1X1 | If'TTžtew,ka i<>3-
Naročnina za Jugoslavijo:	|||$§P§1F WL	H H	RS	ct	n	lš	t	vo	Ljubljana,
celoletno 180 din (za	Bfl	fcg V*»k	W	H	W&	■■	IjiL—- BH aJB ■■ Gregorčičeva ulica 23 Tel.
zemstvo:	za'/«	—	H	HB	19	HlgBiai K EHV	Uprava:	Gregor-
00 din, za */< leta 45 din,	člčeva ul 27. Tel 47-6L
mesečno 15 din. Tedenska	»	Rokopisov ne vračamo. —
Kato In' toži se v Ljubljani :	Časopis	za trgovino, industriio, obrt in denarništvo	nlci v Ljubljani št. 11.953.
Ivliala vsak ponedeljek, ■“"	*	sredo	in	petek
Ljubljana, sreda 11, septembra 1940
fana posamezni *■*=”«* številki din ■
Problem cen
Cene vseh agrarnih proizvodov so silno narasle, da so že dosegle višino, ki ogroža redno prehrano prebivalstva. Po indeksu Narodne banke so se cene na debelo v zadnjem letu dvignile za rastlinske proizvode od 100 do 154%, živalskih pa za 50—66%. Cene agrarnih proizvodov pa so rasle že prej in tako se je od 1. 1936. (ječmen podražil za 325%, 'oves za 310 odstotkov itd.
Posledica tega velikanskega dviga cen je, da se je dvignil eksistenčni minimum po računih, ki jih je objavil v svoji reviji »Indeks« g. Artur Benko Grado, za neoženjenega delavca od avgusta 1939. od 694-76 din na 927-83 din v avgustu 1940. Eksistenčni minimum delavske družine 4 članov pa se je istočasno dvignil od din 1775-31 na 2.419,62 din. V avgu stu pa so se cene znova dvignile in verjetno je, da se bodo dvignile še bolj. Dve tretjini državnih nameščencev pa zaslužita mesečno le do 1500 din. Ta zaslužek je torej dosti izpod eksistenčnega minima Pri tem je upoštevati še to, da so mnogi plačani še slabše. Iz tega sledi, da je nastala prav resna kriza glede zadostne prehrane ljudstva. Treba je zato napeti vse sile, da se najde izhod iz te nevarne situacije.
Vsi dosedanji poskusi so dokazali, da se s samim debatiranjem dvig cen ne more ustaviti. Vedno je proti previsokim cenam učinkovalo le eno sredstvo, da se spravi na trg zadosti blaga. To pa se more zopet doseči le na dva načina: da se spravi na trg blago iz zalog ali pa da se potrebno blago uvozi. Prvo sredstvo najbrže ne moremo uporabiti, ker nimamo zalog. Nekaj bi se sicer moglo dobiti, če bi se spravile na trg one zaloge, ki so jih nekateri nakupičili iz strahu pred pomanjkanjem ali iz špekulacije, toda večji uspeh se s tem ne bi dosegel, zlasti še, ker bi se pri stanju naše uprave ta ukrep izvedel prav gotovo le polovičarsko. Ostaja torej le uvoz. A tudi ta je v sedanjih razmerah silno težaven, čeprav imamo proti vzhodu meje odprle, Do neke mere bi se na ta način mogla kriza le zmanjšati.
Nekateri predlagajo, da se zaradi pomanjkanja zadostnih zalog in nemožnosti uvoza uvede racioniranje potrošnje in pravilna razdelitev blaga med prebivalstvo. Teoretično bi se na ta način vsekakor moglo mnogo doseči, drugo vprašanje pa je, kako bo pri nas ta distribucija praktično iz-gledala. Če se hoče uvesti režim na karte, potem je treba najprej skrbeti za to, da je tu dober upravni aparat, ki bo jamčil, da se bodo karte pravilno razdeljevale. Ali pa imamo takšen aparat? Če pa tega nimamo, je nevarnost, da se bo zmeda z uved-ami živilskih kart še povečala.
Vse to dokazuje, da je problem cen zelo zamotan in da se ne more rešiti kar na en sam način. Iz tega pa sledi dalje, da se more ta pereči problem rešiti le z resničnim sodelovanjem vseh, ki ta problem poznajo in ki imajo posla z aprovizacijo trga. Zato smo vedno znova opozarjali na potrebo sodelovanja vseh in zato smo tudi predlagali ustanovitev skupnega gospodarskega odbora Slovenije, ki naj skrbi za aprovizacijo Slovenije z živili in surovi-
nami. Toda nekateri še vedno nočejo o takšnem sodelovanju nič slišati, pa čeprav je skušnja že dokazala, da sami tega problema ne morejo rešiti.
Visoke cene agrarnih proizvodov so nastale tudi zato, ker se je pri nas uveljavil silno pretiran agrarni protekcionizem. Zaradi tega protekcionizma so se agrarni producenti izločili iz protidraginj-ske uredbe, zaradi tega protekci-
onizma se nihče ne upa nastopiti proti agrarnim producentom, če zahtevajo še tako visoke cene, zaradi tega protekcionizma je sploh vsak uspešen boj proti draginji nemogoč. Kar pa je pri vsem tem še posebno usodno, je to, da se je čisto pozabilo, da je velik del kmetskega prebivalstva navezan na nakup agrarnih proizvodov in da agrarni protekcionizem tolče tudi kmetsko ljudstvo samo.
Problem cen je težaven, toda navzlic vsem težavam vendarle rešljiv, čeprav ne v idealni meri. Toda le pod pogojem, da se prouči popolnoma objektivno, da se opušča 'vsak protekcionizem, da se pritegnejo k reševanju vsi, ki morejo tu pomagati in da se temeljito preudarjeni ukrepi potem tudi odločno izvajajo. Samo s polovičarskimi ukrepi pa je vsaka zadovoljiva rešitev nemogoča.
