Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS list. slovenskih. delavcev ▼ Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 The largest Slovenian Daily in United StiitfUi Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 283. — ŠTEV. 283. Entered ss Bacond Claw Matter September 21, 1908, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 8—8871 NEW Y0RK; MONDAY, DECEMBER 4, 1933. — PONEDELJEK, 4. DECEMBRA 1933 VOLUME YT.I _ LETNIK XLI PANAMSKA KONFERENCA t MONTEVIDEO LITVIN0 V IN MUSSOLINI DELATA T\ • 1 LITVIN0V IN MUSSOLINI DELATA V RIMU NAČRTE ZA IZBOLJŠANJE EVROPSKEGA GOSPODARSTVA Predsednik republike Uruguay je označil predsednika Roosevelta kot mojstra gosp Dclarske znano-— Svrha konference sta mir in odprava carinskih zaprek. — Odlični Italijani so proslavljali ruskega komisarja za zunanje zadeve. MONTEVIDEO, Uruguay, 3. decembra. — Da^ nes je bila otvorjena tukaj sedma panameriška konferenca. Uvodni govor je imel predsednik republike Uruguay, Gabriel Terra, ki je pozival ameriške narode, naj napravijo konec vojni med Bolivijo in Paragvajem. Odločno je zahteval, naj vse ameriške republike zmanjšajo carinske tarife, katere je označil predsednik Roosevelt kot nezdrave, usodepolne in povzročitelje svetovne gospodarske krize. Glede vojne med Paragvajem in Bolivijo, ki se vrši zaradi Gran Chaco ozemlja, je izjavil: — Plemenita ameriška tradicija pravičnosti ne sme biti pokopana v močvirjih Gran Chaca Besede urugvajskega predsednika so dale pan-ameriški konferenci, na kateri je zastopanih vseh enoirrflvajset narodov zapadne poluoble, smernic za izboljšanje splošnega gospodarskega položaja. Značilna je tudi naslednja izjava Gabriela Terre; — Kot dolgoletni profesor narodnega gospodarstva smatram predsednika Roosevelta za mojstra gospodarske vede. Konferenco v Montevideo imenujejo konferenco kanclerjev, kajti na nji je deset zunanjih ministrov raznih ameriških republik. Večina delegatov se zavzema za ustanovitev mednarodne ameriške banke, ki bo uredila zadevo tuje-zemskih dolgov ter zaščitila vložnike pred izrabljanjem. RIM, Italija, 3. decembra. — Danes je bilo končano precej dolgo posvetovanje med italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve, Litvinovom. Posvetovala sta se, kako bi bilo mogoče izboljšati evropski položaj. Zvečer je bil Litvinovu prirejen sijajen banket, ki so se ga poleg Mussolinija udeležili tudi drugi italijanski odličnjaki. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da je dobil Mussolini za svoja prizadevanja glede razorožitve tudi podporo Rusije. Dogovorila sta se tudi glede italijansko ruske ne-napadalne pogodbe, ki bo v kratkem podpisana. I V kratkem se bo vršila konferenca med zastopni-| ki Italije, Francije, Anglije in Nemčije. Na konferenco bodo brez dvoma povabljeni tudi zastopniki Rusije in Združenih držav. Vladno poročilo ne omenja, če sta govorila tudi o verski svobodi, ki jo zahteva Mussolini za inozem-ce v Rusiji. Trgovski dolg, ki ga ima Rusija v Italiji, bo plačala z bombažem, ki ga bo naročila iz Združenih držav. Na banketu je sedel Litvinov med ruskim poslanikom Potemkinom in Mussolinijem. Ko se je vrnil popoldne Litvinov v spremstvu Po-temkina iz Beneške polače, so ga obsuli časniški poročevalci in hoteli vedeti, o čem sta razpravljala. — Litvinov, ki je bil izredno dobre volje, ni hotel drugega reci kot dd je bila konferenca dolga in prisrčna. Priprave za konec prohibicije ZDRAVNICA WYNEK00P TAJI KRIVDO Zdravnica se nahaja, v kazni lniški bolnis niči. Njeno stanje je nevarno. Svojo sinaho je ljubila« Chicago, 111., 3. decembra. — S svoje bolniške pastel je v kaznil-niški bolnišnici je dr. Alice Lindsay Wvnekoop objavila izjavo, ki zavija umor njene & i na lie v še ver-jo skrivnost. Izjava se glasi: "Zelo bi me veselilo, da poja.s-nim eno točko. Priznanje, ki nosi moj podpis, in ki je bilo sestavljeno 24. novembra. je bilo od moje .strani bistveno prostovoljno. S svojimi mislimi na dogodke 111 pogovore tri pr»»j Mi- mi je priznanje K' sporočilu, da je soeijalno-demo- I'adJa. kratična stranka sprejela resolu-^S™ *l P"Cell graditi, ko eijo, da bo razglasu splošnifQ^^f Z*radl,a ladJ<* strajk, ako bi bila »stranka razpu-j ' ščena, se je Dollfuss takt) razjezil, Mornariški načrt, ki je Iet<} 1922 da je splezal na stol, da je mogel, postavil podlago za popolnoma ' novo mornarico .se naglo izvTŠu- je. Ko bo ta dovršen, bo predložen vladi dodatni načrt. WASHINGTON, D. C., 3. decembra. — Iz prvih dovoljenj za uvoz vina in žganja je razvidno, da je dobila Italija največjo kvoto. Na drugem mestu je Nemčija, za njo pa prideta Francija in Anglija. HINDENBURG BO DO SMRTI _PREDSEDNIK Hitler je rekel Hinden-burgu, da more ostati predsednik, dokler hoče. — Prosil ga je, da obdrži predsedništvo. pestjo udariti po mizi. Navzlic temu izbruhu .so .Dunajeani še vedno naklonjeni svojemu vse podatke, katerih pa slednjič j malemu kanclerju. Pravijo, da je nisem mogla podati. celo socialistični dunajski župan "?vi moruarici *so »»Hrost žr- Obdolžena sem bila. ne zato, ker'Seitiz izdal povelje, da se v Yolks-.tvovalf za »»°<"ncjše orožje. Od leta- 1923 je Francija zgradila II) sodnik nemške države, križark in 143 drugih bojnih la-| Nekaj časa je izgledalo skoro , d i j. Poleg tega pa ima bojna mor- gotovo, da bo stari feldmaršal po narieu še 11 križark po 10,000 in j plebiscitu 12. novembra odšel v Berlin, Nemčija, 3. decembra. Dokler bo i. i vel predsednik Ilin-denburg, ki je star 8<> let, in dokler bo hotel, bo mogel ostati pred- seni priznala, temveč, ker so ane