Gradu Rihemberk želijo vrniti nekdanji sijaj i < i ..... ifiStf] - , _16 Pogovor o žaljivih napisih z načelnikom oddelka Digos tržaške kvesture Luco Caroccijem /s V občinski palači nočna razprava o proračunu 2009 y il |i -i |h PI I ■ .1 U I.....i Il II ■IH^T^V^ Primorski SREDA, 18. FEBRUARJA 2009 Št. 41 (19.440) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Demokratska stranka na odločilni preizkušnji Dušan udovič Logično je, da voditelj stranke ob katastrofalnem porazu odstopi s položaja, ni pa tudi samoumevno. Posebej ne v Italiji, kjer nekaterih ne bi bilo mogoče odstraniti niti s topom. Zato je treba Veltroniju ob tej priliki priznati moralno držo, kar v italijanskem političnem življenju ni pogost pojav. Na čelo stranke je prišel s primarnimi volitvami in velikim konsenzom, skoraj poldrugo leto je v nelahkih razmerah krmaril stranko, ki je nastala z veliko ambicijo, da postane v Italiji moderna levosredinska refor-mistična alternativa. Met mu ni uspel, sardinski poraz pa je izbil sodu dno. Za neuspeh pa ni kriv samo Veltroni. Kajti dejstvo je, da stranka od svojega nastanka dalje ni zmogla preseči notranjih delitev in je doslej delovala kot nekakšen nedorečen seštevek nekdanjih Levih demokratov in Ljudske stranke. Sinteza med njeno laično in katoliško dušo je težavnejša, kot si je bilo predstavljati, očitno gre za proces, ki terja svoj čas, ki ga Demokratska stranka doslej ni imela dovolj. Poraze je morala žal nizati vse od parlamentarnih volitev dalje. Temu je treba dodati programsko in organizacijsko nekonsi-stenco, tako da je realno opozicijo Belusconiju, ob dejstvu, da je bila levica porinjena na obrobje in razpada na prafaktorje, puščala v rokah populista Di Pietra. Z vsem tem pa je v v stranki obremenjena celotna vodilna skupina. Namesto da bi se ukvarjala z ljudmi, njihovimi problemi in organizacijo konsenza med volivci, se je vodstvo stranke očitno preveč ukvarjalo samo s seboj, stranka je zašla v krizo identitete še preden jo je pri ljudeh za prav pridobila. Posledice so na dlani, neovirano zmaguje »gladiator« Berlusconi. O vsem tem bo morala stranka temeljito razmisliti in se tudi naglo odločiti, če ima ambicijo, da projekt močne demokratične alternative desnici v Italiji postane stvarnost. Ne gre zgolj za politično in programsko alternativo, pač pa tudi in morda predvsem za to, da se v tej državi po vsem mrcvarjenju, ki ga doživlja z nadvlado desnice in nevarnih pohodih zoper ustavne vrednote, politiki vrne izgubljeno dostojanstvo. Časa je objektivno zelo malo, na pragu so pomladanske evropske in upravne volitve, alternativa pa je možna samo za jasnim programom in korenito prenovo vodilnega kadra stranke. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Po pekočem porazu leve sredine na deželnih volitvah na Sardiniji Veltroni zapustil krmilo Demokratske stranke Za njim je stal pičlih 16 mesecev - Danes odločitev o izbiri naslednika Walter Veltroni ansa VELTRONI Slovence zelo skrbi usoda DS TRST - Slovenske predstavnike Demokratske stranke zelo skrbi usoda stranke po odstopu Walterja Veltronija. Politični projekt je še vedno aktualen, doslej pa je bila identiteta stranke zelo nedorečena, zalomilo se je tudi pri notranji enotnosti. Za izhod iz hude krize je nujno potreben izredni kongres. Zanj se zavzema tudi tajnik DS za Furlanijo-Julijsko krajino Bruno Zvech, medtem ko vodja deželnih poslancev Gianfranco Mo-retton govori o razhajanjih med Marjetico in Levimi demokrati. Na 2. in 3. strani oslavje - Umrl 55-letni domačin Smrtna nesreča v vinogradu OSLAVJE - Oslavje je včeraj pretresla tragična smrt domačina, ki je bil izredno priljubljen zaradi svojega vedrega značaja. Med delom v vinogradu je v popoldanskih urah umrl 55-letni Stanko Primožič. Nanj je padlo visoko drevo, ki ga je po nesreči izruval s svojim traktorjem med grabljenjem rožja. Alarm so sprožili okrog 17. ure, vendar je bil ob prihodu domačinov, sosedov in reševalcev Stanko Primožič že mrtev. Močan udarec, ki ga je zadobil v hrbet in glavo, mu je bil usoden. Na 15. strani RIM - Pekoč poraz leve sredine na nedeljskih in ponedeljkovih deželnih volitvah na Sardiniji je bil za Walterja Veltronija pregovorna kaplja, ki je zbila sodu dno. Po tem vnovičnem neuspehu v svojem sicer komaj 16-mesečnem vodenju Demokratske stranke se je včeraj odločil, da odstopi. Svojo odločitev je sporočil koordinaciji stranke, ki je odstop najprej zavrnila, ko pa ga je Veltroni po premisleku potrdil, ga je naposled sprejela v vednost. Podsekretar Dario Franceschini bo danes zbral vodstvo stranke, da bi se dogovorili o postopku za izbiro Veltronijevega naslednika. Na 6. strani V petek v Vidmu posvet o raziskavi OECD PISA 2006 Na 3. strani V Tržiču aretirali šest mladeničev Na 14. strani V Gorici avtomobil povozil 9-letno deklico Na 14. strani Slovenski državni zbor danes o referendumu o vstopu Hrvaške v Nato Na 2. strani vabi na V^U srečanje Šfive Çericl, župana ETTORE ROMOLI io MIRKO BRULC Četrtek, 19. februarja, ob 18. uri Kulturni dom v Gorici 2 Sreda, 18. februarja 2009 ALPE-JADRAN / Državni zbor bo o vstopu Hrvaške v NATO sklepal že danes ljubljana ljubljana - Državni zbor bo o tem sklepal dan prej kot predvideno O referendumu o vstopu Hrvaške v Nato že danes Iz zveze Natro so že sporočili, da pričakujejo, da bo Slovenija ustrezno rešila zaplet LJUBLJANA - Državni zbor bo o usodi referenduma o vstopu Hrvaške v Nato odločal že danes, je včeraj sklenil kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja. Odločali bodo tako o pobudi SNS, ki sicer nima realnih možnosti za uspeh, pa tudi o posebnem sklepu o zaščiti slovenskih interesov, s katerim bi lahko preprečili zbiranje podpisov za razpis referenduma. Izredna seja je bila sicer sprva predvidena za jutri, a je predsednik DZ Gantar predlagal, da bi zasedanje potekalo v sredo. Če bi namreč pobudniki nadaljevali z aktivnostmi za razpis referenduma, bi z zbiranjem podpisov lahko začeli že v četrtek. Rok za zbiranje podpisov bi se iztekel 25. marca, sledil bi še sedemdnevni rok. Tako bi bil zakon lahko podpisan 2. aprila in bi se po Gantarjevem mnenju še dalo "za las" ujeti rok pred spomladanskim zasedanjem Nata 3. aprila. Pred izredno sejo DZ bo danes tudi nujna seja zunanjepolitičnega odbora, ki bo razpravljal o pobudi poslanske skupine SNS o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma. Pobuda je obsojena na neuspeh, saj jo mora podpreti najmanj 46 poslancev, kar je pravzaprav nemogoče, glede na to, da je ratifikacijo hrvaškega vstopa v Nato podprlo 75 poslancev. Do seje OZP pa bo verjetno tudi znano, ali bodo stranke dosegle ustrezen kompromis glede sklepa DZ, s katerim bi zaščitili slovenske interese pri vključevanju Hrvaške v Nato in hkrati zadostili tudi zahtevam, da do referenduma ne bi prišlo. OZP je v ponedeljek sicer sprejel sklep, da je Hrvaška z več enostranskimi dejanji spreminjala ozemeljski status quo, vendar pa podrobneje ne določa, kaj je Slovenija nadzirala na dan osamosvojitve, kar je bila ena ključnih zahtev SLS, ki je tovrsten sklep tudi predlagala. Zaradi tega sta potem v ponedeljek popoldne Zavod 25. junij Marjana Podobnika in zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda (SSN) vložila pobudo za razpis referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, podprto s preko 5000 podpisi. Zagotovila pa sta, da če bodo poslanci sprejeli sklep, ki bi vseboval tudi omenjena določila, bi referendumske aktivnosti ustavili. Poslanska skupina SLS je v ta namen napovedala, da bo danes uradno vložila predlog dopolnila k sklepu DZ, da je imela Slovenija na dan osamosvojitve 25. 6. 1991 "neomejen dostop na odprto morje, stik teritorialnega morja z mednarodnimi vodami in med drugim izvajala državno suverenost nad celotnim Piranskim cgil - Vodstvo FJK Splošna stavka 18. marca VIDEM - Splošna stavka, ki jo je sklical sindikat Cgil na deželni ravni, bo 18. marca in bo sovpadala z državno stavko šolskega sektorja. Vest je posredoval javnosti včeraj deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci v Vidmu, kjer se je sestalo deželno vodstvo sindikata. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o gospodarski krizi in o sporazumu o reformi plačilnega sistema, ki sta ga z delodajalci in vlado na državni ravni podpisala samo sindikata Cisl in Uil. Podatki o porastu števila delavcev, ki so vpisani v dopolnilno blagajno le potrjujejo nevarnost krize, je dejal Belci in napovedal 4-urno splošno stavko v deželi FJK (na šolskem področju bo stavka celodnevna). V Vidmu bo tudi sprevod, ki se bo zaključil na Trgu Matteotti s posegom člana državnega tajništva Cgil Enrica Paninija. zalivom ter zaselki na levem bregu Dragonje in ozemljem na levem bregu Mure pri Hotizi". V primeru nesprejetja tega predloga oz. ustreznega kompromisa, ki bi ga morda ponudil kdo drug, pa bo poslanska skupina SLS predlagala stranki, da podpre aktivnosti v zvezi z razpisom referenduma, je povedal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Izrazil je sicer optimizem, da do tega ne bo prišlo. To bo na strani koalicije poskušal doseči predsednik OZP Ivo Vajgl, ki ga je koalicija na torkovem sestanku pooblastila za pogajanja z vsemi ključnimi akterji v tem procesu - ob parlamentarnih strankah še z Zavodom 25. junij in SSN. Več podrobnosti o vsebini ponujenega kompromisa koalicije uradno ni znanih, Vajgl je pojasnil le, da "gre za dolgoročne interese Slovenije, ki se na nekoliko bolj jasen način izražajo, ne da bi jih kdorkoli lahko razumel kot prejudiciranje z naše strani". "Gotovo pa bo takšen sklep tudi element pri vsaki nadaljnji fazi reševanja odprtih vprašanj, bodisi z vključitvijo mediacije, arbitraže ali kakšnega drugega, tretjega," je nakazal Vajgl. Premier Borut Pahor pa je poudaril, da je želja vladne koalicije, "da je protokol hrvaškega vstopa v Nato ratificiran brez slehernih zapletov in da je Hrvaška skupaj z Albanijo spomladi povabljena na vrh ob 60. obletnici te vojaško-politično zveze". Poudaril je še, da je v nacionalnem interesu Slovenije, da se ta protokol ratificira. "Naša želja je, da ne pride do referenduma, ker je škodljiv za naše nacionalne interese. Z njim ne bi nič dosegli, nasprotno. Zato bomo poskušali narediti tisto, kar je potrebno, da do referenduma ne bo prišlo," je še poudaril premier. Zatrdil pa je še, da v tem procesu "ne gre za nikakršna popuščanja". Zaradi zapletov z ratifikacijo hrvaškega vstopa v Nato so zaskrbljenost izrazili tudi v zvezi Nato. Tiskovni predstavnik Nata James Appathurai je v Bruslju v odzivu na ponedeljkovo pobudo za razpis referenduma v Sloveniji poudaril, da je ratifikacija protokola za vstop Hrvaške v Nato seveda notranji politični proces, v katerega se zavezništvo ne more in ne želi vpletati. Toda Nato želi, da bi vseh 26 članic, tudi Slovenija, pravočasno opravilo svoje postopke, da bosta lahko Hrvaška in Albanija 3. in 4. aprila na jubilejnem vrhu ob 60. obletnici zveze Nato v Strasbourgu in Kehlu zasedli svoje mesto za skupno mizo kot polnopravni članici zavezništva, je poudaril tiskovni predstavnik. Na vprašanje, kaj bo, če Slovenija postopkov ne bo končala pravočasno in bo na jubilejnem vrhu pokvarila zabavo zaveznicam, je tiskovni predstavnik Nata odgovoril, da ne želi odgovarjati na vprašanja, ki se začenjajo s "če", a hkrati poudaril, da se zavedajo, da je dogajanje v Sloveniji resna bitka s časom. (STA) Vrh koalicije podprl varčevalne ukrepe vlade LJUBLJANA - Predsedniki in vodje poslanskih skupin koalicijskih strank so na včerajšnjem vrhu vladne koalicije pregledali predloge in stališča do paketa varčevalnih ukrepov, ki jih pripravlja vlada. Koalicija je paket ukrepov podprla, vlada pa ga bo sprejela jutri, je po srečanju povedal slovenski minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Gaspari je izrazil prepričanje, da bodo ukrepi učinkovali v zelo kratkem času. O podrobnostih ni želel govoriti, povedal pa je, da so usmerjeni v to, da bo kreditni trg začel normalno delovati. Vendar ni nobenega zagotovila, da se bo to dejansko zgodilo, saj kreditni trgi v Evropi ne delujejo, je dodal. Podobne ukrepe razmeroma pogosto sprejemajo tudi drugod po Evropi. "Doslej tudi evropski ukrepi še niso prijeli; če bi, bi bilo tudi nam v Sloveniji mnogo lažje, ker smo precej odvisni od slabih gospodarskih gibanj drugod po Evropi," je komentiral Gaspari. koroška - Soočenje kandidatov Dorflerja (BZO) in Rohra (SPO) Dvojezične table niso tema predvolilne kampanje CELOVEC - V nasprotju S prejšnjimi volitvami tokrat vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel (vsaj zaenkrat) ni v ospredju predvolilne kampanje desničarskih strank za deželne volitve 1. marca na Koroškem. To je potrdilo tudi ponedeljkovo soočenje glavnih kandidatov obeh najmočnejših stranka v koroškem deželnem zboru deželnim glavarjem Gerhardom Dorf-lerjem (BZO) in njegovim najresnejšim tekmecem, predsednikom socialdemokratov (SPO) Reinhardom Rohrom. Oba v več kot poldrugo uro trajajočem soočenju na valovih koroškega deželnega radia (ORF) namreč nista niti omenila vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov. Težišče soočenja je bilo v celoti namenjeno gospodarskemu in finančnemu stanju dežele, tekmeca pa sta govorila tudi o dogodkih v zvezi z izgradnjo nove deželne bolnišnice. V zadnjega pol leta se je namreč dvakrat menjalo poslovno kot tudi zdravstveno vodstvo bolnišnice, kar je privedlo do močnega nelagodja tudi med pacienti in prebivalstvom nasploh. Zelo razburkana je bila tudi razprava glede de- želnih financ, ki so, ne le po mnenju kandidata socialdemokratov, v katastrofalnem stanju. O vprašanju delovnih mest oz. stopnje brezposelnosti pa zadnje statistike kažejo, da prav Koroška močno zaostaja za vsemi drugimi avstrijskimi zveznimi deželami. Glede deželnih financ pa je Rohr opozoril, da stranka deželnega glavarja Dörflerja še vedno ni predložila finančnega obračuna dežele za leto 2007, prav tako deželni zbor ni sprejel proračuna za leto 2009, temveč le začasni proračun za prvo četrtletje. Nadaljnja tema dokaj ostrega soočenja je bil tudi zavod za prosilce za azil na Svinjški planini v okraju Velikovec. Pri tem je Dörfler zavod označil celo kot »udobno bivališče v primerjavi s tem, kako živijo v svoji domovini oziroma kašna stanovanja imajo doma Čečeni». Na očitek, da so v omenjeni zavod odpeljali tudi prosilce za azil, proti katerim ni tekel noben postopek zaradi kršenja reda ali zakonov, pa je deželni glavar odgovoril, da ima raje nekaj nedolžnih prosilcev za azil na planini kot dejanske storilce kaznivih dejanj sredi koro- ške družbe. Zato zanj tudi ne pride v po-štev, da bi omenjeni zavod zaprli. Medtem ko je Dörfler menil, da bo tudi po 1. marcu na čelu koroške deželne vlade, je Rohr poudaril, da temu ne bo tako in da njegov tekmec tudi ni primeren za ta položaj. Zadnjo besedo o tem pa imajo seveda volivci in volivke, je še pristavil glavni kandidat socialdemokratske stranke. Slednja upa, da ji bo tokrat uspela vrnitev na oblast in da bodo socialdemokrati po dvajsetih letih spet postavili deželnega glavarja. Zadnji socialdemokratski deželni glavar je bil namreč Peter Ambro-zy, ki pa je leta 1989 izgubil volitve. Nasledil ga je Jörg Haider, ki pa se je moral (začasno) umakniti z vrha deželne politike, potem ko je v deželnem zboru javno hvalil »pošteno zaposlitveno politiko tretjega rajha«. Leta 2000 pa se je spet vrnil na stol deželnega poglavarja, kjer je ostal do oktobra lani, ko je močno vinjen sedel v svoj službeni avtomobil in s hitrostjo skoraj 180 kilometrov na uro blizu Celovca drvel v smrt. Ivan Lukan kriza ds Stare in nove politične delitve Deželni tajnik DS Bruno Zvech TRST - Kriza zahteva čimprejšnji izredni kongres. Deželnega tajnika Demokratske stranke Bruna Zvech je včerajšnji odstop Walterja Veltronija presenetil, sedaj je vsekakor potreben izredni kongres, »na katerem bomo odkrito debatirali o taktiki, strategiji, usmeritvi in tudi o zavezništvih stranke«. Po Zvechovem mnenju je Vel-troni s svojim odhodom želel Vodja DS v svetu FJK Moretton močno prebuditi stranko po pekočem volilnem porazu na Sardiniji. »Ne glede na stališča o žalostnem primeru Eluane Engla-ro, polemiko s predsednikom republike in številne sodne obravnave je Silvio Berlusconi dokazal močno povezanost z italijansko družbo. O tem se moramo poglobljeno zamisliti«, pravi še Zvech. Za polemično izjavo pa je poskrbel Gianfranco Moretton, vodja deželnih svetnikov Demokratske stranke. »Večkrat sem poskusil spodbuditi začetno navdušenje za stranko in za okrepitev njene enotnosti. Večina je moje pozive prezrla, zlasti voditelji Levih demokratov pa niso naredili nič, da bi se stanje izboljšalo«, pravi Moretton. Prepričan je tudi, da leva sredina ne zna spregovoriti ljudem o gospodarski krizi, »namesto iskanja rešitev, se je naša stranka skoraj zakopala v jarke«. Po Morettonovem mnenju DS nujno potrebuje odkrito notranje dogovarjanje in obenem tudi nove liderje. Odnosi v deželni svetniški skupini Demokratske stranke so vse od lanskih aprilskih volitev precej nedorečeni, da ne rečemo slabi. V bistvu gre za stare delitve med Marjetico in Levimi demokrati, ki jih je volilni poraz Riccarda Illyja še dodatno poglobil. Razhajanja so prišla do izraza tudi v primeru En-glaro. / ALPE-JADRAN Četrtek, 19. februarja 2009 3 politika - Stališča o odstopu vsedržavnega tajnika Demokratske stranke »Veltroni ni edini krivec za hude težave Potrebujemo novo vodstvo in novo politiko« Blažina: Če ostane vse pri starem, ne pridemo nikamor - Mnenja Čoka, Peterina, Waltritscha in Ukmarja TRST - Odstop Walterja Veltroni-ja je dodatno poglobil hudo krizo Demokratske stranke, ki se je zaostrila po porazu Renata Soruja in leve sredine na volitvah na Sardiniji. Vzrokov za krizo je kar nekaj, kot ugotavljajo senatorka Tamara Blažina in koordinatorja slovenskih strankinih komponent na Tržaškem in Goriškem Štefan Čok in David Peterin. Tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar pravi, »da riba smrdi pri glavi«, njegov kolega v goriškem pokrajinskem svetu Aleš Waltritsch pa vidi rešitev krize le v takojšnjem izrednem kongresu. Blažina: Preveč je bilo kompromisov »Pričakovanja, ki jih je vzbudilo roj- Tamara Blažina stvo Demokratske stranke so bila velika, zato povsem razumem razočaranje mnogih članov in volilcev. Tako tistih, ki prihajajo iz stranke Levih demokratov in iz Marjetice, kot tudi tistih, ki so tako rekoč na novo pristopili v stranko,« meni senatorka Tamara Blažina. DS se je po njenem mnenju znašla v tej krizni situaciji, ker ni znala rešiti nekaterih ključnih vprašanj, med katerimi senatorka navaja občutljive etične probleme in strankino nejasno uvrščenost na evropski politični sceni. »Dejansko smo v tem času šli iz kompromisa v kompromis, kar ne samo ne pelje nikamor, ampak tudi vzbuja v ljudeh prepričanje, da je sama stranka nek kompromis,« pravi Blažina. Po njenem mnenju se je stranka v zadnjem času tudi preveč ukvarjala sama s sabo. In kako naprej? Senatorka vsekakor ni pričakovala takega razpleta, torej včerajšnjega odstopa Walterja Veltronija, »ki odhaja dostojanstveno«. Blažina meni, da za premostitev krize ne bo dovolj zamenjati Veltronija, »ker če je kdo kriv za krizo, je to celoten vodilni kader«. Ne smemo pozabiti, da je bil Veltroni izvoljen direktno od članstva na primarnih volitvah, zato je za morebitno zamenjavo tajnika potreben vsaj državni kongres, na katerem Blažina upa, da se bo odločalo na osnovi konkretnih predlogov in ne zgolj na osnovi imen kandidatov, v nasprotnem primeru bomo vedno tam, kjer smo. »Do takrat bo treba stisniti zobe, vodstvo v Rimu pa bo moralo sedaj prevzeti skupno odgovornost za usodo stranke. Projekt Demokratske stranke je dolgoročno gledano dober in pogumen projekt, za katerega ni poti nazaj. Ta projekt pa nujno potrebuje jasno identiteto,« je prepričana slovenska senatorka, ki jo po taj-nikovem odstopu zelo skrbi usoda stranke. Waltritsch: Naša identiteta je zelo nedorečena »Poraz na volitvah na Sardiniji je spet obelodanil notranja razhajanja v stranki,« meni goriški občinski svetnik Aleš Waltritsch, po katerem je kriza DS še toliko bolj prepoznavna, ker se dogaja v splošni gospodarski in socialni kri- zi. Glavni vzrok za sedanjo situacijo vidi v nedorečeni identiteti DS. »V tem trenutku ne vidim drugega izhoda kot takojšnji izredni kongres, ki ga je treba sklicati pred junijskimi volitvami. To naj ne bo samo izredni, temveč tudi ustanovni kongres, na katerem bo treba pojasniti kam gremo in predvsem kdo smo,« podčrtuje goriški občinski svetnik. Čok: Ljudem ni jasna politika naše stranke Poraz na deželnih volitvah na Sardiniji je postavil v ospredje vse nerešene probleme in nedorečenosti DS, pravi koordinator Slovencev tržaške pokrajine Štefan Čok. Prepričan je, da so člani Aleš Waltritsch Štefan Čok stranke dosti bolj enotni kot njeni voditelji, tako da večkrat ni jasno, kakšna je politična usmeritev demokratov. Čoku se vsekakor ne zdi prav, da se vsa odgovornost zvrača na Veltronija, če je kdo kriv za krizo, je to celotno državno vodstvo. Kako sedaj naprej po včerajšnjem Veltronijevem odstopu? Najboljše bi bilo takoj sklicati izredni kongres, postopek pa bo gotovo trajal nekaj časa, »saj mi nismo Forza Italia, kjer Silvio Berlusconi skliče kongres skoraj čez noč in ga brez vsakršne razprave izpelje v tednu dni«. Situacija Demokratske stranke je dramatična. Čok meni, da stranka v teh hudih kriznih razmerah nujno potrebu- je kolektivno vodenje, potem pa čimprej kongres. Peterin: Berlusconi je očitno dejaven »Vsake volitve so le preizkušnja, ali si dobro vladal oziroma dobro odigral vlogo opozicije. Na volitvah le igraš tekmo, zmagaš pa z vsakodnevnim delom, ki smo ga, kot je očitno, v DS slabo opravili«, je prepričan koordinator goriške slovenske komponente stranke David Peterin. Pričakoval je slab volilni rezultat na Sardiniji, saj je to sad državnega trenda. Po njegovem ne velja teza, da so italijanski državljani bedaki in nič ne razumejo, odgovorne za poraz bi zato tokrat iskal prej med poraženci, kot med Ber-lusconijevimi pristaši. »V obdobju krize državljani pričakujejo jasne odgovore problemom. Predsednik vlade jih daje, z njimi se lahko ne strinjamo, njegova vlada pa je dejavna in je sposobna tudi iz marketinškega vidika. DS pa molči«, meni Peterin. Zadnja primera sta po njegovem zakon o obhodnih stražah in primer En-glaro. »DS nima ene jasne pozicije o nobeni stvari in tako ni resna alternativa desnici. Rešitev ni ta, da Veltroni odstopi, mora pa biti odločnejši in DS mora prevzemati stališča tudi v kompleksnih problemih, ki delijo njene pripadnike, sicer bo naravna selekcija opravila svoje z DS, začenši z evropskimi volitvami«, pra- vi še koordinator slovenskih goriških demokratov. Ukmar: Zdi se mi, da riba smrdi pri glavi Tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar meni, da je projekt DS najlepši projekt, ki si ga je v povojnem času zamislila italijanska leva sredina. Stari ribiški pregovor pa pravi, da riba smrdi pri glavi. »Voditelji stranke na državni in tudi na naši deželni ravni so odraz starih strank in ne sedanjih članov. Žal smo zapravili velik kapital, ki smo ga pridobili na primarnih volitvah«, je prepričan Uk- David Peterin Stefano Ukmar mar. Tudi on, kot marsikdo v stranki, pravi, da je treba čimprej sklicati izredni kongres in se na njem odkrito soočiti, začenši s strankino identiteto, ki je danes zelo nedorečena. Ukmar je na deželni ravni vsekakor naveličan prepirov med strankinim tajnikom Brunom Zvechom in vodjo deželne svetniške skupine Gian-francom Morettonom, »ki sta odraz starih strank in ne nove stranke«. Tudi pri nas bi se morali po njegovem zgledovati po Firencah, kjer je na nedeljskih primarnih volitvah za župansko kandidaturo prevladal 34-letni Matteo Renzi, »ki je imel proti vso strankino nomenklaturo, zmagal pa je, ker predstavlja novost. Pri nas takšnih novosti žal ni«, meni Uk-mar. Zbral Sandor Tence šolstvo - V petek bo v Vidmu posvet o izsledkih raziskave OECD PISA 2006 v deželnem merilu Dijaki iz FJK med najsposobnejšimi Z zbranimi točkami presegajo srednjo oceno v okviru OECD in so krepko pred ostalimi italijanskimi vrstniki - Deželni načrt za preureditev šolske mreže ne bo vplival na storitve TRST - Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine in Deželni šolski urad za FJK prirejata v petek v Vidmu celodnevni posvet o raziskavi OECD PISA 2006. Po končnih izsledkih raziskave, ki je bila izvedena tudi na 61 šolah v FJK, so (takratni) petnajstletniki iz naše dežele glede sposobnosti v znanosti, branju oz. razumevanju besedila in matematiki presegli srednjo oceno OECD in krepko prednjačijo pred vrstniki iz ostalih predelov Italije, pa tudi iz Slovenije in Avstrije ter so dosegli enako raven kot dijaki iz Kanade. Podatke so, kot uvod v petkov posvet, predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih deželnega sveta v Trstu odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro, njegov svetovalec Bruno Forte in deželni šolski ravnatelj Ugo Panetta s sodelavci. Podatki o uspešnosti dijakov iz FJK resnici na ljubo niso novi, saj jih je že pred letom dni predstavil javnosti Molinarov predhodnik Roberto Antonaz. Vsaka tri leta Organizacija za sodelovanje in gospodarski razvoj (OECD) izvede t.i. raziskavo PISA med petnajstletniki iz 57 držav članic oz. partneric o stopnji osvojenih temeljnih sposobnosti na treh področjih: znanosti, branja oz. razumevanja besedila ali komuniciranja ter matematike. V zvezi s tem je v FJK potekala posebna raziskava na podlagi sodelovanja med deželo, Deželnim šolskim uradom, tržaško univerzo in deželno mrežo šol ESITO (v Italiji je raziskavo izvedel zavod INVALSI), ki je zaobjela 61 šol, med katerimi so tudi tri s slovenskim učnim jezikom, s približno 1.578 dijaki (med temi 71 iz slovenskih šol). Na po- dročju znanosti so ti zbrali 534 točk, medtem ko je srednje točkovanje v okviru OECD 500 točk. S tem so se močno približali finskim vrstnikom, ki so kot prvi na lestvici zbrali 563 točk, in so na isti ravni kot kanadski petnajstletniki, krepko pa prekašajo ostale italijanske vrstnike, ki so zbrali komaj 475 točk. Na področju matematike so prav tako presegli srednje točkovanje OECD (498 točk) in dosegli 513 točk. Tudi tu se približujejo prvouvrščenim Fincem (548 točk) ter puščajo za seboj Avstrijce (505) in Slovence (504 točke), še bolj pa vrstnike iz ostalih predelov Italije, ki so zbrali 462 točk. Zgodba se ponavlja na področju branja oz. razumevanja besedila: dijaki iz FJK so zbrali 519 točk (srednje točkovanje OECD je 492 točk), medtem ko so Finci zbrali 547 točk, Slovenci 494, Avstrijci 490, dijaki iz ostalih predelov Italije pa 469 točk. Pri tem je uspešnost enakovredno porazdeljena med večino sodelujočih, saj je zelo malo slabih dijakov, a ravno tako malo primerov odličnosti. Zdaj je treba razumeti, kaj stoji za temi rezultati, čeprav imajo nekateri že svojo razlago, ki se ne preveč razlikuje od tiste, ki jo je pred letom dni dal Antonaz: gre za značilnosti deželnega teritorija, za vlaganje v šolstvo, za še vedno prisotno »habsburško« dediščino, na podlagi katere ima šola med prebivalci FJK močno občuteno simbolno družbeno težo, in za večjezično stvarnost: večjezičnost je namreč eden od dejavnikov osvajanja sposobnosti, saj spodbuja stalno preurejanje misli. Pri tem so govorniki tudi opozorili, da se uspeha dijakov šol z italijanskim in tistih s slo- Roberto Molinaro kroma venskim učnim jezikom ne razlikujeta veliko. O vsem tem bo govor na omenjenem posvetu, ki bo z začetkom ob 9.30 potekal v avditoriju dežele FJK v Ul. Sabbadini 31 v Vidmu: dopoldanski del bo namenjen širši javnosti in bo posvečen ravno izsledkom raziskave, medtem ko bo popoldanski del namenjen prvenstveno šolnikom. Na tiskovni konferenci je bil govor tudi o novostih glede vpisovanja za prihodnje šolsko leto, ki se bo zaključilo prihodnjo soboto ter o nedavno sprejetem deželnem načrtu za preureditev šolske mreže. Pri tem je odbornik Molinaro zagotovil, da načrt ne bo vplival na storitve: za družine, ki vpisujejo svoje otroke, ne bo sprememb, saj bodo otroci obiskovali iste šole kot doslej. V prihodnjih mesecih bo treba ponovno vzeti v pretres problematiko višjih srednjih šol, katerih preureditev se bo začela šele s šolskim letom 2010/2011, deželna vlada pa namerava oblikovati okvirni zakon o šolstvu in poklicnem izobraževanju, kjer dežela želi pridobiti več pristojnosti na področju organizacije šolstva. Ivan Žerjal Ugo Panetta kroma Bruno Forte bumbaca BARILLA, vodilna italijanska multinacionaika s področja blaga za široko potrošnjo, išče za svoj sedež v Parmi (Ita), RAČUNOVODSKEGA/O DELAVCA/KO. Pogoji: ■ Starost: največ 35 let; ■ Diploma višje srednje šole v knjigovodstvu/računovodstvu ("ragioneria") ali univerzitetna diploma višje/visoke stopnje s področja ekonomije/podjetništva/financ; ■ Izkušnje s področja računovodstva/knjigovodstva; - Odlično znanje italijanskega in slovenskega jezika, dobro znanje angleščine; - Dobro znanje osnovnega račulnaniškega paketa MS Office, zaželjeno poznavanje programa SAP; - Pripravljenost na krajša službena potovanja v Slovenijo. Nudimo: ■ Priložnost za delo v mednarodnem okolju; ■ Zaposlitev za določen čas (18 mesecev); ■ Kategorizacija in plača v skladu s pridobljenimi veščinami in spretnostmi. Glavne delovne naloge: knjiženje faktur dobaviteljev, analiza dobaviteljev in blagovnih skupin, kontrola podporne dokumentacije prejetih faktur, stiki z dobavitelji in sodelavci tuje podružnice, koordinacija računovodskih storitev za tujo podružnico, plačila. Profil dopolnjujejo natančnost, spretnost pri reševanju problemov, proaktivnost, spretno komuniciranje In nagnjenost k medosebnim odnosom. Življenjepis pošljite na: inforecruiting@barilla.it tako, da v "oggetto" jasno označite vezo na "RIF. CFSL/09". 