Nova uredba o delavskih mezdah	in
Sporočilo predsedništva ministrskega sveta
Ob izdaji uredbe o izpremem-bah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, sporazumih in razsodiščih je predsedni-štvo ministrskega sveta izdalo naslednje obvestilo:
»Kakor je bilo večkrat nagla-šeno v izjavah predsednika vlade g. Dragiše Cvetkoviča in drugih članov vlade, si je kraljevska vlada postavila nalogo, da dela za zboljšanje gospodarskega položaja delavcev, ki po njenem pojmovanju spadajo med najvažnejše či-nitelje narodnega gospodarstva. Izvajajoč ta svoj program in upoštevajoč spremenjene razmere je predpisal ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih pogodb, sporazumih in razsodiščih. Znano je, da je bila ta uredba, ki pomeni važno pridobitev naše socialne zakonodaje, izdana v letu 1937.
Najvažnejša izprememba, ki se izvrši v tej uredbi, je v zvišanju osnovne mezde za pomožno osebje od 2 na 4 din za delovno uro. Osnovna mezda služi kot podlaga za določanje minimalnih mezd za
pomožno osebje. Na podlagi osnovne mezde določajo pristojni bani oziroma uprava mesta Beograda minimalne mezde za svoje območje. Za nekvalificirane delavce se morejo te minimalne mezde določiti 10 % izpod in 50 % iznad osnovne mezde. Po čl. 2., odst. 2., uredbe se morejo določiti za kvalificirane delavce, zaposlene v podjetjih, naštetih v čl. 32. uredbe, tudi višje minimalne mezde, kakor pa so osnovne mezde.
Druge spremembe se tičejo rokov, v katerih stopajo v veljavo spremenjene minimalne mezde ko tudi spremenjena osnovna mezda v smislu odst. 3. čl. 1. nove uredbe. V tem predpisu se govori o novi osnovni mezdi, ki jo v primeru izpremenjenih razmer predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje z odobritvijo ministrskega sveta. Tako predpisana nova osnovna mezda stopi v veljavo po 15 dneh njene objave, dočim je dosedaj veljal rok 60 dni. Po spremenjenem predpisu odst. 1. čl. 6. uredbe veljajo minimalne mezde, ki se prvič predpišejo v smislu uredbe, z dnem objave v »Službenih novinah« oziroma v »Službenem listu« banske uprave ter veljajo tako dolgo, dokler jih
pristojne oblasti ne spremene. Novo določene minimalne mezde stopijo v veljavo po spremenjenem predpisu čl. 6. 16. dan po njih objavi ter veljajo do njih izpremembe. Vse te spremembe so bile izdane, da se omogoči čim hitrejše prilagojevanje višine osnovne in minimalne mezde gospodarskim razmeram, ki se danes naglo in pogosto menjajo.
Končno se z uredbo izpreminja predpis člena 30. prejšnje uredbe, ki določa, da se sredstva, zbrana iz kazenskih glob po tej uredbi, uporabljajo za podpiranje prehrane otrok revnih delavcev ter za njih pošiljanje v letovišča in oskrbovališča, za dajanje enkratnih podpor ter za druge oblike pomoči revnim delavcem in njih rodbinam. Ta sredstva so se dosedaj uporabljala za nadziranje izvajanja te uredbe.
S predpisom te uredbe je storjen pomemben korak v smeri zboljšanja gospodarskega stanja in zvišanja življenjskega standarda delavcev. Kraljevska vlada je odločena, da z uveljavljenjem teh predpisov zagotovi delavstvu in vsemu ostalemu pomožnemu oseb ju mezde, ki bodo v skladu z določenimi osnovnimi mezdami.«
ka za TOI pri banski upravi v Zagrebu (lr. Lamer, ki se je najprej zahvalil dr. Hunkeju za tople besede in za obisk Zagrebškega zbora ter njegova prizadevanja za zboljšanje gospodarskih zvez med Nemčijo in našo deželo ravno v trenutku, ko se ustvarja nov red v hrvatskem gospodarstvu. Gospodarske zveze med Nemčijo in Ilrvatsko so bile žive že od nekdaj. Danes pa hoče banska uprava v Zagrebu postaviti gospodarsko politiko na temelje načrtnega gospodarstva, da se na ta način zagotovi revnim slojem čim večje blagostanje in čim boljši socialni red. Poudariti je treba, da so mnoge ideje o socialni pravičnosti, ki jih je zahteval v svojem govoru doktor Hunke, že 40 let na programu HSS, ki je po svojem voditelju, predsedniku Stjepanu Radiču zastopala te ideje že takrat, ko je bila vsa Evropa v znaku liberalizma in v službi kapitalizma.
Danes, ko odreja usoda zgodovine nemškemu narodu ustvarjanje novega reda v Evropi, moramo mi poudariti upanje, da bo zavzemala Hrvatska v tem novem redu ono mesto, ki ji pripada po njeni tradicionalni vlogi na križpotju med vzhodom in zapadom ter po hrabrosti v borbi za njeno samostojnost in narodno zavednost.
Objavljamo to poročilo »Hrvat-skega dnevnika«, ker kaže, v katero smer se je začelo razvijati hrvatsko gospodarstvo. Iz poročil v listih vse podrobnosti sicer niso razvidne, gotovo pa je, da se je v osebnih razgovorih govorilo podrobneje o gospodarski organizaciji Evrope in stališču Hrvatske v tem novem redu.
Novo	usme
hrvatskega	go
Na zagrebški velesejem, ki je bil otvorjen isti dan ko ljubljanski, je prišla delegacija gospodar-sko-propagandnega sveta Nemčije s predsednikom dr. Hunkcjcm na čelu. Na večerji, ki jo je priredil na čast hrvatskih gospodarskih in političnih delavcev dr. Hunke, e imel ta načelno važen govor, i kaže, kako si nova Nemčija predstavna novo gospodarsko ureditev življenja. Med drugim je izvajal:
Velesejmi nimajo samo te naloge, da nam kažejo gospodarske odnošaje po svetu, temveč tudi to, da zbližujejo ljudi. Danes, ko se razvija vse v največjem tempu, je izmenjava misli še zlasti potreb-ker moremo vsak dan priti pred novo situacijo.
