DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJU:L" Ii Došlo PitStnfna plaSana ▼ gotorfnl Leto XI., št. 83 LJubljana, sreda f. aprila 1930 • 9. IV. 1930 -<• — krat,__________prilog. Cena 2 Din Naročnina znaša aiesečno 25-— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126, Maribnr: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje Kornová ul ) l eleton št 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif j Upravništvo: Ljubljana, Prešernove ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor; Aleksandrova cesta st 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub» ljana št. 11.842: Praha čisIo781S0; Wien št 104 241 Težave Briiningove vlade s finančno reformo Bavarska ljudska in gospodarska stranka odklanjata povišanje davka na pivo - Socialistična opozorila vladi Berlin. 8. aprila s. Državni zbor se ie pričel danes posvetovati o osnutkih za finančno reformo in o uredi tvi brezposelnega zavarovanja. Oba osnutka sta povzročila ostre boje. posebno pa .ie povzročilo vprašanje ureditve zavarovanja berzposel-nih ostre debate s socialnimi demokrati. Debata o teh osnutkih bo trajala gotovo nekaj dni. Berlin. 8. aprila d. Kljub odklonjeni neza-epntci dr. Briiningovi vladi je zelo dvomljivo. če se bo posrečilo tej dobiti potrebno večino za sprejetje finančnega programa. Sicer je pričakovati, da bodo nemški nacionalci, ki so že zadnjič redili situacijo, tudi sedai glasovali za vlado ter na ta način omogočili izvedbo njenega agrarnega programa. Veliko večja nevarnost pa obstoji zaradi različnih stališč v vladi koali-ranih strank do finančnega proorania. Najtežje je vprašanje povišanja davka na pivo, proti kateremu se posebno upira bavarska ljudska stranka. Od tega povišanja pa vlada ne more odstopiti pod nobenim pogojem, ker so po njem predviden; dohodki tako veliki, da tvorijo temelj za uravnoteženje državnega proračuna. Pomisleke proti povišanju davka na pivo pa ima tudi gospodarska stranka kakor tudi nemški nacio-nalci. Vlada bo skušala z vsemi mogočimi ugod nostmi. ki jih bo obljubila prizadetim strankam, odstraniti ta odpor. Ako pa se ji to ne bo posrečilo, potem ji ne bo preostalo drugega, kakor naprositi predsednika Hindenburga, da razpusti zbornico, razpiše nove volitve ter vzikoni finančni pro- gram z zasilno odredbo. Vprašanje pa ie, če bo državni predsednik mogel v soglasju z ustavo uzakoniti s pomočjo čl. 48 nemške ustave finančni program. ker je mogoče po smislu tega člena poseči po zasilnih odredbah samo v primeru nevarnosti za državo. Zaradi tega ouo-zanjaio levičarsk listi Briiningovo vlado, naj dobro premisli prej, ko bo predlagala razpust parlamenta in pozvala predsednika Hendenburga. naj uporabi 48. člen ustave. Veliko pozornost oosveča.io levičarski listi tudr položaju v koaliciji pruske deželne vlade, ki ie naimočinejša opora republikanskega režima in proti kateri se že dolgo zaman bore desničarski nacicmalci. 7adnje čase se trudijo desničarji, da b' razbili veliko koalicijo ter izpodrinili iz vlade socialiste ter sami vstopili na mesto náih v vlado. Berli". 8. aprila g. V državnem zboru še vedno niso na lasnem. da li bo dobila državna vlada za svoj finančni zakon, predvsem pa za davek na Pivo potrebno večino. V odboru sta bila predložena osnutek o povijanju davka na tobak in na mineralne vode. ki ie bil proti glasovom vladirh frakcij odklonjen Ta predigra pa še ne dokazuje, kako se bo končalo končnoveljavno glasovanje pri tretjem čitanju v državnem zboru, pri katerem bo prišla na dan zopet rdeča mapa, ki vsebuje odlok državnega predsednika o razpustu državnega zbnra. V državnem zboru ni skrivnost, da bi bilo mogoče dobiti za vladne osnutke veliko večino poslancev, če bi bilo glasovanje tajno. Okrepljen položaj romunske vlad Osnovanje parlamentarnega kluba besarabskih poslan-Preprečen razkol seljaške stranke cev Bukarešta, S. aprila, p. Politična kriza, ki je nastala v Rtmmniji z ostavko vojnega min is tira Cikovskega in z umikom znanega besaraibskega voditelja Konstantina Spera iz političnega življenja, je ublažena z najnovejšo odločitvijo besarabskih poslancev. Ker je bilo 5-1 poslancev in 16 senatorjev iz Bes-arabije pristašev Konstantina Spera, je efrstojak skrb, da se 'bodo soMdarizirali s svojim voditeljem ter ustvarili močan opozicijski blok proti vladi. Z umikam Spera je nastal nov položaj, o katerem so konferirali besarab-ski zastopniki v -nedeljo in ponedeljek pozno v noč. Snoči je njihovemu posvetovanju prisostvoval tudi Madgearu. osnovateij narodne kmečke stranke, ki ic v svojem govoru apeliral na besarab-ske zastopnike, naj ne zápuste stranke kot voditelji, temveč nadalje delajo za demokratizacijo Rumunije. Minister za Besarabijo Holipa je v svojem govoru izrekel priznanje Speru za njegove zasluge za zedinjenje Bes-arubije z Rumuirnjo, dejal pa je, da ni bila samo njegova osebna zasluga, ako je Besarabija pripadla Rumuniji. Po daljši debati je bil dosežen kompromis, po katerem se bo osnovala posebna besarabska parlamentarna skupina z nalogo, da ščiti interese Besarabije. Ta nova skupina ne bo izstopila iz narodne kmečke stranke, niti ne bodo njeni člani odložili poslanskih mandatov. Kompromis je bil sprejet z veliko večino glasov, proti so glasovali le nekateri osebni prijatelji Spera. Doseženi sporazum predstavlja velik uspeh predsednika vlade Maniua. Gospodarsko sodelovanje med Rumunijo in češkoslovaško Predavanje rektorja Tasca o potrebi carinske unije med obema zavezniškima državama Praga. 8. aprila h. Te dni se mudi v Pragi rektor Trgovske visoke šole iz Bukarešte Jurij Tasca, ki je imel v Pragi nekai predavani o nujni potrebi mircmio-politič-ne ofenzive s posredovanjem gospodarskih organizacij. Tasca je predsednik Jorgove stranke, vendar je izjavil, da se ne udeistvuje proti sedanji Maniujevi vladi, temveč io podpira kakor njegov strankin tovariš Jorga, dasi je član opozicije. Glede odnošajev med Rumuniio in Češkoslovaško priporoča Tasca gospodarsko zbližani e med obema državama. Ekonomske težave, ki jih morajo premagati države v srednji in vzhodni Evropi, so v glavnem posledice neurejenega gospodarskega organizma v srednji Evropi, fe je nastalo no vojni. Carinska unija med Rumuniio in češkoslovaško ie njegov sen. Rektor meni, da je — ako že ne carinska unija — mogoče vsai popolno medsebojno sodelovanje. o katerem se sedaj ne da govoriti. Obe državi se medsebojno izpopolnjujeta in Tasca ne vidi nikjer težav, ki bi ovirale najširše sodelovanje med njima Razgovori o izpraznitvi Porenja Sestanek med nemškim poslanikom coski pogoji za Pariz, 8. aprila, s. Včerajšnji razgovor med nemškim poslanikom von Hoeschcm in Briandom se je, kakor se potrjuje na pristojnem mestu, v prvi vrsti nanašal na sankcije v primeru neizpolnitve Youngovega načrta in na izpraznitev tretje poren-ske cone. Na nemški strani zastopajo stališče, da je Francija v resnici opustila sankcijske določbe versailleske pogodbe, ker so postale neizvedljive. Francoska vlada se je odpovedala vsem prisilnim ukrepom vojaškega značaja. Izpraznitev bi se smela izvesti do 30. junija 1930, če bi bili izpolnjeni v Haagu določeni pogoji, to so rati- Fran- Hoeschem in Briandom odpoklicanje čet fikacija Youngovega načrta, pričetek poslovanja Mednarodne reparacijske banke ter izročitev nemških certifikatov tej banki. Kakršnihkoli zahrbtnosti v izpolnitvi teh pogojev ni pričakovati. Nekaj presenečenja je izzvala v Nemčiji Tardieujeva napoved, da hoče Francija z noto pozvati nemško vlado, naj pospeši razdejanje utrdb v Porenju. Medtem je Tardieu sam omilil ta preokret in govoril namesto note samo o prijateljskem obvestilu. V glavnem gre pri tem za odstranitev železniških prog in strategičnih naprav v raznih mestih. Zunanji minister Briand se je danes zopet vrnil v London. Gandhi ne bo popustil Bombay. 8. aprila s. Gandhi ie odšel v Aat. Prostovoljcem pa je naložil, nai dalie varijo sol. Tudi v Aatu bo Gandhi nabiral sol, pri čemer ga do sedaj policija ni motila. V Bombayu je kršilo monopol na sol okoli 50 njegovih pristašev brez posredovanja policije. London. 8. aprila AA. Reuter poroča h, Bombava, da sta bila Surat in Ramadas, Gandhiieva sinova, obsojena s 4 drugimi tovariši na 6-mesečno strogo ječo Bombay, 8. aprila AA. Ker so bili včeraj aretirani nekateri voditelji nacionalistov, so j mnogi trgovci zaprli svoje obrate v znak j protesta. 20U0 učencev pa je stopilo v stav- i ko. Enoten katoliški katekizem Rim, 8. aprila d. Papež je imenoval komisijo, katere naloga je revidirati dosedanje katekizme, od-osno sestaviti enoten katoliški katekizem, kj bo potem preveden v vse jezike in se bo samo on smel uporabljati pri katoliškem verouku. Le za Italijo ostane v veljavi katekizem, ki je bil zdan pod papežem Pijem X. Komisiji predseduje kardinal Gasparri. Crško-poljska trgovinska pogodba Varšava, 8. aprila. AA. Varšavski listi poročajo, da todi grštoi fcti pričakan;«jo od grško-poij-ske trgovinske pogodbe pojačanije vzajemnih gospodarskih Éa kulturnih sitikov med obema narodoma. SPORAZUM MED ANGLIJO IN FRANCIJO DOSEŽEN Anglija je sprejela francosko stališče — Proučevanje osnutka troj nega pakta — Italija še vedno nepopustljiva London. 8. ar rila AA. Danes bo prišlo ria pomorski razorožitveni konferenci naj-brže do važnega dogodka. Predsednik Macdonald se je sestal opoldne s Stimso-nom in Vakatsukijem, da se prouči delo glavnih pomorskih strokovnjakov treh velesil, ki so zadnje dni razpravljali o pridržkih japonske vlade k kompromisu japonske in ameriške delgacijc v vprašanju tonaže. Informirani krogi meniio. da se ie dosegel v vseli vprašanjih sporazum. Kakor poročajo »Times« je bil dosežen sporazum tudi v vprašanju znižanja uporabne dobe podmornic, kakor je zahtevala Japonska, da preskrbi delo svojim ladjedelnicam. Listi menijo, da je pomorski pakt med tremi državami zagotovljen in da pomenia današnji sestanek nov napredek na poti tega vprašanja. Popoldne je imel prvi odbor konference nadaljno sejo. na kateri je razpravljal o poročilih strokovnjakov, ki so jih pripravili o zadevah, o katerih še ni razpravljala seja konference. V vprašanju francoske zahteve po varnosti ni bilo izprememb. Danes popoldne se vrne francoski zunanji minister Briand. Francoski ministrski svet je odobril njegovo politiko, ki ie bila začrtana v fran- coski spomenici z dne 20. decembra. List »Daily Herald« poroča, da ie bila formula glede na interpretacijo člena 16 statuta Lige narodov sprejeta, da pa o tem ni bilo izdano uradno poročilo. Posebno važnost pripisujejo sestanku med Macdo-naldom in Briandom, ki bo danes popoldne v spodnji zbornici. Predno ie odpotoval Briand v Pariz, je izjavil, da je gotov sporazuma med francosko in angleško delegacijo v Londonu. Ta sporazum bo pomenjal odločilen napredek na potj svetovnega miru in razorožitve. Pariz, 8. aprila. A A. Briand je podal poročilo o pomorski razorožitveni konferenci in potrdil, da bo francoska delegacija vztrajala na stališču francoske spomenice z dne 20. decembra. Pariz, 8. aprila d. List 'Petit Parisien« opozarja na dejstvo, da so s sestali francoski mornariški minister, Dumesnil in angleški prvi lord admiralitete Aleksander prvič s šefom italijanske delegacije Grandiiem. Razgovor je bil dolgotrajen, ter so na njeni razpravljali o vseh spornih vprašanjih, prav posebno pa še o zahtevi italijanske delegacije po pomorski pariteti s Francijo. Angleški prvi lord admiralitete Aleksander ' je poskušal s posredovanjem ugladiti na-sprotstva med francoskim in italijanskim stali šcem, vendar pa se mu to ni posrečilo. London, s. aprila d. V komentar j poslednjih razgovorov v Londonu piše »Times« sledeče: Naj bo kakršnakoli že razlaga 16. člena statutov Društva narodov, vendar moramo ugotoviti, da Italija še do danes ni pokazala niti malo dobre volje, da bi prišlo do kompromisa s Francijo v vprašanju pomorske paritete. V vsakem primeru bi bilo koristno, da se konferenca odloži za šest mesecev. Med tem časom bi bilo mogoče pripraviti teren za sklicanje nove pomorske razorožitvene konference, ki b: pokazala ugodnejše rezultate. Rim, 8. aprila d. »Popolo di Roma* objavlja članek svojega londonskega dopisnika. v katerem pravi med drugim: »Italijani se prav nič ne vesele verjetnega neuspeha pomorske konference kakor tudi mogočega ohla.ienia odnošajev med Italijo in Anglijo, ki bodo morda nastali zaradi neuspeha londonske konference. Italijani bodo zaradi tega ohlajenja užaloščeni, vendar pa ne vznemirjeni. Italija ie prišla v London z iskreno željo, da bo konferenca uspela. Zaradi tega je potrebno, ponoviti, da Anglija ne more v nobenem primeru računati na italijansko odpoved na pomorsko pariteto s Francijo. To je taka točka, preko katere ne more noben italijanski državnik „Kompromitirani balkanski sporazum" Društvo narodov bo moralo posredovati, da razbije gnezdo plačanih banditov - Važen članek v pariški reviji Pariz. 8. aprila AA. Aprilska številka lista »La Revue Bleue« prinaša v svojem političnem pregledu obširen članek pod naslovom »Kompromitiram balkanski sporazum«. V uvodu opisuje članek jugosloven-sko-bolgarski sporazum in napade komitov na jugosilovensfe te* torij ki so se nedavno dogodili. List veli, da ie treba naglasiti da začnejo vselej, kadarkoli gre za znižanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, komite svojo akcijo, da preprečijo to zbiižanie. Nadalje popisuje delo komitov in beleži obsodbo tega delovanja s strani poluradnega bolgarskega organa »Demokrati češki Zgo-vor«. Nato riše nedavne dogodke in demaršo v Sofiji, ki sta io napravila francoski in britski poslanik. Pokret, ki se je s toliko nado na u-speh začel na tem delu evropskega vzhoda, se je s tem dogodkom zaustavil. Nadalje omenja člaukar iugoslo-venskega ministra zunanjih zadev dr. Vojo Marimkoviča, ki je tunel pokazati te atentate v pravi luči. Jugoslavija ie ostala vzlic temu. da so bile bolgarske bombe vržene na njenem teritoriju, mirna in še nadalje vztraja v svoji miroljubni politiki, ki jo ie očrtal dr. Marinkovič. List sodi, da bo Prišel čas, ko bo Društvo narodov interveniralo in razbilo gnezdo profesionalnih banditov. ki izvršujejo zločine v službi onih. ki jih plačajo. Na koncu članka veli, da dr. Marinkoviču nihče v Evrop; ne izven nje ne more odreči spričo njegovega dela izrednih zaslug za mir, ker ie vedno vodil politiko, ki jo zahtevajo interesi miru in potrebna jamstva v varnost. Prepovedan emigrantski shod v Sofiji Sofija, 8. aprila, g. Bolgarske organizacije emigrantov iz Dobrudže so sklicale v Sofijo protestno zborovanje, proti usmrtitvi Bolgarov v Dobrudži. Ministrski predsednik Ljapčev je zborovanje prepovedal. Orožništvo je obkolilo poslopje ter ni dovolilo nikomur vstopa. Deputaci ja organizacije je hotela priti do ministrskega predsednika, ki pa jc ni sprejel. Napetost med makedonstvujušcimi in vlado Aretacija dveh vodilnih članov revolucionarnega odbora - Grozilno pismo generalu Žečevu Praga, 8. aprila, M. »Prager Presse« poroča iz Sofije, da sta bila na zahtevo bolgarske vlade aretirana vodilna člana makedonske revolucionarne organizacije Ivan Karadžov in Strávil Razvi-gorov. Njuna aretacija je bila odrejena, ker je preiskava o zadnjih atentatih na jugoslovenskem ozemlju utemeljila sum, da sta te atentate organizirala in pripravila Karadžov in Razvigorov. Čeprav so aretacijo držali strogo tajno, se je o njej vendarle izvedelo. Aretacija je v zvezi z drugimi proti-komitskimi ukreipi bolgarske vlade sil- no razburila in ogorčila makedonstvu-jušče. ki so zlasti v jugozapadnem delu Bolgarije pričeli ostro ščuvati proti vladi. Zato je komandant tega okrožja, general Žečev, v sporazumu z vlado odredil nekatere represalije proti make-doinstvujuščim. General je nato prejel od »skupine državljanov iz Vrača« grozilno pismo, naj se ne vmešava v zadeve makedonstvujuščih, ako mu je življenje drago. To pismo je general Žečev osebno predložil vojnemu ministru in ob tej priliki izposloval še obsežnejša pojasnila. Vzhodne reparacije Pariz, 8. aprila. AA. Dr. Beneš. dr. Marinkovič in Titulescu so imeli sestanek o vprašanju vzhodnih reparacij. Rešitev tega vprašanja je na dobrem potu. Praga, 7. aprila, g. »Prager Tsghlatt« izve iz Pariza, da so pariška rentna pogajanja stopila v nov stadij zaradi novega posredovalnega predloga reparacijske komisije, o katerem se bodo takoj pričela nadaljnja pogajanja. Delegati nasledstvenih držav, ki so hoteli tekom tega tedna zapustiti Pariz, so svoj odhod odgodili. V poučenih krogih spravljajo ta preokret v zvezo z ugodnejšo situacijo na pogajanjih za vzhodne reparacije. Odpoved avstrijsko -madžarske trgovinske pogodbe Dunaj, 8. aprila, d. Sekcijski načelnik dr. Schüller se je odpeljal v Budimpešto, kjer se bo sestal z madžarskimi politiki, s katerimi bo obravnaval vprašanje revizije madžarsko-avstrijske trgovinske pogodbe. V dobro poučenih krogih pa prevladuje prepričanje, da bo ta pogodba sploh odpovedana, ako ne bodo Madžari pristali na avstrijske zahteve, kar pa ie zelo dvomljivo. O tem je obveščena že tu--ii madžarska vlada. Zaključni zagovor dr. Tuke Bratislava, 8. aprila, g. Na današnji razpravi proti dr. Tuki je imel obtoženec zaključno besedo. Dr. Tuka je ponovno zatrjeval, da ni kriv in da ni imel nobenih znanstev niti zvez z vohuni. Ta posel, da ie najbolj umazan na svetu. Obtoženec tudi zanikuje, da bi bil izdajal domovino in deloval za odcepitev Slovaške od republike. Češkoslovaška je z 22 pogodbami z drugimi državami zaščitena in Madžarska bi nastopila proti vsemu svetu, če bi hotela proti Češkoslovaški storiti kakršnokoli korak. Taka akcija zato ne bi bila samo v političnem oziru, temveč tudi po zdravi ^imeti nesmisel. Dr. Tuka pa je priznal, da je šel v pTvi vnemi malo dalje kakor dovoljujejo paragrafi. Tega pa ni storil :z sovraštva ali veselja do avantur, temveč '.e iz ljubezni do domovine. Razsodba se pričakuje za jutri zvečer Titulescu želi v Pariz Bukarešta. 8. aprila g. Kakor poroča »Cu-ventul«. ie rumunski poslanik v Londonu. Titulescu zahteval, naj ga zamenja vlada z dosedanjim poslanikom v Parizu Antonia-dem. Titulescu utemeljuje svojo zahtevo s tem. da ie zaradi številnih pogajanj staJno vezan na francosko prestolnico, zaradi česar ne more izvrševati svojih poslaniških I agend v Londonu. ' Zaščitne carine v Angliji London, S. aprila. AA. Snoči je bivši ministrski predsednik Baldwin govoril v Manchestru o konservativni politiki v vprašanju zaščitnih carin in o enotnosti brit-skega imperija. Govornik jc naglasil, da so zaščitne carine potrebne za angleško indií-strijo v boju proti inozemski konkurenci. Anglija se more ubraniti tuje konkurence le s tem, da zaščiti svojo trgovino in industrijo s primernimi carinami. Glede na enotnost britskega imperija je govornik izjavil, da bi sc morale industrije v vpraša-nju produkcije sporazumeti in proučiti potrebe konsumentov. Spremembe v nemški diplomaciji Berlin, 8. aprila, s. Kakor se zdi je pričakovati v zunanji politični službi Nemčije precejšnje spremembe. Neki opoldanski list prinaša slike onih diplomatov, ki bodo po vsej priliki prišli v poštev. Med njimi jc tudi nemški poslanik v Rimu von Neurath, ki bo verjetno Gdscl v London, dočim se imenuje kot kandidat za mesto rimskega poslanika dosedanji državni tajnik v zunanjem uradu von Schubert. Tudi poslanika v Parizu in Angori bosta najbrž izmenjana. Katoliški misijoni Rim. 8. aprila d. V Vatikanu je izšla statistika katoliških rnisijonov. ki jih je po stanju od 1. januarja tega leta 437: od teh iih ie v Evropi 28. v zapadni Aziji 90, v Indiji 44. v Sijamu 14. na Kitajskem 93, na Japonskem 17. v Severni Afriki 16. v Zapadni Afriki 52. v Srednji Afriki 30, v Severni in Srednji Ameriki 22. v Južni Ameriki 33. na otokih Tihega moria 31 in v Avstraliji 29. Napredek italijanskega letalstva Rim. 8. aprila AA. Tekom včerajšnje seje je senatni predsednik naznanil, da je poslal iznajditelju Marconiju v imenu senata brzojavno čestitko k njegov,; pomembni iznajdbi. Nato je imel minister za letalstvo Balbo daljši govor, v katerem je poročal o stalnem napredku italijanskega letalstva tako glede osobja kakor v konstrukcijskem pravcu. Svoj govor je naposled zaključil z izjavo, da bo tudi italijansko civilno letalstvo v kratkem opremljeno z vsemi modernimi pridobitvami. Angleško-egiptska pogajanja London, S. aprila. AA. Egjplsba delegacija je imela pod vodssrom Nahas paše nadaljni sestanek г zastopniki angleške vlad«. Pogajanja se vodno na temdva angleških predlogov. V spodnji zbornici je izjavil zmiatiiji minister Henderson, da ne more definitivno poročaiti o teh pogajanjih. Posojanja ugodno napredujejo. Doumergue sprejel poslanika Darda Pariz, 8. aprila. AA. Predsednik Doumergue je sprejel v avdijenci francoskega poslanika v Beo-graáu Darda. Mednarodna reparacijska banka Pariz, 8. aprila. AA. Minister financ Reynaud ie poročal ministrskemu svetu o predstoječi ustanovitvi Mednarodne banke га reparacije, ki bo mobilizirala nemške anuitete. Stroge določbe za inozemske delavce v Albaniji Beograd, 8. aprila. M. fz Tirane poroča io, da eo albanske oblasti izdale proti tujim delavcem, ki prihajajo v Albanijo, etross ukrepe. Zato je za jugoslovenskp delavce, ki se izseljujejo v Albanijo, važno da imajo poleg dokazil o svojih strokovnih sposobnostih tudi žfzagoiovljeno v Albaniji delo, odnosno dovoljenje za naselitev od albanskih oblasti. Razen tega morajo imeti tudi dovoljenje od našega zunanjega ministrstva. Priprave za natriiarhov pogreb Romanje pravoslavnih vernikov v Beograd — Podrobne odredbe za pogreb — Nadaljnji izrazi sožalja Beograd, S. aprila r. Z vseh strani države, zlasti iz Srbije in iz Sre.na, prihajajo v Beograd velike množice pravoslavnih vernikov, da se zadnjič poklonijo svojemu najvišjemu dušnemu pastirju. Do-ge povor-ke pobožnih romarjev se vijejo skozi ulice, ki vodijo k saborni cerkvi, kjer je pom-žcno truplo pokojnega vladike na kataial-ku. obdanem od častne straže vojakov ■>. duhovščine. Krsta, ki je bila prvega Лг.