vsi. ki so bili zaposleni s preiskavo. smatrali za krivo. Ti ljudje so prepričani o moji krivdi. Jaz, pa mogoče eden ali še dva druga ve-fsta. da sem popolnoma nedolžna. Rhet o sem ljubila in bom žalovala za njo. doklor bom živela, ker je bila tretji otrok, ki sem ga Zgubila. V svoji prezgodnji smrti je bila prepričana o moji nedolžnosti. gartemi. kjer se nahaja kanclerje va pisarna, pokosi trava, da bi se kancler ne izgubil. Dunaj je nestrpno čakal na pr-^VL. . . vo poročilo glede napada na kan- prednost vinu in pivu pred žganjem. Predsednik Roosevelt je podpisal pravilnik glede opojnih pijač v Warm Springs. Ga. in je stopil takoj v veljavo. Manjša kvota za Francijo in Anglijo je poslediea sedanjih podajanj 7. obema državama za trgovsko po«rodbo. S to pogodbo želijo Združene države doseči, da hi Anglija in Francija kupovale v Ameriki razne sadeže za izdelovanje žganja. Amerika pa bi za-menjala svinjsko meso in surovo maslo za žganje. Največ dovoljenj je bilo izdanih za škotsko žganje, nikdo pa še ni dobil dovoljenja tza uvoz ka-na-ds>ke<;a žganja. V urad dr. Dorana je do *edaj prišlo pro-enj za 12.000.000 galon vina in žganja in prošnje še vedno prihajajo. Največ prošenj je prišlo iz zapadnih držav. Združene države bodo tudi izdale dovoljenja za uvoz vina iz južnoameriških držav. Argentini ho določena kvota 2.000.000 galon. Z Argentino se vrše še pogajanja za trgovsko pogodbo. Washington, D. C., 3. dee. — Poslujoči državni tajnik Phillips je pripravil vse. da v torek rr.r.-glasi konec prohibicije. Governerjem držav Ohio, Pennsylvania in Utah je pos'al brzojavke, v katerih jih prosi, da mu takoj sporoče o izidu glasovanja konvencije glede prohibicije. Prosil jih je, da naj državni tajniki teh držav takoj sporoče -število oddanih glasov v Washington. ZAHTEVAJO ROLPHOV ODSTOP Vodilni možje Bay okraja agiti-rajo med prebiva 1stvtou iz Združenih dr-uradnikov zav- Pa naJ bo par ur v Ka- Vprašanje: C'k a J sem, da prise- i?,0*1?} to c,ozna' ** Ijeni«k> in naturalizaciji urad i portae!J'ska dob« «teje od due te-so bili ujedinjeni. Na koga najj se »*a zadnJP*a prdioda iz inozem-naslovijo prošnje za naturaliza-J ci jo ? i _ Odgovor: Vsi prejšnji okrajni. P€nmt a P°™tni prihod, natural iz aei.jski ravnatelji se sedaj ' Vprašanje: Ali so bile uvedene imenujejo okrajni priseljeniški spremembe glede izdaje in natnralizaelski ravnatelji (Di- podaljšanja permitov? strict Direcetor of Immigration j Odgovor: Sedaj se izvirni per-and Naturalization). Treba jih'mit (dovoljenje za povratek v torej nazivati. Ali tudi. ako kdo ^drniene države) izdaje navadno pošilja prošnjo na prejšnji naslov. -l*'ti dni (mesto za tri ali šeist se prošnja sprejme ravno tako. ' mesecev kot poprej). Tsto velja. Money order za naturalizacijske kar se-tife dovoljenja za začasno | pristojbine pa mora biti. pbičljiv j bivanje v tej deželi. Kdor prihaja na naslov: — Commissioner oi',som zaeasno.se pripušča navadno Immigration and Naturalization, j/a dni. Priseljeniška oblast v Washington. D. C. | pristanišču prihoda ima pravo po- i daljšati za nadaljno leto. Za na- Karočite ga pri — KNJIGARNI GLAS NARODA' 21C WEST 18th STREET NEW YORK CITY NASTOP PRVE SLUŽBE HITLERJEVE ZAPOVEDI zia Pariški list "Petit Parisien" je objavil senzacional-razkritja o tajnih navodilih, ki jih je dala berlinska via da svojih zastopnikom v inozemstvu. Ta navodila predstavljajo smernice, po katerih naj se ravnajo nemški zastopniki v inozemstvu ter določajo v glavnem: 1. Nepomirljiv nasprotnik Nemčije je in ostane Francija, ki zasleduje tako demokratično, kakor tudi narodno-soeialistično Nemčijo s svojim zatiral ni ni i načrti. 2. Anglija je najmogočnejši in najnevarnejši zaveznik Francije in se je zaradi tega treba boriti zoper njo z vsemi sredstvi. Gre pred vsem za to, da he skale dobri od-nošaji med Anglijo in Francijo. 3. Sedaj je v teku akcija, da se poruši vojaška zveza med Francijo in Anglijo. 4. Nemčija mora preprečiti vsako konsolidacijo na Balkanu. 5. Nemčija noče se nadalje prenašati versailleskega diktata in stremi po reviziji -te pogodbe potom pogajanj, če pa bo treba, pa tudi z drugimi sredstvi (z nasiljem!). 6. Vrnitev Posaarja je v ospredju nemških zahtev in Nemčija se kljub lokamski pogodbi ne bo nikdar odrekla evojih pravic do Alzacije-Lorene. 7. < eprav kaže sedaj Nemčija napram Poljski veliko spravi j i vos t, bo vendar v bodočnosti uveljavila vse svoje zahteve glede Poljske. 8. Cilj nemške zunanje politike je zopet pridobitev vseh v vojni izgubljenih ozemelj in priključitev vseh nemških narodnih manjšin v Evropi. 9. Prav tako hoče Nemčija zopet pridobiti vse svoje nekdanje kolonije in «to neposredno brez posredovanja Društva narodov. 30. Nemčija zahteva absolutno enakopravnost glede oboi-očevanja brez vsakršne mednarodne kontrole, tudi če bi se taka kontrola uvedla ne samo za Nemčijo, marveč za vse države. Ob koncu naglašajo navodila, da je položaj v Nemčiji zelo resen ter da «i vlada skrbno prizadeva izgraditi nemško oboroženo silo, da r ni treba fj-pričevala. o prihodu, zato tudi nimate plačati pristojbine od $f>. ki jih drugi morajo plačati z Money ordrora, ob vložitvi prošnje. Seveda baste morali prepričevalno dokazati. da s'e bili v tej deželi pred dnem 29. junija lOCHi. Celo zaprisežene izjave (affidavits) s .strani oseb, ki potrjujejo, da ste bili v Ameriki pred zgornjim datumom, ne zadostujejo same na sebo. marveč treba dodatnih dokazov. Najboljše. ako kdo ima kako pismo ali dokument, iz katerega je razvidno. da je bil v Ameriki pred I. 1M6. Poenostavljeno