Politični ogled. Država SHS. Seja skupščine, ki je o-meinjena že v članku na prvi •trat«, «e fe končala s tem, da je v nedeljo po noči ob (11. uri ceia opozicija zapustila narodno skupščino po iz|avi Ljube Davidoviča, ki je označil vladno delo za nafcilno in prdtipostavno. Po odhodu opozicije je govoril Pašič, ki je naglašal, da se mora proračun na vsak način •prejeti ter da vlada prevzema za svoje delo vso odgorornost in se bo, če treba, obrnila tudi na narod. Ob pol«w>či ko vladni poslanci sprejeli proračun. Pri glascvanju Bta bila ad opozicije nevzoča sarno dva Nemca, ki sta •mela nelag, da nadzorujeta, kaj se v narodni skupščini fodi. Med 38urno sejp v soboto in v nedeljo so se političpe strasti v narodni skuščini razpalile do skrajnosti. Opo fcicija je ofcračunavala s politično-moralino vrsto uskokov, radikali pa so v svoji bojevitcsti sarni razikirivali svoje nečedn« natnene. Takio je radikal Miha|lo Sr^čkovič dejal: t»Mi sn\o predivali kri in ne damo, da se brez krvi razruši, Itar je 6 krvjo doseženo. Prišla bo diktatura!« — Pribiče»ičera policajdemokratslca družba je opozicijo napadala li »avstrijonci« in je dobila za to našteto se, kaj in kako vse so njena člani od Pribičeviča do Edo Lukiniča delali V shižbi nekdanjih madžarsikih oblastnikov. Zlasti sii>ski demokrati so ostro napadali Pribičevičeve uskoke in kli«cv: »Izdajalci, kcrupcijonistil« ni bilo ne konca ne kraja. V spJošnem je vladna skupina od početka do konca seje kazala, da /i ne gre ne za državo tn r\e za red v njej, Ampak eamo za moč in obla-st vladnih sirank v državi in n«d državo. To se posebno dobro vidi v ©dboaru za verifikaoijo ali potrjevanje poslanskih mandatov. V tem od_oru eni re*dikali naravinost zagovarjajo in priporočajo Basdlje, naj se hrvatskim poslancem mandati ne saino ne potrdijo, temveč imičijo in poslanci stavijo pred eodišče |>o zakonu -o »saščiti države«, drugi hočejo ravlač&vati verifikacijo db fifcrajrvosti s tem, da skušajo poprej še ka•kega jPribičevičevca spraviti v odibor ter da od sej izostajajo, med tre-tjimi se pa kojvčno najdejo tudi poštenjald, ki tako ravnanje obsojajo. Ntjbtž se bo iz radikalnega •klub« oddvojilo par poslancev in bivših ministrov, ki ne odobravajo zv«e s Pribičevičem aploh in ki posebej še •obsojajo nasitno in nepostavno početje vlade. , Vodstvo demokratov je pod predsedstvom Ljube Davidioviča izključilo Pribičevičevo druibo iz s+ranke, Pribičevič se pa sedaj roti, da tega ne prizna in da bo še več pristašev dobil na svojo stran. V panedeljek popoldne se je vršila kratka šeja sikupščine brez opozicije. Obravnavale so se nekatere pogodbe s sosednimi državami. Po z»ključ!ku seje je vlada izjavila, da se mora za skupščino še le najti dek> in da bodo seje sSdicane po potrebi. Vse kaže na to, da bi radikali radi napravili vclibvo vlado ter do volitev, ki bi se vršile tako nekako v prvi pol-ovici oktobra ali pa še malo prej, vladali brez parlamenta. Bolgarija. Podpisana je pogodiba glede izplačila okupacijslcih stroškov od strani Bo-lgaa-ije. Protokol so podpisali zastopniki Francije, Anglešlce, Italije in Bolgarije. Protokol določa okupacijske stroške v znesku 25 milijonov zlatih fran kov, ki jih mora iplačati Bolgarija tekom 10 let, začenši s 30. s«ptembrom t. 1. Po sklenjeni pogodbi je nagcvoril predfsed-nik medzavezniške loomisije bolgarskega zunanjega ministra Kalfova z besedami, v katerih izraža popolno zadovoljstvo ter upanje, da je s t«m činom storjen. važen korak v interesu miru in reda v vzhodni Evropi. fežko finančno breme, ki ga je prevzela Bolgarija, midi jamstvo, ¦za njeno lojalnost in miroljubnost. Minister Kalfov se ]e zah/valil za tople besede in iskrenost članov medzavezniške koinisije, ki so končno rešili to pereče vprašanje. — ¦Bolgarija je sidenila tudi z Avstrijo pogodbo, ki vzpostavlja redhe pravne odnošaje med obema državama. Na češkem se je v zadnjem'času razJarilo vse palno umazar\ih kupčij in zlorab od strani državnih orgarvov pri raznovrstnih nabavah za državo. Na dtržavrro škodo se je tržilo s špiritom, bencinom in velike goljufije so se razkrile tudi pri nabavah Bvtofnobilsikega materijala za vojaštvo. V umazane kupčije so zapletene tudi višje uradne osebe in sedaj se bo -osnovala medministrska preiakovalna komisija, ki bode ¦revidirala vse državne dobave v zadnjih letih, da se izslede vse neredn-osti in kaznujejo krivci. Francifa. Ministraiki po-edsedriik PoLncare