4 Četrtek, 19. februarja 2009 GOSPODARSTVO nova gorica - Po podatkih novogoriške območne enote zavoda za zaposlovanje Velik porast brezposelnih na severnem Primorskem Na zavodu pa nimajo podatkov o zaposlovanju Slovencev v Italiji NOVA GORICA - Tudi na severnem Primorskem, kjer se v zadnjih letih lahko pohvalijo z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji, se število oseb brez zaposlitve ob gospodarski krizi v zadnjih mesecih "skokovito" povečuje, ugotavlja direktorica novogoriške območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje Erna Kufersin Rehberger. Na severnem Primorskem so v zadnjih letih opazili trend zmanjševanja brezposelnosti, zdaj pa zlasti na Goriškem beležijo skokovit porast oseb brez zaposlitve. "Konec januarja je bilo v evidenci območne službe Nova Gorica brezposelnih 2641 oseb, kar je 14,4 odstotka več kot januarja lani. Od začetka decembra do 6. februarja se je v evidenco brezposelnih prijavilo več kot 1000 oseb," je za STA povedala Kufersin Rehbergerjeva. Skupaj se je lani na novogoriški enoti zavoda za zaposlovanje prijavilo 2571 brezposelnih, pri čemer jih je bilo največ, 1156, zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 453 je bilo iskalcev prve zaposlitve, 339 pa zaradi prenehanja zaposlitve iz poslovnih razlogov. Med novo prijavljenimi brezposelnimi je opazen povečan priliv oseb brez izobrazbe, kakšnih je bila dobra tretjina, in sicer predvsem iz predelovalnih dejavnosti. Na novogoriškem zavodu za zaposlovanje opažajo, da se je v zadnjih treh mesecih zmanjšalo število objavljenih prostih delovnih mest. "Lani so delodajalci objavili 9633 prostih delovnih mest, kar je 0,8 odstotka več kot v letu 2007. Januarja letos so deloda- V zadnjem mesecu se je rahlo zmanjšalo tudi število vlog za dovoljenja za zaposlitve tujih voznikov tovornjakov jalci objavili 654 prostih delovnih mest, kar je petino manj kot v lanskem januarju," je podatke predstavila Kufer-sin Rehbergerjeva. Po njenih besedah so z območja Vipavske doline, Goriške in gornjega Posočja za državno subvencijo ob skrajšanemu delovnemu tednu zaprosila štiri podjetja s skupno 2700 zaposlenimi. Vseeno večina delodajalcev na tem območju za letos napoveduje nadaljevanje zmanjševanja števila brezposelnih. Poleg zmanjševanja zaposlitev za določen čas bodo zlasti v pre- delovalnih dejavnostih na udaru tudi odpuščanja iz poslovnih razlogov, precej pa bo še t. i. mehkih variant prenehanja zaposlitve, je pojasnila. Kljub temu je prepričana, da trg dela na severnem Primorskem še vedno deluje. V januarja se je namreč iz evidence brezposelnih odjavilo 175 oseb, pri čemer se jih je 110 zaposlilo ali samozaposlilo, 14 pa se jih je vključilo v javna dela, je poudarila. Značilnost severnoprimorskega trga dela je tudi zaposlovanje Slovencev v Italiji, česar pa na zavodu za za- obvestilo gostinske sekcije sdgz - Za investicije v višini najmanj 10 tisoč evrov Prispevki turističnim in gostinskim delavcem za razvoj in izboljšavo obratov TRST - Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju obvešča vse turistične in gostinske operaterje, ki imajo v načrtu kratkoročne ali srednjeročne naložbe, da so ponovno na razpolago dotacije. Do 28. februarja lahko vložijo prošnjo za pridobitev prispevka za kritje investicij oz. stroškov, ki znašajo najmanj 10.000 evrov. V poštev pridejo sledeče kategorije. Hotelski obrati, na prostem in v turističnih hišah - stanovanjih: a) dela za širitev, obnovo, posodobitev in izredna popravila za dosego sledečih ciljev: 1. zvišanje klasifikacije, ki jo določa deželni zakon 2/2002; 2. vsaj 10% povečanje kapacitet ležišč; 3. realizacija prostorov za rekreacijo in nego oseb; 4. odprava ovir za neokretne. b) nakup opreme in strojev za najmanj 10.000 evrov, s tem, da se upošteva določila črke a), odstavka 1, člena 12, odloka preds. dežele z dne 26. oktobra 2005, št. 372/Pres. c) posegi glede na črki a) in b), ki služijo za promocijo sprejemanja, nege in prostorov za otroke in družine, tudi za dosego certifikata kakovosti »Club di prodotto Family hotels and campings«, ki ga pro-movira Agenzia Turismo Friuli Venezia Giulia. d) posegi glede na črko a), ki služijo zgoraj navedenim ciljem. e) realizacija parkirišč za vsaj tri mesta (tudi nakup nepremičnin), ki služijo hotelskim strukturam. Gostinski obrati, ki jih določa zakon 25.avgusta 1991, n. 287: a) nakup opreme in strojev za najmanj 10.000 evrov, s tem, da se upošteva določila črke a), odstavka 1, člena 12, odloka preds. dežele 26. oktobra 2005, št. 372/Pres. b) dela za širitev, obnovo, posodobitev in izredna popravila. Za dodatne informacije in sestavo prošenj je na razpolago tajništvo v Trstu (dopoldne) na tel. 0406724839. podjetja - Prevzem v gradbeništvu Ajdovsko Primorje kupuje podjetje PGP Snežnik ILIRSKA BISTRICA - Gradbeni podjetje Primorje naj bi za 409.000 evrov kupilo proizvodno-grad-beno podjetje Snežnik, ki upravlja kamnolom Ga-brovec in je bil doslej v stoodstotni lasti Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica. Ilirskobistriški občinski svet bo o soglasju k pogodbi za prodajo odločal jutri je potrdil ilirskobistriški župan Anton Šenkinc. Člani občinskega sveta bodo s prodajo najverjetneje soglašali, meni župan, saj druge rešitve za omenjeno podjetje naj ne bi bilo. Občinski svetniki naj bi dvignili roke od prodaje podjetja že na seji septembra lani, potem ko je župan zatrdil, da občina nima potrebnega 1,2 milijona evrov za dokapitalizacijo. Komunalno podjetje je nato 12. decembra lani objavilo zbiranje ponudb za prodajo Snežnika, ponudbe pa je komisija odprla 24. decembra. Ponudbo za nakup sta oddali družbi Gama iz Ljubljane s ponujeno ceno 100.000 evrov ter Primorje, ki je ponudilo štirikrat višjo ceno. Vodja poslovne enote Cestogradnja v ajdovskem Primorju Mitja Čotar je včeraj potrdil, da so oddali vlogo za nakup omenjenega podjetja, podrobnejših informacij pa ne želi dajati, dokler prodaja ni potrjena. PGP Snežnik se je začelo utapljati v izgubah že leta 2007, ko je, konec tega leta, kapital podjetja znašal 494 evrov, stroji in naprave so bili amortizirani, podjetje pa brez zemljišč. Tridesetega septembra 2008 je bil obračunani kapital družbe negativen v višini 37.159 evrov, podjetje pa je imelo 150.000 evrov nepokritih obveznosti, v bilanci pokritih z neobstoječo zalogo predelanega materiala. Poleg tega je ministrstvo za gospodarstvo 15. septembra lani Snežniku zavrglo vlogo za izdajo rudarskih pravic, kot je pojasnil direktor Štefan La-cmanovič, zaradi napake pri vrisovanju nekaterih parcel na območju kamnoloma v občinski prostorski plan. O tem, da Snežnik niti nima več koncesije za rudarjenje, je bil sam obveščen konec septembra, župan in občinski svetniki pa šele decembra, ko je postopek prodaje že tekel. Občina od novega lastnika pričakuje, da bo naprej razvijal dejavnost družbe, da bo v prihodnjih petih letih preselil proizvodnjo peska iz opuščenega kamnoloma nad mestom v zgornji, delujoči kamnolom Gabrovec in da bo še najmanj pet let obdržal zdaj zaposlene v PGP Snežnik. (STA) pohištvena industrija Ikea si želi tudi v Slovenijo LJUBLJANA - Švedski proizvajalec pohištva Ikea želi v Sloveniji graditi prodajni center, je ob obisku v hrvaški Rug-vici, kjer bo stala prva Ikeina trgovina v regiji, dejal predsednik uprave družbe Anders Dahlvig. "Slovenija predstavlja strateško tržišče in v kratkem bo naš management skušal vzpostaviti dialog s slovensko vlado in ljubljanskimi mestnimi oblastmi," je, kot so sporočili iz agencije Mmd, dejal Dahlvig. S postavitvijo trgovine bi ustvarili 500 novih delovnih mest. Slovenci imajo v lasti več zlata kot Banka Slovenije LJUBLJANA - Od začetka globalne krize se je povpraševanje po zlatu in srebru močno zvišalo. Slovenci naj bi imeli po podatkih ene največjih mednarodnih kovnic plemenitih in industrijskih kovin, družbe Umicore, skupaj v lasti že več zlata, kot ga ima Banka Slovenije. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato, neprofitnega združenja za spremljanje svetovnih rezerv zlata na trgu, poseduje Banka Slovenije približno 3,2 tone zlata. To količino naj bi po podatkih družbe Umicore v zadnjih 18 mesecih že presegli slovenski investitorji. EVRO 1,2634 $ -1,03 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 17.02. 16.02. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,2634 116,20 86410 1,2765 117,33 ruski rubel mniickn nmiia 45,7558 62,4560 8,7236 44,4847 62,0630 II lUlJjKa 1 UUIIa danska krona r\ritancKi ti mt 7,4520 0,88510 7,4525 0,8945 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ «fnns 10,9780 8,7940 10,9230 8,7770 1 1UI VCjKa 1S.I Ul 1C1 češka krona 29,490 1 4813 29,150 1 4883 jVILoIjKI i i al in. estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 30715 15,6466 303,35 11 i JM luiniL poljski zlot 4,8795 1 5959 4,7870 1 5912 Kol IOUjIS.1 UUICII avstralski dolar nAlnarcKi l^v 1,9750 1,9558 1,9622 1 9558 UUlUal jM itrv romunski lev lii"rt\/CKi ifac 4,3050 3,4528 4,3162 3,4528 IILUVjM IIU30 latvijski lats nt37l ICki fAal 0,7076 2 9121 0,7084 2,8958 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti ircKa lira 290,00 2 1209 290,00 2 1248 LUIJKCI IIIO hrvaška kuna 7,4736 7,4047 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,46625 1,24563 1,76563 2,085 LIBOR (EUR) 1,59125 2,91125 1,99938 2,10563 LIBOR (CHF) 0,305 0,49833 0,63833 0,93833 EURIBOR (EUR) 1,603 1,912 1,997 2,096 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 24.758,45 € +712,49 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. februarja 2009 poslovanje ne spremljajo. "Vsak mesec beležimo nekaj prijav v evidenco zaradi prenehanja delovnega razmerja v tujini, vendar zaenkrat večjega priliva iz sosednje države ne beležimo," je povedala. Na zavodu so v januarju izdali tudi 248 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev iz tretjih držav v Sloveniji. Število vlog se je v januarju rahlo zmanjšalo, še posebej za zaposlitve voznikov tovornjakov, nekaj več kot običajno pa je bilo tudi vračil delovnih dovoljenj pred potekom veljavnosti, je še dodala. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,47 -3,15 KRKA 56,53 -2,58 -2,33 MERCATOR - - TELEKOM SLOVENIJE 126,01 -1,32 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,51 AERODROM LJUBLJANA 27,00 DELO PRODAJA - +2,90 -0,88 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,03 -2,06 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 49,90 +0,20 PROBANKA - - SAVA 235,62 -0,40 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 71,00 15,92 -0,56 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 17. februarja 2009 -3,61 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATLANTIA ATLANTIA 1,434 4,997 +1,70 -8,22 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 3,852 -2,77 -0,64 BCA POP MILANO EDISON EDISON 1,007 3,85 -2,65 ENEL 0,886 4,37 -2,42 -0,23 FIAT FINMECCANICA FINMECCANICA 4,007 -2,99 -6,69 GENERALI 13,93 -4,46 -4,72 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,097 -7,50 -7,60 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 10,99 -4,43 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,675 7,025 -3,42 -0,14 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 0,212 -2,22 -5,75 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,395 12,66 -4,93 -3,58 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,92 4,30 +0,64 -1,60 TENARIS TERNA 7,935 -6,81 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,505 0,389 -0,50 -7,81 UNICREDIT 7,34 1,122 -6,91 -7,35 SOD NAFTE (159 litrov) 34,93 $ 0,00 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. februarja 2009 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.838,36 -1,29 908,98 -1,52 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.484,39 950,39 1.460,21 502,89 228,63 1.836,17 10.739,02 2.077,15 -4,79 -1,18 -1,80 -2,04 -0,28 -2,64 -0,64 -1,20 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.552,60 1.470,66 789,17 831,044 4.216,60 4.034,13 2.875,23 1.480,05 651,5 2.119,98 7.645,51 1.637,92 12.945,40 2.319,44 9.035,00 -3,79 -4,15 -4,56 -0,79 -3,44 -2,43 -2,94 -8,62 -6,80 -3,36 -1,35 -2,54 -3,79 -2,93 -2,91 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 18. februarja 2009 5 OGLEDALO Medijski čarodeji in Berlusconijeva Italij Ace Mermolja_ Primer Eluane Englaro je in bo ostal eden izmed tolikih, ki dokazujejo, kako so lahko v Italiji mediji zavedno ali nezavedno orodje politike, vlade in drugih središč moči, kot je bil v tem primeru Vatikan. Luči so nad žalostnim dogodkom že ugasnile, novinarji pa so stekli kot ose na med k drugim dogodkom. Ko zaključujem Ogledalo, so v središču pozornosti posilstva deklet. Mislim torej, da je v Italiji svoboda tiska ogrožena in to na poseben način, ki ni več zaobjet s klasično cenzuro. Postavljajo se vprašanja novinarske svobode, deontološke etike in nenazadnje odgovornosti in usposobljenosti za poklic. Lahko v Italiji novinarji poročajo in pišejo "po svoji vesti", ali pa so le igrače založnikov, gospodarstvenikov, politikov in njim odgovarjajočim glavnim urednikom? Do kod seže "lastna pamet" in kje se prične učinek črede, ko sledi ovnu na desetine ovc. Položaj zaskrbljuje, ker italijanski premier Berlusconi ne skriva svojega očitnega konflikta interesov. Ko je prav zaradi nesoglasij ob aferi En-glaro novinar Mediaseta Mentana sklenil, da zapusti televizijo, kjer je v bistvu ustvaril najpomembnejši informativni program, je Berlusconi komentiral, "da ga ne potrebujejo". Ostavko Mentane so vrhovi Mediaseta sprejeli v rekordnem času, kot da jim je novinar že dalj časa v napoto. Dejansko so poročila in tudi drugi programi na treh mrežah Mediaseta izrazito parcialni, pro-vladni in "upognjeni" volji gospodarja. Berlus-conijeva strategija v časih splošne gospodarske krize je namreč jasna. Tedensko ali celo dnevno je potrebno ustvariti napetost, najti senzacijo, deliti mnenja ljudi, spraviti jih v dvome z dogodki, ki se zazdijo usodni, nato pa poniknejo in pustijo prostor drugim. Tudi glede tega je bil primer En-glaro poučen. Za problem se Berlusconi dosti časa ni menil. Zakonski osnutek o biološkem testamentu je mesece ležal v predalih senata. Nato pa je Vitez v hipu zavrtel kolo dogodkov. V nekaj dneh je želel najprej z dekretom nato pa z zakonom preprečiti, da bi Eluani prekinili umetno prehranjevanje. Ko predsednik Napolitano ni podpisal dekreta, ker bi to bilo protiustavno, je Vitez zagrozil, da bo šel med ljudstvo in spremenil ustavo, istočasno pa je v nekaj urah pripravil zakonski osnutek, ki ga je predsednik Senata Schifani dal na dnevni red z naglico nekoga, ki natančno ve, komu dolguje svoj položaj. K sreči je Eluana izdihnila in s svojo končno smrtjo prinesla vsem nekaj miru. Berlusconijevo "reševanje" v stilu Ramba se ne bi niti pričelo, ko ne bi imel ob sebi novinarskega topništva. Trije kanali Mediaseta, vsaj dva kanala državne RAI in mnogi časopisi so dogodek napihnili do neznosnosti. Osebno sem zapiral televizijo, radio in nehal brati časopise. Politiki, škofje, kardinali, komentatorji so se zagnali v nezaslišano gonjo, ki je razdelila Italijo med morilce in odrešenike, med kavboje in Indijance. Besedna inflacija je postala totalna. Časopisi so z mastnimi črkami pisali:"rablji", "morilci" itd. V Trstu smo istočasno imeli še fojbe tako, da je z ekranov in s časopisnih strani kar curljala kri. Znašli smo se na fronti. Težko si predstavljam, da je vse to možno, če nekdo na startu ne da znaka za pričetek tekme, kdo bo glasnejši in bolj surov. Brez pomoči medijev noben politik ne more doseči tolikšnega odmeva in hrupa. Dejansko živimo v vsakodnevni napetosti. Konflikti se prižigajo ob pomembnih in marginalnih vprašanjih. Ne spominjam se, da bi kdaj s tolikšno vnemo poročali o prometnih nesrečah, o plazovih, o mrtvih na cesti, o Romunih, ki ubijajo, posiljujejo itd., kot se to dogaja danes. Za takšnim poročanjem je milijardna tehnika, so kamere, avto- mobili, snemalni studii, režiserji, novinarji, skratka, armada ljudi, ki se mobilizira, ko cigan posili dekle. Črna kronika je bila tudi nekoč. Časopisi, predvsem krajevni, so vedno pisali o umorih in nesrečah. Ljudje so to radi brali. Ni pa umor mobiliziral medijev in politike, škofov in laikov, intelektualcev in ljudi "s ceste". Moja nona mi je pravila, kako so nekje v začetku prejšnjega stoletja v dolenjski vasi redno beležili pretepe, ranjence in kakega mrtvega. Ko so se vinjeni fantje "udarili', so se zabliskali noži in nekdo jo je skupil. Vse je ostalo lokalno. Tudi državna televizija Krščanske demokracije je skušala delovati pomirjujoče in ni iskala v družbi samo umore, kri, posilstva in se nad njimi dobesedno naslajati. Manjka nam še en sam ekstrem: oddaja, kot je "Il grande fratello", kjer udeleženci dobijo imuniteto in lahko nasprotnika pred kamerami ubijejo. Ne bi nadaljeval s škandali o sodnikih, o prisluškovanjih in podobnih zadevah, ki nas čakajo v prihodnjih tednih in mesecih. Oblast deli družbo, jo ustrahuje, jo dela še bolj negotovo od tega, kar je. Tako poraja željo po vodji, ki se ponuja že petnajst let, a bi rad bil popoln vodja: gospodar duš. V tem kolesju smo novinarji bistveni. Smo kraljevi trobentači. O zadevah bi lahko namreč mirneje in bolj trezno poročali in razmišljali. Ljudem bi lahko nudili informacije, ki pomagajo k razmisleku, vendar je kolesje prehitro, spektakel predivji, kariera preveč pomembna in moč preveč skoncentrirana v ozkem krogu finan-čno-politične oblasti. Zato mislim, da je v Italiji medijski pluralizem v resni nevarnosti. Kot potrdilo svojega pisanja bom zaključil s tremi primeri. Pomilostitev kaznjencev je bila za Prodijevo vlado usodno negativna točka. Povsem v pozabo pa je šlo dejstvo, da so za pomilostitev (indulto) glasovali tudi poslanci Forza Italie in UDC. Za pomilostitev se je namreč v parlamentu zavzel papež Janez Pavel II. V zavesti ljudi je dogodek ostal Prodijeva krivda, saj naj bi taisti Podi podlegel volji skrajne levice in njenim ideologijam, po katerih naj bi bili v zaporih predvsem prole-tarci in reveži, ne pa hudodelci. Varnost je postala Berlusconijeva bistvena predvolilna zastava. Drugi tak dogodek je bil Prodi-jev finančni zakon. Mimo katastrofalnega vodstva večine, s katerim se je moral Prodi dnevno tepsti, je v per-cepciji ljudi postala Prodijeva vlada tista, ki je obubožala Italijo in naložila ljudem zelo visoke davke. V resnici je Prodijeva vlada popravila državno bilanco, z drugim finančnim zakonom pa je celo razdelila nekaj sredstev. Tega ljudje niso percepirali. Medijski napad na Prodija je bil tolikšen, da so leta 2007 ljudje mislili, da je Italija zaradi slabe vladne politike na robu prepada. Občutek je trajal do lanskih volitev. Ni bilo tako. Leta 2007 so gospodarstvo, zaposlenost in potrošnja dosegali pozitivne rezultate. Ko je danes Italija v resnični krizi in sredi svetovnega viharja med šibkejšimi industrializiranimi državami, ljudje nimajo percepcije, da bi imela Berlusconijeva vlada pri tem kakšno krivdo in da bi slabo ravnala. Vitezu je uspelo prodreti s sporočilom, da obvladuje položaj in da se bo Italija iz-mazala brez hudih posledic. K temu nedvomno pripomorejo tudi medijski reflektorji, ki se raje obračajo k vprašanjem evtanazije in posilstev kot pa h kriznim vrtincem. Zadeva je očitna. Prodi je bil kriv za katastrofe, ki jih ni bilo. Berlusconi je zmagal na Sardiniji, kjer se je osebno izpostavil, in to v času surove gospodarske krize, ki ogroža mnoge italijanske družine. Vprašanje, kaj dela opozicija, je drug problem, ki odpira še druge kot matr-joške. Mediji pa imajo pri vsem tem svojo nemajhno vlogo. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer ESB, simbol sveta na zatonu Začetek gradnje najvišjega newyorškega nebotičnika Empire State Buildinga sega v nesrečno 1929. leto, nekaj tednov pred krizo na tamkajšnji borzi, ki je potegnila svetovno gospodarsko v veliko in dolgotrajno recesijo. Sredstva za gradnjo 381 metrov visoke zgradbe so zbrale tedanje najmočnejše ameriške industrijske in finančne družbe na pobudo Johna Raskoba, ustanovitelja in predsednika koncerna General Motors. »Zgradba mora imeti kapo,« je rekel Raskob, ko so mu pokazali maketo. Na njegovo zahtevo so dodali »kapo«, nanjo pa naj bi se po prvotnem projektu privezali cepelini. Zamisel, da bi se na zgradbo privezali baloni, so morali opustiti zaradi premočnih zračnih tokov. Kasneje so Empire State Building (na kratko ESB) še nadgradili in mu dodali radijsko oziroma TV anteno, tako da je danes nebotičnik visok nekaj čez 440 metrov. Vseh nadstropij je čez sto, skupna površina prostorov v nebotičniku znaša 200 tisoč kvadratnih metrov, oken je kar 6.500 in dvigal čez sedemdeset. Gradnjo ESB so končali 1931. V 16 mesecih, kolikor so gradili velikana, je ESB rasel tudi za štiri nadstropja vsak teden, kar je svojstven rekord. 3.400 delavcev je vanj vgradilo 60.000 ton jekla. Uradno so nebotičnik predali najemnikom 1. maja 1931. Šlo je za prvi nebotičnik, ki je bil dostopen turistom. Njim so namenili razgledne terase, s katerih še danes lahko občudujemo ves New York. Nebotičnik je v samem osrčju ne-wyorškega polotoka Manhattna in je bil nekak simbol Amerike na vrhuncu ekonomskega razcveta oziroma spomenik, postavljen deželi neomejenih priložnosti. Rekord najvišje zgradbe na svetu je ohranil vse do začetka 70. let, ko sta ga izpodrinila dvojčka velikana Svetovnega trgovinskega centra (World Trade Center), ki pa sta se sesula po terorističnem atentatu 11. septembra 2001. Od takrat je ESB spet najvišji newyorški nebotičnik. Danes je cela vrsta še višjih zgradb od ESB, pa ne le v Ameriki temveč tudi v Aziji. In vendar bo Empire State Building še dolgo ostal ljudem v spominu, zlasti ker je zaslovel na filmskem platnu. Leta 1933 je zlezel na njegov vrh nesrečni King Kong, da bi se skušal braniti pred ljudmi in letali, ki so ga napadala in končno premagala. odprta tribuna O šoli, a ne samo Nekaj misli o prihodnosti Minilo je že nekaj let, odkar ne pišem več svojih razmišljanj ob vpisih otrok v prvi razred osnovne šole oziroma v prvi letnik vrtca. Po tolikih besedah, napačnih pogledih na šolo kot tako, po tolikih izjavah, sem se odločila, da ponovno nekaj napišem. Ne morem mimo tega, da pišem kot učiteljica, čeprav bi enkrat rada pisala bolj nepristransko in z manjšim čustvenim zagonom. Pa kaj si čem, urno se bližam zasluženi penziji in morda so moja razmišljanja bolj vezana na tisto, kar je vsakdanji učiteljev dan med otroki, ki so tabula rasa v odnosu do ministrskih določil in državnih ukazov, kako naj bi bila šola danes. Ob letošnjih vpisih smo bili vsi zmedeni, še najbolj upravičeno starši. Pomislila sem na vse mlade pare, ki so se znašli v pravi revoluciji in to taki, ki jih moj, še zelo dober spomin, ne pomni. Vse je bilo zabeljeno s polemikami, ki so se začele ob spornem traku v Barkovljah in se danes še nadaljujejo tako ali drugače okoli šolstva. Zelo natančno in večkrat sem prebrala pisma uredništvu, izjave šolnikov, intervjuje z ravnatelji. Potegnila sem črto in ugotovila, da danes dva in dva ni več štiri. Pa sem kot prava učiteljica še enkrat seštela in spet isti rezultat. Kaj se dogaja, nekaj manjka, a kaj? Po daljšem razmišljanju sem le prišla, do zame, edinega odgovora, in sicer, da nam manjka tista gotovost, tista dobra beseda, ki bi jo nam mo- rali dati tisti ljudje, ki za manjšino skrbijo, ki zanjo delajo v Trstu, v Ljubljani, v Rimu in zakaj ne v Strasbourgu. Sami smo in kot majhen otrok, ko nima mame blizu, joče. A temu jokanju moramo napraviti konec, obrisati solze in raje pomisliti, da življenje teče, da imamo pred seboj velike odgovornosti, imamo mnogo malih ljudi, ki čakajo, da bodo septembra prestopili šolski prag. Samo njim moramo zagotoviti, kar jim pripada. In kaj njim pripada? To kar smo imeli mi, ki smo oblikovali slovensko šolo: kvaliteten pouk! In kaj njihovim staršem v današnjem času? Zagotovilo, da bo njihov otrok čimveč ur v šoli. Pa nehajmo z besedo parkirišče, ki mi že povzroča napačne misli, da smo postali Slovenci brezbrižni do znanja, kulture, družbenega življenja in vere v šolo, ki je otrokovo rastišče. Neznosna finančna kriza in prazne državne blagajne so bile krasen povod, da so se Berlusconijevi pajdaši dobesedno vrgli na rezanje in klestenje denarja šolstvu. Čemu taka šola, ki je v dvajsetih letih dobre reforme, bila eden od vzrokov finančni krizi v državi. Čemu taka šola? In zakaj toliko učiteljev? Bistroumni Tremonti, ki ni zahajal v državne šole, kot sicer mnogi »ber-luskonjaši«, je takoj izračunal, da mu šolstvo jemlje ogromne odstotke v letnem proračunu. In torej? Novi ministrici Gelminijevi so nakopali na grbo novo reorganizacijo šolskega sistema, torej še vedno ni to reforma, s krčenjem ur in posledičnim krčenjem organika. Kaj so torej naredili: popolni kaos, iz katerega ni videti izhoda. Upam, da ga bomo videli Slovenci, ki nam po Londonskem memorandomu, po Osimskem sporazumu in končno po zaščitnem zakonu pritiče »privilegij«. Saj je res, ko bi se italijanska vlada tesno držala zakonodaje, bi ne smeli biti prikrajšani. Kaj pa slovenska vlada? Bo slovenska vlada in to nova Pahorjeva vlada, znala pritisniti na Rim? V kolikor sem optimist po naravi, bom rekla, da bo dobro, a moj optimizem se v zadnjih časih spreminja. Ne ogrevajmo se preveč za večstopenjske šole da ali ne, ne po-lemizirajmo več, kdo ima prav in kdo ne, nehajmo s temi tekmami med sabo. Nas ni več milijon, zato poskrbimo, da bomo naši šoli pomagali vsi. Potrebna bo organizacija pošolskega pouka, potrebno bo našim mladim staršem dati možnost, da bo njihov prvošolček imel odlične pogoje za dobro življenje v šoli. Prepričana sem, da bodo naši politiki vzeli v pretres ta logistični problem in, če ne bo dala država to kar mora, si bomo med seboj pomagali. Slovenska šola mora živeti naprej, ni še konca kot premnogi mislijo in upajo. Dokler bomo prisotni čvrsto in prepričano, nas nihče ne bo izpodrinil. Pa . . . nismo le številke, smo ljudje. Mirjan Mikolj 6 Sreda, 18. februarja 2009 ITALIJA / politika - Po pekočem porazu leve sredine na sardinskih deželnih volitvah Veltroni odstopil, da bi »rešil« politični projekt Demokratske stranke Franceschini naj bi stranko vodil do kongresa po evropskih volitvah - Različni odzivi v italijanski politiki RIM - Walter Veltroni je zapustil krmilo Demokratske stranke. Odstopil je včeraj, dan po pekočem porazu na sardinskih deželnih volitvah. Sicer pa je imel za seboj 16 mesecev večinoma težavnega ali celo spornega vodenja, saj stranka v tem času ni izoblikovala jasne identitete, razdvajale so jo vse hujše notranje polemike, bila je povrh vpletena v korup-cijske škandale, tako da je bila poražena v vseh pomembnejših volilnih preizkušnjah in je izgubila velik del začetnega ela-na. In tako je Veltroni včeraj dopoldne na zasedanju strankine koordinacije ponudil odstop. »Za mnoge sem problem in pripravljen sem se umakniti v korist stranke. Moj mandat je na razpolago,« je dejal. Njegova poteza ni presenetila nikogar od navzočih. Seje so se med drugimi udeleževali Pier Luigi Bersani, Enrico Letta, Rosy Bindi, Piero Fassino ter načelnika v senatu Anna Finocchiaro in v poslanski zbornici Antonello Soro. Toda vsi prisotni so ponujeni odstop zavrnili in sekretarju potrdili zaupanje. V tem smislu so se oglasili tudi drugi vidni predstavniki stranke, kot sta nekdanji voditelj Marjetice Francesco Rutelli in ena izmed strankinih »kritičnih vesti« Massimo Cacciari. A vse to Veltronija ni prepričalo. Vzel si je pol drugo uro za razmislek. Ko se je ob 15.30 koordinacija ponovno zbrala, je potrdil svoj odstop, tokrat dokončno. »Prevzemam odgovornost za svoje napake in za napake drugih,« je dejal. »Ne smemo si dalje škoditi. Odstopam, da bi rešil projekt, v katerega sem vselej verjel,« je pristavil. Na zasedanju se je tedaj oglasil Soro in se Veltroniju zahvalil za vložen napor v vodenje stranke. Novico je potem sporočil javnosti strankin glasnik Andrea Orlando. Sicer pa bo Veltroni pojasnil svoje stališče na tiskovni konferenci, ki jo bo priredil danes ob 11. uri na strankinem sedežu v Rimu. Podsekretar Dario Franceschini pa bo danes ob 8.30 zbral vodstvo demokratov, da bi se dogovorili o nadaljnjih korakih. Strankin statut namreč predvideva dve varianti za primer sekretarjevega odstopa. Ena možnost je, da strankina vsedržavna skupščina izvoli novega sekretarja do naravnega izteka mandata. Druga možnost pa je, da se vsedržavna skupščina razpusti, s čimer se sproži postopek za obnovitev strankinih organov po redni poti, se pravi tudi prek primarnih volitev. Po nekaterih glasovih naj bi se pripravljala nekakšna vmesna rešitev. Franceschini naj bi stranko vodil do kon- gresa, ki naj bi ga priredili med julijem in oktobrom, vsekakor pa po junijskih evropskih volitvah. Veltronijev odstop je močno pretresel vrste demokratov, nanj pa so se odzvali tudi zunaj stranke. Predsednik vlade Silvio Berlusconi zadeve ni neposredno komentiral, njegovi sodelavci pa so vedeli povedati, da je bil Veltronijev odstop zanj »neizbežen razplet«. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je prav tako menil, da je bil odstop dolžno dejanje, opozoril pa je, da Demokratska stranka z Veltronijem na čelu ni vodila prave opozicije. Predstavniki strank in strančic skrajne levice, od Franca Gior-dana do Grazie Francescato in Oliviera Diliberta pa so si bili edini: Veltronijev odstop naj bi dokazoval, da je Demokratska stranka zašla v slepo ulico, ko je pretrgala s skrajno levico na zadnjih parlamentarnih volitvah. Veltroni je bil na čelu Demokratske stranke od njene ustanovitve 14. oktobra 2007. Za sekretarja je bil izvoljen na primarnih volitvah s 75 odstotkov glasov. Walter Veltroni zapušča rimski sedež Demokratske stranke ob koncu včerajšnjega napetega dneva ansa sardinija - Po sicer še vedno nedokončnih izidih deželnih volitev Desna sredina premočno zmagala Cappellacci novi deželni predsednik Ugo Cappellacci CAGLIARI - Niti včeraj, dan po zaprtju volišč, niso bili znani dokončni izidi nedeljskih in ponedeljkovih deželnih volitev na Sardiniji. Kaže, da je bilo zaradi zapletene volilne zakonodaje sorazmerno veliko spornih glasov in napak pri štetju. Zaradi tega bodo dokončni izidi predvidoma objavljeni čez nekaj dni, potem ko jih bodo prešteli oz. preverili na sodiščih. Deželni tiskovni urad je vsekakor objavil delne izide, potem ko so prešteli glasovnice na 1.658 voliščih od skupnih 1.812. Novi predsednik deželne vlade Sardinije bo kandidat desne sredine Ugo Cappellacci. Prejel je 51,90% glasov. Kandidat leve sredine, dosedanji deželni predsednik Renato Soru, je zbral 42,89% glasov, se pravi približno 9% glasov manj. Ostali trije predsedniški kandidati so daleč za prvima dvema. Gavino Sale je na čelu liste Indipendentzia Repubrica de Sardigna prejel 3,07% glasov, Peppino Balia je s svojo listo Socialistične stranke zbral 1,56% glasov, Gianfranco Solai pa je na čelu liste Unidade Indipenden-tista naštel komaj 0,55% glasov. Kot znano, sardinska volilna zakonodaja dopušča glasovanje za stranko ene volilne naveze in za predsedniškega kandidata druge. Volivci so to možnost izrabili, saj je desnosredinska koalicija prejela znatno več glasov kot njen kandidat Cappellacci, levosredin-ska koalicija pa znatno manj kot njen kandidat Soru. Desna sredina je skupno zbrala 56,71% glasov, posamezne stranke pa so zabeležile naslednje rezultate: Ljudstvo svobode 30,53%, UDC 9,37%, Reformatorji 6,99, Sardinska akcijska stranka (PSdA) 4,39%, UDS-PSI 3,32% in Gibanje za avtonomije (MPA) 2,08% glasov. Leva sredina je skupno dosegla 38,68% glasov, posamezne stranke pa so se takole odrezale: DS 24,42%, Italija vrednot 5,20%, SKP 3,13%, gibanje Rosso Mori 2,31%, SIK 2,02% in Levica za Sardinijo 1,53% glasov. sodstvo - Zaradi korupcije Berlusconijev odvetnik obsojen na 4 leta zapora MILAN - Milansko sodišče je angleškega odvetnika Davida Millsa včeraj obsodilo na štiri leta in šest mesecev zapora zaradi korupcije. Mills je bil namreč skupaj s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem obtožen utaje davkov in ponarejanja bilanc iz leta 1999 v zvezi s kupovanjem avtorskih pravic za filme v ZDA v korist Berlusconijevega podjetja Mediaset. Javnima tožilcema Fabiu De Pasqualeju in Alfredu Robledu je angleški odvetnik junija 2004 priznal, da je prejel 600 tisoč ameriških dolarjev od Berlusconijeve družbe Fininvest zato, da bi med svojim pričanjem prikrojil resnico na procesih o podkupovanju finančne straže in o zadevi All Iberian, v katerih je bil seveda vpleten sam premier. Svoje izjave je odvetnik sicer pozneje delno preklical. Medtem pa se je bistveno spremenil Berlusconijev položaj, ki mu spričo lani odobrenega zakona Alfano o imuniteti štirih najvišjih državnih pred- DAVID MILLS ansa stavnikov ne morejo soditi (sicer pa je bil še vsakič oproščen ali pa je izkoristil zapadlost rokov za sodni pregon). Korupcija v znesku 600 tisočih dolarjev pa je po mnenju sodišča jasna. Mills, ki ima sedaj petletno prepoved opravljanja svojega poklica, mora obenem plačati 250 tisoč evrov - predsedstvu vlade, paradoksalno svojemu soobtožencu (!). Njegov odvetnik Federico Cecconi pa vseskozi zagovarja nedolžnost svojega varo- kvirinal - Paolo Grossi nov ustavni sodnik Napolitano »prisrčno« sprejel Berlusconi ja RIM - Institucionalni vihar, ki je pred nedavnim hudo skalil odnose med Kvirinalom in Palačo Chigi, se je včeraj popoldne umiril. Predsednik republike Giorgio Napolitano je namreč sinoči -prvič po sporu ob primeru Eluane En-glaro - sprejel ministrskega predsednika Silvia Berlusconija, 45 minut trajajoči pogovor pa je bil »zelo prisrčen«. S tem je bilo dokončno zglajeno trenje zaradi spornega vladnega odloka, vezanega na Eluano, ki ga Napolitano ni podpisal. Za predsedstvo republike je torej zadeva zaključena in, kot kaže, prav tako za vlado. Napolitano bo še naprej sledil dosedanji poti in bo torej posredoval svoje mnenje o vladnih dekretih pred njihovo obravnavo v ministrskem svetu, nato pa bo odločal v skladu s svojo avtonomijo. Napolitano je na včerajšnjem srečanju tudi imenoval novega ustavnega sodnika Paola Grossija. Ta bo nadomestil Giovannija Mario Flicka, ki mu bo danes zapadel mandat. Grossi-jevo imenovanje je Berlusconi podpisal brez oklevanj. Predsednik republike Giorgio Napolitano Clemente Mastella razdvaja Ljudstvo svobode RIM - Na junijskih evropskih volitvah bo Berlusconijevo desnosredin-sko zavezništvo kandidiralo tudi Cle-menteja Mastello. Tajnik stranke UDEUR se bo za sedež v evropskem parlamentu potegoval v Kampanji; v tej deželi bo UDEUR nastopila z desno sredino tudi na krajevnih upravnih volitvah. Mastella je bil, kot znano, član levo-sredinske vlade Romana Prodija in je odločilno pripomogel k njenemu padcu. Tistim, ki namigujejo, da se mu je Berlusconi sedaj oddolžil s ponujeno kandidaturo, Mastella odgovarja, da so nepošteni. Mastellova kandidatura pa spravlja v zadrego vodstvo Ljudstva svobode. Na spletni strani www.forzaitalia.it se je namreč ob odobravanju pojavilo tudi veliko kritičnih sporočil: zanje je Mastella vetrnjak, ki ne zasluži zaupanja. Dijak zabodel profesorja CHIOGGIA - Trinajstletni dijak srednje glasbene šole Silvio Pellico v Chioggi je s kuhinjskim nožem zabodel svojega profesorja violine. Še-stintridesetletni Fabio Paggioro je stekel na hodnik, kjer mu je kolega pomagal izriti nož in poklical rešilca. Nož se k sreči ni dotaknil notranjih organov in profesor violine ni v življenjski nevarnosti. Dijaku, ki ga sošolci označujejo kot umirjenega in nekoliko zaprtega fanta, ne morejo soditi. Preti pa mu celoletna izključitev... in upamo tudi strokovna pomoč. Baje je v opravičilo dejal, da mu violina ni všeč in da bi raje študiral kitaro... Brunetta: stavkalo le 7,94% javnih uslužbencev RIM - Minister Renato Brunetta je včeraj postregel s podatki o udeležbi v petkovi vsedržavni stavki sindikata FP-CGIL. Ministrstvo za javno upravo je na podlagi podatkov, ki so mu jih poslale posamezne administracije, sporočilo, da je stavkalo nekaj manj kot osem odstotkov (7,94%) javnih uslužbencev. Podatek se sicer nanaša na nekaj manj kot 40% javnih uslužbencev, minister pa sklepa, da je bil odstotek stavkajočih sličen tudi v ostalih javnih upravah in ustanovah. Carlo Podda, tajnik sindikata FP-CGIL, mu je odvrnil, da so podatki v njihovi lasti objavljeni na spletni strani www.fpcgil.it. Tudi ti so sicer parcialni, a neprimerno višji, saj se udeležba suče med 17 in 80%. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it tržaški občinski svet - Razprava se je zavlekla pozno v noč Proračun: na obzorju dogovor med večino in opozicijo Skupni amandma o prispevku v višini 300 tisoč evrov za socialne storitve Drugi večer proračunske razprave v tržaškem občinskem svetu je potekal v znamenju nekakšnega tihega dogovora. Levosredinska opozicija je morala pač izreči svoje kritike desnosredinski upravi, saj ne bi bilo politično dostojno, da bi se obravnava finančnega dokumenta po maratonskih razpravah v preteklih letih letos zaključila v pičlih nekaj urah. Večina je po svoji strani prisluhnila posegom svetnikov opozicije, njeni predstavniki so se nekajkrat oglasili, vse se je tako zavleklo proti polnoči. Opozicija je predstavila skupno 160 amandmajev. »Zagrozila« je s trdo obstrukcijo, če ne bo večina pristala vsaj na eno njeno zahtevo: prispevek v višini 300 tisoč evrov za storitve na socialnem področju, ki naj bi ga vključili s popravkom v proračun, in dodatnih 300 tisoč evrov, ki naj bi jih v isti namen posredovali ob junijskem rebalansu. Po »scenariju«, ki si ga je za si-nočnji večer zamislil vodja Forze Italie Piero Camber, je bila večina pripravljena sprejeti predlog, a le polovično. Pristala naj bi na prvih, proračunskih 300 tisoč evrov, o tistih v rebalansu pa naj bi ne bilo govora. Sam Camber je priznal: že pred tednom sem pripravil tovrstni popravek, ki naj bi ga podpisali vodje vseh političnih sil, tako večine kot opozicije, je napovedal malo pred pol deveto zvečer. Razprava naj bi se zavlekla čez polnoč, proračun naj bi bil odobren med prvo in drugo uro zjutraj. Torej brez kakega prekomernega nočnega maratona. Resnici na ljubo so si številni svetniki sinoči privoščili »odmorček« športnega tipa. Ob uri, ko se je na Roccu zavrtela usnjena žoga, je kar lepo število občinskih mož obeh strani, desne in leve, zapustilo mestno skupščino, da bi se pred priložnostnimi TV ekrani združilo v enotnem navijanju za mestnega nogometnega drugoligaša. Tako se je zgodilo, da je postala seja nesklepčna, in samo hitra, na vrat na nos vrnitev svetnikov v dvorano je preprečila prekinitev. Med ponedeljkovo razpravo sta po svetniku Demokratske stranke Stefanu Ukmarju posegla tudi Igor Švab (Slovenska skupnost) in Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove). Švab je pozitivno ocenil ukinitev dodatka na davek Irpef družinam pod 7.500 evri , se zavzel za podporo manj premožnim slojem, zaustavil pa se je tudi pri evropskih projektih, ki naj obogatijo sodelovanje z bližnjimi, saj »razlike predstavljajo vrednote in pomenijo istočasno obogatitev«. Govoril je o možnostih razvoja mesta, ki jo predstavljajo povezave, tako cestne kot železniške in pomorske. V tem pogledu bi moral tudi tovorni terminal na Fernetičih odigrati svojo pomembno vlogo. Ob koncu se je zaustavil ob kronično odprtih vprašanjih zastarelosti šolskih poslopij. Omenil je primere šol Gre-gorič-Stepančič, Kosovel, Gropado, vrtec v Bazovici, na Vzhodnem Krasu pa je izpostavil dela na kanalizaciji na Opčinah in nov sedež socio-zdravstvenega okraja. O prispevkih za javna dela na Vzhodnem in Zahodnem Krasu je - po ponedeljkovem prvem posegu - govoril tudi svetnik Furlanič na sinočnji razpravi. Posegi so pičli, vredni niti 3 odstotke celoletnega programa javnih del, pa čeprav zajema ta kraška okraja več kot polovico občinskega ozemlja. Obregnil se je tudi ob vprašanje nomadskega kampa, ki ga pri Padričah ne bo. Ob tem je posredoval uradne podatke tržaške kvesture o tako imenovanih »tranzitnih nomadih«. Leta 2006 jih je bilo na Tržaškem 22, leto pozneje 34, lani pa vsega 15. Ustavili so se teden, kvečjemu deset dni. Pa naj bi za tako peščico gradili kamp, se je retorično vprašal. M.K. Razprava v občinskem svetu, v sredini Igor Švab (Slovenska skupnost) kroma 399 Sreda, 18. februarja 2009 KULTURA / APrimorski ~ dnevnik Šolski urad za pokojnine in odškodnine bo zaprt Tržaški pokrajinski šolski urad sporoča, da bo od danes do vključno 16. marca urad za pokojnine in odškodnine zaprt zaradi urejanja potrebne dokumentacije in pogojev glede upokojevanja osebja (od dne 1.9.2009). Obnovljen sedež miljske univerze tretje starosti Danes bodo v Miljah v Ul. 25. aprila 25 ob 11. uri uradno predali namenu obnovljen sedež krajevne univerze tretje starosti Danilo Dobrina. Dela je omogočil prispevek Fundacije CRTrieste. Na slovesnosti bodo spregovorile tako civilne kot verske oblasti, nastopil pa bo tudi istoimenski zbor Danilo Dobrina. Brezdomec izdihnil pri postaji Pred vhodom v parkirišče ob glavni tržaški železniški postaji, na Ul. Gioia, je včeraj ob uri kosila izdihnil 63-letni G. C., italijanski državljan, rojen na Reki. Železniška policija, ki je posegla okrog 13. ure, je ugotovila, da gre za brezdomca. Moškega je obšla nenadna slabost. Zgrudil se je na asfalt, pomoč osebja službe 118 pa ni zalegla. Poseči je moral sodni zdravnik. tržaški občinski svet - Ob proračunski razpravi Amandmaji slovenskih svetnikov Furlanič (SKP) jih je vložil 53, Ukmar (DS) pet, Švab (SSk) pa dva in prav oliko resolucij Trije svetniki - 60 amandmajev. Toliko so jih k proračunu 2009 vložili slovenski tržaški občinski svetniki Iztok Furlanič, Stefano Ukmar in Igor Švab, ki je svojima dvema popravkoma dodal še prav toliko resolucij. Furlanič (Stranka komunistične prenove) je vložil kar 53 amandmajev. Med temi gre omeniti nasprotovanje oborožitvi mestnih redarjev, preklicu načrtov za prenovo Trga Hortis in Trga Liberta. Denar, ki bi ga občina s tem privarčevala, naj bi investirala v socialne in vzgojne namene. Prav tako naj bi v vzgojne namene, za potrebe občinskih vrtcev, izkoristili denar (150 tisoč evrov), ki ga namerava mestna uprava potrošiti za nov elektronski glasovalni sistem v mestni skupščini. Furlanič je v enem od amandmajev pozval občino, naj se spomni 80-letnice smrti Vladimirja Gortana. Nadalje se je zavzel za prispevek 15 tisoč evrov za odstranitev podirajočega se manjšega poslopja na dvorišču trebenske osnovne šole Pinka Tomažiča in prav toliko za ureditev sanitarij v tej šoli ter prispevek v višini 30 tisoč evrov za obnovo stranišč v trebenskem vrtcu Elvire Kralj. V drugih amandmajih je predvidel prispevek v višini 20 tisoč evrov za Slovensko stalno gledališče, nadalje 5 tisoč evrov za Kra- ški pust, 15 tisoč evrov za Narodno in študijsko knjižnico in prav toliko za Slovenski raziskovalni inštitut. Mestna uprava je ob lanskem proračunu »dodelila« vsakemu od svetnikov levosredinske opozicije prispevek v višini 5 tisoč evrov, ki so jih potem svetniki porazdelili društvom in organizacijam. Ko bi prispevek obveljal tudi ob letošnjem proračunu, bi ga Furlanič porazdelil sledečim organizacijam: 1.500 evrov za ljudski kulturni krožek Pepi Falisca, 1.000 evrov za Odbojkarsko športno društvo Bor, 1.000 evrov za Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice, 500 evrov za Mladinski krožek Prosek-Kontovel, 500 evrov za Kraški pust in 500 evrov za ASD Marathon Trieste. Stefano Ukmar (Demokratska stranka) je vložil amandma za gradnjo parkirišča v Lonjerju (150 tisoč evrov). V drugem amandmaju se je zavzel za celovito muzejsko predstavitev prisotnosti in doprinosa manjšinskih skupnosti v mestu, pri čemer je izrecno imenoval slovensko, hrvaško, srbsko, grško, židovsko in armensko. V ta namen naj bi ustanovili posvetovalno omizje, pri katerem naj bi sodelovali predstavniki omenjenih manjšin. Nadalje se je zavzel za prispevek v višini 5.000 evrov za Odsek za zgodovino pri NŠK, ki naj bi ga izkoristili za namestitev treh dvojezičnih tabel. Prva naj bi na pročelju palače Bonomo pričala o delovanju tržaškega škofa Pietra Bonoma in njegovega tajnika Primoža Trubarja. Drugo tablo naj bi namestili na Zoisovi palači, da bi spominjala na slovenskega mecena, tretjo pa na Trgu Bar-bacan v spomin na tam rojenega skladatelja Viktorja Parmo, uemeljitelja slovenske opere. Ukmar se je v amandmajih zavzel še za znižanje sejnine občinskih svetnikov za 10 odstotkov, morebitni njemu dodeljeni prispevek v višini 5 tisoč evrov pa bi namenil bazovski Zarji in pro-seškemu Primorju (vsakemu po 2.500 evrov). Igor Švab (Slovenska skupnost) je predlagal izredni prispevek v višini 8. tisoč evrov za muzej Rižarne ter povečanje postavke za odstranitev arhitektonskih pregrad od 100.000 evrov na 150.000 evrov. Poleg tega je predložil še dve resoluciji (o katerih naj bi mestna skupščina razpravljala po odobritvi proračuna). Prva zadeva izredno vzdrževanje zvonika župne cerkve pri Sv. Ivanu (100 tisoč evrov), druga pa izredno vzdrževanje ure na zvoniku te cerkve (6 tisoč evrov). M.K. šolstvo - Protestno pustovanje nasprotnikov vladnih sprememb v šolstvu Maske proti Gelminijevi Na Borznem trgu se je zbralo kakih 60-70 protestnikov - Zbiranje podpisov za ohranitev soprisotnosti v osnovnih šolah Kakih 60-70 ljudi se je udeležilo včerajšnjega popoldanskega protestnega pustovanja, ki ga je na Borznem trgu priredil tržaški odbor proti spremembam v šolstvu ministrice Mariestelle Gelmini. Vabilu organizatorjev so se odzvali tako učitelji kot tudi starši z otroki, ki so prišli našemljeni, pri čemer so še zlasti vžgale maske z obrazom ministrice Gelminijeve. Na zborovanju so tudi zbirali podpise pod obrazce, s katerimi zahtevajo potrditev soprisotnosti v razredih osnovne šole tudi za prihodnje šolsko leto. Doslej, nam je povedal predstavnik odbora proti Gelminijevi Gianluca Gabrielli, so zbrali podpise za kakih petnajst razredov, zbiranje podpisov se nadaljuje, več informacij pa bodo nudili v prihodnjih dneh. Pripravlja se tudi izjava v zvezi z odločitvijo o ustanavljanju večstopenjskih šol s slovenskim učnim jezikom. Manifestanti so si nadeli tudi maske z obrazom ministrice Mariestelle Gelmini kroma 8 Sreda, 18. februarja 2009 KULTURA / kvestura - Pogovor z načelnikom oddelka Digos Luco Caroccijem V boju proti mazačem potrebujejo pomoč domačinov Zaskrbljujoč porast nočnih vandalskih dejanj - Vsaka informacija je dragocena V Trstu so se v teh tednih stopnjevali nočni pohodi vandalov, ki so s kljukastimi križi, protislovenskimi in protijudovskimi gesli posejali pol Trsta. Tarča nestrpnežev je bil Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel, v zadnjem obdobju pa so se žaljivi napisi pojavili še v Bar-kovljah, na Napoleonski cesti, na sedežu zdravstvenega podjetja pri Sv. Ani in celo na policijski postaji pri Sv. Soboti. A naštevali bi lahko v nedogled. Z izredno motečim pojavom se na tržaški kvesturi ukvarja oddelek Digos. Načelnik Digosa je že osem let Luca Carocci, s katerim se je prejšnji teden pogovarjal tudi deželni svetnik Igor Gabrovec. Caroccija (ki se zaradi svojega posebnega poklica v medijih nerad pojavlja na slikah) smo vprašali, kako obravnava zadevo. Mazaške akcije skrajnih desničarjev so v Trstu pogoste. Kako ocenjujete ta pojav? Napisov na zidovih in stavbah je več vrst, največ skrbi pa nam povzročajo ksenofobični napisi in simboli, ki jih brez težav prisojamo skrajno desničarskim gibanjem. To so kljukasti križi in žaljiva gesla proti slovenski manjšini in judovski skupnosti. S temi se največ ukvarjamo. Problem seveda ni nov, saj se ciklično ponavlja že več desetletij. Vtis imam, da se napisi v zadnjem letu pojavljajo bolj pogosto. Je tako? Velik porast smo, bolj kot v zadnjem letu, zabeležili v zadnjem mesecu, po novem letu. Ne bi vedel, zakaj je do te zaostritve prišlo. Pojav je, kot ste dejali, cikličen: nekaj mesecev nočnih podvigov ni, nato se spet redno ponavljajo. Ali sumite, da so zadnje nočne pohode nanizali eni in isti storilci? Prepričan sem, da gre določene vrste mazaških akcij prisoditi nekaterim skrajno desničarskim gibanjem ali pa posameznikom, ki delujejo v okviru teh gibanj. O tem ni dvoma. Veste torej, kdo so? Ko bi vedel ... A verjamem, da bomo kakega storilca prej ali slej zalotili. Takrat bodo naši sumi potrjeni. Katera kazniva dejanja pridejo v po-štev v teh primerih? Nekateri napisi so v nasprotju z »Zakonom Mancino« (št. 205 iz leta 1993, op. p.), ki obravnava ksenofobijo in diskriminacijo. Oskrunjenim objektom mora storilec z lastnimi stroški povrniti prvotno podobo, jih očistiti ali popraviti. Odlok Mancino pa predpisuje razmeroma stroge kazni. Ali ne pride mogoče v poštev tudi kaznivo dejanje apologije fašizma? To je težje. V postopku se lažje sklicujemo na Mancinov zakon. Ali je policija v vseh teh letih sploh kdaj koga prijela? V preteklosti smo mazače nekajkrat zasačili pri pisanju po zidovih. Nekatere izmed njih smo poznali, saj so bili skrajno desničarski aktivisti. Kdajpakdaj smo zalotili tudi kakega skrajno levičarskega mazača. Res je, da je omenjeni pojav ksenofobičnih napisov tipičen za skrajne desničarje. Običajno jih zasledijo policijske patrulje, ki nadzorujejo območje v nočnih urah. Kaj se je zgodilo po identifikaciji? Prijavili smo jih, nekatere sta doletela proces in obsodba. Zaradi tega pa ne greš v zapor, ker kazni le niso tako hude. V tem mesecu namenjate mazaškim pohodom večjo pozornost. Kako ukrepate? Okrepili smo nadzor nad območjem. Težave so na dlani, saj so mazači dejavni ponoči, delo pa opravijo v eni minuti. Včasih okrepimo nadzor v eni mestni četrti, napisi pa se pojavijo na drugi strani mesta. Informacije zbiramo na različne načine, prav vsega pa vam ne morem razkriti ... Verjamem, da bomo dosegli kak rezultat. Ali so vam lahko občani v pomoč? Tržačani so pripravljeni pomagati silam javnega reda. Naš uspeh je v veliki meri odvisen od njihove pomoči. Objavite, prosim, sledeči poziv: kdor opazi sumljive ljudi, mlade ali odrasle, ki se zadržujejo ob zidu, stavbi ali spomeniku, naj pri priči pokliče policijo. Ali pa naj si zapiše registrsko tablico in model avtomobila. Te informacije so za nas dragocene. Aljoša Fonda Levo Pomol Audace, 7. oktobra 2008; desno vhod v Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel, 7. februarja 2009 kroma licej oberdan Med uro telovadbe okradel dijake Karabinjerji iz Ul. Hermet so prijavili sodstvu 26-letnega Bolgara, ki naj bi bil odgovoren za tatvino v slačilnici telovadnice znanstvenega li-ceja G. Oberdan v Ul. Veronese. Osumljenca so ustavili pri Sv. Andreju, zanj so uvedli tudi postopek za izgon iz države, ker nima pogojev za bivanje v Italiji. V šolski slačilnici so v petek, 6. februarja dopoldne med uro telovadbe trem dijakom izmaknili denar in mobilne telefone. Pozorni na žeparje Žeparji so po ocenah policije najbolj dejavni na Trgu Goldoni, Ul. Battisti in pri pokopališču pri Sv. Ani. Kvestura je poostrila nadzor: policija je enega žeparja prijela, v zadnjem mesecu pa je zabeležila upad števila prijavljenih primerov. okoliške občine - Srečanje med upravitelji dveh kraških občin Zgonik in Divača, tako zelo podobna Sodelovanje z železnico, turistično trženje kraških podzemskih biserov, letališči za delovanje civilne zaščite pokrajina trst - Program obnove Energetsko varčni pokrajinski objekti Za boljše sožitje z naravo in okolje, v katerem delujemo, za kvalitetnejše storitve in nedvomno za boljše počutje. Tako nekako bi lahko povzeli posege, za katere se je odločila tržaška pokrajina v okviru širšega projekta energetske obnove svojih poslopij. Projekt so predstavili včeraj v okviru srečanja z novinarji. Kot so pojasnili pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini in pa predstavniki družbe Siram gre za prenovo energetsko neučinkovitih stavb, kar bo nedvomno zmanjšalo porabo energije. Skupno bodo posegli na 47 pokrajinskih poslopjih (med temi je 33 šolskih stavb), se pravi na 188.847 kvadratnih metrih površine. Posegli bodo na ogrevalnem in električnem sistemu, na prezračevalnih napravah in sistemu klimatizacije, na razsvetljavi, protipožarnih in celo telefon- skih sistemih, za kar bodo po predvidevanjih potrošili 9.554.600 evrov, dela pa naj bi trajala kakih pet let. Na tak način naj bi konkretno preprečili poslabšanje okoljskega ravnotežja. Zmanjšali naj bi se izpusti ogljikovega dioksida in prašnih delcev, v prihodnje pa nameravajo zamenjati tudi sistem ogrevanja (na metan). Za osebje tržaške pokrajine pa bodo obenem priredili serijo izobraževalnih tečajev. Skupaj v Divači (od leve): Igor Gustinčič, Adriano Regent, Matija Potokar, Mirko Sardoč in Iztok Felicjan Občini Zgonik in Divača sta si »podobni«. Čeprav nista mejaša in se prva nahaja v Italiji, druga pa v Sloveniji, ju druži isto kraško ozemlje, imata pa še celo vrsto skupnih elementov, ki sta jih župana Mirko Sardoč in Matej Potokar izpostavila na srečanju konec preteklega tedna v Divači. Te skupne značilnosti naravnega a tudi gospodarskega značaja gre skupno primerno ovrednotiti v obojestransko korist in dobrobit, sta poudarila prva občana, potem ko sta s sodelavci nastavila temelje novemu sodelovanju med občinama. Zgoniško občino sta ob županu Sar-doču zastopala še odbornik za kulturo in okolje Igor Gustinčič in občinski svetnik Adriano Regent, divaško pa ob Potokarju še direktor občinske uprave Iztok Felicjan. »Srečanje je bilo zelo konkretno, ker smo se lotili povsem konkretnih primerov sodelovanja,« je poudaril Mirko Sardoč. Na prvo mesto je postavil kooperacijo na področju tovornega prometa. Obe občini imata železniško postajo. Železniški tir s Proseške postaje je povezan z Divačo. Od tod zamisel prevoza tovornjakov po železnici iz Divače do Proseške postaje in nadalje v severno Italijo. Sardoč je pred nekaj tedni deželni odbornici za krajevno avtonomijo Federici Seganti že namignil na možnost preusmeritve tovornega prometa s hitre ceste na železnico. Odbornica je zagotovila posredovanje. Načrt bi imel celo vrsto pozitivnih posledic. Razredčil bi število tovornjakov na hitri cesti (dnevno kar 6 tisoč), kar bi povečalo varnost na cesti, ob koncih tedna pa bi prišli vozniki tovornjakov na svoj račun, saj bi z železniškim prevozom obšli obvezno prepoved vožnje po cestah ob sobotah in nedeljah. Župan Divače Potokar je podprl za- misel. Marca se bo sestal z vodstvom slovenskih železnic in slovenskim ministrom za promet Patrickom Vlačičem, da bi skupno nastavili pilotni projekt, ki naj bi ga nato razširili na raven evropskih projektov. Zgonik in Divača imata skupno tudi kraško podzemlje: Briška jama in Škocjanska jama sta prava naravna bisera, katerim se je pridružila pred kratkim nova jama na divaškem koncu: Krasotica. Briško jamo obišče letno 70 tisoč ljudi, Škocjansko 90 tisoč. S skupno, sistemsko ponudbo bi se dalo obe jami in tudi novo Kra-sotico še bolj turistično ovrednotiti. V ta namen bodo v jamah uredili informativne točke za obojestransko reklamo in turistično promocijo. Ob podzemlju imata občini nekaj skupnega tudi v... zraku. Obe imata letališče (zgoniška pri Briščikih, Divača v bližini vasi), ki ga - med drugim - uporabljata tudi v namene civilne zaščite. Povezovanje med letališči bi ovrednotilo in obogatilo delovanje na tem pomembnem področju. Na srečanju je bil govor tudi o kulturni ponudbi. Občinska knjižnica v Sale-žu bo prav letos praznovala 20-letnico delovanja. Tudi v Divači imajo lepo opremljeno knjižnico, zato je padel predlog o povezavi med obema institucijama, obenem pa je bila izpostavljena promocija filmskega muzeja v Divači. Upravitelji iz Zgonika in Divače so se nadalje zavzeli za vzpostavitev stika med mladimi v obeh občinah, in sicer med Forumom mladih v Divači in mladinskima odsekoma ŠK Kras in KD Rdeča zvezda. Mladi iz zgoniške občine so se že dobro povezali med sabo; izkazali so se pri pripravi koncerta za mir in tudi pri decembrskih kulturnih prireditvah v občini, jih je pohvalil župan Sardoč. Župan Občine Divača Potokar se je ob koncu zavzel za ustanovitev Foruma obmejnih občin. Ta bi bil nekakšna nadgradnja Kraškega okraja, njegov glavni cilj pa naj bi bil razvoj celotnega obmejnega območja. Tako bi seme, ki ga je zasejal Kraški okraj, vendarle obrodilo zaželeni sadež: premostitev meje in homogeno nara-vno,turistično in gospodarsko rast sodelujočih občin. Župan Sardoč je včeraj pojasnil, da srečanje z županskimi upravitelji ni hotelo biti nekakšno »preskakovanje« mejne Občine Sežana. Še ta teden ima v programu sestanek s sežanskim kolegom Davorinom Terčonom, kateremu bodo sledila še podobna srečanja z župani občin Komen in Miren-Kostanjevica. Cilj vseh je poživitev sodelovanja za skupno, sistemsko ponudbo kraškega ozemlja, njegovih naravnih danosti in proizvodov. M.K. / TRST Četrtek, 19. februarja 2009 9 prosvetni dom - »Prešerno skupaj 2009« ob dnevu slovenske kulture Dvorjenje in zabava ob Prešernovih verzih Igralci Družinskega gledališča Kolenc z Vač na Dolenjskem poskrbeli za izvrstno predstavo Društva Tabor z Opčin, Krasno polje iz Gročane, Peska in Drage, Kraški dom z Repentabra, Lipa iz Bazovice, Primorec iz Trebč, Skala iz Gropade in Slovan s Padrič so v nedeljo popoldne zaključila skupno praznovanje dneva slovenske kulture Prešerno skupaj 2009. V Prosvetnem domu na Opčinah so namreč gostila Družinsko gledališče Ko-lenc iz Vač na Dolenjskem s predstavo S Prešernom prešerni, v kateri se mlada zaljubljenca Janko in Mojca spoznavata ob verzih našega največjega pesnika. Mojca je sicer bolj zaljubljena v Prešerna kot v Janka, o njem veliko ve in z ljubeznijo ter z občutkom za pripoved in ritem gledalcem posreduje Prešernove poezije. Za Janka pa ima manj posluha, čeprav mu je Prešernova poezija vse prej kot tuja in je nepogrešljivo sredstvo za osvajanje Mojce. V hudomušnem in dovršenem nastopu Mojce in Jane Kolenc so prisotni prisluhnili poezijam Solda-ška, Orglar, Povodni mož, Glosa, O Svetem Senanu, Turjaška Rozamunda, Kam?, Krst pri Savici - Uvod, Podokni-ca, Ukazi, Od železne ceste, kot tudi gonilnim idejam, ki so Prešerna vodile skozi vse življenje. Njegove globoke, a tudi igrive in spogledljive misli so se prepletale v dvorjenju dveh mladih duš, ki sta si na koncu priznali ljubezen, čeprav tudi brez manjših zapletov seveda ni šlo. Z Zdravljico pa sta se Janko in Mojca poslovila od navdušene publike, ki ju nikakor ni hotela pustiti z odra, saj je bila deležna izvrstnega nastopa ter tekočega in učinkovitega podajanja Prešernovih poezij, ki so zaživele v vsej svoji lepoti -tako slogovni kot jezikovni. Tako so s Prešernom postali prešerni še vsi prisotni v dvorani, kar je bilo za organizatorje najlepše darilo ob njihovem skupnem prazniku.(vp) Janko in Mojca ...zaljubljena s pomočjo Prešernovih verzov kroma zgodovina - Izid knjige Dall'Impero austro-ungarico alle foibe Burno dogajanje ob meji Knjiga primerna predvsem za šole - Enajst avtorjev, med njimi tudi Marta Verginella in Nevenka Troha 42.kraški pust Od danes gre zares Tudi gledališke predstave Kot znano bo letošnji 42. Kraški pust, ki se bo začel danes v Prosvetnem domu ob 19. uri, posebno kulturno in zgodovinsko obarvan. Vaše veličanstvo kralj Ce-fizelj Merčedolski Plavi in kraljica Marija Majeruonka Dulnka se bosta namreč jutri, in sicer v četrtek, 19. februarja, pripeljala v center Op-čin z zgodovinskim tramvajem v spremstvu pristne, živahne glasbe harmonikaric iz Mengša in domačih muzikantov. Kraljevi par se bo sprehodil po openskih ulicah in odprl prvi pustni kraljevi ples. Obenem pa bo ocenil najbolj gostoljuben sprejem gostinskih obratov, ki bo seveda nagrajen na sobotnem zaključnem nagrajevanju na pustnem borjaču Prosvetnega doma. Ko bosta kralj in kraljica zaključila svoj mimohod, si bosta z veseljem odpočila v dvorani Prosvetnega doma, kjer se bodo igralci Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež predstavili z vedno priljubljenim klasičnim delom znanega italijanskega komediogra-fa Carla Goldonija Primorske zdrahe v režiji Jožeta Horvata. S to predstavo so Štandrežci doživeli ogromno uspehov in navdušene sprejeme med gledalci. Zgodbo, ki se dogaja v Chioggi, so prenesli v njihov prostor in v domačo govorico, in sicer v štandreško narečje. Tako za današnji zabavni enodejanki Čudna bolezen in Kdo je zadnji? v režiji Janeza Starine kot tudi za jutrišnjo komedijo, bo polna cena samo 7,99 evrov, znižana pa le 4,99 evrov. Vstopnice bodo naprodaj pred začetkom predstave. Živio pust! (met) Predstavitev v dvorani knjigarne Minerva: z leve Patrick Karlsen, Fabio Todero in Roberto Spazzali kroma Iztok Mlakar jutri v SSG Po izrednem uspehu takoj razprodanega, enkratnega decembrskega termina koncerta slovenskega šansonjeja Iztoka Mlakar, je Slovensko stalno gledališče želelo izpolniti pričakovanje mnogih, ki so izostali zaradi omejenega števila razpoložljivih vstopnic. Mlakar se bo namreč vrnil v Trst jutri ob 20.30, spet z enkratnim in ekskluzivnim koncertom v komornem vzdušju, na katerem bo izvedel izbor svojih domiselnih in hudomušnih pesmi o ljubezni, življenjskih radostih in sencah preprostega človeka. Večina pesmi je zapeta v primorskem (natančneje, goriškem) narečju, nekatere pa tudi v cerkljanskem narečju, kar daje šansonom poseben, domač čar. Za dodatne informacije je na voljo zelena številka 800-214302. Srečanje z gorskim filmom v gledališču Miela Kot smo že obširno poročali se je pretekli teden začela 19. izvedba mednarodnega festivala gorni-škega filma Alpi Giulie Cinema, ki bo letos posvečena speleologiji, alpinizmu in raziskovanju nasploh. Jutri bo ob 18. uri v gledališču Miela na sporedu drugo srečanje, ki si je za protagoniste izbralo osemtisočaka Himalajo in Karakorum. Kratkometražna filma Silent snow in Miracle on Evrest sta podpisala nemški oz. avstralski režiser in bosta prikazala nelahke razmere in težave pri vzponu. Na vrsto pa bosta prišla še daljša posnetka: dokumentarec 0 sožitju med grizliji in raziskovalci na Kamčatki (The edge of eden: living with grizzlies) in pa tragedijo planetarnega onesnaževanja in topitev ledenikov na Grenlandiji (Grab in eisigen hohen). Vstopnina znaša 5 evrov. Katoličani in protestanti 1 V M /i V# • • v današnji Graji V pastoralnem centru Pavel VI (Ul. Tigor 24/1) bo jutri ob 18. uri bo krfski nadškof monsinjor Ioan-nis Spiteris spregovoril o odnosih med katoličani in protestanti v današnji Grčiji. A V VIaI V• || • O zaščiti življenja Kako lahko danes zaščitimo življenje? Na to vprašanje bo skušala najti ustrezen odgovor docentka sodobne zgodovine na rimski univerzi La Sapienza Lu-cetta Scaraffia, ki bo osrednja gostja jutrišnjega srečanja ob 18.15 na Pomorski postaji (dvorana Oceania). Dvorana knjigarne Minerva je bila prejšnji teden odločno pretesna, saj je predstavitev knjige Dall'Impero austro-ungari-co alle foibe. Conflitti nell'area alto-adria-tica (Od Avstro-ogrskega cesarstva do fojb. Konflikti na območju severnega Jadrana) privabila veliko ljudi, dober del katerih je govorce poslušal stoje. Knjigo, ki je izšla pri založbi Bollati Boringhieri, je sou-stvarilo enajst avtorjev na podlagi turinskih delovnih srečanj iz leta 2005. Zgodovinarji opisujejo posamezna obdobja, dogodke in teme, ki so zaznamovali burno prvo polovico 20. stoletja na severnem koncu Jadrana. Eseje so prispevali Marta Verginella, Fabio Todero, Vanni DAlessio, Anna Maria Vinci, Nevenka Troha, Raoul Pupo, Giancarlo Bertuzzi, Enzo Collotti, Franco Cecotti, Enrico Miletto in Alessandra Al-gostino. Zadnje poglavje je posvečeno poročilu mešane komisije slovenskih in italijanskih zgodovinarjev. Fabio Todero je na predstavitvi (v organizaciji Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja) uvodoma povedal, da naslov knjige za okuse zgodovinarjev ni najbolj posrečen: z marketinško logiko ga je pač izbrala založniška hiša. Glede vsebine je dejal, da se ob spominjanju na tragedijo fojb nikakor ne smemo zadovoljiti s proučevanjem konca zgodbe, kajti zgodovinsko ozadje, ki je privedlo do povojnih dogodkov, je izredno raznoliko in zapleteno. Knjiga je primerna za šole, saj jo sestavljajo eseji o po- sameznih obdobjih in tematikah ter vrsta koristnih zemljevidov. »Šolarjem in ostalim bralcem smo želeli ponuditi učinkovito sredstvo za spoznavanje zgodovine severnega Jadrana,« je pojasnil Todero. Mladi tržaški zgodovinar Patrick Karlsen je podčrtal, da govoriti o molku in sencah v italijanskem zgodovinopisju ni umestno. Vojne, predvojne dogodke in obmejni fašizem je Elio Apih obravnaval že v 60. letih, ostali zgodovinarji pa so na to temo v naslednjih letih nanizali kupe knjig. »V zamudi je samo politika,« je zatrdil Karlsen, ki je tudi izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da založnike končno vse bolj zanimajo dogodivščine tukajšnjih Slovencev in Hrvatov (omenil je založniški fenomen Borisa Pahorja). Po Karlsnovem mnenju je splošna ignoranca zadevala celotno zgodovino severnega Jadrana ter vlogo Italijanov, ki so bili žrtve in krvniki. Zgodovinar Roberto Spazzali, avtor številnih del o fojbah, je imel v zvezi z novo knjigo nekaj pomislekov. V njej je zasledil nekaj svetlih točk (omenil je dobra in v nekaterih odlomkih »definitivna« eseja Marte Verginella in Nevenke Troha, pa še prispevka Anne Marie Vinci in Giancarla Ber-tuzzija), a tudi pomanjkljivosti. Obžaloval je predvsem to, da v knjigi poleg slovenskih niso bili soudeleženi tudi hrvaški avtorji: »Tako ponavljamo napake odbora CLN, ki se je leta 1944 v Milanu pogajal z Osvobodilno fronto, misleč, da predstavljajo Slovenci celoto jugoslovanskih sil.« (af) kšd rojanski krpan - Do 21. marca Razpis za najboljše ljubezenske verze Kulturno športno društvo Rojan-ski Krpan razpisuje ob svoji desetletnici delovanja natečaj za izvirno ljubezensko poezijo. Razpis traja od 14. februarja (valentinovo) do 21. marca (svetovni dan poezije) letos in je namenjen vsem, predvideni pa sta dve kategoriji. Avtorji morajo do 21. marca poslati eno svojo pesem na društveni naslov (glej spodaj). Izdelek naj bo podpisan s psevdonimom, ime in podatki avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti. Poezija naj bo napisana v slovenskem jeziku ali enem izmed slovenskih narečij. Če je pesem narečna, organizatorji priporočajo avtorjem, naj priložijo razlago manj znanih besed. Za dolžino in obliko se prosto odloči avtor; vseeno odsvetujejo pesmi, ki bi po dolžini vidno odstopale od običajnih obsegov liričnih besedil. Izdelke bo ocenil društveni glavni odbor, ki ga sestavljajo: Poljanka Dolhar, Valentina Sancin, Rajko Dolhar, Matej Rebula, Marko Sancin, Niko Štokelj in Peter Verč. Avtor najboljše poezije prejme poleg priložnostnih daril še denarno nagrado v višini 150 evrov; nagrajen bo tudi drugi najboljši izdelek. Posebne omembe in nagrad bodo deležne tudi tiste pesmi, ki jih bo komisija visoko ocenila. Zmagovalce bodo razglasili na posebni prireditvi. Komisija bo posebej obravnavala izdelke dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Italiji. Zmagovalec bo prejel knjižni bon v višini 100 evrov, nagrajeni pa bodo vsi avtorji visoko ocenjenih pesmi. Razpisni pogoji so isti, avtor pa naj med podatke, priložene v kuverti, navede še ime šole, ki jo obiskuje. Društvo bo izdalo tudi priznanje, ki ga dijaki lahko uporabijo kot dokazilo za svoj uspeh. Naslov, na katerega je treba poslati pesem: KŠD Rojanski Krpan (c/o Peter Verč), Viale Miramare 25, 34135 -Trst, Italija. Za dodatne informacije: pe-terverri@yahoo.it, rojanskikrpan@mo-japosta.com, tel.: 335 435369 ali 328 0337910 ali 00386(0)31215512. 