е zaprta, ie sedai odprta in skozi prozorno želatino se razločajo vse gube in poteze obraza in rok, ki oklepajo veliki križ, zrak pokojnikovega visokega dostojanstva. Nc-vj desettisoči so danes molče defilirali >;red mrtvim cerkvenim poglavarjem. Ob navzočnosti vseh pravoslavnih škofov in velikega števila duhovščine se je danes dopoldne vršila svečana zadušnica. Pogreb patrijarha Dimitrija se bo po definitivno sestavljenem programu državnega odbora vršil v četrtek dopoldne. Svečanosti se bodo pričele ob 9. v saborni cerkvi. Navzoči bodo vsi dostojanstveniki pravoslavne cerkve. Po opelu bodo govorili predstavniki ar-hijerejskega sabora in zastopnik vlade. Opelu v cerkvi bodo prisostvovali razen duhovščine in sorodnikov vsi člani vlade, diplomatski zbor, zastopniki drugih ver, bivši ministri, člani državnega sveta, glavne kontrole, kasacije in ape-lacije, generaliteta, člani akademije znanosti, zastopstva univerz in deputacije raznih kulturnih in nacionalnih društev. Iz cerkve bodo ponesli krsto člani vlade in duhovščina. V sprevodu bo korakalo tudi vojaštvo. Pred Voznesensko cerkvijo se bo poslovil od pokojnika zastopnik duhovščine, na vogalu Miloševe ulice pa predstavnik beograjske občine. Na 'pokopališču v Rakovici bodo prenesli krsto z voza do groba ar-hijereji. Na grobu bodo govorili še predstavniki raznih organizacij, nakar bo izkazala vojska zadnjo čast z defilejem in častno salvo. Za oficijelne predstavnike ie predpisan frak. Cerkveni obredi se bodo vršili po posebnem ceremonijelu, predpisanem za patrijarha. Carigrajske patrijarhe polagajo v grob tako. da v njem stoje, patrijarhe drugih pravoslavnih cerkev tako. da v grobu sedijo, patrijarha Dimitrija pa bodo položili v grob tako, da bo v njem ležal. Na krsto se postavi med pogrebom kelih in sv. evangelij. Predpisane so tudi posebne pogrebne molitve. Danes so v prisotnosti vseh članov sv. sinoda popisali zapuščino pokoj-nc-ga patrijarha. Žalne svečanosti Beograd, S. aprila, r. Po vsej državi se vrše posmrtne svečanosti za pokojnim patrijarhom Dimitrijem. V vseh pravoslavnih cerkvah so se tekom včerajšnjega in današnjega dne služile zadušnice. vse pravoslavne cerkvene občine pa so imele žalna zborovnaja, na katerih so govorniki orisali velike zasluge vrhovnega pastirja in globoko obžalovali njegovo smrt. Sv. sinod je prejel tekom včerajšnjega in današnjega dne iz raznih krajev države od pravoslavnih cerkvenih občin nebroj sožalnih izjav, ki pričajo, kako globoko je spoštoval narod pokojnega vladiko. Izrazi sožalja Beograd, S. aprila, r. Tudi tekom današnjega dne je dospelo nebroj sožalnih izrazov iz notranjosti države in iz inozemstva. Med drugimi so kondolira-li skoro vsi jugoslovenski katoliški škofi in dostojanstveniki drugih cerkev v Jugoslaviji, vsi bani. zastopnik anglikanske cerkve Siters in mnogi drugi. Beograd, S. aprila. AA. Povodom smrti Ni. Sv. patrijarha Dimitrija je sprejel sv. sinod veliko število brzojavk, med nji mi sledeče: »Jeruzalem. Sočustvujoč zaradi smrti Nj. Sv. najbiaženejšega patrijarha DimUrija. izjavljamo srbski cerkvi svoje sožaije ter prosimo Najvišjega, da mu odredi do stoj nega naslednika. Patrijarh Damijan«. »Aleksandri j a. Sočostvujemo v žalosti, ki je zadela srbsko cerkev s smrtjo Nj. Sv. patrijarha Dimitrija, ter prosimo Boga, naj da srbski cerkvi dostojnega naslednika. Pabrijarih Melentije.« Vtis v Grčiji Atene. 8. aprila. AA. Smrt patrijarha Dimitrija je v grški javnosti globoko odjeknila. Listi prinašajo obširne članke o pokojnikovih zaslugah in izražajo sožaije vsega grškega naroda. Odmevi v angleškem tisku London. 8. aprila. AA. Beograjska poročevalca listov »Times« in »Manchester Guardian« sta dostavila svojima listoma vest o smrti patrijarha Dimitrija. Lista priobčuje la vest s kratkim nekrologom in z glavnimi podatki iz življenja in delovania pokojnega patrijarha. »Times« pravijo med drugim, da je bil patrijarh Dimitrije po smrti Nikole Pašica najpopularnejša osebnost v Srbiji da je bil mož odličnega značaja, čvrste volje ter nenavadno skromen v vsem svojem življenju. nemiri v Armeniji Po še nepotrjenih vesteh so izbruhnili v zapadni Armeniji veliki nemiri, naperjeni proti režimu Kemala paše Bukarešta, 8. aprila, M. Iz Odese poročajo, da je prišlo v severozapadni Armeniji, zlasti v okolici Trapecunta do resnih nemirov, naperjenih proti Ke-malu paši in njegovi vladi. Tudi iz Carigrada prihajajo poročila o uporih v Trapecuntu in v zaledju. Podrobnosti o akciji ni mogoče dognati nikakili, ker so baje vse telefonske in brzojavne zveze prekinjene. Zatrjujejo pa. da je zavzelo uporniško gibanje zelo velik razmah. Kaj je vzrok nemirov in kakšen je njihov I cilj, je nejasno. Po nekaterih vesteh gre za upor armenskih plemen, po drugih vesteh pa le za lokalno obračunavanje. Vsekakor pa so vesti o nemirih povzročile tako v Angori kakor v Carigradu precejšnje vznemirjenje. Proti Trape-cuntu so bili odposlani močnejši vojaški oddelki, da vzpostavijo mir in red. Atene, S. aprila, M. Nocojšnji listi beležijo vesti o nemirih v Turčiji, ki jih označujejo za zelo resne in obsežne. n. Razpadanje avstrijskega Heimwehra Tajnost policijske kartoteke g. Schobra ~ Pred ostavko predsednika dr. Steidla Dunaj, 8. aprila, d. Kriza v vrstah avstrijskega Heimwehra postaja vedno ostrejša in cčitejša. Te dni so razširjene vesti, da nameravata oba glavna hcimwehrovska voditelja tirolski doktor Steidlc in štajerski dr. Pfrimer, ki sta si siccr ozka protivníka, odstopiti in prepustiti vodstvo Heimwehra knezu Starhenbergu. Odkar je bivši dunajski policijski prezident Schober po>stal predsednik vlade. je Heimweh r znatno izgubila na svoji ofenzivnosti. Vzrok je, kakor se zatrjuje, v tem. da je g. Schober v posesti obširne kartoteke z življenjepisi vseh odličnejših heimwehrovskih voditelj ev. Га kartoteka s kriminalno evidenco mu daje veliko moč nad razni- mi veličinami iz nacionalističnega tabora. V zadnjih mesecih so prodrle v javnost razne delikatne afere poedinih heimwehrovskih voditeljev, ki so bile sicer pozneje zadušene, a so prizadete in mnoge njihove tovariše posvarile, da ni več priporočljivo hoditi tako po solncu kakor v nekdanjih časih. V Heimwebru so se tudi razvile razne frakcije, ki prihajajo v vedno ostrejša medsebojna nasprotstva. Najenotnejša je sedaj še skupina, ki jo je na Nižje-avstrijskem ustanovil knez štarhenberg, ki zibira pod svojo zastavo vse, ki zapuščajo ofioijelno heimwehrovsko organizacijo. Zatrjuje se, da ima knez Štarhenberg ambicijo postati — diktator Avstrije. ipaoska policija razganja republikance C v t Burili socialistični shod v Madridu — Intervencija policije na banketu v proslavo pisatelja Marcela Dominga Madrid. 8. aprila г. Te dni se ie vršil banket na čast pisatelja Marcehna Dominga, na katerem it imel publicist Eduardo Bor-tega d.v Gasset oster govor proti kralju. Ker ie uplete 1 v svoj govor tudi napade, so zastopniki oblasti zahtevali razpust zborovanja. Ker navzoči niso hoteli izpraznriti prostorov, ie nastopila policija s sabljami in izpraznila dvorano. Več oseb je bilo aretiranih. 4 Madrid. 8. aprila d. V nekem madridskem gledališču se je vršilo veliko zborovanje španskih socialistov, na katerem so govorniki ogorčeno napadali vlado generala Berengueria ter ii očitali, da so zavladale sedai v Španiji razmere, ki so še dokaj slabše kakor so bile za časa diktatorja Primo de Rivere. Obliube. da bo izvedla vlada volitve, so povsem neiskrene, ker je znano, da hoče izvesti vlada te volitve v znamenju naivečiega terorja proti republikancem, ki stoje danes izven zakona. Po zborovanju je policija razgnala zbo-rovalce, ki so hoteli prirediti po mestu republikanske manifestacije. Nekaj demonstrantov je bilo aretiranih in prepeljanih v zapore. Spopadi v cerkvi sv. groba v Jeruzalemu Rim, 8. aprija. s. V cerkvi Sv. groba je prišlo po vesteh iz Jeruzalema predvčerajšnjim do ponovnih ostrih spopadov med Kopti in katoličani. Nekega frančiškanskega patra so podrli na tla in nevarno pretepli. Nemška mornarica v naših vodah Split, 8. aprila, n. Nemška mornarica, ki je že odplula iz Kiela proti Sredozemskemu morju, prispe sredi tega meseca v Split, kjer ostane nekaj dni. Nemške ladje bodo pošetile tudi Sibenik, Dubrovnik in Kc-tor. Ravnatelj zagrebške „Providnosti" obsojen Zagreb, 8. aprila, n. Nocoj ob 19.20 je bila razglašena pred tukajšnjim kazenskim senatom okrožnega sodišča sodba v znam aferi bivšega ravnatelja zavarovalne zadruge »Providnost« dr. Vladimirja Cicka. Obtoženi dr. Cicek je bi! proglašen za krivega, da je potvarjal bilanco, s svojimi manipulacijami oškodoval upnike ter je vsa leta svoje službe beleži i kot popolnoma vp'acane deleže ustanoviteljev, čeprav so bili vplačani le do ene tretjine Zato jc bil obsojen po §§ 334, 356. 345 v zvezi s §§ 61 in 62 ter z uporabo § 72 točka 4 na eno leto strogega zapora, na plačilo 5000 Din globe v roku 30 dni ali na nadaljnih 50 dni zapora, na enoletno izgubo častnih državljanskih pravic, na plačilo 3000 Din zastopniku oškodovane zadruge »Providnost« dr. Maličiču ter na plačilo 3500 Din zastopniku upnikov dr. Radoševiču. V kazen pa se mu všteje preiskovalni zapor od 21. decembra preteklega leta. Obtožcnec pa je bil oproščen obtožbe, da je sežigal važne spise. Dr. Cicek se je pritožil proti krivdi in kazni. Zakon o diplomatskih zastopstvih Beograd. g. aprila, č. Nj. Vel. kralj ie na predlog zastopnika miniistra zunanjih poslov podpisal in proglasil včeraj zakon o arhivu ministrstva zunanjih del in diplomatskih ter konzularnih zastopstvih kraljevine Jugoslavije v inozemstvu. Za francoske poplavljence Split. S. aprila č. Na poziv tukajšnjega mestnega načelnika dr- Račiča se je vršil skupno s francoskim krožkom sestanek raznih kulturnih društev, na katerem je bilo sklenjeno, da se priredi francoski dan prihodnjo nedeljo in ponedeljek. V nedeljo se bodo vršile v ta namen razne športne tekme, zvečer pa predstave in akademije. Proračun beograjske občine Beograd, 8. aprila, č. Sestavljanje proračuna mestne občine beograjske se bliža svojemu zaključku. Kakor se doznava. znaša proračun za 1. Ш0. okrog 370 milijonov Din. Novi most preko Save pri Šabcu Beograd. 8. aprila, č. Dela pri montiranju žeJezne konstrukcije za veliki savski most med Šabac - Klenak so pospešena tako, da bo mogel biti že letos otvorjen preko njega promet za pešce in vozove, dočim bodo prihodnje leto položili še tračnice, nakar bodo otvorili reden železniški promet. Franki izročen sodišču Zagreb. 8. aprila, n. Trgovec Vladimir Franki, ki je napadel inkasanta Roka Bede-koviča v svoji lastni trgovini na Ilici, je bil danes izročen sodišču. Ker je v bolnici ležečemu poškodovanemu Bedekoviču žei znatno bolje, bo bržkone lahko osebno prisostvoval sod"i razpravi, ki se bo vršila protiFranklu menda že koncem tekočega meseca. Obsojena tatova Beograd. 8. aprila, č. Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila danes razprava proti Josipu Pavlicu in Zvonku Rupeu. ki sta bila obtožena 30 tatvin. Pavlic .je bil obsojen na 12 let robije in trajno izgubo državljanskih pravic. Rupec pa na' 6 let robije ter po prestani kazni na izgon iz Beograda. Inkasant defravdant Zagreb. 8. aprila, n. Danes je prejela tvrdka :>Ipoik, last dr. Ivkovica in Pirca v Ni-količevi ulici št. 5 od svojega bivšega inkasanta Nikole Pavlica pismo, v katerem priznava bivši uslužbenec, da je utajil 53.000 Din. »Brzojavil sem svoji teti, naj ta znesek poravna, če pa ne bi bil poravnan do 18. aprila, potem vas pooblaščam, da postopate proti meni policijsko in kazensko.« piše ubegli Pavlič. Za beguncem, ki .ie pobegnil v neznano smer, je odredila policija poizvedovanje. Poskušen samomor Slovenca v Skoplju Beograd, S. aprila, p. Iz Skoplja poročajo, da ie skušal tamkaj izvršiti samomor Sbve-nec" Rok Pregelj, doma iz Pušče v kranjskem okraju. Prereza! si je žiio na levi roki v zadnjem trenutku pa so ga rešili. Pri zaslišanju je izjavil, da se je hotel usmrtiti, ker je brezposeln in nima nobenih sredstev za življenje. Zdravniki upajo, da ga bodo rešili. Šahovski turnir m prvenstvo Ljubljane XI. kolo Po XI. kolu je bilo stanje naslednje: Rupnik 10 in pol, Gabrovšek Ludovik 10. Furlani in Vidmar Milan 7, Vidmar Ciril in pol, Vogelnik in Cibic 6, Hren 5. Ži-dan 4 in pol, Žimbrck 3 in pol, Bajec in Gabrovšek Julij 3, Erker in Kavečič 2 in pol XII. kolo Sinoči se je vršilo predzadnje, to je XII. kolo. Do 22. ure so bile končane naslednje partije: Gabrovšek Ludovik jc dobil partijo proti Erkerju in Rupnik je z lahkoto premagal Kavečiča. Dva para, Bajec : Hren in Gabrovšek Julij : Židan. sta remizirala Partija Vogelnik : Vidmar Milan jc bila v enaki poziciji prekinjena. Ostale partije so preložene. V četrtek se bo vršilo zadnje, to je XIII. kolo, v katerem nastopita v odločilni borbi za časten naslov prvaka Ljubljane oba kandidata za orvenstvo Rupnik in Gabrovšek Ludovik. Novi predpisi za polaganje mature Ncvi pravilnik o polaganju višjega tečajnega izpita— Na realnih gimnazijah odpade izpit iz latinščine, na klasičnih pa iz matematike 7NS v Zagrebu susnendiVan Beograd, 8. aprila, p. Jugoslovenski nogometni savez je izdal komunike, v katerem izjavlja, da je na svoji seji ugotovil, da je zbor nogometnih sodnikov, doslej s sedežem v Zagrebu, odrekel poslušnost najvišjemu forumu JNS, ki ie zaradi tega skleni!, dn se suspendira. V drugi objavi nravi JNS. da je prejel službeno sporočilo tajnika Fife, po katerem je Fifa registrirala prenos sedeža JNS v Beograd in izvolitev nove uprave. Kakor smo že poročali v enem delu včerajšnje naklade, je izdal minister prosvete po zaslišanju prosvetnega sveta nov pravilnik o polaganju mature, ali kakor se sedaj uradno imenuje, višjega tečajnega izpita na srednjih šolali, to je na gimnazijah, realnih gimnazijah in na realkah.. Novi pravilnik prinaša mnoge važne izpremembe dosedanjih predpisov in znači v gotovem pogledu veliko olajšanje zaključnega srednješolskega izpita, prilagodujoč ta izpit praktičnim potrebam življenja 'in nadaljnjega študija. Novi pravilnik določa predvsem, da se polaga višji tečajni izpit samo iz onih predmetov, ki odgovarjajo tipu dotične šole. Zato bo v bodoče obstojala vidna razlika med višjim tečajnim izpitom na gimnaziji in na realni gimnaziji ter realki. V realnih gimnazijah odpade odslej izpit iz latinščine, nasprotno pa na klasičnih gimnazijah v bodoče pri višjem tečajnem izpitu ne bodo več »mučili« kandidatov z matematiko. kar predstavlja vsekakor veliko olajšanje. Prinaša pa tudi še drugo novost: kandidatje. ki dobe pri pismenem izoitu iz dveh predmetov slabo oceno (izpod 3). morejo ponavljati izpit šele čez leto dni. Iz podrobnejših, določb pravilnika posnemamo naslednje važnejše določbe: Svrha višjega tečajnega izpita Glavna svrha višjega tečajnega izpita (mature) je dokazati, koliko uspeha je imel ipri učenou celokupni srednješolski staidiij in ali Je kandidat sposoben za visokošolski študij. Kot dokaz zrelosti se zahteva od vsakega kandidata, da na izpitu doprinese dokaz solidne osnov« harmoničnega znanja, da zna pridobljeno izobrazbo pravilno uporabiti, da pokaže potrebno logičnost v svojih zaključkih in precizno izražanje misli. Termini za izpit K višjemu tečajnemu izpitu so pripiiščcni oni kandidatje, ki so v dotičnem šolskem letu dokončali z uspehom osmi razred srednje šole. Načeloma se polaga višji tečajni izpit na oni srednji šoli, kjer je kandidat dokončal osmi razred. Samo v upravičenih primerih lahko prosvetno ministrstvo dovoli polaganje izpita na kakem drugem enakem zavodu. Učenci osmega razreda, ki morajo ob zaključku šolskega leta napraviti po-navliafoi izpit, polagajo višji tečajni izpit v sep-temberskem, ostali pa v junijskem terminu. On: kandidati, ki jim je v septemibersikem terminu dovoljen ponavljata i zrelostni izpit, ga polagajo v januarju naslednjega leta. Preko tega tretjega izpitnega roka se višji "tečajni izpit no more polagati. Učenci privatnih srednjih šol polagajo višji tečajni izpit skupno z rednimi učenci na pristojnem državnem zavodu. Kandidati za viši tečajni izpit se morajo v roku, ki ga določi ravnateljstvo dotičnega zavoda. prijaviti ravnatelju. Izpitni odbor Izpitni odbor tvorijo kot predsednik odposlanec ministrstva, kot podpredsednik direktor zavoda, •ki vrši predsedniške dolžnosti, če зе odposlanec ministrstva zadržan. V izpitnem odboru ie toliko članov, kolikor je predmetov za izpit. Za vsak predmet >c v izpitnem odboru dotični predmetni profesor, ki je predava! predmet v osmem ra«-red'ii. Izpitom morejo prisostvovati fodi vsi ostali profesorji dotičnega zavoda, vendar pa ne smejo stavljati vprašanj niti kakorkoli irplivati na kandidata. Če ne določi izpitnega programa ministrstvo, dostavi vsak predmetni profesor, član izpitnega odbora, ravnatelju 10 vprašanj iz svojega predmeta, izmed katerih določi izipitni od- bor eno vprašanje. Razpored za pismeni in ust-men; izpit določi profesorski zbor in ga predloži pravočasno ministrstvu v odobrenje. Pismene naloge a. Na realnih gimnazijah: 1. pismena naloga iz državnega jezika (izdelava sme trajati največ štiri ure). 2. pismena naloga iz enega živih jezikov učnega programa (4 ure). 