I eto VI.» Steve 80c CelSe* torek IS. iulija 1924. Foütßlna plaiiana v 0ml '¦'¦'¦ d Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za JnozeiTistvo 240 Din. Ogiasl se računajo po tarifu. Pri večkratnen; oglaSanju popust. Pos»ntexna $l«:vIIS«a 1 KM*"», fztiaja (Uuretfs-siisžtv©: Strossmayeijeva ul. St. I, pritlu'je. Teles.65. $S|>:rLfcV«iLfrvo: Strossmayerjevau. St. I, pritličje. Teles. 65. Račun pii poStnem ček. uiadu St. 10.666. Rudeče carstv© in tä&ra, Kontunisfiično-kleHk&lfiia igra. Trboveljski dogoclki so potegnili klerikalni .stranki krinko raz obraz. Pokazalo so ni samo tajno rovarenjo Lemezevih komunistov, nego tudi sra- motno zavezništvo slovenskih »katoli- kov< pod palronaneo ljubljanskega škofa dr. Jegiiča. Klerikalna stranka si je stavila za cilj, da v svojc umazane strankarske naraene podpre protidr- žavne in prevratne elemente, kojih de- lo stoji v diarnetralnein nasprotju z de- janjem in nehanjem ogromne večine nasega naroda. Trboveljska riesreca, ki jc kot do- godek obžalovanja vreden, je pa imela tudi svojo dobi'o st rar': odkrila je ob- sežno teroristično organizacijo, ki se je tajno pripravljala, da izvode v državi preobrat, ki bi iinieil /ivljenjo in imet- je tisocev in tisoeev nasih državljanov, ki so jiu'i ti revolucijonarno-anarliiötic- ni cilji tuji ¦— tuji ne samo naprednim, anipak ravnotako Uidi klerikalnim Ju- goslovanom. 'Dr. Lemez je izdal brošuro »Vloga proletarske stranke«, ki jasno osvetlju- je ideje komunistienih prevratnikov. Oni gredo za revolucijonarnim bojem in streme po osvojitvi politične moei, ki bi naj l)ila sad »orjaškega boja« proti največjemu sovražniku — buržo- aziji. I.eine/evi pristaši vehenientno napadajo socjjaldernekrato, glede pri- dobitnib krogov pa Irdijo. da je mali obrtnifc najveoji sovražnik komunistič- noga pokreta. Zato zahtevajo v vseh obratih sovjete in si jjh predstavljajo Icot nekaka vz&ajalisča. za komunistič- no bojovnikc, kor dru&ače niso mogoee »hitre akcije in ni uspešnega boja proti fašizmu in ni zmagc nad reakcijo in kapitalizinom .« Lcmeževa brošura •se imdalje postavlja na Leninovo sta- lisce: Proe z demokratizmom! Mi po- trebujemo teroristicno stranko, ki bo sposobna pobiti »car ja in buržoazijo.« Do trboveljskih dogodkov je prote- žiral komunistieno propagando v Slo- veniji pjosluli Markov režim, ki je dal Sloveuijo klerikalcem v eksploatacijo, in tajna c-rganizacija je uspela že tako daleč, da so pričoli koniunisti z udej- stvovanjoni svojcga krvavega terorja: v TrbovJjah so napadli sprevod Orjune z bombami, karabinkanii, revolvevji in noži. Preiskava, ki je nato slodila, je odkrila iširoko razpl(;teno komunistieno zaroto ne samo v kSlovenijis anipak tudi v Beogradu in di'ugib jnestih. Obenem pa se je iißotovilo nepobitno dejstvo, da stoje za koinunistirnimi kulisami naši zastopniki Rinia -- slovenski klerikalci pod patronanco škofa dr. Jegliča. V njegovi tiskarni se tiskajo letaki ko- inunisticno - rovolvicijonarne vsebine, »Kon üsti zbivajo /u to prevratnike de- nai, zagovarjajo ol) vsaki priliki na najbrozvostnojSi način njihove u krvoprehtja in izzivanja, po dežoli pa hujskajo klenkalni ayUatorji svojo pri- staše z besedaiui in doj;m.ji 1>roti iskre_ «im, poštenim raeijonalnirn ljudem.__ Znan je incident v Podiuirtu/ko soim- hujskani Orli izzivali >Or_juno« in od- dali na vlak, v katorem se je vozila, dva strela. Ryvnolako so tudi v Kranju in po driigih kraj'ih grozili z nasilji našhn nacijonalnim državljariom, ki imajo ta. greh. da stoje trdno in neomajno na braniku državno in navodne edinstve- ne idejo, v a fr on tu proti vsemu, kar je mod naini državi sovražncga in nevar- nega. "•i^.^^l »Slovenec« ngotavlja v svojem pet- kovein uvodniku za nas razveseljivo dejstvo, da je slovensko ljndstvo začelo niislUL Dosedanje nasprotno dejstvo, da naše ljudslvo ni znalo in deloma ni hotolo mi^lili, nam je dalo žalostnih 21 »tigrov«. Polagoina prihaja spoznanje, „ da je politicno-vzgojna meloda, ki išee j uspehov sarno v hujskanju, popolnoma pogrešna in da- njenim uspehom ni da- na nikaka Irajnost. Narod boče jasnili, zdravib smornic in })o.štenoga dela. To je oao, kar dela koraunisticniin zavez- nikom in moralnim niecenorn, našini klerikalnini avanluristom težke pre- glavice in skrbi za bodocnost. Zaman se trudi klerikalna stranka obrniti pozornost od komunistov, na druge stvari in dejanja, ki jib redno skuša naprtiti raoijonalistom. Pred sodiščem samim jc dokazanili več ko- munisticnid izbruhov terorja. Spoini- njamo samo na kouiunisticen atentat na avlomobil pri Trojanah in na po- skušane atcnlato, kojili žrtev naj bi bili ])ostali ravnatelji lirastniškega, trbo- veljskega in zagorskega nidnika. Celo yrsto dnigih terorisf icnib akcij je nasa javnost podcenjoval;!, kcr ni poznala nevarnosti, ki tiči v nnsilni, brezdomo- \inski komunistu-Jii organizaciji. S tern, da je Slovenska Ijudska stranka s svojo lini.sko-katoliško du- hovšCiino na čelu vzel'.i v svojo zaščito vse, kar je naporjono proti varnosti na- cijonalnili ljudi in proti ohranitvi do- sedan jega stanja v državi, si je zadala ležok udaroo, ki ga ne bo nikdar čisto probolcla. Progloboko tici stranka, ki iinvidezno pridiguje inoralo in kulturo, z;i hrbfom y>n scuxu in povzroča težke nomire, incidents in ]joboje, v blatu, da bi so mogla kedaj pred pošteno jav- nostjo oprati. 0 njonih grebib, zlasti z ozirom na komunisiični pokret v na.