Ce bi hoteli sedanji razvoj formulirati, bi mogli reči, da smo v gospodarskem življenju na usodnem križpotju. Tako imenovano svobodno gospodarstvo se mora umikati načelu svobode dela.
Trije činitelji so bili jedro svobodnega gospodarstva: svoboda poslovanja, ločenost gospodarskih odnošajev od vseh političnih in nacionalnih momentov in moč ka-
pitala. Vsi ti trije činitelji pa danes ne morejo več oblikovati gospodarstva.
Vsi narodi so spoznali, da je napačen nauk, po katerem bi se moglo gospodarstvo pri popolni svobodi razvijati v popolnem skladu vseh interesov. Danes vemo, da je gospodarstvo, ki ni zvezano z narodom, samo izkoriščanje, ne pa gospodarstvo. Gospodarstvo pa je del naroda. Če pa je to res, potem so tudi zakoni zajednice oni činitelji, ki oblikujejo gospodarstvo.
Neomejene svobode gospodarstva ni več! Čeprav sem prepričan, da se more večina današnjih posegov v gospoHarstvo smatrati kot le začasna, vendar ne more nihče dvomiti, da stopajo namesto svetovnega gospodarstva brez mej veliki gospodarski prostori. Določevanje velikih gospodarskih nalog je danes politična zadeva. Poleg posameznega podjetja in celo pred njim je danes vodstvo gospodarstva po celoti.
Moč kapitala je danes demaski-rana kot neresnična. Kakor ne more en človek, neko podjetje gospodariti brez strojev in suro-
vin ali brez premoženja, tako ni mogoče gospodarstvo brez dela. Delo je temelj gospodarstva, ni pa kapital njegov gospodar. Vse, kar je na tem svetu, je ustvarjeno z delom, z delom rokodelcev, kmetov, inženirjev, učenjakov in vojakov.
Zato ni svoboda gospodarstva, temveč svoboda dela geslo bodočnosti. Najprimitivnejša pravica človeka mora biti, da more delati in potem bo največja sreča narodov, če bodo imeli dosti ljudi.
Iz zahteve posameznika, da ima pravico do dela ter iz ustvarjanja dobrin za blagor zajednice se bo razvilo novo gospodarstvo, ki bo zvezano z narodom in ki bo istočasno dajalo posamezniku svobodo ustvarjanja. Kapital bo vladal tako dolgo, dokler bo kapital odločal, če sme kdo delati ali ne.
Mi Nemci smo si pridobili izkušnje v borbi za svobodo dela in te izkušnje so nam zelo koristile. Tudi vi imate svoje izkušnje in zato se tudi vidi, kako je Hrvatska v svojem delu napredovala. V tem delu vam želim še nove uspehe.
Nato je govoril načelnik oddel-
Opozorilo mlinarjem
Na poziv kralj, banske uprave opozarja Zbornica TOI mlinarska podjetja na uredbo z dne 26. avgusta t. L, s katero je predpisan za mline nov način mletja. Uredba je stopila v veljavo 1. septembra t. 1. Počenši s tem dnem bodo morali mlinarji mleti pšenico tako, da bodo dobili iz 100 kilogramov pšenice, katere hektolitrska teža znaša 75 kg, 10 kg moke ničla-rice, 70 kg enotne moke, a ostalo otrobe. Vsako drugačno mletje je strogo prepovedano in so v točki 11. navedene uredbe določene kazni z zaporom do 1 leta in do
600.000	din globe. Mletje v mlinih se bo po določenih organih strogo nadziralo.
Izvoz se bo deloma plačeval v klirinških čekih
Da bi se povečal dotok klirinških mark na domačih deviznih tržiščih in s tem ohranil vsaj še začasno sedanji tečaj nemške klirinške marke, so bili izdani nekateri ukrepi. Tako se nekatero blago ob izvozu v Nemčijo ne bo plačevalo po računih »C«, temveč po računih »B«. Nekateri predmeti se bodo torej obračunavali v klirinških čekih in ne več v dinarjih. Blago, ki se bo odslej plačevalo v klirinških čekih in ne več v dinarjih, je naslednje: konoplja, živina in živalski proizvodi (meso, mast, slanina in drugo), majhne surove kože, puh, les, razni lesni izdelki in razne vrste lesa. Ta predpis je že uveljavljen in vplačila po tem predpisu so se že začela.
Naša vo
V Beogradu so bile v ponedeljek silno zanimive vojaške vaje, pri katerih so sodelovale vse vrste orožja. Vajam so prisostvovali vojni minister Nedič, načelnik gen. štaba Ilič, vsi vrhovni inšpektorji naših vojnih sil, veliko število generalštabnih oficirjev, vsi višji poveljniki raznih vrst orožja ter veliko drugih aktivnih in rezervnih oficirjev.
Vaje so trajale od zjutraj do zvečer ter so imele namen pokazati veliko bitko, pri kateri se uporablja najmodernejše orožje. Vaje so pokazale, da ima naša vojska najmodernejše orožje in da uporabljajo to orožje hrabri, pogumni in neomahljivi oficirji in vojaki. Pri vajah je nastopilo nad 100 strnioglavcev na najmodernejših letalih. Z velikanske višine so se spustili s hitrostjo več sto kilometrov na zemljo, nato pa 200 metrov nad zemljo zopet odleteli v višave. Letala so bila pet ur v zraku ter preletela po 2000 do 2500 km. Seveda so v enako velikem številu nastopila tudi druga letala, veliki bombniki in lovci. Posebnost so bili padalci, ki so nastopili pri teh vajah. Velikanski boinbarder je priletel nad bojišče in iz njega je odskočilo 19 padalcev, do zob oboroženih, ki so svojo nalogo, uničenje sovražnega štaba, odlično izvedli, ker so jim takoj prihiteli na pomoč motociklisti.
