Dopisi. Iz Vitanja. (Z b o r o v a n j e.) Vclikonočni ponedeljek je imelo tukajšnje »delavsko-podporno in bralno društvo« svoj letošnji občni zbor, ki je bil prav dobro obiskovan, kar je lepo in veselo znamenje, da se Ijudstvo za lo prepotrebno društvo vrlo zaniraa. G. predsednik Jos. Žičkar so nara razložili pomen našega druStva in vnemali navzoče, naj oslanejo društvu vedno zvesti, oziroma naj k njemu pristopijo kot novi udje. In res, mnogo se jih je takoj dalo vpisati. Upamo, da bo društvo pod sprelnim vodstvom odličnega g. predsddnika doseglo svoj plemoniii namen. - Po občnem zboru bil je volilni shod, ki so ga sklicali naš g. župnik in državni ter deželni poslanec J. Zičkar. Tako natlačeni še prostori našega društva doslej niso bili, kakor pri tem shodu. Zal, da so bili pretcsni, ohseči veliko množico radovednih volilcev, ki so od vseh stranij prihiteli poslušat poročila svojega marljivega in za nas tako vnetega poslanoa. Predsednikom je bil izvoljen znani narodnjak iz Doliča, g. Vivod, ki je prosil g. Žičkarja, naj poročajo o svojem dosedanjem delovanju v državnem zboru. Iz zanimivega poroeila bilo je razvideli, kako težko stališče imajo naši poslanci, ker so razmere v zbornici silno zmedene. Z velikim veseljem smo pozdravili poslančevo izjavo o »krščansko slovanskinarodni zvezi«, ki nam obeta še mnogo koristiti; enako nas je razradostila vest, da so v predsedništvo državnega zbora izvoljeni tako vrli krščanski in slovanski možje. G. poslanec so nam še popisali razburjenost v zbornici v prvih sejah, v kojih se je mnogo strastno govorilo, a le malo doseglo ; razjasnili so nam tudi cesarjev prestolni govor in svojo interpelacijo za vpeljavo take jezikovne naredbe med Slovenci, kakoršno so dobili fiehi od ministerstva. Kako globoko so segle v naša srca navdušene in kaj lahko umljive besede g. poslanca, kazali so dolgotrajni živio-klici zbranih volilcev ob sklepu korenitega govora. Slednjič se je izrazila med volilci le nujna želja, naj se g. poslanec potegnejo za celjsko slovensko gimnazijo, za znižanje bremen naše državne polovice pri pogodbi z Ogersko in za vpeljavo jezikovne naredbe v kolikor moči kratkem času. S Ponikve. (Kmetijsko bralno društvo.) Veliko veselje smo imeli velikonočni ponedeljek. Otvorili smo novo »Kmetijsko bralno društvo«, prejšnje je natnreč pred tremi leti zaspalo. Precejšno število domačih faranov in tudi mnogo gostov iz Celja, Maribora, Laškega trga, Št. Jurja, Medvedovega sela itd. se je zbralo v veliki, lepi dvorani v župnišču. Ko je »mladi« pevski zbor prav dobro zapel pesem »Majnikova« (Ko spomlad cvetoča pride), je tačasni načelnik novega društva Jož. Zdolšek navzoče pozdravil, želeč jim »dobro došli!« Na to je domači č. g. župnik Alojzij Kreft povzel tesedo in res z mladeniško navdušenostjo v krasni, prepričevalni besedi razložil namen in potrebo novega društva; med drugim, da naj vstanemo iz spanja, naj se začnemo zanimati, za koristno branje knjig in časopisov, naj posnemamo slavnega rainega rojaka ponkviškega A. M. Slomšeka. Bujni živio-klici na koncu govora bili so dokaz, da je beseda njegova šla iz srca v srce. Na to je pristopilo 31 udov k novemu društvu, sicer ne veliko za drugače »slavno« ponkviško župnijo, a upamo, da se bodo sčasoma tudi tisti začeli zanimati za naše društvo, ki so se, ne verao iz kakšnih uzrokov, odtegnili otvorilnerau shodu. Za tem se je volil odbor: predsednikom Alojzij Kreit, župnik — njegovim namestniJože Zdolšek — tajnikom Jože Dobnik, nadučitelj blagajnikom Franc Slavinec, trgovec — knjižničarjem Fortunat Končan, kapian — odbornikom Tomaž Grali, učitelj — Jože Šibal in Miha Zdolšek. Naslednje se je g. Tomaž Grah v lepih besedah zahvalil predsedniku, da nam je prepustil lepo sobo za zborovanje in na trikratni »živio« na presv. cesarja, zapel je pevski zbor cesarsko pesem in shod je bil končan. Koneeno pa kličemo novemu društvu: Rasti, razcvitaj se in probujaj vrle rojake h katoliško-narodni zavesti! Iz Trbonj. (Sv. misijon) se je tukaj v dneli od 3.