ši deželi, bi se dale pisati debele knjige, ki bi postavile klerikalni slranki in nje- nomu delovanju sramctni oder v poli- tični zgodovini tudi zadnjih naših po- prevratnih let. Najnovejši dogodki v Sloven iji, s katerimi skuša klero-komunistično za- vezništvo na uprav lopovski način spraviit v zvezo nase napredne in na- cijonalno ljudi in organizacije, so gla- son, zelo glasen memento ne samo vsej državi zvesti javnosti, ampak tudi naši vladi, ki naj z energiono roko napravi kon(!c temu nevzclržnemu stanju, ki se zlasti v Sloveniji pojnvlja v obliki, ki postaja nevarna splošncjriu redu in mini ne samo v njenih ožjih mejab, temveč tudi va državnega stališca, ker. vso to številne komunistične zarote, naperjene proti osebni varnosti držav- Ijanov nimajo samo lokalno-politični znacaj, ampak posegajo v svojem bist- vu v temelje nasega osvobojenja in na- so nacijonalne skupnosti. Tarn, kjer ,ie pravi izvor terorja — med Soinuntsti in njihovimi klerikalnimi romocniki — naj se izvede tern el ji to raA-is^enje. Ta gordijski vozel treba > ei«rgi': no gesto prerezati, kcr gre za irt< res in obrambo nase. v sveti krvi vstajenja, zdruzenja in iskrenega bratstva prero- jene domovine. ROCAŠKA SLAT)NA. Zdraviliski veslnik in hi'cuik uodov. 2. številka ])rinaša sledečo vsebino: Svaki sloven- ski narod ima svoj posebni Vidov dan. — Zdravilišfie Rogaska Slatina — nje- ga gospodarstvo in obrati. (Nadaljeva- nje.) --- ¦ inienik gostov drž. zdravilišča .Rog. Slatina (do 5. julija, število oseb 1900. — M. York: Rcgaška Slatina ob preobratu. — fctevilo gostov v Rogaški Slatini. -• Lislek. -- f-'mesnice. — Do- maco vesti. — Spored koncertov mari- bor.ske vojne rnuzike od .13. do 19. juli- ja 192't, --¦ Listnica urednistva. Scstanck Male antante. 11. I. m. se je otvoril v Pragi sesta- nek ininistrov za /unanje stvari držav AFale antanie: Jugoslav]je. Českoslova- ske in Rumunije. Z ozirom na važne iueddržavno-politične dogodke, ki se pripravljajo v tern mesecu — dnelG. t. in. se sestane velevažna medzavezni- .ska konferenca v Londonu — bo imel sedanji sestanek zastopnikov držav Male antante ^eliko važnost ne samo za srednje-evropsko politiko, temvefc tudi za ostaia ^prašanja, ki segajo iz- ven okvira r.cposvodnega političnega upliva te srednje-evropske politične zdruzitve. ISa iiiedzavezniški konfereaci v Londonu so ima, kakor že opetovano javljeno, k one no rešiti vprašanjo nem- ske vojne odškodnino na podlagi tako- inienovanega Dawescvega načrta. Vse predpriprave kazejo, da pride do toli ]iotrebneya sporazuma, kateremu bo sledilo pomirjenje duhov v srednji in zapadni Kvropi. Vse države Male an- tante so na tern vprasanju močno pri- zadete, in sirer ti'iabolj, ker so predvi- deva. da so doseže na londonski kohfo- rcm:i končna rešitev vojno-odškodnin- skegii vprašanja, rešitev, ki bo za drža- ve Male antante lahko povoljna, lahko pa tudi ncpovoljna, akc ne zavzamejo pravotiasno pravega stališča za zaščito svojih interesov. Vslod tega bo to vpra- šauje ona najglavne,;sih took dnevnega .i'(>da praskega sestanka, obenem pa tu- di najlažja točka, glede katere se bo dosegol sporazum hrc/. vsakih večjili težav, kor so (ozadevni interesi vsem državam skupni, da si so nekatere (ka- kor u. pr. Jugoslavija) po vojnood- skodainskom vprasanju prizadote v ninogo veeji meri nego dingo. Razmeroma zelo lahek bo tudi sporazum glede »domačih« srednjeev- ropskiii vprasanj, ki se tičejo odnoša- jev držav Male antante napram bivsiin sovražnim državam Avstriji in Ogrski. Avstrijsko vprašanjp se lahko smatra že davno kot rešeno, govoreč s stališča Male antante, a kar se tiče vprašanja odnosajev z Ogrsko, je rešitev na naj- buljši poti. Ogrska vlada se trudi pre- prieati državnike Male antante, da je njevta politika prežela z dubom spošto- vanja mirovnih pogodb in položaja, ki so ga te pogodbe ustvarile v srednji Ev- ropi, a vlade držav Male antante rc vsletl tega ne protivijo vec mednarodnl akciji za finaneno ozdravitev »siiokor- jenc'j Ogrske. Poleg tega je habsburška nevarnost vsaj za dobo sedanjega vo- dilnega pokolenja odpravljena. Vrhu tega so tudi v t<»m vprasanju interest vseh držav Male antante skupni in po- polnoma islovetni. Tudi medsebojni odnosaji med po- samezniuH drzavaj'ni Male antante ne vsebujejo uikakih nevarnosti. Razmer- je med Jugoslavijo in Českoslovaško je bratsko in iirjsmio, a napetost med Jugoslavijo in Rumunijo, ki jc nastaki vslod imidentov jjovodom koncno raz- mejihe med obema drzavama, ni take navavo, da bi mogla povzročiti resnej- šo kvar jugoslovensko-romunskemu prija'U'ljslvi.i in zavozništvu. Voliko in naravnost nevarne pa so lczko.vc, na katere naletimo,. ako pro- stnatiMino odnošaje mod Malo antanlo in di'iigimi državami. Sem spada med drugiin tudi vprasanje razširjenja Ma- lo antanto. J'onavlja.'O se glasovi, da pristopi k "Mali antanti tudi Grčija. Ta dogodok bi imel velikanski pomen, ker bi se s torn znatno povečal delokrog Male antanto, ki bi obsogal v tern sluoaju vso donavsko in balkansko Ev- ropo. Bolgarsko in albansko vprasanje }>i zadobili novo lice in novo važnost. Ti dve vprašanji bi so nekako posplo- Curiska borza v pond. 14. junja. Zagreb: 6*35 sili in razsirili, toda ravno s tern bi za- delo tako razširjenje Male antante na občutljivost sosednih drzav, predvsem Italije, ki je posebno v albanskem vprasanju noposredno prizadeta. Tako razširjonje Male antanie bi njenega po- ložaja ne okre()ilo. Yslcd tega, in tudi zato, k«-»r sta toliko Jugoslavija kolikor Oeško.slovaska /'vozani z Italijo s pri- jaloljskinii pogodbami, se zdi vsaka misel na razširjonje Male antante s pri- stopom Clrške že vnaprej izkljueena. Težišce vprasanja odnošajev Ma- le antante z dmgimi državami ostane torej v razincrju mv.d temi državami In Rusijo. Tu gre posebno za dve vpra- sanji, ki s-ln tnrko kocljivi: vprasanje prizuanja sovjetske >-lade in na drugi strani rusko - rmunski spor zaradi Besarabij(*. lilodo vpvašania priznanja sovjelsko vlado no vlada med državami' Male anfantc n.ikako soglasje. Stališče t-os'koslovaskeg'i miiiistra za znnanje stvari dr. Jienesa je za takojšnje pri- znanjo sovjetske vlade. Češkoslovaski narekujojo to politiko toliko oziri na potrebe notranje pol Hike kolikor tudi njoni gospodarski interesi. Jugosloven- ski krogi so se tudi že davno prepricali o potrebi tega koraka napram Rusiji. Na eni strani so padli oziri na zadrža- njo velikih zaveznikov — Italija. in An- glija sta sovjetsko vlado že priznali, Francija