3. matematična naloga (štiri ure). Na zavodih kjer učni jezik ni državni, se polagajo izpiti'v učnem jeziku, razen tega pa izpit iz srbohrvaščine b. Na klasičnih gimnazijah: t. pismena naloga rz državnega jezika (štiri ure); 2. pismena naloga iz živega jezika (4 ure): 3. Po prosti izb ri prevod iz latinščine ali grščine na državni jezik (srbohrvatsko ali slovensko) (izdelava največ štiri ure). c. Na realkah: 1. pismena naloga iz državnega jezika; 2. pismena naio-ga iz živega jezika; 3. pismena naloga iz matematike; 4. dve ne.!ogi z opisne geometrije. Izbira snovi Važna je vsekakor določba člena 9.. k: prav': Za pismene naloge iz državnega aii učnega jezika se morajo dajati naloge odnosno vprašanja splošnega značaja v obsegu učenčevega znanja ta pojmovanja, to pa ali v zvezi s snovjo, ki se je obdelovala po učnem načrtu aii pa proste teme. vendar pa vselej !e v obsegu kandidatovega razumevanja. Nedopustno je dajanje docela verba-'ističnh tem, ker te naloge nimajo svrhc. da pokaže kandidat duhovitost in originalnost, marveč do voljno znanje, dober razpored materije, pravilno pojmovanje in dobro pismenost. Iz z-vega jezika nai obstoja naloga v prevodu težjega teksta, pri čemer se sme kandidat posluževati besednjaka za dotični jezik. Iz latinščine in grščine obstoja naloga v prevodu težjega, daljšega teksta znanih klasikov v prozi. Dovoljena je uporaba besednjaka dotičnega jezika. Vendar pa se v nobenem predmetu ne sme vzeti za izpit snov šolskih lekcij. izdelava nalog Vsi kandidati polagajo pismeni izpit skupno. Predsednik izpitne komisije jih mora pričetkom opozoriti na sirose določbe, ki prepovedujejo, da bi se kandidat posluževal nedovoljenih -pripomočkov, prepisal naloge od drugih aH da bi spraševal sokandidate. Naioga se lahko koncepira ta nato prepiše na čisto. V tem primeru mora kandidat izročiti čistopis in koncept dežurnemu profesorju, ki ga overovi in izroči izpitni i: § 1. Zaradi zaščite narodnega zdravja se vrši nadzor nad: drožami. surovinami ter kemijskimi in farmacevtskimi industrijskimi izdelki, ki se uporabljajo kot zdravila in ki so namenjeni neposrednemu izdajanju. Kaj se smatra za zdravilo, bo predpisal minister socialne politike in narodnega zdravja po zaslišanju sanitetnega sveta. § 2. Zdravila morajo odgovarjati predpisom farmakopije. ki jo predpiše minister socialne politike in narodnega zdravja. Zdravila morajo biti shranjena tako. da se ne ookvar.io in da ne izgubijo zdravilne vrednosti. Zdravila z iakimi strupi mora.io imeti posebne znake, kar se bo predpisalo s Posebnim zakonom. § 3. Zdravila se ne smejo stavljati v promet kot nova ali kot specijalna zdravila brez odobrenja ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja. § 4. Zdravila prirejajo in stavljajo v promet: javne lekarne, lekarne bomic, trgovine z Ieki (drogerije) ter kemijske in farmacevtske tvornicc. § 5. Neposredno morejo zdravila prodajati samo: 1. javne lekarne, 2. lekarne bolnic. 3. priročne lekarne zdravnikov in veterinarjev, 4. priročne lekarne zdravniških zadrug in 5 lekarne ustanov za zavarovanje delavcev v zmislu zakona o zavarovanju dclavcev. LEKARNE. § 6. Javne lekarne morejo otvarjat; doktorji in magistri farmakologiie na osnov; dovoljenja, ki ga daje na področju metta Beograda minister za socijalno politiko in narodno zdravje, v banovinah pa bani. D> voljenja se izdajajo neoporečnim podanikom kraljevine Jugoslavije, ki so položili izpet in imajo najmanj 5 let praktičnega dela v eni izmed ustanov, imenovanih pod točko 1 in 2 § 5 tega zakona, ali kot docenti ali asistenti na univerzi ali državnem zavodu za fannakologijo in farmakoguozijo ako od te dobe še niso potekla tri leta. § 7. govori o delokrogu lekarn v bolnicah, ki služijo izključno za potrebe bolnic. § S. določa, da more zdravnik ali veterinar dobiti dovolienje za priročno lekarno, ako izvršuje prakso v mestu, kjer ni javne lekarne. To dovoljenje lahko dobi samo zdravnik ali veterinar, ki dokaže, da je prakticiral mesec dni v lekarni. Nadaljnji paragrafi odrejajo med drugim: Javna lekarna se sme otvoriti le v kraju, kjer poeluje najmanj en zdravnik. Dovoljenje za otvoritev in za vodstvo javne lekarne sme bili izdano le na osnovi razpisanega natečaja. Dovoljenje se daje po praksi najstarejšemu koinpetentu. Ako je lastnik lekarne začasno zadržan, da vodi lekarno, si mora postaviti zastopnika. Ako postane trajno nesposoben, tedaj mu ban postavi administratorja. Ako lekarnar umre, gre vdovi pravica uživanja dohodkov lekarne, in sicer ako je brez dece ali pa ako je deca preskrbljena, za dobo treh let, če pa ima še -nepreskrbljene otrolie, pa b let. Enako uživajo nepreskrbljeni otroci brez matere dohodke lekarne 6 let. Tajinstveni morilec žena Chicago, 8. aprila, g. Morilec žensk, čigar dejanja so slična düsseldorfskemu morilcu, vzbuja v mestu veliko razburjenje. Neznani storilec davi svoje žrtve s traki iz blaga. V zadnjem tednu je bila na ta način umorjena neka ženska. Danes ie isti morilec napadel soprogo nekega zdravnika, ki stanuje v pritličju. Napadena gospa je kričala na pomoč, nakar je storilec zbežal. Aretacija vohunstva osumljenega Nemca Rim, 8. aprija. s. V Benetkah jc bil zaradi suma vohunstva aretiran 281etni nemški državljan Aleksander Weber. Popoldne se je Weber odpeljal z motorno ladjico proti utrdbam na rtiču Sabbioni. Ko ga je neki artiljerijski stotnik ustavi! in zahteval naj pojasni svoj izlet v okolico trdnjave. ni mogel dati tehtnega odgovora. Zaradi tega so ga odpeljali na policijo, kjer je bil aretiran. Srečo je imel _ Praga, 8. aprila g. Pri sobotnem žrebanju češkoslovaške razredne loterije je zade! polovico glavnega dobitka 500.000 Kč mali trgovec iz zapadne Češke. .Mož ie bii tfk pred polomom in je jemal že na srečke posojila. Po srečnem naključju je bil ravno on med najbolj sreorami, ki so bili deiežni dobitkov. Naši kraji in ljudje ni potrebna dota toga zakon ne more biti srečen če gospodjnj-stvo ni v redu. Niti dobrega gospodinjstva pa tudi dobre gospodinje si ni možno misliti brez Albus-Zvono mila. Zelo važno je. da se nevestina oprema prvič opere z Albus-Zvono milom. To milo je izdelano iz najfinejših surovin. Stalna uporaba Albus-Zvono mila osvobodi mladi par za daljšo dobo skrbi nabaviti si novo a drago perilo kar je vedno združeno z velikim izdatkom. Ljubljana pokojnemu patrijarhu Predsedstvo srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani je takoj ob prejemu obvestila o smrti poglavarja pravoslavne cerkve, Nj. Sv. patrijarha Dimitrija izdalo nalog, da se v pravoslavni kapeli vrši parastos, da se vsak dan trikrat zvoni, da se raz zvonika kapele izobesi črna zastava in da se na dan pogreba Nj. Sv. patrijarha vrši parastos in žalna svečanost. Na dan pogreba Nj. Sv. patrijarha, v četrtek 10. t. m. ob 9. uri dopoldne se bo vršil parastos v pravoslavni kapeli. Istega dne se bo vršila ob pol 11. uri v dvorani mestnega magistrata žalna seja cerkvenega odbora in povabljenih predstavnikov oblasti. K žalni seji bo dovoljen dostop samo z vabili, dočim bo galerija, v kolikor bo prostora, dostopna vsakomur. Med žalno sejo bodo trgovine v Ljubljani zaprte. Po žalni seji bo odbor srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani sprejemal v dvorani magistrata sožalne izjave in bodo razgrnjene tudi pergamentne pole r,a vpis sožalnih izjav. Za vpis na pergamentne pole jc določen čas po svečani žalni seji. Srpska pravoslavna cerkvena občina v LjubIjani se v globoki tugi klanja manom svojega poglavarja, Nj. Sv. patrijarha, ki je tako prisrčno ljubil tudi Slovenijo in prosi vse, ki sočustvujejo ž njo, da dado izraza svojemu čuvstvu s tem, da razobesijo žalne zastave do dneva pogreba in se pridružijo žalnim svečanostim. Vječnaja pamjat Nj. Sv. patrijarhu Dimitriju. Predsedstvo Srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska bo v četrtek aprila, na dan pogreba patrijarha Dimitrija razobesila na svojih poslopjih črne zastave. Vabim vse hišne posestnike řn someščane, da na isti način počaste apomin velikega cerkvenega poglavarja — Lk/ktor Dinko Puc, župan. Grerrij trgovcev v Ljubljani prosi vse 53. člane, da zaradi smrti poglavarja pra-s oslavné cerkve za časa žalne seje, ki se bo vršila na magistratu v četrtek 10. tega meseca, zaprejo trgovine od pol 11. do 11. dopoldne in ne. kakor jc bih» že napačno objavljeno od 10. do 11. — Načelstvo. • Francoski dan v Ljubljani Pod pokroviteljstvom bana Dravske banovine g. inž. Dušana Serneca m na povabi,o mestnega župana g. dr. Dinka Puca so se sestali pred kratkim na magistratu ■zastopnik-' ljubljanskih društev, ki organizira»© v Ljubljani v ponedeljek 14. t. m. FRANCOSKI DAN Tia korist poplavi j en cem v i ti žni Franciji. Ta dan bo v opernem gledališču aka-de-miia, pri kateri bodo sodelovali razni naši umetniki in glasbene korporacije. Natančnejši spored javimo prihodnje dni. Človekoljubje in prijateljske zveze s francoskim narodom nas kličejo, da se ta dan Repertoarji ljubljanska drama. Začetek ob 20. Sreda 9 : Ljubimec svoje žene. Premije-ra. C. Četrtek, 10.: Cdavni dobitek. a. ljubljanska opera. Začetek ob pol 20. Sreda, 0.: Zaprto. Četrtek, 10.: Črne maske. T). MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda. 9.: Zaprto. Četrtek. 10.: Rieolefto. A. Gostovanje se. Tinke Wesel - Polla. Petek, 11.: Zaprto. Sobola, 12.: Ansamblški plesni večer Sme Kovačeve. Dramske cene. celjsko gledališče. Začetek ob 20. Sreda. 9." Netopir. Gostovanje Mariborčanov. Gostovanje gdč. Suštarjeva ptujsko gledališče. Začetek ob 20. Petek, 11.: Herman Celjski. Gostovanje Mariborčanov. spomnimo nesrečnega prebivalstva južne Francije, ki je toliko trpelo od grozovitih poplav. Zato vabimo na poset akademije, katere celotni dohodek se nakaže kot pomoč francoskim p-oplavljencem. Prosimo pa še poleg tega denarnih prispevkov, ki naj se izročajo mestnemu županu ali nakazujejo ljubljanskemu odboru Rdečega križa z izrecno navedibo: Za francoski dan. France Toplak f Ptuj, 8. aprila Včeraj nam je ugrabila smrt uglednega meščana in narodnega delavca g. Franca Toplaka, načelnika na"e posojilnice, hišnega posestnika itd. Pokojnik je bil v najboljša zvezi z narodnim probujanjem našega mesta. Rodom iz Most v Slovenskih goricaii. kjer je zagledal luč sveta 17. septembra 1857. je študiral v ptujski gimnaziji, od koder je bil poklican k vojakom. Udeležil se je okupacije Bosne in Hercegovine ter je po zasedbi ostal v vojaški službi pri gradbeni stroki. V tej službi je prišel v Knill, kjer se je 1. 1883. poročil s hčerko ugledne ča-stmiške rodbine Malijeve. Iz Dalmacije je prišel v službo vojaškega železniškega poveljstva na Nižje Avstrijsko in ko je do-služiil svoja leta, je stopil v službo davkarije. Prvo davkarsko službo ie nastopil 1. 1890. v Šmarju. Od tod je skušal na vsak način priti v kako mesto s sredmio šolo zaradi svojih otrok. Ali slovenske uradnike so že takrat odrivali od takih mest. Šele po posredovanju dr. Jurtele, namestnika deželnega glavarja, se ie posrečilo, da je bil France Toplak 1. 1895. premeščen v Ptuj. V Ptuju je zastavil pokojnik vse svoje moči nacionalnemu delu. Neumorno je deloval na prosvetnem, z velikimi uspehi pa na gospodarskem polju, kjer je bil izkušen strokovnjak. Ko je še bil v službi pri davčnem uradu, so začeli naši vinogradniki obnavljati po fcrtni uši uničene vinograde. Po svo.ii službi je moral to obnovo nadzorovati in tako se je popolnoma uživel v razmere našega okoliša. Za ves okoliš je bil tudi vzoren sadjar in čebelar. Pokojnik je deloval za svoj narod v najtežjih časih zvesto in požrtvovalno, dosegel je za svoj okraj lepe uspehe, pri tem pa je ostal v največji meri skromen. Kot predsednik Narodne čitalnice v Ptuju .ie v najnevarnejši dobi medvojnega preganjanja Kako smo svalovali med seljaki... (Po vprizoritvi »Prigorske svatbe« v Ijul»-ljanski drami.) Ni še minilo mesec dni. kar smo slavili v Ljubljani največjega pesnika Hrv. Zagorja, Drsgutina M. Domjanica, ki je v »sladki domači reči- ustvaril bisere svoje poezije V ponedeljek se nam je v dramskem gledališču predstavila skupina hrvaških kmetov iz Remet in Bukovca in nas zabavala z že-nitovanjskimi običaji zagorskih vasi. Nastopili so simpatični »možeki« in košate žene, brhka dekleta in postavni fantje, vsi v narodnih nošah, pestrih, s pretežno belo in rdečo barvo, kakor hi bili stopili s slik Jose Bužana. Igrali so svoje domače burk?, izvajali svoje po starih izročilih p.>drobno določene ceremonije, bili so »cifrasti", vedeli, prijetni, tako da so spravili vse gledališče v dobro voljo. Tako so se navadili igrati, da so bili kar sigurni na tujem odru in so jo tu in tam udarili čis:o po svoje, v očividno improvizacijo. Malce okorni pri poklonih, ko jih je med pavzami pozdravljal aplavz občinstva, so zlasti v plesih kazali že vsega uvaževanja vredno spretnost in kulturo; dialogi so jim tekli gladko: narečje, ki je v Dornjanicevi poeziji že bolj stilizirano in pre-finjeno, se je tu kazalo v vsej svoji pristnosti; posebno značilni so njihovi vokali. ki na se seveda izpreminja jo po posameznih krajih, tako da niti ta skupina ni imela pooolne enotnosti v izgovorjavi in akcentu. Nekaj vztrajal in požrtvovalno deloval in niego-vemu zgledu je sledila tudi vsa njegova rodbina, ki .ie postala tako središče nacionalnega življa v Ptuju. S Francem Toplakom je položen v grob narodnjak in človek velikih vrlin. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v častnem spominu. Zadnja pot Petra Rauba Črnomeli, 7. aprila V staroslavném pobreškem gradu. k: ie toliko let kljuboval turškim napadom, ie ležal pokorni graščak Peter Rauh na mrtvaškem odru. V procesijah so se vrstili ljudje in se ihte od njega poslavljali za vedno. iz vse Bciokra.ine in sosednje Hrvaške so prihajale trume v belih narodnih no-ah in komai so se razvrstile in mu zaklicale ■zadnji pozdrav, ko ie naznanil domači zvon začetek pogreba. Bivši minister dr. Niko Zupanič in njegova brata, bratje Setina in starosta čr.no-meliskega Sokola brat Spiro Vrankovic so vzdignili krsto ter jo položili na grajski dvor. kier ie izvršil blagoslov domači g. župnik. Pevski zbor črnomeljskega Sokola je zapel »Vigred se povrne«. Nebo se ie stemnilo in sivi oblaki so zakrivali solnce kakor da bi narava sama čutila. da nosijo k zadnjemu počitku moža. ki ie storil belokranjskemu kmetu toliko dobrega ter mu bil vedno dober svetovalec. Pogrebci so že prijeli za lopate in posijalo je solnce s svojo pomladansko močjo, raz-ginaio oblake in poslednjič poslalo pokojniku lepe tople pozdrave. Pokojnikov ožii prijatelj g. dr. Niko Zupanič je v lepili besedah očrtal življenje rajnega Petra iti po končanem govoru ie ljudstvo zaklicalo »Slava« pokojniku in vzklikalo govorniku. Pevski zbor ie nato zapel še dve žalosti nM. nakar se je ljudstvo razšlo. Belokranjski kniet se pa klanja duhu vrlega pokojnika Petra Rauba. Marica Lubejeva, prva sn!>rota Narodno«:a gledališča v Zagrebu, ki jo t nedeljo zvečer z velikim uspehom gostovala v Ljubljani. Pred Zagrebom je delovala v Beogradu svojo karijero pa jo začela tako uspešno v Maribora, da io sedaj naslednica gospo Polákové tor utrjuje sloves Slovencev pevcev in igralcev med Hrvati. svežega, naivnega in preprostega je velo iz njih, dih zemlje, vonj zagorskih vinogradov in polj, ki jih obdelujejo njihove pridne roke; vedno sem mislil na Ivico Kičmanoviča in njegovega očeta, muzikanta Jožico, pa na druge osebe iz naiboljsega romana o Hrv. Zagorju. Kovačičevega 41 regietraturi . Ni v primeri z diletanti naših podeželskih olrov so zaostajali. Toda pri nas igrajo fantje in dekleta, možje in žene že cela desetletja, celo v zakolnih vaseh; imajo svoje odre in svoje domove. Pri njih pa je io šele začetek. njihova vas se šele drami k novemu življenju. A Io, kar so nam prinesli, je bilo toplo. domače, pristno in je bilo tako ludi sprejeto. »Eni smo domači med soboni". Pa kakšen igralec vam tiči v tistem-le malčku, ki je najbolj zabaval občinstvo: miniaturna podoba zagorskega »јарека^, v škornjičkih in »gačicahz majhnim fantovskim klobučkom, pa vedno pripravljen na nie«, okoren, ljubek in otročji instinktivno sluteč, kakšen mora biti pred gosposkimi gledalci, da se jim prikupi! Majhna glavica, pa vam v nji tiči že majhen »možekr, bistroumen ko sam Ivica Kičmanovič. To, kar so nam dali vrli seljaki iz starih Remet in Bukovca, ni imelo literarnega značaja. S t je pan Novosel bi lahko ves ta material bolj strnil, zgostil in l^pše razdelil; navsezadnje. da si odkrito povemo: na hipe je bilo nekaj moreče dolgoveznoeti, ki bi mirno lahko izostala. Vendar pa ne mislimo godrnjati. Večer je bil v celoti prijeten, slika ljudskega življenja, kakor je ne vidiš zlahka. Ne pozabimo, da ti običaji izumirajo. Tudi hrvaški vaoi preti peplava civilizacije. Smrt starega veterana Kočevje. 8. aprila V nedeljo ie umrl znani veteran, cestar Alojzij Muhič. Bil je eden najstarejših Ko-čevarjev. Rojen je bil 1. 1852. Pri vojakih je bil sedem let in pol ter se je udeležil vseli važnejših bojev iz znane okupacijske vojne v Bosni in Hercegovini I. 1878. Enkrat---in tako je začenjal vedno svoja pripovedovanja, ki jih .ie prav rad zabelil s pristnimi turškimi, da se je vse okrog njega smejalo. Bil je tudi v isti vojni hudo ranjen řn nato za junaštvo odlikovan. Najhuje je bilo zanj. da si .ie nakopal ravno v tei vojni močno revmo v desno nogo. da so mu jo morali odrezati in nadomestiti z leseno. ■Muhič je bil vesel značaj dobrodušnega starčka in ie bil priljubljen ravno zaradi tega povsod. Iz svoje pridnosti ie še kot invalid zgrad 1 hišico ob Ljubljanski cesti, ki jo .ie sedaj prepustil svojemu sinu. Lahka mu zemlja! Cenehi Brišniku k 70 letnici BrasIo>če, 8. aprila Ccncta, '70-1 etnega možakarja, ki je še vedno zdrav in mladem";ko čil. pozinajo daleč naokrog v Savinjski dolini, dasi je skromno teklo njegovo marljive in dobrodelno življenje. Rodil se ie 5. aprila 1860 v Braslovčah. Izučil se je ključavničarstva. Bil je vesten in priden pomočnik in pozneje samostojni obrtnik. Zaslužil in od ust si ie pritrgal toliko. da si ie ustanovil lepo posestvo — vzorno kmetijo, kier ima sedaj tudi gostilno. Bil ie dolga leta župan naše občine, načelnik nasilnega društva, posebno dobro pa ie znan mladini, ker ie bil kot »šolski oče« njen velik dobrotnik. Še danes se udeistvu-ie v načelstvu posojilnice in hranilnice, v občinskem svetu in šolskem odboru. Želimo mu še mnogo srečnih let. zahrbtne sovražnice vsake patriarhalnosti in idiličnosti. Pri nas so narodne noše samo še dekoracije tam doli jih ponekod — zlasti v bližini večjih mest — vzdržujejo le še umetno, drugod so še vkoreninjene v sistemu kmečkega gospodarstva, a moderna industrija bo tudi njim prej ali slej odbila dvanajsto uro. Takisto je z običaji in ceremonijami kmečkega življenja. Naši kmetje so že mnoge opustili, tam spodaj jih začenjajo opuščati. Zalo so nam seljaki iz Bukovca in Remet zaigrali pristno, naturno komedijo, kakor so jo nezavedno igrali mnogi rodovi pred njimi komedijo, ki jo narekujejo kánoni kmečkega življenja. V nji se razodevajo izkušnje rodov, niih lepotna občutja. njihovi igralski nagibi, njih vera in mora'a. Mi mestni ljudje se ženimo in moži-mo čedalje manj brez ceremonii, brez strogega tradicionalnega kodeksa, toda pri kmetih sinovih grude in njf zvestih varuhih, je to druga zadeva. V teh njihovih šegah in navadah čutiš odmeve davno zaslib časov; v priporočila Bojni in Materi Božji se vpletajo naganski prvki, komaj opazni, močno oslabeli, a vendar še živi s vedo k i sive davnine. Ni-li 3. slika (»Balo peljejo-) ostanek prastarega običaja kupovanja nevest? Koliko nesrečnih src se je moralo zlomiti, preden se je ta pohlevni ostanek premogočnega običaja strnil s spoznanjem, da se »srce veže s srcem ? Potreba kmečkega človeka, da dela ceremonije in zavestno igra komedijo, kadar gre za velike odločitve v majhnem krogu njegovega življenja, jo naturna. Tu je pravir igralske umetnosti. Tudi na najvišjih vrho- Bivši bankir Zumbulovič aretiran in prepeljan v Ljubljano V Beogradu ie bil te dni aretiran bivši bankir Jakob Zumbulovič, ki se je pečal največ s prodajo raznih srečk, efektov л vrednostnih papirjev. Zumbulovič ie imel centralo v Beogradu in podružnice v Ljubljani. Splitu in Zagrebu. Zumbulovicu je šel posel nekaj časa prav dobro, pozneie pa ie podjetje hiralo m je lani banko likvidiral. Takoi po likvidaciji podružnice v Ljubljani na so jele prihajati državno tožiteljstvo ovadbe, v katerih so bile dokazane sleparske malverzaciie s srečkami, ki so jih prodajali našim ljudem Zumbulovičevi agenti. Zlasti velike sleparije so se godile z obveznicami vojne škode. Zumbulovičeva banka je spravila v Sloveniji v promet za okrog 10 milijonov imenovanih obveznic in sicer na obroke. Stranke so podpisale naročilne listke, niso pa dobile originalnih srečk niti potem, ko so izplačale obroke. Banka i h je znala premamiti z raznimi izeovori in so ljudje potrpeli v veri, da se bo uredilo vse prav. Po likvidaciji banke pa se ie vsakdo zavedel. da je ogoljufan, zato se je marsikdo odločil hi sleparijo prijavil na pravi naslov. O stvari se še nadalje vodi preiskava, kajti Zumbulovič, ki so ga pripeljali iz Beograda v zapore tukajšnjega deželnega sodišča, trdi. da ie nedolžen in da so nesrečo ljudi zakrivili le njegovi potniki. Zagrebški velesejem CZagr-cbačiki zbor) 5—14. IV. 1930. VII. SALON AVTOMOBILOV vso-h vc-si, motornih k-oles itd. XIIT. SPECIALNI VELESEJEM POLJEDELSTVA (stroii, gtio-ala, potrebščine) PERUTNINE {5.