—12. aprila prav slovesno obhajal. Dn6 3. aprila so se iz C*elja 3 misijonarji, namreč čč. gg. Janez Macur, Franc Kitak in Jožef Frjančič k nam pripeljali. Srce nam je veselja utripalo, ko smo zaslišali zvonove, ki so nam njihov prihod naznanili. Šli smo jim nasproti do kapele na polju. Od tam smo šli potem v procesiji med molitvijo sv. rožnega venca v lepo ozaljšano cerkev. — Nauki in premišljevanja so bila lako dobro urejena, primerna in ganljiva, da se je zmirom nepričakovano veliko poslušaleev zbralo. Spovednice so bile obdane od zjutraj do trde noči. 'l^o je znamenje, da si je dobro ljudslvo nauke k srcu vzelo. Sv. obhajil je bilo 700, kar je za malo župnijo gotovo lepo število. — V četrtek, dne 8. aprila se je križev pot blagoslovil, to je bila slovesnost, ki nam je marsikatero solzo hvaležnosti izvabila. Sosedni gospodje dušni pastirji so marljivo prihajali ter v spovednici pomagali. Hvala jim lepa! — V nedeljo, dne 11. aprila bil je sklep. 0, koliko ljudstva je tedaj v Trbonje privrelo ! Kar Trbonje stojijo, še toliko ljudstva gotovo ni videlo. Razni opazovalci so trdili, da je bilo do 1200 ljudij. Poleg misijonskega sv. križa, blagoslovil se je tudi nov sv. križ kot patron župnije v ve- likem oltarju. Potem pa je bila daleč okoli po lepera Trbonjskem polju velikanska procesija s sv. misijonskim križem, katerega so mladenči po koncu nosili. — V ponedeljek po cvetni nedelji po je bil sv. misijon za mrtve. Iz ccrkve pomikal se je sprevod na pokopališče. Tukaj so čast. g. Janez Macur še tretji križ za pokopališče slovesno blagoslovili, in potem spregovorili Se par prav resnih besed. Po cerkvenih opravilih so prišli g. učitelj in vsi občinski možje se zahvalit čč. gg. misijonarjem za njihov trud in požrtvovalnost. Bog plati! Z Dunaja. (Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju) je prejelo zadnji čas iz domovine in od drugod raznih večjih in manjših daril, katere bode tekom t. m. priobčilo. Večja darila so poslali: Slavni deželni zbor kranjski 200 gld.; gosp. Franee Dolenc, trgovec v Mariboru, je poslal 108 gld. 50 n.; k tej svoti je darovala slavna posojilnica v Mariboru 30 gld.; drugo so darovali vrli Slovenci v Mariboru; iz Laškega trga je poslal gospod odvetnik dr. Jos. Kolšek 14 gld. 50 n., katere je nabral med rodoljubi v Laškem trgu. Dalje so darovali: Gosp. I. Perdan, predsednik trg. in obrt. zbornice v Ljubljani 20 gld., g. Alojzij Kremžar, mag. sovetnik itd. na Dunaju 10 gld.. slavna posojilnica na Vrhniki, 20 gld.; sl. posojilnica v Rogatcu in Vitanju po 10 gld.; vlč. gosp. Jan. Karlin, župnik v Smledniku 10 gld.; pod geslom: »Mars« je društvo prejelo darilo 10 gld. Iskrena hvala vsem blagim darovalcem, osobito še gosp. Fr. Dolehcu in dr. J. Kolšku za trud pri nabiranju. Dalnje darove livaležno sprejema: VIč. g. Franč. .lančar, monsignor, papeški č. komornik, župnik nemškega vit. reda, Dunaj I., Singerstrasse 7. Od Velike Nedelje. (Požar.) V nedeljo, dne 25. aprila je pogorelo hišno in gospodarsko poslopje posestnika in kolarja Janeza Posavea v Trgovišču. -- 7, neumornim trudom si je prizadeval postaviti lastno stanovanje in delalnieo, ter si priskrbel veliko kolarskega lesa, ali prej ko si je mogel svoj dom popolnoma izgotoviti, in ga tudi, kakor je želel, si proti požaru zavarovati — zadene ga ta grozna nesreča; ter mu razun druzega zgori tudi ves kolarski les in naročena in napravljena dela. Poškodovani je tudi podnačelnik in eden najbolj delavnih udov trgoškega gasilnega društva. Trgoško in velikonedeljsko gasilno društvo sta bili skoraj v trenotju na licu mesta ter požar takoj zadušili. Pri tem vzajemnem in hvalevrednem poslu je gospod načelnik velikonedeljskega gasilnega društva že od ranogih dolgo čutečo željo izrekel, naj se obe gasilni društvi zjedinila, kar se je prav radostno na znanje vzelo; in da se ta misel na skorem vresniči, v to: Pomozi Bog!