljem in nastopajočim je čestital tudi minister Boštjan Zekš, ki je tudi sam pohvalil duh tolerance, večje-zičnosti in multikulturnosti, ki jih je začutil, je dejal, v Kanalski dolini. Dobro je, da so zadnji hip v Rimu našli »izgubljeni« milijon evrov za slovensko manjšino, je dejal minister, a nerazumljivo je, da dve prijateljski državi zastrupljata ozračje za tako malo. Slovencem v Kanalski dolini je obljubil, da jim bo slovenska država stala ob strani. Slovenski kulturni praznik je bil priložnost, da sta minister Zekš in državni sekretar obiskala slovensko središče Planika, nato sta bila gosta župana Omana v Beneški palači v Nabor-jetu, na koncu pa sta se srečala tudi s predsednikom ukovske vaške skupnosti Danielom Zellothom. (nm) Na fotografiji desno pogled na del dvorane, levo spodaj Rudi Bartaloth med posegom, desno spodaj utrinek z nastopa šolarjev nm DEŽELNI SVET - Molinaro o »spornem« traku na šoli F. S. Finžgarja Zelo splošen in neprepričljiv odgovor 14 mesecev po dogodku v Barkovljah TRST - Na včerajšnji seji deželnega sveta sta bila slovenska deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič končno deležna odgovora na skupno interpelacijo, ki sta jo bila vložila decembra leta 2008. Takrat je tržaško javnost pretresla medijska afera o "slovenskem trobarvnem traku" na barkovljanski osnovni šoli Fran Saleški Finžgar. Deželna svetnika sta tedaj vložila interpelacijo o pomanjkljivem izvajanju deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine. Dejansko o zakonu, ki ureja na deželnem ozemlju predpise iz zakonov 482/1999 (zaščita jezikovnih manjšin) in 38/2001 (zaščita Slovencev) o razobešanju zastav in narodnih simbolov narodnih in jezikovnih skupnostih na javnih poslopjih Deželna svetnika sta izrecno spraševala ali Dežela nadzoruje, oz. izvaja nekakšne oblike monitoraže o izvajanju deželnega zakona za Slovence. In to prav v zvezi z izpostavljanjem zastav in praporov narodnih in jezikovnih skupnosti v naši deželi. Obenem sta zaprosila, da bi Dežela o vsebini zakona in predvidenih oblikah postopanja obvestila z okrožnico vse zainteresirane krajevne uprave. S posebnim ozirom na šole, ki so v prvi vrsti poklicane k posredovanju temeljev državljanske vzgoje in t.i. evropske naravnanosti Mimo tega, da sta svetnika od trenutka vložitve na odgovor morala počakati več kot 14 mesecev, je odbornik Roberto Molinaro (v resnici bi morala za to biti pristojna odbornica Federica Seganti) odgovoril, da Dežela ne izvaja nikakršne oblike nadzora oz. monitoraže nad izvajanjem deželnega zakona za Slovence. Pomanjkanje natančnejšega zakonskega določila o tem bi se lahko sprevrglo v arbitrarno nadziranje ali neutemeljeno vmešavanje v avtonomijo krajevnih ustanov, je poudaril Molinaro. Omenil je tudi, da omenjeni deželni zakon, glede na to, da ne predvideva nobene oblike sankcij, ne vsiljuje ničesar in pušča glede tega »Kam gre Italija?« zvečer na televiziji Slovenija LJUBLJANA - Nocojšnja oddaja Omizje na TV Slovenija bo posvečena položaju v Italiji v času vsestranske »vladavine« Silvia Berlusconija in njegovega medijskega imperija. Na okrogli mizi, ki jo bo vodila dopisnica RTV Slovenija iz Rima Mojca Širok, bodo sodelovali novinar Tone Hočevar, dopisnik časnika Delo iz Italije, goriški podjetnik Boris Peric, arhitekt Luka Skan-si, novinar deželnega sedeža RAI za FJK Ivo Jevnikar in zgodovinarka ter univerzitetna profesorica Marta Verginella. Omizje bo na sporedu približno ob 22.45 po televizijskih Odmevih. Kam gre Italija in kaj se dogaja v nekoč mogočni zahodni sosedi, se sprašuje novinarka Mojca Širok, ki je v Sloveniji pravkar izdala knjigo o političnem vzponu Silvia Berlusconija. Knjiga je izšla pri ljubljanski založbi Finance, ki izdaja tudi istoimenski ekonomski dnevnik. V Benečiji pobude ob prazniku žena ŠPETER - Kot je že običaj, prireja Zveza beneških žen, tudi letos nekaj pobud ob mednarodnem dnevu žena. Začelo se bo že v petek, ko bo v sodelovanju s skupino Artedonna v Slovenskem kulturnem centru v Špe-tru na sporedu posebno umetniško srečanje z naslovom »Emozioni« (Čustva). V ospredju bodo žensko slikarstvo, fotografija, pesništvo in glasba. Višek praznovanja pa bo seveda 8. marca, ko bo na vrsti igra Beneškega gledališča, ki vsako leto pripravi novo predstavo za dan žena. Tokrat sta za režijo poskrbeli Marina Cernetig in Emanuela Cicigoi, pomagal pa jima je Marjan Bevk. V igri nastopajo Graziella Tomasetig, Michele Qualizza, Teresa Trusgnach, Bruna Chiuch, Anna Bernich in Marco Predan. Gre pa pravzaprav za serijo monologov, ki jih med svojim prepiranjem uvajata Tomasetigova in Qualizza. Predstava bo v špetrski večnamenski dvorani ob 20. uri. Sledilo pa bo še praznovanje v gostilni Le Querce v Špetru. (NM) f ; vsakomur (krajevni upravi, šoli, itn.) popolnoma proste roke. Ob koncu je odbornik še pristavil, da bo kolegici Se-gantijevi svetoval, naj o tem vprašanju izda okrožnico. Kocijančič in Gabrovec sta bila ob takem odgovoru zaprepaščena. Ne toliko zaradi vsebine, ampak zaradi tako dolgega čakanja na odgovor, ki v bistvu ni prispeval v ničemer k poenostavitvi stanja, kaj šele k rešitvi vprašanja. Štirinajst mesecev pa je dovolj dolgo obdobje, da bi Dežela lahko na osnovi predložene interpelacije sprožila vsaj grob in splošen postopek mo-nitoraže te problematike, sta prepričana slovenska deželna poslanca. Ženske, ženske, N ženske... Bliža se 8. marec in z njim v mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! 