—S. IV. 1930) fwdetmh, turističnih in športnih potrebščin Mednarodna fotografska razstava Z kvsifcknaci-io veiese}m.a na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih par-obrodih višji ____razred za ceno nižjega._ 487 í Pri revmatizmu v «lavi, ledjih, plečih. živčnih bolečinah v kolkih, usedu CHe-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. vili civilizacije ostane človek igralec, komedijant, ki se mora truditi s svojo vlogo, dokler mu najvišji režiser ne ukaže da "naj za večno zapusti oder in odloži krinko (po Marku Avreliju). Vsi igramo, toda naše meščansko glumaštvo je sila prefinjeno; naša dra-maturgija je bolj prebrisana iu zato kajkr.it nevarnejša od kmečke. Müller - Freifells je spisal o tem celo filozofsko knjigo (Die Dramaturgie des Lebens ). Nu, kaj bi dalje modrovali o tem: svojevrsten večer nam je vzbudil svojevrstne misli. S tamburanjem, plesom in svatovskimi šalami so nam vrli seljaki pokazali kos svo-jega življenja — nekaj, kar je bilo njih dedom sveteijse, kakor je njim nekaj, kar bo nekoč izginilo iz »mneiiie« rodov in se ne bo ponovilo nikdar več. Mi jih moramo samo pohvaliti, vsepovprek in vsakega posebej: siehern je bil po svoje na svojem mest u. neben ni zrasel preko drugih, vsi so iili selo. kmečka množica, ljudstvo. Mi se iomo radi spomnili teh mož in žena in dekLt in fantov, ko nas bo vlak vozil mimo zagorskih vasi. Želimo jim, kakor se spodobi po starem običaju, da bi jim Bog blagoslovil polja in trte. In naj nič ne zamerijo, »em mi si ostanemo dobri kakti pravd sosedi«. i>b O jugoslovenski kulturi je izšel v atenskem listu »Elefteron V i таг članek Bogdana Radiee. Tu omenja med drugim, da sta najmočnejša slovenska umetnika beseda Tv. Cankar in Oton Župančič. Najvišji simbol jugoslovenske kulture je po Radici izražen v Meštroviču. Danes ob 4., 7. in 9. zvečer premiera! Monumentální milijonski ZVOČNI veleSilm, Ki nadkrilfuje nepozabni veleStlm BEN • HUR N0ET0VA BARKA Grandiózní velefilm o vesoljnem potopu GEORGE O'BRIEN — DOLORES COSTELL© Vojna napoved v Parizu! — Strahovita železniška katastrofa. — Na fronti zasuti. — Babilonski stolp. — Greh in kazen božja. — Potop sveta. Rezervirajte vstopnice v predprodaji od 10. dopoldne naprej! Telefon 2124 v: i C KULTUBMl PBEGLED Domače vesti * Naš častn! konzul v Aleksandriji. S t" uljevim ukazom je imenovan za našega "c stnega konzula v A'.eksanör.ii v Egiptu i . Fili-p Mušič bei, advokat pri tamkajšnjem apelacijskem sodišču. Dr. Mušič bei je slovenski rojak iz Postojne, ki je dovrši itiridične študije v bivši Avstro-Ogrski, prakticiral potem v Trstu in ipred leti izselil v Aleksandrijo, kier ;.ma ugledno advokatsko pisarno. * Osebna vest. Ljubljanskega knezoškoia dr. Jegliča je obiska! hrvatski metropolit dr. Anton Bauer v spremstvu tajnika dr. Slamiča. Ljubljanski škof je že popolnoma okreval od nedavne bolezni. * Iz sodne službe. SodniŠK: izpit sta napravila pri višjem deželnim sodišču v Ljubljani gg. Vladimir Kraut in Jernej Staute, sodniška pripravnika pri okrožnem sodišču v Celju. Čestitamo! * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo kraljevine Jugoslavije je spie-jet Jožef Havliček, gozdar v Krvavi peči, skupno z ženo Ano. * Sprememba rodbinskega imena. Kr. bi.nska uprava dravske banovine je dovolila, da sme Antonija Kiepach-Haselburg, pristojna v občino Podvrh, spremeniti rodbinsko ime v ime »Tinti«. * Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine objavila v 47. številki med drugim uredbo o fondu za zidanje stanovanjskih zgradb za častnike in ostale uslužbence pri vojski in mornarici kakor tudj zgradb za njih rodbin nastanjevanje in zdravljenje v kopališčih in klimatski.! krajih v državi ter pravilnik za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita carinskih uradnikov. * Umetniški uspeh mlade jugoslovenske viiolinistke v Berlinu. Poročali smo, da je z odličnim uspehom dovršila berlinski konservatoři] gdčna. Vesna G r i s o g o n o, Sičerka našega bivšega poslanika v Buenos Aires g. Iva Grisogona. Nedavno je gdčna. Grisogona svírala v berlinskem »Bech-steinsaalu« svoj prvi javni violinski koncert. Dvorana je bila polna otmene publike in ie bila tudi jugoslovenska kolonija s poslanikom g. Balugdžičem na čelu častno zastopana. Mlada umetnica je s svojo igro napravila najgloblji vtis in ie žela mnogo pohvale. Sicer tako hladna berlinska publika je tako živahno aplavdirala, da je marala gdčna. Grisogona dodati nekaj točk še izven programa. Najbolj so se dopadali nbčinstvu Dvořákovi »Slovanski plesi« v Kreislerjevi prireditvi. Gdčna Grisogono se te dni vrnila iz Berlina v Split. Obeta se j i lepa umetniška kariiera, h kateri ii iskreno čestitamo. * Pet in dvajsetletnica Strossmayerjeve smrti. Včeraj je poteklo 25 let, odkar je umrl veliki vladika Josip Juraj Strossmayer v svoji skoiovsk; rezidenci v Diako-vu. Bilo je leta 1905. Pet let prej je vladika Strossmayer ob veliki udeležbi vse slovanske javnosti proslavil petdesetletnico svojega škofov a ni a. Z ozirom na pet in dvajsetletnico biskupové smrti je priredila predvčerajšnjim Jugoslovenska ajjtademsia skupno z odborom Hrvatskega društva umetnosti »Strossmayer« zadušnico v katedrali, kateri so prisostvovali zastopnici najvišjih državnih Oblasti ter kulturnih institucij in društev. * Mesto banovinskega cestarja ie razpisano v območju okrajnega cestnega odbora v Tržiču in sicer za cestno progo na Ljubeljski cesti. Prošnje nai se vlože do 30. t. m. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Interesente opozarjamo na razpis v 47. številki »Uradnega lista«. «s učitelje in učiteljice г dežele opozarjamo na elitno oblačilnico FR. LUKIČ v Ljubljani, ki nudi elegantna oblačila za dame in gospode pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji. * Dom upokojenih oficirjev in vojaških uradnikov. Udruženje upokojenih oficirjev in vojaških uradnikov je sklenilo, da zgradi v Beogradu dom, v katerem bodo našli zavetišče vsi oni oficirji, ki na stare dni one-morejo. V ta dom se bodo sprejemali tudi otroc; or.ih oficirjev, ki služijo po malih garnizijah. a so prisiljeni, da pošljejo svoie otroke na šolanje v Beograd. Uprava udru-ženja se je obrnila na vse komande, vojaške uprave, na razne vojaške institucije m posameznike s prošnjo za dobrovolné prispevke za uresničenje te ideje. * Svarilo. Vodstvo zdravilišča na Golniku nam ie poslalo: V zadnjem času je prejelo zdravilišče na Golniku opetovana vprašanja glede nekega inhalaciiskega aparata, ki ga prodaja neznan agent po raznih krajih Slovenije. Pri tem se sklicuje na to. da se aparat stalno rabi kot edmo zdravilno sredstvo v zdravilišču jn da se po štirinajstdnevnem zdravljenju z inhaiaci-iami vsaka tuberkuloza ozdrivi. Gornje trditve so smešne in seveda popolnoma zlagane. Ker utegne ta način zdravljenja bolnikom celo škodovati, se javnost prea nakupom aparata najodločneje svari. * Smrtna kosa. V Sopoti pri Radečah je v starosti 64 let umrl posestnik, gostilničar in lestni trgovec g. Fran Krez. Pogreb pokojnika bo danes ob '0 Pokojniku blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Zagrebška Zakladna bolnica se 1. oktobra izprazni. V mestni posvetovalnici v Zagrebu se je predvčerajšnjim vršila seja izvršilnega odbora ustanove Hospital*,- na kateri se je razpravljalo o važnih vprašanjih glede gradbe nove Zakladne bolnic. Storjen je bil sklep, da se sprejme projekt arhitekta Gabriča za novo bolniško poslopje, ki se bo v sporazumu z medicinsko fakulteto zgradilo na Šalati ter se ie vzeli v znanje odredba ministra za narodno zdravje, da se mora staro poslopje Zikladné bolnice na Jelačičevem trgu izprazniti do 1. oktobra letošnjega leta ter zgradba podreti. Sta-vbišče stare Zakladne bolnice se bo dražbenim potom prodalo. * Pevsko društvo Slavec v Ljubljani je v proslavo 45 letnice svojega obstoja priredilo preteklo nede'jo v zdravilišču nt Golniku pevski koncert. Obširna dvoiana ie bila polna poslušalcev in lepega koncerta so bili s pomočjo nikroiona in radijskega aparata deležni tudi rež'j bolnik; po bolniških sobah. Za velik užirek, k; so g£. imeli vsi, se uprava zdravilišča iskreno zahvaljuje pevovodii g. Premelču jn vsem cenjenim pevkam in ševcem * Žena v hlevu zgorela. Kakor javljaio iz Splita, je sodišče v Vrgoču prejelo obvestilo o težki nesreči, ki se je pripetila v selu Kožici, kjer je izbruhnil požar v hlevu seljaka Bokšiča. V kritičnem času sc je nahajala v hlevu Bokšičeva sestra Pera, 62 let stara, katero je požar zaloťl tako. da ni več mogJa iz gorečega hleva. Sosedje so jo skušali rešiti, kar pa se jim ni posrečilo. Nesrečna žena je zgorela pod ruševinami. Premiera! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9.! Film velikih senzacij in napete vsebine! Angel Aljaske Коло! NASCZY CARROLL KINO IDEAL. * Razne nezgode in nesreče. V Št. Vidu nad Ljubljano se je ponesrečil predsnoč-njim dijak Anton Volčjak. Pri telovadbi je padel z droga in zadobil težje notranje poškodbe. — Posestnikov sin Janez Kuhai iz Raven pri Kamniku je šel predsnočnjim po vasi. Nenadoma pa je skočil izza neke hiše neznan moški jn ga udaril s kolom po glavi. Prizadejal mu je hudo poškodbo. — Posestmikova hči Angela Horvat iz Dolenje vasi pri Kočevju je padla in si zlomila levo nogo. — Rudar Ludvik Bokal iz Zagorja si je pri delu težje poškodoval levo roko. — Užiťkarica Tereza Medved iz Most je padla na Zaloška cesti in obležala s hudo poškodovanima nogama. Vse poškodovance so prepeljali v splošno bolnico. * Žrtev svojega poklica. Sekund ari i bolnice v Novem Sadu dr. Živoiin Paiič se je v bakteriološkem oddelku prj raziskavanju bacilov tifuza inficiral in je po tridnevnem trpljenju podlegel zastrupi j enju. * Advokat in sodnik. Advokat dr. Ivan Matičevič v Bački Palaniki je bil pred tamkajšnjim sreskim sodiščem zaradi razža-l.ienia in obrekovanja šefa sreskega sodišča obsojen na deset dni zapora. Druiga instanca pa je zaporno kazen zvišala na 20 dni in razen tega razsodila, da se omenjeni advokat za dobo treh let suspendira od izvrševanja advokature. Proti razsodbi druge instance sita prijavila pritožbo na apelacijsko sodišče tako državni pravdnik kakor tudi advokat. * Ciril Metodova družba je založila z velikonoc lepe razglednice. Rodoljubi, kupujte družbene razglednice. 543 * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich- * Kaj se izdeluje iz smokvinega sadu. Splošno je znano, da ie sveži in suhi sad smokve sladek in okusen in da se iz suhih smokev izdeluje znan kavin surogat. Manie pa bo znano, da se pripravila iz smokev in nekih dišav ter navadnega vina zmes, ki ima okus kakor prava medaj-a, ki se težko razlikuje od prave. Posebno zanimivo je, da se v mnogih restavracijah Milana servira že davno šampanjec iz smokev, najvažnejše pa je to. da se smokve uporabljajo z velikim uspehom v zdravilstvu. Tako jih uporabljajo domači zdravniki centralne Afrike za žene, ki dojijo, a nimajo dosti mleka. Tudi pri nas :e znana smokvina zdravilna moč, ker se ;z njenega purgativnega sladkorja že več "st izdeluje Figol-eleksir, znano sredstvo za čiščenje želodca in črev, ki se dobi v vsaki lekarni. 542 OTROŠKE OBLEKCE, plaščki za deklice in dečke v tovarniški zalogi. M. KRISTOFIČ-BUČAR, Stari trg št. 9. * Zagrebške Novosti o reviji »Samorod-nost«. Pod tim naslovom izašao ie prvi dvobroj nove slovenske reviie s »Uspame-nama« i u Zagrebu poznatog slikara R. Jakopiča, pjesmama Otona Berkopca iz Praga (dvije lij epe kajkavske pjesune) i sa kritičnim študijama urednika Iva Severa. Svojim »novim apsolutnim kriterijem« prikazuje urednik najpnije umijetnička ďjela Karle Bulovčeve, koja — sudeči po donesením reprodukcijama — predstavlja u istinu novu samoniklu snagu u crtežu, reliefu i kipu. Izmed ju ostalog spomin jemo i zanosnu študiju urednika o slikaru Jakopiču, nadalje njegov prilog od dosada nam nepoznatom slovenskom dramatičaru Ivanu Mraku; ka" V s o Ii o t o in nedeljo na igrišču H. K. Ilirije 5671 Hajduk, m\\: Ilirijo, Ljubljano V» potrebščin« Tiajeeeeje T d.rogeri;»h KANC, LJUBLJANA io I KANC (Wolfram:, MARIBOR CENIK GRATIS! i o karikaturisti Miki Bambiču, čijih devet duhovitih i finih karikatura o nekim slovenskim umietničkim i kulturnim problemi m a oživljava tekst. Sudeči po ukusnoj opremi, prilozima i urednikovem manifestu, izgleda ovaj pokret ozbiljan. Jedino pada u oči priličan nerazmjer broinih čla-naka pisca Jakopiča i kritičara Severa prema tnalom broju ostalih saradnika. Reviju izdaje naklada »Naša Gruda« u Zagrebu, Bakačeva ulica 3, koja ie u svoje vriieme izdala knjigu »Janko Raščupanko«. 19. 3. 30, Novosti. 540 * Dom za revno deco v Leskovcu blizu Zagreba. 11 km od Zagreba, v malem kraju Hrvatski Leskovec je »Dom sv. Josipa in sv. Mihaela za ubogo siročad« pod vodstvom č. sester Karmeličank. Zavod izhaja v glavnem od miloščine, pri kateri ima največji delež prevz. nadškof dr. Ante Bauer. Te dni smo obiskali ta dom. kjer biva 65 otrok, večinoma sirot brez očeta in materc-od 2 do 14 let. Domu ie tvrdka dr. A. Wand er d. d. podarila gotovo količino Ovomaltine za južitio slabotnih ot^ok v zimski sezoni. Podarila je domu tudi sko delice z napisom »Ovomaltine'. Nadzornica č. setra Jelena nam je razkazala dom Deca se igra, uč% prepeva ter se zabavu pozneje pa uči tudi v raznih -okode!stv,h. — Kaj pijete zjutraj, smo vprašali skupino malčkov, ki so odgovarjali: Ovomaltine. — Ali je to dobro? — Seveda in sladko' — Tajnica doma č. sestra Lucija nam Je izjavila, da deluje Ovomaltine na deco tako, da dobi vsako dete boljši apetit. Zelo je okusna in tečna in uspehi so naravnost zadovoljivi, ie rekla častita sestra, — in zelo sem hvaležna tvrdki dr. A. Wander d. d., ker daje našim otrokom vsako jutro tako sladko jn redilno pijačo, ki io, kakor vidimo, naši otroci tako radi uživajo. 511 Iz Ljubljane u_ Josip Štolcer-Slavenski: »Balkano-fonija.« Tak je naslov dela in avtorja prve programne točke koncerta Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v petek 11. t. m v Unionu. »Balkanofonija« ie suita, pisma za veliki orkester, sedm-mh karakterističnih orkestralnih stavkov, zvokov z Balkana, kjer so razne rase in -azlični tip' ak.i pomešani, kjer je doma razposaiena vese le, obenem pa pristen riovanskj m sticiz^m. Prvi stavek .ie močna in bujna srbska Igr:. Polna je prekipevajoče moči in vedrosti katera preveva vso srbsko plesno glasbo. Uporabljena je tudj oesem »Turno dole gradu Carigradu, tamo Turci ;:dnog Srba znadu«. Ta stavek zaključuje živahno kolo. Drugi stavek nosi naslov »Albanska pesem«, ki je žalobna, a obenem energično divja. V začetku se*sü5;jo zarle, albanski narodni instrumenti. Njen sledi -Ples turških dervišev-« spremljan od tolkal zurle. in f rule. Četrti del suite :e »Grška pesem«, elegičen. širok napev. Velik kontrast »Grški pesmi« ie »Rumunski ples«, ki ga p.-vajata oba klarineta, soloviolna in solo-korvtrabas kot tolkalo. Zveni zc)o naivno Ooztlna semena SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. kakor priprosta muzika vaških muzikaii-tov. V tej s uiti je postavil Slav.nski tudi spomenik svojemu ljubemu Madmunu, «er tnu je tekla zibelka in kjer ie preživel vso svojo mladost. Naslov tega Jeia suite je »Moja pesem«. Cel ciklus pa zaključuje divji, ostro ritmiziram In izredno živahni »Bolgarski ples«. Najbolj efekten konec kompozicije, kar si ga moremo cnislUi. Balkanofonija je bila izvajana že v Berlinu, Južni Ameriki, Himburgn. Varšavi In drugod. OpozaTjamo na ta koncert. Pred-prodaja v Matični knjigarni. u— Iz gledališča. Jutri, v četrtek, se ponovi prvič v letošnji sezoni Kogojeva opera »Črne maske«. Strokovna sodba v pretekli sezoni ni bila samo v domačih, temveč tudi zunanjih listih zelo laskava. Tudi to pot poje ogromno baritonsko partijo naš odlični Primožič. Dirigent ravnatelj Polič, režijo vodi g. Krivecki. D-atooa-ma> — Drama ima drevi premijero Dimi-trijevičeve komedije »Ljubimec svoje žene«. Komedija ima za vsebino že pogosto obdelani motiv zakona in razpravlja o tem na izredno ljubezniv in prijeten način. V glavnih vlogah nastopajo: ga Nabiocka, g. Levar in g. Grcgorin. Premijera bo za red C in ji bo prisostvoval avtor sam. Opozarjamo predvsem ljubitelje naše domače jugoslovenske književnosti, da prisostvujejo temu izrednemu dogodku. u_ Na XVI. rednem občnem zboru Akad. kluba montanistov v Ljubljani, ki se je vršil dne 4. t. m. v Rudarskem paviljonu, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: Gruijič Nenad. podpredsednik Preželj Vinko, tajnik I. Pelko Matko, tajnik II. Ceh Karel, blagajnik Hribar Vladimir, knjižničar Pinterič Ivan, gospodar Robavs Viktor, aririvar Radič Stepan, ref. za fer. prakso Hočevar Lojze. u— Jakopičeva razstava v veliki dvorani OUZD na Miklošičevi Cist; je odprta danes od 9. do 12. in 14 do 17 ure. Vstop prost. DARMOL čokolada za odpiranje u— Prirodoznaustvena sekcija Muzejskega društva vabi člane na sestanek, ki st-bo vršil danes v sredo ob 18. у ix>ološkeni Danes premijera ravnokar dovršenega filma: „Kraljica mode** (Die Konkurrenz platzt!) — Sijajna veseloigra iz konfekcije, v glavnih vlogah MARIJA CORDA (v najmodernejših toaletah), HARRY LIEDTKE — ERNST VEREBES, HERMANN PICHA. Danes ob 4., U7., \'2S. in 9. uri. КШО „LíllblfaStSkl dV©r" •4 -'v- Z..^-лf' f institutu univerze. Razprtvlj tli bodo o delovnem načrtu te sekcije. u— JAD Triglav. V četrtek 10 t. m. se bo vršil v gostilni Sedci, Kolodvorska ulica, prvi članski sestanek. Pozivamo članstvo, da se ga sigurno udeleži. u— Ljubljanski Sokol vabi čLr.stvo na predavanje o letošnjem vsesokolskem zieht v Beogradu: po predavanju se bo kazal film z vsesokolskega zleta v Pragi 1. 192r Predavanje bo v četrtek 10. t. m tečno ob 20. v mali društveni dvorar.i Isti fiim se bo kazal za deco (moško in žensko) v soboto 12. t :n ob 5., za nariščaj (im.šk: in ženski) pa ob 7. u— Slika iz barvastega papirja je razstavljena v izložbi Narjlne knjigarne v Stritarjevi ulici. Sliko je iivriil kot prve svoje delo te vrste F. R. :n bo pjsebno zanimiva in poučna za n-tše šo arčke osnovnih šol, ker se morah zd»i tudi ti v šolah vaditi jn učiti v lakem slikarstvu. u— V mestni klavnici ljubljanski se bo v četrtek 10. t. m. ob 15. popoldne na prosti stojnici prodajalo prašičje in goveje meso. u— Nezgoda na ulici. Ivanu Vidrašu-stamijočemu v Florjanski ulici 13, je v ponedeljek okrog 19. idečemu domov postalo na Starem trgu nenadoma slabo. Vidraš 'e padel po tleh jn sicer tako nesrečno, da udaril z glavo baš ob robnik in zadobil hudo poškodbo. Udaril pa se je tudi v desno stran života. Vidraša so močno krvavega odipeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico. Tedensko dohajajo najnovejše damske obleke BLUZE v bogati izberi, M. KRISTOFIČ-BUČAR, Stari trg št. 9. u— Ukradeni kolesi. Livar Anton Smole, stanujoč na Opekarski ccstj 33, se je ustavil s kolesom v Svetičevi gostilni v Gerbi-čevi ulici. Dočim je sam stopil v lokal, je pustil kolo na dvorišču ter ga prislonil k ograji. Kmalu zatem pa ie opazil, da kolesa mi več na mestu, ker ga je že odpe-lia'l neznan tat. Smole je tatvino prijavi! policiji, vendar je ostal tat doslei še neznan. — Drugo kolo ie odpeljal neznát: ivzmovič dne 7. t. m. dopoldne inž. Antonu Tomanu z Resfieve c. 30 in sicer izpred Kreditnega zavoda v Prešernovi ulici. u— Ljubezniv sin. Hišna posestnica Marija Likarjeva ter njena hči Pavla na Glin-cah sta včeraj ugotovili, da je bi! tekom noči izvršen v njuno drvarnico vlom. Storilec je odtrgal ključavnico in odnesel iz drvarnice okrog 40 komadov butar za kurjavo. Stara mati ter hčerka sta se kmalu prepričali, da ie izvršil to dejanje sin Pavle L. znani nepoštenjakovič Leo L., ki je prodal butare nekemu peku. Ženski sta zadevo prijavili policiji in je pek butare spet vrnil pravi lastnici. Denar, ki ga je pek izročil Leonu- je ta seveda že zapil. u— Hrastiče sta izsekavala. Gozdni čuvaj Jože Lavriša z Viča je začul te dni, ko se ie nahajal v rožniškem gozdu, udarce sekire tik nad Streliščem. Čuvaj je odšel v smer za udarci ter ugledal na nekem mestu delavca Alojzija N. ter njegovo prijateljico Lojzko Р.. ki sta delala v potu svojega obraza. Podrla sta že 5 hrastov, ki so bili še malo poprei v najnujnejši rasti. Oba gozdna tatova sta brž. ko sta opazila čuvaja, pobegnila toda prepozno, ker ju je ta že spoznal in pozneje prijavil policiji. Hrastiči, vredni do 500 Din. so bili posekani v gozdu, ki je last društva ostrostrelcev. Čedni parček bo dajal za svoje dejanje odgovor na sodišču. u— Za veliko nočč v Pariz po zelo ugodni ceni prireja »Putnik« v Ljubljani, Dunajska cesta 1. Informacije istotam! 