naturalizacijsko postopanje za veterane. Vprašanje: Ali je zakon, ki dovoljuje posebne olajšave za naturalizacijo inozemoev. ki so služili v ameriški vojski tekom vojne, še vedno v veljavi« Odffovor: Dotični zakon ostane v veljavi do 24. maja 1934. Olajšave obstojajo v tem. da jim ne daljna podaljšanja pa treba obrniti se na Immigration jwnl Xatu-i ralization Bureau. Washington D. C. Starostna omejitev v federalni službi. Vprašanje: Ali je res. da osebe, ki so eeiz 40 let, ne morejo dobiti federalne službo ? Odgovor: Najvišja starost za kandidate za federalne službe je različna v raznih depart men tih. V zadnjem easu je zavela agitacija, da se maksimalna starost poviša. Secretary of Labor je pred kratkim ukazala proučevanja o izdatnosti federalnih uradnikov v raznih starostih in izid je bil v korist starejšim uradnikom. Zato je Civil Service Commission nedavno odredila. da ta posebno zabavna. Sloviti internist prof. Labro- • jiiet jmroča : "Pred šti"idesetimi leti sem si ;; redil svojo prakso in sem hrepenele čakal na prvega pacienta. Xek«»-ga večera je potrkalo z vso mIo na • leno tnojega pritličnega stanovanja. Odprl sem okno in zagledal v svitu cestne >vetilke moža, ki je strmel z iiepopi.Mio bedastim i/.rn-zom in odprtimi usti Vame in iz-puščal nerazumljive glasove. Menil sem. da je kakšen pijanec, za-vpil sem. naj se pobede k Vragu in okno zaloputnil. Mož pa je tem sil-neje tolkel no njem. Končno mi je ušla potrpežljivost, odprl seni o-kno in mu prLsolil takšno zaušnico. di ni i ie mož potoni v silnem veselju ^tl-uil roke! I»i 1 je namreč žrtev krča v čeljustih, ki mu je nn široko odprl usta. Zaušnica mu je čeljust spravila spet na pravo mesto. Tako sem obravnaval svojeg.i prvega pacienta.... Spanec Pedro Nat iz" je živ z potem led previdno raztopili, je bilo Xatizovo telo t;-ilo in hladno, obraz pa mrtvaško bled. Moža so morali pol ure pošteno masirati, potem so ga pa položili v mlačno vodo in še čez pol ure ie bil že pri polni zji-vv-ti. Mož hoče svoj poskus pono-viri. Pravi, tisi j>re -anio /.<\ silo vo-!.if. kakor pri indijskih fakirjili. in za intenzivno, več let trajajoče treniranje. Podobne pr;-ku-e so delali / večkrat v znanstvenih zavodih z inrzlokrvniini živalmi, dočini so se pri tojilokrvnih. na j»r. pri pticah, vedno končali s smrtjo. Peter Zgaga 'PRISTNA POLARNA LISICA^ treba prvega papirja. Spričevalo daj ni imel nikakih sitnosti s sod-' o prihodu je potrebno le. ako so nijami in ni bil nikdar aretiran v bili zadnjič pripuščeni v Združe-.tej deželi. Kaj naj storim? ne države po 5. marcu 1024. Pri-| Odgovor: Žal nam je povedati.l če morajo potrditi le dveletno bi-' da se za njega pe more nič storiti, j vanje v Ameriki. Prošnjo smejo Zakon izredno prepoveduje pri Bivši pariški policijskih predsednik general Marbillet poroča: "Ob začetku stoletja, baš ko sem ril nastopil službo kot policijski prefket v Parizu, smo imeli na obisku visokega eksotičnega kneza. Afriška visokost je hotel proučiti naše delovanje. Da bi ji nudili nekaj posebnega, smo gospoda povabili k neki — usmrtitvi. Takrat so baš giljotmirali množestvenega morilca Ressilata. Jnstifikacija se je izvršila v prisotnosti kneza, ki je proceduro zasledoval* z velikim nasmehom. Ves navdušen nad hitrim potekom >e je gost obrnil do mene, pokazal na znanega parniškega žnr-nalisti. ki je stal polectindvajset dolar* j je\ in pripomnil, da je kožuh kj si ga je dama izbrala, pri-tna fic-lama lisica, ne pa morda 'kožuh živali. ki jih goje samo zaradi ko-žubovine v posebnih farmah. Da bi dokazal svojo trditev, je pokazal odjemalki celo svinčeno plombo in carinsko deklaracijo, ki je bila pri-ti-jena na lisici. Dama je l ila zadovoljna. Pogodila se je za ceno, nakar ji je trgovec poslal Itužuhovino domov. Slu čaj je jva nanese!, da je dama vrgla če? rame lisico v dežju, lvožuh se je zmočil in ko je prišla domov, je morala ugotoviti, da je hudo prevarana. Dlake so namreč začele odpadati. Pod rob n preiskava je dognala. da je lisica pobarvana. Kožuh je bil koža čisto navadne lisice. pr.barvan je bil samo s črnkasto barvo, vmes pa vo bile vpletene mačje dlake, in sicer tak.i nerodno, da so začele cdpalati že prvič, ko >o se zmočile. Dama je tako ovadila nepoštenega trgovca. Trgovec se je začel izgovarjati in je take.j vzel ponre-jen kožuh nazaj ter vrnil denar, nakar je kupo\alka umaknila tožbo. vložiti v vsakem sodišču, kjer se slučajno nahajajo. Inozeznec obsojen radi zločina. Vprašanje: Neki inozemec je prišel zakonito v to deželo pred desetimi leti. Lani je bil-obsojen radi goljufije na poldrugo leto zapora. Ima ženo in dva otroka, rojena v Ameriki. Ali ga bodo deportirani po dovršitvi kazni? hod v Ameriko oseb. ki so bile obsojene ali se priznavajo krive kakega zločina, ki je nemoralnega značaja. Tatvina spada med te zločine in mu ameriški konzul zato ne sme izdati vize. "GLAS NARODA zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Pomoč za naturalizacijski izpit. Vprašanje : Zaprosil sem tza drugi naturalizacij.ski napir in priča-I kujem, da bom kmalu pozvan na j izpit. ISojim se. da ne znam zadosti o ameriški zgodovini in vladi, i Živim oddaljeno. kj.»r ni nikakih večernih šol za naturalizaeijske kandidate. | Odgovor: . Foreign Language j Information Service, 222 Fourth J Avenue, 'New York *'ity, izdaje knjižico v angleščini, ki nosi naslov "flmv to Become a Citieeu of tlve United States". Ta knjižica vsebuje informacije o naturaliza-cijskem zakonu in .postopanju, kakor tudi potrebne informacije o ameriški zgodovini in vladi v obliki vprašanj in odgovorov. Foreign Language Information Service prodaja to knjižico za centov. Pišite po-njo. FLJS. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.70 ....................Din. 100 " $ 4.95 .................... Din. 200 " $ 7.20....................Din. 300 " $11.6d .................... Din. 500 " $22.75 ....................Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.00 .................... Lir 100 " $ 17.50 .................... Lir 200 " $ 42.75 ....................Ur 500 " $ 85.25 .................... Lir 1000 " $170.00 ....................Lir 2000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgora] navedeno, bodisi v dinarjih all llr&h dovoljujemo ie bolje pogoje. iztlaCila v ameriških dolarjih Za izplačilo $5.00 morat" poslati— $ S..73 »» " 110.00 " " ______$10.85 «• " $19.00 " " ____$16.— •» M $20.00 " " ______.$21— •• " $40.00 " . " ______$41^5 ,r $90.00 " ~ ______.$51.50 Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino $1._ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY " G1 a t Naroda'* 91$ WM8T 18th STREET NEW TORE, 19. 7. SLIKA IZ VELEMESTA. Kaj je novega v 'New Yorku — me vprašujejo rojaki in v duhu predstavljajo nepregle-no. Mimo njega buči množica. Naenkrat obstane. Prične se tresti in kriliti z rokama. Se enkrat se prestopi, potem pa omahne z obrazom na tlak. Množica vzvalovi in za hip obstane. • Toda v velemestu je tak dogodek nekaj vsakdanjega. Po par sekundah že hite ljudje naprej vsak svojemu cilju nasproti. Močan delavec se skloni k njemu in ga obrne na hrbet. Starec ima napolodprte oi>i. I/, njegovega obraza se izraža skrb. trpljenje in razočaranje. Na tlaku leži obžalovanja vredna žrtev našega velikega ča.sa. Na tlaku leži človek, ki je lakote n-mrl v najbogatejšem mestu sveta. Tistim, ki imajo polne želodce, se taka žrtev ne smili. — Ja. ja. je že tako — pravijo — čemu pa ni šteti i I. ko je bil mlad * CSrchi miadi sti se maščujejo na staro>t. Množica, ki gre mimo. <_ra o-švr-knje z bolj neprijaznimi kot sočutnimi pogledi. Poča.si se približa policist. Najprej .se ga dotakne z nogo. ker se pa starce ne prain*. so skloni k njemu. Odkima /- glavo in stopi k bližnjemu telefonu. Tistim, ki se ne mudi, obslaja-jo. Vedno več jih je. Policist jih najprej mirno. nat-» pa osorno odganja. Iz daljave prizvoni ambulančni vriz. Mlad zdravnik izstopi. V rokah drži inal kovčeg, iz desnega žepa belega suknjiča mu gleda steto-skop. Šofer in policist primeta nesrečnika in ga odne.seta v bližnjo vežo. "Radovedneži hočejo vdreti notri, pa jim policist zabrani vstop. Sired i veže leži. Oko. v katerem je bila še pred kratkim iskra življenja, je ostekle-nelo. Zdravnik posluša s sletosko-poiu. Dvigne trepalnico, skuša ujeli Utrip žile. — Mrtev je. — pravi, vstane in si obriše prah s kolen. Ambulanca oddrdra. Policist inn preišče žepe. hoteč dobiti kako iiisanje. Ničesar. Xobenoga znamenja. Človek brez imena, kakoršnih je na tisoče in tisoče v velemestu. Vojščak iz armade nesrečnikov. ki niso nikjer registrirani. V strašnem boju z lahkoto in pomanjkanjem je omagal. Boj proti lakoti je hud. Le redki so tisti, ki ne podležejo. Policist zopet stopi k telefonu in kliče coronerja. V veži se huduje izaripel gospodar : — Lepega zlodja so mi privlekli sem. Kaj bodo rekli st^edje.' Moj biznes bo ]»rizadet. Policist ga skuša potolažiti: — Saj bo kmalu tukaj mrtvaški voz. Ali imate kje kaj starega papirja. Mrtvec ne sme ležati nepokrit. Uslužbenec prinese šop starih časopisov. Policist pregrinja mrtveca s polarni papirja. Ali po naključju ali namenoma je preko mrtvečevega obraza razprostrta prva stran velikega ne\v-vorškega dnevnika. Sredi strani je velika slika mlade ženske. Zgoraj je pa napis z dva palca visok i m i črka m i: — P.arbara Hutton, stara 21 let. je podedovala po svojem očetu dvajset milijonov dolarjev... STE 2E NAR0CHJ SLOYENSK0-AM ERIK ANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES ODI" MEW YORK, MONDAY, DECEMBER 4, 1933 i Bgsggam - . ...J m THE LASOEST 0LOVEHE DAILY N U. !l |L I I——r« ———■—- . >7?.I.VA : PRAVLJICA O KUKAVICI l*red davnimi, davnimi leti j»* /i- jvee irpn.l predale*" v gozd. kjer ga vel v samotni hiši t »h širnem gozdu drvar. Njegova žen* mu je hila oh IHirrki prinftda v liiao |w>ldrugolet-no dete. Kajti njmega prvega moža, ki jo Url tudi drvar, jo ie v dru-«r« m letu zakona uhilo dw»vo. Kc» je vdovo zasnubi) možev tovariš, mu j • .i "To ni mogoče aru d i mojega inaleg«1- Dvoji otroei v enem gne-zdn. iz t«'jra ni nikoli nit- prida." SnuJW' pa je menil: "Saj if niti ni gotovo. «'•♦» l»ova midva imela otroke. In'najsi hi jih imela hom Janezka — tako je bilo derku ime — prav tako rad. kakor <"e hi bil moj la>tni sin." " \'e." je rekla žena. "no ;;re ;n ne gre. Vem, da ne gre." Drvar pa ni nehal s:!iti zn vdovo poiHvnrenegi tovariša in jo jirego-varjati, da l>i postala nj<*gova žena. "Xe e. kojnika. Od te ure je drvar vedel. de. bo igro dobil. Ko je bil Janezek |r>!-drugo leto >tar. se je v drugo poročena žena / njim vred preselila v drvar j eve hišo. I '.prva je l il očim n:ispro*i sinku svojega nirtveira tovariša do-ln*r. A po dveh li'tili ni liot»*l «> njotn »lič ve«|eti. Povsmli mu je bil mali Janezek na peti. IVlml ga je od .vbe, ga zmerjal in pretepal. neusmiljeno pretepal. "Ali zdaj vidiš, di ne gre z .»-t rokom v tujem gnezdu!" je rekla /ril*. "Kli kaj." je odvrnil mož. "ni zahadi teara.** "Znriuli če s pa "Lastne otroke hočem imeti!" je zakričal mož. "Sest fantov. V go. anlu potrebujem pomoči, A iz zanikrnega inelikiiža. ki si mi ga prinesla v gnezdo, n«' ho nikoli drvar. pa naj živi tisoč let." "S/j .