4 Sreda, 3. marca 2010 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po nedokončnih podatkih zavoda Istat za pretekli mesec Po šestih mesecih rasti inflacija februarja bolj krotka V državnem povprečju letna stopnja 1,2%, v Trstu 2,4%, v Sloveniji pa 1,3% TRST - Tako kot po vsej državi se je inflacija februarja po šestih mesecih nepretrgane rasti tudi v Trstu nekoliko ohladila. Po nedokončnih podatkih zavoda Istat je bila povprečna stopnja inflacije v komaj končanem mesecu 1,2-odstotna in za desetinko odstotka nižja kot januarja, ko je znašala 1,3 odstotka. V mesečni primerjavi se je indeks življenjskih stroškov zvišal za 0,1 odstotka. V Trstu je letna stopnja inflacije februarja padla na 2,4 odstotka, potem ko je januarja znašala 2,8 odstotka. V mesečni primerjavi je ostal indeks življenjskih stroškov na januarski ravni, medtem ko je bil januarja za 0,2 odstotka višji kot decembra 2009. V mesečni primerjavi so se glede na januar najbolj povzpeli indeksi poglavij komunikacije (+0,9%), pohištvo, predmeti in storitve za dom (+0,4%), rekreacija, prireditve in kultura (+0,2%) in alkoholne pijače in tobačni izdelki (+0,1%). Nespremenjeni glede na januar so ostali indeksi živilski proizvodi in nealkoholne pijače, obleka in obutev, zdravstvene storitve in stroški za zdravje, izobraževanje ter gostinske in ho- telske storitve. Znižali pa so se indeksi poglavij stanovanje, voda, električna energija in kuriva (-0,3%), transport (0,3%), ostale dobrine in storitve (-0,1%). V letni primerjavi, torej glede na januar 2009, se je najbolj povzpel indeks poglavja transport (+4,6%), sledijo mu ostale dobrine in storitve (+4,5%), gostinske in hotelske storitve (+3,3%), alkoholne pijače in tobačni izdelki (+3,2%), obleka in obutev (+3,1%), izobraževanje (+2,7%), pohištvo, predmeti in storitve za dom (+2,2%), rekreacija, prireditve in kultura (+1,6%), zdravstvene storitve in stroški za zdravje (+1,4%), živilski proizvodi in nealko-holne pijače ter stanovanje, voda, električna energija in kuriva (oba +1,1%). Nespremenjen, torej na lanski ravni, je ostal le indeks poglavja komunikacije. V Sloveniji se je letna stopnja inflacije februarja še nekoliko znižala in je bila 1,3-odstotna (v enakem obdobju lani 2,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast pa je ostala 0,8-odstotna (v enakem obdobju lani 4,9-odstotna). V mesečni primerjavi, torej glede na letošnji januar, se je stopnja življenjskih stroškov v februarju zvišala za 0,4 odstotka. PRISTANIŠČA - S 1. marcem Marko Rems nastopil mandat v tričlanski upravi Luke Koper KOPER - Marko Rems je v ponedeljek nastopil mandat v upravi Luke Koper, kjer bo zadolžen za finance, računovodstvo, kontroling, informatiko in kakovost. Rems, ki ga je nadzorni svet na ta položaj potrdil novembra lani, se je kot tretji član v upravi pridružil predsedniku uprave Gregorju Veselku in njegovemu namestniku Tomažu Martinu Jamni-ku. Rems, ki prihaja iz uprave zavarovalne družbe Adriatic Slovenica, kjer je bil prav tako zadolžen za področje financ, se je zaradi odpovednega roka upravi Luke Koper pridružil s 1. marcem. Do zdaj je njegovo funkcijo v Luki Koper opravljal prokurist Mirko Pavšič, ki ga je nadzorni svet na predlog uprave na to mesto imenoval septembra lani. Tomaž Martin Jamnik je bil v upravo Luke Koper imenovan oktobra lani, Gregor Veselko pa je mesto predsednika uprave koprskega pristanišča prevzel junija lani. Skupina Luka Koper je lansko poslovno leto sklenila s 53 milijoni evrov izgube, na ravni delniške družbe Luka Koper pa je izguba znašala 46 milijonov evrov. Slabši poslovni rezultat je po navedbah vodstva podjetja v veliki meri posledica slabitev naložb v vrednosti 56 milijonov evrov. V letu 2008 je skupina beležila 17 milijonov evrov dobička, je razvidno iz nekonsolidiranega poročila o poslovanju, s katerim so se v petek seznanili nadzorniki družbe. TURIZEM - Istrabenz Objekt Plaža ob portoroški promenadi v roke Ankarančanov? PORTOROŽ - Istrabenz Turizem je kot najboljšega ponudnika za nakup objekta Plaža ob portoroški promenadi izbral družbo Veda Invest iz Ankarana, so potrdili v tej družbi. Trdijo, da bodo obstoječim najemnikom ponudili možnost nakupa nepremičnine po pošteni ceni. Koliko so ponudili za odkup 1000 kvadratnih metrov velikega objekta, ni znano, ker gre za poslovno skrivnost, po navedbah časnika Delo pa naj bi za objekt ponudili 4,25 milijona evrov. Za nakup Plaže so v Istrabenz Turizmu prejeli 12 ponudb, od katerih je 11 ponudnikov vplačalo varščino. Istrabenz Turizem sicer prodaja tudi družbo Istrabenz hoteli Portorož, ki je lastnica hotela Kempinski, in Grand Hotel Adriatic v Opatiji na Hrvaškem. Postopek prodaje vodi družba KPMG, ki ne daje informacij, kaj več pa naj bi bilo znano v petek, ko se bo iztekel rok za izdajo nezavezujočih ponudb za nakup obeh družb. Časnik Delo ob tem opozarja na možnost, da Istrabenz Turizem kljub vsemu ne bi prodal Plaže, ker da naj bi morebitni kupci Hotela Kempinski Palace morda hoteli imeti tudi Plažo. Istrabenz Turizem bi Plažo po neuradnih virih, na katere se sklicuje Delo, zato morda prodal v paketu novim lastnikom Kempinskega. (STA) GOSTINSTVO - Andrea Antoncic prevzel bar Corazon latino Gradbenik, ki se je pogumno odzval tudi na gostinski izziv CONFCOMMERCIO Srečanje o dodatnem priložnostnem delu TRST - Priložnostna dodatna dela so koristna za podjetja in tudi vir dohodka za delavce, če se pri zaposlitvi spoštujejo skrbstvena in zavarovanjska določila, je bilo ugotovljeno na včerajšnjem informativnem srečanju, ki ga je priredilo pokrajinsko stanovsko združenje Conf-commercio s sodelovanjem Deželne agencije za delo in zavoda INPS. O posebnostih in metodah uporabe priložnostnega dodatnega dela je govoril direktor združenja Pietro Farina, ki je poudaril, da je tovrstna dejavnost še posebno dobrodošla v času krize. Navedel je še druge pobude, ki jih je organizacija sprožila na trgu dela, kjer je danes mogoče najti številne različne vrste zaposlitev. Kot je bilo rečeno v razpravi, prednosti tega novega pogodbenega delovnega odnosa zadevajo tako delodajalca kot delavca. Možnost njegove uporabe je bila še razširjena z zadnjim finančnim zakonom, in sicer za gospodinjska dela, vrtnarstvo, čiščenje, vzdrževanje stavb, cest, parkov in spomenikov, za kulturne, športne, sejemske prireditve in karitativne aktivnosti, ob sobotah in nedeljah pa lahko tovrstna dela opravljajo tudi mlajši od 25 let, ki sicer redno obiskujejo šole vseh vrst in stopenj. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo v uradih tržaškega združenja Confcommercio, tel. 040 7707345. TRST - Član SDGZ Andrea An-toncic je pred kratkim prevzel v upravljanje tržaški bar Corazon Latino v Ul. Bernini 1, na križišču med predoroma in Trgom Sasovino. Mladi podjetnik je sicer po poklicu obrtnik, gradbenik, a je s precejšnjo mero poguma prevzel še to novo dejavnost in jo zaupal mladim sodelavkam Kseniji, Eszter in Ambri. Bar Corazon Latino lahko računa na širok krog gostov, saj se nahaja v obljudeni četrti in je na stičišču prometnic, ki povezujejo več mestnih četrti. S svojo svežo ponudbo, sendviči in raznimi prigrizki, več vrstami krajevnih vin in kakovostnih bavarskih piv ter seveda z dinamičnimi in prikupnimi natakaricami, privablja tudi mlade stranke. Lokal je odprt vsak dan od 6.30 do 22.00, zaprt pa je ob nedeljah. Za informacije in naročila se lahko pokliče na tel. 3937701401. V trenutku, ko marsikdo v mestu zapira ali toži zaradi krize, je spodbudno, da se še najdejo podjetniki, ki skrbijo za razvoj in celo širitev na nove panoge dejavnosti. SDGZ želi svojemu članu obilo uspeha tudi v novi dejavnosti. Ženske, ženske, ženske ÍÍm Andrea Antoncic s svojimi sodelavkami na odprtju lokala Bliža se 8. marec in z njim mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! EVRO 1,3548 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. marca 2010 evro (povprečni tečaj) valute 2.3. 1.3. ameriški dolar japonski jen 1,3548 1,3525 120,68 120,67 OT/iQi; annnz. kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,5145 62,2460 40,5471 624110 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti int 7,4423 0,90635 7,4427 0,90670 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,7316 8,0485 U, JUU/ J 9,7649 8,0570 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,770 1 4628 25,933 1 4644 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 266,90 2 15,6466 69,45 1 1 lclU£.al JPJ 1U1 II 1 L poljski zlot 3,9147 1 4029 3,9400 1 4266 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,4994 1,9558 1,5105 1 9558 UUlUol jM ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,1066 3,4528 4,1110 3,4528 IILUVjM 11 Loj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7093 0,7092 ") /1/171 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 290,00 290,00 ") n7Q3 ") HQ7Q LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,2700 7,2568 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 2. marca 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,22813 LIBOR (EUR) 0,38125 LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,415 0,25194 0,38319 0,59938 0,91063 0,655 0,958 0,83625 1,19625 1,215 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 f ■ 26.734,91 € +351,62 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. marca 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,09 INITEDIII IDriDA A QA -0,61 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,28 -7,72 -1,19 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,50 160,00 +0,45 -0,01 -1 43 TELEKOM SLOVENIJE 299,48 116,52 +0,28 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,90 ACDnnDnh/i i n IBI IAMA 3nnn -7,88 DELO PRODAJA - -ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Q AO QQ NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,67 h/11 IMnTCCT -0,51 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 24,81 10,39 -1,00 -0,76 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 231,81 -1,99 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 99,00 23,21 -2,94 -1,19 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 2. marca 2010 +0,51 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,272 87,10 1768 +0,47 +0,96 +1 84 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,6075 1 094 +1,04 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,4175 1018 +0,28 +1,73 EDISON ENEL ENI 4,0375 1695 +0,49 +0,50 FIAT FINMECCANICA 8,25 +0,65 +3,90 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,67 16,72 +0,31 +0,36 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,6175 13 71 -0,10 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,83 +2,70 -4,46 +1 31 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,785 7,845 1 902 +2,08 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,3905 12 95 +0,21 +0,90 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,70 -0,92 +1,02 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,54 6,64 1 064 +0,85 +1,53 TENARIS TERNA 15,92 -0,56 +0,76 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,07 0,1549 +0,33 -0,64 UNICREDIT 9,245 1,864 +0,71 +0,38 SOD NAFTE (159 litrov) 79r75 $ +0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. marca 2010 zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA kroma SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.879,41 947,38 -1,24 -0,95 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.149,36 +0,21 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 296,23 1.708,69 +0,03 -0,28 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.836,69 -0,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 10.396,99 2.279,09 1.117,36 1.140,58 5.776,56 -0,07 +0,24 +0,15 +0,64 +1,10 CAC 40, Pariz 5.484,06 5.484,06 4.012,91 2.470,91 -0,03 +0,70 PX, Praga 1.147,10 2.796,33 -0,08 +0,85 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.221,84 2.772,20 20.906,11 3.073,11 16.772,56 +0,48 -0,06 -0,71 -0,48 +2,09 indeks • •• / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 3. marca 2010 5 ODLEDALO Milijon, prioritete in naše proslave Ace Mermolja_ Prejšnji teden je prišla vedno bolj pričakovana novica: italijanska vlada je sklenila, da doda prispevku za dejavnosti slovenske manjšine v Italiji milijon evrov. Milijon naj bi črpali iz proračunskega sklada predsedstva vlade, za kar je dovolj predsedniški odlok, ki ne potrebuje parlamentarne presoje. Mnoge slovenske ustanove in organizacije si bodo oddahnile, čeprav dodatni milijon veča prispevek do vsote, ki se že več let suče okoli pet milijonov evrov. Veliko bi o milijonu ne pisal, saj je bil protagonist našega življenja in tiska nekaj mesecev. Terjal je ogromno truda, ki bi verjetno ne prinesel zaželenih rezultatov, če bi Slovenija ne postopala vztrajno in odločno. Kar se mene osebno tiče, lahko povem, da sem kot član vodstva SKGZ videl, kako se je ekipa, s predsednikom na čelu, trudila pri iskanju vezi, pri prepričevanju, moledovanju vse do meje pros-jačenja. Neglede na to, kar si mnogi mislijo o SKGZ , lahko zapišem, da so kritike marsikdaj krivične. V »moji« hiši sem videl in občutil, kako je boj za milijon odjedel organizaciji ogromno časa in moči, ki bi jih v normalnih časih lahko uporabili drugače. Še prej je bilo vloženih veliko sil za (začasno?) reševanje SSG in tudi za manjše organizacije. Mediji poročajo o naporih, ki so »javni«, ob njih pa je nujna in bistvena še običajna »tiha« diplomacija. Za organizacijo, kot je