541 Iz Maribora a— Iz gledališča. Jutri bo morda zadnje gostovanje slovite koloraturne pevke gospe Tinke Wesel-Polle kot Gilde v Verdijevi priljubljeni operi *Rigoletto". Ne zamudite! — V soboto priredi 'talentirana celjska plesalka Erna Kovačeva s svojim ansamblom (5 dam) plesni vcč-јг z zelo zanimivim sporedom. Veljajo dramske cene. a— Izbira stavbišča za pravoslavno cerkev in anketa o regulaciji Glavnega trga se bosta vršili ta teden in sicer o-va v petek ob 10., druga pa v sob.no ob pol S.. obakrat v mestni posvetovalnici. K udeležb; so povabljeni vsi merodajnj mariborski faktorji kakor tudi strokovnjaki iz Maribora in Ljubljane. Ker ima mestna občina mariborska voljo in namen,vpoštevati želje in predloge cclo-kunne javnosti, se tem potom vabijo k udeležbi vsi. ki -se za stvar zanimajo. a— Pravoslavna cerkvena občina v Mariboru bo imela svojo redno letno skupščino v petek, dne 11. t. m. ob 20. v Slovenski ulici št. 2S. Vabijo sc vsi člani. a— Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru. V četrtek 10. t. m. bo predaval sodni svetnik dr. Trauner o današnji Madžarski in Madžarih. S tem b ) zaključena letošnja sezona predavanj ni Studencih. a— Smučarski izlet v Triglavsko pogorje priredi v veliki noči zimskosportni odsek mariborske podružnice SPD. Najlepše darilo za „VELIKO NOČ" je lepa aluminijasta ali emajlirana kuhinjska garnitura. Oglejte si bogato zalogo pri tvrdki z železnino STANKO FLOKJANČIČ Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. a— Oljkove vejice in tudi domače butare so se radi bližajoče se cvetne nedelje že pojavile na trgu. Letos bo vsekakor boljša kupčija kot lani, ko smo v tem času še s skrbjo ugibali, kdaj bo konec nenavadno ostre zime. a— Esperantsko društvo v Mariboru. Po sklepu občnega zbora se bodo vršili sestanki odslej ob četrtkih in ne več ob sredah. — Kavarna »Parke, pričefek ob 20. a— Prva češnja s cvet ji. Tudi letos je ostala zvesta svoji navadi in sc je kot prva odela v belo haljo neveste — češnja na dvorišču mariborske policijske uprave. Ker se vsako leto prva razcveti, seveda tudi prva obrodi. Njene tovarišice v mestv in okolici so še večinoma v popkih, le tu-patam se katera na solnčnih legah sramežljivo in počasi oblači kakor zaspana devica . . . a— Nesreča pri podiranju dreves. V Skakali pri Framtt se je pri podiranju dreves težko ponesrečil 50-letni posestnik Miha Stupán. Padajoče drevo ga je v velikem loku vrglo na stran in si je Stupán pri padcu zlomil levo ključnico in tri rcbra ter se poškodoval vrh tega t j d i na čelu. Težko ponesrečenega posestnika je prepeljal reševalni oddelek v mariborska splošno bolnico. ff Ж }e boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oblecite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14. a— Nesreča na cesti. Celjski avtobus ie v ponedeljek zvečer prevzel vlogo rešilnega avtomobila. Na državni cesti, bj;zu Konjic, se je hotel 18-letni posestnikov s;n Filip Očko izogniti nekemu osebnemu avtomobilu. Pri tem pa je padci tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Pre nesli so ga takoj v celjski avtobus, po prihodu v Maribor pa ga je rešilni avto prepeljal v splošno bolnico. a— Vlom v Vel. Nedelji. Neznani vlomilci so v noči od petka na soboto vfomiii v trgovino g. Škvorca, ki stoji sredi vasi na jako prometnem kraju. Tatovi so s sekiro, ki so jo dobili v drvarnici, razbili vrata skladišča in se poüluzii špecerijskega ter manufaktura :ga b,aga. Svoj posel so opravili tako mirno, -'.a jih domači niso čuti. Škoda znaša nad 10.000 Din. Or i/-niki so uvedli preiskavo in ie upati, da bodo kmalu na sledu v'.om'lsk: tolpi, ki se potika po tamkajšnji okolici. Najnovejšo izbiro pemladattsícega mcšfcega in damsfcega blaga nudi p« zelo Genß uren enih cenah ЮЫасИтса sa Slovenijo ubij an a - «Mt/Ec/csicero cesta štev. 7. Žrebanje državne razredne loterije V IV. razredu so bile dne 8. t. m. izžrebane sledeče srečke: Premijo 250*000 Din je zadela štev. 99*534 J>obitka po Din 80.000 sta zadeli štev. 62.246 Dobitka po Din 60.000 sta zadeli štev. 32*903 Dobitka po Din 40.000 sta zadeli štev. 36.O63 Dobitka po Din 30.000 sta zadeli štev. 18.046 Dobitka po Din 24.OOO sta zadeli štev. I8.738 Dobitka po Din 15.000 sta zadeli štev. 22.167 in 33*443 Srečke, na katere so bili izžrebani manjši dobitki, bomo objavili v par dneh. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 a— Rafiiiiranj vlomilci so v noči od 4. na 5. izvršili vlom v trgovino Antona Fa-leša v Slivnici. Vlomilci so skoz,j ckno pr!-šli v vežo in od tam v trgovino. Pripravili so si že naprej žago za žaganje železa in sveder. V to svrlio so vlomili z vetrihi v kovačnico Zorca v Orehovi vasi. Vendar pa tei: priprav pri vlomu niso rabili. Odnesli so raznega blaga za okrog 10.000 Din <1.4 flanelastih odej, 20 svitrov, 30 m sukna, 30 moških spodnjih hlač. IS moških platnenih srajc, 20 m cajga. 300 cigaret Drina in 21) škatlic vžgale). Na mestu so pustili .var dežnik z železno votlo palico. Da bi zasledovanje zlasti гю poliejskem psu otež-kočili, so natresli po oknih hude paprike. a— Vlom v pisarno kina »Union« v Ga-fovj ulici je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo. Vlomilci so razen drugih stvari odnesli tudi pisalni stroj. Včeraj je mariborska policija izsledila pisalni stroj v Pekrah ter tudi aretirala nekaj osumljencev, vendar pa še nc izda njihovih imen v interesu preiskave. a— Dolgo iskanj grešnik razkrinkan. 2c 8. februarja so avstrijske oblasti po cdgo-m: poslale v Maribor starejšega moža, ki se je izdajal za Antona Zaijca ter trdil, da e pristojen v Leoben v Avstriji, češ da je b'l tam njegov oče dolga desetletja rudar. Na podlagi teh njegovih izpovedb o pristojnost! ga je mariborska policija vrnila v Avstrijo. Toda avstrijske oblasti so ga zopet po odgonu poslale v našo državo to-k-at preko Jesenic in radovljiško glavarstvo ga je zopet iustradiralo v Maribor. Med tem pa je prišlo včeraj od orožniške postaje pri Sv. Juriju ob južni železnici na podlagi zadevne okrožnice mariborske policije obvestilo, da je dozdevni Anton Zaje identičen z Janezom Zajcem, rojenim in pristojnim v občino okolica Sv. Jurija ob južn- železnici, starim 59 let. ki ga išče celjsko okrožno sodišče od leta 1928- ker b: moral nastopiti kazen enoletne težke ječe. Mož je bi! včeraj oddan tukajšnjemu sodišču zaradi potepuštva. Iz Celja e— Redna javna seja mestnega občinskega sveta celjskega bo v petek 11. t. ro. ob IS. v sejni dvorani mestnegř. magistrata pod vodstvom župana dr. Oončana z običajnim dnevnim redom. e - Klasična opereta na celjskem odru. Straussov znameniti »Neto ы> se uprizori v rež!.!i g. Skrbinška danes v sredo. Sodeloval bo ves operetni ^nsrmibl. Kulis*? r/. Maribora. e— Vpoklic rekrutov. Včeraj je kazalo Celje nenavadno živo in pisano sliko. Že v zgodnjem jutru so se oglasili na mestnih ulicah veseli fantovski vriski, vmes pa so sc križale narodne pesmi s poskočnimi glasovi harmonik. Vpoklicani so bili letošnji rekruti celjskega vojnega okrožja. Od vseh strani so privažali osebni vlaki z znatnimi zamudami vojaške obveznike, katere so vodili njihovi župani in jih oddajali v vojašnici kralja Petra na Dečkovem trgu. e— Celjsko Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek zvečer jc predaval na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču profesor g. dr. Stojan Bařič iz Ljubljane o osnovah meddržavnega življenja. Pokazal je, kateri elementi vplivajo odločilno na mednarodno življenje. Prvi in glavni element je geopolitični položaj in v zvezi s tem velikanski pomen dohoda posamezne države -Jo morja. Najboljši položaj ла v tem pogledu Anglija, nato pa Japon::'.a. Bavil se je tozadevno z vsemi svetovnimi državami, posebej pa še s slovanskimi in končno z jadranskim problemom. Predavanje je bilo zelo zanimivo, a slabo obiskano. V ponedeljek 14. t. m. bo predaval urednik g. Davorin Ravlien o svojih vtisih na West-fajskem. Ta večer bo posvečen francoskim pc plavljencem. Iz škofje Loke šl Stavbe, adaptacije in ograje. Sestri Janša v Vincarjih pripravljata materijal za zgradbo nove stanovanjske hiše, ki bo stala poleg senika g. Planine ob vozni cesti na Vincarje. Obsežna popravila ее izvedejo v gostilni */Pri novem svetu.< V poslopju se bodo izmenjali stropi in napravila nova okna. Odstranilo se bo vse strohnelo tra-mevje. Delavnica inž. Schneiterja Franca ie gotova in se nekateri stroji žo montirajo v novem poslopju na Plev:ii. Prazen prostor okoli tovarniškega objekta se planira. Zasadila so se sadna drevesa. Plevna .je s podjetjem dokaj pridobila. Trgovka Ana PolPinša-kova bo z adaptacijami kmalu gotova. Nad-zideU, nova kuhinja in stanovanjski prostori dajejo stavbi obsežnejše lice. Trgovec Anton S л vnik naredi vrtni parceli ob Grabnu novo ograjo. Istotako se ogradi nt; novo zelen jad-na parcela mestne občine za Leskovčevo stavbo. Vrtnar Marguč tudi pripravlja novo ograjo. Xa škofjeloškem kolodvoru so se postavil.? lesene klopi. Mlinar šifrer na Suhi si je naredil drvarnico in preuredil vrt. V Spodnjem Karlovcu podira davčni uslužbenec v p. Suša stanovanjsko hišo. Šivičevi so se izselili. Postavi se popolnoma preurejena, lična hišica. Pod streho je že Jeničeya Hanovanjska hišica pod Kamenitnikom. Stavba dobi v kratkem dve sosedi. Iz Tržiča čj— Slavcev koncert. ki se jc vršil v soboto zevečer v telovadnici meščanske šole ob navzočnosti lepega števila občinstva, je izpadel v vsakem oziru prav dobro. Koncert je vodil pevovodja g. Premerlč s priznano rutino. Mešan zbor je svoj de! izvedel izredno lepo. Posebno moramo pohvaliti mehke polne soprane. Mešan zbor jc dosegel svoj višek v Jenkovi »Tanana«. Moški zbor se leno reprezentira tako s pred-našanjem, kakor z umevanjem podanih skladb. Kot solist je nastopil pevovodja g. Prcmelč sam s tremi spevi, s katerimi ie pokazal, da je prav dober pevec. Po koncertu se je vršil prijateljski pevski sestanek v hotelu Lončar. Z večernim vlakom se jc pevska družina zadovoljna povrnila pod domači ljubljanski krov z obljubo, da skoro zopet obiščejo prijazno mestece Iz Kamnika ka— Pokopališče v Podgorju. ne- deljsko poročilo o pokopališkem zidu, ki se ruši, je razumeti tako. da naši Podgorci zid sami podirajo, ker ga bodo popravili. Iz Kočevja kč— lz rudnika. V našem rudniku vlada velik obup med rudarji, zlasti med tistimi, ki imajo številne družine. Pretekli teden so delali le dva dni, v sredo in četrtek, ter pri tem zaslužili komaj po 70 do SO Din. S tem ne morejo kupiti niti najpotrebnejšega za prehrano števiinc dece. Slika bede in siromaštva v našem rudniku je tako strašna, da jc pomoč oblastev nujno potrebna. kč— Umrl je v Dolgi vasi znani posestnik g. Josip Svctič. Bi! je obče priljubljen mož. Blag mu spomin! Iz Konjic nj— Lesna trgovca brata Satler iz Zič postavita v Ločah parno žago. Res razveseljiv napredek. Tudi nekateri drugi obrtniki so v zadnjem času modernizirali in povečali svoje obrate. Tako imamo v Konjicah parno pekarno g. Blažcviča, mizar Višner je svoje podjetje clektrificiral, klepar Korošak pa je svojo delavnico opremil z novimi stroji. nj— Adaptacija Narodnega doma. Dvoriščno zgradbo Narodnega doma, kjer je bilo dosedaj skladišče, je adaptiral soda-vičar g. Koropec tako. da bo imel v spodnjih prostorih delavnico, zgoraj pa stanovanje. Tudi on se bo posluževal pri svoji obrti pogona na elektriko. Iz Ptuja j— »Herman Celjski« na ptujskem odru. Eden najmočnejših slovenskih dramskih umotvorov, Novačanov »Herman Celjski«, silna drama iz preteklosti Celjskih, se uprizori na ptujskem odru v petek 11. tega meseca. Sodeloval bo ves ansambl. Rezervirajte vstopnice! Iz Ljutomera lj— Še o vlomu. Ga. Lisanj-Čehova je zdaj ugotovila, da škoda po vlomu v njeno trgovino, o katerem smo žc poročali, ne znaša 40.000 Din, ampak Ie 23.000 Din. O storilcih še ni nobenega sledu. Grozna nesreča v gozdu Kočevie, 8. aprila V gozdovih blizu vasi Verdreng pri Moz-l.iu se je v petek zgodila nesreča, ki ie globoko pretresla tamošnje prebivalstvo. Delavci mozeljskega posestnika g. Semiča so podirali v gozdu bukve. Med drvarji je bil tudi Anton Rai.šel s svojima dvema sinovoma. Vsi trije so bili zaposleni pri eni izmed bukev. Deblo so močno spodžagali in podsekali. Bukva se je majala in lomila. Vsi trije so se pravilno umaknili v nasprotno stran, kjer so bukev podižagali. V hipu pa. ko se ie bukev začela podirati, ie deblo zdrknilo v nasprotno stran in teleb-nilo z vso silo ob tla. V tistem hipu je pretresel gozd grozen krik. Pod bukev sta se sklanjala dva sina in skušala izvleči izpod ogromne bukve mrtvega očeta. Šele ko so pri; skočil j na pomoč drugi delavci, so izvlekli ponesrečenega drvania. Anton Raj-šel je bil grozno razmesarjen. Deblo mu je dobesedno zmečkalo lobanjo, zlomilo desno roko m na dveh mestih obe nogi. Pogled na mrliča je bil strašen. Ob mrtvem očetu sta stala oba sinova in iokala. Delavci so nato naložili ponesrečenega na zasilne no-somice m ga odnesli v mrtvašnico ferdren-skega pokopališča. Od tod se ie naslednji dan yf,ü pogreb nesrečnika ob ogromni udeležbi vascanov Ferdrenga in sosedniih vasi. Anton Raj šel, rodom iz Čabra. ie bi! znan kot drvar. Mnogo let .ie podiral v slavonskih šumah. zadnje čase pa ie bi! uslužben pr; Auerspergu. Smrt ga ie dohitela v komaj 47. letu. Kar je najžalostnejše. je dejstvo. da ie bi! Rajšel oče deveterih otrok, od katerih je najmlajši star šele štiri mesece. Ženi .ie ostala samo ena tolažba na nezgodno rento. ki jo bo prejemala od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Z nesrečno družino sočustvujejo vsi vašča-ini. Raijšel je bil znan kot^ eden najboljših delavcev v gozdu, po značaju je bil dober ti in blatr in ravno zaradi tega vsesplošno priljubili en. GOSPODARSTVO Nova gospodarska publikacija Zbornice za TOI »Na sospodarskih ogledih po Sloveniji«, tako se imenuje najnovejša -gospodarska publikacija, ki jo ie uredil zbornični generalni tajnik dr. Fran Windischer in ki jo je izdala Zbornica za TOI v Ljubljani. Čedna in prikupna po svoji lični vnanjosti nas ta knjiga razveseli še bolj s svojo izredno zanimivo in bogato vsebino. Ker gre danes gospodarstvu glavno zanimanje vseh, ki imajo kaj smisla za to, kar se sodi izven tesnega okrožja njih zasebnega udejstvov-anja, bo v tej knjigi listal marsikdo s pridom in zanimanjem. Po jedrnatem uvodu si slede med besedilom v obilnem številu statistične tabele, ena zanimivejša od druge, vsaka pa odpira nov vpogled v socialni in gospodarski ustroj naše slovenske dežele. Dr. A. Ogris oredočuje v prvem delu sistematično gospodarsko desetletje 1919 do 1928 po trgovinskih registrih in po katastrih Zbornice za TOI. Iz tega prispevka zvemo marsikaj, kar bi drugače ne zvedeli in kar bo zanimalo tudi najširše kroge. V '21 tabelah je podano podjetniško gibanje celega desetletja tako, da nam stopa od vseh strani plastično pred oko in nudi globlje vpoglede v strukturo naših pridobitnih razmer. Na drugem mestu sledi davčna statistika, kakršne v taki popolni skupnosti doslej še nismo imeli. Zbornica za TOI je že prej (l. 1927.) objavila davčno statistiko, letošnja pa je m nego ODsežnejša. podrobnejša in posebej zanimiva, ker prikazuje, kar se neposrednih davkov tiče, obremenitev naše dežele v poslednjem letu pred uveljavljen.jem novega davčnega zakona. Na podlagi letošnjih in prihcdnjeletnih izkazov bo mogoče presoditi, v koliko in v katerih ozirih smo izza 1. jan. 1929 na poprišču finančno uprave in zakonodaje na boljšem. Številke, ki jih prinaša ta drugi oddelek knjige, so zbrane na tako zanimiv in lahko pojmljiv način da čitanje te statistike nikomur ne more delati težav. Da-si je besedila bolj malo, govore ti številčni sestavki za vsakega inteligenta sami tako jasno in glasno ter silijo k primerjanju, da lahko pogrešajo vsak komentar. Ivdor hoče imeti o našem javnem gospodarstvu le količkaj pravilnega pojma, ne bo mogel mimo te davčne statistike, ki prinaša v tabeli 10 obenem sila interesantno sliko o porazdeljenosti dohodkov po raznih plasteh pridobitnega dela slovenskega ljudstva. Ako se preračuna stolpec o obdavčenih dohodkih s presku-šenim pribitim koeficientom ca 45%, kakor se podaja iz zakonodaje in zlasti iz, davčne prakse, bo prišel dejanskim razmeram prav blizu. V nadaljnih delih razbira publikacija gibanje v trgovini obrti in industriji tekom 1. 1928. teT prinaša v primerjavo še podatke za J. 1027.. medtem ko jo Zbornica za prejšnja leta (1902., 1912.. 1925. — 1927.) objavila podrobno statistiko že v lani izdanem »Gradivu za statistiko trgovine, obrla in industrije v Sloveniji«. Smotrno je, du objavlja zbornica podatke ločeno po posameznih strokah, v industriji celo tudi ločeno po davčnih okrajih. To jo stane- nekaj več žrtev pa prinese mnogo več spoznavnih koristi, kakor če bi se zadovoljilaz objavo sumaričnih vsot: kajti za nadaljevanje take statistike, za primerjanje in znanstveno proučevanje so primarne, posamične številke mnogo več vredne nego gotove tabele, iz katerih pa se statistične enote (prvine) ne dajo več posamič razbrali. Slovenci nismo bogati na gospodar, literátu ri in moramo biti za vsak spis. lei izide, hvaležni. prav posebej pa za takšno reprezentativno publikacijo, kakor jo je pravkar izdala Zbornica za TOI. Мог^ si jo za izredno nizko ceno 24 Din nabaviti prav vsakdo. Posebnega priporočila seveda ne rabi, ker jo vsakomur, kdor za gospodarsko dogajanje pri nas noče biti popolnoma gluh in pa slep, dovolj priporoča njena vsebina. Davčna statistika Slovenije Iz pravkar izišle publikacije Zbornice za TOI ;;Na gospodarskih ogledih po Sloveniji posnemamo naslednje zanimive podatke o davčni statistiki Sloveniji (podatki za h to 192Ö. in 1926. so posneti iz. prejšnjih publikacij). V zadnjih letih je znašalo vplačilo neposrednih davkov v Sloveniji in v vsej državi v milijonih Din: N vsa država Slovenija 102.". 1899.3 292.6 15.4% '426 1 840.0 221.9 i 2.1% '927. 1713 0 228.9 13.4% 1928. 1774 1 209.0 11.8% 1929. 2008.6 — — Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, je bilo v 1." 1028.. to je v zadnjem letu pred popolnim uveljavljenjem novega davčnega zakona, iztirjanih v Sloveniji manj neposrednih davkov nego v prejšnjih letih, namreč 209 milijonov Dir.. Tudi odstotek, ki od skunnih vplačil na neposredne davke odpade na Slovenijo, je bil najmanjši. Za preteklo leto žal še nimamo podatkov za Slovenijo, temveč le za vso državo. V 1. 1928. je bilo v Sloveniji skupno z iztiri ji vim i zaostanki iz prejšnjih let predpisanih 241.1 milijona Din napram 262 9 milijona Din v letu 1927. Avtonomnih doklad je bilo v 1. 1928. predpisanih za 38.0 milijona Din od tega odpade na občine 23.8 milijona Din, na okrajne zastope 28 milijona Din. na okrajne cestne odbore 6.5 milijona Din, na okrajne blagajne 1.6 milijona Din in na oblastne samouprave 1.9 milijona Din. Posredni davki. Glede plačanih posrednih davkov je statistika ne pi poln a, ker se nekateri važni posredni davki, ki obremenjujejo Slovenijo, plačajo drugje (n. Pr. trošarina na sladkor). Leta 1927. in 1928. je bilo v Sloveniji plačanih posrednih davkov (v milijonih Din): 1927. 1928. takse 41.3 41.3 taksni mati-i'"l 62.9 66.9 trošarine 28.3 22.9 skupaj 132.6 131.1 občinske doklade na drž. troš. 12.0 12.3 Pri taksah so najvažnejše pravne pristojbine. ki «o dale 1. 1928. 24 milijonov Din (1. 1927. 