Pri vajah so skupno nastopali tanki, veliki in mali ter letala, pehota pa se je branila proti njim z najmodernejšim orožjem ter po najnovejši metodi. Tudi artilerija, ki je nastopala pri vajah, je dokazala svojo visoko kvaliteto.
Vsa pehota, artilerija in tanki so bili odlično kamuflirani. Naši vojaki so se izkazali kot vztrajni, močni, hrabri ter kot dobri strelci. Oficirji pa so dokazali, da poznajo vojno tehniko in da znajo tudi varovati življenje svojih vojakov
Vaja je napravila na vse gle-
stojnimi italijanskimi zastopniki dobavi naše živine na italijanska tržišča. Tudi ta pogajanja so se pozitivno zaključila. Dosežen je bil sporazum o izvozu naše goveje živine po primeroma ugodnih cenah. Nadalje je bilo dogo-
vorjeno, da bomo izvozili v Italijo 10.000 svinj. Ta izvoz se začne 1. oktobra. Cene za svinje pa niso posebno ugodne in ne krijejo niti nakupnih cen in nakupnih stroškov na naših trgih. Kljub temu pa je bil izvoz svinj dogovorjen
Novi režim italijanskega
izvoza
Na podlagi ministrskega dekre-z dne 15. julija 1940. je bila prepoved izvoza, ki je do tedaj veljala samo za predmete seznama B ministrskega dekreta z dne 3. oktobra 1939., razširjena na vse predmete brez razlike ter velja torej za vse blago iz vseh postavk italijanske carinske tarife. Ta prepoved velja tudi za izvoz iz Albanije. Izjeme od te prepovedi more dovoliti samo finančni minister v soglasju z ministrom za izmenjavo in valute.
Prepoved izvoza se izvaja tako za domače ko tudi za nacionalizirano blago. Prepoved velja tudi: 1. za reeksport blaga, za katero velja prepoved, pa čeprav izvira iz začasnega uvoza; 2. za reekspe-dicijo blaga, čigar izvoz je prepovedan in ki je vneseno v carinska skladišča katere koli vrste, javna skladišča ali proste luke v pričakovanju definitivnega namena.
Dovoljeno je nakladanje na ladje za ladijske potrebe blaga, ki je sicer zadeto s prepovedjo izvoza; te omejene količine za striktne potrebe plovbe določi carinarnica po zaslišanju pristojne pomorske oblasti.
Prepoved izvoza ne velja za blago, ki se izvozi v Albanijo, uporablja pa se za blago, ki se izvozi iz Albanije. To velja tudi za italijansko Afriko in italijanske otoke v Egejskem morju.
Prepoved izvoza ne velja za blago v direktnem tranzitu, t. j. za blago, ki prihaja v Italijo ter je direktno namenjeno v tujino. Zaradi mednarodne situacije, ki
dustria Raion, Piazza Sallustio, 24, Rim, (razno),
8. Ente Zoiti Italiani, Via Vitto-rio Veneto 96, Rim,
9. Ufficio Combustibili Liquidi del Ministero delle Corporazioni, (za tekoča goriva),
10. po carinarnicah, ki so pooblaščene, da dajejo izvozno dovoljenje neposredno za: živo perutnino, meso, juhe, jajca — mleko in mlečne proizvode — proizvode ribarstva — kolonialno blago in njegove surogate — sladkor in sladkorne proizvode — žitarice, stročnice, gomoljaste rastline ter njih proizvode za hrano,
povrtnino in sadje, — sol in tobak, — oljnate rastline, semena in njih odpadke — olja in masti (živalske in rastlinske), vosek, — konopljo, lan, juto in druga rastlinska vlakna razen bombaža — bombaž, — volno, konjsko in drugo dlako — svilo, — umetna vlakna (rajon in podobno) — obleke, perilo in drugo šivano blago — proste kovine in njih zlitine — prevozna sredstva — kamen, zemljo in nekovinske rude — smolo iz nafte — žgano zemljo in izdelke iz cementa — proizvode kemične industrije — steklo in kristal — les in plutovino — slamo in druge pletarske izdelke — material za rezbarije — olje1 iz mineralov, smole in katrana — eterična olja, parfumerijo, sveče in milo — neorganične kemične proizvode — organične kemične proizvode — zdravilna sredstva in lekarniške proizvode, razen valeri-na — sredstva za barvanje in stro-
nice in ki se izvaža v vrečah iz
dalce silen vtis in znova potrdila,	ote£koča Italiji oskrbo	z mnogimi	jenje,	barve in	lake —	kožo in
da je naša vojska odlična, sijajno	surovinami v tujini, se	opravičuje	krzna	— papir,	karton in	grafične
oborožena, po duhu svojih oficir- j sedanja. strožja kontrola izvoza, s proizvode — glasbene instrumen-jev in vojakov pa nepremagljiva. katero b(k(e ital. vlada regulirati te — modno blago, obutev in Imamo tehtne vzroke, da popolno- hzmeI1javo s tujino ter s tem spra- [predmete za osebno uporabo — ma zaupamo naši vojski.	viti v sklad potrebe domače indu-1 igrače in krtače — pleve od riža
Vaja je popolnoma dosegla svoj	ozjroma	odpraviti	težkoče	— razne proizvode,
namen, prepričani pa smo, da bo y oskrbi z izkoriščanjem raznega Zaradi pomanjkanja vreč za am-rodila še drug dober uspeh.	domačega blaga za notranjo po- balažo so predpisani posebni po-
Kdor je dobro pripravljen, ta I trošnjo .Ti kontrolni ukrepi pa ni- goji za njih izvoz. Tako se mora si more ohraniti mir. In naša voj-	maj0 namena, da bi	popolnoma	j poleg	drugega	navesti v prošnji
ska je dobro, še več: odlično pri-	zavru iZvoz niti nočejo, da bi ga
pravljena!