SKGZ, postaja reševanje kontingentnih problemov zalogaj, ki ga v »normalnih« razmerah izvajajo čete funkcionarjev, teh pa v SKGZ ni in tako mora eden delati vsaj za tri. Upam, da bodo bralci razumeli, da ne pišem floskul in da so marsikatere šibkosti in odsotnosti na »terenu« odvisne tudi od naporov za golo preživetje manjšinskega sistema. Nedvomno bo kdo izustil, da je "»lastna hvala cena mala«. Sam sem videl ljudi delati in sredstva za manjšinske organizacije so bila pri delu prioriteta. Seveda so se za milijon trudili slovenski in drugi politiki. Ne bom pristranski, če omenim vsaj senatorko Tamaro Blažina, ki za ta vprašanja vlaga več napora in časa, kot bi ga v normalnih časih senator, ki ne more imeti na vidiku en sam in v bistvu moreč problem. Če pa pogledam na celoto, je vsa zadeva vsaj neobičajna. Za milijon evrov Slovencem v Italiji so se premikali predsednik slovenske vlade Pahor, zunanji minister Žbogar, minister za manjšine Žekš, italijanski premier Berlusconi, zunanji minister Frattini, deželni in drugi politiki. Ekipa je dovolj kvalificirana za podpis milijardnih meddržavnih sporazumov. Zakaj je za vsak premik v korist slovenske manjšine nujno delo na najvišji ravni dveh držav in seveda manjšine? Zaradi navedenega razumem občuteno zahtevo vsaj slovenske »strani«, da bi prišlo s strani Italije do sistemskega finansiranja dejavnosti slovenske manjšine in vsaj vseh tistih točk, ki jih omenja zaščitni zakon. Brez organske rešitve, bomo prizadeti (konec koncev sem tudi sam uslužbenec) nekaj mesecev zadihali, nato pa se bo z začetkom poletja pričel nov naskok na Rim, na Ljubljano, na Deželo FJK itd. Tokrat nam bo še bolj jemalo sapo, saj triletni proračun predvideva za leto 2011 tri milijone evrov podpore. Če se bomo želeli povzpeti na kvoto pet milijonov, bosta sedaj potrebna kar dva milijona. To pomeni štrik za vratom in seveda nova in zahtevna prizadevanja. Vse to utruja organizacije in ljudi in nas spominja na boks, kjer boksar jemlje nasprotniku sapo tako, da ga tolče pod rebri. Ob zahtevi, da se problemi manjšine in njene organiziranosti rešijo sistemsko, je potrebno pogledati tudi vase in prenoviti »manjšinski motor«, ki je statičen in v marsičem zastarel, o tem pa čivkajo že vrabci na strehi. SKGZ je jasno napovedala, da se bo povsem konkretno lotila dela in izdelala resen predlog reform in prioritet. Kot sem zapisal v prejšnjem Ogledalu, pa ni enostavno izdelati smotrnega in uresničljivega načrta. Ponavljam: reforme niso horizontalne, ampak vertikalne, kar pomeni izbire, ki nekoga nagrajujejo, drugega manj ali sploh ne. To je princip, ki ga zasleduje vsako podjetje: ko je v krizi se prestrukturira, okrepi, kar prinaša profit in proda ali zapre pasivne oddelke. Seveda je pri podjetju vse lažje, saj govorijo številke, ki so nesporne. V kulturi, v umetnosti, pri vzgoji in v medijskem svetu je težje določiti, kaj naj bo prioritetno, čeprav je več primerov, ko se izbira ponuja sama po sebi. Dodatne težave nastanejo, če se spremembe dotikajo ljudi, njihovega dela in življenja. Človeški faktor igra pri vsej zadevi ve- Wf liko vlogo. Organizacija, kot je SKGZ, ki se sklicuje na principe solidarnosti, na pomen socialnih problemov in predpostavlja človeka ostalim vrednotam, ne more mižati pred socialnimi stiskami. Toliko manj danes, ker je prav SKGZ (v drugačni sestavi in v drugačnih časih) že okusila gospodarski vzpon, zaposlovanje in nato padec, ki je rezal resnično visoko število delovnih mest. Obenem pa se prav v kulturi in umetnosti zahteve, pristopi in samo vrednotenje dela dokaj hitro spreminjajo. Omenjeno pa ne sme biti ovira, da se neka organizacija resno in brez strahov ne loti konkretnega reformnega načrta. SKGZ si ne more privoščiti tega, kar dela Berlusconi: nekaj najavi z velikim pompom, potem pa se načrt z dnevi izprazni in pristane na zahtevah, ki želijo omejiti sodnike in potek procesov. To vemo, čeprav je jasno , da SKGZ ni edina, ki ne sme odlašati. Prioritetne kriterije in izbire je potrebno sprejeti na različnih stopnjah, kar pa ne sme biti alibi, da se vsaj ne predlaga in tvega kritike. Manjšinski organiziran sistem potrebuje določene spremembe, drugače bomo vsi, ki imamo odgovornosti, postali nekredibilni pred sabo in samimi italijanskimi oblastmi. Manjše podpore bodo utemeljevali prav s statičnostjo manjšine, kar se v bistvu že dogaja. Ko Dežela FJK reže sredstva za manjšino (lastna in ne državna) v isti sapi ponavlja, da mora manjšina predlagati nove oprijeme pri porazdelitvi sredstev. V širši, tudi italijanski, javnosti je taka argumentacija učinkovita. Kdo bi namreč vlagal v obrabljeno tovarno? Tisti, ki podrobneje poznajo zadeve vedo, da je v marsičem past. Vedeti pa moramo, da postaja v italijanski družbi in politiki vedno manj občuten princip, da je za vsako manjšino zaradi njene »prirojene« šibkosti težje nekaj preurejati, kot pa za večino, ki razpolaga z veliko večjimi finančnimi in človeškimi resursi. Tovarna Danieli se bo lažje permanentno prestrukturirala kot pa furlanski obrtnik ali izdelovalec stolic, ki mu banke zavračajo prošnje za posojila. Stari levičarski politiki so to upoštevali, mlajše generacije so manj občutljive za posebnosti. Zavedam se, da sem pri nagovarjanju prioritet še vedno abstrakten. Obljubim, da bom izpostavil nekatere ideje, ko bodo sad širšega razmišljanja: sam jih imam kar nekaj, vendar jih bom izdal v pravem času. Strinjam pa se z Rudijem Pavšičem, ko je v svojem tiskovnem sporočilu omenil možnost, da bi že dodaten milijon lahko porazdelili nekoliko drugače. Posebno skrb bi namenil jeziku, mladim in izobraževanju. Manj bi prispeval dejavnostim, ki životarijo ali pa bi se lahko povezale z drugimi, ne da bi utrpele pri tem kako škodo. Lahko pa sem še konkretnejši. V pismih bralcih sem zasledil prispevka Vere Tuta Ban in Igorja Komela. Najprej o Narodnem domu. Danes ne vidim pogojev, da bi ga Slovenci povsem prevzeli v svojo last. Informativno okence v njem je pomembno, ne vem pa, če je v tem trenutku prioriteta za manjšino in za samo Narodno in študijsko knjižnico. O tem je potrebno diskutirati v širšem kontekstu dejavnosti. Skrivamo se za prstom, če menimo, da bomo okence finansirali tako, da se krovni organizaciji odpovesta osrednji Prešernovi proslavi. Osebno menim, da bi bilo