22.9 milijona Din) in točilna taksa, ki je dala 7.0 milijona Din (7.8). Pri dohodkih od taksnega materijala odpade na prodajo kolkov 53.5 milijona Din (52.9). pri dohodkih od trošarin pa na drž. trošarino za navadno vino 9.4 milijona Din (0.3), na trošarino za špirit 7.7 milijona Din (10.6). •>•> trošarino za bencin 2.1 milijona Din i (0.2) ir: na trošarino a pivo 0.95 milijon'- j Din (3.47). ' = Nam za »cognac« т naši državi. Glede na določbe čl. 15. francosko - jugoslovenske trgovinske pogodbe bo od 15. novembra t. 1. naprej prepovedano spravljati v naši državi cognac domačega proizvoda v promet pod tem imenom. Ďa se producenti sporazumejo glede domačega napisa, se je te dni vršila v Zagrebu konferenca ki je sklenila predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo za cognac jugoslovenskega izvora alternativno nazive: vinovac ali vinjak ali Brandy. Reekspedicijske olajšave za postajo Ko-toriba. Za postajo Kotoriba so sedaj uvedeni posebni, znižani vozninski stavki, ki veljajo za prevoz rezanega in tesanega lesa iz nekaterih postaj, ki ložo večinoma v naši banovini, do postaje Kotoriba, ako se ta lPs tekom rnega leta reekspodira in izvozi v Madžarsko. Ugodnost uživajo samo tvrdke v Kotoribi. ki prosijo direkcijo državnih železnic v Ljubljani za to ugodnost. Pošiljke lesa morajo biti adresirane na dotične izvorne tvrdke v Kotoribi. Postaja mora biti označena z dostavkom »Reeksped?. V tovornem listu mora biti vpisana Tudi opazka: Pošiljka je namenjena za reekspediciji v inozemstvo preko Kotoribe.? Reeksnedicijo sme zopet izvršiti samo izvozna tvrdka kot odnošiljatelj. Ako se ugotovi, da je bila izvožena manjša količina lesa, nego ie došla v Kotoribo po znižani vozni ni, mora tvrdka plačati razliko za najdaljšo progo v roku t meseca. Železnica sme zahtevati od tvrdk tudi garancijo. = Trošarinska shranišča za vino po zadnji noveli k trošarinskemu zakonu niso več vezana na gotovo višino letno plačane trošarine. Iz razpisa, ki ga je finančno ministrstvo naslovilo vsem finančnim direkcijam zaradi izvajanja tega zakona je sedaj razvidno, da se trošarinska shranišča lahko dovoljujejo vinskim trgovcem in točilcem povsod, kjer je mogoča kontrola. Plačevanje trošarine, polmesečno. mesečno ali tromesoč-no (po členu 12. troš zakona) more minister za finance dovoliti tudi trgovcem z vinom ali točilcem, ki imajo trešarinsko shra-nišče za vino. — Občni zbor Gromi;a trgovcev v Norem mesfu. V nedeljo popoldne se je vršil v dvorani mestnega županstva v Novom mestu redni občni zbor gremija trgovcev, ki ga je vodil gremijalni načelnik g. E. Kastel ic. Iz tajnikovega poročila je posneti, da je stel gremij koncem pret. leta 387 članov. Bla-gajnikovo poročilo izkazuje 41.300 Din gre-mijalnega premoženja, dočim znaša proračun za tek. leto 24.780 Din. Načel stvo je bilo ponovno izvoljeno, z edino spremembo, da je bil namesto g. Iladla izvoljen g. Matko. Pri razpravi o odpiranju in zapiranju trgovin je bilo sklenjeno, da se trgovine v Novem mestu ob nedeljah odpirajo ob 9. in zapirajo ob 11., ne glede na letni čas. = Občni zhori. Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani 24. t. ni.; Milarua in svečarna. d. d. v Ljubljani 24. t. m. — Likvidacija. V likvidacijo sta prešle Jugoslovanska hranilnica in posojilnici v Celju, r. z. z o. z. in »Univerzál«, razpošiljal-nica, družba z o. z. v Ljubljani. =: V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Hojak. avtoprometna družba z o. z. (osn. glavnica 25.000 Din); Astor, Motor Import, družba z o z. v Gradacu v Beli Krajini s podružnico v Zagrebu (osn. glavnica 50.000 Din. poslov.: Mazelle Julij Gra-dae, Mazelle Julij ml.. Mazelle Milan, Friedl Jos. iz Zagreba); Aulokaroserija. družba z o. z. v Ljubljani fosn. glavnica 50.000 Din; poslovodji: Keršič Ivan in Fajfar Matej. Ljubijana); »Jerka«. kemična tovarna barv, družba 7. o. z. v Ihanu pri Domžalah (osn. glavnica 210.000 Din; poslov.: Jerman Fr., Zaboršt. Igličar Rok. Zaboršt in Gašperin Anton. Selo); Karol Vidmar & Сотр.. družba z o. z. v Ljubljani (splošno pekarstvo in slaščičarstvo; osn. glavnica 10.000 Din); V. & M. Barešič & Co., trgovina z avtomobili, motornimi kolesi in potiebščinami ter mehanična delavnica, podružnici v Ljubljani in Mariboru; 'Svilrebr. družba z o. z. v Zgornji Hišk i (izdelovan je in razpečevanje svilenih, polsvilenih in bombažnih fabrikatov: osn. glavnica 120.ООО Din: poslovodji: Promele Ladisl. in Sire Vinko, Ljubljana); M.v tija Heidoikumer & Maks Žunkovič, družba z o. z. v Rebeljčji vasi pri Ptuju (mizarska obrt; osn. glavnica 5000 Din). 8. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet pri lično velik, zlasti v devizah na London, Curih, Dunaj in Berlin. Po včerajš-. nji oslabitvi so se dan^s nekateri devizni te-i čaji zopet dvignili: tako se ,i<- okrepila deviza Newvork oď 56.443 na 56.46 in deviza Trsi od 296.30 na 296 55. Ponustila pa ie deviza Dunaj, in sicer od 7.9781 na 7-9748. Mod efekti je bila Kranjska industrijska zaključena po višjem tečaju 288. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali nespremenjeni ter je prišlo do prometa le za kaso po 414.5. Od ostalih državnih papiriev se je trgovalo investicijsko pesoiilo im 87. 8% Blairovo posojilo po 90. 7% po 86 3 in 7% posojilo Drž. hipotekarne banke po 86. Med bančnimi papirji ni bilo sprememb v tečajih ter so b'1i zabeleženi zaključki v Praštedioni no 900 do 905. v Jufrobanki po 82. v Union banki po 199 in v Poljedelski po 59. Devize in valute. L.!-. •tlil LjnMjana. Amsterdam 13.4S75—13.5175 (13.5025). Bruselj 7.8916. Budimpešta 9.885, Curih 1094.4—1097.4 (1005.9), Dunaj 795.98—798.98 (797.48). London 274.78—275.58 (275.18). Newyork 56.46, Pariz 221.54, Praga 167.11—167.91 (167.51), Trst 296.55. Zagreb. Amsterdam 22.6825 —22.7423, Dunaj 795.98 — 798.98 Berlin 13.4870—13.3375. Bruselj 786.35 — 790.55. Budimpešta 987 — 990. Milan 295.44 — 297.44. London 274.7$-273.58, Newyork 56.36 _ 36.56, Pariz 221.54 — 223.54 Pracra 167.11 — 167-91. Curih 1094.40 _L 1097.40. Curih: Zagreb 9.1273. Pariz 20.22, London 25.1073. Newyork 51610, Bruselj 72.03. Milan 27.16, Madrid 64.35, Amsterdam 207.30, Berlin 123.20. Dunaj 72.75. Sofija З.74, Praga 15.2830, Varšava 57.85, Budimpešta 90.20. Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. 8 Bhrr 98 bi.. 7% Blair 87 bb. Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 120 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 160 den., Vevče 132 den.. Ruše 230 — 250, Kranjska industrijska 288 zaklj. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 414.25 — 414.625, za maj 414.50 den. za december 42050 _ 422. investicijsko 86.50 — 87, 8% Blair 97.871 do Pri revmatičnih, protinastih in živčnih bolečinah nevralgijah in trganju v udih, posledici prehlada, pri onemoglosti udov, rekonvalescenci po težkih boleznih nudi vdrgavanje bolečih udov. v trdovratnih slučajih močna dolgotrajna masaža s pristnim » 1 A ж Ш X l francoskim žganjem naglo olajšanje trpljenja, bolečine se hitro omilijo in končno povsem ponehajo. Krvotok se ojači, koža se bodri k zdravemu delovanju in splošno dobro počutje se dvigne. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših trgovinah. Cena mali steklenici Din 10.—, srednje veliki 26, a veliki 52 Din. Pazite na ime »DIANA« in čuvajte se ničvrednih potvorb! Če slučajno ne bi dobili v lekarni ali drogeriji > DIANA« francoskega žganja, pa pošljite 50 Din in dobili boste z obratno pošto 5 malih steklenic iz glavnega skladišča za Jugoslavijo: Jugofarma-cija d. d., Zagreb. 98 7% Blair 86.25 — 86.59, 7% Drž. hip. banka 86 — 86.50; bančne vrednote: Pra-štediona 900 — 905, Union 198 — 200. Jugo 81.50 -- 83, Narodna 8830 — 8980, Srpska 165 — 175, Zenialjska 145 150, Ljublj. kreditna 120 den.; industrijske vrednoto: Nar. šuinska 20 — 30, Našička 1-180 — 1600, Nihag 1 den., Gutniann 173 — I78, Slaveks 70 — 75, Slavonija 200 den., Drava 270 do 310, Šečerana 3/0 _ 383. Brod vagon 110 den., Vevče 125 den., Isis 20 den., Dubro-vačka 426 — 435, Jadranska 502 — 350. Trbovlje 475 _ 482 50. Beograd. Vojna škoda 418.25 — 420 zaklj., za aprila 420.50 — 421. investicijsko ЯЗ.5 do 87 zaklj.. 7% Blair 88.50 zaklj., Narodna 8890 _ 8910 zaklj. Blagovna tržišča Jajca. S tržišča jajc. Položaj na svetovnem tržišču jajc je v zadnjem času ostal nespremenjen in tudi cene so se v glavnem ustalile. Izvozniki plačujejo pri nas* do 7O par za komad. Na berlinskem tržišču Je с-мы iu»o-slovenskim јак-ет {6:Я~7 pf.) ostala tudi zadnjo soboto nespremenjena dočim se- ie cena nekaterim drugim vrstam nekoliko okrepila. —. Kakor je posneti iz raznih po ročil so ittoša:e nenormalne cene na tržišču jajc. zlasti v inozemstvu povzročile trgovini znatne izgube. Inozemski uvozniki, ki so imeli velike zaloge konzerviranih jajc, so morali blago cddat, po vsaki ceni v času, ko je bil trg zaradi izredno mile zime preplavljen s svežim blagom. V Nemčiji je mnogo tvrdk prišlo v konkurz. Pa tudi iz Subo-tice poročajo da je neka tamošnja velika tvrdl:a utrpela izgubo -1 milijonov Din. Les. -i- Ljubljanska hor/a (8. t. т.). Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za hrastove remeljne (2000 kom., 2450X130 X 73 nun), za tesan smrekov les (na živ robi in za večjo množino tramov i4 3 in 5/C. dolž. 4 — 10 m). Žito. + Ljubljanska borza (S. t. т.). Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 80 kg po 260 do 262.5. 78 kg po 233—257.5, 77 kg po 250— 252.5; koruza: baška. času primerno suha po 147.5 — 150, za april po 152.5 do 155; ove>: baški. navadna tarifa po 195 do 197-5; ječmen: baški, 63 '64 kg po 167.5 do 170; moka: >Og*. fco Ljubljana plač. po prejemu ]Ю 405—410: rž: baška. 72/73 kg. ml -v-ska tarifa po 202.50— 205. + Somborska blagovna borza (8. t. т.). Tendenca nespremenjena; promet 419 vagonov. Pšenica: baška. Tisa, šlep 205—210. banaška 77 kg 197.5—202.5; baška, 78 kg 202.5 do 207.3: sremska 182 5—187.5. Oves:' baški, s romski in slavonski 120 — 123. Rž: baška 120 — 125. Ječmen: baški, 63/64 kg 107.5 do 112.5. Koruza: baška 97.5 _ 102.5; za april - maj 102.5 — 107.3; za junij - julij 107.5 — 112.3. Moka: »Oeg« 330 — 340; (Ь. 323 — 333; »2 300 — 310; »3-r 230 — 240; 6 165 — 175. Otrobi: baški 70 — 75. -b Budimpeštan. blagovna borza (8. t. m.) Tendenca slaba; promet srednji. Pšenica: za maj 20.97 — 20.99. za oktober 20.66 — 20.07: rž: za maj 11.89 — 11.91, za oktober 13.32 — 13.36; koruza: za maj 12.78 - 12 81. za julij 12.91 — 12.92, tranzitna za maj 12.09 — 12.10. Vremensko poročilo Dunajska vremenska napoved za sredo: Malo spremembe, morda še manj oblačno. Ol Najboljše, najtrajnefše. zato ^ajceoejsel u Iz življenja in sveta Nova športna igra Sportniki v Hanoverju so izumili novo igro z žogo, ki je nekaka kombinacija raznih telovadnih panog. Orodje obstoji iz vrvi z dvema držajema, na sredi vrvi pa je pritrjena žoga. Igralca skušata s spretnim metanjem žoge zadeti drug dTugega. Ubijaj samo samice V pobijanju škodljivih živali so si ljudje izmislili prav tako zvit kakor učinkovit in preprost način. Znani ptičjeslovec Berlepsch je že pred ca* som priporočal, naj bi obvladali nad* ležne vrabce tako, da bi pobijali same samice. Samci, ki bi jih ostalo potem večje število, bi preostale samice tako nadlegovali, da bi ne mogle valiti. Najdosledneje so izvedli ta način v Avstraliji, kjer ga imenujejo »metodo K. O. F.« po začetnik črkah za angles ško »Kill onlv females« (Ubijaj samo samice). V Melbourneu, kjer so mno* go trpeli radi podgan, so jih lovili v pasti, samice so pobili, samce pa izpu? stili. Samci so se nato sami med seboj uničevali v borbi za maloštevilne j še samice in tudi te so tako zasledovali, da niso dajale novega zaroda. V Avs straliji so na isti način osvobodili 25.000 ha zemlje kunčje nadlege, ki jc. tam. kakor znano, bolj nevarna les tinam in živinoreji nego suša. Oblacilniea, za ¥е1Шо noc Krasni vzorci štofov zadnjih novosti za obleke, površnike i. t. d. najceneje pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA Zamenjane uloge Običajno so državni pravdniki za to tu, da bi naprtili obtožencu čim več grehov in kazni, zagovorniki pa za to, da bi svoje obtožene kliente, naj si imajo še toliko črnega na duši, pred^ stavili sodnikom ket nedolžna jagnje? ta in jih kazni obvarovali. Čisto na glavo pa je postavil to pravilo proces, ki se je vršil pred kratkim v Berlinu. Obtoženec, neki židovski trgovec po imenu Dobrin, je prišel pred sodnike zaradi krive prisege, poneverbe in sle« parstva, a ker je svoje greh takoj in skesano priznal, je bil državni pravd* nik tako ganjen, da je sam predlagal, naj mu določijo najnižjo kazen: samo štiri meece. Tedaj pa je vstal žago* vornik in dejal, da ni njegov klient obudil kesa zaradi nizke kazni, temveč da si želi narobe prav poštene in dob ge lekcije, če mogoče celo prisilno delavnico. Predsednik sodnega senata je kar gledal, kako je to mogoče, da se pote* guje zagovornik za krepko obsodbo svojega varovanca, a stvar je imela dokaj preprosto ozadje. Dobrin bi moral svojo kazen presedeti namreč na Bavarskem, če bi bila prenizka, in tega se je bal, ker je menil, da bodo tam ž njim, Židom, slabo ravnali. Če bi pa bila kazen primerno visoka in stroga, bi ga oddali v kakšno prusko ječo, tam pa ne delajo takšnih razlik med Arijci in Semiti. No, sodniki so navzlic državnemu pravdniku in zas govorniku (oba sta prijavila pozneje svoj vzklic) razsodili po svoje in Do« brin bo moral bržkone 6 mesecev pres sedeti na — Bavarskem. Mehiški kazenski zakonik Melrški pravniki zahtevajo od vlade reformo kazenskega zakona, ker obsega taka čudna nesoglasja, da so v današnjem času popolnoma nevzdrž« Ijiva. Pravni čut vsakega pametnega človeka žali določba, da je kaznovan z zaporom treh let, kdor strelja na svojega bližnjega z namenom, da ga ubije, pa ga po nerodnosti ne zadene. Temu nasproti pa dobi le tri mesece, ako ga je zadel in lahko ranil. Kazni za umor se gibljejo med 5 in 25 leti. Za umor, ki öa učini varani soprog ali soproga nad krivcem, pa sploh ni kazni in se tak čin smatra za družabs no dolžnost. Za navaden umor je po» vprečna kazen po pet let, šoferji pa dobe po šest let, ako povozijo koga do smrti. Ta čudna razlika je imela za posledico, da je neki šofer, ki je povos zil in težko poškodoval žensko, svojo žrtev dotolkcl z železno palico. Ako bi bila ženska umrla na posledicah ran, ki jih je povzročil šoferjev avto, bi dobil voznik šest let zapora, ko pa je potem — baje v jezi nad žensko nerodnostjo — potolkel žensko do smrti, je bil po zakonu obsojen le na pet let in si je s tem namerno prihras nil eno leto zapora. Herosiratsko početje v Eremljn Protest rimskega papeža proti pres ganjanju pravoslavne cerkve v Rusiji ni imel onega uspeha, ki se ga je nas dejal sv. oče. Predvsem so ruske cers k vene avtoritete odločno odklonile zavzemanje papeževo ter odrekle Ris mu pravico, da se poteguje za pravos slavno cerkev, ki je po besedah ruskih cerkvenih predstaviteijev bil od neks daj najhujši nasprotnik pravoslavja. Pa tudi po nekod izven Rusije poziv sv. očeta ni naletel na preveč prijazen odziv. Angleška vlada je odklonila svoje sodelovanje v protisovjetski kampanji in se zadovoljila le s plat_o= ničnim neuradnim ogorčenjem. Še večji odpor pa je papeževa akcija vzbudila nri beloruski pravoslavni cerkvi na Poljskem. Tam je bilo po pos ročilih beloruskih cerkvenih predstav viteljev zaprto v zadnjih desetih letih skoro 50% vseh pravoslavnih cerkva. Vsi ti hrami so bili ne glede na protes ste pravoslavnih vernikov kratkomas lo odvzeti pravoslavni duhovščini in predani v last rimski cerkvi. Bcljševis ki tudi navajajo, da so podiranje cers kva začeli sami Poljaki, ki so porušili veliko pravoslavno katedralo v Vars šavi. Papežev poziv je v Rusiji dvignil vihar ogorčenja in Ie še podkrepil po« zicijo brezbožnikov. Združil je vernis ke in ne vernike v srdu proti rimski cerkvi, ni na niti malo zaustavil rušes nja božjih hramov. Iz Moskve prihaja namreč vest, da so boljševiki že zas čeli podirati staroslavni Čudov samos stan v Kremlju. Ta samostan je bil ustanovljen 1. 1365. Prvotno so bile tam konjušnice tatarskega hana Džani-bega, čigar žena ie bila l^na in obsedena od hudobnega duha. Patrijarh Aleksej pa jo je čudežno ozdravil in han je nato iz hvaležnosti ustanovil ta samostan ki je po tem čudežu dobil svoje ime: Čudov monastir. Sestoji iz cele vrste poslopij, med katerimi so tri katedrale: sv. Mihaela, sv. Aleks seja in Oznanenja Marije device. Leta 1812. je v samostanu prebival Napos leonov generalni štab. V novejšem času jc bil samostan le še nekak zas por za duhovščino, ki se je kakorkoli pregrešila proti cerkveni in državni oblasti. Lunačarski je dal preiskati sas mostan in pri tem so odkrili dragoces nc stare freske, izredne umetniške vrednosti. Ne glede na to in na enot* nost Kremlja, ki s tem samostanom izgubi svoje pravo lice, so sklenili boljševiki podreti samostan in mesto njega postaviti veliko poslopje za sos vjetske upravne uradnike. Na prošs njo nekaterih ljubiteljev ruskih umet= nostnih starin so sicer dovolili par dni odloga, da se snamejo in prenesejo umetniške vrednote, toda v tem času je bilo nemogoče rešiti te stare spomis ne in zapali so herostratskemu pos četju. Dokler je bil Lunačarski komi= sar za narodno prosveto, se ni nikoli dogajalo kaj takega, sedanji komisar pa očividno nima smisla za umetnost. Najnovejši izum: brezžični časnik Rcuterjev urad je poslal te dni prvo stran v San Franciscu izhajajočega lis sta po brezžičnem potu preko ameris ške celine na radiotelegrafsko postajo v Shenectadvju, t. j. na daljavo 2500 ameriških milj. Tri ure potem, ko je prišel list izpod rotacijskega stroja v San Franciscu, so lahko njegovo prvo stran brali v najoddaljenejših krajih Združenih držav, samo da so imeli primeren sprejemni aparat, ki ga je bil skupaj s specialnim zadevnim ods dajnikom izumil sin ameriškega poslas nika v Londonu in očeta znanega nas črta, generala Dawesa. V Ameriki se torej uresničuje izum, ki so ga še pred nedolgimi leti smatrali za utopijo: izs um časnika, ki bi iz določene centras le »izhajal« istočasno po vseh mestih sveta. Švedska кгафса Viktorija je po dolgi bolezni v Rimu umrla. Truplo prepeljejo na Švedsko, da ga poloze v rodbinsko grobnico. Smrtna kazen v angleški vojski Smrtno kazen radi strahopetnosti ali ubega za časa vojne, ki je veljala doslej za člane britské armade, je lom donska spodnja zbornica odpravila z 290 proti 135 glasovom. Odslej bo veljala samo še za zavestno izdajstvo pred sovražnikom. Šampanjec se poceni Strokovnjaki so izračunali, da je izs dala zadnja letina v Šampanji več nes go 80 milijonov steklenic dragocenega vina. Ta letina je najbolj bogata v zadnjih 30 letih in ogromne kleti sam« panjskih tvornic so prenapolnjene. Računati je, da se bo ta vrsta vina znatno pocenila. PRAVI vedno осШша kakovost Slika ameriške brezposelnosti V vseh -večjih ameriških industrijskih središč?'' vlada velika brezposelnost. Na tisoče delavolinih poseda po cele dneve pred borzami dela in čaka, da se ponudi prilika za najmanjši zaslužek. SPORT Športni drobiž Vedno in vedno se čujejo pritožbe proti našim sodnikom. Koliko se je že tožilo o naših nogometnih sodnikih,, mnogokrat neupravičeno, a še večkrat upravičeno, Razmere se niso izboljšale, sodniško vprašanje je ostalo eno najbolj perečih Publika nima zaupanja v sodnike in to je po večini vzrok, da pride na igriščih do nemirov. Sedaj pridejo na vrsto še hazenski sodniki. G. Doberlet, ki je sodil nedeljsko hazen-sko tekmo med Ilirijo in ISSK Mariborom je, kakor so soglašale vse kritike, kar pri-sojeval neregularne gole, ni pa priznal regularen gol v škodo Maribora. Poleg tega je dopustil Iliriji preostro igro. Da vse to vpliva tudi v normalnem oziru na oškodovano družino, je več kot jasno in rezultati takih tekem po krivdi sodnika pač niso regularni. Z ozirom na nedeljsko sojenje g. Doberleta je ISSK Maribor sklenil, da odstopa od nadaljnjega tekmovanja v prvenstvenem hazenskem tekmovanju. JNS je z ozirom na razne izdatke, ki so jih s pripravami za nedeljsko tekmo Za greb—Gradec imeli Gradčani, vendarle dovolil odigranje te tekme. O lepem uspehu ilirijanskih lahkoatle-tov smo že poročali. V naslednjem obja vimo še placement ostalih ilirijanskih tekačev. Kumcr je zasedel deveto, Majhenid enajsto, Tinta dvanajsto, Osvald devetnajsto, Ilovar ena in dvajseto, Vrečko tri in dvajseto in Vidmar devet in dvajseto mesto. Državni prvak v Ljubljani Letošnja pomlad je dokaj srečna za ljubitelje nogometa. Imeli smo že precejšnjo število zunanjih klubov v predsezoni in pa tudi med prvenstveno sezono samo. Pošetili so nas več ali manj rcnomirani inozemski klubi, nismo pa