Volk v kapeli
(Pripovedka iz —škoga kraja.)
aino razvaline kažejo še mesto, kjer ,je stala nekdaj ka-pelavrhu gosto poraŠčenega hriba ,,Volčjega-vrha." Včasih klatilo se je ondii mnogo volkov, kar kaže vže. ime hriba. Kapela bila je precej velika in dokaj lepa. V oltarji stala je podoba žalostne Matere Božje. Malokdaj je bila kapela prazna, vedno je prišel kdo in pomolil pred sveto podobo kratko niolitvieo.  Mimo kapele peljala je pot skozi gozd.  To malo pa lično svetišče sezidal je grof, ki je iinel v obližji svoj grad. Ako je priSel na lovu mimo kapele, vselej je stopil vanjo in pobožno nekoliko molil.
Na Volčjcm-vrhu bival je vže dlje easa požrešen volk, ki je marsikateremu kmetu v okolici strgal kozo ali ovco. Da. še eelo vole in krave je napadal.
Prav na konci vasice, ki je stala ob vznožji Volejega-vrka, stanovala je ubožna vdova Marta, ki ni imela ničesar druzega, nego kravico nSivko." Vsak dan gnala je Sivko na pašo in z njpnim mlekom se je ubožno živela. Vdova imela je sina, ki je pa kake tri ure proč, — ono stran hriba, služil za ,,malega" hlapca pri nekemu kmetu. Beček — ime mu je bilo Janezek — ljubil je zelo svojo ubožno mater in redno jej je pošiljal svoj mali mesečni zaslužek. Obleko ia jed dobival je pri kraetu; denarja ni potreboval.
Neko popoludne priklati se nenadoma k pasoči se Sivki — volk, ter jo ua-pade. Tresoč se po vseh udik tekla je jokaje vdova Marta v vas iskat pomoči. Zaman! Ko je dospela z nekaterimi kmeti nazaj, ležala je Sivka vže mrtva in raz-mesarjena na tleh. Volk jo je vže popihal v temni gozd. Lahko si je misliti, kako žalostna in obupana je bila uboga vdova. „0 moj Bog!" — vzdikovala ,je sirota — nkako bodem zdaj živela! Kdo mi bode dajal dobrega mleka!" Smilila se je kmetom Marta, zato so jej obljubili, da jo bodo podpirali. Vest o volku raznesla se je bliskoma po okolici. Nobeu kmet ni pošiJjal več SFOJe erede na pašo, a vsak preskrbel si je orožje, da bi pognal volka, ako bi se utegnil približati njegovim hlevom.
Tudi Janezek je poizvedel o nesreči svoje matere. Potožil je svojo žalost gospodarju ter ga prosil, naj bi mu dal, mesto meseenega plačila, molzno kozo. Knietu se je Janezek s pridnostjo tako prikupil, da mu je dal jeduo najboljših in največjili koz. Dovolil mu je tudi, da sme kozo takoj drugi dan peljati k materi, a na večer naj se zopet vrne dornov. Oj kako vesel je bil tega Janezek! Po noči niti spati ni mogel. Na vse zgodaj okinčal je.kozo z venci in trakovi, uloinil si v meji debelo gorjaeo ter jo mahnil veselo pojoč preko Volčjega - hriba. Tiči so glasao žgoleli po zelenih vejah ter pozdravljali se svojim petjem mlado jutro. Sre-brna rosa blestela se je po pisanih cveticah v prvih žarkih vzhajajočega solnca. Koza skakala je na Jauezkovej strani in v časih radostno zameketala. Krasno jutro vpliva tudi na nespametno žival!
—¦< 179 >¦—
Prišla sta do kapele. ,,Kadar greš mimo kapele, stopi vselej raalo notri, pa moli nekoliko k svetej materi Mariji!" dejala rau je večkrat mati. Teh besed se je Janezek spomnil. Kaj naj bi zdaj storil? V kapelo hoče iti molit, ali koze s seboj peljati ne sme. Da bi jo zunaj za kako drevo privezal, ni varno: lahko bi prišel volk ter mu jo raztrgal! Priveže tovaj kozo za zapadko pri vratih, a sam gre k oltarju, poklekne in pobožno moli za s?ojo dobro mater. A komaj zmoli par očenašev, ko začuje nciuirno meketanje koze. Preplašen se ozre. Velik volk sfcopa pofcukueno z odprtiin gobcem naravnost proti kapeli. Kaj storiti ? Poguinno zgrabi svojo palieo, teče h kozi, hitro jo odveze iu potegne v kapelo za vrata. Krvoločno skoči volk v svetišče ter dirja slepo k oltarju. Janezek popade tresofio se kozo čez trebuh ter jo urno odnese izza vrat viin na prosto; zaloputne potera vrata in zavrti ključ v ključauici. ,,Volk je ujet," vzklikne Janezek veselo. Sani si koraaj verojame, da je bil tako pogumen. Kako vesel je bil, ko je slišal tnleeega volka sem ter tja dirjati po kapeli! Ko se še prepriča. da mu zver ne more nikjer uiti, naglo hiti s kozo proti vasi. Tu začuje na poti lovski rog. Krdelo lovcev in oboroženih kmetov, na čelu njim pa grof sam, približa se mu. Grof bil jc vže davno obljubil onemu, ki nin izroči volka rartvega ali živega sto goldinarjeF. Ali zaman! Danes sklical je svoje lovce in nekoliko kmetov, da bi šli lovit volka.