smotrno zre-ducirati tako število kot obseg vseh proslav in spominskih prireditev. Ne mislim na ukinitev, ampak na to, da bi dogodke iz preteklosti beležili s simbolnimi dejanji. Bom jasen: ne vem če je npr. potrebno, da se bazoviške junake proslavlja teden dni. Ne bi zadostovala, vsaj v Italiji, ena in občutena slovesnost? Tudi ostale proslave padlim bi bile lahko skromnejše. Če pa se vrnem k Prešernovim proslavam, sem med oglasi na PD tudi letos opazil številne tovrstne društvene proslave. Smo prepričani, da vse to nič ne stane: pri samih oglasih, pri zakuskah, pri honorarjih za nastope pevovodji itd.? Si upamo kvantificirati realno ceno vseh proslav, od osrednjih do društvenih, na Tržaškem in Goriškem? V videmski pokrajini je proslavljanja bistveno manj. S simbolnimi dejanji bi lahko resnično veliko pri-štedili, saj sem prepričan, da celokupni stroški za vse naše proslave krepko presegajo strošek osrednje Prešernove proslave. In še: bomo razpravljali in pisali le o dveh koncertih, ali pa bomo spregovorili o hiperdejavnosti (ne vedno kakovostni), ki označuje naše ustanove, organizacije in društva, tudi najmanjša? Tudi tu gre za sredstva in za prioritete. Omenjeni argumenti bodo nujno prišli v razpravo, ko bo govor o prioritetah sistematičen. PISMA UREDNIŠTVU Trend, oziroma koga želimo privabiti V zadnjih nekaj letih se v naši skupnosti vedno bolj uveljavlja težnja (trend), ki je ne bi označil le kot slabo, a kar katastrofalno. Vsako bitje ima v sebi naravni nagon sa-moohranjevanja, npr. žival lastnega življenja, človek poleg slednjega tudi lastne identitete, narodna skupnost pa samoohranjevanja svoje skupne, narodnostne identite. Kaj označuje narodnostno identiteto skupnosti? Gotovo marsikaj, a glavno nedvomno ostaja lasten jezik. Za jezikovno ogroženo skupnost bi, morda ne povsem precizno, lahko nekako rekli, da je toliko bolj navezana na lastno identiteto, kolikor ji v svojem okolju in na svojih skupinskih pobudah uspe govoriti in pisati v lastnem jeziku. Primarni cilj vsake zdrave narodne skupnosti je torej gojiti, krepiti ter ohranjati svoj jezik. Kaj pa se dogaja pri nas? Popolnoma nerazumljivo in naravnost samomorilsko - ravno obratno. Na primer, reklamnega gesla v slovenščini in italijanščini za naše gledališče ne beremo več samo na plakatih po mestu, a tudi v naših slovenskih medijih. (Glede tega nisem še dobro razumel - dvojezično komu na čast?) V preteklih mesecih sem parkrat pomislil na možnost, da bi po kar nekaj letih ponovno postal abonent, a že sama misel, da bi v naše gledališče zahajal gledati tudi italijanske podnapise oz. posredno podpiral reklamiranje v naših medijih tudi v italijanščini me je tako odbila, da sem to nemudoma opustil. Poleg tega, da mi je seveda žal, se tudi sprašujem: ali se je iz vidika samoohranjeva-nja naše skupnosti taka reklama splačala? Povzročila je izgubo (vsaj) enega abonenta, Slovenca, pripadnika mlajše generacije, zato, da se je zdaj (morda) aboniral kak Italijan. Dvomim, da je tak obračun pozitiven. Da ne govorimo o marsikomu iz Slovenije, ki bi ob drugačnemu pristopu morda tudi lahko pristopil. Takih podobnih primerov bi lahko naštel še in še ter vsi potrjujejo tezo, da to NI in NI pravilni trend, ki naj bi v zdravi narodni skupnosti prevladoval. Kot drugi primer, na Opčinah sem si ogledal letošnjo sobotno pustno povorko. Poleg iskrene pohvale, ki jo je treba izreči vsem pripravljalcem vozov, soudeležencem ter glavnim akterjem za vloženi trud in angažiranost, si ne morem kaj, da me ne bi zmotilo, da se NAŠA prireditev, ki je ne obišče prav veliko Italijanov (ti menda le vedno bolj obiskujejo novejšo tržaško inačico v centru mesta), mora imenovati »Kraški pust - Carnevale carsi-co« ter da je npr. skoraj vsak stavek komentarja med povorko izrečen v obeh jezikih. Kot so tudi bila dvojezično napisana imena naših od zmeraj slovenskih vasi (npr. »Prepotto« je italijanska izmišljotina, ki je ne smemo oponašati; Praprot je, pa konec!). Ker imam nekaj stikov s Slovenijo, sem pred letošnjim pustom na pol premišljeval, da bi koga (iz bolj osrednje Slovenije) morda povabil na to našo prireditev. A še dobro, da ga nisem. Naj bi ga namreč vabil zato, da pride poslušati dvojezično predstavitev, ki je večkrat bolj italijanska kot slovenska, ter si ogledovati jedilnike, ki so bili najprej v italijanščini(!) ter komaj nato v slovenščini? Ker se ja ne smemo zameriti tistim nekaj italijanskim obiskovalcem? Za Slovence iz Slovenije pa zgleda, da ni nikomur nič mar, saj kakor da se njih ne tiče in da ne morejo biti prizadeti, ko je njihov jezik (ki naj bi bil tudi naš... ) od nas samih zapostavljen. Obratno, tako zdaj tudi njih (trenutno predvsem Kraševce iz slovenske strani, ki pogosteje zahajajo k nam) učimo kako se je treba pravilno pokorno-prijazno klanjati italijanom (ki si s svojo načelnostjo zgleda to tako zaslužijo ...). Ne, ne hvala, dobro, da nisem kogarkoli povabil. Še bolj bi me potem bilo sram, da pripadam tej skupnosti, kot me je. Pa se še sprašujemo zakaj Slovenija nima strategije glede skupnosti Slovencev v italijanski državi? Kakšno pa naj si začne razvijati, če slovenski državljani niti nimajo primerne možnosti, da bi se našim prireditvam (pustnim ali tudi resnejšim) pridružili? Ali naj si Slovenija razvije strategijo v stilu: »Poskusimo se tudi mi čimbolj poita-lijančiti «?!? Morda bi kdo rad ta trend uvajanja dvo-jezičnosti v naše prireditve skušal opravičiti s tem, da npr. občina, provinca ali dežela daje prispevke in si zato pričakuje (ali si res lahko kaj takega dovoli?), da je vse dvojezično. Tudi če bi omenjene ustanove to počele z iskreno željo finansirati dvojezične prireditve, ki naj bi združevale Slovence in Italijane, bi to potem morale biti neke tretje, nove pobude, ki bi prevzele ta združevalni značaj, ne pa, da se v ta namen popolnoma razvodenijo naše! Ne more nam neka t.i.. »združevalna funkcija«, ki naj bi jo naša skupnost občasno morda res lahko imela, skoraj povsem odvzame lastno identiteto! Glede naših prireditev pa sem trdno prepričan, da bi lahko bile tudi skromnejše organizirane, z manj denarja, a da bi bile tisto kar morajo biti: predvsem NAŠE. Po takih (kakršnih je naokoli še nekaj) se namreč zmeraj vrnem domov osvežen, ponosen na pripadnost svoji skupnosti ter s polnim zaupanjem