je sestavil novo vlado, ki je spremenjenia le glede nekaterih ministrskih sedežev , drug-ače je pa politično popolnoma enaka prejšnji. Do krize in nove vlade jff prišlo najbrž le radi tega, da se najde povod za odlaganje volitev, ki vladno večino nič ne mikojo. Viada bo skušaia izvesti finančne zakone, s katerimi naj se prištedi državno premoženje in bo pred vsem nsdaljevala delo obnove, povročil in imiru. Glede notranje politike bo skušala vlada rešiti znčas-ni rvačrt za obnovo dežele, izvesti reformo dohodninskega davka in pokojninakih zakonov, ne da bi pri twn p>ovzročala izdatke, ki bi «e ne dali kriti iz redlnih dohodkov. Vlada bo vetrajala neizprotno na vzdrževanju ravnotežja v proračunu. Politika obnove opustošenih krajev se bo nadaljevala. Rusija—Rumunija. Na Dunaju zborujejo zastopniki sovjetske in rumunske vlade, da rešijo raizna med Rirsijo in Ruinunijo sporna vprašanja. Najbolj boJeča točka v medsebojnih odnošajih obeh držav je vprašonje Besarabije. Glede tega se je izrazil ruski zasotpnik SteUov: »Če hoče živeti Rumunija z Rusijo v trajnem miru, naj se odpove Besarabiji. Če pa Rumuni tega ne storijo, bodo doživeli tragedijo.« VSEM DRUŠTVOM PROSVETNE ZVEZE V MARIBORU. KTŠčaTusko-sccijalna prosvetna in izobraževalna društva morajo porabiti vse razpoložljive sile za boj proti pi^ančevanju med našim narodom. Zlo pijančevanja in zlorabljainja aJkoholih pijač je pri nas tako veliko in tako ukoreninjeno, da rau bo le z enotnim, krepkim odporom odporom mogoče priiti v okom. Statistika in grozeči opoTnini naših zdravnikov, narodnih gospodarjev in vzgojiteIjev o alkoholizmu med nami govore preveč glasno, da bi jih kdorkoli mogel preslišati in pre«reti. Zato naroča Prosvetna zveza v Mariboru vsem včlanjenim izobraževabiim in prosvetnim društvom v smislu čl. 10, točka 3, svojih pravil: 1. Da določi vsak društveni odbor osebo (odbornika), ki se bo posvetila z vsem srcem temu perečemu vpTašanju. Pri vsakem društvu je ustanoviti odsek za gojitev treznosti. 2. Vsak društven odbor mora polagati pa še posebno pažnjo na sledeče: a) da se izpolnjuje naredba ptfkrajinSke uprave za Slovenijo, cddelek za notranje zadeve, štev. 41.573, dne 13. II. 1923, ki govori o pobijanju pijančevanja; b) da se prepreči navzočnost šoloobveznih otrok v gostilnah brez spremstva starišev ali odraslih, a tudi v Spremstvu teh se jim pcd 16. letom starosti ne sme dajati alkobolnih pijač; c) da se ne toči in prodaja žgane opojne pijače od sobote ob 6. uri zvečer do ponedeljka do 11. ure dop. č) da ne odreka gostilničar hrane gostu zato, ker ne viživa cpojnih pijač; d) da se opozori pristojno oblast na gospodarja-jpijanca pre^ predno bo zapravil 9 pijančevanjem večino srojega premoJenfa v »tojo Sfcodo in t šfcodc evojceT, ki bi zato lahi.o postali sirotnaki in padli kot tdki 8 ča•som v bresme občme in države. 3. Vsa društva morajo brezpogojno uveljaviti ob ratti\ih dr-ušrtvenih prireditvah misel trezrvotti in rmemosti. Vse prireditve se morajo končati vtaj ob običajni fcrajevho-policijski uri. Na sporedu ne «in« nrkjer stati n. pr., da bo poskiibljeno za dobrb kapljico ali kakorkoli i* pifačo. Enako se ne srae rabiti nikjer na sporedu beseda »vesedica«, ki jo je nadomestiti z b«*sedo »prireditev« aJi dično. 4. Društva ne smejo vprrizaTjati gledališkib predstav, ki se v njih pijanouje, ali ki izražajo drugače prevdiko posurovelost. 5. Nobeno društvo ne &me imeti sej in sedeža v go~ Stilni. 6. Društvene prireditve v gostilnab je treba rabranjevati z največjo odpornostjo in ako ni jamstva, da to ne bo prilika za zapravtjanje denarja m za pijančevanje, |e treba tako društveno prireditev brezobzirno zabrarviu. Pri rseh d«rušKrenih prireditvah morajo biti na razpoJago tudi breealkoholne pijače po zmernin cenah. 7. Vsako društvo mora paziti, da noben njegov (Han društvn ne bo delal sramote s pijančevanjem. Proti članom, ki v tem oziru kaj zagreše, naj se postopa disciplinarno. 8. Dmštveni odbor naj zainteresira krajevno izobražeastvo, da se s strokovnkni predavanji, zlasti pa z dobrini vzgledom udejstvuje v barbi proti pijančevanju. Vsako včlanjeno društvo mora Prosvetni zvezi r Mo> riboru v slehernem četrtletnem izlcazu o društvenem delu izčrpno poročati, kako se izpolnjujejo gornje določbe, ki jih je obravnavati pri odiborovih sejah, razglasiti vsem kiruštvenim članom in nabiti na vidnem mesfu v društve¦nih prostorih. Odbor Prosvetne zveze v Maribom.