so pripravlja, da stori elm prej isto — a na (irugi strani je jasno, da ovira neurojonosf. odnošajov z Ru- sijo tudi notranjepolilicno konsolida- cijo Jugoslavijo, kakor nas uci zadnja Radiceva pustolovščina. Kar se tiče Rumunije obstoja med njo in Rusijo, kakor rečeno, vprasanje Besarabije, ki povzroca med obema državama nevarno napetost, ki so laliko vsak cas spremeni v pravo vojno stanje. Kocljivost lega vprasanja za dr- žave Male antante je torej na dlanl. Od začetka obstoja te važne politične skupine do danes pa je ta velovažna zadeva na mrlvi torki. Sedaj se zdi, da napenja češkoslovaska diplomacija vse svoje sile, da bi nam podlago za spo- razum. Olasorn zadnjih vesti bo pre- vladala tudi to pot rositev potom odlo- žitve vprasanja do prihotinjoga sostan- ka. S tern izgubi Mala antanta zopet eno leto dragocenega časa. Obenem pa je odlašanje po razbitju rusko-rumun- sko konTerence na Punajn tudi nevar- no, kor se polozaj lahko vsak hip po- slabsa in zaostri. Prizncinje sovjetske Rusij« s strani vseh držav Male antan- te bi brezdvomno y.nn.lno ublažilo bos- arabsko krizo, kor bi omogocilo prija- teljsko posrodovanjo Českosiovaške in Jugoslavije za mirno rešitev spora mod Rusijo in Rumunijo, n. pr. na podlagi dolitve Bosarabije med obe prizadoti državi. Rumunija si mora končno le izbiti iz glavo, da bi mogla trajno od- rivati Rnsijo od uMja Donave. Ta mc- galomanija bi bila neka.j podobnega,- kakor če bi Jugoslavija, h.otela prepo- diti rtalijo iz Jadranskcj?a morja. Noizogibna poslodica, take politike napram Rusiji bi bila vojna, modtom ko bi pomirjonje mod Rusijo in Malo antanto, oziroma Rumunijo povzdig- nilo'v ogromni mori moc in ugled Male antante v srednji in ostali Evropi. (Pn »Edinosti«.) DARUJTE KNJIGE ZA KOROŠKO MLAD1NO! SKRINJ1CA ZA NABI- RANJE JE PRED CELJSKIM KOLODVOROM. St ran »NOVA D 0 B A c Štev. 80. KRONSKI SVET. Kronski svet se sestane prve dni tega todna, morda že v pondeljek ali torek, pod predsed- stvom kralja in ob udeležbi vseh mini- strov. Govori se, da bodo pozvani h kronskemu svetu ludi voditelji opozici- je in drugih strank Na lej scji se bo razpravljalo o cclokupni politični si- tuacijL in o možnosti drngega izlioda iz krizo, nego je razpust parlaincnta in razpis volitev. Ker so vse kombinacije z opozicijo, posobno z ozJ7'om na Radi- čevo zavezništvo, skoroda izključene, in je s torn delazmožnost parlamenta nemogoča, se smalra razpnst kot edini izhod iz politične krizo. V krogih vlad- nc koalicije vlada trdno propricanje, da dobi dosedanja vlada volilni man- dat, kar se mnogo komcnlira z njenim energicnim nastoponi proti komuni- stom in napovcdanimi ukropi proti ra- di-iovcem. KOM rNISTIČNA »NEODVISNA DELAVSKA STRANK A« RAZPUŠ- GENA' Na podlagi sklepa ministrske- ga svela jo izdal nobanji minister Sr- skič naredbo vsem političnim obla- stvom, da sc imajo takoj razpustiti vse organizacije Neodvisne delavske stran- ke v Jugoslaviji, pod katcro se skriva komunislična akcija, naperjena proti naši državi, in ki je rnzpredena skoraj po celem Baikanu. V prostorih stran- ke se imajo izvesti Jiisnc preiskave in zapleniti vsi spisi in prenioženje. Zla- sti imajo vsa policijska oblastva nalog, da ugotovijo, ali se nahaja ined stran- kinim premoženjeni ludi denar iz ino- zemstva. Krivci se imajo takoj are- tirati. Izvzolo so samo one strankine organizacijo, kojih deloyanje se bo iz- kazalo kot Jegalno. Neposreden povod za razpust konmnistične stranke je da- lo gradivo, ki se je zaplenilo pri preis- kavi v Ueogradu. Ta odredba vlade je izzvala v politienili krogih veliko sen- zacijo. ZAKLJUČEK TJ1GOVINSKE PO- GODP.E Z ITALI.JO. V soboto, 12. juli- ja je bila v Bcogradu zaključena trgo- vinska pogodba z ltalijo. Vprašanje nastanitve trgovinskih družb se bo ure- dilo s tozadevno posebno konvencijo. ! Pač pa priznavate obe državi-pogod- ' nici pravico, da smejo državljani ene oboh pogodnic ustanavljati na terito- riju druge pogodnice družbe, ki so ju- risticne osebe, ako so v lastni državi že priznane. Pri izvozu lesa in mesa so dobro zaščileni domači interesi. Glede plovbe na Jadranu, ki je povzročila največ oyir, so Italijani sprejeli jugo- rflovansko stališče, tako da ostane obal- na plovba v poscsti nasih paroplovnih družb. Prcdsednik italijanske delega- cije Liiocioli se je zabvalil nasim dele- gatom za sodelovanje in v toplih bese- dah povdaril pomen predstoječe trgo- vinske pogodbe za poglobitev in utrdi- (ov prijateljskih odnosajev med obema narodoma. V imenu na so delegacije se mil jo zalivalil dr. liybai, priznavajoč, da trgovinska pogodba sicer ne odgo- varja Asem zeljam ne ene, ne druge strani, vendar pa se naj pogodba sma- tra kot prvi poskus ureditve medseboj- nili odnosajev. trgovinska pogodba z ltalijo stopi v veljavo, cim jo odobrita jugoslovanski in italijanski parlament. KONFERENCA MALE ANTAN- TE je v soboto 11'. t. m. že končala. — Ugotovilo se je popolno soglas je v vseh mednarodnih vprasanjih. 0 ruskem vprašanju se službeno ni razpravljalo. Sklonilo se je, da ostane v tem vpraša- nju v veljavi sklep beograjske konfe- rence, ki pripusca posameznim drža- vara v vprasanju priznanja sovjetske Rusije prosto roko. Ministri držav Ma- lo antante so se zelo povoljno izrazili o Madžarski, koje sanacija je zajam- čena. Proti obrambi inozemske propa- gande vlada onotiui pripravljenost vseh drzav Male antante. Dr. Beneš se je izrekel za vstop Neinčije v Zvezo na- rodov; poprej pa se mora izvršiti raz- čiščenje med Francijo in Nemčijo. REVÜLliCIJA \' BRAZILIJI. Po porocilih iz San Paola v Braziliji so se vstaši polastili glavnegn mesta San Paolo v drz'avi San if'aolo. Vladne obla- sti in čete so izginile. P or oca se, da so vstaši že sestavili novo vlado. Rcvoluci- ja inia zgolj političen znacaj, ker gre za lein, da spravi dosedanjo opozicijo lwa kvinilo drzavG. IX. ziel soNoIsks župe s Celju v Šf. 3urjü ob j. l u nedsijo, dns 13. julija 1WL Celje, 14-. julija. f V nedeljo 13. julija se je v prijaz- j nem narodnem trgu St. Jurij ob južni | železnici vrsil IX. župni zlet Sokolske župe v Gelju. Udcležilo se je zleta okrog 170 članov v kroju, nad 120 članic, moski in ženski naraščaj, moška in ženska deca, vojastvo in mnogo na- rodnoga občinstva od blizu in dalec. 