imeli prilike, gledati kako renomirano jugoslovensko moštvo izven naše banovine, Ilirija je preskrbela za soboto in nedeljo v tem pogledu za senzacijo prvega reda. Povabila jc v goste državnega prvaka, splitskega Hajduka. Naš državni prvak ni samo v domovini na glasu kot moštvo velikega znanja, temveč uživa tudi izven mej naše države povsem upravičen renome. Znani so njegovi veliki uspehi na turnejah v Egiptu, na otoku Malti ter v severni Afriki in južni Franciji. Posebno hvalo je žela igra Hajduka v Egiptu in so si bili vsi listi edini, da je pokazal Hajduk od vseh gostujočih moštev najboljšo igro To je vsekakor laskava ocena, ako pomislimo, da so v Egiptu gostovala moštva kontinentalnega slovesa kot dunajska Rapid in Hakoah. V lanskem državnem prvenstvu so Dalmatin-ci premagali vsa elitna moštva v Jugoslaviji, edino BSK jih je premagal z 1:2. Hajduk nima doma nikake konkurence, zato je navezan v prvi vrsti na zunanja moštva. V teh tekmah si je pridobil velikansko rutino in kar je. glavno, znanje moštva je doseglo visoko stopnjo v tehničnem in taktičnem pogledu. Kako visoko cenijo Hajduka, priča dejstvo, da je kompletno moštvo nastopilo kot državna reprezentanca proti Čehom. Tudi letos je moštvo dokaj zgodaj pokazalo dobro formo. Porazilo je sigurno bivšega prvaka Gradca Sturma v dveh srečanjih s 6 : 0 in 6 : 3. Tudi Iliriji se ni godilo nič boljše, morala je kljub dobri igri kloniti s 7 : 7 in 0 : 5. Kakor smo že včeraj omenili, nastopi Hajduk kompleten, o posameznih igralcih bomo še spregovorili. Predprodaja vstopnic z.a tekmi Hajduk : Ilirija. Vstopnice za obe tetami Hajdak : Ilirija v soboto iti nedeljo na igrišču Ilirije, se dobe r předprodáni v trgovini Pevalek, Židovska ulica, v trat'ilki Sever, Šelenbursova »lica in pri blagajni kavarne Evropa. V predtprodai.ii so ložtii in trřbunski sedeži ter navadna stojišča. Ker se pričakuje pri obeh tekmah velik naval na blagajne, je v interesu vsakogar, da si kupi vstopnico že v předprodají. Zlasti se priporoča ta za sedeže, ki so паяют i ran; in v veliki meri že prodani odnosno rezervirani. Službeno iz LHP-a. Seia u. o. bo v četrtek 10. t. m. v damsfkem satom kavarne Emona řn sicer tokrat izjemoma že ob IS. ua kar se opozarjajo vsi odborniki. Udeležba je za vse odbornike obvezna. Iz SK Ilirije: Nogometna sekcija ima danes točno ob 17. trening I. skupine; v garderobo pridite ob .pol 17. Udeležba strogo obvozna! Trening skupine II. danes odpade in se bo vrš Я izjemoma jutri. Prihodnji trening staupine I. bo v petek. — Ha žensk a sekcija ima dam es poipolirv; ob IS. uri trening za vse igralke na igrišču. Po trenin.su pregled čevSiev. Opozarjam na redno plačevanje članarine. Pri vseli treningih se sprejemajo nove članice. — Uprava drsališča prosi vse one drsalce, ki imajo svoje stvari še vedno shranjene v omaricah d-rsališčne garderobe, da jüh odnesejo najkasneje do 12. t. «n. Po tem terminu se bodo odprle vse omarice in «prava drsališča ne garantira več za še tam ostale stvari. Garderoba je otvorjena dnevno od iu»tra do večera. — Tenis-sekoija ponovno obvešča prijavljene igralce, da je otvoritev vseh prostorov 10. i. m. Vse ev. informacije se dobe na prostoru in 4o dnevno od 17.30 dalje. SK Natakar poziva v sredo 9. f. m. na sestanek I. moštvo, ki se bo vrši! v gostilni Bavarski dvor. Dunajska cesta. Na dnevnem redu se nede'jstka tekma v Skofetjci in pa prihodnja prvenstvena tekma. Člani naj se sestanka sigurno in 'točno udeieže. SK Krakovo. Danes in jufri strogo obveze« trening I. in II. skupine aa igrišču SK Jadrana od odbora 17. dalje. V četrtek ob 20. seja ož-j v go-sti'ni Usenik, Borštnikov trg 2. TKD Atena (bazena sekcija). Pozivam vse članice na trening danes ob pol 13. na isrršcu. Ljubljanski športni klub. Sestanek veslaške sekcije v .petek 11. t. m. ob S.30 pri Ciokoletii. Zadeva: Blejska regata. JZSS. Smuško-tehnični odbor. Danes ob IS. kratka seja odbora v kavarni Emona. Motokoiesarski klub Ilirija ima v nede'io 13. t. m. izlet celokupnega članstva v Stično. Odh<: d iz Kongresnega trga točno ob 12.30 — prvi cilj na glavnem t-ngm v Višnji gori. cd tam skiu^ii odhod točno ob 13. v Srčno, kjer se vrši ses: •-nek z člani moto-odsek a Novo mesto, ter kolt ч. klubov Novo mesto in Ribnica v restavraciji prt J kolodvorom na Ivančni gorici. Ob 15. skupni odhod na M>u(!ija>vo in otisk Jurčičevega doma. V četrtek 10. t. m. poslovilni večer članov, ki odhajajo v vojaško službo. Sestanek vseh članov ob 20. uri v restavraciji »Novi sve*«. Sekcija zbora hazena sodnikov JHS-a v Ljubljani. (Službeno.) Za 4. kolo pomladanske prvenstvene hazena sezone v nedeljo, dne 13. apriia se določajo sledeči gg. sodniki: v Mariboru — T. SSK Maribor : Gonoordia, g. Peterka; v Cc','-:i — SK Celje : SK Ilirija, g. Čuvaš, rez. g. Kc~'-«№ry. — Tajnik. iT« ПАР.ТОТЕ U А7ЙГ1 «иЗИПИИиГЈШВДЖ KARTOTEČNO KNJIGOVODSTVO Madlo IZVLEČEK IZ FKOGKAMOV Sreda, 9. aprila LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 16.30: Otroški kotiček. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19.30: Francoščina. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek, 11). aprila LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.-30: Koncert radio-orkestra. — lö-ЗО: O jeziku in jezikih. — 19: Ruščina. — 19.30: bz finančnega gospodarstva. — 20: Klavirski koncert gdč. Jadvlge Poženelove. — Slovenske nar. .pesmi poje gdč. Goiobova. — G. Stanko igra na harmoniko. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.4i>; Koncert radio-kvarteta. — 16: Prenos koncerta t »Moskve«. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.15: Popoldanski koncert. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.10: Lahka godba. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.OS: Lahka glasba. — 20: Mahierjeve pesmi. — 21.15: Reproducirana glasba. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 16.35: Glasba za mladino. — 19.30: Operni večer. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17. 45: Popoldanski koncert. — 20.30: Konce 4 orkestra in solistov. — 23: Lahka sodba. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15..30: Koncert orkestra. — 20: Dunajske pesmi. — 21: Siuhoigra. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 16.45: Zborovsko petje. — 20: Prenos opere -Prodana nevesta«. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Koncert is StuKgarta. — 20: Prenos simfoničnega koncerta. — 22.30: Prenos iz Stettgarta. — LANGENBERG 17.30: Reproducirana glasba. — 20: Veseloigra. — 21.10: Koncert pevskega zbora. — Lahka godba. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Stutbgarta. — 22.30: Romantična glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Vojaška godba. — 17.40: Koncert na с иге. — 20.15: Koncert opernega orkestra. — 22: Ciganska godba. — LONDON 20: Koncert vojaške godbe. — RIM 1730: Vokalen in :n-Trirmenialen koncert. — 21.02: Prenos opere ali koncert. Glavobol pogosto muči žene in prikrajša jim marsikatero veselo uro. Tu pomagajo ASPIRIN- TABLETE priznane blažilke bolečin. Nosite jih vedno seboj! Zahtevajte samo originalni zavoj „ЪауЛ" z modro- / belo-rdečo banderoiol CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutraje plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 MAov hoče <(o «e ma posije po posti naslov ali Qaíco drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloii v жnam (iah sicer ne bo prejel odgovora tn CENE MALIM OGLASOM: lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Natakarico mlado iu pridno, ki razume tudi nekaj kuhe, sprejme - ft'lna Jakova"-. Petrina 7 p. Fara pri Kočevja. 14402 Stavbnega tehnika ■va.em-ga stavbe, mladega im ' pridnega iščem. — Po-iri ibo na' oglasni oddelek »Jutrac pori »35—22 T«. 14394 Strojepisko tu zai .со. perfekt- ním znanjem nemščine in slovenščine, išče tehnično podjetje. - Prednost imajo o«ue. ki znajij slovensko in nemško stenografijo Poji ud-be z navedbo zahtevkov pod značko »Stalno me-etoc na ogl. odd. »Jutra«. 1414 J Parna žaga t Sloveniji išče za nastop г 15. t. m. iskušenega strojnika in kurjača z do-b- : referencami in večletno prakso. Obenem sprejme tudi istočasno 1 Žagarja k polnojarmeniku, ki je popolnoma vešč. тзй popravil". ki pripadajo izkušenemu Žagarju. Ponudbe je poslati na. ogl. odd. »Jutrac pod označbo »Vešč in trezen-. 14032 Služkinjo star., do -">0 let, pošteno m •!«ri Ino, za vodstvo gospodinjstva išče Spendai Ferdinand, va- Zvlrče p. Krize. 13048 Mesarski pomočnik dobro izu'icn. priden in pošten dobi ehtžbo takoj. — Vm-W v oglasnem oddelku »Jutrac. 13918 Služkinja itn v-г hišna dela, ki govori nemško ali italijan--'./,. .-,,(,! stalno službo. —-\a*l"v v oglasnem oddelku ».1 i;ira .. 144S3 Zo'ootehnika sprejmem. Naslov л- oglas, oddelku »Jutrac. 14510 sprejme pomocnice in učenko. — Nas!"v rova oglasni oddelek .Jutrac. '44511 Učenko ev.ejme takoj modni salon Goíti'--Žab a, Resljeva ce-sta št. 26. 14507 Krojaškega vajenca pn • .i u sprejme Franc Urf z: k. kr»'- •:. Mozirje. 14488 Kuharico rHI: jio, dobro izurjeno, »nažn-.: in zdravo, sprejme t.rgov.-кн hiša na deželi. — Ponudbe z navedbo dosedanjih - užl>->vanj ;>cd šifro : M es.- .'no 5"0 Dinc na ог1. oddelek »Jutrac. 14499 Stavbnega ključavničar. pomočnika spretnega. mlajšega in ne-" ž en j e-n ega -prejmem takoj ХлО - nove oglasni oddelek »Jutra«-. 14490 Vzgojiteljico t znanjem nemščine sprejme k 2 otrokoma boljša r-dV.ra v Ljub'jani. Strokovno naobražene gospodič-n V .n -v tem svojstvu že službovale, naj se javijo i>ofi »Vzgojiteljica 721c na oglasni oddelek »Jutrac. 14522 Izolirar za hladilne naprave k' > vešč deda s plut-ovina-ploščami, dobi ta.koj m "sto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 14524 Klepar, vajenca ■■ :mc takoj Alojzij Smo-'. К гам 1 JГ»4. 14554 Plačilno natakarico sprejmem v boljšo gostilno v Ljubljani. — Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutrac pod »Plačilnac. 14553 Čevljar, pomočnika in vajenca sprejme takoj Janko Dolenc Ljubi iana, Barvarska steza št. Ö." 14541 Pisarniško moč gospodične aii vdovo, ki ni imela otrok, z dežele, popolnoma neodvisno, zanesljivo v pisarni, sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Kakor gospodinja«. 14577 Pisarniško moč neodvisno gospodično z dežele — zmožno nemščine, sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek ».Jutra« »d šifro -Zanesljiva 220«. 14570 Šiviljo do-brc izurjeno v pleteninah sprejme takoj proti dobri plači Nemeth, Ljubljana — Kodeljevo. 14544 Trg. pomočnika starejšega, popolnoma zmožnega železnin. stroke sprej-mem. Pismene ponudbe s prepisi spričeval in navedbo zahtevane plače na naslov: P. Majdlč. trgovina z železnino, Celje. 14557 Plačilno natakarico sprejmem takoj za gostilno in kavarno. — S primerno kavcijo imajo prednost. — Naslov pove oglas. oddelek -Jutra«. 14506 Čevljar, pomočnika za mešana dela sprejme takoj čevljarski mojster Jurij Novak. Maribor, Nova va_*. Bolfenkova cesta 7. 3 4567 Brezposelni «lobe lažje službo, če ne kade! Vsakdo se lahko odvadi takoj, kajti Nikoprost stane samo 56 Din. Kdor ne verjame, naj se pride osebno prepričat! — Josip Lindič, Ljubljana, Komen-skega ulica 17-L>. 72 Učenca ali učenko sprejmem v trgovino mešanega blaga. Prednost ima tisti, kateri se je že -v trgovini nekoliko izobrazil. — Naslov pri podružnici Jutra »Jutrac v Celju. 14573 Kuharico prvovrstno sprejme gostilna Keršič. Ljubljana VII. 14580 Kroj. pomočnika za majhne delo spre jim e Alojzij Lombar. Celovška e. št. 53. 14579 Ključavničarja dobro izvežbanega orodjarja snreime kovinska industrija .Taksa & Co.. Ljubljana. Celovška cesta 71. 14.561 Dober predmet nudim gospodom in gospodičnam, kateri obiskujejo ■privatne stranke. Prospekt Din 3. — Ponudbe na podružnico »Jutrac v Celju pod šifro »Predmet«. 14473 Prvovrstni čevljar, mojstri !;i znajo iz-lelovati samo dobro in boljše blago, dobo takoj delo za ven. Predstaviti se je med 2. in 3. uro na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra« 14549 Oblastveno koncesi joni rana šoferska šola Gojko Pip enba eher Ljubljana, Gosposvetska 12 14318 G. Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 35. Mo-tar Jaka Majiiik je sede! na svojem mestu in zadovoljno kadil pipo. A glej — pripelje se ladja. »Tui — tunut! Spusti nas -koz, mostar- brž vzdigni most!« Jaka je v>tal (er važno ia dostojanstven« storil svojo tfolžnost LUÁÁL& Prodajalka izurjena v vseh branžah. želi premeniti mesto. Gre tudi kot blagajničarka. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 14+71 Trgovci, pozor! Gospodična, skrajno zanesljiva. srednjih let, želi mesto blagajničarke v trgovini. Ponudbe z navedbo pogojev na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cenim poštenje«. 14515 Deklica stara 18 let, ki ima štiri-mesečni gospodinjski tečaj, želi službo v boljši hiši — v pomoč gospodinjstvu. Gre tudi k otrokom. Naslov: G. Papež. Mislinje 14480 Skladiščnik ?. večletno prakso v večjih trgovinah, izvežban v pálí ovan ju in računstvu, s popolnim znanjem slov. in nemškega jezika, ter najboljšimi referencami, išče stalno službe v Ljubljani. Ocenjene dopise na ogjasni oddelek »Jutrac pod šifro »Vsestranski in vesten«. 14500 Strojni ključavničar išče mesta. Naslov v ogla*, oddelku »Jutrac. 14532 Mesarski pomočnik išče službo, event. tudi na deželi. Anton Oanter, Trzin Habbaeh. 14528 KOntoristka pri elektrotehničnem podjetju, želi premeniti mesto. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektro«. 14525 Dober brivski in frizerski pomočnik išče v večjem mestu S'ove-nije službo za takoj. Ivan Skelae. Ivanovci, Zp. Val-povo, Slavonija. 1455S Pisarniška moč Gospodična z enoletno prakso pri lesni trgovini, zmožna pisarniških del, kubira-nja, ekspedicije ter strojepisja. žeii premeniti službo pri lesni trgovini ali drugem podjetju Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lesna«. 14540 Kot preddelavec in obenem jermenar želim premeniti službo na večji obrat — žage ali tovarno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Preddelavec«. 14502 Izložbena okna ceno prodam v trgovini Pevalek. Židovska ulica. 8.. 9. in 10. aprila 14437 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čist/- beio gosje kg po 130 Din in čist beli ouh kg pa 3!X) Din L. В ozovič Zagreb. Ilica štev 82 — Kemična čistilnica perja. j* Suha drva in jT premog W ^ nudi tvrdka J. Pogačnik, Bohoričeva ul. 240 Telefon 2059 Želite lepih rož? Nizke vrtnice najnovejših vrgt in barv nudi vrtnarstvo Ivan Jemec. Maibor. Zahtevajte cenik! 9850 Otroški voziček poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14518 Otroško posteljico prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 14505 Črni koleselj enovprežni. v popolnoma dobrem stanju proda graščina Brežice. 1-1497 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddeiku »Jntra«. 14534 2 predposteljnika Smyrna, nova, krasna prodam. Naslov pove eg asni oddelek »Jutra«. 14539 Motorno kolo Harley-Davidson, 350 cm. v brezhibne-m stanju, na ogled Frančiškanska ulica 8. dvorišče, levo. 14446 Motocikel T&rrot (Japmoter) 350 ccm, lani nov, komaj uvožen, z eletktr. Inčj-o, hupo, socius, prodam. Za stroj jamčim. Naslov ; oglä-спей oddelku »Jutra«. 14387 A. J. S. motor, kolo 350 co-m O. U. V., skoraj novo, vsled nakupa močnejšega ugodno proda Ly-opoll Jesih. mesar, Medvode. 14309 Avto za obrt davka prost, mal. dobro ohranjena mašinerija in kolesje poceni prodam ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Avto«. 11221 Indian motorno kolo s priklopnico, kompletno opremljeno prolam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 14105 Osebni avtomobil stirisedežen. znamke Ite-nault. 6 CV, dobro ohranjen. zelo pripraven zla-ti za ťgovske posle — zelo ugodno naprodaj Državna takča za leto 1930 plačana. Naslov v oglasnem oddelku •Jutrac. 11005 Harley Davidson rabljen, s prikolico prodam Na ogled v Slomškovi ul. št. 6." 14417 Moško kolo znamke Pease. skoraj novo ugodno naprodaj v skladišču v Frančiškanski ulici 4. 14545 Gnoj približno 12 vozov, dobro uležan, kupi Kolínska tovarna v Ljubljani. 14448 Železne stopnjice okrogle (Wendeltre.pi". n) 4 m visoke., premer 1(10 cm. elektromotor 3 P. S.. 220 volto-v, vrtilni tok, elektromotor 2 P. S. in 3 motorje po 1 P. S. kupi I. Razboršek. tovarna čevljev. Šmartno nri Litiji. 14386 Ovčjo volno ca 30 kg očiščene, bele kupim Ponudbe z navedbo cene пг oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Volna« 14250 ASpidistre kupim. Naslov pove oddelek »Jutra«. glasni 14551 Primože ključavničarske (Pararell-seiiraubstoeke} ali navadne v dobrem stanju kupi M. Fajfar. Ljubljana. Trnovska ulica. 21. 14503 Dama prosi plemenito srce №00 do 2000 Din posojila, za rešitev otroka. Ponudbe pod »Garancija in visoke obresti« na oglasni oddelek »Jutra«. " 14559 Sobno kredenco lepo. ugodno prodam. Tavčarjeva (Sodna) ulica številka 5, vrata 7. 14441 77/ 2 ženska kostuma sponťadm, lepa in dobro ohranjena, za srednjo postavo ugodno prodam. Naslov r>ove oglasni oddelek »Jutra«. 14400 Obleko za dečka 10—11 |Pt starega- dobro ohranjeno poceni prodam. — Naslov pove ogilas. oddelek »Jutra« 14543 Prostorno delavnico oddam takoj. Po:abro vpeljano mesarijo in stanovanjem 4 sob. verandy. pralnico, sušilnico ter delavnico na električni pogon, hlev in šupo za vozove, v sredini Ljubljane radi bo'ezni ugodno naprodaj. Vprašati v Kvalitetni pisarni društva hišnih posestnikov. Ljubljana. Sa- lsudrova 6. 14513 Kavarna v Zagrebu sredi mesta, dobro vpeljana. z dolgoletno pogudbo in nizko najemnino radi bolezni naprodaj. Potreben kanital 300.000 Din. Ponudbe pod -Za 22.302« na Publieilas d. d.. Zagreb. Guuduličeva 11. 14503 Dvodružinsko hišo novo, v kateri ie lokal, pripraven za vsako obrt. cd-dotljeno 15 mimu od glavne pošte prodam. Ponudbe r.a oglasni oddelek »Jutra n.d »Lokal 6«. 1453S Krasno posestvo enonadstropna hiša. okrog lepe njive in travnik, pripravno za vsakega trgovca, radi družinskih razmer takoj naprodaj. Naslov pove ogla.«r,i oddelek »Jutra«. 1454S Majhno gostilno il o b r o idočo vzamem v najem. Poznejši nakup ni izklj.učen. Ponudbe na naslov: Г. Hauschild. Po!h-ri Kirbischu. 14071 'J ti Soliden obrtnik gre kot sostanovalec, ozir. vzame opremljeno aii prazno sobo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šitro »Čistota«. 14408 2 prazni sobi velik;, parketirani, z električno razsvetljavo in balkonom oddam s 1. majem 1 ali 2 osebama — najraje zakon, paru brez ut-rok. — Poizve se na Resijevi cesti 30 (pisarna). 14280 Čisto sobico oddam solidni gospodični po zelo ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek --Jutrac. 14509 Kabinet v vili v centru mesta takoj oddam. Ogledati v Kuatljevi ulici 13/11. 14493 Lepo sobo solnčno. separirano. v bližini soduije oddam ta : o j boljši solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 14491 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v ceni -200 Din Išče šivilja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sivi'ja«. 14530 Sobo za 150 Din t::' oj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 14531 Prostorno sobo z elektriko, sredi mesta išče šivilja za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Velika . 14530 Opremljeno sobo solnčno. v novi vili. z električno razsvetljavo, kopalnico in separatnim vhodom oddam dvema gospodičnama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 14418 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v centru mesta oddam s 15. aprilom 2 gospodoma ali zakoncema brez otrok — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14546 Gospoda sprejmem na stanovanje Ul. na grad št. 7. 14547 Sostanovalca sprejmem k mirnemu gospodu v Cerkveni ulici 7 — Ljubljana. 14564 Lepo sobo oddam s 15. t. m. boljšemu gospodu na Mestnem trgu št. 13/111. 14574 Mladenič želi znanja 7, gospodično, staro 18—20 let. po možnosti šiviljo. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« nod šifro »Tajna ljubezen . 14430 Mlad Primorec inteligenten, želi znanja z inteligentno in naobrai'no go-podično — najraje Primorko. Cenjene ponu lbe, če mogoče s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna Gorica». 144<>4 Graščak mlad. dobro situiran. želi iskreno poznanstvo odgovarjajoče dame iz boljših krogov. Cenj. neanonimne dopise prosim na ogl. cdd. »Jutra« pod »Sportsmannc. 