10 Sreda, 18. februarja 2009 KULTURA / dsi - Srečanje z misijonarjem Dragom Ocvirkom O v v« • • ■ š revsam in bogastvu Salomonskega otočja Med najbolj revnimi državami sveta - Slovenci tam prisotni od leta 1932 Salomonsko otočje so odkrili Španci leta 1556, ko so raziskovali južno poloblo v iskanju zlata in ker so ga tam res našli, so kraj imenovali po slavnih Salomonovih rudnikih, je svoje pripovedovanje začel profesor na ljubljanski teološki fakulteti, lazarist in misijonar Drago Ocvirk. Severovzhodno od Avstralije je namreč na Salomonskih otokih postojanka slovenskih lazari-stov, župnija Dobrega pastirja, v kateri občasno deluje tudi Ocvirk, po upokojitvi pa že načrtuje, da bi se tam ustavil. Njegovo pripovedovanje v sliki in besedi je bilo navdušeno, polno energije in pričakovanj, z veliko ljubeznijo do tamkajšnjih ljudi. Država Salomonski otoki šteje skoraj tisoč otokov in 580 tisoč ljudi, njihova srednja starost je 19 let, letni porast prebivalstva pa sega skoraj do pol tretjega odstotka. Gre torej za izredno mlado populacijo. V državi živi čez 130 domačih jezikov, uradni je še angleščina, po vsej verjetnosti pa jo bo v kratkem zamenjal salomonski pidžin, jezik na melanezijski slovnični bazi, ki pa ima okoli 80 odstotkov besed angleškega izvora. Salomonski otoki so neodvisnost dosegli pred tridesetimi leti, glavno mesto države je Honiara in ima 56 tisoč prebivalcev. Narava, ljudje in cerkev so tri bogastva Salomonovih otokov, je podčrtal Ocvirk. Deželo prekriva tropski gozd, otoki so vulkanskega ali koralnega izvora. Zemlja je plemenska, ne poznajo zasebne ali državne lastnine, plemena pa se delijo med tista, ki živijo v notranjosti otokov, in tista na obalnem območju. Med temi poteka blagovna izmenjava, saj so eni ribiči, drugi pa poljedelci. Plemena so melanezijskega izvora, Sa-lomonske otoke pa naseljujejo vsaj šest tisoč let. Zaradi enolične hrane so Salomonci bolj krhkega zdravja. Na jedilniku je zelenjava in sadje, Prof. Drago Ocvirk v DSI včasih prašičje meso. Lastnina zemlje onemogoča vsakršno investicijo tujcev ali domačinov, nujno bi bila potrebna agrarna reforma, je podčrtal Ocvirk. Salomonovi otoki spadajo med 50 najbolj revnih držav na svetu. Leta 1848 so na otoke prvi prišli francoski misijonarji, a so jih domačini pojedli (lov na glave so Angleži prepovedali leta 1923), nato so prišli anglikanci, ki pa so živeli v oporišču z angleškimi vojaki, nazadnje pa še Irci. Danes je 35 odstotkov prebivalstva anglikanske vere, sledijo katoličani z 19 odstotki in nato še razna krajevna animistična verovanja. kroma Slovenci so na Salomonske otoke prišli leta 1932, dolga leta je tam delovala s. Metoda Fabčič, ki je domačinom ostala v enkratnem spominu po vodenju sirotišnice. Poleg duhovne oskrbe vodijo lazaristi bogoslovje, ki ga letos obiskuje približno 70 študentov. Gre za najvišjo delujočo šolsko inštitucijo na otokih, državna šola se namreč konča pri nižji srednji stopnji. Misijonsko delo je zanimivo in zahtevno, naravnost preseneča njihova želja po znanju, je dejal Ocvirk in poudaril, da ne gre le za širjenje milosti vere, gre tudi za vsakodnevno pomoč, vedno v spoštovanju krajevne kulture. (tj) boljunec - Začetek norih dnevov Le kje bo tokrat pristal pust Lovre? Še par dni nas loči od najbolj norega letnega obdobja, ko napoči čas za norčije in šemljenje, za veseljačenje in norenje. Veselijo se ga otroci, saj se lahko spremenijo v sanjska bitja, in odrasli, ki jim je pust najljubši praznik, ker lahko pozabijo na vsakdanje tegobe in težave. Medtem ko pustne skupine vneto šivajo obleke in pripravljajo vozove za sobotni sprevod na Opčinah, se boljunski pustarji ubadajo s posebnimi in nepričakovanimi opravki. Kot je vsem dobro znano, se v Boljuncu pustno norenje zaključi na pe-pelnično sredo, ko se je treba ločiti od Lovreta - tako imenujejo v vasi pusta, in ga z Boljunikom poslati vesolje. Pust Lovre ima ob poletu na sebi prišivano pismo, saj si organizatorji nadejajo, da se najditelji njegovih »ostankov« javijo in Lovreta vrnejo v rojstno vas. Kar deset let je bilo treba čakati, da se je kdo oglasil. Lani je Lovre zapeljal na Hrvaško in že dan po pepelnični sredi je telefonirala g. Mirna Potkoc iz Osijeka ter povedala, da je našla našega astronavta. Lansko poletje so člani pustnega odbora odpotovali na dvodnevni izlet po Lovreta in ga pripeljali spet domov ter seveda povabili njegove najditelje, da se udeležijo letošnje prireditve. In to še ni vse: avgusta lani so Boljunčani prejeli še pismo iz Avstrije, v katerem jih družina Pucher obvešča, da se pri njih mudi tisti Lovre, ki je iz Boljunca poletel leta 2007. No, prejšnji ponedeljek so se boljunski pustarji srečali s prijaznimi Avstrijci, ki so se mudili na letovanju v Kopru. Na prijetnem srečanju jih je v imenu pustnega odbora gostila Magda Švara, jih seznanila z našo dolgoletno pustno tradicijo ter jim obenem obrazložila našo manjšinsko stvarnost. Na prijetnem večeru so si izmenjali darila ter se domenili, da se bodo Boljunčani na jesen odpravili v vas Fohnsdorf, da si tudi od bliže ogledajo kraj, kjer se je njihov Lovre ustavil pred dvema letoma. V Boljuncu je medtem že vse nared za višek pustnega dogajanja, to se pravi na pustni torek, ko se škrmate, v spremstvu godcev, že v zgodnjih jutranjih urah odpravljajo po vasi. In prav godci so tisti, ki ne smejo manjkati na pustni povorki, saj ji dajejo značilni pečat, zato so se že v torek srečali in uglasili svoje inštrumente. Pustno veseljačenje bo potekalo od četrtka dalje, ko se bodo po vasi že videle prve škrmate, v petek bodo pustarji obiskali breške kantine, v soboto se bo pustna skupina udeležila kraškega pustnega sprevoda na Opčinah, v nedeljo pa bodo obhodili vse breške vasi. Lovre se bo, po tolikih dneh norenja, poslovil v sredo, 24. februarja v popoldanskih urah, ko ga bo v vesolje ponesel Boljunik št. 23. In kdo ve, kje bo tokrat pristal? Zagotovo ga bodo vsi njegovi privrženci nestrpno čakali celih 365 dni. (mš/sž) domači okusi V petek zanimiv kulinaričen in kulturen večer V petek bo ob 19. uri v gostilni All'Antico Spazzacamino (Ulica Settefontane 66) večer, posvečen kuhinji in kulturi. Predsednik tržaških čebelarjev Aleksander Podobnik, predsednik vinarjev Andrej Bole, Marisa Ce-pach za oljkarje, Davorin Devetak za Okuse Krasa in podpredsednik konzorcija Trieste da gustare Federico Grim, ki zastopa lokalno ribištvo, bodo gostje Edija Kan-ziana in društva Il pane e le rose. V okviru niza Okusi in znanja bo vsak iz svojega zornega kota predstavil vidne in nevidne povezave naše domače kuhinje in prostora, z namenom, da bi vse privabili k pravemu vrednotenju najbolj značilnih jedi in proizvodov teritorija. Med sezonskimi povrtninami bodo tokrat v ospredju vržote, ki jih bo gospodinja Tiziana Bertoja, s svojimi in recepti Vesne Guštin, ponudila gostom svojevrstnega večera. Žlahtnost preproste in revne starodavne hrane kot protiutež navalu kričečih gastronomskih muh, globalizacije in tudi gurmanskih mod. V lokalu bo seveda, kot vedno, poskrbljeno za toplo in živo glasbo. Za informacije in rezervacije: tel. 040945160. Včeraj danes Danes, SREDA, 18. februarja 2009 KONRAD Sonce vzide ob 7.02 zatone ob 17.36 -Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob 2.28 in zatone ob 11.05 Jutri, ČETRTEK, 19. februarja 2009 ŠIMEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,8 stopinje C, zračni tlak 1014,9 mb ustaljen, veter 12 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. februarja 2009 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »II curioso caso di Benjamin Button«. ARISTON - 16.00, 20.00 »Vuoti a ren-dere«; 18.00 »La casa del sorriso«; 21.45 »Milk«. CINECITY - 16.00, 17.00, 19.00, 20.30, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.15, 20.15, 22.10 »Venerdi 13«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Que-sto piccolo grande amore«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Ex«; 15.50 »Space Chimps«; 20.00, 22.15 »Opera-zione Valchiria«; 17.40, 22.00 »Revolutionary road«; 16.00, 18.00, 20.00 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.15 »Australia«; 20.20 »The millionaire«; 18.45, 22.15 »Re-ligiolus«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon - Il duello«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 18.10, 20.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Il dubbio«; 18.50 »Un matrimonio all'inglese«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.00, 18.00 »Povest o Despereauxu«; 15.30, 17.20, 19.10, 21.00 »Rožnati panter«; 21.20 »Gomora«; 15.30, 17.40, 19.30 »Za vedno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 16.45 »Beverly Hills Chihuahua«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Questo piccolo grande amore«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.40 »Il curioso caso di Benjamin Button«; Dvorana 2: 17.40, 19.50, 22.00 »Ex«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Questo piccolo grande amo-re«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Operazione Valchiria«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Venerdi 13«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo danes, 18. februarja, od 18. do 20. ure, v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA SREDNJI ŠOLI SREČKA KOSOVELA bosta dve informativni srečanji s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred in sicer danes, 18. februarja, na proseškem oddelku ter v petek, 20. februarja, na sedežu na Opčinah, v obeh dneh ob 17. uri. VRTEC JAKOB UKMAR vabi na delavnice otroke (in njihove starše), ki bi se radi vpisali in obiskali naš vrtec prihodnje šolsko leto. Danes, 18. februarja, bo »pravljična delavnica« od 11. do 12. ure; v ponedeljek, 23. februarja bo plastično likovna delavnica od 11. do 12. ure. Delavnice vodita vzgojiteljici v vrtcu Jakob Ukmar pri Sv. Ani, Staroi-strska cesta, št.78 (tel.: 040-810520). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. 9. GLASBENA REVIJA bo potekala od 25. do 27. marca, na Državni nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki lahko nastopajo kot solisti ali pa v skupinah. Nastopajoče bo poslušala komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program za zaključni nastop, ki bo 8. aprila 2009. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax 040567500) in na naslovu www.cirilinme-tod.it. Prijave morajo biti oddane do 9. marca. Čestitke Danes slavi okroglo obletnico naša bivša kolegica BONIJA. Obilo zdravja, sreče v družini in uspehov v službi ji želijo: Majda, Vilma, Vesna, Lojzka, Ida, Boža in Silvana. S Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Poldano-vec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040-360072. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 3479322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Žabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. / zzzzs EE1 1X33 2009 PROQIWM 2009 42. KRAŠKIH PUSm DANEC - SREDA, 18.02. V Prosvetnem domu otvoritev 42. Kraškega pusta s prisotnostjo Vašega Veličanstva Kralja Cef izlja Merčedolskega Plavega in Kraljice Marije Majeruonke Dulnke ter otvoritev pustne razstave otroških del nižje srednje šole »S. GREGORČIČ« iz Doline. Žrebanje startne liste vozov in skupin mask Predstava dramskega odseka » PD ŠTANDREŽ a zenodejankama »ČUDNA BOLEZEN« in »KDO JE ZADNJI? Avtor: skupina PD ŠTANDREŽ - Režija: Janez Starina Predprodaja vstopnic za enodejanki "Čudna bolezen"in Kdo jezadnji?"bodo na razpolago eno uro pred predstavo. 13 Obvestila RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 18. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). KAVARNA GRUDEN NABREŽINA vabi v četrtek, 19. februarja, ob 21. uri na nastop skupine 3 Prašički, pustni žur, vstop prost!!! KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga prireja v petek, 20. februarja, ob 17. uri, v srenjski hiši v Gročani, otroško pustno rajanje z Gašperjem in ani-matorji: ustvarjanje svojega pustnega prijatelja, cirkuška delavnica, rajanje z otroškim padalom, plesna animacija in veliko zabave! Toplo vabljeni! SRENJA RICMANJE vabi svoje člane na izredni občni zbor v petek, 20. februarja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Ricmanjih. Dnevni red: tranzakcija. V PETEK, 20. FEBRUARJA, ob 22.uri, Kraški Ovčarji bodo nastopili na pustni veselici v Liverpool pubu na Opčinah. Vabljeni! PUST 2009 pod šotorom pri ŠKC v Zgo-niku. Sobota, 21.februarja nastopajo: Just Burning, Atomic Harmonic, 3 Prašički, DJ Šček. Nedelja, 22. februarja nastopajo: Mali kraški muzikanti, Primorski fantje vstopnine ni. Torek, 24. februarja nastopajo: The Gringers, Mambo kings, 3 Prašički, DJ Riki. Pokroviteljstvo občine Zgonik org. A.C.M.»Zamejski«. Poskrbeli smo za mlajše in starejše! Delovali bodo kioski za jedačo in pijačo! Toplo vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.30-19.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZDRUŽENJE STARŠEV, GLASBENI USTVARJALCI IN SKD VESNA iz Križa Bari 78 13 50 44 77 Cagliari 65 30 69 46 48 Firence 63 25 56 89 8 Genova 88 36 58 27 59 Milan 82 85 72 87 15 Neapelj 20 23 73 71 65 Palermo 85 3 22 20 65 Rim 17 35 49 9 48 Turin 68 13 30 63 73 Benetke 42 20 31 29 1 Nazionale 78 15 50 17 36 17 20 63 78 82 85 jolly 42 Nagradni sklad 3.680.878,62 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.205.929,59 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 736.175,72 € 10 dobitnikov s 5 točkami 55.213,18€ 1.370 dobitnikov s 4 točkami 403,01 € 56.834 dobitnikov s 3 točkami 19,42 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 40.301,00 € 304 dobitnikov s 3 točkami 1.942,00 € 4.136 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.003 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 61.460 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € vabijo otroke in odrasle na veliko pustno rajanje v nedeljo, 22. februarja, od 16. ure dalje, v KD Albert Sirk v Križu. V noro zabavo vas bo popeljal priznani animator Sten Vilar. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 23. februarja, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na okroglo mizo ob knjigi »Moj oče Zorko«, avtorice Marije Ščuka Kerže. Sodelujejo: Ivo Jevnikar, Lida Turk, ki je za knjigo napisala spremno besedo, Marija Cenda, ki je iz italijanščine prevedla Ščukova zaporniška pisma, tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar ter avtorica. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. februarja, od 16.30 na veselo pustno rajanje, v spodnjih prostorih Škerkovega doma v Šempolaju. V PONEDELJEK, 23. FEBRUARJA, od 16. ure dalje, bo v prostorih Mladinskega krožka v Dolini otroško pustno rajanje, ki ga prireja Mladinski krožek Dolina. Pričakujte si veliko iger in čarobno presenečenje! ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v ponedeljek, 23.februarja, od 16.30 dalje v dvorani Športno Kulturnega Centra v Vižovljah »Otroško pustno rajanje« z animatorko Damjano Golavšek. Pridite in zabavali se bomo!! KD FRAN VENTURINI Domjo vabi na »Pu-stovanje 2009« v centru Anton Ukmar -Miro pri Domju. V soboto, 21. februarja, od 20. do 24. ure »Ples za srednješolce z dj-jem« ter v nedeljo, 22. in torek, 24. februarja, od 15. do 20. ure »Otroško pustno rajanje z ansamblom Eta Beta«. Vstop prost. Vljudno vabljeni. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, na pepelnico v sredo, 25. februarja, od 18. do 20. ure, v Štalco v Šempolaju, da se od Šempolajskega pusta 2009: »Snež-kota - Veselka« skupno poslovimo in se mu z veselo pesmijo in glažem vina poklonimo. ALPINISTIČNI ODSEK V SKLOPU PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi v »Alpinistično šolo«. Začetek šole bo 26. februarja, ob 19. uri, na sedežu Planinskega društva Nova Gorica, Bazoviška 4. Inf.: Pavel Ferjančič, tel. 031 702-279 (po 17. uri), pavlo.ferjan-cic@gmail.com. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na redni občni zbor v četrtek, 26. februarja, ob 10. uri v prvem sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu društva ul. Mazzini 46. Vljudno vabljeni. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TROMESEČNI VOKALNI TEČAJ pod vodstvom Adija Daneva prireja ZCPZ v sodelovanju z ZSKD. Srečanja bodo potekala ob sobotah od 7. marca dalje v prostorih Finžgarjevega doma na Op-činah: A) v jutranjih urah bodo na vrsti predavanja o vokalni tehniki s praktičnimi vajami za pevce naših zborov, za mlade pevovodje in za vse ljubitelje petja; B) popoldanski pas pa bo namenjen opernemu, koncertnemu in komornemu repertoarju za izkušene solopevce. Prijave do 27. februarja na tel. št. 3284535725. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 28. februarja, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. SI SLABE VOLJE, ŽALOSTNA, UTRUJENA? Če bi se rada sprostila in pozabila na skrbi pridi in zapoj z nami! Dobiva- TRST mo se vsak četrtek, ob 20. uri v Marija-nišču na Opčinah... po vajah pa se seveda zaustavimo na prijetnem klepetu. Informacije dobiš na tel. 349-7565893 (Dunja). Lepo vabljena, pevke ženske skupine »Vesela Pomlad«. KROŽEK AUSER »PI NO ZAHAR« z Rocola Melare (ul. Pasteur 41 d) prireja nadaljevalni tečaj informatike. Tečaj se bo začel 3. marca in bo potekal ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.30. Prijave in dodatne informacije na tel. št.: 040-913155 od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: hrvaščina (80 ur) za Slovence, ob torkih in četrtkih, od 20. do 22. ure; hrvaščina (80 ur) za Italijane, ob torkih in četrtkih, od 18. do 20. ure; nemščina (48 ur) za začetnike, ob sredah in petkih, od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040-566360. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja 150 urni tečaj splošnega kmetijstva. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040-566360. BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 8. marca kosilo z glasbo. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 347-6902820. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka občinskega odpada v Bo-ljuncu sledeča: 328-7235479. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane in prijatelje na predavanje »Kako biti starši srečnih otrok«. Srečanje bo potekalo v soboto, 7. marca, ob 16.30, na ul. Cicerone 8. Predavala bo klinična pedagoginja, dr. Francesca Simoni. Za prijave in informacije: tel. 3284559414, info@melanieklein.org. POT DO DOBREGA POCUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. marca, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 328-4559414, info@melanieklein.org. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Na-brežini pa bosta delovali po običajnem urniku. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vse-državno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. 0 Mali oglasi BRACCO - 14 mesečno mešanico, sterilizirano, po imenu Lola, živahna lepotica črno-sivo-bele barve, oddam zaradi družinskih razlogov. Poklicati na tel. št.: 040-573364 ali 329-9504034. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejše osebe. Klicati ob urah obedov na 040213011. IŠČEM dvakrat ali trikrat tedensko delo kot hišna pomočnica v okolici Opčin. Klicati na tel. št. 040-212385 (ob uri kosila). KROGLJE - DOLINA privatnik prodaja hišo 150 kv. m, popolnoma opremljeno ali ne, z vrtom, tlakovanim dvoriščem, prostorno garažo in pralnico, avtomatična železna glavna vrata in avtonomno ogrevanje na metan. Zanimiva cena. Prodaja tudi zemljišče 1320 kv. m (Kro-gljah - Dolina ) z odobrenim gradbenim načrtom za eno dvostanovanjsko hišo in eno družinsko hišo. Cena 150.000,00 evrov. Tel. št.: 040-226627 ali 3332809980. MLADA SLOVENSKA DRUŽINA išče hišo z vrtom (tudi potrebno popravil) na Krasu. Tel.: 348-6037926. PODARIM keramično ploščo za tuš (piat-to doccia) dimenzija 83x83 cm. Telefonirati na št. 040-208989. PRODAM kamniti portal. Poklicati na tel. št.: 334-6475337. PRODAM kraško skrinjo z intarzijami (in-tarsiata). Poklicati na tel. št.: 3397396098. PRODAM železna vrata 200x80 cm, ter hladilnik detroit 200x98x130 cm s tremi predali primeren za trgovino ali ša-gro. Tel.: 040-814212. PRODAM gorsko kolo. Kupcu podarim čelado in drugo opremo. Tel.: 3394579861. PRODAM rabljene cevi dolžine od 3 do 5 metrov, debelost od 3 do 10 cm. Tel.: 040-280910. VINOGRAD NA KRASU iščem v najem. Tel. 348-5872062. ZANESLJIVA GOSPA izkušena v gospodinjstvu, varstvu otrok in oskrbi starejših oseb išče delo. Tel. 393-1865407. S Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. [TT1 Osmice OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-troci št. 5. Vabljeni. Tel.: 040-229270. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040-228594. OSMICO je v Vižovljah odprl Ivan. Tel.: 040-291498. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-jivasi št. 14; tel. 040-208553. V BORŠTU je odprl osmico Jordan. Nudi domač prigrizek. Tel.: 348-2341176. 0 Prireditve SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU prireja danes, 18. februarja, ob 16. uri, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizzetti 3, 1. nadstropje, srečanje v počastitev Dneva slovenske kulture. Na sporedu je splet Slomškovih pesmic v izvedbi otroške igralske skupine Tamara Petaros z Opčin, pod vodstvom prof. Lučke Peterlin. Besedo o pomenu praznika slovenske kulture bo podala pisateljica Evelina Umek. Sledilo bo družabno srečanje ob spremljavi harmonikarja Marka Manina, kot se spodobi za predpustni čas. Toplo vabljeni. KD IVAN GRBEC vabi v petek, 20. februarja, ob 20.30 v društvene prostore (Škedenjska ul. 124) na odprtje razstave »Porečanka - Parenzana; včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Uredila prof. Branka Sulli Su-slčič. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila - akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. SKD PRIMOREC vabi v Hiško u'd Ljenč-kice v Trebčah na ogled razstave domačih umetnikov 21., in 22. februarja, od 16. do 18. ure. Ob nedeljah (15. in 22. februarja) je razstava odprta tudi po sveti maši (od 11. do 12. ure). NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki Pusta obiskali naslednje vasi: nedelja, 22. februarja Slivno, Mavhinje, Ce-rovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; ponedeljek, 23. februarja Medjavas, Vižo-vlje, Sesljan, Trnovca, Šempolaj in Na-brežina Postaja; v torek 24. februarja Na-brežina Kamnolomi in Center. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SVETI JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede« (poklon A.M.Slomšku), ki bo v soboto, 28. februarja, ob 20.uri, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Oblikovali ga bodo MlMPZ Vesela Pomlad, CPZ in Moška PS Sveti Jernej, šolski zbor Pedagoškega liceja Slomšek, recitatorji otroške gl. skupine »Tamara Petaros« in govornik, prof. Ivan Peterlin. PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške pro-svete, Javni sklad RS za kulturne de- Sreda, 18. februarja 2009 javnosti v sodelovanju s CPZ Novi Sv. Anton vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v soboto, 28.februarja, ob 20.30, v Marijinem domu v Trstu (ul. Risorta, 3). Nastopili bodo: Moški nonet Vasovalci - Dole nad Idrijo, Slovenski lovski pevski zbor Doberdob - Repentabor, Mešani pevski zbor Alojz Kocjančič - Puče, Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade - Devin, Mešani pevski zbor Jazbine - Plešivo, Moški pevski zbor Pobje - Črni vrh nad Idrijo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. Prispevki V spomin na Sandra Kalca darujeta Štefanija in Ivan Sardo z družino 50,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. O 1. obletnici smrti dragega Giannija Bo-gatca se ga spominjajo brat Boris z družino in sestra Mery ter darujejo 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Maria Badaliča daruje Lidija z družino 100,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Maria Badaliča daruje Tina z družino 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Pavlo Stopar daruje Draga Oberstnel 15,00 evrov za bazoviško cerkev. V spomin na Pavlo Stopar daruje NN 30,00 evrov za bazoviško cerkev. ^ Mirno je zaspala naša draga v Ivanka Žagar vd. Fonda Žalostno vest sporočajo sin Mario, hči Nadia, sestra Pepka, vnuki Tanja, Ramon, Cristian in vsi svojci Hvala dr. Žerjalu ter gospema Marici in Marcelli. Pogreb bo v petek, 20. februarja, ob 13.20 v ulici Costalunga. Čau nona, Tanja ^ Mirno nas je zapustil naš dragi Renzo Conestabo Žalostno vest sporočajo žena Slavica, hčerki Rossana z Dariotom in Tania z Miranom Pokojnik bo ležal v petek, 20. februarja, od 11.00 v ulici Costalunga, kjer bo sledil obred ob 13.00 uri. Trst, 18. februarja 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ciao nono Karen, Sharon, Alexander, Kim in Stephanie Žalovanju se pridružuje družina Žerjal Iskreno sožalje Rossani in svojcem družine Gherbassi, Kapun, Pauletič, Pahor, Starc, Zuzič, Verša in Guštin Ob izgubi Renza Conastaba izrekamo iskreno sožalje Tanji in svojcem. Ivanka in Alenka z družino Ob izgubi dragega Renza Conestaba izrekamo iskreno sožalje Rossani in Darjotu Kanteju ter svojcem. FC Primorje Loterija 17. februarja 2009 Super Enalotto Št. 21 Superstar 78 12 Sreda, 18. februarja 2009 KULTURA / gledališče rossetti - Navdušujoč koncert kantavtorja Vinicia Capossele Rad se vrača v Trst, ko je tu, ni nikoli žalosten Skoraj tri ure glasbenega spektakla, na trenutke skoraj cirkuške predstave Vinicio Capossela rade volje poudarja, da se v svojem glasbenem življenju najbolj zgleduje po Fabriziu De Andreju, verjetno najboljšemu kan-tavtorju, kar jih je Italija kdajkoli imela. In najbrž, če bi bil še živ, bi De Andre brez obotavljanj imenoval Vinicia Caposselo za svojega naslednika. 43-letni Capossela, rojen v Hannoverju v Nemčiji, kamor sta se starša preselila iz Irpinije, je namreč v nedeljo v Ros-settiju s svojimi uspešnicami, ki postavljajo na prvo mesto besedila in zelo atipične glasbene inštrumente (zvok kitare smo prvič slišali po sedmih pesmih), dobesedno navdušil gledalce, ki so do zadnjega kotička napolnili prostore tržaškega mestnega gledališča. Skoraj tri ure glasbenega spek-takla, ki je na trenutke mejil na gledališko igro ali celo na cirkuško predstavo, so minile v trenutku, saj je prav dopolnjenost celotnega programa poskrbela za to, da gledalec enostavno ni imel časa in možnosti, da bi se dolgočasil. Capossela je med koncertom dokazal, da je odličen poznavalec Trsta, ki ga je v uvodnem pozdravu, prav zaradi geografske lege nekoliko ironično opisal kot »pazduho Italije«. V raznih in nikoli dolgočasnih nagovorih občinstvu je tako omenil Barkovlje in njegovo nabrežje, kopališče »La Lan-terna«, Sv.Just, a tudi Pupkin kabaret, lokal Round Midnight v ulici Ginna-stica in gledališče Miela, kjer je nastopil, ko je bil še nepoznan. Prav tako se je spominjal, kako rad je odhajal na počitnice v »Jugo«, kjer je Fiat 127 spremenil ime in se poimenoval v Zastavo. In se spominjal časov, ko ni bilo še dvorane Tripcovich, ampak je bilo tam na desetine avtobusov, ki so Trst povezovali z Jugoslavijo. Z besedno igro je večkrat ponovil, da se on vsakič zelo rad vrača v Trst, da on v Trstu ni nikoli žalosten (»quando sono a Trieste, non sono mai trieste«). Pikre pa je imel tudi na račun sedanje vlade, ki v tem obdobju krize »kot dedek mraz ponuja bone v vrednosti 40 evrov, ki jih lahko uporabite v veleblagovnicah«. Po petju pesmi Giman-stica (v celoti v ruščini) pa je Capos-sela izjavil, da je bil prisiljen se naučiti tudi ruščine, saj živimo v državi, ki ima »sovjetsko ustavo«. Prav med prepevanjem te pesmi so okoli Caposse-le postavili kletko, v kateri sta sedela in morala posluušati zadnje pesmi dva izmed številnih vip gledalcev koncerta: znani novinar in pisatelj Paolo Ru-miz ter mednarodno priznana foto-grafinja Monica Bulaj. Pesmi Vinicia Capossele so nekaj posebnega, od glasbe, do besedil preko aranžmajev. Ker je nedeljski kon- cert sodil v sklop turneje na kateri pro-movira zadnji album »Da solo« je Ca-possela prvi del koncerta namenil skoraj izključno uspešnicam, ki jih je vključil v svoje zadnje delo. Nad odrom je stal velik napis »SoloShow«, ki se je stalno prižigal in ugašal. In šlo je res za solo spektakel. Capossela se je predstavil z rjavo jakno in črnim cilindrom na glavi, a med koncertom se je stalno preoblačil in si zamenjal razne vrste klobukov glede na besedila pesmi. Prve pesmi so bile v glavnem dokaj umirjene, ki so na trenutke sko- Na tržaškem koncertu je Capossela izbral uspešnice, ki so imele kot glavno tematiko strpnost in vključevanje različnega raj mejile na pravljice (to je primer pesmi »II Paradiso dei calzini«, ki pripoveduje o nogavici, ki se v pralnem stroju naenkrat znajde sama, brez svoje »boljše polovice«). Sledil je 15-minutni premor, med katerim je prisotne kratkočasila dvojica Christopher Wonder (res izvrsten čarodej, ki se izvrstno znajde tudi kot cirkuška atrakcija) in Jessica Love -The Elastic Lady, ki ni le Wonderjeva pomočnica, a tudi požiralka ognja. V drugem delu koncerta pa je Capossela prepeval stare uspešnice. Med temi so seveda gledalci najbolj toplo sprejeli izvrstno Maraja, a vrhunski sta tudi Che cos'e l'amor in Canzone a Manovella. Redni del koncerta se je zaključil s pesmijo Brucia Troia. Nato se je v minotavra oblečeni Capossela spustil med publiko in se mirno rokoval in objemal z navdušenimi oboževalci. Seveda koncert ni minil brez dodatnih pesmi, ki so bile v Trstu različne od standardnih, saj je izbral uspešnice, ki so imele kot glavno tematiko strpnost in vključevanje različnega. (I.F.) ssg V petek šesto pesniško srečanje Slovenski pesnik, radijski urednik in prevajalec Gregor Pod-logar bo šesti gost letošnjih pesniških srečanj Slovenskega stalnega gledališča. V petek, 20. februarja bo Mala dvorana postala zaupni okvir zanimivega kramljanja o umetniških in življenjskih vizijah večstranskega književnika in kulturnega delavca. Koordinator in voditelj pesniških večerov v SSG-ju Janko Petrovec se bo tokrat pogovoril s pesnikom, ki je izdal svojo prvo zbirko leta 1997 in katerega poezije so bile že prevedene v vrsto jezikov (angleščina, nemščina, madžarščina, hrvaščina, češčina, španščina itd.) in objavljene v mnogih mednarodnih literarnih revijah in antologijah. Po zbirki Naselitve (1997) so izšle Vrtoglavica zanosa (2002), Oda na manhatnski aveniji (2003, skupaj s Primožem Čučnikom in s Žigo Karižem) in Milijon sekund bliže (2006), nato trije cedeji poezije z glasbo, pri katerih je sodeloval. Podlogar je doštudiral filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, trenutno je kot urednik zaposlen na Radiu Slovenija (program ARS), organizira ljubljanski pesniški slem, sodeluje pri oblikovanju pesniških festivalov Trnovski terceti in Dnevi poezije in vina in je urednik slovenskega dela mednarodnega spletnega pesniškega portala Lyrikline. Občasno prevaja indijsko prozo (za Cankarjevo založbo je leta 2007 prevedel roman R. K. Narayana Vodnik) in sodobno ameriško poezijo (C. Hawkey, L. Solomon, P. Killebrew, A. Berrigan itd). koncert - V tržaški dvorani Tripcovich Schumann in Beethoven v ubrani izvedbi Simfoničnega orkestra Furlanije Julijske krajine Simfonični orkester Furlanije-Julijske Krajine se vedno bolj prepričljivo približuje podobi profesionalnega ansambla, ki se lahko uspešno preizkuša v dokaj zahtevnem repertoarju; povprečna starost glasbenikov je zelo nizka in ženski spol ima skoraj popolno prevlado v godalnih oddelkih, celotna skupina pa deluje resno in disciplinirano. Zal je delovni status orkestrašev še vedno neurejen in sloni na začasnih pogodbah, socialna negotovost pa se ne zrcali v izvedbah. Program, ki ga je orkester predstavil prejšnjo nedeljo v dvorani Tripcovich, je bil posvečen Schumannu in Beethovnu; dirigiral je Corrado Rovaris, novo ime v naših krajih, sicer pa že pogosto prisotno na mednarodni sceni. Solist je bil Benedetto Lupo, pianist, ki si je že zgradil mednarodni ugled in se je tokrat preizkusil v romantičnem repertoarju. Koncert v a-molu op.54, ki ga je Robert Schumann posvetil svoji ženi Clari, izziva interpreta že od vsega začetka, ko se klavir predstavi kot herojski antagonist orkestra- pravi »Sturm und Drang«, ki se postopoma razneži v sa-njavih melodijah, strast pa se vedno znova prebuja v razvojnem postopku, ki združuje veliko za Schumanna tipičnih tem, kot nekak manifest skladateljevega umetniškega creda. Benedetto Lupo je izvedbi vtisnil muzi-kalno logiko, ki se je lepo prepletala z orkestrom; solist ne dosega vročičnih viškov, vendar oblikuje svoje fra-ziranje elegantno in stilno neoporečno. Najbolj prepričljivo sta solist in orkester podala tretji stavek, ki je z barvno in ritmično živahnostjo nav- Arhivski posnetek simfoničnega orkestra FJK dušil občinstvo. Lupo je kot dodatek izbral čisto drugačno razpoloženje, nežen odlomek iz Schumannovih Kinderszenen. Orkester je postal absoluten protagonist drugega dela koncerta s simfonijo, ki je tako zaradi svoje popularnosti kot zaradi zahtevnosti ena najtrših preizkušenj: »Eroica«, 3.sim-fonija v Es-Duru op.55 Ludwiga van Beethovna, je v 20.stoletju doživela vrsto vrhunskih interpretacij, ki odsvetujejo kakršnokoli primerjavo. Fi-lologi sicer trdijo, da preveč številen orkester izkrivi originalno zvočno po-dobo-o tem se bijejo zelo različna mnenja-, toda največji svetovni orkestri in dirigenti so nas navadili na mogočno in polno zvočnost, ki naj bi odgovarjala herojskemu značaju parti-ture. Simfonični orkester FJK je številčno dokaj omejen ansambel, zato si ne moremo pričakovati izrednih dramatičnih viškov; tudi dirigent Corra-do Rovaris je ubral bolj mirno inter-pretativno pot: skrbel je predvsem za skladnost in ubranost, prvi stavek je minil v lahkotnem ritmu, globljih pretresov nismo doživeli niti v znameniti žalni koračnici, orkester je pokazal svoje najboljše lastnosti v tretjem in četrtem stavku. Tako pihala kot tro- bila so zelo solidno odigrala svoje solistične pasaže, Rovaris je zelo smotrno urejal ravnotežje med različnimi oddelki orkestra in je svoji interpretaciji postopoma vlil lepo mero živahnosti. Vsi solisti orkestra so se solidno odrezali, posebno pohvalo pa si zasluži tolkalka Barbara Tomasin, ki ima v simfoniji vse prej kot stransko vlogo. Občinstvo je mladi orkester nagradilo z dolgimi aplavzi, naslednji koncert bo v dvorani Tripcovich v ne-deljo,1.marca z odličnim pianistom Aleksandrom Romanovskem, dirigent bo Fabien Gabel. Katja Kralj / SVET Četrtek, 19. februarja 2009 13 zda - Potem ko sta ga prejšnji petek odobrili obe veji kongresa Obama podpisal zakon o gospodarski stimulaciji Sveženj je vreden 787 milijard dolarjev - Predsednik opozoril, da bo kriza še dolga DENVER - Ameriški predsednik Barack Obama je podpisal stimulacijski sveženj za reševanje finančne krize, ki je vreden 787 milijard dolarjev, ki sta ga prejšnji petek dokončno odobrila predstavniški dom in senat. Načrt, s katerim naj bi preprečili nadaljnja zapiranja podjetij in se spopadli s hipotekarno krizo, je predsednik opisal kot korak na poti reševanja gospodarskih bolezni, podrobnosti pa naj bi ameriški voditelj predstavil naknadno. "Ne želim se pretvarjati, da današnji dan predstavlja konec naših ekonomskih težav, niti to ne predstavlja vsega, kar bomo morali storiti, da bi gospodarstvo obrnili v drugo smer, ampak današnji dan predstavlja začetek konca," je ob podpisu svežnja dejal Obama. Podpredsednik Joe Biden pa je pohvalil Obamo, ki je "v manj kot mesecu dni predsedovanja podpisal zakon, ki predstavlja velik mejnik". Sveženj predvideva za 240 milijard dolarjev davčnih olajšav za posameznike in podjetja, 140 milijard za zdravstveno oskrbo, 100 milijard za izobraževanje in 48 milijard za transportne projekte. Zakon upošteva tudi ukrep, znan kot "kupuj ameriško," zaradi katerega je bilo dvignjenega tudi veliko prahu v Evropi in Južni Ameriki. Brazilski