'Povorko. Po priliodu jutranjib vlakov je Sokolstvo pozdravil na postaji starosta šentjurskega Sokolskega društva brat Mastnak. Po pozdravu se je formirala volicastna povoj'ku f petimi društvcni- mi in onim naraščajskim praporom ter zeleznicarsko godbo -Prava« iz Mari- bora na ('elu. l\renila je skozi z zasta- yami in slavoloki okrašeni trg, živab- no pozdravljana od domačega občin- stva, pred občinsko bišo trško občinc. I'ozdrav. Prod občinsko bišo se je povorka ustavila, I'ris'rikoval je Sokolstvo trški občinski svet z županoin g- Cretnikom na coin in vclika množica občinstva. Sokolstvo sta v lepiii besedali pozdra- vila zupan trške obcine g. Cretnik ter zastopnik občine ŠI. ,]urij~okolica. Po- zdravnim besedam je odgovoril župni starosta br. dr. Gvidon Sornec. V ime- nu Sokolskega Saveza pa jo govoril br. dr. Fettioh iz Ljubljane. Po končanih ¦govorih je godba zaigrala »Lepo našo dornovino«. Povorka je nato odšla na- zaj sko/i U-g prod osnovno solo, kjer se je razšla. Telovadoi so zatem odšli na tclovacliščo, kjer so se pričele skušnje zu popoldanski r.astop. Na gröbtt junaka lMalgaja. člani netelovadci so se podali na- to na semjursko pokopali.sce, da se po- klonijo junaku in seiUjurskemu roja- ku Malgaju, ki sniva tarn \recno spanje. Qh grobu jc v imenu Sokolske župe celjsko spregov(Dril siarosta Sokolske- ga drustva v (^elju brat dr. IVlilko Hra- v,-i\ci> v imenu Hdntjnrslvo.f:» S<">kolske- ga društva pa brat Drofenik. Ob slava- klicih mrtvemu junaku je bil položen na grob lipov venee s trobojnico. Pi) koitca.ucni opoldanskem sporedu so si? vrsili po raznih sentjurskih narodnih goslilnah obedi, kjer so bili gostje postrcženi v popolno zadovolj- nost. Javna iclovndba. Ob pol 10. uri se je pričela na te- lo^adišcu javna tolovadba. Nastopili so najprvo člani in članicc- s prostimi vajami, nato so sledile proste vaje obeli narašcajev, moske in ženske dece, za tem pa orodna telovadba. Po orodni telovadbi je nastopilo vojaštvo s pro- stimi vajami ter vajami s puško. Telo- vadba je krasno nspela in je Sokolstvo celjske župe z isto položilo časten ob- račun sokolskega dela v rainulem letu. Obisk obeinstva pri javni telovadbi je bil zelo stevilen. Ljudska tfavnost. Po končani telovadbi se je razvila živabna ljudska veselica na veseličnem prostoru. V raznih šotorih, ki so bili bogato oblo/eni z raznimi dobrinami, dobro vinsko kapljico, pivom, brezal- koholnimi pijačami itd., so stregie na- rodne šentjursko gospe in gospodicne. Z vccernimi vlaki se je Sokolstvo vr- nilo. - Navdiisertje v Cdju. Ko se je celjsko Sokolstvo z voja- štvom vrnilo z večernim vlakom, ga je prod kolodvorom pricakovala velika množica obeinstva, katera ga je burno pozdravljaln. llazvila se je povorka skozi Aleksandrovo in Prešernovo uli- co prod vojasnieo, kjer je Sokolstvo napravilo špalir v vojašnico Kralja Petra korakajočemu vojaštvu. Navdu- šenega vzklikanja ni botelo biti konec. Zlet je kljub vscm protiagitacijam nasprotnikov Sokoistva krasno uspcl in bo vsakemu udeležeocu ostal gotovo v prijetnem spominu. KomUnistiČeil imiOr V osnovnUi in srednjiu sol je dovoljen j • i | • • vstop v drustva. ki so vclanjena v »Ju- ijjllulj¦ JADRANSKE variša, ki je stal pol eg- Grubišica nad STRAŽE« ZA SI.OVENTJO se je vršil vratom v glavo. Komunist je po nesreci v petek. due 11. t. m. zvečer v srebrni pogodil lastnega tovariša, ki je v par (|VOrani hotela Union v Ljubljani ob minutah izdihnil. Vsi trije ostali mla- iepi udeležbi člansiva in delegatov. Na denici so poljegnili proti Tivoliju, za občnem zboru so bila sprejeta nova njimi pa oden stirih nacijonalistov, pravila in izvoljen nov glavni odbor. akademik g. F—6, ki je pod drevjem v > ladranska Straža« namerava prire- Tivoliju dohitel atentatorja in ga zgra- ^i jekom moseca avgustn, dva morna- bil. Vr tem pa so /aporedoma padli tri- riška tincVa: 3 avgusta na Bledu in 17. je strcli. ki so P. prcluknjaTi stopalo na avgusla ob priliki velesejma v Ljuh- levi nogi in. obtičali v kosti nad člen- ljani. kom. V. se je zgrudil na tla. Slučajno PROFESORSKI KONGRES V se je pripeljal inimo s svojim aytomo- SPLITU; y .sredo< dne 9. t. m. je bil v bilom restavrater g. Dolnicar, ki je P.. Sp]itu sveeano olvorjcn profesorski pobral in odpeljal na policijo. Atenta- kongreg ki JG trajal do petka> dne n. torji so iz teme slreljali na aytomobil. t m Razpravljalo LC je 0 raznih sta- Na policijskem ravnateljstvu je zdrav- novskih vprašanjib, sprejeli so se ne- mk &y Avramovic obvezal tezko ranje- ka(ori predloffi iu izvršile volitve neka- nega P in ga dal prepeljati v bo nico. iorih ,;lanov za novi odbor< Policijska konnsija ki je pnspela na M ČKTAAKM> ,()rjuna« ob- kra., umora, je ugotov.la da se iimor- " g ^ jeni pise Alojz Zadravec, tapetmski va- •' .'' v , V fl ", J (! • r> i jenec, rojen 1. 1904. v Stični. Njegovo forilo cetasem: j\a povra ku iz Radov- truplo so takoj prepeljali v mrtvašnico ljl0(?' kJfir f nasa P"^lte.v fdvse si- k 8v. Kri/.u. Policija jo Sla talcoj na de- ^]™ .llsPpla-.s0 s? dali nekaten clam, lo in knmlu čiretirala v Tivoliju 5 ob- vs\''d izzivanja nasih nasprotnikov za- oroženib kornunistov. Kakor se je kma- l^ljati k nepremifiljenna dejanjem, ki lu dognalo, je šlo za organizirano ko- Jlh VOuStvo lia^strcif OjJ:;ojil- Ja deja" munisticno zarolo. Od tivoli ja do Emo- fja so nst™ V?kxiinla ,llf.eh <]nQ™ m ne so bili postavljeni komunisticni kvarno vPhv^a ^med m disciplino atentatorji. ki so z revolverji prežali na organizacijc. Da se taki nastopi v bodo- nacijonaliste. Glavna zaseda je bila ™ ™hf° ^onovül' m lo ^0 v°dst!