Italija nam bo dobavila 3 milijone kg prediva
za izvozno dovoljenje za blago, ki I znatneje" oslabiii (kar” velja zlasti se redno odpošilja v vrečah, doza blago, ki se proizvaja iz doma- mačih ali nacionaliziranih, iz ju-čih surovin, ker je za mnbge pred- te ali iz drugega tekstilnega blaga mete predvideno, da morejo cari- in za katere carinarnice niso po-narnicc same neposredno dovoliti oblaščene, da dajejo neposredno > Jugoslovanski kurir« poroča, izvoz, dočim bo za večje število izvozno dovoljenje (izjeme veljajo da so bila v Benetkah pogajanja predmetov veljal sistem izvoznih za izvoz čebule in česna, kumaric, zastopnikov naše tekstilne indu-1 licenc, ki jih bo izdajalo italijan- moke iz kostanja, pinjo ov, kateri strije z zastopniki pristojnih ita- sko ministrstvo za izmenjavo in predmeti se morejo izvoziti v vre-lijanskih ustanov glede italijan- valute oz. gen. direkcija za izvoz Cah z dovoljenjem carinarnic), da skega prediva uspešno zaključe- (Ministero per gli scambi e le va- je amhalaža iz jutinih oz. ostalih na. Pri pogajanjih je šlo tudi za hite - Direzione generale per gli vreč. V primeru ugodne rešitve kompromisno določitev cen. Do- servizi delle esportazioni). ^ piošnje velja izvozno dovoljenje sežen je bil sporazum, da nam bo Zainteresirani izvozniki, ki vlo- tudi za ambalažo.
Italija dobavila 1 milijon kg bom- že prošnje navedenemu ministr- Glede blaga pa, za izvoz kate-bažnega prediva iz starega kon-1 stvu za dovolitev izvoza, morajo | rega zadostuje dovoljenje carinar- voza po kliringu tingenta, iz novih kontingentov pa to storiti s posredovanjem pokra-
nam bo dobavila takoj 1 milijon jinskih korporacijskih svetov, ra-	Nomške	finance
kilogramov čistega bombažnega Zen v primerih, kadar gre za pred-
prediva ter milijon kg bombaž- J mete, ki so označeni po skupinah Kakor poroča >N. Zurcher Z.«, nega prediva, kateremu je doda-Toz. postavkah iz carinske tarife, I je dosegel donos davkov v Nem-no 25% fioke. Skupno nam bo to- za katere se morajo vložiti prošnje čiji v gospodarskem letu 1939./40. rej dobavila Italija 3 milijone kg po naslednjih ustanovah:	(ki se konča z marcem) 24 mili-
bombažnega prediva. To predivo 1. Istituto Nazionale Fascista jard mark, t. j. skoraj triinpol-se nam bo dobavilo takoj, da bi per il Commercio Estero (za zu- krat toliko kakor v letu 1932./33., dobile naše tekstilne tvornice	žel nanjo trgovino), Via	Torino Rim,	ko so prevzeli	oblast	nar. socia-
pred koncem septembra prve	do-	2. Ente Nazionale	Risi, Piazza	listi. Izkazani	državni dolg je
bave.	della Rosa, 1 Milano	(za riž),	koncem junija	1940.	narasel na
Ker je tudi s Turčijo sklenjena 3. Consorzio Italiano Esportato- 55,15 milijarde RM. V marcu 1940 pogodba za dobavo 3 milijonov kg ri Canapa e Derivati, Via Bon- je znašal še 47,9, v marcu 1939 bombaža, bo naša bombažna	in-	compagni, 16. Rim,	(za konopljo	]e 30,7 in v marcu	1933. samo
dustrija relativno založena z bom- in njene derivate),	11,7 milijarde RM. Državni dolg
baznim predivom vsaj do konca 4. Istituto Cotoniero Italiano, je torej v sedmih letih narastel leta. Upamo, da bodo vse te do- Via Borgonuovo 11, Milan, (za za petkratno, v zadnjih 15 mese-bave tudi kmalu izvršene.	| bombaž),	cih (do junija) pa skoraj za dva-
5. Giunta della Lane Via Gaeta kratno.
T	v v. .	ta i*- |8, Rim, (za volno),	Razširjenje	kreditov	je	povzro-
iZVOZ nase Živine V Italijo I q gn{e Nazionale Serico, Via čilo obilico denarja na trgu ter se
ter bo Direkcija za zunanjo trgo- I osi. Od tega načela Romunija ne vino pokrila našim izvoznikom iz- k° odstopila, ker se sedaj vodi voj-
u \t„ , f 	.	.	..	na med zidovstvom in ariistvom.
gubo. Na konferenci se Je govorilo Zmaga 2elezne garde pomeni tra?-
tudi o možnosti dobave 30.000 jag- no prisotnost Nemčije in Italije na njet Italiji. Naša direkcija bo to- izlivu Donave. V notranji politiki rej plačevala, da bodo naše svi- ie železna garda za popolno uni-
v Tt-iliii ceneiše ko nri n«i čenie židovstva in masonstva ter uje v It. j J	ti	nas.	|	za svobodo vsem narodnim manj-
šinam.
Diktator Antonescu je izdal celo vrsto zakonov in uredb, da se likvidira dosedanji režim. Med drugim določajo ti zakoni: Princesi Heleni se podeljuje naslov kralji-ca-mati. Vsi ministri in drž. podtajniki zadnjih desetih let morajo dokazati upravičenost svojega imetja pred posebno komisijo. —
. .	...	.	- ...	„	.Uporaba vseh fondov ter izdatkov
jute ali drugega tekstilnega ma- ^ Opremo vojske se bo kontrolira-teriala, je potrebno predhodno la. Narodna banka mora predlo-dovoljenje ministrstva za dovoli- žiti kontrolni komisiji poročilo o
tev izvoza amhalaže V nrošnii sp uporabi deviz v zadnjih 10 letih, tev izvoza aniba aze V prošnji se Kontrolirala se bo tudi uporaba
mora specificirati blago, ki se bo I dispozicijskih in tajnih fondov.