Ko se lovci Janezku približajo, zakliče mu grof, ki je sedel na konji: ,,Hoj, fante, kam pa greš s kozo? Kaj se ne bojiš volka? Kako lahko bi zasledil tvojo kozo! Kaj bi bilo, ako bi raztrgal tebe in njo, ti nepremišljeni deček!"
Deček potegne kapico raz glavo ter saniozavestno pravi: ,,Gospod grof! volka sem z božjo pomočjo tam-le gori v kapelo zaprl. Le hitro pojdite tja, da se sanii prepričate!"
,,Kaj?" — začudi se grof — ,,ti si volka zaprl v kapelo? Je-li to mogoče?"
Janezek pove potem strrnečemu grofu vse, kakor se je zgodilo. To so ti delali lovci in kmetje velike oči! No, pa saj se je bilo pogunmosti Janezkovej v resnici čuditi.
BPojdi z nami!" pravi na to grof.
,,Žal, da nimam časa. Peljati iiioram hitro kozo k svojej materi, a poteni se vrnem zopet naglo k gospodarju."
nBo pa kdo drugi peljal kozo k tvojej materi, samo povej, kje stanuje."
nPrav na konci vasi v onej malej koči," pravi Janezek.
,,Ti si toraj sin uboge vdove Marte, katerej je volk raztrgal kravo?"
,Da, gospod grof, njen sin sem. Ime mi je Janezek. To-le kozico sem jej kupil pri STOjem gospodarji iu zdaj jo peljem k njej, da bode iraela s čira živeti. Oj, moja dobra mati me bode gotovo prav vesela!"
»Priden si Janezek," pravi ganeai grof. Tvoj gospodar izvestno ne bode hud, ako zaradi volka malo pozneje domov prideš; ne boj se! Ti greš z mano, a ti Jože" — reče svojerau hlapcn — ,,pelji kozo v vas."
Se predno pridejo do kapele, začujejo vže iz daleč divje tulenje volkovo. Grof razpostavi okolo vrat svoje ljudi. Jeden odpre vrata, ali gospod volk noče priti viin. Izpuste toraj pse; kmalu se prikaže zver iz kapele. Ve6 krogel podere ga na tla. Volk je bil velikanske postave.   Vže rartev,  kazal je svoje grozeče  zobe ia črna
11*
—-k 180 >*—
kri mu je tekla iz odprtega žrcla. Lovci narede iz smrekovih voj nosilnico ter po-lože nanj ubitega volka. Z veselim krikom odrine vsa družba v vas.
Sredi vasi, pred gostilno, se ustavijo, da si raore vsak ogledati grozovito zver, ki je delala vsej okolici toliko strahii in preglavice. Grof z Janezkom, lovci in kmetje pa gredo v krerao, da pijo kupo vina na dober izid lova. Janezek se vsede tik grofa in lica rau žare veselja in srefie. Ko se lovci nekoliko pokrepčajo, reče grof: ,,Obl.jubil sem oneuiu, ki mi izroči volka, sto goldinarjev nagrade. Ja-nezek je nagrado pošteno zaslužil. On je rjel volka. Ako bi on ne bil peljal koze, katero je kupil siromašnej materi, skozi gozd in stopil v naojo kapelo, da se pri-poroči Mariji, izvcstno bi zdaj ne iraeli volka. Zato Janezek ti takoj tu izročim zasluženo plačilo." In grof našteje Janezku sto svetlih goldinarjev. ,,Kaj bodeš z denarjem ?" vpraša ga potem grof. ,,Kupil bodem materi kravieo in kar bode ostalo, izročim jej za obleko in hrano." Jako je dopadla grofu dečkova ljubezen do matere. Sam ga spremi domov in ne more se ubraniti solz, ko uboga Marta strme zre toliko denarja in kozo, ko hvali na koleuih ljubega Boga za pomoč, ko svojega hvaležnega sina prisr&no objame ter poljubi in grofu jokaje izreče zahvalo za njegovo dobroto.
Grof je vzel Janezka na svoj grad. Janezek, ki je bil vedno priden in ubog-Jjiv, izučil se je pri staremu oskrbniku gospodarstva, da mu je bil po njegovej snarti zvest in zanesljiv naslodnik. Maogo let služil je grofu ia pozneje tudi nje-govemu sinu, Ijubljcn in spoštovan od svojih gospodov. Mater je vzel k sebi in skrbel zanjo do njene smrti.
Vsak dan je hodil molit v kapelo k podobi Marije. Svojega zaupanja do božje pomoeuice ni nikdar izgubil, saj ni nikoli pozabil, kako čudovito ga je ona varovala in mu naklonila srečo, ko je vjel krvoločnega volka.
F. G. Podkrimski