° postavljona na oglu pri Magdicevi tr- Pojkrbolo opozarja pa yso clanstvo ze govini. Storilci. fn aretiranci so sami *«&"> dfl bo }sakdo.>bi zlorab.l oroz- nezroli mlaclonici, ki jib vzgaja konrn- ^. ^POgojno izkljiicen iz organiza- nisticna mladinska organizacija v cije yiim tega pa Uidi predan pristoj- pravcate fanatike. Tragieen slučaj, da ™ obl*stl- ~" ^Zf*™'* je komunist po nesreči n strel il lastne- HtiDA MA nil A IsA DRAV- ga tovarisa, je strahovit memento vsem SKEW POLJL. V cetrtek, dne lO.t ra. onim brozvestnezem v komunističnib jo divjalo nad dravskim in ptujskim in klorikalnib vrsiab. ki v svoji brez- poljom zopet silno nourje s toco, ki je inejni zaslepljenosti in surovosti buj- napravilo mnogo skode med Slivnico flknjo ljudstvo k pokolju in umorom. in Hočami. Zelo mnogo je trpela zlasti Pric-akujcmo, dn bo znala oblast na- koruza; tudi drugi poljski pridolki so praviti v teh novzdržnili razmerab te- doloma uniccni. Mod nevihto je v Dra- meljito, koncno romoduro. ^011J' vasi ^ažgala slrola drvarnico po- _______ sestnika Mechxda. Požrtvovalnosti do- N0V[ SREZKI PO(JLAVAR ZA mačega prebivalstva se jc zahvaliti, da SIVF.Z MARIBOR LEV'I BREG, gosp. so ni ogenj razširil tudi na ostala po- dr. Marko Tpavic, doskj v Slow Grad- slop ja. cu, je prevzel po.sle dne 11. t. ra. —¦ J3. JULIJA so potekla stiri leta, Vladni svetnik g. dr. Vončina prevzame kar so italijanski sašisii požgali tržaški to dni po.sle srezkega poglavarstva v Narodni doin, ^avoüece Slovencev in Ptnju. srodišce narodncga in kulturnega gi- DIJAŠTVO IN DRUŠTVA. Pro- l^nja naših rojakov. svetni minister Svotozar Pribičevic je NAJVAŽNEJŠE DOLOGBE ZA- danes izdal odredbo za vse sole kralje- KONA 0 TAKSAIf jo izdala in založi- vine Srbov, Hrvatov in Slovoncev, ki la Zveza trgovskih tfremijov v Ljublja- omejujejo ucencem oziroma dijakom ni. Brosuro je sostavil daveni konzu- osnovnih in srednjib šol udcložbo pri lent Trgovske in obrtniške zbornice g. nc-katerih organizacijab. Učencem in Žagar in nudi na l?uri stranch alfabeti- dijakom ni dovoljeno vstopati niti v čen pregled vseh dolocb kompliciran&- ) Srnao<, niti v >lsa.nao«, niti v »Orju- ga taksnega zakona iz lota 1923. KnJJ7 no«. Vstop je hidi prčpovedan v telo- žica starte 15 Din in se dobi v pisarni vadno druStvo >Hrvafski SokoU in v trgovskega gremija v Mariboru- telovcidno druMvo »Orel«. Dijaštvu I ¦--------— Celjske novice ci-:nj. dopisniki in sotrud- NIKl se prosijo, da lwüjejo oz. princ- sejo svoja poročila, dopise itd. ob dneh, ko i.ziiajn »Nova Doha« (pondeljck, sreda, petek) NAJKASNEJE BO 9. URE nOPOLUNE v un-dniUvo, ker se nato radi tchmčnega di'la redakaja hrezpogojno zoključL. — Uredništvo. *NVOD\1SNA SWVENSKA G0- SPfVJARSKA STHANKA*. Za nede- Ijo, due 13. t. in. Jo skiical g. Zagorski iK ilaribora k -vZekuieni travniku« zbo- i-ovaiije svoje >Noodvisnc slovenskc go- spodarske stranko«, namenjene »de- lavcii, kmetu in obrlniku.« Prisotniti jo 1 ilo kakih 25 do 30 ljudi, vecinoma iz delavskih slojev. (j Zagorski je bil baje obolel in jo poslal na zborovanje nekega ss'ojega pooblaščenca. ki pa ni vedcl o programu in ciljih sklicujoče stranko ničesar povedati. G. Koren je v imenu navzočih odločno odklonil no- Stew 80 »NOVA DOBA« Stran 3. vo stranko, naglaisajoe v splosnem. kvarnost nadaljnjega copljenja v stran- ke in strancice. Zagorski zvonovi so toroj turli v Cclju zvonili k pogrebu. SLUŽBENA INSPEKCIJA. Pred- sedstvo delegadje ininistrstva financ v Ljubljani je z dopisom z dnc 8. t. m., St. .2604/pr. semkaj sporočilo, da namera- va g. delcgat dr. Šavnik predvidoma v času mod J5. in 3 7. t. in. podati so na ¦službeno inspokcijo v raariborsko oblast, kjor bo zlasti v Mariboru in v Celju pregledal nradno poslovanjo fi- Tiaiu-nih oblastev in uradov. Ob tej pri- liki bo tudi crganizacijam in posamcz- •nim davkoplačevaleem dana možnost, da podnesejo g. delogatu event, želje in jrritožbo ali prosnje za. informacije. V Mariboru bo g. delegat sprejemal v do- poldanskih urali na finančnem kr. rav- nateljstvu v sobi g. finančnega okr. ravnatolja, v Celju pa na davenem okrajnem oblastvu v sobi g. prcdstoj- nika. SAV1NJSKA PODRUŽNICA S. P. T). nam sporoea, da znaša od sedaj naprej v sinislu sklepa obenega zbora osrednjega drustva v Ljubljani člana- xina za stare člane 25 Din letno, novi clani plaeujejo povrh še pristopnino 10 Din. Cilanske izkaznice za loto 1921. veljajo za podruzniene kočo na Mozir- ski planini, v Logarski dolini, na Okreslju in za Korošico, dočim je treba za ostale koc-e S. P. D. legitimacijo s fotografijo. Ista se dobi pri g. dr. Ka- lanu in g. Vrtovcu, drogerija San Has, proti doplaeilu 10 Din (velja za 9 let) in izrooitvi dike ter izkaznice. Vse pla- ninske kočc so odprle. Avtomobilna vožnja iz postajo Ro.-čica v Solčavo je -znižana na 06 Din. op'Z'jiriLo nrmsTOM! cnas- Qlux.) Glasoni dopisa srczkega pogla- varja v Colju z dne 14. juxrija 1924, St. (>165. so zemljiški posestniki vložili pri- tožbe, da luristi pri svcjih izletih in tu- rali ])¦? prizanasajo njihovim njivam in Iravnikom, anipak da jim s tern, da jim mandrajo krmo, delajo občutno škodo, in da jih včasih z metanjem ka- mcnja ogrožajo cclo v življenski var- nosti. Negledo na to, da so krivci po tozadevnih zakonili civiino in event, tudi kazonsko odj>ovorni za matorijal- no škodo, ki jo povzroeajo p. takini po- cetjyjn, apeliram na uvidevnost obrin- stva in l-acunam s tern, da postopanje turislov v bodoče ne bode več dajalo povoda slienim prito/.bam. — Celje, due 5. julija 1924. — Župan: dr. Hra- sovec s. r. JiEDNI OBČNI ZBOR »KLUBA NAP IS ED. SLOV. AKADEMIKOV V CELJU« se vrši v soboto. due 1.9. t. m. ob 9. uri dop. v ldubovib prostorih (Narodni dom 3.) r obieajnim dnov- nim redout. Udoložba obvezna. — Od- bor. REDNs LETNI 0BČNI ZBOR FILATELISTICN. VRUŠTVA »ORI- ENT« V CELJU se vrši 'v petek, dne 18. t. m. v klubovi sobi botela »Balkan« z obieajnim dnevniin rc-dom. N0ČNO LEKARNJŠKO SLUŽB0 ima tfi teden lekarna »Pri Mariji po- ¦magai», Glavni