zunanji minister Celso Amorim je zagrozil, da bo morala o tem ukrepu presojati Svetovna trgovinska organizacija. Obama je dokument podpisal v Denverju, kjer si je ogledal sončno elektrarno. To ni bilo slučajno, saj sveženj obsega tudi ukrepe za razvoj zelenega gospodarstva. Predsednik Barack Obama podpisuje zakon o gospodarski stimulaciji; ob njem podpredsednik Joe Biden ansa japonska - Obisk Clintonova za normalizacijo s Pjongjangom TOKIO - Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je ob začetku azijske turneje na Japonskem poudarila, da so ZDA zavezane denukleariza-ciji Severne Koreje in preprečevanju nadaljnjega oboroževanja. Ob tem je Clintonova Severni Koreji ponudila normalizacijo odnosov, če se bo zares odpovedala jedrskemu programu. Opozorila je tudi, da "odnosi ne bodo napredovali", če bo Pjongjang uresničil ponedeljkovo napoved o novi izstrelitvi rakete. Clintonova je ob tem poudarila, da je o severnokorejskem jedrskem vprašanju "na dolgo in široko" razpravljala z japonskim kolegom Hirofumijem Nakasonejem. Severna Koreja je v ponedeljek sporočila, da bo še naprej izstreljevala rakete, vendar ne v okviru vojaškega programa, temveč v okviru vesoljskega. Ameriški in južnokorejski viri trdijo, da se Pjongjang pripravlja na izstrelitev rakete dolgega dosega taepo-dong-2, ki bi teoretično lahko dosegla Aljasko. (STA) darfur - Težaven izhod iz konflikta, ki je zahteval 300 tisoč mrtvih Sudan in uporniki podpisali sporazum o nadaljevanju pogajanj Halil Ibrahim (desno) in predstavnik vlade med podpisom DOHA - Sudanske oblasti in uporniki v zahodno-sudanski pokrajini Darfur so včeraj po enem tednu pogajanj v katarski Dohi podpisali sporazum, ki naj bi bil podlaga za nadaljevanje pogajanj o končanju šest let trajajočega konflikta v Darfurju. Se pa niso uspeli dogovoriti za prekinitev ognja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vodja uporniškega Gibanja za pravičnost in enakost (JEM) Halil Ibrahim je ob tem napovedal, da bo njegova skupina v znak dobre volje izpustila nekaj pripadnikov vladnih sil, ki jih je zajela. Glavni posrednik ZN in Afriške unije v pogajanjih Džibril Basole je sicer povedal, da so tudi uporniki zahtevali izpustitev nekaterih svojih pripadnikov iz sudanskih zaporov, še poroča AP. Katarski zunanji minister je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP včeraj po podpisu dogovora izrazil upanje, da bodo pogajanja nadaljevali čez približno dva tedna. Glavne teme nadaljnjih pogovorov med stranema bodo po njegovih napovedih prekinitev ognja in podrobnosti izmenjave ujetnikov. V šest let trajajočem konfliktu v Darfurju, območju velikosti Francije, je po ocenah Združenih narodov umrlo že več kot 300.000 ljudi. Okoli 2,7 milijona ljudi pa že več let živi v begunskih taboriščih. Sudanske oblasti vztrajajo, da je bilo ubitih 10.000 ljudi. (STA) Japonski finančni minister Soiči Nakagava odstopil TOKIO - Japonski minister za finance Šoiči Nakagava, kateremu so očitali, da je bil na novinarski konferenci na srečanju G7 minuli konec tedna v Rimu pijan, je včeraj podal odstopno izjavo. Japonski premier Taro Aso je njegov odstop že sprejel. Nakagava - ki je zanikal, da bi bil pijan, za njegovo nerazločno govorjenje na novinarski konferenci pa naj bi bila kriva zdravila proti prehladu - je sicer še včeraj sprva dejal, da bo z odstopom počakal, dokler parlament ne bo potrdil rebalansa proračuna, vendar pa so bili nato pozivi k takojšnjemu odstopu vedno glasnejši. "Odstopil sem. Odločil sem se, da bo tako bolje za državo," je dejal Nakagava. Z odstopom je v veliko zadrego spravil Asa, ki ga je v ponedeljek pozval, naj ostane na položaju. Nakagavove dolžnosti bo prevzel minister za gospodarstvo Kaoru Josano, je poročala japonska tiskovna agencija Kyodo. Nakagavi so očitali, da je bil na novinarski konferenci po srečanju finančnih ministrov G7 minuli konec tedna v Rimu pijan, saj je govoril nerazločno in zmedeno. Nakagava je to pripisal zdravilom proti prehladu in utrujenosti zaradi časovne razlike. Benedikt XVI. naj bi se srečal z muslimanskimi voditelji AMAN - Papež Benedikt XVI. naj bi se v Jordaniji maja sešel z muslimanskimi voditelji, ki naj bi jih pozval k izboljšanju medverskega dialoga s katoličani, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik Rimskokatoliške cerkve v Jordaniji Refat Badr. Vatikan datuma papeževega obiska Jordanije in Svete dežele sicer še ni potrdil. Kot je dejal Badr, se bo rimski škof v Jordaniji mudil med 8. in 11. majem, na začetku svojega 12. apostolskega potovanja, ko naj bi obiskal tudi Jeruzalem, Nazaret in Betlehem. Papež naj bi po Badrovih besedah v jordanski prestolnici obiskal mošejo kralja Huseina, kjer naj bi muslimanskim voditeljem spregovoril o pomenu medverskega dialoga in o religiji kot ključni prvini pri zagotavljanju miru in pravičnosti v svetu, še posebej na Bližnjem vzhodu. Papež je minuli petek sam napovedal, da načrtuje obisk Svete dežele, a Vatikan natančnega datuma obiska še ni potrdil. Tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi je papežev obisk Svete dežele v luči nedavnih dogodkov v soboto označil kot "pomemben in nujen". Obisk Benedikta XVI. je v nedeljo potrdil tudi odhajajoči izraelski premier Ehud Olmert. Odnosi med muslimani in katoličani se sicer po mnenju Svetega sedeža izboljšujejo, potem ko je papež leta 2006 v Regensburgu v svojem govoru muslimane užalil z vzpostavitvijo povezave med islamom in nasiljem. (STA) balkan - Parlament v Prištini se je včeraj sestal na slavnostni seji Kosovo obeležilo prvo obletnico samostojnosti Za občine s srbsko večino pa je neodvisnost nična PRIŠTINA - Kosovo je včeraj obeležilo prvo obletnico neodvisnosti, ki jo je 17. februarja lani razglasil parlament. Ta se je sestal na slavnostni seji, na kateri je predsednik Fatmir Sejdiu razglasitev neodvisnosti označil kot uresničitev sanj mnogih generacij. Skupščina kosovskih občin z večinskim srbskim prebivalstvom pa je neodvisnost Kosova označila za nično. "Pred letom dni je bil uresničen največji projekt, ki so si ga želele mnoge generacije, projekt, ki ga danes simbolizirata imeni dveh velikih junakov, Ibrahi-ma Rugove, ki je duhovni in politični vodja neodvisnosti, in Adema Jassarija, junaka osvobodilne vojne," je dejal Sejdiu na slovesni izredni seji parlamenta. Po njegovih besedah Kosovo samo leto dni od razglasitve neodvisnosti s previdnimi koraki napreduje, sprejelo je ustavo, simbole, zastavo in himno, v procesu oblikovanja pa so varnostne sile Kosova, obveščevalna agencija in ustavno sodišče. Kritiziral pa je Srbijo, ker ne samo, da še vedno noče priznati realnosti Kosova, "temveč se z vmešavanjem in prizadevanji za destabilizacijo še vedno bori proti njej", še posebej na severu Kosova. Predsednik parlamenta Jakup Kras-niqi je na seji prav tako poudaril, da je razglasitev neodvisnosti pomenila uresničitev več kot stoletje stare volje ljudi. Premier Hashim Thaci pa je dejal, da je 17. februar rojstni dan vseh državljanov Kosova, saj se je na ta dan rodila država, ki je bila njihov stoletni cilj. Thaci je sicer v pogovoru za kosovski dnevnik Koha Ditore izrazil pripravljenost na srečanje s srbskim državnim vrhom, če bi bile teme srečanja v interesu obeh strani. Po njegovem mnenju bi morale biti teme pogovorov z Beogradom v skladu z načrtom posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija o nadzorovani neodvisnosti Kosova, ki jo je doslej priznalo že 54 držav, vključno z ZDA in večino držav EU. K priznanju Kosova je Thaci povabil tudi Srbijo, saj bi s tem po njegovem mnenju v odnosih med državami v regi- ji prispevali k miru, stabilnosti in sodelovanju. Menil je tudi, da bi se moral Beograd odmakniti od politike nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Milo-ševica. Po njegovem namreč srbsko vodstvo vodi "dvojno politiko" - po eni strani prozahodno, usmerjeno v integracijo države v EU in Nato, po drugi pa politiko do Kosova, ki se po Thacijevih besedah ne razlikuje bistveno od Miloševi-ceve. Srbski predsednik Boris Tadic pa je po drugi strani ob tej priložnosti menil, da je Kosovo leto po enostranski razglasitvi neodvisnosti vse prej kot neodvisna država. Kot je dejal v ponedeljek v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP, nekdanjo srbsko pokrajino pretresajo kriminal in kršitve človekovih pravic. Na področju kršitev človekovih pravic je Tadic izpostavil majhno število srbskih beguncev, ki so se po konfliktu na Kosovu v letih 1998 in 1999 vrnili domov, na področju kriminala pa mafijo. "Ne le Srbija, temveč tudi številne države EU trpijo zaradi albanske mafije na Kosovu, ki je ključen člen v mednarodni trgovini z drogami," je dejal srbski predsednik. V Zvečanih pa se je sestala skupščina kosovskih občin z večinskim srbskim prebivalstvom. Zasedanja se je udeležilo tudi nekaj srbskih poslancev in srbski minister za Kosovo Goran Bog-danovic. Skupščina je ob tej priložnosti sprejela deklaracijo, v kateri je pred enim letom razglašeno neodvisnost Kosova označila za nično. Zapisali so, da je Kosovo del enotnega in nedeljivega območja suverene države Srbije. Zavzeli so se tudi za razpustitev vseh inštitucij, ki jih je vzpostavila kosovska vlada, vključno z nedavno ustanovljenimi varnostnimi silami. Zasedanje, ki je potekalo kmalu po slovesni seji parlamenta v Prištini, so pripravili v znak kljubovanja slovesnostim ob prvi obletnici samostojnosti Kosova, ki jo je na ulicah obeležilo več deset tisoč ljudi. Na Kosovu so slovesnosti potekale mirno, ob okrepljeni policijski navzočnosti. O nenapovedanem protestu proti neodvisnosti Kosova pa so poroča- li iz Novega Sada, kjer je več sto protest-nikov zaprlo nekaj prometnic. Ob obletnici neodvisnosti pa je kosovski predsednik Sejdiu pomilostil 62 zapornikov. Kljub odločnemu nasprotovanju Srbije neodvisnosti Kosova, so medtem mladi kosovski državi nadaljnjo podporo napovedale zahodne države. Posebni predstavnik EU na Kosovu Peter Feith je Kosovu čestital za napredek, ki ga je dosegel od razglasitve neodvisnosti ter za odločitev, da dosledno uresničijo Ahti-saarijev načrt. Kosovskemu vodstvu je ob obletnici čestital tudi albanski državni vrh. Kot je v sporočilu kosovskemu premieru Tha-ciju zapisal albanski premier Sali Beris-ha, je Kosovo v enem letu doseglo velik napredek. "Jaz osebno in vlada, ki jo vodim, bomo ob vas, da se skupaj soočimo z bližnjimi izzivi," je zatrdil Berisha in dejal, da si bo Albanija prizadevala za skupno krepitev demokratičnih inštitucij, gospodarskega razvoja ter regionalnih in evroatlantskih integracij. Anita Balas (STA) 1 4 Sreda, 18- februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Včeraj zjutraj prometna nesreča v ulici Garzarolli Avtomobil zbil deklico pred maminimi očmi Hudo ranjeno so jo odpeljali na Katinaro - Devetletna A.P. v oddelku za oživljanje Mama jo je kot vsako jutro pospremila do postaje šolskega avtobusa, zaradi otroške prenagljenosti in razposajenosti pa ji nanj ni uspelo stopiti. Včeraj je v Gorici prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je bila ranjena devetletna deklica iz Gorice. A.P. je prečkala cesto, ko je mimo privozil avtomobil in jo zbil. Deklico so odpeljali v tržaško bolnišnico na Katinari, kjer so jo sprejeli v oddelku za oživljanje. Nezgoda se je pripetila včeraj zjutraj ob 7.25. Mati je devet let staro hčerko in mlajšega sinčka pripeljala z avtomobilom z doma v ulico Garzarolli, od koder bi ju šolski avtobus odpeljal v osnovno šolo Fumagalli v ulici Cappella. Po prvih vesteh je mati parkirala ob robu ceste, nato pa je nameravala izstopiti, da bi otroka pospremila na drugo stran, kjer bi pričakali prihod šolskega avtobusa. Deklica pa ni počakala na mamo, izstopila je iz avta in se sama podala čez cesto. Ravno v tistem trenutku je po ulici Garzarolli pripeljal avtomobil znamke ford focus, ki je vozil v smeri iz ulice Fai-ti proti ulici Vittorio Veneto. Voznik ni imel časa, da bi pritisnil na zavoro. Deklico, ki je negibna obležala sredi ceste, je zbil s prednjim delom avtomobila. Trčenje je bilo silovito, kot dokazujeta desna luč in vetrobran, ki sta se razbila. Na kraju je takoj posredovalo osebje rešilne službe 118, ki je zahtevalo tudi prihod rešilnega helikopterja. Ta je pristal v bližini, kmalu zatem pa je že letel v smeri bolnišnice na Katinari. Deklico, ki je utrpela močan udarec v glavo, so sprejeli v oddelku za oživljanje. O prognozi se zdravniki še niso izrekli, po nekaterih virih pa naj bi bila deklica v komi. Zaradi nesreče je bil včeraj zjutraj v ulici Garzarolli promet oviran več ur. Mestni redarji so namreč zaprli cesto, da bi omogočili prometni policiji, da bi izvedla vse potrebne meritve. 31-letni S.C., ki je sedel za volanom avtomobila ford focus, je tudi opravil alkotest, ki pa ni pokazal prisotnosti alkohola v krvi. Aleksija Ambrosi Kraj nesreče v ulici Garzarolli (levo) in vpleteni avtomobil (spodaj) bumbaca primer schiliro Pred devetimi leti umrl 9-letni deček Okoliščine včerajšnje nesreče so priklicale v spomin tragični primer Giu-seppeja Schiliroja, ki se je pripetil 10. oktobra 2000. Devetetni učenec osnovne šole Frinta, ki je delovala v današnjem sedežu nižje srednje šole Trinko, je umrl nedaleč od včerajšnjega prizorišča nesreče, točneje na križišču med ulicama Grabizio in Consortiva. Deček je izgubil življenje po zaključku pouka, medtem ko je hotel stopiti na avtobus podjetja AMG. Kolo avtobusa je učencu zmečkalo nogo, smrt pa je nastopila zaradi notranjih poškodb na pljučih in jetrih zaradi sunkovite rotacije trupa, ki mu jo je povzročil sunek vozila. Lani je kasacijsko sodišče potrdilo obsodbo zaradi nenamernega umora za vodjo občinskega urada za šolstvo Manuelo Salvadei in šoferja Giacoma Ungara, direktorju podjetja AMG Car-lu Mistretti pa so pripisali civilno odgovornost. Za učiteljico Leilo Bubnich se je proces zaključil januarja 2003, ko se je odločila za dogovorno kazen. gorica - Občina »56 bis«: začetek gradnje leta 2010 Goriški občinski svet je na ponedeljkovi seji odobril preliminarni načrt in varianto regulacijskemu načrtu za prenovo državne ceste 56 bis. Na pomembno prometno infrastrukturo čakajo mesto, predvsem pa prebivalci Ločnika in Moša, že vrsto let, po zapletih in zamudah pa je postopek končno ubral pravi ritem. Vodja tehničnega urada Ignazio Spano je med sejo povedal, da bodo v teku leta odobrili še dokončni in izvršni načrt ter razpisali dražbo, leta 2010 pa naj bi odprli gradbišče. O pomenu te infrastrukture priča dejstvo, da sta večina in opozicija soglasno odobrili načrt. Pred glasovanjem je potekala razprava, v teku katere je bil govor predvsem o finančnih sredstvih. Levji delež denarja za ureditev cestne povezave - okrog osem milijonov evrov -, ki bo omilila promet po Mo-šu in Ločniku ter zagotovila novo povezavo z goriško industrijsko cono, tovornim postajališčem in slovensko prometno mrežo, je že na razpolago, preostali poldrugi milijon evrov pa naj bi Gorici dodelila dežela. Omeniti gre, da je bila v ponedeljek sprejeta tudi resolucija svetnika občanske liste Andree Albertija, v katerem občinski svet zahteva od župana, naj nadzoruje in poskrbi za realizacijo ceste 56 bis. Še pred razpravo o preliminarnem načrtu bi moralo biti na vrsti glasovanje o resoluciji, katere prvi podpisnik je svetnik DS Aleš Waltritsch, o antifašizmu kot temeljni vrednoti italijanske republike in Gorice, ter o resoluciji svetnika FI Gaetana Valen-tija, ki je bila naslovljena »Demokratične vrednote temelj italijanske republike in našega mesta«. Waltritsch je v upanju, da dobil iskal širše soglasje, predlagal nekaj amandmajev svojemu dokumentu, naposled pa je bilo na predlog župana glasovanje preloženo. Odločeno je bilo, da bodo načelniki svetniških skupin skušali poiskati sintezo obeh dokumentov, ki bi jo lahko odobril celoten občinski svet. Na Waltritschev predlog se je občinski svet spomnil žrtev vojn in drugih tragedij, katerih obletnice so potekale v zadnjih mesecih, z enominutnim molkom. V nadaljevanju ponedeljkovega zasedanja so bile na sporedu interpelacije opozicije, mnoge točke dnevnega reda, med katerimi je bila tudi razprava o t.i. »naselju Vouk«, pa so bile preložene. V razpravi bi morale biti včeraj, seja pa je odpadla zaradi nesklepčnosti. Odsotnih je bilo deset svetnikov večine in pet opozicije. (Ale) tržič - Kriza Dopolnilna blagajna tudi v tovarni SBE Negativne učinke svetovne gospodarske krize občutijo tudi v tržiški tovarni SBE, v kateri proizvajajo svornike in vijake. V ponedeljek so namreč sindikalisti podpisali s predstavniki lastništva obrata dogovor o dopolnilni blagajni, ki bo trajala trinajst tednov. Od 280 delavcev jih bo doma ostalo trideset, medtem ko bodo ostali delali v šesturnih izmenah. S začetkom februarja je vseh 350 delavcev obrata SBE ponovno začelo delati po 40 ur na teden, potem ko so zaposleni zavrnili predlog, da bi še naprej vztrajali s 35-urnim tedenskim delovnim urnikom, ki so ga uvedli pred desetimi leti. Povratek k 40-urnem delovnemu urniku je na žalost sovpadal z uvedbo dopolnilne blagajne, ki jo je povzročilo drastično znižanje naročil za letošnje leto. tržič - Zaradi obtožbe prekupčevanja z opojnimi substancami Aretirali šest mladeničev Vseh šest je aktivnih v tržiškem socialnem centru Officina sociale - Preiskovalci zasegli trideset ogorkov cigaret Preprodaja mamil je obtožba, zaradi katere so goriška in tržiška policija ter ka-rabinjerji včeraj aretirali šest mladeničev iz goriške pokrajine. Sile javnega reda so stopile v akcijo ob 5. zjutraj na podlagi odločitve goriškega sodnika za preliminarne preiskave Andrea Odoarda Comeza, ki je na prošnjo javnega tožilca Marca Panzerija odredil pripor za šesterico Tržičanov. Zaradi preprodaje marihuane in hašiša so se v goriški in videmski kaznilnici znašli Stefano Micheluz, brata Mario in Claudio Puglisi, Cristian Massimo, Francesco Francioso in Juan Perani, katerih imena so na Goriškem dobro znana, saj gre za aktivne predstavnike krogov skrajne levice. Povod za preiskavo, ki je privedla do aretacije šestih moških, so sodne oblasti dobile pred manj kot enim letom, ko je prišlo do preiskave mladinskega centra »Offi-cina sociale«, kjer se srečujejo mladi pro-tiglobalisti. Maja 2008 je finančna straža ob 6. zjutraj vstopila v poslopje v ulici Nati-sone, ob tem pa je pregledala tudi dve stanovanji, med katerimi je bil dom pokrajinskega tajnika Zelenih Maura Bussanija. Do socialnega centra so preiskovalci prišli na podlagi pričevanj skupine mladih Goričanov, ki so jih zasačili med rednimi kontrolami za preprečevanje uporabe prepovedanih drog. Po majskem »obisku« se je preiskava, ki jo je vodil leteči oddelek goriške kvesture, nadaljevala, naposled pa je privedla do včerajšnjih aretacij. Agenti in karabinjerji so del mladeni-čev aretirali v Tržiču, del pa v Červignanu. Ponovno so pregledali tudi tržiški socialni center, kjer so našli okrog trideset ogorkov cigaret, ki jih bodo analizirali, da bi ugotovili, ali so bile izdelane s prepovedanimi substancami. Odvetnik Iacono, ki brani nekatere izmed aretiranih, je svoje stranke srečal včeraj popoldne v goriškem zaporu. Marsikdo izmed šestih aretiranih se je moral v preteklosti že braniti pred sodnikom zaradi prekrškov, ki so bili povezani s politično aktivnostjo. Nekateri so bili med obtoženci v procesu, do katerega je prišlo zaradi neredov pred centrom za priseljence v Gradišču, drugi pa so bili prijavljeni zaradi organizacije manifestacij brez avtorizacije. gorica - Pokrajina za večjo varnost »m I »V I • V • V V Kmalu varnejša križišča, kvesturo bodo prenovili Gherghetta izročil policistom računalnike in fotoaparate »Goriška pokrajinska uprava bo evidentirala posebno nevarne cestne odseke in preuredile križišča, ob katerih se pogosteje dogajajo prometne nesreče.« Tako je včeraj zagotovil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in napovedal, da so temu v proračunu namenili 360.000 evrov. Pol zneska bo zagotovila pokrajina, drugo polovico pa država; v okviru bodo projekta nekaj križišč preuredili, ob drugih pa bodo postavili razsvetljavo, tako da bo tudi nočna vožnja varnejša. Ghegrhetta je včeraj izročil osebju goriške kvesture nove prenosne računalnike in digitalne fotoaparate. Pokrajina je namreč kvesturi namenila 5.000 evrov, s katerimi so policisti nakupili prenosen računalnike in fotoparate. »Z novimi aparaturami bo delo policistov hitrejše, saj bodo zapisnike in drugo dokumentacijo pripravljali v avtomobilu oz. na kraju nesreč,« je razložil kvestor Antonio Tozzi, medtem ko je poveljnik letečega oddelka Gian-luca Romiti povedal, da policija razpolaga s tremi novimi vozili alfa romeo 159 station wagon, ki imajo vsako po 210 konjskih moči. Avtomobile bodo uporabljali za nadzor nad prometom, sploh so vsa tri opremljena z napravo za merjenje stopnje alkohola v krvi. Gherg-hetta je za zaključek napovedal, da pokrajina bo vložila 150.000 evrov v prenovo poslopja, v katerem ima svoj sedež kvestura; stavba na trgu Cavour je namreč v lasti pokrajine. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 18. februarja 2009 15 gorica - SKGZ prireja jutri javno srečanje z županoma Brulcem in Romolijem Gorici naj postaneta prestolnica evroregije Semolič: Tu naj se začnejo uresničevati določila iz novega pravilnika za mednarodno kooperacijo GECT »Gorica in Nova Gorica naj skupaj postaneta prestolnica evroregije, saj imata vse potrebne značilnosti za vodenje pomembne mednarodne ustanove. Sosednji mesti se ponašata z zavidljivo geopolitično lego, na kulturni ravni ne zaostajata za nikomur, sploh simbolično predstavljata in združujeta vse tri kulture, ki bodo sobivale v evroregiji, in sicer slovensko, italijansko in nemško.« V velike razvojne možnosti, ki bi jih Gorici in Novi Gorici zagotovila evro-regijska prestolnica, je prepričan predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič, njegov predlog pa bo med osrednjimi temami javnega srečanja, ki bo jutri ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici in se ga bosta udeležila goriški in novogoriški župan Ettore Romoli oz. Mirko Brulc. Javnosti odprto srečanje z naslovom »Dve Gorici, ena vizija?« bosta vodila urednika dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Večera se bodo udeležili tudi odbornik za finance pri goriški občini Guido Germano Pettarin, direktor Visokošolskega in raziskovalnega središča iz Nove Gorice Uroš Saksida in direktor Primorskega tehnološkega parka Stojan Ščuka. Po mnenju Livia Semoliča bi z uresničitvijo evroregijske prestolnice v Gorici in Novi Gorici napolnili z vsebinami nov kongresni center, ki ga dograjujejo ob goriškem univerzitetnem središču v ulici Alviano, sploh pa bi vodenje mednarodne ustanove predstavljalo veliko medijsko priložnost, ki bi imelo pozitiven učinek na področju turizma. »Goriška in no-vogoriška uprava bi morali zato pohiteti in stopiti v stik s slovensko in italijansko vlado, da bi čim prej odstranili navzkrižne vete, ki ovirajo uresničitev evroregije,« poudarja Se-molič in nadaljuje: »Potem ko so za prestolnico predlagali Trst, zatem Ljubljano in Celovec, je zdaj pravi čas, da Gorici skupaj in odločno predstavita svojo kandidaturo za vodenje čezmejne ustanove. Kje bi se namreč lahko začela uresničevati določila iz novega pravilnika za mednarodno kooperacijo GECT, če že ne v obeh Goricah, ki sta še vedno med glavnimi protagonisti čezmejnega sodelovanja?« Semolič opozarja, da bi se goriški prostor z uresničitvijo zamisli o evoreregijski prestolnici tudi formalno poenotil in bi torej spet okrepil svojo stoletno vlogo gospodarskega, političnega in kulturnega središča. Predlog o uresničitvi evroregij-ske prestolnice bo sicer le ena izmed tem jutrišnjega srečanja, saj bodo sogovorniki povedali svoje mnenje tudi o gospodarskih perspektivah goriškega prostora. Izhodišče za razpravo bodo med drugim tudi velike spremembe, ki jih bo prinesla dograditev avtoceste med Ljubljano in Gorico. Slovensko prestolnico in Goriško bi lahko še tesneje povezal tudi peti koridor, ki bi ga lahko speljali po Vipavski dolini namesto pod tržaškim Krasom, kjer bi bila njegova gradnja veliko dražja in bi nedvomno tudi ogrozila izredno občutljivo kraško podzemlje. Razvojno priložnost seveda predstavljajo tudi zgodovinske in naravne znamenitosti; od Gorice in Nove Gorice so manj kot sto kilometrov oddaljeni Gradež in Istra, Benetke in Ljubljana, Brda, Čedad in Oglej, razna slovenska in italijanska smučarska središča, Soška dolina in Bled. Omenjene lokacije bi treba skupaj predstaviti na mednarodnih turističnih sejmih, ugotavljajo pri SKGZ-ju pred jutrišnjim srečanjem in opozarjajo, da so v Gorici in Novi Gorici prisotni trije univerzitetni poli. Na nekaj sto metrih razdalje svoje študijske programe izvajajo novogoriška univerza ter goriška sedeža Videmske in Tržaške univerze. Možnosti za razvoj čezmejnega sodelovanja in za pripravo skupnih projektov je torej kar nekaj, zato pa bosta jutri župana Romoli in Brulc povedala, katera je njuna vizija prihodnosti. (dr) Mirko Brulc in Ettore Romoli bumbaca gorica - Informiranje in pravosodje Zapor za novinarje, imena sodnikov tajna Zakonski osnutek bo jutri predmet javne okrogle mize Objava imen sodnikov bo prepovedana, ravno tako vsebina predhodnih preiskav, novinarji pa tvegajo zaporno kazen od enega do treh let, če bodo, v nekaterih okoliščinah, objavili prepis prisluškovanj. To so najnovejše spremembe v zakonskem osnutku »Alfano«, ki ima ravno med sodniki, odvetniki in novinarji najbolj odločne nasprotnike, saj naj bi bil njegov namen utišati medije in onesposobiti pravosodje. Na to temo bo jutri potekala v Gorici okrogla miza s kvalificiranimi udeleženci. Prirejata jo deželni sindikat novinarjev in novinarska zbornica FJK v sodelovanju z zbornico odvetnikov iz Gorice. O svobodi informiranja in pravo- sodju v luči napovedane zakonske reforme s področja objave sodnih aktov in prisluškovanj bodo spregovorili Roberto Natale (predsednik sindikata novinarjev FNSI), Alessandro Galimberti (Il Sole 24 Ore, zveza kronistov UNCI), Marco Pan-zeri (namestnik državnega tožilca v Gorici), odvetniki Silvano Gaggioli, Riccardo Cattarini in Nereo Battello ter Piero Vil-lotta, predsednik novinarske zbornice FJK, in Gianni Martellozzo, tajnik novinarskega sindikata Assostampa FJK. Pod pokroviteljstvom goriške pokrajine bo okrogla miza potekala v pokrajinski sejni dvorani v Gorici jutri ob 16. uri; posege bo koordiniral novinar Igor Devetak. Dojenček v bolnišnici V goriški bolnišnici so včeraj nudili prvo pomoč zaradi udarca v glavo dojenčku, rojenemu 2. januarja. V bolnišnico sta ga pripeljali mama in babica; ker je bilo njegovo zdravstveno stanje zelo resno, so ga prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Ka-rabinjerji so sprožili preiskavo. Tatovi v Ronkah Tatovi so obiskali hišo v ulici VII giugno v Ronkah. Ukradli niso ničesar, vendar so pobrskali po predalih in za sabo pustili strašen nered. »Obisk« je v ponedeljek odkrila in ga prijavila silam javnega reda lastnica hiše, ki se je domov vrnila po krajši odsotnosti. Vrtec s fotovoltaični panoji Na strehi vrtca v ulici Garzarolli v Gorici bodo namestili fotovoltaične panoje, s katerimi bodo proizvajali 3.096 kilowatov električne energije na leto. Občinska uprava je včeraj na predlog odbornika za okolje Francesca Del Sordija dala zeleno luč za realizacijo projekta, ki je vreden 24.000 evrov. Brda promovirajo v Milanu Na milanskem turističnem sejmu BIT bodo jutri promovirali Brda. Pokrajinska od-bornica Roberta Demartin bo z nogometnim komentatorjem Brunom Pizzulom predstavila projekt Brda 2009-2011, s katerim si goriška pokrajina prizadeva za ovrednotenje 55 kilometrov kolesarskih stez, ki so speljane po slovenski in italijanski strani Brd. Psihologinja napisala roman V knjigarni Ubik na korzu Verdi v Gorici bodo jutri, ob 18.30 predstavili roman »Caro agli dei«; napisala ga je mlada psihologinja Annapaola Prestia, ki že več let piše ljubezenske zgodbe za reviji Intimita in Love Story. Ferrarijeva nasledila Tavana Liliana Ferrari je nova predsednica goriškega inštituta za socialno in versko zgodovino. Nasledila je Luigiju Tavanu, ki je bil imenovan za častnega predsednika. V upravni svet so bili izvoljeni duhovnik Lorenzo Bos-carol, Peter Černic, Marco Grusovin, Saša Quinzi, Ferruccio Tassin in Andrea Tilatti. Harry Wu v Gorici V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 18.30 kitajski aktivist za človekove pravice Harry Wu predstavil svojo knjigo »Laogai. Lorrore cinese« oslavje - Včeraj popoldne se je smrtno ponesrečil 55-letni Stanko Primožič Tragedija v vinogradu Oslavje je včeraj pretresla tragična smrt priljubljenega domačina. Med delom v svojem vinogradu je v popoldanskih urah umrl 55-letni Stanko Primožič. Nanj je padlo visoko drevo, ki ga je po nesreči izruval s svojim traktorjem. Alarm so sprožili okrog 17. ure. Mehanik Marko Lutman je v popoldanskih urah v svoji delavnici v Gorici popravil avtomobil Stanka Primožiča in mu ga je nato pripeljal na dom. Ker Primožiča ni bilo doma, se je Lutman pri sosedih pozanimal, kje bi ga lahko našel. Mehaniku so povedali, da naj se odpravi v Dugo, tako domačini poimenujejo pobočje, ki gleda proti Podsabotinu in na katerem se nahaja Primožičev vinograd. Lutman je sledil navodilom in kaj kmalu dospel do vinograda. V daljavi je slišal traktor, približal se mu je in na njegovem sedežu zagledal Primožiča, na katerem je slonelo visoko drevo. Moški je bil negiben, vendar traktor je bil še prižgan. Lutman je najprej upihnil traktorjev motor in takoj zatem stekel do bližnje hiše, od koder so klicali na pomoč. Na kraj nesreče so prvi pritekli sosedje in domačini, ki so takoj razumeli, da za Primožiča ni bilo nobene pomoči. Kmalu zatem so posredovali reševalci službe 118, ki so lahko le potrdili, da je moški umrl zaradi močnega udarca, ki ga je dobil v hrbet oz. glavo. Na Oslavje je zaman priletel tudi helikopter, medtem ko so v vinogradu posredovali tudi gasilci, karabinjerji in policisti. Po vsej verjetnosti se je Primožič ponesrečil kako uro prej. V vinograd se je odpravil okrog 14.30, da bi s traktorjem goseničarjem pograbil in odpeljal rožje, ki je ležalo med trtami. Ko je pograbil eno vrsto vinograda, je z delom nadaljeval v drugi. Med nesrečnim obratom je z brano za gra-bljenje rožja, ki jo je imel pritrjeno na zadnji strani traktorja, zapregel visok jesen. Mogoče se Primožič niti ni zavedal, da se je brana oprijeli drevesa in ga nato izruvala. Jesen, ki je bil visok več metrov, a s komaj deset centimetrskim premerom, je treščil nanj, Stanko Primožič (levo); traktor je vlekel brane, ki so se zapregle v visoko drevo in ga izruvale (desno) medtem ko je sedel na sedežu traktorja. Na kraj nesreče je prišel tudi goriški javni tožilec Marco Panzeri, ki je odredil dodatni ogled trupla; opravili naj bi ga v prihodnjih dneh. Stanko Primožič se je rodil leta 1954 na Oslavju, kjer je preživel vse življenje. Domačini so povedali, da je bil izredno dober človek, ljubil je veselo družbo, vendar ni bil poročen. Oče mu je umrl, ko je bil še otrok, mati pa pred nekaj leti. Od staršev je prevzel družinsko kmetijo in vinograde, ki ju je skrbno upravljal. Pridelano grozdje je prodajal drugim vinarjem, sploh je bil cenjen tudi kot mesar. Ob času kolin so ga vsi prosili za pomoč, saj je bil med zadnjimi, ki je poznal skrivnosti mesarskega poklica. »Bil je zelo družaben in umir- jen; prijateljeval je z vsemi. Ko smo nekoč prirejali šagre, je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Pogrešali ga bomo,« je sinoči povedal Silvan Primožič; njega in sploh vso vaško skupnost z Oslavja je žalostni dogodek globoko presunil, saj so v vasi Stanka Primožiča vsi poznali in cenili. Pokojnik zapušča brata Zdravka, ki ravno tako živi na Oslavju. (dr) 16 Torek, 17. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Ministrica Majda Širca si je ogledala grad Rihemberk Zasebnik in javna uprava V I • ^ • • • • želijo gradu vrniti sijaj Občina pripravlja razpis za določitev vsebin, ki sodijo v grad - Pelhan predlaga ureditev muzeja izseljeništva Med nedavnim obiskom Nove Gorice si je slovenska ministrica za kulturo Majda Širca ogledala tudi grad Rihemberk nad Branikom. Kot je povedal novogori-ški župan Mirko Brulc, ki je ministrico med ogledom spremljal, je izrazila prepričanje, da bi bilo treba v zvezi z adaptacijo gradu, o kateri se govori in razmišlja že vrsto let, pripraviti res kvaliteten program, na osnovi tega programa pa bi se potem odločalo o tem ali in v kakšni meri bi se šlo v adaptacijo tega nespornega kulturnega spomenika. Brulc je v zvezi s tem pojasnil, da gre za ogromne stroške, ter dodal, da se bo morala lokalna skupnost opredelili o tem, kako in kaj, kar se same vsebine tiče pa je izrazil prepričanje, da ne bi bilo dovolj, če bi v gradu uredili muzej in dvakrat na leto pripravili kakšen koncert. Omenil je tudi projekt zasebnika, ki je zainteresiran za nakup tega gradu, pri čemer bi večji del gradu ostal v javni uporabi. »Majhen del gradu naj bi bil namenjen stanovanjem, del pa hotelu za peti-čne goste. V njem naj bi uredili tudi vi-noteko in neke vrste vinarski inštitut, kjer bi prirejali tudi velike simpozije. Svoj prostor bi seveda dobil tudi muzej, pa prostor za koncerte,« je omenjeno idejo podrobneje predstavil Brulc in poudaril, da je treba računati na to, da grad trenutno nima niti pravega vodovoda, ne čistilne naprave, niti parkirnih mest, tako da bi bile potrebne res težke investicije. Več o ideji zasebnika je povedal Karel Bonutti, saj se je za adaptacijo gradu ogrel njegov sin, ki trenutno živi v Ameriki. »Vse je odvisno od ministrstva za kulturo, če bo voljno grad prodati. Čakamo na odgovor ministrice. Namera o tem je bila s strani ministrstva že napisana, potem pa se je spremenila vlada, zato se je vse skupaj zavleklo in zdaj se čaka. Gre za to, da bi grad spet lahko prišel do veljave, ki jo je nekoč imel,« je še povedal o sinovem projektu, več pa o tem, dokler ni jasno, ali bo projekt potrjen ali ne, ni želel govoriti. O tem, kdaj naj bi se zadeve v zvezi z adaptacijo, takšno ali drugačno, začele razvijati, je Brulc povedal, da bi moral biti v letošnjem letu jasen program oziroma način, ali bo šlo za javno-zasebno partnerstvo ali se bo zadevo prodalo ali kaj, pri čemer naj bi bil osnovni pogoj ta, da bi ostal del gradu odprt za javnost. Pozitivno je ocenil tudi predlog Sergija Pelhana, da bi se v gradu uredilo muzej izseljeništva za celotno Slovenijo, kar bi dalo ideji o ureditvi nekakšnega muzeja povsem drugo težo. Pel-han je v zvezi z omenjeno idejo povedal, da pripravlja novogoriška mestna občina Grad Rihemberk razpis, na podlagi katerega se bo odločalo o tem, kakšni programi oziroma vsebine sodijo v grad. O tem, kdaj naj bi se začelo na gradu karkoli dogajati ni želel ugibati, povedal je le, da bo omenjeni raz- bumbaca pis v kratkem zunaj. Ko bo zaključen naj bi na občini oblikovali predloge, končno besedo pa bo imelo v vsakem primeru ministrstvo, ki je še vedno lastnik gradu. Nace Novak šempeter V soboto pustovanje in sprevod Po uspešno izvedenih pusto-vanjih v zadnjih treh letih bosta občina Šempeter-Vrtojba in tamkajšnje turistično društvo tudi letos pripravila Pustovanje, ki bo v soboto, 21. februarja, potekalo na trgu Ivana Roba. Pustovanje se bo začelo ob 14. uri z rajanjem najmlajših maškar. V sprevodu jih bo spremljal animator, vsaka maškara pa bo nagrajena s pustnim pecivom. Za najmlajšimi se bodo ob 15.30 uri predstavili tudi odrasli. Sprevod skupinskih in posamičnih mask bo spremljal in vodil animator Boris Kopitar. Najbolj izvirne skupinske in posamezne maske ter vozovi v sprevodu bodo bogato nagrajeni. Po pustnem sprevodu bo ob 17.30 uri sledilo pustno rajanje na trgu in podelitev nagrad. Maskam iz Šempetrske občine in okolice se bodo na sobotnem pustovanju pridružile tudi pustne skupine z drugih koncev Slovenije in iz zamejstva. Pu-starji iz Šempetra in Vrtojbe so namreč lani vzpostavili stik z društvom Karnival, sodelovanje pa želijo še dodatno okrepiti. Tako se bo sobotnega sprevoda udeležilo tudi nekaj pu-starjev, ki bodo v nedeljo, 22. februarja, korakali po Sovodnjah. (nn) nova gorica - Slovensko narodno gledališče Konič potrdil, da bo predlagal Kobala za umetniškega vodjo »Trenutno le predlog, ki mu bo sledilo predhodno mnenje obeh svetov, šele nato imenovanje« V zvezi z imenovanjem novega umetniškega vodje v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica se že dalj časa govori, da bo to mesto zasedel Boris Kobal. Direktor novogori-škega gledališča, Mojmir Konič, je včeraj na vprašanji, na podlagi česa se bo najverjetneje odločil za Kobala in kaj naj bi ta prinesel v novogoriško gledališče,odgovoril, da sta to sicer vprašanji, ki bosta aktualni takrat, ko bo Kobala imenoval za novega umetniškega vodjo, vseeno pa je pojasnil, da ga bo imenoval na podlagi prijave, njegovega programa ter njegovih dolgoletnih direktorskih, igralskih in režiserskih izkušenj. »Na pod- lagi tega se bom odločil njemu v prid,« je dodal Konič ter pojasnil, da bo o njegovem predlogu jutri, 19. februarja, razpravljal svet zavoda, 23. februarja pa še strokovni svet gledališča. »Na podlagi predloga podata oba sveta predhodno mnenje, ki pa je nezavezujoče, saj umetniškega vodjo imenuje in razrešuje direktor,« je še povedal. Opozoril je tudi na napačne navedbe v nekaterih medijih, češ da je Kobala že imenoval za umetniškega vodjo, ter še enkrat pojasnil, da gre trenutno le za predlog, ki mu bo sledilo predhodno mnenje obeh svetov, šele potem pa bo na vrsti izbira oziroma imenovanje. (nn) SGP Gorica: zapletom ni videti konca Odvetnik Emil Mozetič je v imenu družbe Gofin, ki je podala predlog za stečaj družbe SGP Gorica, včeraj povedal, da se bodo pritožili na sklep okrožnega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi predloga stečajnega postopka. Pojasnil je, da je odločitev sodnice Tanje Poberžnik, ki z Janezom Artičem, nekdanjim predsednikom nadzornega sveta SGP Gorica in aktualnim zastopnikom družbe, že več let sodeluje v isti stečajni pisarni, v nasprotju s stališči štirih predhodnih sodišč, ki so odločila v prid družbe Go-fin. »Na zavrnitev predloga za stečaj bo Gofin vložil obširno pritožbo. Razlogov zanjo je ogromno, tako da pričakujemo, da bo sodišče, če bo le spoštovalo zakone, razveljavilo zavrnitev predloga za stečaj,« je še pojasnil. Znova je poudaril, da gre za sramoto slovenskega pravosodja in pravni škandal, kakršnega v Sloveniji verjetno še ni bilo, v nadaljevanju pa omenil pomembno vlogo družbe Gofin v tej aferi. »Šele vložen predlog za stečaj je razkril, da je Nova Gorica v bistvu blokirana. Če tega predloga ne bi bilo, bi danes pretekli že vsi možni roki za izpodbijanje stavbne pravice, kar še vedno grozi Novi Gorici,« je pojasnil in povedal, da tudi, če bi bil predlog za stečaj pravnomočno zavrnjen, še vedno ostaja odprto vprašanje infrastrukture v Novi Gorici. »SGP pravi, da bo poplačeval dolgove s premoženjem. Gre za infrastrukturo, ki so jo plačevali ljudje, ko so kupovali stanovanja. Ta infrastruktura je bila financirana iz samoprispevkov in po podatkih, s katerimi razpolaga Gofin, ni last SGP,« je dodal in poudaril, da številne okoliščine kažejo na to, da gre za montirani sodni postopek. Z očitki o mon-tiranih sodnih postopkih »streljajo« tudi z nasprotne strani. Tako so zapisali tudi v včerajšnjem sporočilu za javnost družbe SGP v likvidaciji, v katerem niso skoparili z obtožbami na račun »samodržnega« župana in »lažnivega« odvetnika. Obregnili so se predvsem ob odlok mestnega sveta o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi sklepa o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta Cankarjevo naselje, ki je bil izdan koncem letošnjega januarja. Po njihovi interpretaciji naj bi to pomenilo, da lastniki okrog 2.400 stanovanj v blokih na Cankarjevi ulici ne morejo prodati svojih stanovanj, ne urediti lastniških razmerij, vključno z vpisom v zemljiško knjigo, razen, če jim tega ne dovoli novogori-ški župan. Takšno interpretacijo je de-mantirala direktorica novogoriške občinske uprave Elvira Šušmelj, ki je poudarila, da se omenjeni odlok nanaša izključno na zemljišča in ne na stanovanja, kar je bilo jasno povedano tudi na seji mestnega sveta. (nn) gorica - V vidiku upravnih volitev Liga in Forza Italia potrdili zavezništvo Severna liga in stranka Forza Italia sta potrdili zavezništvo in se bosta torej skupaj predstavili na upravnih volitvah, ki bodo 6. in 7. junija potekale v štirinajstih občinah goriške pokrajine. Volilni dogovor sta dosegla komisar Severne lige Francesco Moro in pokrajinski koordinator stranke Forza Italia Gaetano Valenti. »Desnosredinske stranke se bodo predstavile volivcem kompaktne in bodo podpirale skupne županske kandidate. Hkrati Severna liga in stranka Forza Italia bosta skušali doseči dogovor tudi s posameznimi občanskimi listami, ki so z njima že sodelovale,« poudarjata Moro in Valenti ter napovedujeta, da se bodo v prihodnjih dneh zvrstila prva srečanja, na katerih se bodo po posameznih občinah začeli pogovarjati o programskih smernicah, obenem pa bodo evidentirali morebitne županske kandidate. Moro in Valenti si obenem že zdaj prizadevata, da bi stranki čim prej izdelali skupen volilni program, s katerim bi se predstavili tudi na pokrajinskih volitvah, ki bodo na sporedu leta 2011. STARANCAN Nov odbornik V Štarancanu je župan Lorenzo Presot imenoval za novega odbornika 60-let-nega upokojenega elektronskega tehnika Riccarda Marchesana, potem ko sta v prejšnjih dneh z odborniškega mesta odstopila Vincenzo Incarnato (Komunistična prenova) in Maurizio Ne-grari (Demokratska stranka); prvi je odstopil, ker se SKP ne strinja z načrtom občinske uprave o gradnji termoelektrarne na biomaso, drugi je postal odgovoren za sindikat CISL, ta funkcija pa je nerazdružljiva z odborniško. Marchesan bo prevzel resorje socialnih vprašanja, zdravstva in vprašanj mladih, za katere je bil odgovoren Incar-nato. Dosedanji odbornik za javna dela in šolstvo Michele Rossi bo odgovoren še za mestne redarje, medtem ko bo podžupan Diego Moretti skrbel še za proračun. nova gorica - Trije sindikati pisali predsedniku Hita Troštu Sporno zbiranje podatkov Sindikati: »Ugotavljajo presežne delavce« - Hit: »Zapolnjujemo evidenco kadrovske službe« Vsi trije sindikati v Hitu, Sids, Vrba in Git, so včeraj od predsednika uprave družbe Nika Trošta zahtevali, naj do petka, 20. februarja, pisno prekliče zbiranje podatkov o »ugotavljanju presežnih delavcev«. Po mnenju sindikatov je nesprejemljiva poteza uprave Hita, ki od zaposlenih zahteva izjave o socialnem in zdravstvenem stanju, pri čemer naj bi bil način zbiranja podatkov v nasprotju z zakonom o varstvu osebnih podatkov in veljavno podjetniško kolektivno pogodbo. »Ni jasno, zakaj bodo podatki uporabljeni,« pojasnjuje predsednik novogo-riške enote sindikata SOD Iztok Černigoj. Po njegovih besedah bodo zbrani podatki najverjetneje uporabljeni za »listo presežnih delavcev«. Glede na stanje v novogo-riških igralnicah opuščanje sploh ni potrebno, še prej pa bi vodstvo moralo razmisliti o odprodaji nepotrebnih finančnih naložb in skrajševanju delovnega časa, poudarja Černigoj. Ker se vse več delavcev na sindikate obrača tudi z navedbami o šikaniranju s strani predpostavljenih, sindikalisti od Trošta zahtevajo, naj do ponedelj- NikoTrošt fotok.m. ka, 23. februarja, skliče sestanek z vodji in sprejme ukrepe za preprečitev šikaniranja. Sindikati se želijo med 19. in 24. februarjem s Troštom sestati glede ukinjanja zaposlovanja za določen čas in študentskega dela. Med zahtevami, ki so jih poslali tudi predsedniku nadzornega sveta Hita Viktorju Baragi, je še odprodaja nepotrebnih finančnih naložb Hita. Če sestanka ne bo, sindikati bodo uporabili druge oblike sindikalnega boja. Po besedah vodje korporativnega komuniciranja v Hitu Tilna Majnardija gre v primeru izjav o socialnem in zdravstvenem statusu zaposlenih le za zbiranje ustreznih podatkov in zapolnjevanje evidenc kadrovske službe. »Zbiranje podatkov je v skladu z zakonodajo in z določili podjetniške kolektivne pogodbe,« poudarja. Hit se je namreč s socialnimi partnerji leta 2004 dogovoril o ukrepih, če bi bilo treba ugotavljati presežno delovno silo, iz česar izhaja tudi pridobivanje kadrovskih podatkov o socialnem in zdravstvenem položaju zaposlenih. »Popolnjevanje evidenc je potrebno zaradi sestave osnutka programa presežnih delavcev, vendar to ne pomeni, da je družba Hit že pričela s postopki ugotavljanja morebitnih presežnih delavcev. Res pa je, da takšno možnost jasno opredeljuje poslovni plan za leto 2009, ki ga je nadzorni svet sprejel decembra, o tem pa so bili obveščeni tako javnost kot predstavniki zaposlenih, nenazadnje kar dva sedita v šestčlanskem nadzornem svetu,« je še poudaril Majnardi. Hit je konec leta 2008 zaposloval nekaj manj kot 1.800 ljudi; v celotni skupini v Sloveniji in tujini je zaposlenih nekaj manj kot 3.000 ljudi. (Sta) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 18. februarja 2009 17 gorica - Danes na sedežu Pokrajinskih muzejev »Goriški« Mušič Predstavili bodo dvojezično publikacijo Pilonove galerije - O umetniku Irene Mislej in Saša Quinzi V Gorici se rojeva čustvo nostalgije. Tako se glasi naslov goriškega poklona slikarju Zoranu Mušiču ob stoletnici rojstva, ki bo danes na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein; pri pobudi sodeluje državna knjižnica. Irene Mislej iz ajdovske Pilonove galerije in Saša Quinzi, kustos Pokrajinskih muzejev, bosta predstavila publikacijo, ki jo je Pilono-va galerija posvetila Mušičevi povezanosti z Goriško. Krstno so jo predstavili v torek minulega tedna v Ajdovščini, danes ob 18. uri pa jo bodo še v Gorici na javnosti odprtem srečanju. Poudarek zasluži poseg Saše Quinzija, ki se bo osredotočil na manj znana ali še neznana Mušičeva razmerja z Gorico. Publikacija Pilonove galerije prinaša sveže podatke o Mu-šičevem življenju. Osredotočili so se na umetnikov odnos do rojstnega kraja in kulturnega prostora, ki pripada danes dvema državama. Zato je integralno besedilo v slovenskem in italijanskem jeziku. Svoje zapise so prispevali Gojko Zupan, ki se Pilonov portret Mušiča (levo) in Mušičev portret Pilona (desno); risbi, izdelani s črno kredo na papirju v 50. letih minulega stoletja, hrani Pilonova galerija v Ajdovščini je osredotočil na Mušičeva mladostna leta v Bukovici blizu Gorice, iz katerih je avtor črpal tudi v nadaljnjem ustvarjanju, ter na njegova poznejša vračanja v rodno deželo; Alenka Puhar, ki umesti Mušičevo usodo in njegove spremembe imena v razburkan čas, ki so ga v 20. stoletju doživljali kraji na robu imperijev, ter med številne umetnikove selitve in travmatično izkušnjo Dachaua, s čimer osvetli Mušičev odnos do domovine; Irene Mislej ob nedavno odkritih Pilonovih spominih na slikarskega kolega in primorskega rojaka opiše odnos med Mu-šičem in Pilonom, predvsem pa Mušičeve prve povojne korake v Parizu; Maja Marinkovska nazadnje predstavi življenje Mu-šičevega prijatelja Alojza Bizjaka, filozofa in zgodovinarja, sicer pa prvega likovnega kritika, ki je pisal in ovrednotil Muši-čeva dela. Zapisom naštetih avtorjev se pridružujejo tudi dolgo skrita, neupoštevana, zaležana besedila Mušičevih prijateljev Vena Pilona in Alojza Bizjaka. EI3 Lekarne 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v četrtek, 26. februarja, ob 20.45 bo koncert Do-novana; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. GLEDALIŠKA PREDSTAVA »I GOR-MITI« bo v gledališču Verdi v Gorici v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri; pred-prodaja pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v petek, 20. februarja, ob 21. uri predstava »I ponti di Madison County« (nastopajo Paola Quatrini in Ray Lovelock); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v nedeljo, 22. februarja, ob 17. uri iz niza »Piccolipalchi« gledališka predstava »Parole matte«; v četrtek in petek, 26. in 27. februarja, ob 20.45 bo Ottavia Piccolo igrala v gledališki predstavi »La commedia di Candido«. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo v četrtek, 19. februarja, ob 20. uri gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje s predstavo Johna Steinbecka Ljudje in miši. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 21. februarja, ob 16.30 bo predstava »L'in-credibile storia del maialinotigre« skupine Tearticolo; informacije med GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »II curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Ex«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Questo piccolo grande amore«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Ex«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Questo piccolo grande amore«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ve-nerdi 13«. fl Razstave V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled fotografska razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Con-test«; do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava Lucijana Bratuša; do 27. februarja od torka do petka med 10. in 17. uro ob nedeljah med 15. in 18. uro. Na ogled je tudi razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu je na ogled razstava iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljata Evaristo Cian in Marco Faganel; do 27. februarja od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah samo po dogovoru (tel. 0481391228). M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). SPDG obvešča, da bo dvodnevni planinski (zelo zahtevni) izlet na Kredarico (m 2515) 21. in 22. februarja; prijave na sedežu društva v četrtek, 19. februarja, od 19. do 20. ure, informacije na tel. 0481-81965 ali na naslov bo-ris@kinoatelje.it. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). Ü] Obvestila ~M Koncerti PD VRH SV. MIHAELA razpisuje 9. Srečanje otroških in mladinskih pev- skih zborov Zlata grla 2009. Revijal-ni del srečanja bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri. Vpisovanje bo potekalo do 5. marca; informacije na tel. 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali na naslovu elektronske pošte pdvrhsvmihaela@yahoo.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 25. februarja, ob 20.15 jazz koncert skupine Playgrounds (Slovenija-Avstrija); informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 0038653353016 in na spletni strani www.kul-turnidom-ng.si. V TRŽIŠKEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU bo v torek, 24. februarja, ob 20.45 koncert violinistke Janine Jansen ob klavirski spremljavi Itamara Golana. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja v soboto, 28. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert dua Giorgio Samar in Fabio Ca-detto; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 20. februarja, ob 20.45 bo nastopil dunajski orkester devetih glasbenic Damenkapelle Wiener Hofburg; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. 9 Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira društveno tekmovanje v veleslalomu v nedeljo, 1. marca, v Forni di Sopra. Zbirališče ob 9. uri na progi Cimacu-ta; prijave do sobote, 21. februarja, na tel. 0481-22164 (Marta), 0481-536104 (Danja) in 0481-21417 (Loredana). SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira ob priložnosti društvene tekme avtobusni prevoz v nedeljo, 1. marca, v For-ni di Sopra. Odhod s parkirišča pri sejmišču Espomego ob 7. uri; prijave sprejema Loredana (tel. 0481-21417 ali 338-5068432) do zasedbe razpoložljivih mest. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da lahko pustarji dvignejo svojo obleko danes, 18. februarja, med 18. in 21. uro na sedežu društva v Štandrežu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINA ROMANS s pokroviteljstvom goriške pokrajine razpisuje 4. literarno nagrado Celso Macor - Identiteta in zgodovinski spomin narodnih in jezikovnih skupnosti Furlanije julijske krajine. Vpisovanje bo potekalo do 28. februarja; informacije od ponedeljka do petka med 11. in 13.30 v uradu za kulturne dejavnosti občine Romans, ul. La Centa 6 (tel. 0481-966904, elektronska pošta info@comune.ro-mans.go.it). OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. PRIMORSKI TEHNOLOŠKI PARK, Mednarodni prehod 6, Vrtojba, 5290 Šempeter pri Gorici, razpisuje postopek za vpis rednih članov. Za oddajo prijav, ki jih prejmejo kandidati po opravljenem razgovoru z upravo tehnološkega parka, sta na voljo dva roka: do ponedeljka, 23. februarja, in do četrtka, 1. oktobra. Postopek včlanitve, pravilnik o članstvu in metodologija za ocenjevanje vlog so na voljo na spletni strani www.primorski-tp.si/dejav-nost/kako-p ostanem-clan/postopek-vclanitve. Dodatne informacije nudijo Janko Borjančič (tel. 0038653932452, e-pošta: jan-ko.borjancic@primorski-tp.si); Tanja Kožuh (tel. 003865-3932454, e-pošta: tanja.kozuh@primorski-tp.si); Maja Vidič (tel. 003865-3932453, e-pošta: maja.vidic@primorski-tp.si); Mitja Mi-kuž (tel. 003865-3932450, e-pošta: mitja.mikuz@primorski-tp.si). SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v petek, 20. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Na dnevnem redu bo izvolitev novega odbora. 0 Prireditve V POKRAJINSKI SEJNI DVORANI na korzu Italia 55 v Gorici bo danes, 18. februarja, ob 18.30 srečanje z aktivi- stom za človekove pravice in predsednikom Laogai Research Foundation Harryjem Wujem ob predstavitvi njegove zadnje knjige »Laogai. L'orrore ci-nese«. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri predstavitev romana »Caro agli dei« Annapaole Prestia in v četrtek, 26. februarja, ob 18. uri bo Dušan Jelinčič predstavil svojo knjigo »Assassinio sul K2«. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Prešernovo proslavo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. SKRD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Zupančič in vokalne skupine Sraka. FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE prireja srečanje z naslovom Prihodnost študija družboslovja v Sloveniji v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v veliki dvorani Obrtnega doma v Novi Gorici (Grad-nikove brigade 6). Gostje večera bodo Matevž Tomšič (FUDŠ - dekan), Peter Lah (FAM - dekan) in Uroš Pinterič (URS - višji znanstveni sodelavec). SINDIKAT NOVINARJEV FJK IN NOVINARSKA ZBORNICA FJK v sodelovanju z zbornico odvetnikov iz Gorice prirejata okroglo mizo na temo svobode informiranja in pravosodja v Italiji v luči napovedane zakonske reforme s področja objave sodnih aktov in prisluškovanj. Sodelovali bodo novinarji, odvetniki in sodniki; pokrajinska sejna dvorana (korzo Italia 55, Gorica) v četrtek, 19. februarja, ob 16. uri. SKGZ vabi na javno srečanje Dve Gorici, ena vizija? Posegla bosta župana Et-tore Romoli in Mirko Brulc. Srečanje, ki ga bosta vodila urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Večera se bodo udeležili tudi odbornik za finance pri občini Gorica Guido Germano Pettarin, direktor Visokošolskega in raziskovalnega središča iz Nove Gorice Uroš Saksida in direktor Primorskega tehnološkega parka Stojan Ščuka. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Marije Merljak o hrani za jasne in modre misli v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici v torek, 3. marca, ob 20.30; informacije na tel. 0481-536455. 0 Mali oglasi PRODAJAMO seno; tel. 349-6613812. V KRMINU prodam hišo 150 kv.m. z dvoriščem, tri sobe, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet; tel. 3497047992. S Poslovni oglasi V NAJEM dajemo dobro uvedeno gostilno v zamejstvu. Informacije na +393356686186 ali +38641878504 Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V FOLJANU: 14.30, Roberto Bigotto v cerkvi in v Spineo za upepeli-tev. DANES V RONKAH: 14.00, Caterina De Piante Vicin vd. Veliscig v cerkvi Sv. Štefana in na pokopališču v Dolenju. 1 8 Sreda, 18- februarja 2009 PRIMORSKA / VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 14. DECEMBRA 2008 DO 13. JUNIJA 2009 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST- ODHODI BENETKE PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.30 (R) Tržič (4.52), Portogruaro (5.36), Mestre (6.22), Benetke (6.34). 6.15 (BUS) Červinjan (5.24), Tržič (5.42).™ 5.32 (R) Tržič (5.54), Portogruaro (6.39), Mestre (7.28), Benetke (7.40). 6.43 (R) Portogruaro (5.30), Tržič (6.16).(1) 6.06 (R) Tržič (6.28), Červinjan (6.42), nadaljuje za Palmanovo (6.57), Videm (7.27), Carnia (8.12).(1) 7.28 (ICN) Iz Neaplja in Rima v Mestre (5.32), Portogruaro (6.16), Tržič (7.04). (Ne vozi 25.12, 26.12, 1.1). 6.35 (CIS) Tržič (6.56), Portogruaro (7.35), Mestre (8.15) nadaljuje v Milano, 7.34 (R) Portogruaro (6.26), Tržič (7.11).(1) Basel. (Obvezna rezervacija). 7.48 (R) Červinjan (7.12) Tržič (7.25) iz Carnie (5.40), Videm (6.46) preko Pal- 6.41 (R) Tržič (7.04), Portogruaro (7.52) Mestre (8.49), Benetke (9.02). manove (7.01). (1) (3) (Ne vozi od 24.12 do 6.1). 7.04 (IC plus) Tržič (7.27), Portogruaro (8.12), Mestre (8.54), nad. v Neapelj (Ob- 8.16 (R) Portogruaro (6.57), Tržič (7.49).(1) (3) vezna rezervacija). 8.36 (R) Červinjan (7.58), Tržič (8.13). Iz Trbiža (6.06) preko Vidma (7.30) in 7.49 (ES) Tržič (8.10), Portogruaro (8.49), Mestre (9.30). Nadaljuje do Rima. Palmanove (7.47). (1) (Obvezna rezervacija). 9.04 (R) Portogruaro (7.50), Tržič (8.41). (1) (3)(Vozi do 23.12, od 7.1 do 5.6). 7.56 (R) Tržič (8.18), Červinjan (8.30), nadaljuje za Palmanovo (8.41), Videm (8.57).(1) (3) (Ne vozi od 24.12 do 6.1). 9.28 (ICN) Iz Lecce v Mestre (7.03), Portogruaro (8.01), Tržič (9.01). (Ne vozi 25.12, 26.12, 1.1). 8.18 (R) Tržič (8.40), Portogruaro (9.25), Mestre (10.11), Benetke (10.24). 9.42 (R) Benetke (7.28), Mestre (7.41), Portogruaro (8.31), Tržič (9.19).(1) 9.18 (R) Tržič (9.40), Portogruaro (10.25), Mestre (11.11), Benetke (11.24). 11.16 (R) Benetke (9.11), Mestre (9.23), Portogruaro (10.08), Tržič (10.53). 11.44 (R) Tržič (12.06), Portogruaro (12.51), Mestre (13.37), Benetke (13.49). 11.53 (R) Benetke (9.48), Mestre (10.00), Portogruaro (10.45), Tržič (11.30). 12.20 (R) Tržič (12.42), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), 13.58 (ES City) Iz Turina in Milana, Benetke (11.52), Mestre (12.03), Portogruaro Videm (13.25), Trbiž (15.00).(1) (3) (4) (12.52), Tržič (13.36) (Obvezna rezervacija). 12.44 (R) Tržič (13.06), Portogruaro (13.51), Mestre (14.37), Benetke (14.49). 14.18 (R) Benetke (12.11), Mestre (12.23), Portogruaro (13.08), Tržič (13.53). 13.44 (R) Tržič (14.06), Portogruaro (14.51), Mestre (15.37), Benetke (15.49) 14.55 (R) Červinjan (14.14), Tržič (14.28). Iz Carnie (12.52) preko Vidma (13.35), Palmanova (13.59). (8) 14.11 (R) Tržič (14.33), Červinjan(14.48), nadaljuje za Palmanovo (15.00), Videm (15.17).(1) (Ne vozi od 24.12 do 6.1 in 13.6). 15.16 (R) Benetke (13.11), Mestre (13.23), Portogruaro (14.08), Tržič (14.53).(2) 15.22 (R) Benetke (13.11), Mestre (13.23), Portogruaro (14.08), Tržič (14.59).™ 14.44 (R) Tržič (15.06), Portogruaro (15.51), Mestre (16.37), Benetke (16.49). 15.54 (R) Červinjan (15.17), Tržič (15.31), iz Gemone (13.36), Videm (14.33), 15.44 (R) Tržič (16.06), Portogruaro (16.51), Mestre (17.37), Benetke (17.49). preko Palmanove (15.02).(1) (3) (4) 16.11 (R) Tržič (16.34), Červinjan(16.47), nadaljuje za Palmanovo (16.59), 16.16 (R) Benetke (14.11), Mestre (14.23), Portogruaro (15.08), Tržič (15.53). Videm (17.16), Trbiž (18.35).(1) (3) (4) 17.19 (R) Benetke (15.11), Mestre (15.23), Portogruaro (16.08), Tržič (16.53). 16.25 (ES City) Tržič (16.51), Portogruaro (17.35), Mestre (18.22), Benetke (18.33), nadaljuje za Milan in Turin. (Obvezna rezervacija). 18.16 (R) Benetke (16.11), Mestre (16.23), Portogruaro (17.08), Tržič (17.53). 18.54 (R) Červinjan (18.16), Tržič (18.31), iz Carnie (16.53), Videm (17.36), preko 16.44 (R) Tržič (17.06), Portogruaro (17.51), Mestre (18.37), Benetke (18.49). Palmanove (18.00).(1) (3) 17.34 (R) Tržič (17.56), Červinjan (18.09), nadaljuje za Palmanovo (18.21), 19.16 (R) Benetke (17.11), Mestre (17.23), Portogruaro (18.08), Tržič (18.53). Videm (18.37) in Trbiž (20.06).(1) (3) (Ne vozi 24.12, 31.12, 5.1). 20.16 (R) Benetke (18.11), Mestre (18.23), Portogruaro (19.08), Tržič (19.53). 17.44 (R) Tržič (18.06), Portogruaro (18.51), Mestre (19.37), Benetke (19.49). 21.18 (CIS) Iz Basela, Milana v Mestre (19.45), Portogruaro (20.20), Tržič (20.55). 18.44 (R) Tržič (19.06), Portogruaro (19.51), Mestre (20.37), Benetke (20.49)(3). (Obvezna rezervacija). (Ne vozi 24.12, 25.12, 31.12, 5.1, 12.4, 24.4, 30.4, 1.6). 21.48 (R) Benetke (19.36), Mestre (19.49), Portogruaro (20.37), Tržič (21.25). 19.18 (R) Tržič (19.40), Portogruaro (20.31), Mestre (21.36), Benetke (21.49). 22.58 (IC Plus) Iz Rima v Mestre (21.11), Portogruaro (21.50), Tržič (22.34) (Obvezna 19.46 (ICN) Tržič (20.10), Portogruaro (21.01), Mestre (21.49), nadaljuje v Lecce rezervacija). skozi Ferraro in Rimini, ne vozi čez Bologno. 00.03 (ES) Iz Rima v Mestre (22.19), Portogruaro (22.59), Tržič (23.41). (Obvezna 20.21 (R) Tržič (20.47), Portogruaro (21.41).™ (3) (Ne vozi 24.12, 31.12). rezervacija) 21.54 (ICN) Tržič (22.18), Portogruaro (23.06), Mestre (23.49), nadaljuje v Na- 1.20 (R) Benetke (22.57), Mestre (23.12), Portogruaro (00.10), Tržič (0.57). poli. (Ne vozi 24.12, 25.12, 31.12). 2.16 (R) Benetke (00.11), Mestre (00.23), Portogruaro (1.08), Tržič (1.53). (Ne 22.27 (BUS) Tržič (22.59), Portogruaro (0.17).™ (Ne vozi 24.12, 31.12). vozi 25.12, 1.1). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 5.02 (R) Tržič (5.26), Gorica (5.50), Videm (6.23). Nadaljuje za Benetke.(1) 6.44 (BUS) 5.58 (R) Tržič (6.22), Gorica (6.47), Videm (7.28). Nadaljuje za Benetke.(1) 7.21 (R) 6.04 (R) Tržič (6.28), Gorica (6.52), Videm (7.28). Nadaljuje za Benetke.0 7.40 (R) 6.06 (R) Tržič (6.28), Videm (7.27), preko Červinjana (6.42) in Palmanove (6.57), 7.48 nadaljuje za Carnio (8.12).(1) (R) 6.24 (R) Tržič (6.50), Gorica (7.14), Videm (7.50).(1) Nadaljuje za Sacile. 8.28 8.36 (R) (R) 6.56 (R) Tržič (7.19), Gorica (7.39), Videm (8.04). Nadaljuje za Benetke 7.35 (R) Tržič (8.02), Gorica (8.25), Videm (8.57).(1) 7.35 (R) Tržič (7.57), Gorica (8.17), Videm (8.43), nadaljuje za Trbiž (10.19)» 8.46 (R) 7.56 (R) Tržič (8.18), Videm (8.57). Preko Červinjana (8.30) in Palmanovo 8.56 (R) (8.41).(1) (3) (Ne vozi od 24.12 do 6.1). 9.19 (R) 8.56 (R) Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04). Nad. za Benetke. 10.04 (R) 9.56 (R) Tržič (10.23), Gorica (10.47), Videm (11.23).(2) 10.50 (R) 10.56 (R) Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04). Nadaljuje za Benetke 11.30 (R) 11.26 (R) Tržič (11.53),Gorica (12.18),Videm (12.53). Nad. za Benetke.(1) 13.04 (R) 12.08 (R) Tržič (12.36), Gorica (13.00),Videm (13.38).(2) (Ne vozi 25.12, 1.1). 13.29 (R) 12.20 (R) Tržič (12.42), Videm (13.25).Preko Červinjana (12.56), Palmanovo (13.07); Nadaljuje za Trbiž (15.08).(1) 3 (4) 14.09 14.55 (R) (R) 12.26 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.18), Videm (13.55).(1) 15.04 (R) 12.56 (R) Tržič (13.18), Gorica (13.39), Videm (14.04). Nadaljuje za Benetke 13.30 (R) Tržič (13.59), Gorica (14.24), Videm (15.04).(1) 15.11 15.40 15.52 (R) (R) (R) 14.11 (R) Tržič (14.33), Videm (15.17). Preko Červinjana (14.48) in Palmanove (15.00).(1) (Ne vozi od 24.12 do 6.1 in 13.6). 14.21 (R) Tržič (14.48), Gorica (15.00), Videm (15.43). (Ne vozi 25.12, 1.1). 15.54 (R) 14.56 (R) Tržič (15.18), Gorica (15.39), Videm (16.04). Nadaljuje za Benetke 17.04 (R) (R) 15.51 (R) Tržič (16.17), Gorica (16.40), Videm (17.10). Nadaljuje za Trbiž (18.35).(11) 17.50 15.59 (R) Tržič (16.21), Gorica (16.42), Videm (17.09). Nadaljuje za Trbiž (18.35).(12) 17.59 (R) 16.02 (R) Tržič (16.29), Gorica (16.52), Videm (17.23). Nadaljuje za Trbiž 18.07 (R) (19.00).(1) (3) (5) 16.03 (R) Tržič (16.27), Gorica (16.50), Videm (17.24).(1) (3) (4) 18.29 (R) 16.11 (R) Tržič (16.34), Videm (17.16); preko Červinjana (16.47) in Palmanovo (16.59). Nadaljuje za Trbiž (18.35).(1) 3 (4) 18.37 (R) 16.31 (R) Tržič (16.58), Gorica (17.21), Videm (17.55).(1) (3) 18.54 16.56 (R) Tržič (17.18), Gorica (17.39), Videm (18.04). Nadaljuje za Benetke (R) 17.22 (R) Tržič (17.49), Gorica (18.13), Videm (18.49).(1) (3) 19.04 (R) 17.22 (R) Tržič (17.49), Gorica (18.13), Videm (18.49). Nad. za Benetke (Vozi ob 19.23 19.51 20.07 20.47 20.47 (R) (R) (R) (R) (R) delavnih sobotah). 17.34 (R) Tržič (17.56), Videm (18.37) - preko Červinjana (18.09) do Palmanove (18.21), nadaljuje do Trbiža (20.06). (1) (3) (Ne vozi 24.12, 31.12, 5.1). 17.55 (R) Tržič (18.17), Gorica (18.38), Videm (19.03). Nadaljuje za Benetke (1) (3) 18.20 (R) Tržič (18.48), Gorica (19.11), Videm (19.46). (Ne vozi 25.12, 12.4, 25.4). (Iz Vidma nadaljuje za Sacile razen 31.12, 5.1, 30.4). 18.56 (R) Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04). Nadaljuje za Benetke 21.04 (R) 19.35 (R) Tržič (20.02), Gorica (20.26), Videm (20.58).(1) 21.42 (R) 20.42 (R) Tržič (21.07), Gorica (21.30), Videm (22.04). Nadaljuje za Benetke. (Ne 21.57 (R) vozi 24.12, 31.12). 21.57 (R) 22.16 (R) Tržič (22.38), Gorica (22.59), Videm (23.24). (Vozi ob delavnih sobotah). 23.04 (R) 22.21 (R) Tržič (22.44), Gorica (23.04), Videm (23.29). (Vozi 25.4).(3) 1.31 (R) Videm (4.37), Gorica (5.29), Tržič (6.10).(1) Videm (5.52), Gorica (6.28), Tržič (6.55).(1) Videm (6.30), Gorica (6.54), Tržič (7.17). (1) (Do 5.6 ob delavnikih razen ob sobotah, iz Sacile) Videm (6.46), Tržič (7.25) Preko Palmanove (7.01) in Červinjana (7.12) prihaja iz Carnie (5.40).(1) (3) (Ne vozi od 24.12 do 6.1). Videm (6.55), Gorica (7.33), Tržič (7.59). Videm (7.30), Tržič (8.13) preko Palmanove (7.47) in Červinjana (7.58). Iz Trbiža (6.06).(1) Videm (7.34), Gorica (8.01), Tržič (8.23). Iz Benetk™ (3) (4) Videm (7.34), Gorica (8.05), Tržič (8.28). Iz Benetk® Videm (7.46), Gorica (8.23), Tržič (8.50).(1) 3 (4) Videm (8.56), Gorica (9.20), Tržič (9.41). Iz Benetk Videm (9.34), Gorica (10.03), Tržič (10.25). Iz Benetk (1) Videm (10.00), Gorica (10.36), Tržič (11.01 ).2 Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41). Iz Benetk (7) Videm (12.07), Gorica (12.34), Tržič (13.05). Iz Benetk (6) Videm (12.45), Gorica (13.18), Tržič (13.43). (Ne vozi 25.12, 1.1, 7.6). Videm (13.35), Tržič (14.28) preko Palmanove (13.59) in Červinjan (14.14); Prihaja iz Carnie (12.52).(8) Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (13.30), Gorica (14.09), Tržič (14.44).(1) (4) Videm (14.20), Gorica (14.52), Tržič (15.16).9 Videm (14.20), Gorica (14.58), Tržič (15.23).(1)(5) Videm (14.33), Tržič (15.31) preko Palmanove (15.02) in Červinjana (15.17). Prihaja iz Gemone (13.36).