izvozilo v dotični ambalaži.	Enako se bodo pregledale vse že-
Postopek za izvozno dovoljenje lezniške nabave. Odpravljajo se
za blago izjemno od veljavne pre- SKVvoj^e uvede enolna povedi je naslednji:	uniforma. Bivša vladna mladinska
Zainteresirana izvozniška fir- organizacija se razpusti. Vsi poli-ma mora izpolniti predpisane for-1 tični procesi se bodo revidirali, mularje A i„ A Ms v duplikatu
ter jin dostaviti pristojnemu Po- hn pri Vatikanu se	odpravijo.	Vsa
krajinskemu svetu korporacij oz. bodo odslej le poslaništva. Noben eni od navedenih ustanov pristoj- ^ivši romunski politik ne sme brez
nih za blago pod 1 do 9. Ta usta-	?OVOH?<n%	geneCa^a	^n~
b 1 „ ________ .	,	,	tonesca zapustiti Romumje. Vse
nova mora predložiti ministrstvu delnice in vsa dobroimetja romun-za izmenjavo in valute prošnje v skega kralja v raznih romunskih
izjavo. To ministrstvo po zasliša- P°djetjih se zaplenijo.
. ,	‘	,,	Z uredbo ministrstva za vere so
nju interministerialnega odbora I v Romuniji priznane samo nasled-za izvoz blaga, ki je pod prepo- nje cerkve: pravoslavna, obeevan-vedjo (Comitato interministeriale geljski, katoliška, grško-katoliška per le esportazioni colpite da di- 'f.1' kat. armer^kega obreda in mu-...	,.	„ .. /. .	„ .. slrmanska cerkev. Zidovska cerkev
vieto), ugodi prošnji ali jo odbije nj veg priznana, vendar pa se bo
(če jo odbije, jo vrne interesentu), smatrala kot obstoječa. Za oprav-V prvem primeru ministrstvu do- ljanje verske sjužbe v sinagoga,h se
polni izvozno dovoljenje, ki sesto- lnora.la	posebna	prošnja.
/	j	.	•	Cerkve, ki niso vec priznane, bodo
ji iz štirih delov ter ga dostavi razpuščene, njih premoženje pa hkrati z drugim formularjem proš- zaplenjeno. To grozi tudi židovski nje zainteresirane firme (A bis) cerkvi.
finančnemu ministrstvu. To potrdi	Sl-
izvozno dovoljenje, zadrzi za sebe rai vlado gen. Antonesca, če dobi tretji del, dočim četrtega odstopi Romunija zopet demokratično carinarnici, skozi katero se blago ustavo.
izvozi prvi in dnini del na vrne Moskovski radio	poroča, da je
izvozi, pivi in arugi aei pa vrne bivši romunski j^jj Karol osebno
ministrstvu za izmenjavo in valu-1 odredil zadnje obmejne incidente
te, ki zadrži za sebe prvi del, dru- na sovjetski meji, da bi s tem olaj-
gi del pa pošlje zainteresiranemu šal svoj položaj pri pogajanjih z
izvozniku s posredovanjem pokra- | Madžarsko.
jinskega sveta korporacij	Letalske napade	na Anglijo	vodi
t ° ,	..	.	, osebno maršal Goring, ki biva se-
Izvozna dovoljenja veljajo red- daj v Franciji. »Volkischer Beo-no dva meseca. Morejo se podalj- bachter« piše, da bo obračun z šati in spremenili se more tudi Anglijo do 15. oktobra izvojevan. predhodno oruačeua carinarnica
za izvoz. V prvem vprašanju je jaj letalski alarm nad 8 ur. pristojno samo ministrstvo za iz- Tretjo noč je že po vrsti doživel menjavo in valute, ki izda odlok London velike zračne napade, ki „	,.y	,	so povzročili mnogo škode in ubili
po zaslišanju interministerialnega ^U(j^ mnogo ljudi. Nemški letalci
odbora za izvoz blaga, ki je pod so metali bombe tudi na stano-prepovedjo ter v pozitivnem prime-1 vanjske okraje ter niso omejili ru obvesti o tem finančno mini- svoje napade le na vojaške objek-strstvo zaradi potrditve dovoljenj., popravka v registru prejšnjih do- pade vzdržali.
voljenj ter sporočila pristojni ca- A tudi angleška letala so zelo rinarnici, preko katere naj se bla-1 aktivna ter bombardirajo vsako • .	i	I	noč vojaške objekte v raznih kra-
go izvozi v določenem roku. 1 jih Nemčije ter v zasedenem ozem-Dovoljenja glede spremembe hju. Zlasti so bombardirali Ham-carinarnice izdaja neposredno fi- burg.
nančno ministrstvo.	p° treh nočeh silov?tih napadov
7o	i.i„	x-	•	.	na London je bila četrta	noc v
Za phu ilo	blaga,	cigar	izvoz je	Londonu primeroma mrtva,	škoda,
dovoljen izjemno od veljavne pre- ki so jo povzročile nemške bombe, povedi, veljajo isti	predpisi kakor	je zelo velika. Zadeta sta bila tudi
t i ui •	• x •	ui	dva muzeja, znamenita	katedrala
za ostalo blago in	je torej	za^ a -	^vaPavla ]p ’ gori.
go, ki se izvaza v	države,	s kate- Angleži poročajo, da	je te dni
rimi se vrši	plačevanje v	svobod-	prišel skozi Gibraltarsko ožino in
nih devizah,	treba	obvezno pred-	Sueški prekop največji	vojaški
i	i j’,	•	konvoj, kar jih je bilo dosedaj.
loziti potrdilo o zavarovanju va- P	S0JbileJ	veilke	količine
lute, dočim je za klirinške države orožja številne čete. iz Avstralije predpisano potrdilo o prijavi iz- je prišlo več tisoč avstralskih letal-1	1	1 cev Konvoj ni bil na vsej svoji
4dnevni vožnji prav nic moten od
Politične vesti
Pretekli teden se je pogajal Principe Umberto 17, Milan, (za je zato obrestna mera od spomladi direktor Direkcije za zunanjo tr- svilo),	1939 znižala še štirikrat ter znaša
govino dr. Bičanič na Reki s pri-1	7. Ufficio Autonomo Scambo In- | sedaj diskontna mera 254%.
nasprotnika.