trg. TOMBOLA. NHji pošlni in brzo- javni uslužbenci v Celju priredijo v ne- deljo, dne .9. avyusla i. I. na Deckovem trgu )">rod Narodnim dornom veliko javno tombolo, ki obsega preko 300 le- pih dobitkov, med temi 12 glavnih. Ti so: Sivalni stroj, inoško kolo, otročji voziček, ura, zlati nhaniv servis za pivo,- ¦servis za vino, olokirična svetilka, vre- ßa moko dvojno ostre, voz premoga Uo q iz rudnika Trbovlje). tehtnica de- f"n>ia ka fizdelok domače tovarne gosp. Jkbeka) in kon(,||O y,xho. p.va Dobitke f1 Jl • p ??le(Jato in tudi'izberetc pri viV ki Pello Kralja Petra cesta. Pri tomboli sodoluje zolozničarska godba iz Celja. Zacelek tombolo ob 15. uri. Ta- blioe (kartele), kolikor jib je še na raz- polago, so dobijo pri vseb pismonošah, raznašalcui brzojavk ter pri vseb osta- lih nizjih poštnih in brzcjavnih usluž- bemVih, nadalje v tobakarnab: Aleksan- drova ulica (ga. Kcvač), iPrešernova ulioa '.g. Frajle), vSlomskov trg, Vodni- kova ulica (g. Pik) in pri ge. Pelle, Kralja Petra cesia, po 3 Din komad. Po koncani tomboli, t. j. ob 19. uri zve- čer, se prične volika ljudska, veselica s sodolovanjem xelezriiearsko godbe v vseb goi'njih prostorih Narodnega do- ma. Za okrepcovalna sredslva je r pol- ni meri preskrbljeno. fipored veselice bo so pravoeasno javljen. PODPORNEMU DRUŠTVU, ZA UBOGE UČENCE NA C1MNAZIJI V CELJU so darovali sJedeci dobrotvori: Celjska posojilnica Din 2750.— (letna podpora, povodom -SCJ-letnicc gosp. dr. Sorneca in mesto venca na grob blago- pok. notarja IJa^a); Jiižnostajerska hranilnica Din .r»lK).— mesto venca na grob blagopok. notarja Baša; po 100 dinarjev: g. dr. S. Pupnik, odvetnik, Šmarje, notar M. Marinček, Šoštanj, Prva hrvatska štedionica, Celje; po 50 dinarjev; Fr. Doberšck, župnik, Ko- privni'ja pri Bajhenbnrgu, I. Dolher, /.ol. sklad., Colje, Savinjska posojilnioa, Žaloc; po 25 j)in: A. Arzenšok & Ko, Celje, Jos. Lončarič, župnik, Sv. Jedcrt pri Laškem, dr. M. Orožen, odvetnik, Celjo. IMajsivnejša Jivala! PROSTOVOLJNO GASILNO DRU- STVO V OABERJU blagoslavlja dne 3. avfjusia 1024 svoj nanovo urejoni gasilski dom, kakor tudi gasilsko orod- je in svojo novo društveno zastavo. Pri toj priliki se vrši velika ljudska veseli- ca, spojena z I1 ogato tombolo. Drustva ponavlja svojo prošnjo, da se na isti dan, osobito v bližini, ne prirejajo ni- kakšno veselico, nasprotno naj se ta nastop v polnem stovilu podpira, ker se bodemo dragevoljo vsem tov. dru- štvom zahvalili s tcm, da jih počastimo pri njiliovih felavnostih. — Odbor. PROSNJE ZA VOJAŠKO GOD- BO. (Razylas ) Glasom dopisa koman- de mariborskega vojnega okruga so vlagajo pri tej koinandi prošnje za brezplano dodt-litov vojasko godbe Čosto neposredno preel dnc\om zaželjene do- dtMitve. Javno.st se radi lega. opozarja, da je za brezplačno dodeljevanje voja- sko godbe pristojen edijio ic gospod mi- nister vojne in mornarice in da je torej tozadovno pros'nje ^.lagati toliko časa lived drievom zaželjene dodolitvc, da bo mogoce pravoL-asno izposlovati pristoj- no resitev. — Srezki poglavar v Celju, dm» 18. junija 1924. — Žužok s. r. NEZANESUIV LESN1 PREKUP- ČEVALEG. Mešetar Viktor Penšek v Ravnali ])ri Šošlanju je bil sole prod kratkim obsojon prcd okrožnim sodiščem v Ge- Jju zai-jidi nKilvcrzacijo z lesom lesnega (rgovca M'incbfka na 1 mesoc ječe. V (•asu od 8. jamiarja do T. februarja t. I. je vzel v l^avnah tri vozove plohov, ki so bili last nekega ])osestnika, in jih prodal trgovcu 0. v Žoistanju. Trgovec 0. pa ,ie sumil, da ni roba njegova in si je s pismeno pogodbo pridržal proste roko. Nadalje je tudi izvedel, da je do- tični posestnik najel mod drugimi tudi Penšeka kot voznika, ki je pa borov in smrekov les zapeljal na neko dm go ža- go, botec gn, prodati in obdržati denar zase. Penisek se je v prei.skovalnem za- poru v Sostanju pretvarjal, da je požrl igle in zabteval, da ga. takoj spravijo v bolnico. Tudi jc skusal izpodkopati zid v proiskovalncin zaporu in pobegniti. Okrožno sodiščo v Celju je^ obsodilo Penšeka na •{ mesece težke jcče. LAŠKO. (Jama zalivaia.) Z ozi- rom na vpeskozi lepo uspeli potek in vsestranski uspeli proslavljenja 150- letnice obstoja laško Sole dne 28. in 29. junija t. 1., zdruzenega s svecanim bla- goslovljenjem nove šolske zastave, iz- rekajo podpisani najlepso in prisreno zahvalo vsem sp. cscbam, ki so bodisi z darili v denarju za nabavo zastave in ustanovitev javne jjudske knjižnice, bodisi z damanimi knjigami in pri- spevki v naturalijali odn. pecivu za po- goščenjo otrok, nadalje s sodelovanjem pri točkah jubilejnega vzporeda, z de- jansko sopomoejo pri dekoriranju pro- storov in pri mnogoterih predpripra- vah za slavnost, z raznovrslno postrež- nostjo in ushižnostjo, z obilno osobno udelo/.bo tor z znatnimi preplacili pri obojednovnih prireditvah |)ripomogli do loli castnih rezullatov kakor tudi praznu'nega izida to rodke šolske pro- R?i.lvo: JJosebno zabvalo, in to v najod- licnejši meri, pa dolgujemo sp. gospcj Aneil Elsbacherjevl kot; kumici solske zastave in dolgoletni, nadvse zaslužni solski dobrotnici. Cast piemen it im sr- cem ter blagini prijaleljem solo, mla- dine in prosvele! — I'rircditelji in sola. 