(1) 3 (4) Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41). Iz Benetk Videm (16.27), Gorica (17.00), Tržič (17.22).(1) (3) Videm (16.29), Gorica (17.05), Tržič (17.30).2 Videm (16.59), Gorica (17.23), Tržič (17.44). Iz Benetk.(1) (Vozi do 23.12 od 7.1; ne vozi 13.6). Videm (17.04), Gorica (17.36), Tržič (18.00). Iz Benetk.(1) (Vozi od 24.12 do 5.1 in 13.6). Videm (17.08), Gorica (17.43), Tržič (18.06).(1) (Vozi do 23.12, od 7.1; ne vozi 13.6). Videm (17.36), Tržič (18.31). Preko Palmanove (18.00) in Červinjan (18.16), prihaja iz Carnie (16.53).(1) 3 Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41). Iz Benetk. (Ne vozi 25.4). Videm (18.14), Gorica (18.39), Tržič (19.00). Prihaja iz Trbiža (16.32).(2) Videm (18.20), Gorica (18.58), Tržič (19.23).(1) Videm (18.59), Gorica (19.23), Tržič (19.44). Iz Benetk.(1) (3) (Vozi tudi 13.6.) Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.19).(1) Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.19). iz Sacile (17.12), preko Pin- zano (18.02) in Gemono (18.34).H (Ne vozi 25.12, 12.4, 25.4). (Iz Sacile v Videm ne vozi 26.12, 1.1, 1.5). Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41). Iz Benetk. Videm (20.21), Gorica (20.54), Tržič (21.16). Iz Trbiža (18.49).(10) Videm (20.36), Gorica (21.09), Tržič (21.31). Iz Trbiža (18.49).(1) (3) (4) Videm (20.36), Gorica (21.09), Tržič (21.31). Iz Trbiža (19.09).(1) (3) (5) Videm (21.56), Gorica (22.20), Tržič (22.41). Iz Benetk. Videm (00.03), Gorica (0.38), Tržič (1.03). Iz Benetk. Proga LJUBLJANA-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 2.12 (EN) Postojna (3.26), Sežana (4.20), Opčine (prihod 4.28 - odhod 5.16), Tržič (5.42), Portogruaro (6.24), Mestre (7.04), Benetke (7.16). Prihaja iz Budimpešte (16.35), Zagreb (23.35), Beograd (15.35), Bukarešta (23.46), Moskva (21.31, iz Moskve, nedelja). Obvezna rezervacija. 1.41 (EN) Benetke (21.20), Mestre (21.32), Portogruaro (22.14), Tržič (22.59), Opčine (prihod 23.28 - odhod 23.48), Sežana (0.15), Postojna (0.46); nadaljuje za Zagreb (4.18), Budimpešta (10.59), Bukarešta (6.19), Beograd (12.25), Moskva (9.52, odhod iz Benetk ob sredah). Obvezna rezervacija (1)Vozi ob delavnikih (5)Vozi od 8.6 (2)Vozi ob praznikih (6)Vozi ob torkih, sredah, četrtkih in petkih ob delavnikih; (3) Ne vozi ob sobotah ne vozi 2.1, 7.1, 14.4, 3.6 (4)Vozi do 6.6 (7)Vozi ob ponedeljkih, sobotah, delavnikih in ob prazni- kih; vozi tudi 2.1, 7.1, 14.4, 3.6 (8) Vozi ob delavnih sobotah do 6.6, ob delavnikih od 8.6 (9)Vozi vsak dan do 6.6, ob praznikih od 7.6; ne vozi 25.12, 1.1 (10) Vozi ob sobotah in praznikih (11) Vozi ob nedeljah in 25.12, 26.12, 1.1, 6.1 (12) Vozi ob sobotah in 13.4, 1.5, 2.6 CIS- Osalpino ES- Eurostar Italia ES City - EurostarCity EN- Euro Night IC plus - Intercity plus IC- Intercity ICN- Intercity Notte E- ekspresnivlak IR- Meddezelnivlak R- Dezelnivlak BUS- nadomestnl avtobus koper - Ob slovenskem kulturnem prazniku Sodelavci revije Fontana opozorili na stanje v kulturi Prisotni so prisluhnili violinskim zvokom dijakinje Mojce Korenčan d. tercon KOPER - Pred dnevi je koprska revija Fontana ob slovenskem kulturnem prazniku v Dijaškem domu Koper pripravila srečanje svojih sodelavcev. Po glasbenem uvodu, v katerem je dijakinja Mojca Korenčan zaigrala na violino, se je urednik Edelman Jurin-čič v kratkem uvodnem nagovoru najprej dotaknil splošnega stanja v kulturi s poudarkom na položaju kulture v občini Koper. Izpostavil je predvsem tezo, da v Kopru gojijo nekakšno vidno kulturo (pločnikov, palm ipd.), medtem ko je duhovna sestavina zaenkrat potisnjena ob stran. Vprašal se je, kaj storiti in se ob tem navezal na živo-tarjenje revij na Primorskem, ki jim ne uspe dobiti denarja na razpisih Ministrstva za kulturo ter se ob tem še vprašal, kako naprej z revijo Fontana. Zatem se je glavni in odgovorni urednik Danilo Japelj na kratko sprehodil skozi več kot tridesetletno zgodovino revije in zatrdil, da bo Fontana živela še naprej ter obljubil, da bo kot mlad upokojenec svoje moči še z večjim veseljem namenjal urednikovanju. Po Japljevem nastopu se je med udeleženci razvila živahna razprava, ki je zajela najrazličnejše poglede na stanje v sodobni kulturi - od šolstva, starševstva in vzgoje preko vpliva digital- nih medijev do pomena mentorstva in vztrajanja posameznikov pri delu, ki ga opravljajo. Skozi oglašanja se je čutilo, da je Fontana koristen, učinkovit in uveljavljen ter zato trden člen v literarnem življenju celotne Primorske, kar kaže predvsem nenehen dober odziv piscev, ki v njej objavljajo, zato je treba storiti vse, da obstane, da privabi mlade ustvarjalce in da še pridobi pri svojem pomenu; razpravljavci so še posebej opozorili na dragocenost njene založniške dejavnosti, torej na izdajanje samostojnih knjig. Kljub temu so soglašali, da bi morala revija vendarle nekaj več storiti za svojo odmevnost in večjo prepoznavnost, predvsem v okoljih z mladimi. Pogovor sta urednika Fontane sklenila z obljubo, da se za Fontano, dokler jo bosta urejala onadva, ne gre bati - za kar sta požela glasen aplavz - ter zatrdila, da že uvajata mlajše sodelavce, ki naj bi čez čas nadaljevali z njunim delom. Med razpravo je nastopila tudi Marjetka Popovski, ki je ob spremljavi kitare zapela nekaj skladb. Udeleženci so večer sklenili z družabnim srečanjem, med katerim so si lahko ogledali razstavo vseh dosedanjih izdaj revije Fontana. David Terčon izola - Decembrski rop v stanovanju Prijeli nasilne roparje in ovadili razpečevalca IZOLA - V ponedeljek, 2. decembra okrog 19.30 se je 35-letna Izol-čanka vrnila domov, ob vstopu v stanovanje pa za seboj ni zaklenila vrat. Kmalu zatem so za njo vstopili trije moški, ki so imeli na glavah kape z izrezom za oči. Eden je imel v rokah pištolo: naperil jo je v stanovalko in zahteval denar. Pajdaš je medtem imel v rokah lepilni trak. Ko je Izolčanka začela vpiti, so ji pištolo prislonili na zatilje, jo potisnili k tlom in ji iz rok iztrgali denarnico. Eden izmed roparjev jo je še udaril po obrazu. Roparji v stanovanju niso našli bogatega plena, zadovoljiti so se morali z denarnico, v kateri je bilo 180 evrov in osebni dokumenti žrtve. Takoj po dogodku oškodovanka ni takoj obvestila policije, bala se je. Naslednjega dne se je po posvetovanju s prijateljem le obrnila na policijsko postajo v Izoli in prijavila rop. Koprski kriminalisti in policisti iz Izole so pričeli intenzivno preiskovati kaznivo dejanje. Z zbiranjem obvestil in pridobivanjem dokazov so ugotovili, da so dejanje izvršili storilci, ki so poznali okoliščine in življenjske navade oškodovanke. Po dvomesečni intenzivni kriminalistični preiskavi je sektor kriminalistične policije iz Kopra podal na Okrožno državno tožilstvo kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma ropa. Ovadili so dva 29-letna moška iz okolice Izole in 36-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki začasno stanuje v Kopru. 10. februarja so osumljencem odvzeli prostost in na podlagi odredb Okrožnega sodišča v Kopru opravili pet hišnih preiskav. Naslednjega dne so bili osumljenci s kazensko ovadbo privedeni k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru. V preiskavi so kriminalisti ugotovili, da se 26-letni osumljenec z območja Izole, ki sicer pri ropu ni sodeloval, ukvarja s prodajo mamil. Njegove stranke so odvisniki iz Italije. Ugotovili so, da je 5. januarja v Izoli prodal italijanski državljanki 1,9 grama heroina in 0,7 grama kokaina, italijanskemu državljanu pa 2,8 grama heroina. Osumljenemu so kriminalisti zasegli 19,1 grama kokaina in 1,5 grama heroina, elektronski tehtnici za tehtanje prepovedanih drog in vrečke za pakiranje prepovedanih drog. Na Okrožno državno tožilstvo so po poročanju koprske policijske uprave zoper raz-pečevalca podali tri kazenske ovadbe zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. w Sreda, 18. februarja 2009 1Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nordijsko smučanje - Danes na Češkem začetek 47. svetovnega prvenstva Petra Majdič gre v Liberec predvsem uživat v teku Majdičeva bo v klasičnem teku na 10 km nastopila že jutri - Skakalci vsaj za ekipno 6. mesto LIBEREC - S slovesnim odprtjem se bo danes v češkem Liberecu začelo nordijsko svetovno prvenstvo, na katerem bo nastopila tudi številčna slovenska odprava. Prvo ime slovenske ekipe je glede na izjemne rezultate to zimo gotovo smučarska tekačica Petra Majdič, ki pa bo skušala odmisliti pritisk in na prvenstvu predvsem uživati v teku. »Na Češko grem povsem neobremenjena. To sezono smo odlično tempirali formo, imamo za seboj super rezultate, zato grem v Liberec predvsem uživat v teku. Eden mojih velikih skritih ciljev pred sezono je bil ta, da preverimo, če znamo, če smo sposobni skrbno načrtovati pripravljenost še pred olimpijskimi igrami 2010 v Vancouvru. To nam je odlično uspelo, zato sem zelo zadovoljna,« je pred odhodom na Češko povedala Majdičeva in dodala: »Če kolajna bo, bom zelo zadovoljna, če pa je ne bo, pa tudi ne bom preveč žalostna. Kolajna z olimpijskih iger mi še manjka v zbirki, s SP jo že imam. Na vsaki dirki je osem do deset tekačic, ki lahko posežejo po kolajnah.« »S trenerjem si nisva za glavni cilj zadala SP, ampak sva se bolj osredotočila na svetovni pokal, kjer si želim, da bi v skupni razvrstitvi sezono končala med najboljšo trojico - to bi mi res ogromno pomenilo,« je še povedala 29-letna tekačica, ki je ta čas na odličnem drugem mestu v svetovnem pokalu in zgolj za 26 točk zaostaja za vodilno Finko Aino-Kai-sa Saarinen. »Očitno je ključ za fantastično sezono, ki jo imam do zdaj za seboj (pet zmag, devet uvrstitev na stopničke in še nekaj uvrstitev v top 10), prav sproščenost, zato ne želim ne videti ne slišati ničesar o kakšnih pritiskih javnosti,« je dodala Majdičeva, ki bo na letošnjem SP nastopila v štirih posamičnih disciplinah: 10 km klasično, sprint prosto, dvojno zasledovanje ter 30 km prosto za višnjo na smetani. Trener reprezentance v smučarskem teku Ivan Hudač je prav tako poudaril, da bodo SP jemali enako kot kakršnokoli drugo tekmo: »SP bo tekma kot vsaka druga, le imenuje se drugače. Mislim, da smo to sezono naredili dovolj, da lahko v Liberecu nastopimo sproščeno in brez pritiska, da moramo loviti rezultat. Če nam bo uspelo, se bomo zelo veselili, če ne, bomo mirno nadaljevali sezono.« Z nekaj izvrstnimi rezultati je nase opozorila tudi Vesna Fabjan, ki pa se v Italiji na minulih tekmah ni najbolje počutila. Ob Majdi-čevi in Fabjanovi bosta na SP nastopili še Katja Višnar in Barbara Je-zeršek. V ekipi smučarskih skakalcev se bodo predstavili Robert Kranjec, Jernej Damjan, Mitja Mežnar, Primož Peterka in Robert Hrgota, ki si je mesto v reprezentanci izboril s konstantnim skakanjem na letalnici v Oberstdorfu, ženska ekipa bo osiromašena za najboljšo skakalko to zimo Majo Vtič, ki je poškodovana, a tudi preostala dekleta Eva Logar, Ma-nja Pograjc, Špela Rogelj in Barbara Klinec so na tekmah najvišje ravni že posegala med deseterico. To je po besedah trenerja ženske ekipe - smučarske skakalke se bodo prvič v zgodovini merile na SP - Primoža Rych-lyja tudi glavni cilj izbrane vrste. Glavni trener moške ekipe Matjaž Zupan bo četverico za tekmo določil po opravljenih treningih na prizorišču. »Nihče nima mesta v ekipi 'zabetoniranega'. O tekmovalcih Paradna disciplina slovenske nordijske smučarke Petre Majdič je sprint ansa bo odločala trenutna forma, trenutno skakanje in upam, da bomo sestavili najboljšo ekipo,« je poudaril Zupan. Glavni cilj skakalcev ekipno ostaja visoko šesto mesto, na posamičnih tekmah pa si želijo prebiti do desetega mesta. Na Češko bodo odpotovali tudi nordijski kombinatorci Mitja Ora-nič, Gašper Berlot in Marjan Jelen-ko, ki se jim bo ob dobri formi pridružil tudi Matic Plaznik za ekipno tekmo, a o tem se bodo v strokovnem vodstvu odločili tik pred zdajci. Spored 47. nordijskega SP Danes: smučarski tek, ženske - 10 km klasično (11.30) - nord. kombinacija - skupinski start (14.15 10-km-smučarski tek, 17.15 skoki). Jutri: smučarski tek, moški - 15 km klasično (13.00) - smučarski skoki, ženske - srednja skakalnica (10.30) - smučarski skoki, moški - kvalifikacije, srednja skakalnica (17:00). Sobota: smučarski tek, ženske - dvojno zasledovanje (7,5 km klasično/7,5 km prosto) (13.00) - smučarski skoki, moški - srednja skakalnica (16.00). Nedelja: smučarski tek, moški - dvojno zasledovanje (15 km klasično/15 km prosto) (13.00) - nord. kombinacija - srednja skakalnica (09.45 skoki/15.15 10-km tek). Ponedeljek: prost dan. Torek: smučarski tek, ženske in moški - sprint, prosto (kvalifikacije 11.00/končne odločitve 13.00). Sreda: smučarski tek, ženske in moški - ekipni sprint, klasično (kvalifikacije 11.00/končne odločitve 13.00). Četrtek (26.2.): smučarski tek, ženske - štafeta 4 x 5 km (13:00) - nord. kombinacija - ekipno, velika skakalnica (11.00 skoki/15.15 4 x 5 km tek) -smučarski skoki - moški, kvalifikacije, velika skakalnica (17.00). Petek (27.2.): smučarski tek, moški - 4 x 10 km-štafeta (13.00) - smučarski skoki, moški - velika skakalnica (16.00). Sobota (28.2.): smučarski tek, ženske - 30 km prosto, skupinski start (13.00) - nord. kombinacija - velika skakalnica (11.00 skoki/15.00 10-km-tek) - smučarski skoki, moški, ekipno, velika skakalnica (16.00). Nedelja (1.3.): smučarski tek, moški - 50 km prosto, skupinski start (13.00). APrimorski ~ dnevnik smučanje Višarska proga je odlično pripravljena TRBIŽ - Višarska proga Di Prampero bo konec tedna gostila preizkušnjo ženskega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Danes in jutri bodo na vrsti treningi, od petka dalje pa tekmovanja v superkombinaci-ji, smuku in superveleslalomu. Organizatorji, reprezentance in trenerji so potrdili, da je proga odlično pripravljena. Glede na tehnično zahtevnost in dolžino jo pri takih snežnih pogojih uvrščajo celo med pet najboljših prog na svetu. Včeraj so preverili tudi varnostne pogoje. Ob tekmovanju bo na Trbižu tudi poskrbljeno za glasbene večere. ČERNIC - Černičeva Martina Franca je v odbojkarski A1-ligi s 3:0 (21, 23, 13) izgubila proti Vibu Va-lentii. Matej Černic je zbral 8 točk. Goriški odbojkar je tokrat igral dobro v obrambi (85% sprejem) in slabše v napadu. BAGNOLI - Italijanski odbojkarski trener Daniele Bagnoli, ki od sezone 2007-08 vodi moskovski Dinamo, je postal nov selektor ruske moške reprezentance. Podpisal je dveletno pogodbo (do SP 2010), glavni pogoj pa je, da bo ob koncu letošnje sezone zapustil klop ruskega kluba. BIATLON - Norvežan Ole Ei-nar Björndalen je na 20 km preizkušnji osvojil 13 naslov v karieri, tretjega na letošnjem SP v južnokorej-skem Pjoengčangu. PIANCAVALLO - Naše deželno smučišče Piancavallo bo od 9. do 13. marca gostilo veteransko SP v alpskem smučanju. POKAL UEFA - Danes: Werder Bremen - Milan (20.30 Rete4), Samp-doria - Metalist Kharkiv (20.45). Jutri: Lech Poznan - Udinese (18.00), Fiorentina - Ajax (20.45 po La7). ADRIANO - Disciplinska komisija državne nogometne zveze ni kaznovala Interjevega napadalca Adriana. »Po televizijskih posnetkih se ne razume, če se je Adriano nalašč dotaknil žoge z roko,« je dejal sodnik Tosel. HOKEJ NA LEDU - Četrtfina-le lige EBEL (prva tekma): Salzburg -Jesenice 3:2. nogomet - V 26. krogu B-lige je na tržaškem Roccu padla Salernitana Triestina zanesljivo Že po prvem delu so Tržačani vodili z 2:0 - Reakcija gostov v drugem delu - »Piko na i« postavil Princivalli B-liga IZIDI 26. KROGA AlbinoLeffe - Sassuolo 1:0, Ascoli - Mantova 2:0, Brescia - Ancona 3:0, Cittadella - Treviso 1:1 Frosinone - Parma 1:2, Grossetc - Avellino 3:2, Livorno - Bari 1:1, Modena - Empoli 3:0, Rimini - Piacenza 0:2, Triestina - Salernitana 3:1, Vicenza - Pisa 0:0 Livorno 26 11 13 2 38:19 46 Bari 26 12 10 4 29:21 46 Parma 26 11 11 4 34:21 44 Brescia 26 12 7 7 32:23 43 Sassuolo 26 11 9 6 36:24 42 Grosseto 26 12 5 9 43:43 41 Empoli 26 11 7 8 30:28 40 Triestina 26 10 9 7 35:28 39 Vicenza 26 9 10 7 30:18 37 Albinoleffe 26 8 11 7 23:24 35 Ancona 26 9 5 12 32:34 32 Rimini 26 8 8 10 30:35 32 Mantova 26 8 8 10 26:31 32 Pisa 26 8 8 10 33:40 32 Piacenza 26 8 7 11 26:31 31 Cittadella 26 6 11 9 27:27 29 Salernitana 26 8 5 13 27:37 29 Frosinone 26 7 8 11 29:36 29 Ascoli (-4) 26 9 6 11 21:27 29 Treviso (-4) 26 5 12 9 27:34 23 Avellino (-2) 26 4 11 11 23:39 21 Modena 26 4 9 13 34:45 21 PRIHODNJI KROG: V soboto (21.2.) ob 16.00 Avellino - Vicenza, Bari - Ascoli, Empoli - Cittadella, Grosseto - Livorno, Mantova - Triestina, Piacenza - AlbinoLeffe, Sassuolo - Rimini, Treviso - Modena; v nedeljo (20.30): Parma - Brescia; v ponedeljek (20.45): Ancona - Frosinone, Pisa - Salernitana. Triestina - Salernitana 3:1 (2:0) STRELCI: Della Rocca v 13., Minel-li v 36., Iunco (S) v 58. in Princivalli v 89. min. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi, Cac-ciatore, Cottafava, Minelli, Rullo, Antonelli, Gorgone, Princivalli, Testini (od 26. dp Cia), Della Rocca (od 40. dp Ardemagni), Granoche (od 22. dp Figoli). Trener: Ma-ran. SALERNITANA (4-3-3): Berni, Cannarsa (od 12. dp Peccarisi), Fusco, Ky-riazis, Marchese, Soligo, Pestrin, Ciara-mitaro (od 30. dp Scarpa), Iunco, Fava, Ganci (od 1. dp Di Napoli). Trener: Castori. TRST - Triestina ne popušča. V si-nočnjem rednem 26. krogu so Tržačani zanesljivo premagali goste iz Salerna in tako obdržali stik z mesti, ki vodijo v končnico prvenstva. Varovanci trenerja Rolanda Marana so že po prvem delu vodili z 2:0. V uvodnih minutah se je sicer prva nevarno približala domačim vratom Salernitana, ki je imela na razpolago dva kota. V 8. minuti se je lažje poškodoval Testini, ki pa je stisnil zobe in ostal še naprej igrišču. Triesti-na se je prvič resno približala gostujočim vratom v 12. minuti, ko je branilec Saler-nitane v kazenskem prostoru podrl živahnega Granocheja. Piščalka sodnika Gi-rardija pa je ostala nema. Mogoče neu- Mauro Minelli (Triestina) kroma pravičeno, saj so počasni posnetki pokazali, da se je gostujoči branilec le dotaknil Granochejeve noge. Le minuto kasneje pa so se lahko veselili tržaški navijači. Testini je lepo podal v sredino kazenskega prostora, kjer je bil Granoche za las prekratek, toda Della Rocca se se ni pustil presenetiti in je z glavo poslal žogo v mrežo. Za Della Rocco je bil to šesti zadetek v letošnji sezoni. Salernitana je nemudoma reagirala in v 17. minuti je domači vratar Agazzi lepo branil in žogo preusmeril v kot. Gostje so se tržaškim vratom nevarno približali še v 24. minuti, ko je odločilno posredoval Princivalli, ki je v prvem polčasu igral zelo zanesljivo. V 36. minuti je na tržaškem Roccu padel še drugi gol. Glavni akter je bil Minelli, ki je po podaji s kota lepo zaustavil žogo in nato streljal naravnost v levi vratarjev kot. Pred odhodom v slačilnice so se domačim navijačem še enkrat naježili lasje. Agazzija pa je tokrat po silovitem strelu rešila prečka. V drugem delu so (pričakovano) gostje iz Salerna začeli nekoliko bolj napadalno. Poskusili so spreobrniti izid. Načrt se jim je začel izpolnjevati po trinajstih minutah, ko je Iunco izkoristil nezbranost tržaške obrambe in po podaji s prostega strela zatresel mrežo Triestine. Salernitana se je še dodatno opogumila in pet minut kasneje je moral odločilno posredovati Agazzi. To je nekoliko predramilo Maranove varovance, ki so v zadnjem delu tekme igrali bolj učinkovito in zanesljivo. Predvsem v obrambi. Minuto pred koncem pa je Tržačan Nicola Princivalli postavil »piko na i«. Po dobro natrenira-ni potezi je lepo izkoristil podajo Cie s prostega strela in »s prve« udaril proti vratom. Žoga je s pomočjo gostujočega branilca Ki-riazisa še tretjič zatresla mrežo Salernita- 20 Sreda, 18. februarja 2009 KULTURA / plavanje - Deželno prvenstvo v Tržiču Dobri rezultati kažejo, da se forma stopnjuje Rok Zaccaria osvojil tri deželne naslove, na stopničkah tudi Lea Ušaj - Niki Hrovatin (Bor) napreduje Prejšnji konec tedna so v trži-škem bazenu tekmovali najboljši deželni plavalci, ki so se pomerili na deželnem prvenstvu. Plavalci so si pravico do nastopa priborili z nastopi na kvalifikacijah in z doseženo normo, prav zato je bil nivo tekmovalcev na visoki ravni. Med najboljšimi slovenskimi plavalci sta bila Rok Zaccaria in Lea Ušaj, sicer tekmovalca tržiškega kluba Rari Nantes, ki sta osvojila kar nekaj kolajn. Zaccaria je dokazal, da sodi v sam vrh deželnega plavanja. V Tržiču je osvojil tri deželne naslove, trikrat je bil drugi, v štafeti s klubskimi sotekmovalci pa je bil vedno najhitrejši. Med kadeti (letnika 1989 in 1990) je na najvišjo stopničko stopil na 100 m delfin, 50 m hrbtno in 50 m prosto, drugi pa je bil na 50 in 200 m delfin ter 100 m hrbtno. Na 4 x 100 m prosto in 4 x 100 m mešano je z ekipo izboljšal deželni rekord. »Konkurenca ni bila huda. Prvenstvo je služilo predvsem kot preverjanje kondicije in kakovosti treningov. Nasploh so bili rezultati dobri, čeprav nisem bil v optimalni formi zaradi prehlada. Na 100 m delfin in 50 m prosto sem dosegel tudi nov osebni rekord,« je ocenil svoje nastope 19-letni Rok, ki se je po zaključenem znanstvenem li-ceju Prešeren odločil za študij prava. »Prvenstvo je bil tudi prvi test pred italijanskim prvenstvom, ki bo aprila. Letos treniram več, popoldanske treninge dopolnjujem z jutranjimi,« je povedal Rok, ki sicer meni, da se bodo rezultati takega načina vadbe najbrž pokazali šele na naslednjih tekmah. Dobro pripravo pa je sicer dokazal že Rok Zaccaria in Lea Ušaj v Kranju pred nekaj tedni na mednarodnem mitingu, kjer je bil na 200 m delfin nepričakovano najhitrejši in izboljšal tudi osebni rekord. Klubska sotekmovalka Lea Ušaj, ki obiskuje znanstveni licej F. Prešerna, pa je bila med kadetinjami (letnika 1991 in 1992) trikrat druga (50 m prosto, 400 m mešano in 100 m hrbtno), tretja na 50 m hrbtno, četrta pa na 200 m mešano. V štafeti je bila dvakrat druga (4 x 100 m prosto in 4 x 200 m prosto), prva pa na 4 x 100 m mešano. »Z rezultati sem zadovoljna. Zaradi zdravstvenih težav decembra nisem redno trenirala, ampak sem sedaj nadoknadila. Glavni cilj pa je sedaj dober rezultat na absolutnem deželnem prvenstvu, ki bo 14. marca v Tržiču,« je povedala Lea. Zelo dobre rezultate je dosegel tudi Borov plavalec Niki Hrovatin med dečki. Nastopil je na 50 m in 100 m prosto; na daljši razdalji je dosegel tudi svoj cilj, saj je plaval pod minuto (59,74). Na krajši razdalji je bil četrti s časom 26,20. Na daljši razdalji je v prosti tehniki izboljšal osebni ter društveni rekord, na 50 m prosto pa je zaradi slabega odriva bil nekoliko počasnejši. »Rezultat je zadovoljiv, ampak lahko bi bil boljši: na treningih je Niki že plaval pod 26 sekundami,« je potrdila trenerka Andreina Menegatti. NIKI HROVATIN Med plavanjem in rolkanjem Niki Hrovatin, 15-letnik iz Križa, je eden izmed najperspektivnejših Borovih plavalcev, uspešen pa je tudi pri rolkanju (tekmuje pri ŠD Mladini), kjer se je lani med naraščajniki uvrščal v sam italijanski vrh. »Glede športov nimam preferenc: všeč sta mi tako rolkanje kot plavanje, zato bi rad oba še naprej treniral. Pozimi med tednom plavam, med vikendi, ko ni plavalnih tekem, pa z rolkarsko ekipo treniramo na snegu. V poletnih mesecih pa usklajujem oba športa: trikrat tedensko treniram na rolkah, štirikrat pa plavam,« je pojasnil Niki, ki obiskuje prvi razred elektronske smeri Poklicnega zavoda J. Stefana. Letos trenira plavanje štirikrat tedensko po dve uri v bazenu na Altu-ri, na deželno prvenstvo pa se je v bazenu pripravljal tudi petkrat na teden. Najraje ima 50 m prosto, tekmuje pa tudi na 100 m prosto in 50 m delfin. Želja mladega plavalca je nastop na italijanskem prvenstvu dečkov, trenerka Andreina Menegatti pa je pri napovedih previdna: »Cilj je v zimskem delu težko dosegljiv, v poletnem pa je že bolj realen. Potrebno je veliko treninga.« sp v mehiki Primorski »leteči fantje« nadvse uspešni V mehiškem letoviškem mestu Valle de Bravo je pred kratkim potekalo svetovno prvenstvo v hitrostnih preletih z jadralnimi padali. Od 151 pilotov iz 43 držav je naslov svetovnega prvaka osvojil Švicar Andy Aebi pred rojakom Štefanom Wys-som ter tretjeuvrščenim Aljažem Valičem iz Slovenije. V ženski konkurenci je naslov osvojila Elisa Houdry iz Francije pred Kei-ko Hiraki iz Japonske in Anjo Kroll iz Švice. Ekipno je Slovenija zasedla prav tako odlično tretje mesto, za prvouvrščenimi Čehi ter drugimi Italijani. Slovensko reprezentanco so zastopali 3 primorski fantje: Aljaž in Urban Valič iz Ajdovščine, Primož Podobnik iz Nove Gorice in Gašper Prevc iz Železnikov. Ekipa se je podala v Mehiko štiri dni pred tekmovanjem, tako da so fantje imeli dovolj časa za prilagoditev na časovno razliko ter da so lahko opravili 3 poskusne lete. Tekmovanje je potekalo od 24. januarja in je obsegalo kar 10 letalnih dni. Slovenski reprezentantje so se na tekmovanju borili kot še nikoli doslej, kar nam pove tudi odlično tretje mesto Aljaža Valiča (djp Kovk Ajdovščina), saj je to največji dosežek slovenskega jadralnega padalstva na svetovnih prvenstvih. Ostali člani reprezentance so se uvrstili: 24. mesto Urban Valič (djp Kovk Ajdovščina), 38. Primož Podobnik (Polet Nova Gorica) ter 40. Gašper Prevc (kjp Krokar Železniki). Po pričevanjih različnih pilotov je bilo tekmovanje zelo naporno in zahtevno, saj so bile razmere za letenje v Mehiki precej močne in turbulentne. Zagotovo je bilo to prvenstvo najzahtevnejše do sedaj, tako po zahtevnosti razmer, kot po kvaliteti pilotov. Posamezne preizkušnje so bile dolge od 74 km pa vse do 117 km. Vsak tekmovalec, ki je na vseh preizkušnjah priletel do cilja, je na tem prvenstvu v zraku prejadral več kot 50 ur. Toliko ur naletijo rekreativni piloti v celem letu! Naslednje veliko tekmovanje, to je evropsko prvenstvo, bo od 23. maja do 5. junija 2010 v sosednji Avstriji, svetovni pokal pa se začne 21. marca v Braziliji. IZIDI 29. ZAMEJSKEGA SMUČARSKEGA PRVENSTVA ZA POKAL ZSSDI SUPER BABY SPRINT MOŠKI (2002): 1. Alessandro Deluisa (Devin) 1:02,20; 2. Sasha Zidarič (Devin) 1:14,61. BABY SPRINT MOŠKI (20002001): 1. Enrico Rožič (Devin) 46,70; 2. Nicolas Starc (Devin) 51,94; 3. Jan Godnič (Devin) 55,59; 4. Marko Vidali (Brdina) 56,96; 5. Jaša Cingerla (Brdina) 58,67; 6. Noah Pitchamroon (Dev.) 58,98; 7. David Terčon (Devin) 59,67; 8. Nicolo Osso (SPDG) 1:00,03; 9. Albert Zudek (Brdina) 1:00,50; 10. Patrik Kosmač (SPDT) 1:02,73; 11. Erik Carpani (Devin) 1:04,78; 12. Jakob Podveršič (SPDG) 1:20,13; 13. Ian Zgur (Brdina) 1:22,22; 14. Nikolas Gerin (SPDT) 1:22,65. BABY SPRINT ŽENSKE (20002001): 1. Andrea Craievich (Devin) 46,47; 2. Petra Udovič (Devin) 48,84; 3. Nika Purič (Mladina) 49,14; 4. Giorgia Sinigoj (Devin) 57,77; 5. Shari Zidarič (Devin) 57,79; 6. Te-reza Kovič (SPDG) 1:00,08; 7. Sara Craievich (Devin) 1:01,04; 8. Irene Lopreiato (Devin) 1:08,60; 9. Tija Gruden (Devin) 1:12,14; 10. Jana Jeric (Brdina) 1:21,08; 11. Linda Polli (Mladina) 1:24,68; 12. Tayrin Tence (Mladina) 1:34,28; 13. Emma Vidonis (Devin) 1:40,04; 14. Francesca Sirk (Mladina) 2:12,93; 15. Lara Furlan (Brdina) 4:23,53. SUPER VETERANI B (do l.1944): 1. Giuseppe Pangos (Devin) 53,11; 2. Vit-torio Pangos (Mladina) 54,20; 3. Aldo Že-zlina (SPDT) 56,94. SUPER VETERANI A (19451953): 1. Stojan Sosič (Mladina) 40,11; 2. Bogdan Milič (Devin) 41,50; 3. Lino Culot (SPDG) 41,83; 4. Roberto Greco (Devin) 42,97; 5. Alessandro Hrovatin (Devin) 43,72; 6. Ennio Bogatez (Mladina) 44,64; 7. Mario Rapotec (SPDT) 45,98. SUPER DAME (do l. 1959): 1. Sonja Sirk (Mladina) 50,41; 2. Erika Ukmar (Devin) 55,10; 3. Donatella Ciana (Devin) 57,59; 4. Nadja Košuta (Mladina) 57,75; 5. Loredana Prinčič (SPDG) 1:08. VETERANI (1954-1963): 1. Alex Corbatto (Brdina) 36,89; 2. Claudio Škerk (Devin) 39,10; 3. Giorgio Norbedo (Devin) 40,80; 4. Gabriele Rossi (Brdina) 41,75; 5. Piero Perti (Brdina) 41,99; 6. Andrea Don (Brdina) 42,48; 7. Lucio Musina (Devin) 42,55; 8. Robert Devetak (SPDT) 42,93; 9. Livio Rožič (SPDG) 43,16; 10. Igor Pertot (SPDT) 43,44; 11. Alessandro Vidonis (Devin) 43,55, 12. Paolo Ghezzi (Mladina) 44,89; 13. Moreno Zitter (SPDG) 45,68; 14. Antonio Morgera (Devin) 46,72; 15. Ales-sandro Caprara (SPDG) 47,29; 16. Claudio Strain (Brdina) 48,43; 17. Marko Lutman (SPDG) 48,88; 18. Franco Pahor (SPDG) 49,10; 19. Marko Piccini (Brdina) 50,60; 20. Livio Semolič (SPDG) 52,01; 21. Dario Stol-fa (Devin) 53,73; 22. Roberto Stefani (Brdina) 54,97; 23. Marko Marinčič (SPDG) 56,65; 24. Diego Deluisa (Devin) 1:01,69. DAME (1960-1969): 1. Marta Vi-zintin (SPDG) 44,29; 2. Elisabet Zerial (Devin) 47,16; 3. Erika Kričaj (Brdina) 47,94; 4. Tamara Pieri (Devin) 51,16; 5. Tatjana Ko- MIŠKI (1998-1999): 1. Jan Ostoli-di (Brdina) 43,13; Igor Gregori (Brdina) 43,26; 3. Carlo Francesco Rossi (Brdina) 43,79; 4. Rudi Škerk (Devin) 44,05; 5. Matej Udovič (Devin) 45,51; 6. Sebastjan Cet-tul (Devin) 45,86; 7. Tommaso Pilat (Devin) 46,49; 8. Sandro Ciuch (Devin) 47,80; 9. Matej Kalc (Brdina) 48,46; 10. Andrea Facchi-ni (Brdina) 48,88; 11. Matteo Celea (Brdina) 53,99; 12. Peter Jeric (Brdina) 56,17; 13. Tadej Pahor (SPDG) 1:07.06; 14. Matija Furlan (Brdina) 1:11.03; 15. Danjel Stefani (Brdina) 1:12.00. DEKLICE (1996-1997): 1. Gaia Musina (Devin) 44,33; 2. Lara Kraljič (Brdina) 48,67; 3. Anna Facchini (Brdina) 49,10; 4. Tjaša Kovič (SPDG) 50,95; 5. Alessia Bussolini (Devin) 53,41; 6. Joelle Grudina (Brdina) 56,72; 7. Giorgia Barut (Brdina) 58,25; 8. Jana Pra-šelj (Mladina) 59,36; 9. Nicol Marchi (SPDG) 1:02.24; 10. Francesca Carli (Brdina) 1:03,30. DEČKI (19961997): 1. Erik Gre-gori (Brdina) 41,82; 2. Vanja Marinčič (SPDG) 45,67; 3. Kristjan Vidali (Brdina) 47,16; 4. Loris Strain (Brdina) 48,21; 5. Giacomo Osso (SPDG) 50,63; 6. Thomas Tabai (SPDG) 51,56. NARAŠČAJNICE (1994-1995): 1. Elisa Košuta (Devin) 40,18; 2. Ivana Škerk (Devin) 41,18; 3. Alessia Fantini (Devin) 41,30; 4. Vanessa Strain (Brdina) 42,58; 5. Diana Berte (SPDG) 44,38; 6. Ingrid Peric (Devin) 48,64; 7. Lara Stulle (Brdina) 48,98; 8. Melania Calzi (Brd.) 55,80. NARAŠČAJNIKI (1994-1995): 1. Albert Kerpan (Mladina) 37,21; 2. Marco Ventin (SPDG) 37,77; 3. Štefan Žužek (Devin) 38,19; 4. Nikolas Semolič (SPDG) 41,72; 5. Danjel Antoni (Brdina) 42,55; 6. Marco Berte (SPDG) 43,49; 7. David Raida (SPDG) 44,91; 8. Enrico Marchi (SPDG) 47,42. AMATERJI (1964-1969): 1. Franco Parmesan (Devin) 38,51; 2. Corrado Ciuch (Devin) 40,42; 3. Maurizio Peric (Devin) 42,02; 4. Marzio Farinelli (Devin) 45,29; 5. Danjel Cej (Brdina) 45,30; 6. Marko Kovic (SPDG) 46,59; 7. Roberto Marchi (SPDG) 50,77; 8. Paolo Kalc (Brdina) 51,47; 9. Paolo Škerk (Mladina) 52,88; 10. Ivo Jerc (Brdina) 54,84; 11. Paolo Piščanc (Devin) 55,61; 12. Max Ostoldi (Brdina) 57,46; 13. Andrej Smotlak (Devin) 58,46; 14. Franco Lovriha (Devin) 1:01,39. STAREJŠE ČLANICE (19701978): 1. Valentina Šuber (Brdina) 43,07; 2. Francesca Rapotec (SPDT) 44,00; 3. Helena Volpi (Brdina) 47,57; 4. Kristina Zida- sic (SPDG) 51,31; 6. Mariagrazia Legiša (Devin) 51,88; 7. Loredana Celea (Brdina) 52,40; 8. Tiziana Ziani (SPDG) 52,76; 9. Dreossi Silvia (SPDG) 54,46; 10. Tatjana Čač (Brdina) 55,02; 11. Sara Zavadlal (Devin) 56,62; 12. Fabiana Leuz (Brdina) 58,47; 13. Sara Gruden (Devin) 58,87; 14. Paola Sanson (Devin) 1:13,32. MIŠKE (1998-1999): 1. Katrin Don (Brdina) 43,35; 2. Oriana Šmit (Mladina) 45,85; 3. Jelena Ilič (Brdina) 47,85; 4. Petra Basezzi (Devin) 47,94; 5. Lorenza Jež (Brdina) 49,19; 6. Sofia Semolič (SPDG) 50,59; 7. Erika Labiani (Brdina) 51,30; 8. Mara Fabris (Devin) 58,41; 9. Tessa Marchi (SPDG) 1:09.48; 10. Dana Tenze (Mladina) 1:37,08. rič (Devin) 52,08; 5. Ester Prelec (Brdina) 56,72; 6. Liljana Bezin (Mladina) 58,53; 7. Maja Cherti (Brdina) 58,96; 8. Fabiana Šver-ko (Devin) 59,34; 9. Erika Hrovatin (Devin) 1:05,12. STAREJŠI ČLANI (1970-1978): 1. Aljoša Gorjan (Brdina) 37,20; 2. Mauro Franza (Devin) 40,28; 3. Andrej Kosmač (SPDT) 40,81; 4. David Sosič (Brdina) 41,22; 5. Claudio Peric (Devin) 41,63; 6. Kristjan Zidarič (Devin) 41,84; 7. Valentin Juretič (SPDG) 42,35; 8. Igor Devetak (SPDG) 45,51; 9. Andrea Moreu (SPDG) 49,59; 10. Saša Smotlak (SPDT) 52,55; 11. Michele Craievich (Devin) 54,92; 12. Erik Tence (Mladina) 1:18,87; 13. David Škabar (Brdina) 1:26,36. ČLANICE (1979-1988): 1. Veronika Sossa (Mladina) 40,83; 2. Nastja Milič (Devin) 41,52; 3. Janja Del Linz (Devin) 48,39; 4. Laura Venier (SPDT) 52,52. ČLANI (1979-1988): 1. Aleš Sever (Devin) 36,01; 2. Alessio Sibilla (Devin) 36,82; 3. Erik Piccini (Brdina) 40,65; 4. Olaf Simonettig (Brdina) 40,83; 5. Matej Štolfa (Devin) 43,04; 6. Sebastian Petrič (Mladina) 43,51; 7. Giampaolo Polli (Mladina) 50,22. MLADINKE (1989-1993): 1. Veronika Tence (Mladina) 37,23; 2. Mateja Na-nut (SPDG) 38,10; 3. Sara Tence (Mladina) 39,31; 4. Dana Purič (Mladina) 39,36; 5. Astrid Corbatto (Brdina) 39,61; 6. Katrin Corbatto (Brdina) 39,80; 7. Mateja Hrova-tin (Devin) 40,25; 8. Nina Von Egitz (Devin) 42,58; 9. Veronika Don (Brdina) 42,80; 10. Francesca Fantini (SPDG) 43,67; 11. Tjaša Corva (Brdina) 44,63; 12. Chiara Musina (Devin) 44,72. MLADINCI (1989-1993): 1. Mat-tia Rožič (Devin) 35,90; 2. Bernard Purič (Mladina) 36,31; 3. Minej Purich (Mladina) 36,36; 4. Goran Kerpan (Mladina) 36,45; 5. Ivan Kerpan (Mladina) 36,47; 6. Gregor Na-nut (SPDG) 36,48; 7. Aleksander Cossutta (Mladina) 36,65; 8. Gianluca Gabrielli (Devin) 36,72; 9. Matej Škerk (Devin) 37,28; 10. Danijel Simonettig (Devin) 37,61; 11. Gu-glielmo Ziani (SPDG) 40,43; 12. Jacopo Zit-ter (SPDG) 40,89; 13. Andrej Labiani (Brdina) 44,80. / ŠPORT Sreda, 18. februarja 2009 21 nogomet - Pogovor z novim trenerjem Juventine Trener Tomizza je prepričan, da z obstankom ne bo težav Pri Juventini pogrešajo kontinuiteto - Težave v napadalni vrsti Novi Juventinin trener Giovanni Tomizza, ki je ekipo štandreškega društva prevzel pred tremi tedni (prej je Juventino vodil Dante Portelli), je prepričan, da se bodo rdeče-beli rešili brez večjih težav. 