««mii hila vedela, da ne |>oj-de!" je jokala žena. Drvarjevo sovraštvo [noti otroku je bilo od meseca do nv>se<-a. od tedn.i do tedna h nje. Slednjič se je obrnilo proti materi malega Janeza. Ona da je kriva, da nimata ctrok. ker jih noče imeti. Zaradi trapastega Janezka. On pa hoče o-trok! Seat fantov najmanj! Ali pa.... Xekeca vi-rera — Janezek je bil v tem jKKtal pet let star — je rekel drvar svoji ženi: Sreča se mora slednji«'* zojH-t vrinti v hišo. zato bo Janezka umoril. Zena je vzkrikni-! la. Da to ni nič tako hudega, ka x,': j»- raztrgal medved. Tako je bil zde. lan. da*s«* ga nista upala nikomur |M>kazati. Leži ondukaj pod e vet no gomilo «»h robu gozda. "W!" j«» pretr»>slo drvarieo. — "\e! Ne!" Z vMemi močmi svoje duše in telesa se je borila proti mo-h vi nakani. Ta pn je vztrajal. "Samo potem pride sreča zopet v hišo. če bo vedel : Janezka ni več!" Slednjič se je ž« na v neprestanem boju utrudila, njen odpor je popustil. In nekoč, ko jo je drvar zopet mučil s svojo zahtevo, je rekla : — 'Te že mora biti — in v naprej sem bila povedala, da z otrokom v tujem gnezdu ne pojde in ne mor«' iti! — pot«»m storim sama." "Prav!" je izjavil drvar. "A kila j.'" "Jutri!" jo dihnila drvariea. K-> pa je mož zvečer prišel domov in vprašal: "Torej?" mu je odjrovo-l.la: "Se nisem mogla " "Rizumem." jo rekel drvar; "ženska si ;n treba ti je zaleta. Prav. Tudi jaz nisem zver. Ampak jutri držiš hosodo. da ho kraj teh muk " "Da." je odgovorila drvariea. Teden dni je o-talo tako. \'>:ik večer je mož vprašal š* pred |>o zdravnm : " Kaj je torej " — Vsak v»'čer mu j«' odgovorila žena: "Nisem inogla. Ampak jutri! Verj<»mi mi.»jutri prav gotovo!" Čakal je zopet teden dni "?n poten: »»h odhodu n.i tlelo reke' >.oni : "To jo zadnji »lan. Ko se d rev i vrnem iti s« ne bo storjeno, potem storim sani. Se pred počitkom. S sekiro." "Ne. lie. N.-mia storim." vzklikne drvariea. "zanosi s«' na to. Danes doprine-em prav gotovo!"' Mož na to: "Saj bomo videli, če znaš biti mož-beseda." "I kaj pa imaš danes z mojo ruto. mati?" *' Nič!" je odgovori 1 a drvar i ea in dala poslej malemu mir. Cez nekaj časa je hfltol Janezek vedeti: "Zakaj se pa ne igrava, mati?" " Da. igrajva s>e!" je odleglo dr-variei. In mati in sin sta tekala drug za drugim, počivala, lazila po grmovju in /»o igrala, igrala ves božji dan. Slednjič je Janezek predlagal: "Skrivalnice! Mrači se že." "Da. skrivalnice, skrivalnice!" je ploskniln mati z rokami, stekla in izginila za deblom. Šestletni ji je ukazal: "Pa se moraš oglasiti, da te bom našel. Tukaj je toliko dreves!" "Ku-ku!" se je oglasila niati na desni izza drevesa in v naslednjem irenotku zopet izgini Ta za debelini deblom. "Se enkrat!"'je poveljeval Janezek. "Ku-ku!" se je oglasilo iia levi izza nekega debla. A najsi se je LOV ZA ZAKLAN MORSKIH ROPARJEV Že pred nekaj tehiii je iz Londona odpeljala ladja, na kateri je vctzilo 12 mladih Angležev, ki ko namenjeni na Kokosova otočja Iskat zakladov, katere so pfed 100 Jeti ta in skrili morski roparji. Sedaj se vnovič pripravlja nova ek-spedieija. v kateri bosta tudi dva moža, katera znata uporabljati tako zvano "čarobno palčieo", s katero sta v juini Afriki našla baje ležišča zlata in platine. Kokosovi otoki so majhni. Samo kakih 5 km širine imajo. Leže pa .VX) km južnozapadno od obale iKostarike. Vprašanje je. ali je na teh otokih res skrit kak razbojniški zaklad iif ali ga morda niso že ji a51 i iu odnesli srečnega lovei za zlatom k prejšnjih desetletjih. Zaklad morskrli roparjev, ki je baje skrit na teli otokih, je tam skril portugalski gn^ar Benito Ilo-nito. Pozimi leta 1820—21 je ta gusar prepeljal ogromen zaklad več milijonov po tedanji vrednosti na te otoke in ga tam zakopal na enem ali na več krajih, ki jih j«' sam natančno zaznamoval. Preden p:i je'Iionito mogel priti po ta zaklad, je bil ujet iu obeSen. Poleg tega gusarxkega (zaklada je na otočju zakopan še drug zlat zaklad. Ko je >v Peruju v Južni Ameriki divjala državljauska vojna. so angleški tolovaji na ropal i tam v trdnjavi Callao za več mi DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY 4v Zločin je bil. kot rečeno, zelo razburil ljudstvo, ki »e* ni dalo pomiriti, pa naj je bila obsodha. še tako kruta. Bilo je jasno, da bodo hotele velike Aiinožice prisostvovati u-sinrtitvi in videti prihod obsojenega morilca na morišče. Usmrtitev je bila določena za četni o uro j popoldne, toda ljudstvo se .je začelo zbirati na trgu že zgodaj zjutraj. Drugi dan pa umoru, še predno je bilo razglašeno morilčevo i inc. je Froehardka zapustila svoje stanovanje. Zatekla se je v okraj na periferiji Pariza, kamor so se zatekali navadno zločinci. V novem stanovanju je čakala, kdaj napoči dan usmrtitve njenega moža. Otoka, vznemirjena po njenem nemiru Potisnjena nazaj, se je vedno znova prerinila naprej, odstranjujoč vse ovire. Končno je dosegla svoj j»*ilj. Komaj nekaj korakov jo je ločila zdaj od vojakov, ki so bili napravil živo okra jo-o-krog odra. ^ In v trenutku, ko je položil krvnik obsojencu roko na ramo. da pokaže s tem, da je zdaj v njegovi oblasti, je prijela Froehardka Jakoba pod roko in da bi si zapomnil Ta trenutek, da bi zanetila v njegovem srcu čut sovraštva iti želje po osveti nad onimi, ki so obsodili njegovega očeta, je dvignila otroka in ga držala z" obrazom proti odru. Vsaj mislila je storiti tako; toda v svoji zbeganosti, v strahu in obupu, ki jo je bil mati še tako hitro zopet skrila — 1 . .............. ... • , ., . . . . . „ , lijonov dragoeenosli. Pod vod