v prihodnost, po tistih komaj opisanih (»pust- carnevale«), pa depresiven kot brez rešitve na toneči ladji. Če kdaj manjkajo fondi, so po mojem še zmeraj povsem aktualne zbiralne akcije znotraj naše skupnosti, kolikor jih je v preteklosti bilo nič koliko za raznovrstne namene (gradnje, itd). Osebno sem v primeru zbiralne akcije pripravljen prispevati za naslednji slovenski Kraški pust. Vedno bolj italijanskega pa bom, podobno kot naše gledališče, od zdaj dalje ignoriral in se raje odpravil na Ptuj na Kurentovanje. Iztok Bajc Kaj pa imena naših krajev? Dober večer g. Marjan Kemperle, čestitam za dober pristop in odličen članek v petkovem časniku glede prisvojenih krajev. Pojdite prosim naprej - ni dovolj da bodo enostavno zbrisali tisto kar ni njihovo "in mirna Bosna" - kaj pa naši kraji, ki imajo uradno dvojezična imena (občina Repentabor je npr. uradno Monrupino/Repentabor), zakaj so zabeleženi samo z italijanskim imenom - ali ministrstvo ni obvezano spoštovati tega in v svojem spisku napisati obe imeni? Še ena iztočnica za vas - prilagam print screen prijavne strani italijanskega Vodafona. Tudi tukaj imaš na njihovi prijavni strani pri določanju kraja bivališča (občine) na voljo cel spisek slovenskih krajev - Dutovlje, Postojna, Senožeče, Sežana, Tomaj itd. In podobno v goriški pokrajini. Nisem kontroliral, če je spisek napačno navedenih krajev enak tistemu na ministrstvu za šolstvo - vsekakor to kaže na dejstvo, da nekje v tej državi obstaja centralni spisek, ki ga nihče od fašističnih časov naprej ni posodobil in ki ga podjetja, kot npr. Vodafone ali kdor koli, lahko dobijo, kopirajo in objavijo takega, kot so ga dobili. (Morda bi bilo zanimivo zvedeti vsaj od Vodafona, če ministrstvo tega ne pove, kje so dobili spisek?!) Torej mislim, da posebno v tem trenutku, ko se je sprožil plaz in je še vroč, ne smemo samo nekaj "flikati" ampak je treba iti zadevi sistematično do dna, kajti v nasprotnem bo npr. neki založnik zemljevidov spet napisal, da so Duto-vlje sicer (morda) slovenski kraj onkraj meje ampak, da se imenuje Duttogliano in Mon-rupino bo zanj v Italiji samo Monrupino ne pa tudi Repentabor. Mimogrede - INPS še vedno ne pozna Repna ampak samo enojezični Rupingrande; pa je že kar precej let samo Repen in sploh nič več Rupingrande! Lep pozdrav in veliko uspeha želim Peter Cvelbar Seznami občin ministrstva za izobraževanje Na šolah smo ugotovili, da so seznami občin v informatskem sistemu Ministrstva za izobraževanje, univerzo in raziskovanje napačni, že pred dvema letoma, ko smo vnašali v sistem podatke prosilcev za vključitev v za-vodne lestvice učnega osebja. O zadevi je bil takrat seznanjen Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem ravnateljstvu. Tudi prof. Samo Pahor je, v svojstvu bivšega svetnika v Državnem šolskem svetu, opozoril ministrico Gelmini na ta problem. Kljub temu MIUR do danes seznamov ni popravilo. V informatskem sistemu ministrstva za šolstvo SIDI so še vedno tudi občine Duttogliano, Fiume (ni bila Reka pokrajina zase?), Postumia Grotte, San Pietro del Carso, Villa Slavina (Pokrajina Trst) in Canale d'Ison-zo, Caporetto, Gracova Serravalle, Idria, Mer-na, Ranziano, Salona d'Isonzo in San Martino Quisca (Pokrajina Gorica). Ker je ministrstvo po članku objavljenem v PD 25.02.2010 takoj popravilo seznam občin na ministrskem portalu ScuolaMia upamo, da bo sedaj vneslo potrebne popravke tudi v bazo podatkov informatskega sistema SIDI. David Malalan 6 Sreda, 3. marca 2010 KULTURA / DEŽELNE VOLITVE - Zaradi nespoštovanja pravil za predložitev kandidatnih list Nove težave desne sredine v Laciju: zdaj tvega izpad iz volilne tekme Zapleti tudi v Lombardiji - Schifani: Zagotoviti volino pravico - Fini: Takšna stranka mi ni všeč RIM - Desna sredina se je hudo spotaknila ob predložitvi kandidatnih list za deželne volitve, ki bodo konec meseca. Na težave je naletela v Lombardiji, kjer bi iz volilne naveze predsedniškega kandidata Roberta Formigonija lahko izpadla ena izmed kandidatnih list. A pravi kaos je nastal v Laciju, kjer predsedniška kandidatka Renata Polverini ta hip celo tvega, da sploh ne bo prisotna na glasovnici. Potem ko je predstavnik Ljudstva svobode v soboto zamudil rok za predložitev strankine liste v rimski pokrajini, sta desnosredinsko koalicijo včeraj v Laciju zaradi nespoštovanja volilnih določil doletela še dva udarca. Volilni urad je zavrnil Listo za Lacij Renate Polverini, češ da se je predstavila z volilnim znakom, ki je preveč podoben simbolu že poprej predložene liste nekega Fabia Polverinija, ki sodi v volilno navezo skrajnodesničarskega predsedniškega kandidata Roberta Fioreja. Poleg tega pa je volilni urad zavrnil še predsedniško listo Renate Polverini, češ da ni opremljena s podpisom enega izmed predlagateljev. S tem je dejansko zavrnil tudi samo predsedniško kandidatko, saj zakon izrecno pravi, da ne more biti ene brez drugega in obratno. Predstavniki prizadetih list so takoj vložili vse mogoče prizive na pristojna sodišča. Zelo verjetno bo predsedniški seznam Polverinijeve naposled sprejet, saj je manjkajoči podpis formalna napaka, ki jo je po mnenju pravnih izvedencev dovoljeno popraviti. Težje pa bo sprejeti listo Ljudstva svobode v rimski pokrajini, saj gre za nesporno kršenje osnovnega volilnega pravila. To pomeni, da bo Pol-verinijeva po vsej verjetnosti naposled nastopila na deželnih volitvah v Laciju, vendar z okrnjeno volilno navezo. Zadeva v Lombardiji je bolj preprosta. Tu je volilni urad zavrnil Listo za Lombardijo Roberta Formigonija, ker 514 od skupno 3.935 predloženih podpisov ni bilo veljavnih, tako da lista ni bila opremljena z minimalnim številom 3.500 veljavnih podpisov. Predstavniki liste so včeraj vložili priziv, a kaže, da se je med tem pojavil dvom še za druge podpise, tako da se bo zadeva težko ugodno rešila. Predsednik senata Renato Schifa-ni je včeraj izrazil upanje, da se bo našla rešitev, ki bo omogočila polno spoštovanje temeljne volilne pravice. »Upoštevati je treba predvsem vsebino in manj formo, ko forma ni bistvena,« je dejal. Notranji minister Roberto Maroni je vsekakor izključil možnost, da bi nastale probleme rešili z izrednim volilnim ukrepom. »Prepozno je, da bi spreminjali volilna pravila,« je dejal. Njegov strankarski voditelj Umberto Bossi pa je odgovorne