14204 Ljubljana Dvignite pismo! 14495 Za blagajnicarko išre mesta gospodična iz boljše trgovske hiše, zmožna perfektno slovenščine, nemščine in knjigovodstva, v modni ali manufakturní trgovini, najraje v Mariboru. Nastop s 1. julijem. 6576 Cenj. ponudbe pod >Vestna« na oglasni odd. »Jutra«. Ljubljana. flaéíovi matih Q%tasov in druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v Mariboru ______in v Aleksandrova cesta 13 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. VeVju Kocenova ulica 2 Inteligentna gdč. se želi seznati z boljšim, naobraženlm gospodom, starim 28—34 let. Neanonimne dopise na oglasni oddelek »Jutrac nod »Tiha roža«. 14517 Banjaluka 333 Veseli me. da upoznaš svoje zmote. — Iskrene pozdrave. 14519 Simpatična gdč. želi znanja z gospodom, ki bi ji proti garanciji posodil manjši znesek. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »O.-amljena 29 . 14527 Gosp. Gregor Jager naj se nujeo javi na naslov, ki ga dobi v oglas, oddelku »Jutra«. 14523 Mlad obrtnik ugleden, prijetne zunanjosti 7. dobro idočo krojačnico, letnega zaslužka 35.000 Din. takoj poroči "lamo iz boljše hiše. naobraženo. staro od 18—24 let. ki t osedujc od 40—70.000 Din. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lepa bodočnost«. 14555 t Л i« dfc UJULL Dolg klavir radi selitve prodam za Din 35O0 — eventuelno tudi na obroke, ali pa ga po-odim. — Istotam prodam tudi mizo 170 dolgo in 100 cm široko Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. " 14510 Harine citre gitarnc, šestakordne. nove prodam za 400 Din. ali zamenjam za dobro ohranjen kovčeg-gramofon s ploščami. — Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 14187 Pianino skoraj nov poceni prodam, ali zamenjam za motorno kol"). Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« ped šifro »Prilika«. 14531 Kratek klavir nov. prodam na obroke. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.' 14542 Petelina in 3 kokoši čistokrvne italijanske jere-bičarice ugodno proda Henrik Franzi. Ljubljana, Privoz št. 17. 14521 Bela koza majhna švicarka takoj naprodaj na Onekarski cesti št. 33. ' 14552 Lovska psica nemška resavka. ki sliši na ime »Leda«, se je izgubi'a. Ni izkljaičeno. da jo je kdo odpeljal. Pred nakupom se svari. Najditelj se prosi, da speroči na naslov: A. Lombar. 'As. šiška št. 108. Motor na istosmerni tok. « kapaciteto 30 k. s., z napetostjo 220 voltov, z jermenicami in tirnicami, kakor tudi z zaganjačem za celo obtež-boT kupimo. Ponudbe ped »Enakosmerni tok« na ogl. oddelek »Jutra«. 14266 Kompl. transmisiie dO—70 mnt premera, modernejšega izdelka, kupim. Ponudbe na naslov: Heinrich Gross, Celje. 14556 Čevljarski stroj nov poceni prod« Josii-:iia Noč. Mestni trg št. 13/111. 14575 Najmoderneje in najcenejše izdeluje _ plašče ter kostume modni salon Gostič-Žabka. Resi jeva cesta 26. 14508 Špecijalna delavnica za previjanje elektromotorjev in avtodinamo strojev F. Perčinlic. ele.kt'omeha-nik, Gosposvetska c. 16 — restavracija pri Levu. 11104 Preproge pot rav, a stro-cvn ;akm :a. »Teheran«, orijcntalni sa'on v Liubljani. Sv. Petra cesta '44. 14520 Poletna shramba kožuhovin. plaščev obenem najskrbnejše čiščenje. renoviranje in med vila istih pjpra-časom shrambe po znižanih cenah. Plačljivo šele pri prevzemu v jeseni. L. Rot. krznarstvo Ljubljana. Mestni trg št. 9. 5589 Na obroke kupit«. lahko v.-akovrstno blage « posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih lrgo>cev. Cigaletova ul. 1 — Posredujf hitio tn diskretno. 9594 Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za event. dolgove svoje žene Ivane. — Ivan Matičič. Ivanjeselo 41. 14526 20 m; zidnega šodra mrčesa prostega. z.i zasipanje jam dam na razpolago. Odvoz na račun prejemnika iz Starega trga štev. 9. — Pojasnila daje tvrdka M. Krištofič-Ručar. 14529 Novost! No»« 11 Železna služinska Brozovičc patent postelja zlo2» Ijiva, s tapeciranim ma* dracom, zelo praktična za vsaka hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče ose« be stane Din. 4ЬО.— Razpošiljam po poit-nem povzetiu. Lesena patent postefla tložliiva. s tapeciranim madratom, tele prak« ťčna sune Oin. 280.— Lcžalka ia sunčanjc—flfe» gcjtubl)joajnoviic vrsti »ta. pe Din, 150.— t. BROZOVIC, Zagreb, Шел 62. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« je mast Dobite v lekarnah, droge-rijab ali naravnost iz tvor-nice in glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — S i s a k lahko kupite, kar potrebujete, skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1. SOKOL Vestnik Sokolské župe v Celju V Celjski sokolski žnpj je življenje izredno živahno. Po 2 dobro uspelih sestankih društvenih prednjakov in prednjačic zelo zanimivem polnoštevilno obiskanem prosvetnem zboru ie izdala celjska župa 1. aprila t. 1. svo-i »Vestnik«, ki bo izhajal predvidoma četrtletno. Vsebina »Vestnika«, ki ga urejn.e br. Loize Jerin. ie vseskozi aktualna in pestra. idejni članki se menjavajo s strokovnimi. Zupna uprava podaja uvodoma poziv na brate in sestre glede priprav in udeležbe na letošnjem prvem vsesokolskem zletu SK.I v Beogradu. V prvem članku -Na delo!< pa župna uprava na kratko opisuje položaj jugoslovanskih plemen pred osvobojenjem, delo Sokolstva v tem času in naloge Sokolstva po nar-i osvoboditvi. Dr. Čepin Franjo se ie lotil trudapolnega pregleda zgodovine Celjske sokolské župe in napisal v »Vestniku« kratek, a zanimiv pregled glavnih dogodkov iz zgodovine Celjske sokolské župe. Župni načelnik br. Lojze Jerin objavlja župne proste vaje za moško in žensko deco za I. 19.30, ki jih je sani sestavi' za takojšnjo uporabo društvenim prednjakom. Pod naslovom -Zavedajmo se svojih dolžnosti« in »Našim sestram« se obračata br. Jerin in Grudnova na članstvo z bratskimi besedami o pomenu letošnjega župnega zleta v Celju in vsesokol-skega zleta v Beogradu. Zupni prosvetar br. dr. Meiak podaja v članku »Nekaj misli o sokolski prosveti s posebnim ozirom na Celjsko sokolsko župo - sliko o prosvetnem stam-ju v župi v prejšnji sokolski organizaciji in daje kratka navodila društvenim pro-svetarjem za njihovo bodoče delo v društvih. Pregledina navodila župnega matr-karia br. Stanka Perca matikariem bodo dobrodošla im koristna vsem društvenim matrikarjem. Objavljene so župme in vse društvene uprave za 1. 1930 v ;>Sokolski župi Celie«. Prvo številko »'Vestnika«. ki obsega 40 strani, pa zaključujejo razna kratka opozorila in beležke župne uprave in jiačelstva. Župnii zlet »Sokolské žu-pe Celje« se bo vršil 15. junija t. 1. v Celiu. Predpriprave sr> v teku. Izvoljeni so po^amezmi odseki, izdeluje se osnutek lepakov in značk, zaprosilo pa se je tudi za četrtinsko vožnjo vsem udeležencem. Župa v Novem mestu ie imenovala u-pra-vo društva Gradac sledeče: starosta Ma-zelle Julij, namestnik Ljubic Matko- prosvetar Puš rane, načelnik Dim Rudolf, na-čelnica Dim Heda. blagajnik Piletič Franc, tajnik Dolenc Stane, gospodar Filak Matija, odborniki: Krševani Mirko. Malešič Julij, Stipanič Martin, Jakša Slavko. Strugar Anton, namesřnki: Dim Alojzij. Kovači č Franc, revizorji: Kovačič Martin, Pezdire Aiii on. Zupec Janez, namestniki: Smuk Janez. Baic Ivan in Marentič Janez. Izšel je Sokolski glasnik š*. 6.. ki prinaša na uvodnem mestu poročilo o smrti člana savezne uprave br. dr. Mazure. nakar sledi uradno potrjena ves-t. da je Save z Sk.I sprejet v Slovansko sokoistvo mesto prej-šmjega Jugoslovenskega sokolskega savezn. Brzoiiavko so podpisali bratje dr. Scheiner, Zaimovski. Vergun. Mašek in Štjepanek. Zanimiv .ie članek »Selo i Sokoistvo«. ki ga ie napisal br. Milenko Gavrilovič. Ostala vsebina je posvečena internim zadevam Sokolstva. Vsa društva bo zanimalo, da so priobčeni v listu pravilniki in pravila župe, za inšpektorje SSKJ, o delu revizijskega odbora SKJ. pravilnik za sokolské čete, gospodarskega odseka, disciplinski pravilnik. poslovnik za sprejem in brisanje članstva. pravilnik za poslovanje izvršnega odbora saveza SKJ itd. Vsekakor zanimivo gradivo za naše upravne čiirovmike. Pripominjamo. da so priobčeni pravilniki brez izjeme veljavni za vsa društva in župe. Naslednja številka Sokolskega glasnika :z-ide v petek 18. aprila 1930 pred prazniki. Dopisi VRANSKO. Tukajšnji kolesarski klub je pričel gojiti poleg kolesarjenja iud- prosvetno deio na tukajšnjem odru. Tako nam je v soboto 5. t. m. nudil zanimivo burko v treh dejanjih »Nebesa na zemlji«. Igra, ki je prva tovrstna prireditev kluba, ie pokazala kaj zmoreta vstrajnost in dobra volja. Vloge so bile razmeroma zelo dobro odigrane. Maske so bile topot prav posebno natančno izdelane, za kar se je potrudil g. Golob, kii je predsednik Kolesarskega kluba. Škoda le, da ie oder tako majhen in ni mogoče doseči na njem onega razmaha v igri kakor bi si ga želeli. SLOVENJGRADEC. Šolska kuhinja tukajšnje osnovne šole je delovala v tekočem šolskem letu od 11. novembra 1929 do 31. marca 1930 ter ie bilo v tem času izdanih skupaj 11.559 porcii. Dnevno je torej dobilo toplo kosilo povprečno 148 otrok osnovne in meščanske šole, kar ie v veliki meri pripomoglo k povolinemu šolskemu obisk u v zimskih mesecih. Šolsko vodstvo se tem potom naiiskreneje zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so z denarnimi prispevki, odnosno živilj podpirali delovanje kuhinje, v prvi vrstii pa članicam tukajšnje podružnice »Kola jugoslov. sester«, ki so kuhinjo vodile. Emerson Kousfi: MOŽJE Roman XXXI. POGLAVJE »Zakaj ne? Nemogoče bi postalo šele tedaj, kadar bom jaz prevar, da bi mogel loviti, vi pa prešibki, da bi mogli šivati obleke in kuhati Ii ratio.« »Kaj bi bilo potlej?« »Umrla bi.« sem ji odgovoril. »Svet bi se končal in vse bi se •moralo spet iznova začeti. Spet bi bilo treba čakati dvajset mili-tonov let. preden bi se razvil nov človeški rod. Ce bi midva umrla, bi bil ta pes edino upanje sveta.« Ozrla se je na večno zasnežene gore in ni odgovorila. Cez nekai trenutkov sva se oba vrnila k tabornim opravkom. Sklenila sva ostati vsaj dva dni, da si popraviva obleko in se založiva s hrano za pot na jug. Rekel sem že, da me ni misel na V jvratek v svet. katerega nisem pogrešal, prav nič osrečevala. Aii ;c vplivala divja svoboda tega življenja nanjo enako očarujoče? Drugi dan. ko sem sedel pri najinem zasilnem ognjišču, je prišla k meni. Ne da bi jaz napeljal pogovor na to, je jeia govoriti na način, ki j; je bil do tisrtega trenutka tuj. >Kai je to, zakon, John Co wies?« me je vprašala. »Volja Prirode.« sem odgovoril. Nekaj časa ie premišljevala. »Tedaj smo ljudje samo lutke, igračke?« -Da«, sem dejal. »Človek je samo igrača. Ljubezen se je rodila prej, nego je bii ustvarjen člov-ek, davno prej, preden so bile na svetu kake živali ali rastline. Atom ge s hrepenenjem stremel k atomu. To je bila ljubezen.« Spet je nekaj časa premišljevala. A kaj je po tem takem io. Jol m Cowies, kar ženske imenujejo ísk bo?« »Velikokrat je tisto, kar je prav,« sem ravnodušno odvrnil. »Če se dva ljubita, je to zločin, ako se ne poročita. Ce pa se ne ijubita, je zločin, ako se poročita.« »A brez poroke,« je nadaljevala, »kak dom bi bil to?« »To je že staro vprašanje,« sem rekel. »Dom sdoni na ženini kreposti; a ženina krepost ni enaka tam, koder ni doma, imetJka in družbe — to je izumetničen pojem, porojen iz kompromisov, ki jih je še okrepila navada minulih stoletij, ko je bil ves imetek moževa last.« Videl sem, kako ji je groza stopila v oči. »Kaj mi govorite, John Cowies? Da to, kar žena ceni, ni pravo in dobro? Ne, jaz pa ne misiím tako!« Odmaknila se je od mene. »Prav zato vas imam rad, ker mislite tako, kakor mislite,« sem odvrnil. »A vaše besede so mi tako čudne im nove. Sprejemala sem življenje tako, kakor je prihajalo, takisto kakor druga dekleta, ki nič ne premišljujejo. To ni ne dobro ne čisto, če dekleta premišljujejo o takih stvareh. Ni prav, ne.« »Ne, to ni prav,« sem pritrdil. »Povejte mi tedaj, kai je zakon — ta edina stvar, o kateri sanja dekle vse svoje življenje? Ali je io samo cerkveni obred?« »Ne, cerkveni obred ni tisto, za kar gre,« sem dejal. »Tedaj postava?« »Nikakor ne postava,« sem rekel. »Kaj potem?« je vprašala. »Poveljte mi, John Cowies, v čem ie poroka dveh ljudi, ki se resnično in zvesto ljubita drug drugega? Ali seniora svatba vršiti v prisotnosti samo dveh ljudi?« »Da,« sem rekel. »A vendar morajo biti priče in vršiti se mora obred, drugače to ni poroka,« je nadaljevala. Njen ženski razum se je držal varnih, zdravih tirov, ki jih določajo edino napredek, civilizacija in družba — to je, onega velikega, okrutnega, laskavega, imperativnega zakonskega kompromisa, brez katerega ne bi napredek vsega sveta ničesar pomenil. Ljubil sem jo zaradi tega. Kar se pa mene tiče, sem vam že povedal, da sem bil postal divjak. »Priče?« sem rekel. »Poglejte jih!« Pokazal sem na gore. »Že mnogo zakonov je bilo sklenjenih pred pričami, kj niso bile boljše od teh!« Srce bi mi bilo skoro zastalo, ko sem videl, kako daleč je zašla s svojo naslednjo besedo. »Tak sva midva edina človeka, ki sva ostala na svetu, John Cowies? A kadar se bom postarala, me boste spodili? Kadar pride v to dolino druga žena in bom jaz že stara in zgrbljena in ne bom več dobro videla, me boste nagnali od sebe? Zapustili me boste, ker boste močnejši od mene?« Izprva nisem mogel govoriti. Čez nekaj časa sem ji rekel: »Preveč sva že govorila o tem.« A zdaj je bila ona tista, ki ni hotela prestati. »Vidite, pri ženi velja to za dobre in slabe čase — a pri možu —« »Pri saksonskem možu,« sem rekel, »velja prav tako za dobre in slabe čase. On pozna samoceno ženo.« Dolgo je sedela in premišljevala. Naposled je rekla: »Smatrai-va, da ne bo nikoli nikogar.« Z grenkim kesanjem sem opažal, kako si tipaje išče poti k rešitvi vprašanj, ki so za večino žensk že razrešena po drugih. A še vedno je visel med njo in med resničnostjo nekakšen meglen zastor, ki je vse ublaževal. V svoji napetosti me je prijela za komolec. »Reciva, da bi biio tu dvoje ljudi, mož in žena, in bi ji on pred temi večnimi pričami prisegel, da ne pojde nikoli nikamor od nje, dokler ne bo ona mrtva in je ne položi pod ta drevesa, da razpade v prali in se vrne med —« ».Med cvetlice,« sem dodal z dušečim se glasom. »Da, med drevesa in cvetlice — tako, da bosta, ko tudi on umre in se oba vrneta med cvetlice,še vedno vedela drug za drugega — ali bi bil to zakon pred Bogom, John Cowies?« Kaj sem bil zanesel v dekletovo življensko vero, ki ie bila do tistega dne toli sladka in vendar vsakdanja? Nisem ji odgovoril. Stresla me je za komolec. »Povejte mi!« je rekla — a iaz ji nisem hotel odgovoriti. $aiifto 49 Din št. 125 budilka, 16 em visoka, dobro kolesje. 31etno jamstvo. št. 105, ista, 19 em visoka, Din 64.20. št. 106, ista, z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. Št. 120, kovinska žepna ura, z dobrim kolesjem, poolje- na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. Št. 121, ista, a radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog: gratis in franko! II. SUT T NE», Ljubljana 4 Prešernova ulica 4 Lastna protokoli?aiia tovarna и r т Švici M O T О В ЯГ E LOKOMOTIVE жа pogon s surovim oljem /ELEZ1V ISKI MATERIJAL rabljen nov TI D I V MJEM :: vedno na zalogi :: ORKXSTKIX i KOPPEL D. D. /agreb. Samostanska 2 1 I. Telefon 50-64 aščičarna Novotný priporoča za TE LIK O XOČ krasna, cenena, okusna in najpraktičnejša darila kakor piruhe, bonbonijere, čokolado vseh vrst. torte, piškote, itd. Točna postrežba! Vedno sveže blago! ♦ ♦ i♦ i ♦ i ♦ i * ♦ u !♦ ! ♦ I* i ♦ U I ♦ I * I« I * U I * i« I ♦ E ♦ I ♦ I ♦ ! ♦ i ♦ 1 ♦ ♦ )♦ I ♦ » I ♦ i» Potrti v globoki žalosti javljamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče in stari oče, gospod Franc Knez posestnik, gostilničar in lesni trgovec v Sopoti pri Radečah v starosti 64 let danes, dne 7. aprila ob 8. uri zvečer nenadoma preminul, potolažen s sv. poslednjim oljem. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo ob 10. s sveto mašo na šentjursko pokopališče. S o p o t a, dne 7. aprila 1930. Žalujoči otroci: Franjo, Pepca, Pavla, Lojzka, Gizela in ostali sorodniki. : ♦i ♦i : ♦i : ti ♦i ♦i : ♦i : ♦i 1 stavbni parce ob glavni cesti industrijskega trga, in trgovski lokal, pripraven za delikateso, pri žel. postaji, prodam. 5653 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Zavarovalnica nudi mesto absolventu Trgovske akademije za takoj. Gospodje, ki čutijo zmožnosti za organizacijo zunanjega dela, imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbami eventuelne dosedanje prakse na oglasni oddelek »Jutra« pod značko j Zavarovalnica 1930«. 5673 Velika zaloga izsotoullenlh oblek za gospode in po meri pri F. KRAŠKOT1C, Stari trg 22 Velika izbera v dežnih plaščih! Solidne cene! 5504 zastave z ali brez grba, čisto volnene garantirane barve, v lepi izde lavi, izdeluje in razpošilja JOSIP WINKLER, Snbotica, poštni predal 48/d. Ilustrováni cenik brezplačno. 82 ESSEX Мочке spomladite obleke po meri izvršuje solidno in po ne pretiranih cenah. 5567 Хота k Josip, Bre£ Ä Ekstrakt za proizvodnjo priznano najbolje Original - šampanjske limonade (marka zak. zaščitena), kakor tudi etikete in najefektnejši reklamni material in točna navodila pošlje Prva francosko - jugoslovenska fabrika Šampanjske Limonade, Beograd, Herce-govačka 6. 5646 čuvajte se imitacij! Spominjajte se slepih! ZOPET ZMAGOVALEC! z večjimi, daljšimi, prostornejšimi vozovi... s še večjo brzino... večjo močjo... hitrejšim startom ... prekaša tudi z elegantno zgradnjo — nepogojno delazmožnostio, zanesljivostjo in ceno. CENE : Hudson mali: 8 cilindrov. Standard Sedan Din 110.000. Sun Sedan ,, 125.000. 5-Раеч Phaetoa ,, Hiirlson večji: S cilindrov. Brougham Din 7-Paes Sedan 7-Paes Phaeton POSERXE Essex: 6 cilindrov. я n 120.000.— 123.000.— 147.000— 130.000— Tou ring Sedan Coupe Sun Sedan Phaeton Brougham Goach Roadster Stand Sedan FREDXOSTI: Din « » 94000__. 82.000__ 98.000.— 90.000.— 92.000.— 82.000.— 90.000__ 87.OOO.— Večja moč — pospešena brzina — hitrejše povišanje brzine -Prištednia — novovrstni kovinski deli — bogata notranja oprema. SLUŽBENA REGISTRACIJI vecia cecbnih avtomobilov na področju mesta ZAGREBA v letih 1928. in 19 29. 19Й8. 195*9. Hudson Essex 32 Biigbv 9 Hudson Essex 48 Mercedes 10 Torino Fiat 25 Dodge 9 Ford 31 Mathis 7 Opel 21 Steyer 8 Studebacker- Talbolt 6 6 Thevrolet 20 Mercedes 8 Erskine 27 Dodge Studebacker- Mafchits 6 Citroen 26 Steyer 6 E rek i ne 20 Daimler 5 Opel 25 Graham 4 Ford 14 Citroen 4 Fiat-Torino 23 Renault о Renault 12 Talbolt o Buick 16 Škoda »> о Buick 12 Chevrolet 14 Packard о О Škoda 10 Chrysler 12 Horch 3 ostale znamk e po 2 in 1 voz Glavno zastopstvo za Slovenijo: O« Žužek, Ljubljana Tavčarjeva ulica II PISARNISKE potrebščine, ogljeni papir, barvni trakovi, indigo in strojepisni papir, razmnoževalna barva, kemična črnila itd. — Se priporoča LUD. BARAGA. Ljubljana, Šelenburgova ul.6 Tel.29-80 dam t najem s 1. aprilom t. 1. Ponudbe na Hotel Central, Karlovac 5153 Tiskarna FR. JEREB sc nahaja na Celovški cesti 14, nasproti velesejma Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela najsolidneje — Zahtevajte proračune! 5622 Velikonočne šunke najfinejše praške kakor tudi domače Vam nudi po zelo solidni ceni tvrdka РГ J« Buzzoliui delikatesna trgovina, LJUBLJANA, Lingerjeva ulica št. 1. 5532 Knjigovodjo ali knjigovodkinjo veščo slovenske in nemške korespondence in vseh ostalih pisarniških del sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Maia nastop«. ____5539 ZAHVALA Ob izgubi našega predragega sina, soproga, očeta, brata, svaka in zeta, gospoda Miroslava Petek ključavničarja drž. želez, v Mariboru nam je došlo od vseh strani obilo tolažil in sočustvovanj. Njegovega pogreba se je udeležila številna množica. Vsem skupaj najprisrčnejša zahvala! Zahvala preč. duhovščini, tako tudi posebno pevskemu zboru »Frohsinn« iz Maribora in njegovim tovarišem, nadalje vsem darovateljem vencev ter šopkov in sploh vsakemu, ki se je potrudil blažiti našo neizmerno izgubo. Naj bo tem potom še enkrat izrečena vsem prav srčna zahvala. 5672 Slov. Bistrica — Maribor, dne 6. aprila 1930. Žalujoči ostali. I Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d.