mali jo je bil videl in jo našel. Ta- . . . . , ,. , . . . . . Istrvom .svojega koloilvodje riiomn ko sta pooelji lep « as. ,..,., .. . ' 1 sona. ki je hi! s Portugaleem I»o Zdajci se mati domisli: "Tako napravim!" "<>glasi se!" je ukazal dečok. Za deblom je ostalo tilio. "Oglasi s<»!" j.» z;iklieal Janezek. začel jokati, vpiti: "Mati! — Mi.ti!" Niti onki-it vet* ni drvariea odgovoril :i : "Ku-ku!" V somraku švigala od debla do debla. Ko ni več slišala krikov -vojeoa otroka, je začela teči iu je tekla, kolikor so jo noge nesle. l»rez .sape j«' pritekla do svoje hiše. Tam je stal — pravkar so je bi! vrnil z dela — mož s sekiro na rami iu j vprašal: "Torej?" j Drvariea je pokimala. | "Si pa vendar ženska, da nič ta Ko je l>il «'rvar zdoma, je mati kili." j., dej ji drvar in jo zadovo-poklieala svojega že skoraj šestlet- | |j v gral kakor po gozdnih soteskah. Janezka, da bi ga pokopal Hrvariea je svojega sinčka toplo m 111,1 ,eP° ureilit s oblekla. Kapi bil je mrzel decern-1 ,n ^'ot-iplu; tako bo Uudem. ber»ki dan. Kako bo storila - ni Zi,"no ^^vati. imel kaj |>oka-vedela. Le to je vedeh zdaj zago- .Mtl- A n?,JM mu drvariea ^ ta*<> tovo, da mora >ama — sama stori- mesto- kjer je bila ti. Ko jo zavezovala otroku volne- |zadavila z ruto. dr^ar no ruto okrog vratu, ji je iznenadn ivon nedolžno in čisin otroško dušo zločiineev duh — Oče! (>r*e! — j«' kliral otročiček neprestano sklenjenih ročic in zroč ncpnMiiič-jio n-i obsojenca. Pri pogledu na svojega otroka je Fro- nutku tvoje smrti bomo ])risegali, da se o eliard nepremirnoobstal, oči izbuljene, usta svetimo tistim, ki so te spravili na morišee. Že zgodaj zjutraj usodnega dne. ko naj bi Froehardka videla svojega moža umirali n v inorišf-u, kakor ji1 umrla večina njegovih prednikov, je obu. In naeukra't je zagledal Froehard pred seboj vse zločine svoje preteklosti. Videl je pred seboj vse svoje žrtve. Žene. starce, o-troke. In tudi vse svoje žrtve so mu kazale s prsti proti nebu in zdelo se je. la kličejo: "Tam gori je pravi sodnik, zadnji sodnik!' In tisti hip je začutil, kako se poraja, rasne in doni v njem glas vesti, ki ga je po vsakem novem zločinu 'tako temeljito zadušil v sebi. A mali Peter je še vedno klical: — Oče! Oče!. .. In tedaj se je njegov oče. končno stre. poln strahu in groze, drhteč po vsem telesu, obrnil li krvniku, rekoč: — Vzemi me, hitro! Duhovniku je pa zašepetal: — Molite zame! r.smrtitev se je pričela. Krvnik je izročil obsojenca svojima po- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SMO DOBILI Cena štirim zanimivim knjigam . • ' $1.45 KOLEDAR IN KNJIGE VODNI K0YE DRUŽBE $1.85 , . i«ka policija napada vstaie ▼ Jaff i v Palestini. Arabci «o se uprli zaradi'prišel jev an j a Židov, toda anglaMro ohlaati ao upor uapeioo utrle. 1 "GLAS NARODA" 216 W. 16th Street New York City jeneem. Xa čelu sprevoda je delal oddelek or o ž-i nikov na konjih pot in potiskal množi e o na-! močnikoma, ki sta ga trdno privezala k o-zaj. Oldasti niso pričakovale, da bo hotelo drtt, noge in roke razkrečene, glavo podpr-toliko ljudi videti usmrtitev. 1o in obraz obrnjen navzgor. Ime Froehard, dan pred strahovitim zlo- Ko je krvnik pograbil železno palico, ki činom še neznano, je šlo naenkrat od ust do j naj bi z njo zlomil obsojeneu ude, so zaorili ust. i iz množice viharni klici odobravanja; in v Vedelo se je že. da je iz rodu zločincev, j tem bučanju množice se je izgubil krik gro-ki so šli vsi za svoje gnusne zločine v do-i ze. ki se je bil izvil iz Froehardkinega grla. smrtno ječo ali pa na morišee. Z mrzlično I In vendar morilčeva žena ni .odvrnila nestrpnostjo je množica pričakovala tismr-1 gleda od odra. Stala je tu suhih, v mrzličnem t k ve tolovaja, ki je bil z brezmejno kru- ognju žarečih oči in bledega, od groze >pače-tostjo umoril nedolžno deklico nad truplom i nega obraza. njenega strica. > Kar je težka železna palica prvič padla z Ljudstvo je hotelo videti smrt te zveri v zamolklim odmevom in že se je razlegel stra- človeški podobi in spremljati jo s kletvami dokler jih bo mogla slišati. . Ko se je prikazal voz. obdan z vojaki, so pritisnili ljudje naprej, začeli so kričati, dvigati pesti in zabiče vat i. krvniku, naj po-i daljša muke krvoločnega morilca. Vihar je dosegel višek, ko j«4 prispel vo^ j do odra sredi trga. Froehard se je povzpel na oder |x>nosno, t brez krvnikove pomoči. Njegova visoka jlf>-stava se je videla daleč naokrog vzravnan,!, ponosna. Zdelo se je. da hoče napraviti lopov iz smrtnega odra stoj slave in dušeč v dnu duše nepremagljivo grozo, vendarle obide v zadnjem trenutku pred smrtjo tudi najza-griznejše zločince, skušal s pogledohi naj-j večjega zaničevanja odgovoriti na prekli-l njanje ogorčene množice. Potem je zabodil njegov pogled po trgu, j kol bi iskal nekoga, ki mora biti tu. boren krik, ki ga je iztrgala silna bolečina iz obsojen če vc^ga grla. Nadaljevanje sledi.. 'Fročardka je razumela ta. pogled. j Vzela je oba otroka v naročje in se začela obupno prerivati naprej, bliže k odru. Hotela je, da bi obsojenec v zadnjih trenutkih življenja prepričan, da ni pozabila na obljubo, ki si jo je bil razbojnik izprosil od nje. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih In tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo* ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna Glas Naroda' OA" HEW YORK, MONDAY, DECEMBER 4, 193S uio: ■LrOYEHS DAILY toll. Li flWlUilllllllHlil^llW m SMEM TE LJUBITI 1 * Zirmiv roman iz življenja # m ZA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H. 12 N O'ly jim .sle«li z nekako čudnim pogledom. Kar je ravnokar slišala o grofu Hoclrbcrgu. ni bi'o sicer mnogo dobrega značaja, toda ti njegovi obrekovulei uiu niso mogli odreči plemenitega in odličnega značaja. Samr. je bila premalo set>iČm» in domišljava, da bi veroval*, v moški ideal. Jijudi je gledala a jasnimi očmi in je bila zadovoljna, ako je na.