'ŽALEO. (Goaiovmtjc Ljubljmiča- 710V.) Izbrano ter za ro.sno umetnisko igro vnel.o obeinslvo iz Žalca in bližnje okolice je napolnilo v soboto, dne 12. julija t. 1. Koblekovo dvorano v Žalcu, kjer so pod okriljem domačega Dra- matičnoga drustva gostovali igralci in igralke ljubljansko drame s prekrasno dramo >'Tal«, ki jo je spisal Henry Bernstein. Kritikovati Ljubljančane je po eni strani težko. po drugi pa skoraj da nepotrebno že zato, kor jamči za toe- no in vsestransko nastudirano igro režišer-umetnik a; Milan Skrbinšek. Njemu vredno je J>ilo do malega vso igralsko osoJ)je, ki y?. imelo na mab z vsem vzhioono motrečim obcinstvom najboljsi kontakt. C.e še omenimo pre- trcsljive prizoro, kojim je bila duša ga. Polonica Juvanova, ki je imela v svoji uinotniški rutini karakterizirati višek bolosti v tronutku, ko jo jiriznala svoje zakonolomstvo, je povedano vse. Imoli smo v resnici uzitkapoln veeer. Bila je solza kulturnega dela v morju — po- surovelosti. — Kronist. MUZIRJE. llariborski klerikaliu listi prinasajo zacinje case zopet prav ostudne napade na našc pristaše, po- sobjio jim je na potu tukajšnji nadiu-i- telj gospod Pusenjak in župan g. Mati- ja Goricar. Nimamo sicer namena, ba- viti se po naših lislih s takimi surovost- mi, poveda.ti pa hocemo dopisniku »Straže« in »Slov. Gospodarja«, da so pač svinjski hlevi potrebni in zelo pri- merni za shrambo »klerikalnega puj- ska<, ki vodno ruva po »Straži« in »Slov. Gospodarju«. Jmnmo veo dobro ])oznanih doi)isunov v klerikalne liste, zelo se pa locijo po polit. misljcnju in sicer so to pristaši SLS, od katorih bo posebno onoga treba penovno dati v kršcanske sole, da se tarn zopet priuči čotrti božji zajjovecli. ki pravi: »Spo- štuj ocet.x in mater«, sicer ga bgde imo- ]o pa itak sodišče priliko to božje zapo- vedi nauciti. Drugi so zopet pristaši vsoodrošilne radikalijc. Eden od teh se ])rav dobro spozna no. amerikanske do- larje in na kmečke žitne slirambo. In ravno ta ^farizej« se danes najbolj hli- n i kmotti in so dela prijatelja kmečke- ga ljudstva, a v resnici rau je največji prijatolj lo krnečki denar! - - Njegovo farizejsko delo je povzrocilo od casa njegov'ega bivanja v našem trgu vse prepire in hoče razširiti svoj delokrog hujskanja in sovrastva radi sebičnosti tudi v okolico Mozirje. Ako ne bo kma- lu miru in konoc soli napadov, bodomo segli po najradikalnejšom sredstvu. V ostalem poja.snjujeino, da jugoslovan- ski učitelj ni vec —- rimski organist. YRANSKO. G. dr. Konrad Jane- žič, odvetnik v Kamniku, je poklonil tukajšnJL poclružnici Jugoslov. Matice 200 Din namesto venca na grob svoji teti, blagopoko.ini gej. Filipini Schauer, za kar mu izreka iskreno zahvalo Od- bor podruznice Jugoslov. Matice na Vranskem. : NASA SoKOLSKA REPREZEN- TANCA NA P Alii SKI OLIM PU ADI. V soboto, !-2. t. m. zjutraj .se je odpelja- la s tržaškim bi'zovlakom iz Ljubljano v Pariz jugoslov. sokolska vrsta, Na pariški oliinpijadi se bo imela boriti z najboljsiini telovadci 15 narodov. Vse- kakor bo boj tožak. Naisa sokolska vr- sta je sestavljena sledecc: Poženel (Sa- vezni podnac.eln.ik, vodja tokmovalne vrste), Derganc ''Ljubljana I.), Znpan vLjubljana l.\ Pnrunla (Ljubljana I.), Jersek (Ljubljana IT.). Primnzic (Lju- bljana II.), Oswald (Ljubljana), Hla- «hm (Trbovlje), Člnkclj (Novo nieslo), Hoknič (Zemun, namesinik), Poljktk ^Celje, namestnik), Lovšin (Ljubljana L, namestnik) in Žilic (Ljubljana, na- mestnik). Gbrtni vestnik. ST. .ir.MJ OB TABORU. V nede- Ijo, due 13. julija je zborovala v dvora- ni g. Radiseka v Kaplji Zadruga pro- «tili obrti za vranski okraj pod pred- sedstvom načolnika. g. Ivana Nateka. To je ena tistili malostevilnib mlinar- sko-žagarskih zadruy, ki vkljub noza- nimanja clanstva redno poslujejo, in edina organizacija te vrste, M vodi tu- di evidenco včlanjenega pomožnoga do- lavstva. Udeležba na obenem zboru je bila povoljna. Zadruga štojo 55 clanov in jo v preteklem poslovnom letu imela dohodkov Din ()22/U, izdatkov pa Din 825.30. Izdatki tckoccga lota so proračunani na Din 1.870.—, redni prejemki pa Din 700.—; primanjkljaj se krije s člansko doklado, katero je oboni zbor dolocil za c.lano, ki so vkljub izkazaneimi vabilu izoslali od zbora, na Din 30.---, za ostale pa na Din 15.—. Na podlagi novih pravil so je prvikrat izvrsila volitev novega zadružnega na- čelstva, ki je pokazala sledoci izid: Na- celnik g. Miklavžina Matija, njegov na- mestnik g. Janežič Mai'tin, oba iz >Pre- •sei'ja, clani odbora g^. liribov.šek Fr. iz Loke, Kok Mihael od Sv. Jcronima, Loncar Franc in l\l"ubovec Ivan iz Gmjske vasi, iiamestnikr gg. Florjan Karol iz Kaplje in Žibret Martin iz Grajske vasi, računska revizorja gg. Orožin Martin in JRizmal Ivan iz Bra- slovc. Navzoč je bil obrtno-zadružni nadzornik g. ^aloznik, ki je izrekel pri- znanjc dosedanjemu zadružnemu na- eolniku in njogovenm tajniku za skrb, ki sta jo posvečala zadnigi, novemu od- boru pa dal navodila za njegove naj- vaznejs«? naloge, od katorih je posebno naglašal brigo za vzgojo dobrega stro- kovnega narasčaja in brezobzirno po- bijanjo susmarstva. 13J1I TRG0VSK1H POSLIH Z NE- ZNANIMI 6V1CARJI bodile oprezni! Costo t^o dogaja, da sklepajo naši trgov- ci poslo z nezna.niiiii švicarskimi ose- bami, ki se izdajajo za trgovce. Vse de- lovanje teh laži-trgovcev gre navadno samo za tern, kako bi naše ljudi pre- varili. V dobri veri se na*i trgovci spu- sčajo v pogajanja s takimi olementi,- da.jejo jim celo predplačila itd., in ko uvidijo prevaro, se obracajo na svicar- ski konzulat, da jim Domaga. Toda na- vadno je to zo prepozno, ker je tezko oruii-ati neznanca, in ako ga tudi naj- dojo, se navadno pokaže, da je znani gol.iuf, brez premoženja itd. Da se ])o možnosti preprecijo taki primeri, pro- si švicarski konzulat v Zagrebu, naj se vsakdo, kdor hoče stopiti v poslovne stiko z neznanimi Švicarji, najproje obrne na Svicarski konzulat za infor- macije. Tudi se morajo obrniti stranko samo neposredno na informacijske ura do v Švici, od katerih priporoča konzulat: Sclnvoizcrischer Verband, Kroditrosorm, Kroisburcau, Bern, Tlioči ter platz 2 ali Auskunftei Scbimel- pfeng W. Zürich, Balmlioi'strasse 70- 72. Nezuatni slroski /a pvohodno infor- macijo se bodo veckrat pi^u- dobro iz- j^ačali. Švicarski konzulat v Zagrebu je strankam za iniormaeije radevolje na razpolago, vondar pa odklanja že v naproj vsako odgovornost in podporo za primer, da je oskodovanec sam, zbog svoje neopreznosti, ker so že prcjo ni informiral o značaju neznanca, zakri- vil, da jo padol sumljivim elomentom v roke in se konzulat na take priložbe t'.idi ne bo vec oziral. VELESEJM Y FRANKFURTU N/M. V Frankfurt u n/M se vrši letoš- nji velosejm od 2J. do 27. septembra. Natančnoj.