Predsednik Roosevelt je podpisal vojni proračun v višini 5-2 milijarde dolarjev. Ta velikanska vsota _ se bo porabila za popolno oborožitev 2 milijonov mož in za nabavo nad 18.000 letal za vojsko , tn mornarico ter za zgraditev 200 Sofijski dnevnik »Zora« pise, vojnih ladij ter za nove naprave v se bodo v kratkem začela pogaja- zasebni ^ drzavilj vojni industri-nja z Grčijo zaradi bolgarsKega iz-	Ladijski program predvideva
hoda na Egejsko morje, e g Junja zgraditev 7 oklopnic po 45.000 ton, se bodo baje začela na zantevo dosedaj največjih vojnih ladij na osnih držav. Nemški listi opozar- svetU) 27 križark, 115 rušilcev in jajo Grčijo, naj se odreče angle- veg podmornic ter drugih pom°ž" škega jamstva, ker da jo bo sicer nih j^dii
doletela usoda Romunije. Napove- |	zbornica	USA je
sprejela zakon o sP1<^ivn« , d .	.	, . .. i dolžnosti, toda- z	Y	d3-
Romum so izpraznili ze četrti pas Utopi ta zakon v veljavo sele po-ter bodo madžarske čete kmalu za- tem če se v 60 dneh ne bi prija-sedle vse od Romunije odstopljeno viio’ zadosti prostovoljcev, ozemlje.	Francoska	vlada v Vichyju je
Voditelj Železne garde prof. Ho- sklenila, da pretrga diplomatske ria Sima je izjavil nemškim in ita- odnošaje z vsemi vladami, katerih lijanskim novinarjem, da je za Ro- ozemlja so zasedena^ od Nemcev, munijo možna le legionarska vla-	P°r°čajo	o novih
da, v katero bodo uvrščeni tudi uspehih proti japonskim četam, strokovnjaki če bodo poslušni re- I Kitajskim četnikom se je posreci-žimu. V zunanji politiki bo Romu- | lo, da so začasno prodrli v mesto ni j a odslej brezpogojno za državi Kanton.
Kontrola izvoza drv
Direkcija za zunanjo trgovino je poslala Zvezi trg. združenj naslednjo okrožnico:
I. V zvezi z okrožnico št. 39.971 z dne 21. avgusta 1940 se obveščate, da je s sklepom gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. avgusta odrejeno, da se «a izvoz
1. kolobarjev iz mehkega lesa do 50 cm dolžine ter
2. hrastovih in gabrovih vej z otokov na Jadranskem morju ne plača prispevek za izravnavo dobička v višini 500 din za 10 tonski vagon.
Izvoz teh predmetov pa je še nadalje zavezan kontroli ter se morejo ti predmeti izvažati samo na podlagi izvoznega potrdila te direkcije.
Za izvoz hrastovih in gabrovih vej z otokov Jadranskega morja izdaja izvozna potrdila do nadaljnjega samo ekspozitura direkcije za zunanjo trgovino na Sušaku.
II. Poleg tega se obveščate, da se bodo do nadaljnjega izdajala potrdila za izvoz jelovih drv za celulozo in odpadkov žag (vse iz car. tar. št. 91) za Italijo samo onim izvoznikom, ki imajo neizkoriščena potrdila za zavarovanje valute, izdana od Narodne banke za te vrste lesa.
Zato blagovolite opozoriti izvoznike, da skupno s prošnjo za izvoz teh predmetov dostavijo Direkciji za zunanjo trgovino tudi originalna neizkoriščena potrdila za zavarovanje valute. Ta potrdila se bodo vrnila posameznim izvoznikom hkrati z izvoznim potrdilom Direkcije za zunanjo trgovino.
Ta ukrep je potreben iz razloga, ker je s potrdili, ki jih je dosedaj izdala Narodna banka, že izčrpan celotni kontingent za izvoz teh predmetov v Italijo za tretje tromesečje ter se zato zaenkrat ne morejo izdajati poleg teh potrdil še nova izvozna dovoljenja.
Grški boni se morajo prodati v 10 dneh
Da se prepreči špekulacija z grškimi boni, je odredil devizni oddelek, da se morajo grški boni smatrati kakor ostale devize, da se morajo torej prodati v 10 dneh po njih prejemu oz. v 15 dneh, ko so bili izdani pooblaščenim zavodom. Kdor ne bi tako postopal, bo poklican v smislu čl. 7. deviznega pravilnika na odgovornost.
Mednarodni borzni indeks
Pretekli teden označuje neenotni razvoj na borzah. Po ugodnem sprejemu oborožitvenega programa v ameriškem kongresu so se pokazali začetki dviga pri papirjih vseh oboroževalnih industrij v nasprotju s prejšnjo rezerviranostjo Wallstreeta.
Konec 1927	26.8.	24.8.	31.8.
= 100	1939	1940	1940
Berlin	47‘9	60-4	61-1
London	57-2	45-6	45-5
Lyon	48'2	58-8	58-3
Bruselj	29'8	—	—
Amsterdam	45-0	39-3	42-4
Curih	50-4	451	45-3
Milan	140-4	1727	180-4
Stockholm	237	18-6	18-8
Newyork	75-4	72‘0	74-1
Ameriški papirji rastejo na cu-riški borzi še nadalje.
Kartelom dovoljene višje cene
V Beogradu je bila v ponedeljek seja odbora za revizijo kartelnih sporazumov. Na seji se je konstatiralo, da so bila od avgusta 1939 dalje dovoljena kartelom naslednja zvišanja cen: kartelu osovin skupno za 24%, piva za 11-11%, nogavic za 6-64%, domačega železa za 1‘80 dinarjev pri kilogramu, žic in žičnih žebljev za 2 din pri kg, hlačevine za 36%, peska in gramoza za 15 %, lepljene vate 30 do 40%, livarnam za lito železo 22-53%, livarnam za peči in štedilnike za 22-90%, kleja za
1-55 din pri kg, kablov za 27%, opekarske industrije v Sarajevu za 15%, superfosfata za 8'11 do 23-85%, čokolade za 45%, iirneža za 53'96% in papirja za 22-04 do 28-85%.