šln koga. pri katerem napake niso (presegal" njegovih kre.pti. <>.sebno.st grofa Hoe4rberga ji ni bila zoperna in ugajal ji je posebno /»radi tega. ker s«- ji ni približal kot častilec zaradi njeuega bogastva, četudi *e je nahaja! v težkih premoženjskih razmerah. Kratki: Oliv .>e jc pečala z mislijo. da bi p< vstal a grofica Iloch-berp. Stališč, katero more grof Hochberg nuditi svoji ženi, se ji je zdelo prijetno. 1'onusni grad ob morju je bil za njo iprinieren okvi*-, kakoršnega si je sama želela. In s svojimi! milijoni si je mogla privoščiti razkošje, da se je mogla poročiti z ženinom, ki je stal pred razpadom. — Da mu Jii nobeno dekle preponosno. nobena kljusa predivja in nobena neumnost prevelika. — skomigne a. rameni. Boljši tak mož. ' kot kaka mila .lera. pri kateri je človeku dolgočasno do smrti. Pri svojem hladnem značaju ni .poznada ljubosumnosti. Za divja klju-seta je bila kot dobra jahalka sama vneta, drviti je mogla čez dm in strn, in — za kake neumnosti ji tudi ne bo mar. Konecno — ker je mislila, da je prišel čas. da se bo zatekla v pristanišče zakona in ji priael ua pot grof Hochberg — zakaj ne bi mogel "biti kot njen bodoči mož ravno tako dober, ko drugi * Dobro jc opazila, da njegova mati, katero je že dalje časa poznala, ni brez \>akega namena vedno govorila o svojem sinu. Xaj-brie ga je prav (»osebno opozorila na njeno veliko premoženje. Oliv je bila vesela, da ji sedaj ne bo dvoril na življenje in smrt. temveč da bo v ovojem ofonašanju .precej rmerjen. Ono noč se je Oliv peljala domov zelo zamišljena. Orof Ilodhberg bil v Wiebadenu šele nekaj dni in je že stala Oliv pred »vojo zadnjo odločitvijo. •Harald je šel za svojim ciljem z zaprtimi očmi in s stisnjenimi zobmi. Jver je svoji materi dal častno besedo, da mora v kratkem času njegovega dopusta priti do odločitve, jo je hotel z vsemi sredstvi naglo izvršiti. Oily ga je skrivaj opazovala, kako se je pripravljal na svojo nalogo. 11»* in AVernerja, grofa Hochberge. njegove matere in barona Sendena je bila navzoča še gospa Marsalisova. Po večerji .so šli na izprebod skozi park. Grof Ilarald se je dr->al ob Olllvni strani ter jo je zapletel v pogovor o glasbi ter jo je slednjič vpraša!, ako jo sme naslednjega jutra obiskati, ker želi 7. njo v neki zelo važni zadevi govoriti med štirimi očmi. VSTASI V ZAPORU SLOVENIC PUBLISHING CO. v* TRAVEL BUREAU SIC WEST; 18th STREET NEW YORK, If. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE SHIPPING -dL, NEWS Na sliki vidite skupino kubanskih revolueijonarjev. ki so hoteli strmoglaviti vlado (Iran Kan Martina. Poskus se jim je izjalovil. Dva sta bila obsojena na smrt, skoro vsi ostali so bili pa izpuščeni. PRAVLJICA O KUKAVICI i 6 decembra: liremen v Bremen Albert Bali in v Hamburg Alunhattun v liavr« 3. decembra: Hex v Cenoa Majestic v Cherbourg 12. decembra: iSt. Louis v Hamburg '3 decembra. Pr*». Uouae\ sit v IKvr* 14. decembra. I';irif v liuvr* i>. decembra: l!< l I-Ituai i., r riu-t lionrc Kniop i v l$n men C- :.tc d i Si v Ceii.Hi 20. decembra: W:i.«liitigt»n I !:i tlil.iirtf v v Havre llumburg Nadaljevanje s 3. strani.) PŠENICA EGIPTSKIH FARAONOV Znane so \esti o žitu. posebno o pšenici, ki s«» jr» arabski vodniki po Ktri j »t u drago prodajrdi radoved-liim tujcem. Po zatrjevanju doma- piLstorka. Ko se je vrnil, je zgral.il Ženo za zapestje, jo potegnil predse in zarjnl : "Resnico!" — Tedaj jc mati priznala, da svojega otrok i ,č nov je šlo za zrna. ki so bila pred ni umorila, marveč mu le ušla. jT-sočI tji pokopana obenem /. nin-"Ti si kriva.'" je zagrozil drvar. ' inijami in ki kljub temu >:e \zk'i-"če nama obema polože konopljen . J jej«. Res jc. da vzklije j o. toda samo ruto okrog vratu, tako tesno, da j zato. ker gre z:i navadno slepari- nama ]»oide saja." - | »zkor ščanje človeške naivno- Logar je bil naše I malega Janezka »ti- Arabski sodniki znajo spretno ; mrtvega za neko smreko. Napravil j spraviti sveže žito v stare grolmve je ovadbo, in drvar, ki je sku^l i »» prilika, stopijo pred v«e utajit', in drvar.ca. ki je takoj j tujce s presenetljivim odkritjem. I va-i Ki*w. Šlo je mi pšenico, uajde-I no v n 'dotaknjenem grobu 15*. di-ji.i.s'ije in prineseno v Anglijo. Zr-j na so položili v najboljšo zemljo in-i jih |M>krivaIi z raznobarvnim steklom. da bi hitreje vzklila; toda vse przadevanje je bilo zaman. če/, tri mesece so zrna razpadla v prah. Pcrcival je j-reiskal žjto. najti* n.» na grškor.nisk« m pokopališču v lla-w:iri i'. I. stoletja pred Kristusom. Dognal je. d;» je zarodek v zrn:h tt-mnorjav. prvi listek je pa po,pol -[m-ma okrnjen. Vse govorice o sta-roegptski jršenici. ki naj bi še po vse priznala, sta bila obsojena večala ki je pa v resn:ei luično pa je, da : sleparija. Iv najde v starili Ko je prvi jetnika r vprašal dr-/J-'ipt kili grobovih včasih tudi ko-varjj kai je njegova zadnja želja.! ruza. ki je prišla v Evropo in Afri-........i. I ko šele po odkritju Amer.ke, kj.-r je ta odgovoril: *• Medvedja gnja-ti!' Tedaj .so morali usmrtitev za te- dc Ija polniti. 1 eaaj so nortni usmriu*-* m ««— i - len dni odgoditi. kajti zadnja že-j*5*" razmeroma kmalu pokvari in j ja na zemlji se zločincem mora iz-!««« vzkLiJ"'- J?« Predolgo lira-.