47-letni goriški trener (letnik 1961) je svojo nogometno pot začel pri podgorskemu društvu Piedimonte. Svojo igralno pot je nato nadaljeval pri Lucinicu, v Sovodnjah, Mossi in pri Manzaneseju, pri katerem je nato začel svojo trenersko pot. Tomizza je sedel še na klopeh Centro Sedie, Caprive in nazadnje Mariana, tako da je odličen poznavalec amaterskega nogometa. Kako bi ocenili Juventinine nastope pod vašo taktirko? Zelo enostavno. Dvakrat smo igrali dobro, enkrat pa smo bili naivni in nas je nasprotnik presenetil. Fante pa bi pohvalil predvsem za sobotni nastop proti Pro Cervignanu. Premagati drugega na lestvici ni lahko. Igrali smo dobro in lahko bi dosegli še kak zadetek. Juventinin glavni problem je pomanjkanje kontinuitete ... Zal to drži. Ampak trudimo se, da v zadnjih desetih krogih ne bi bilo več tako. Ze v nedeljo (v gosteh proti San-tamarii op. ur.) bomo skušali še drugič zmagati in tako nadaljevati s pozitivno serijo. V teh tednih sem spoznal vse fante, ki hodijo redno na treninge in se trudijo. V katerem igralnem pasu ste bolj šibki? Mogoče v napadu? Prav gotovo v napadu, saj smo doslej dosegli le 15 golov. Naši napadalci pa so se doslej ubadali s številnimi Juventinin trener Giovanni Tomizza je pohvalil predvsem trud in borbenost mladih nogometašev kroma poškodbami, tako da nismo imeli sreče. Prepričan pa sem, da se lahko stvari obrnejo na boljše. Ali ste vnesli kako novost v sistem igre in v sam način dela? Za trenerja namreč ni lahko prevzeti ekipo sredi prvenstva. Izkušeni trener Dante Portelli je zelo dobro delal. Fantje so fizično solidno pripravljeni, tako da sem imel iz tega vidika zelo malo težav. Portelli pač ni imel sreče in je izgubil nekaj pomembnih tekem v boju za obstanek. Na nekaterih srečanjih pa so odločale nesrečne epizode. Obstanek ostaja sicer glavni cilj letošnje sezone. Absolutno. Čimprejšnji matematični obstanek ostaja naša prioriteta. Prepričan sem, da nam bo to uspelo, saj imamo kakovostno ekipo. Ze v nedeljo moramo v gosteh v Santamarii la Longi osvojiti vse tri točke. (jng) Mikuš znova pri Ponziani Milan Mikuš je znova trener tržaške Ponziane, ki v skupini B promocijske lige zaseda sredino lestvice (25 točk). Vodstvo tržaškega kluba je v ponedeljek zvečer odstavilo trenerja Vai-latija, ki je pred nekaj meseci zamenjal prav Mikuša. Slovenski trener je sinoči vodil že prvi trening. Ponziana bo v nedeljo igrala v gosteh v Štarancanu. dež. mladinci Neuspešna tako Kras kot Juventina Kras - San Luigi 2:5 (1:3) KRASOVA STRELCA: Martini in Gajic. KRAS: Bossi, Pettirosso (Can-dotti), Jevnikar, Latin (Sovic), Kova-cic, Križmančič, Kuret (Zeriali), Costa, Martini, Marino (Gajic), Dol-liani (Jurincic). Trener: De Castro. Krasovi mladinci so proti prvouvrščenemu San Luigiju dali vse od sebe. »Čeprav smo izgubili, moram pohvaliti vse svoje varovance, ki so igrali zelo požrtvovalno,« je ocenil trener Maurizio De Castro. Gostje so povedli že v 3. minuti, dve minuti kasneje pa je že izenačil Jar Martini. Do konca polčasa so gostje še dvakrat premagali Bossija. V drugem delu je San Luigi zadel še četrtič in s tem je bilo tudi tekme konec. Pred trikratnim sodnikovim žvižgom je bil še enkrat uspešen Ga-jic in napadalec San Lugija. Tekma v Repnu je bila dopadljiva in na visoki ravni. Juventina - Ponziana 0:3 (0:1) JUVENTINA: Toppi, Stasi (Grudina), Grusu, Paravan, Poian, Rosolen, Gramazio, Peric, Černic (Zampetti), Lutman (Visintin), Ca-dez. Trener: Currato. Prvi polčas je bil izenačen in gostje so po napaki domače obrambe povedli tik pred odhodom v sla-čilnice. V drugem polčasu je sodnik razveljavil Juventinin zadetek. V nadaljevanju so gostje še dvakrat premagali Toppija in tako odnesli v Trst vse tri točke. Vrstni red: San Luigi 43, Mon-falcone 37, Muggia 35, Trieste Calcio 34, Torviscosa 33, Pro Gorizia 29, Vesna 28, Ponziana, Kras 26, Fin-cantieri 21, Juventina 19, Seveglia-no 15, Staranzano 8, Domio 5. košarka - Deželni under 19 Dvanajsti zaporedni uspeh Jadrana ZKB Fogliano - Jadran Zadružna kraška banka 60:70 (19:11, 37:32, 48:47) JADRAN: Malalan 4, Semolič 5, Košuta 9, Longo, Sossi 26, Regent 3, Žužek 4, Moscati, Starec 2, Hrovatin 17, trener Dean Oberdan. TRI TOČKE: Košuta in Sossi 1. Jadranovi mladinci so z dvanajstim zaporednim uspehom sklenili redni del deželnega prvenstva nepre-magani premočno na prvem mestu. V zadnjem krogu bodo namreč prosti. Tudi v Foljanu so se sicer preveč mučili s povprečnim nasprotnikom (zadnjim z lestvice), ki jih je - podobno kot v prejšnjem krogu Barcolana -držal v šahu cele tri četrtine. Srečanje je bilo od začetka do konca izredno mirno, gostje so dokaj slabi igri navkljub ves čas dajali vtis, da lahko nasprotnika vsak trenutek nadigrajo. To se je zgodilo šele v zadnji četrtini, ko so Oberdanovi varovanci vendarle strnili svoje vrste in pokazali svoje pravo lice. Rezultat je bil delni izid 23:12, pri katerem sta vodilno vlogo odigrala budni režiser Niko Sossi, ki je bil tudi najboljši strelec s 26 točkami, in Erik Hrovatin, ki se je zelo dobro boril pod košema in 17 točkam dodal tudi 16 skokov. Jadranovce bo zdaj čakala še faza po sistemu urinega kazalca in nato najverjetneje še zaključno tekmovanje za deželni naslov. Bor Nova Ljubljanska banka bo igral šele v nedeljo v gosteh proti Bar-colani. UNDER 13 MOŠKI Interclub - Breg 30:49 (10:16, 20:26, 24:36) BREG: Giacomini 12, Semen 4, Gregori 2, Kralj, Zobec 8, Viduli 6, Bole 2, Matarrese 2, Milič 3, Coretti, Go-lubovič 10, Gruden. SON: 24. Trener: Briščik. Igralci združene ekipe Bora in Brega so se morali pošteno namučiti, da so premagali v glavnem mlajše nasprotnike. Končni rezultat ni bil sicer nikoli v dvomu, vendar naši niso znali izkoristiti fizične premoči in preveč je bilo tudi napak pri zaključevanju, sicer bi bila končna razlika izdatnejša. Na žalost sta tudi na tej tekmi prišli na dan glavni hibi združene ekipe, to sta pomanjkanje koncentracije in samozavesti, ki pestita ekipo že celo sezono. Na nobeni tekmi niso namreč popolnoma izrazili svojega potenciala, drugače bi imeli letos gotovo nekaj več zadoščenj. OD Bor na obisku v Poreču Nekdanji odbojkarji in odbojkarice OD Bor (na sliki Marij Šušteršič je predal predsedniku Jadranu Tintorju spominsko plaketo) so bili pred kratkim povabljeni v Poreč na proslavo 60-letnice tamkajšnjega društva. Prijateljstvo sega daleč v šestdeseta leta, ko sta se ekipi redno srečevali na obeh pravokotnikih v Poreču in v Trstu. Predstavnike Bora je pričakal neumorni športni delavec in nekdanji trener ženske ekipe Dani Šegon. namizni tenis - Državni mladinski turnir V Lignanu Mateja Crismancich na izvrstnem tretjem mestu Namiznoteniški igralci in igralke zgoniškega Krasa so konec tedna nastopili na kakovostnem mladinskem državnem turnirju v Lignanu. Kras je tokrat v ogenj poslal kar devetnajst mladih igralcev. Nekateri so se na državnem nivoju pomerili prvič. »Rezultati so bili dobri in vsi so se maksimalno potrudili. Nekateri so se prvič preizkusili na tako visoki ravni. Prav zaradi bližine tekmovanj smo se v Li-gnanu podali s številno odpravo,« je povedala trenerka Krasa Sonja Milič. Najboljši rezultat je dosegla članica Krasove prve ekipe v ženski A1-ligi Mateja Crismancich, ki je nastopila v kategoriji do 21. leta starosti. Cri-smancicheva se je uvrstila na odlično 3. mesto, potem ko je v polfinalu izgubila proti solidni Vivarellijevi, ki igra pri prvoligašu Sandonatese. Slednja je namreč zmagala tudi v finalu in tako osvojila končno 1. mesto. Mateja pa je v malem finalu premagala državno re-prezentantko Chiaro Trotti. Dobro je nastopila tudi Eva Carli, ki je v osmini finala premagala mladinsko državno reprezentantko Chiaro Miani. Carli-jeva je v četrtfinalu nato klonila prav Krasovka Mateja Crismancich (prva od leve proti desni) se je v Lignanu, v kategoriji U21, uvrstila na solidno 3. mesto pod udarci zmagovalke Vivarellijeve. V kategoriji U21 je nastopila še Tjaša Kralj. V kategoriji kadetinj se je Elisa Rotella uvrstila med najboljšo osme-rico. V četrtfinalu je Elisa izgubila proti Elisi Trotti, ki je nato osvojila prvo mesto. Solidno so nastopili tudi mladinci. Tom Fabiani, ki je tekmoval v najbolj konkurenčni skupini, se ni uvrstil v glavni del turnirja, čeprav je zbral tri zmage in dva poraza. Zanj je bil usoden le en izgubljeni set. Michele Rotella in Simone Giorgi sta se uvrstila med najboljšo šestnajsterico, Stefano Rotella pa je bil v prvi dvanajsterici. Pri mladinkah je nastopila Tjaša Doljak. V mlajših kategorijah je najboljšo uvrstitev dosegla Claudia Micolau-cich, ki se je v kategoriji deklic uvrstila med najboljši šestnajst. V kategoriji deklic so nastopile še Johana Milič, Dana Milič, Katarina Milič in Giada Sardo. Pri dečkih pa so tekmovali Ve-dran Guštin, Tomaž Milič in Rudi Fer-mo. Pri najmlajših pa sta za zeleno mizo pogumno stopili Eva Alex in Aram Covarelli. (jng) 22 Sreda, 18. februarja 2009 PRIREDITVE / gledališče - Od 20. februarja do 15. marca V Celju 8 uprizoritev z vrhunskimi igralci na Dnevih komedije 2009 CELJE - V SLG Celje se bo v petek, 20. februarja, pričel 18. festival Dnevi komedije. Na celjskem odru se bo zvrstilo osem komedijskih uprizoritev več gledališč, med seboj različnih, vsem pa so skupni vrhunski igralski nastopi. Festival bo glasbeno obarvan, saj sta v tekmovalnem delu kar dva mu-sicala, Moje pesmi, moje sanje in Sugar - nekateri so za vroče. Otvoritvena, tudi tekmovalna predstava bo v petek ob 19.30 musical Moje pesmi, moje sanje Richarda Ro-gersa, Oscarja Hammersteina II, Ho-warda Lindsayja in Russela Crousa, v režiji Matjaža Pograjca, pri katerem so sodelovali Delavnica Musike in Prešernovo gledališče Kranj. Festival bo v nedeljo, 15. marca, ob 19.30 zaprla slovesna podelitev nagrad in, izven konkurence, predstava Za znoret Zorana Hočevarja, ki jo je za Gledališče Koper zrežiral Nick Upper. Glasbeno klovnijado, enega najstarejših zabavnih žanrov, bo pričarala predstava Solistika Branka Završa-na in solistov v Završanovi režiji ter v produkciji društva Familija in kopro-dukciji Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). V žanru musicala bo tekmovalna predstava Sugar - nekateri so za vroče, ki jo podpisujejo Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill, za MGL jo je zrežiral češki gost Stanislav Moša. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 19. februarja ob 20.30 / Koncert Iztoka Mlakarja. (Razprodano). MALA DVORANA Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-le-tnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: v četrtek, 26. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), v petek, 27. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 28. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) ter v nedeljo, 29. februarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija: Paolo Valerio. Urnik: jutri, 19. ob 16.00 in 20.30, v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.00. Gabriele Vacis in Natalino Balasso: »Viaggiatori di pianura« / Nastopa ATA Teatro Regionale Alessandrino. Režija: Gabriele Vacis. Urnik: v ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 20.30. Tony Cucchiara: »Pipino il breve« / Nastopa Stalno gledališče iz Catanie v režiji Giuseppa Di Martina. Urnik: v sredo, 25. ob 20.30, v četrtek, 26. ob 16.00 in 20.30, v petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Fabio Alessandrini in Carlo Tolazzi: »Tunnel« / Produkcija Teatro di Fabio, Compiegne (Francija). Urnik: jutri, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. februarja ob 17.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: danes, 18., jutri, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. Anton Čehov: »Scherzi« / Kopro-dukcija Chrestani / Zuzzurro & Gaspare. Nastopajo: Andrea Brambilla, Nino Formicola in Eleonora D'Urso. Režija: Massimo Chiesa. Urnik: v petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 26. in v petek, 27. februarja ob 20.45 / Stefano Massini: »La commedia di Candido«. V glavnih vlogah Ottavia Piccolo in Vittorio Vi-viani. Režija: Sergio Fantoni. Tej se bodo pridružile grenka komedija o sodobni kadrovski politiki Gronholmova metoda Jordija Galce-rana v režiji Nenni Delmestre v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj, narečno obarvana politično-satirična komedija Gospa ministrica Branislava Nuši-ca v režiji Dušana Jovanovica ter izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper, trpka komedija Elling Simona Benta v režiji Andreja Jusa in izvedbi SLG Celje. V tekmovalnem programu je tudi komedija o zakulisnem odrskem dogajanju Hrup za odrom Michaela Frayna v režiji Jaše Jamnika in izvedbi Špas teatra ter žgečkljiva komedija Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo - svojega ne damo Dušana Jovanovica v režiji Jake Andreja Vojevca in izvedbi SNG Drama Ljubljana. V spremljevalnem programu bodo na sporedu tri predstave, in sicer Zgodovina moje neumnosti, Fuz-bal je vse! in Duohtar pod mus! Zaključna predstava festivala bo mono-komedija Zorana Hočevarja Za zno-ret, zmagovalka festivala Monodrama Ptuj 2008. Žirijo Dnevov komedije 2009, ki bo podelila nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta, _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 23. februarja ob 20.00 / SNG Nova Gorica in Gledališče Koper: »Duohtar pod mus«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 18. februarja ob 11.00 / Jean -Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 19.30 Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Jutri, 19. februarja ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V petek, 20. februarja ob 18.00 / Ajs-hil: »Oresteja«. V soboto, 21. februarja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V sredo, 25. februarja ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 26. februarja ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V petek, 27. februarja ob 11.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 28. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 18. in jutri, 19. februarja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V petek, 20. februarja ob 20.00 / Ža-nina Mirčevska: »Žrelo«. V soboto, 21. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V sredo, 25. februarja ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Lo-cation«. V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 27. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 18. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. Jutri, 19. februarja ob 15.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 21., v torek, 24., v četrtek, 26. in v petek, 27. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V sredo, 25. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 18. februarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V petek, 20. februarja ob 20.00 / Ce- linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V soboto, 21. februarja ob 21.15 / Ja- sestavljajo dramska igralka Alenka Ci-lenšek, direktor Osrednje knjižnice Celje Branko Goropevšek ter novinar in publicist Tomaž Simon, je sporočila Barbara Herzmansky iz službe za odnose z javnostmi SLG Celje. Gledalci bodo tako kot vsako leto vsak večer izbrali komedijantko ali komedijanta večera in glasovali za najboljšo komedijo festivala. Pokrovitelj festivala Dnevi komedije 2009 je predsednik Republike Slovenije Danilo Tiirk, častni pokrovitelj je mestna občina Celje z županom Bojanom Šrotom. Prvi Dnevi komedije so bili v SLG Celje leta 1992. Idejni oče festivala je zdaj že upokojeni dramski igralec SLG Celje Marjan Bačko. Nekoč je ob kavi navrgel idejo, da bi bilo dobro v Celje pripeljati še druga gledališča, ki gojijo komedijo. Njegovo zamisel sta podprla takratni upravnik Borut Alu-jevič in takratni umetniški vodja Blaž Lukan. Kot je še moč prebrati v gledališkem listu letošnjega festivala, so Dnevi komedije v 17 letih prerasli v pomemben slovenski gledališki dogodek, ki v Celje pripelje vrhunske gledališke ustvarjalce institucionalnih in neinsti-tucionalnih gledališč iz vse Slovenije. Program sestavi selektor, od 1. januarja lani je selektorica dramaturginja SLG Celje Tatjana Doma. nez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V ponedeljek, 23. februarja ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V torek, 24. februarja ob 18.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«; ob 20.00 Miha Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 25. in v soboto, 28. februarja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jova-novic: »Spomenik G«. V četrtek, 26. in v petek, 27. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče Danes, 18. ob 19.30 in jutri, 19. februarja ob 17.00 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V petek, 20. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 18. februarja ob 10.00 in 12.00, Štihova dvorana / Glasba slovanskega in balkanskega sveta s skupino Terra-folk. Jutri, 19. in v petek, 20. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije in zbor Consortium musicum. Dirigent: En Shao. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Sergej Prokofjev: »Romeo in Julija«, balet. Dirigent Aleksandar Spasic. V naslovnih vlogah Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Baletni solisti, baletni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V četrtek, 26. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija, solistka Barbara Hendricks. Dirigent: Walter Proost. Šentjakobsko gledališče V soboto, 21., v petek, 27. ter v soboto, 28. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Vincenzo Bellini: »Norma« / Nastopa zbor in orkester gledališča Verdi. Dirigent: Julian Kovatchev. Urnik: v petek, 20. ob 20.30, v soboto, 21. ob 16.00, v torek, 24. in v četrtek, 26. ob 20.30, v soboto, 28. februarja ob 17.00, v nedeljo,1. ob 16.00 ter v torek, 3. marca ob 20.30. Dvorana de Banfield - Tripcovich V petek, 27. februarja ob 20.30 / Koncertna sezona 2009 - pod vodstvom Juliana Kovatcheva nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Solista: Silvia Dalla Benetta - sopran in Sung-Kyu Park - tenor. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli V petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 21.00 / Bernstein School of Musical Theatre, »A New Brain«. Muzikal, ki ga vodi Shawna Farrell. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 19. februarja ob 18.30 / Klavirski recital Ekaterine Richter - Rusija, zmagovalke 8. mednarodnega klavirskega tekmovanja v klavirski interpretaciji Giuliano Pecar 2008. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 24. februarja ob 20.45 / Janine Jansen - violina in Itamar Goilan -klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Koncert Džez in vino: Jim Black & Alas, "No Axis". FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Bar tramvajske postaje: še danes, 18. februarja bodo na ogled bakrorezi Franke Kovačič. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Državna knjižnica, (Ul. Mameli): do 27. februarja bo na ogled razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; odprto od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Galerija ARS (Travnik 25): pod naslovom »Istrske vedute« razstavlja umetnik Vojko Gašperut. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Galerija sodobne umetnosti (Trg Paolo Diacono 22): do 1. marca bo v po-klon Albertu Vianiju razstava »I tabel-loni didattici«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: na ogled je razstava originalnih ilustracij Petra Šker-la. Kosovelova knjižnica: na ogled je razstava bibliofilske zbirke, ki jo je zasnovala in postavila Martha Sotelo Bunje-vac. Kosovelov dom, velika galerija: danes, 18. februarja ob 18.00 odprtje razstave slik Lucijana Bratuša ob slikarjevi 60-letnici. Na ogled bo do 11. marca. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: od jutri, 19. februarja, do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (17. 2. 2009) Vodoravno: L. I., Renata, Imperativ, poli, lira, PlesniCar, lan, okan, E. M., ekran, gama, Adria, enolog, Meir, serenada, Esso, atik, led, Botvinik, Bani, Ali, pika, Anar; na sliki: Egon Malalan. / RADIO IN TV SPORED Torek, 17. februarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! -Vila 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.00 Aktualno: Sanremo Question Time 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Sanremo: 59. Festival italijanske glasbe 23.15 Dnevnik 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni show: X Factor 7.00 Variete: Cartoon Flakes 7.25 Risanke 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Resničnostni show: X Factor 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La storia siamo noi 0.20 Aktualno: Magazine sul 2, sledi Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 10.30 12.00 13.05 14.00 14.50 15.15 16.00 17.00 19.00 20.00 20.05 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 I.10 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant II.30 Aktualno: Cominciamo bene Aktualno: Speciale TG3 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Dnevnik - GT Ragazzi Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Agrodolce 20.25 Nad.: Un posto al sole 21.10 Nan.: Un caso per due 23.15 Dok.: La superstoria 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nad.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: II tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nan.: Sentieri Film: Il cardinale Lambertini (kom., It, '54, r. G. Pastina, i. G. Cervi) Nan.: Tempesta d'amore 21.55 Dnevnik in vremenska napoved Nogomet: Werder Brema - Milan Film: Lame scintillanti (akc., ZDA, '02, r. B. Thompson, i. J. Pacula) Pregled tiska 15.00 15.55 16.35 18.35 18.55 20.30 22.25 0.15 Canale S 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: Grande Fratel-lo Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Resničnostni show: Amici (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Grande fratel-lo Live Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.10 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: I Simpson 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI: Scena del crimine 23.05 Nan.: The Closer (igra Kyra Sedgwick) 23.55 Film: The Ring 2.00 Studio Sport ^ Tele 4 11.00 Lassie 12.00 Kratke vesti 12.05 Mappero' faccia a faccia 12.45 Attenti al cuoco 13.15 Speciale Premio Nonino 2009 13.50 Aktualno: ... Attualita 17.00 Risanke 19.00 La Provincia ti informa 20.05 Qui Tolmezzo 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Fra ieri e oggi 21.00 Film: Oltre la legge (akc., '02, r. A. Camacho, i. D. Wilson) 0.00 Film: Due strani papa (kom., '83, r. M. Laurenti, i. P. Franco) LA 7.00 10.05 10.20 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 w La 7 Omnibus, sledi Omni- Aktualno: bus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Buio oltre il sole (pust., VB, '67, r. J. Cardiff, i. R. Taylor) Nan.: Mac Gyver Dok.:Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: Quinto potere (dram., ZDA '76, igra Faye Dunaway) 23.55 Nan.: Sex and the City 0.30 Nan.: The L Word 1.20 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 9.30 Ris. nan.: Svet Petra zajca in prijateljev (pon.) 9.55 Potplatopis (pon.) 10.15 Nan.: Berlin, Berlin 10.40 Z glavo na zabavo (pon.) 11.00 Knjiga mene briga 11.30 Dok. serija: Romanika 12.00 Film: Kiparjenje časa 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Polemika (pon.) 14.20 Slovenci po svetu (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.. Nils Holgerson 16.10 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Histerična lepota 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.05 Omizje 0.20 Turbulenca 1.10 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 18.02.1991 (pon.) 1.55 Dnevnik 2.30 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 6.30 0.55 Zabavni infokanal 7.15 15.55 Dokumentarec o naravi 8.00 Otroški infokanal 8.10 Pregled tiska 9.40 Ljubezen v glasbenih delih 8.50 14.30 Klasična glasba 10.10 SP v biatlonu 10.35 Nan.. Don Matteo 6 12.15 Spet doma (pon.) 14.00 15.30 16.00 16.00 16.50 17.55 19.55 21.30 22.30 0.15 13.45 14.00 14.20 15.10 16.30 17.00 17.30 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 23.15 Hri-bar (pon.) Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 18.02.1991 (pon.) Črno beli časi Mostovi - Hidak SP v biatlonu, posnetek Odbojka: Zenit - Ach Volley Bled Rokomet: Cimos Koper - Celje pivovarna Laško Ansambel Dori V spomin igralcu Janezu Erženu Slovenska jazz scena Koper Dnevni program 0.45 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews, sledi Globus Film: Potres (i. G. Ardisson) Biker explorer Dok. odd.: Ribarite z nami Avtomobilizem Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Primorski mozaik Vremenska napoved Primorska kronika 22.30, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik Šport Dok. oddaja: Obala delfinov Pogovorimo se o... Dok. oddaja: City folk Basladoor live music Odbojka: Zenit Kazan - ACH Bled Iz arhiva vaših želja Tv Primorka 11.00 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Če me spomin ne vara 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 19.55 EPP 20.30 Sodobna umetnost 21.00 Odprta tema 22.00 Napoved SP v Rallyju RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Naprej od spomina in pozabe, sledi Glasba za vsakogar; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan il pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski koncertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 17. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona ^NAPOVED ZA DANES Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 1010 SKOPJE O - -9/4 .„ATENE ^ v ; 2/11 O^ ,, Glasno do zmerno oblačno bo. Predvsem ob obali bo pihala burja, temperature bodo padle. Precej jasno bo. Le na vzhodu in severu bo občasno več oblačnosti. Ponekod v vzhodnih krajih bo lahko naletaval sneg. Burja na Primorskem bo hitro slabela, drugod pa bo pihal severni veter, ki bo do večera v glavnem ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, v alpskih dolinah do -14, na Primorskem od -4 do 0, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem do 6 stopinj C. ■-SrV ^Nlašo deželo je zajel severnoevropski mrzel zrak. V na- Po prehodu hladne fronte se ciklonsko območje zadržuje^ slednjih dneh bodo dotekali nad naše kraje severni tokovi, ki bodo v višjih slojih postopoma toplejši. nad južnim Jadranom. Nad naše kraje doteka od severa občutno hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.35 Dolžina dneva 10.34 LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.58 in zatone ob 11.05 BIOPROGNOZA Danes bo splošna vremenska obremenitev kmalu ponehala, le nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. PLIMOVANJE Danes: ob 0.46 najnižje 11 cm, ob 5.02 najvišje 17 cm, ob 13.14 najnižje -35 cm, ob 20.28 najvišje 17 cm. Jutri: ob 1.42 najnižje 3 cm, ob 6.40 najvišje 22 cm, ob 13.47 najnižje -42 cm, ob 20.37 najvišje 22 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................880 Piancavallo..........450 Vogel.................350 Forni di Sopra........310 Kranjska Gora........100 Zoncolan............360 Krvavec..............310 Trbiž..................250 Cerkno...............150 Na Žlebeh...........570 Rogla.................190 Mokrine..............380 Mariborsko Pohorje . 150 Podklošter...........225 Civetta...............350 Bad Kleinkirchheim .180 O GRADEC -8/2 CELOVEC O -10/1 A TOLMEČ O -9/3 TRBIŽ O -15/-2 VIDEM O -7/6 O PORDENON 6/5 ČEDAD O -6/5 GORICA O t /£ o -14/-2 KRANJSKA G. O N. GORICA .fi/fi o-9/1 S. GRADEC O «¡r4 TRŽIČ -9/1 o KRANJ o LJUBLJANA -7/2 POSTOJNA O -11/1 KOČEVJE KA -2/6 CELJE -8/2 O MARIBOR O-8/1 PTUJ O M. SOBOTA O-6/2 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER N. MESTO -7/1 O ZAGREB -5/2 O (NAPOVED ZA JUTRf \ Jutri in v petek bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, na vzhodu občasno tudi pretežno oblačno. Predvsem tam bo lahko naletaval sneg. Hladno bo. V NAŠIH CENTRIH SHAKTI-AVURVEDA, TH A LAS S O, WAI THAI, SAUNA PARK IN POKRITIH BAZENIH S TERMOMINERALNO IN OGREVANO MORSKO VODO, BOMO POSKRBELI ZA VAŠE DOBRO POČUTJE, SPROSTITEV IN POPOLN ODDIH. Thalasso center Shakti - Ayurveda center Wai Thai 900-letna tradicija uporabe taiasoterapije v Portorožu. Edini ayurvedski center na svetu pod pokrovitelj- Najcelovitejši center stvom indijske države Kerala, zibelke ayurvede. tajskih masaž zunaj Tajske. LifeClassHotels&Spa,Obala33,6320Portorož tel.+386 5 692 9O Ol ' WWW.lifeclaSS.liet LifeClass HOTELS &SPA kitaJska - 17-milijonski prestolnici grozi prometni infarkt Na ulicah Pekinga vsak dan 1500 novih avtomobilov PEKING - Na že zdaj zelo obremenjenih ulicah Pekinga se vsak dan pojavi okoli 1500 novih avtomobilov. Pristojne mestne oblasti zato opozarjajo, da mestu grozi prometni infarkt, poleg tega pa veliko število avtomobilov na ulicah pomeni tudi hudo varnostno grožnjo vsem udeležencem v prometu, poročanje kitajske tiskovne agencije Xinhua povzema nemška dpa. Zgolj v prvih 45 dneh letošnjega leta so v kitajski prestolnici po podatkih tamkajšnjega prometnega urada registrirali 65.970 novih avtomobilov, tako da je v Pekingu zdaj že več kot 3,5 milijona avtomobilov. Po olimpijskih igrah lani poleti, ko so avtomobili v Pekingu lahko vozili le vsak drugi dan, so se oblasti odločile obdržati določene omejitve. Tako za vsak avtomobil glede na njegovo registrsko ta- blico en dan v tednu velja prepoved vožnje. Vendar pa je ta ukrep le neznatno razbremenil ulice tega velemesta, saj se kolone pločevine še vedno po polžje premikajo po 17-milijonski prestolnici. Oblasti opozarjajo tudi na veliko število smrtnih žrtev, ki jih v Pekingu zahteva promet. Letos naj bi tako v prometnih nesrečah v tem mestu umrlo že 90 ljudi, medtem ko podatki o žrtvah za lani po navedbah dpa niso znani. (STA) nato - Na skorajšnjem vrhu zveze Sarkozy hoče sam izbrati svoj sedež PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je zagrozil, da se ne bo udeležil aprilskega vrha zveze Nato, na katerem naj bi obeležili 60. obletnico severnoatlantskega zavezništva, če ne bo smel sam izbrati, kje bo sedel za konferenčno mizo. Sarkozy vztraja, da bo sedel ob generalnem sekretarju Nata Jaapu de Hoopu Schefferju. Po pisanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver so za zdaj dosegli kompromisni dogovor, po katerem naj bi Sarkozy takrat, ko bodo v prostoru televizijske kamere, sedel desno, nemška kanclerka Angela Merkel pa levo od de Hoopa Schefferja. Ko se bodo vrata konferenčne dvorane zaprla za javnost, pa naj bi se voditelji 26 članic zavezništva posedli po abecednem vrstnem redu, kot je za tovrstna srečanja običajno. Francija in Nemčija bosta gostiteljici vrha, ki bo potekal v francoskem Strasbourgu in nemškem Kehlu. Sarkozy pa bo na vrhu imel tudi drugo zadrego. Zaradi slabega znanja angleščine ob robu vrha namreč ne bo mogel sproščeno neformalno kramljati s kolegi iz drugih članic zavezništva, ki ne znajo francosko. Tudi ob srečanju z novim ameriškim predsednikom Ba-rackom Obamo aprila bo Sarkozy potreboval prevajalca, še piše EUobser-ver. Sarkozy ima sicer že kar nekaj časa težave z angleščino. Zaradi slabih ocen iz angleškega jezika celo med drugim ni mogel diplomirati na uglednem pariškem inštitutu za politične vede. 18.000 prijav za sanjsko službo v Avstraliji SYDNEY - Za sanjsko službo na čudovitem avstralskem otoku se je prijavilo 18.000 ljudi iz 200 držav, ki si želijo z lenarjenjem na otoku prislužiti mastne denarce. Zadnji rok za prijavo na delovno mesto "skrbnika" otoka Hamilton na Velikem koralnem grebenu je sicer nedelja, konkurenca med kandidati pa je napeta. Na turističnem uradu avstralske zvezne države Queensland, ki je organiziral razpis, so dejali, da so ljudje pripravljeni iti v neverjetne skrajnosti, da bi pritegnili pozornost. Z raznoraznimi idejami potencialni kandidati poskušajo poskrbeti za medijsko odmevnost svoje prijave, katerim so številni posvetili celo spletne strani. Kandidati morajo sicer turističnemu uradu v Queenslandu poslati eno-minutni video posnetek, v katerem razložijo, zakaj so prav oni najbolj primerni za opravljanje službe. S kampanjo ponudbe "najboljše službe na svetu" želi Queensland tudi v obdobju težjih gospodarskih razmer zaščititi svojo donosno turistično industrijo. Izbrani srečnež bo za šestmesečno delo skrbnika otoka Hamilton prejel plačo v višini 150.000 avstralskih dolarjev (76.500 evrov), plačan pa bo imel tudi letalski prevoz iz njegove domovine do otoka. V zameno bo moral kar se da uživati - poležavati na soncu, plavati, se potapljati in jadrati -ter o vsem poročati v tedenskem blogu, opremljenem s fotografijami in vi-deoposnetki. (STA)