za spodrsljaje označil za »nerodne diletante«. Tajnik demokratske stranke Pier Luigi Bersani se je strinjal z Maronijem, da ni mogoče spreminjati volilnih pravil, privoščil pa si je kritiko na račun Ljudstva svobode. »Stranka papuče je zavo-zila na prvem ovinku,« je dejal. »Mislim, da ne zato, ker bi postali v njej vsi dile-tanti, ampak zaradi notranjih razhajanj in zmede,« je menil. Negodovanje pa je izrazil tudi predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini, eden izmed ustanoviteljev Ljudstva svobode. »Na stranko sem zelo navezan, a takšna, kot je zdaj, mi ni všeč,« je odkrito povedal. S tem je izzval kritične pripombe nekaterih svojih (nekdanjih) privržencev, kot je obrambni minister Ignazio La Russa, sicer eden izmed koordinatorjev Berlusconijeve in Finije-ve skupne stranke. Predsedniška kandidatka desne sredine v Laciju Renata Polverini ansa PRANJE DENARJA - Zaslišali bivšega lastnika družbe Fastweb Scaglia zavrnil obtožbe Senatorji danes o Di Girolamu RIM - »Nikoli nisem poznal Mok-bela.« To je, po besedah njegovega odvetnika Piera Maria Corsa, na včerajšnjem zaslišanju v rimskem zaporu Regina Coeli dejal ustanovitelj in nekdanji pooblaščeni upravitelj družbe Fastweb Silvio Scaglia, ki se od sobote nahaja v zaporu zaradi suma vpletenosti v kriminalno združbo, ki je prodajala neobstoječe internetne in telefonske storitve ter prala denar. Scaglia je sodniku za predhodne preiskave Aldu Morgigniju, ki ga je zaslišal ob prisotnosti tožilca Giancarla Capalda, dejal, da ni nikoli poznal domnevnega vodjo združbe Gen-nara Mokbela, prav tako ne pozna senatorja Nicola Di Girolama in podjetnika Carla Focarellija, ki sta prav tako vpletena v preiskavo. Obnašanje družbe Fastweb je bilo po besedah njenega bivšega lastnika popolnoma korektno in ni bilo nobene davčne utaje: morda kdo ni ravnal prav, vendar kar zadeva njega samega in tiste, ki jih pozna, je Scaglia izključil možnost storitve kaznivih dejanj. Medtem se je preiskovalcem včeraj predal še eden od osumljencev, odvetnik Paolo Colosimo, ki je osumljen združevanja v zločinske namene za pranje denarja, fiktivnega prisvajanja premoženja in groženj s ciljem preprečiti izvajanje volilne pravice z mafijskimi metodami ter zbiranja glasov v zameno: skupaj z Di Girolamom in Mok-belom naj bi v Nemčiji zbiral neizpolnjene glasovnice, ki so bile namenjene italijanskim volivcem v tujini, in jih izpolnil z imenom senatorja Di Girolama. Trojica naj bi tudi obiskala šefa 'ndrang-hete Franca Puglieseja in ga prosila za podporo kalabrijskih izseljencev v Nemčiji Di Girolamu. O usodi slednjega naj bi že danes odločal senat: Di Girolamo je v ponedeljek ponudil svoj odstop, ki ga bo Ljudstvo svobode podprlo, medtem ko se v opozicijski Demokratski stranki zavzemajo za to, da bi Di Giro-lamu enostavno odvzeli mandat, saj bi v drugačnem primeru ohranil nekatere senatorske privilegije. L Silvio Scaglia ansa Sinoči protest proti zamrznitvi talk showov RIM - Sinoči sta novinarska sindikata Usigrai in Fnsi pred vrati studia v Ul. Teulada v Rimu, kjer bi bil moral steči televizijski talk show tretje mreže RAI Ballaro, priredila protest proti odločitvi upravnega sveta državne radiotelevizije, da se za mesec dni v obdobju kampanje za deželne volitve zamrznejo vse tovrstne televizijske oddaje. V sporočilu sindikata novinarjev RAI Usigrai, ki so ga prebrali v večernih televizijskih dnevnikih, je izraženo nasprotovanje odločitvi, ki po mnenju sindikata krši 21. člen ustave in povzroča državni radiote-leviziji tudi gospodarsko škodo. Sinoči so protestne manifestacije potekale tudi drugod, namesto oddaje Ballaro pa je tretja mreža RAI predvajala dokumentarec o fašistični diktaturi. Višji sodni svet: Nehati z napadi na sodstvo RIM - Z napadi in poskusi jemanja legitimnosti sodstvu je treba nehati, meni prva komisija Višjega sodnega sveta, ki je včeraj soglasno odobrila osnutek dokumenta o napadih premiera Silvia Berlusconija na sodstvo. Komisija je dosje odprla že septembra lani, ko se je Berlusconi znesel nad palermsko protimafijsko tožilstvo, v teku mesecev pa so člani zbrali razne premierove izjave proti sodnikom, pred kratkim tudi tisto, s katero je pretekli petek tožilce ozmerjal s tali-bani. Osnutek besedila, ki naj bi se nanašal tudi na sobotni poziv predsednika republike Giorgia Napolitana, bodo zdaj izpilili, nakar se bo vrnil v komisijo, na koncu pa ga bodo obravnavali na plenarnem zasedanju. Why not: oprostili Loiera CATANZARO - Sodnik za predhodne obravnave v Catanzaru je v okviru t.i. preiskave Why not o domnevnih kaznivih dejanjih pri upravljanju z državnimi, deželnimi in evropskimi denarnimi sredstvi predsednika dežele Kalabrije Agazia Loie-ra in njegovega predhodnika Giu-seppa Chiaravallottija oprostil obtožb goljufije in zlorabe položaja, glavnega obtoženca Antonia Saladina pa obsodil na dve leti zapora. Preiskavo Why not je leta 2006 sprožil takratni tožilec v Catanzaru in sedanji evropski poslanec Italije vrednot Luigi De Magistris, v njej pa sta se poleg Loie-ra in Chiaravallottija začasno znašla tudi takratni premier Romano Prodi in pravosodni minister Clemente Mastella, prišlo pa je tudi do spora med tožilstvoma iz Catanzara in Sa-lerna. Ob včerajšnji oprostitvi je Loiero izrazil zadovoljstvo, saj se je po njegovih besedah »končala kalvarija, ki je trajala že predolgo.« SINDIKAT - V Rimu se je začel 15. kongres Uil Angeletti: 200 tisoč ljudi lahko izgubi službo RIM - V letu 2010 bo lahko izgubilo službo več kot 200 tisoč ljudi. Zato mora italijanska vlada takoj po končanih deželnih volitvah poskrbeti za reformo davčnega sistema. »Če tega ne bo storila, pa bomo reagirali!« To je poudaril tajnik sindikata Uil Luigi Angeletti med svojim poročilom, s katerim se je včeraj začel 15. državni kongres Uil. Gospodarska kriza je bila »epohalna«, je povedal Angeletti, in se še ni končala. Nasprotno, na obzorju se za 200 tisoč ljudi piše brezposelnost, če vlada ne bo ukrepala. Tajnik je v tem smislu razložil, da so v letu 2009, zahvaljujoč se socialnim blažilcem, rešili približno 400 tisoč delovnih mest. Zdaj pa je nujna davčna reforma, prek katere mora vlada znižati davke za odvisne delavce, je naglasil Ange-letti in dodal, da zdajšnji sistem ne deluje, ker nasprotno spodbuja davčno utajo in je izredno nepravičen. Po mnenju sindikata Uil je sprememba davčnega sistema »ob podpori vseh« v letu 2010 mogoča. Reforma je vsekakor nujna, ker bo po eni strani prispevala k pravičnejšemu davčnemu sistemu, po drugi pa bo to prispevek ponovnemu razvoju, ker bo dala novega zagona široki porabi. Angeletti v tej zvezi vsekakor ne namerava čakati do leta 2013. »Če ne bo prišlo do ustreznega dogovarjanja takoj po deželnih volitvah,« je poudaril, »ne bomo ostali križem rok.