^jjjjljj j Tiimo. Si ft on je dokazal, da v.lelije ,r , .i .......I kanadska pšniea še po IS letih.- Medveda sn na lovu ustrelili, pri- 1 v .... __._ •......i..., Avstralska ps- ni ca vzklije še po Iti 'sočl tjih vzklila. >o torej prazne. Xastale so /ato, ker so Egipčani j rabili staroegiptske grobove za - pravljanje pši nice in ječmena. pripeljanega iz S r;je. Krste so zakopavali v žito in slučajno je pr:šlo i ckaj tega žita /. njimi v Evropo in je s vetla viklilo. Potem so pa porabili to pri! ko podjetni vodniki .. .. . , (tujcev in znano-t je imela obila de Kevija Nature opozarja, da se j , ' , , __„ • \ J j la. predno je ovrgla razne govori-' ee o klijoči pšenici egiptskih fa- raonov. | krt šele po odkrit ju Amerik ! je njena domovina. V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE IG. DKCEMBIiA 1.1. J n umirja — 3. Februarja PARIS 17. Februarja — 17. Marca champlain HO. Decembra — 20. .Januarja NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščen« agent« General Travel Service, Inc. MR. LEO ZAKRAJŠEK 1359 Second Ave., New York City, N. Y. FRENCH LINE 19 STATE ST.. NEW YORK. N. V. ilccrmhra: Olvnipic v Cherbourg Z7. decembra: .N«-w York v Hamburg Lr«-ni»-ii v Itremen l*i e.s. Harding v Havre 3!. decembra: Pwiinlaiid v Havre 3. januarja: .Majt-sik- v <"herl>ourg Maliliattan v Havre Albert Itallin \ ll:upblir^ 5. januarja: I :«-retiK.i i i:i V Cherbourg 6. JnnuarJa: I^tf.iy.iie v Havre U«-\ V < ieilUSL Kiiiop.i v IWemen 10. januarja: A.\iiii.ii- \ I "hei iM.iiru 20 Janitarja: Cb:iin|i'ain v Havre <*'.iiti- «Ii S:tvi.ia v «;i-ri"«a Volen,l:iin v i:«tr^ poteza, ki ga je delala mnogo .starejšega. kot. je bil v rejsnici. Kato |»a pravi Oll.v: — Hom doma. gasjiod grof JTocJiberg. In tako sedaj .sedi in čaka na M'vari. ki se imajo zgoditi. Rilo pa je še |m>1 ure časa. predno bo prišel in prej je .pričakovala 1 biata. Po .služabniku mu je .sporočila, da želi ž njim govoriti, ka korhitro ima ča». kake poslednje želje, zaradi katere bi bilo treba usinrčcnje zopet od«»o-tliti. '•Živeti!** O kajpak, to ji ž<* rad verjaiu". Ampak to j<' i-dina želja, katere j. iif morejo iz]M»lniti. "Morebiti pa morem jaz izpolniti ženino zadnjo željo," je rekel i star možiček. katerega prej nihče ni .liil c]>azil. t "Kdo — kdo---se jc rr.zvnel jetničar. "Tiho!" je ukazal tuj<*c. in ji* čar je takoj umolknil. « "Zakaj bi rada živela."' ie Zajtrkovala nista skupaj. Werner je zjutraj o.stal vedno dalje ča.sa v postelji, Oliv pa je jaluila in je zato vedno zgoidaj zajtr-kovala. I>ane.s pa je jahanje opustila. Zadnje dneve je pogosto jahala z grofom llochbergom in baronom Sendenom. Za danes se za to niso izgo*vorili. Medtem ko Oliv zamišljena gleda pred se in razmišlja solnčno in senčno stran svojega položaja, vstopi brat. ^Mlv in Werner sta i vprašal stari mož najela celo prvo nadstropje vile Fortuna in salon, v katerem je bila Oily, je bil nevtralni prostor med njenimi in bratovimi sobami. Oliv skoči na noge in jrre bratu naprtiti ter ga pelje k stolu. — Dobro jutro. Oliv.. — pravi brat prisrčno. — Dobro jutro. Werner! Ali si dobro spalf — Moram biti zadovoljen. Hval^. Ali danes nisi šla jahat? —■ N>. Werner, dane* za to nisem imela veselja in sem hotela nekaj s teboj govoriti. letih, ječmen pa po 10. lu venda/ krožijo pravljice o pšenici egipi-.-kili faraonov. Ko mi odprli krsto i:«-ke egiptske mumije, so našli v nji med drug*m tudi n«'kaj pšenice. Posejali so jo. toda vzklilo je -Mino i no zrno. in iz tega pšenične-ga kla>u n.ij bi «e bile razvile ne-, I katere redke vrste ameriške pšeni-1 ee. Pač pa imamo zanesljive vcMi. j da v/.kliji'j:) nckat -re druge ra>tli- i lic tudi še č«*z več desetletij ali ce- ( io stoletji. Loti sovo seme. shranje-1 :*o v angleškem muzeju, je vzkli- . lo po i:,0 h tih. Ewart je v-ejnl j j me avstralske rastline goodia lati-I folia, ki je vzklilo po 10"> letih. — Leta 1S7!> je ptmeša Beald senu na raznih rastlin s peskom in spravil j zmes v steklene posode. (Vz ">0 l«'t | j«* vzklilo zelje. |>e-a. red ker in še . i.< katere druge rastline. najboljši slovenski roman "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLASNARODA" Cena ?1. jamarja: Mil liha 11.Ill v Havre $1 35 / DNI DO JUGOSLAVIJE Z ZNANIMI EKSPRESNIMI PARNIKI BREMEN • EUROPA Posebni vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v Ljubljauo. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD ==^= 57 BROADWAY, NEW YORK "Da bi popravila, kar sem iz- j irubila." je oo- crški pokrajini Laurion rastline, ki — To mi je povedal že tvoj sluga. Ali je kaj važnega, o čemur j do poslej odraščali v tujem gne-jso se tam nanadoma pojavile. Šlo hoče; z menoj govoriti! jrdu, da spoznaš: "Če. Ali si jf ulo-' glaucium serperieri. Ileldrieb je — Ali ne bi Kedcla zunaj na balkonu na solneu? Oily odkima. — Ne, Wcrnef. »wtani-va v sobi, dokler ti ne povem, kar ne prenese nobene priče. Zunaj na balkonu na« more kdo od spodaj in zgoraj poslušati. Werner se wneje. — To pa »zveni popolnoma svečano, Oliv. Torej dobro, ostanevi v 8obi. Toda zbujaš mi veliko radovednost. Pa. pridno mi poveš svojo zadevo, ali si že poitovedelh, kako gre .spodaj pri gospej Grahovi? Gospa Grabova je po onem dnevu, ko je e prsti in gramoza odstranili. Smrten udarec govoricam o tisočletni eg i pt ski pšenici so zadali jKiskusi, ki s ojih delali v angleški BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. Europa--- Berengaria--- lie de France— 16. decembra 15. decembra 15. decembra Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DASES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. j