ši podatki sc v pisarni trgov- ske in obrtniske zbornice na razpolago. Za smoh in kratek gas.» KAJ SE CLOVFKU LA2IKC PRI ¦ I'ETI. V neki družbi jo nekde pripo- vodoval: >Clovek nikoli nc ve, kje ga presenečenjo čaka. Pred kratkim som sol ves zamisljen po isliei. Nenadno sli- šim ropot in še predno se zavem, kaj je prav za prav, že zdrči motor preko me- ne.« — »Pa ste ostali živ?« ga vpraša eden izmed dvužbe. — »Seveda, k sro- ci je bil motor zrakoplova!« odgovori pripovedovalec. Odgororni urrdnih': Rado PečniJc. Izdaja in tiska: Zvezna tisknma. Celje, Mokrota škoduje zdravju, radi ttga si kupite pravočasno mo- Sen, finii in počeni katerega pa edino dobite v veletrgo- vini R. Stcrmecki, Celje. Trgovci en- gros ccne. Istotam tit irodajaletos po fudovito nizkih cenah porilo, čev- Ijj, klobuki, noga- f vi.e in vse drugo modno bln<;o. 11. Stran 4.____________________________________________________> N 0 V A DOBA«___________________________________________Stev. 80 Zvezna tiskarna v Celjti izvršuje vsa v tislcaLrslco stroko spadajoča delaL solidiio, okusno In xiajtiifreje Cene konkurenčne! ^! " ^ 1 Preprlčajfe se saimil ™^^^™ ¦ ¦ ..." IT "——^—~ ^^^MMiM ^ - .^ || I I I I I II! Ill II ¦¦«M^^B—¦¦—«- »•_:¦ ,¦.¦¦-¦. :3 Najmoderneje urejena knjigoveznlca Poslano*>. Pojasnilo. Ravnokar sva izvedela od iz Št. Jurja se vračajočih Sokolov, da najina hiša (gostilna) v Št. Jurju ob juž. Žel. na dan župnega zleta ni bila okrašena z zastavo, niti z zastavicatni in da je to povzročilo splošno upravičeno ogorčenje. Midva se radi nad vse tebtnlh vzrokov žal nisva mogla osebno ude- ležiti slavnosti v Št. Jurju, kar bi bila gotovo storila, če bi nama bi!o to mo- goče — saj je bila ta slavnost vendar v najinem domačem kraju. Tudi že nišva bila od 28- junija (Vidovdan) več v Št. Jurju, ker stanujeva stalno v Celju. Da pa najina hiša ni bila okrašena je krlva temu najemnlca gostilne Antonija Lončar, odnosno tudl njen mož Anton Lončar, ki ima v najemu pri meni tudi čevljarsko delavnico, ko- jih dolžnost je bila hišo okrasiti. Radi tega nesramnega, protl- sokolskega čina od strani najinih na- jemnikov, ki naju je seveda nad vse razburil, sva midva takoj Izvajala konsekvence In odpovedala Antoniji Lončar gostilno In s to združeno stanovanje, Antonu LonČarju pa čev- ljarsko delavnico. Toliko v pojasnilo cenjeni javnosti, da se naju ne bi mogoče krivo sodilol Celje, dne 14. julija 1924. Rudolf in Una DobovISek, posestnika.stanujočav Celiu, Aškerčeva ulica štev. 15. •' Za vsebino poslanesa odgovarla uredništvo le v okviru zakona. Proda »e takoj pohišfiro po zelo ugodni ceni. Vpraša se pri hišniku g. Stermeckega. 1 UstopDic? kakoršne so predpi- sane, ima v zalogi Zvezoa liskarna. Vsakovrstna ročna dela vzaniem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na »ATELJE ROČNIH DEL« Nika Zipser, Kranj (tel^on 31) l%Le sc večja nemEblQvans soba za čas od l.septembra naprej za dva zakonca brez otrok. Ponudbe na upravništvo lista. 3--2 a ü Iraici EoStiiflti, PreierNüi dücu Sien. 19 striženje samo Din 5" Isfotam hri'ssniB liiteu, šharij, gilali in nm Prodam večjo množino dobro ohranjenih čebelnih ljudstev dunajske mere. Cena po dogovoru- Ferdo Rosenstein, Št. Jurij ob Taboru. Zamenja se stanovanje obstoječe iz ene velike sobe, za sta- novanje, ki bi obsegalo 2 mali ali eno veliko sobo s kuhinjo, proti visoki nagradi. Naslov v upravi lista. 1 Št. 4583/19-48. Razglas. Po odloku gospoda ministra pravde Rogatcu varščino v gotovini v znesku z dne 13. marca 1924, S. Št. 1735 oz. 10% izklicne cene ter pred pričetkom 25. junija 1924, S. št. 3399, se bo vr- dražbe voditelju dražbe izročiti izvirno šlla dne 6. septembra 1924 v občln- pobotnico o položeni varščini. ski pisarni v RogaŠkl Slatini od 10. Prodaja je za izdražitelja obvezna do 12. ure takoj, a za državo šele, ko jo odobri lltfjia iSl^lflfi flr?.7hf? gospod minister pravde. Ualllfe JUVlIU UI'DaEJU UlicitiranaimovinaseizroCikupcu, zemljišča vl. St. 132, kat. obč. Tržišče I, čim bo prodaja odobrena in ko kupec obstoječega iz hiše in vrta v Rogaški plača izlicitirano ceno v roku, ki ga Slatini. določi gospod minister pravde. Izklicna cena zns5a Din 30.000'—. Dražbe se smejo udeležiti samo Vsak dražitelj mora pred dražbo po- na§i državljani in zato je vsak licitant ložiti pri finančni deželni blagajni v dolžan pred pričetkom dražbe pred- Ljubljani aii pa pri davčnem uradu v ložiti tozadevni dokaz. Ministe*&two pc*avde9 sekcija za sekvestre v Ljubljani, dne 11. julija 1924. Šfcf sekcije za sekvestre: ZAMIDAs. r. I&ieparsivo, vodovodna inšla- laciie in itaprava sirelovodov Fraialo Dolzait CELJE - Kralja Petra cesta - CELJL 5prcjctna Vsa dcla zgoraj omcnjcttih slroH^HortudlpopraVila ?05tr«žba tocna. Ccuc zracrti«. 5otidna izVrlitcv. 477 -29 LASTNIDOM NgUzoon kr«dllm te sMk wmdrmgm % ont«)«BO xvt«bo sprejeroahrsniln*^ mnf oacm od «to — proti Hoge tudl od ncčlnno» U y odporedt po 1O*/, — (A jih obresluj« po »8/J od «to — na leto. Pisarna: CELJE, Prešernovo vL ±5(1. ¦m^ Svetovnoznani trboveljski prima H^H dobavi v poljubnih množinah iz tukajšnjega skla- HkV dišča franko postaja Celje po najnižjikonkurenčni ceni I PBlBtrgoBiiia „Sloga", Ceije. Trboveljski premog iz rudnikov: Laškoy Hrastnik in Trbovlje in trboveljski prima porfland cement dobavi iz tukajšnjega skladišča ali pri ceiih vagonih == od vagona po najnižjih dnevnih cenah ===== Premog se dostav;ja na žetjo tudl na dom. ZVEZA SLOVENSKIH TRGOVCEV Cvenkel, Elsbacher in Ravnikar pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju. Pupilarnovaren in jawnokoristen denarni zavod celjskega mesta UstnnovJ/enn letn 1864. - Poa | »lH.tnl pftU8i pri kolodvom. . vdl^t r^^ zak}adov tralnim drxavnim aadzorstvom. U Vrtfcronllnt*nlpcsll«el«vrltt|a|© nalfettlanineje,hitro Into«- m natf ^ifon 2!»tooo.O0O*-. a no. Ugodno obrestovanje. Pofainila In nasveift brexplacao, Za hranilno v!ogt3 jamči mesto Cel]e 3 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.