« Sindikat ne gradi platform, da bi skliceval stavke, je še opozoril Angeletti, toda stavke so še vedno na seznamu možnih sindikalnih pobud. Luigi Angeletti JAVNE FINANCE Boj proti davčnim utajam lani uspešen RIM - V letu 2009 je bil boj proti davčnim utajam uspešen. V državne blagajne je prinesel 9,1 milijarde evrov, 32 odstotkov več kot v letu 2008. Tako je sporočila Agencija za prihodke. Kot je povedal njen direktor At-tiglio Befera, so v lanskem letu zabeležili pozitivne premike v domala vseh oblikah zatiranja davčnih utaj, pa naj gre za direktne ali indirektne davke, z navzkrižnim primerjanjem podatkov ali z neposrednim poseganjem na trg. »Doseženi rezultati v letu 2009 so plod dela in strokovnosti 36 tisoč uslužbencev Agencije za prihodke, ki se vsak dan pošteno trudijo na svojem delovnem mestu. Njihovega dela ne morejo izjaloviti redka gnila jabolka, ki jih žal najdemo v vsaki veji državne uprave,« je še dejal Befera. ČLOVEKOVE PRAVICE Evropsko sodišče bo obravnavalo priziv proti razsodbi o razpelih STRASBURG - Evropsko sodišče za človekove pravice je sprejelo v obravnavo priziv italijanske vlade proti razsodbi, s katero je 3. novembra lani razsodilo, da razpela v javnih šolah kršijo svobodo do laičnega izobraževanja in pravico staršev, da vzgajajo otroke v skladu s svojimi prepričanji. To pomeni, da ga bo v prihodnjih mesecih pretreslo ter se o njem dokončno izreklo. V bližnji prihodnosti bo določilo sestavo sodnega zbora. Novico je objavil zunanji minister Franco Frattini, ki je ob tem izrazil »veliko zadovoljstvo«, češ da je to že prvo priznanje tehtnosti argumentov, s katerimi je nastopila vlada. Pozitivno sta se odzvala tudi zunanja ministrica Mariastella Gelmini in predsednik poslanske komisije za evropska vprašanja Enrico Farino-ne iz vrst Demokratske stranke. »V prihodnost Stare celine ne bomo gledati tako, da bomo zanikali svojo preteklost,« je dejal. Postopek je sprožila italijanska državljanka finskega rodu Soile Lautsi Albertin pred osmimi leti, ko sta njena otroka hodila v državno šolo v kraju Abano Terme pri Padovi. V imenu laičnosti države zahtevala od ravnatelja, naj odstrani razpela iz šole. FRANCO Frattini Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu REPENTABOR - Zagonetni telefonski imenik s stotinami imen voznikov tovornjakov Gorbačov in Trocki na Fernetičih, županstvo pa »oblegajo« Turki Telefonska invazija z vzhoda - Župan Pisani: »Obvestili smo pristojne organe, imenik je neuporaben« Ko bi se človek po nekaj letih vrnil v Trst, odprl telefonski imenik tržaške pokrajine (t. i. bele strani) in poiskal znančevo telefonsko številko na seznamu prebivalcev repentabrske občine, bi verjetno onemel od začudenja. Opazil bi, da se je število prebivalcev male kraške občine občutno povečalo, predvsem pa, da je dober del prebivalcev ruskega in ukrajinskega, pa tudi turškega, srbskega in poljskega rodu. Lahko bi celo sklepal, da se je repentabr-ska občina čez noč prelevila v rusko en-klavo, v neke vrste »kraški Kaliningrad«, ali pa da je postala občina pod Tabrom naenkrat izredno multietnična. Bržkone bi se začel spraševati, kdo se bo poročil na prihodnji Kraški ohceti ... V telefonskem imeniku se resnični prebivalci repentabrske občine izgubijo v morju tujih priimkov, ob katerih so navedene številke mobilnih telefonov in skoraj vedno isti kraj bivanja: Fernetiči številka 2 (ponekod tudi številka 1). Samo pod črko A je več kot 90 odstotkov repentabrskih telefonskih uporabnikov nastanjenih na istem fernetiškem naslovu, seznam pa je tak od začetka do konca, od gospoda Aba-salija do Zyngiela. Prava tuja invazija, pri čemer izstopajo nekateri poznani in zgodovinsko pomembni priimki, kot sta Gorbačov (po imenu Valerij) in Trocki (Ivan). So bili torej Fernetiči žrtev tihega vdora z vzhoda, ki je v naselju postoteril število prebivalcev? Seveda ne. Uporabniki telefonskih številk so vsi po vrsti vozniki tovornjakov. Skušali smo odgovoriti na dve vprašanji: zakaj so ti ljudje v imeniku in kje je hišna številka 2. Po telefonu se nam je prvi odzval predsednik tovornega terminala pri Fernetičih Giorgio Maranzana. Njega je imenik prav tako presenetil, to pa že pred časom, saj je bil prejšnji imenik »gotovo prav tako poseben«. Tudi sam se je s svojimi sodelavci čudil, da so Fernetiči nenadoma pridobili na stotine prebivalcev. Hišna številka 2 vsekakor ni na območju tovornega terminala. Maranzana je lani poizvedoval, zakaj do tega prihaja, obvestil je tudi tedanjega župana Aleksija Križmana, zadevi pa sam ni prišel do dna. Maranzana je sumil, da je hišna številka 2 pri prodajalni (blizu lekarne), kjer tuji vozniki kupujejo italijanske telefonske kartice: »Predstavljali smo si, da jih pri nakupu, ne vem zakaj, vse po vrsti vpišejo v seznam na- CGIL - Sinoči Na kongresu potrjen tajnik Sincovich Na pokrajinskem kongresu sindikata Cgil v prostorih raziskovalnega centra na Padričah je bil dosedanji pokrajinski tajnik Adriano Sincovich po dolgi in mestoma živahni razpravi sinoči potrjen na čelu stanovske organizacije. Z dvodnevnim kongresom, ki je bil v vidiku državnega kongresa maja v Ri-miniju, se je na Tržaškem zaključilo dolgo kongresno obdobje, ko je bilo na Tržaškem več kot 200 skupščin, na katerih so obnovili oziroma potrdili vodstva posameznih panožnih sindikatov. Tako na državni kot na lokalni ravni se na kongresih soočata dve stališči, in sicer linija državnega tajnika Gu-glielma Epifanija ter tajnika sindikata bančnih uslužbencev Dome-nica Moccie. Na omenjenih skupščinah je prevladalo Epifanijevo stališče, za katerega se je pred pokrajinskim kongresom izreklo več kot 78 odstotkov članov. GOLOTVAK VFadislav 3É 1 v. low lita" Fernen). GOLO VACH Oleksandr 2 v. LDcaiita' Fernetti.................. t* ? y. Piiiiuente....... 368 /3f GO LOV k o Pavel, ^ Vr Lowiita' Fernen i 3í GüLuaovic Miodrag 2