Odbor je nadalje dovolil zviša-
10% bruto zaslužek trgovcem!
Zahteva Osrednjega odseka, ki jo je postavil že na ustanovnem občnem zboru, po 10% bruto zaslužku od vsakovrstne prodajne cene bencinske mešanice je postala za obstoj domače trgovine s tekočimi gorivi življenjsko vprašanje, ko so se uveljavile naredbe o omejitvi motornega prometa.
3'12%ni bruto zaslužek pri litru bencinske mešanice, kot ga daje kartel, je prej še ponekod dovoljeval, da so se krili vsaj režijski stroški. Mnogim to že tedaj ni zadostovalo in so morali opustiti prodajo bencinske mešanice. Z zmanjšanjem prometa na črpalkah zaradi naredb o omejitvi motornega prometa je postala pa trgovina s tekočimi gorivi popolnoma nerentabilna.
Zaradi tega so s 1. marcem trgovci ustavili prodajo bencinske mešanice. Odsek je poslal na ministrstvo nujne vloge, da se uzakoni 10% ni zaslužek, da se z na-redbo določi, da so petrolejske družbe dolžne prodajati tekoča goriva vsem trgovcem, da se čas prodaje bencinske mešanice prilagodi banovinskim naredbam o zapiranju in odpiranju trgovinskih obratov in da se imenuje v odbor za določanje cen bencinske mešanice tudi predstavnik Osrednjega odseka. Na vlogo je prejel skrajno nezadovoljiv odgovor mo-nopolske uprave, ki ni pokazala niti najmanjšega razumevanja za obstoj domače trgovine. V odgovoru je na kratko rečeno, da je odstotek zaslužka stvar svobodnega sporazuma med interesenti ter da petrolejske kompanije lahko prodajajo bencinsko mešanico komur hočejo, ker je to njih zasebna zadeva.
Osrednji odsek je na to vlogo primerno odgovoril in dokazal, da so že podane vse zakonske možnosti, da se gornjim predlogom ustreže. O tem je obvestil tudi vsa ministrstva. Pomagali sta tudi banska uprava in Zbornica za TOI. Odsek je dobil odgovor ministrstva za trgovino in industrijo, da bo izdal navodilo o obvezni prodaji bencinske mešanice petrolejskih družb vsakemu trgovcu. To navodilo je tudi res izšlo. Odgovor je nadalje sporočal, da je priporočil predlog odseka glede višine zaslužka in glede imenovanja v odbor za določanje cen ministrstvu za finance v ugodno rešitev. Glede časa prodaje pa je reklo ministrstvo, da se bo odsekov predlog upošteval pri prvi spremembi naredbe št. 3.
Medtem je odsek predložil banski upravi in ministrstvu predlog, da se maksimira engros cena tekočih goriv ter natančno računsko utemeljitev potrebe 10%nega bruto zaslužka.
Tudi kartel ni miroval ter je prejel odsek preko banske uprave v izjavo memorandum kartela, ki pravi, da maloprodajalci že dobivajo 9% bruto pri litru, in sicer od čiste vrednosti bencina, ki znese po litru din 2’8984; provizija 0'26 je torej 9%.
Odsek je poslal 25. junija še izjavo k memorandumu, v kateri je pokazal zavlačevalni namen industrijskih rafinerij. Odsek je imel prav, kajti bilo je že 15. avgusta, pa še ni rešitve ne od fi-
nje cen za cement, toda samo za toliko, za kolikor se je podražila ambalaža. Vsa ta zvišanja se nanašajo na že dovoljena zvišanja od lanskega avgusta dalje.
Na zadnji seji je odbor dovolil samo delna zvišanja, tako je
nančnega ne od trgovinskega ministrstva. Trgovci pa žc od 1. marca ne prodajajo več bencinske mešanice, katero prodaja le kartel sam ali po svojih slamnatih možeh.
Ohranitev domače slovenske trgovine s tekočimi gorivi je toliko važno Vprašanje,! da bi morala Zbornica za TOI, zlasti pa še kr. banska uprava, ukreniti najostrejše urgence za hitro rešitev tega vprašanja. Dosedaj je vse delo, vsa iniciativnost ležala samo na ramah osrednjega odseka.
Vprašanju tekočih goriv posveča vse premalo pažnjo tudi naš dnevni tisk.
Silno skopi so podatki, ki pro-dro v javnost
o izsledovanju nafte v naši državi.
Dober pregled o družbah, ki imajo pravico izsledovanja nafte, dajeta zopet Vladimir Roscnberg in Jovan Kostič v knjigi »Ko finansira jugoslovensku privreduc:
»Po mišljenju strokovnjakov in po geoloških znakih bi morala v severovzhodnem delu Hrvatske oziroma v zapadnili krajih Slovenije biti bogata nahajališča nafte. Medtem pa izsledovanja in vrtanja, ki so bila pred nekaj leti v ta namen, niso rodila velikih uspehov, ker se je v Medjimurju našla le majhna količina nafte. V srezu Novskem, pri Bujovici, so naleteli na velike izvire zemeljskega plina.«
»Ko so bili 1. 1937. na madžarski strani Mure in Drave blizu naše meje pri Lispi (v bližini Velike Kaniže) najdeni bogati izviri nafte, se je zaradi predpostavke, da se morejo pričakovati tudi na desni strani Mure in Drave enaki uspehi v vrtanju, ponovno pojavilo vsestransko zanimanje za petrolejska ležišča v Jugoslaviji.«
Skrb za potrebe obmejnega prebivalstva je zlasti v današnjih časih živo potrebna, kajti zadovoljno obmejno prebivalstvo je najboljša obramba države. Pri nas se na to resnico dostikrat pozablja in za obmejno prebivalstvo se stori mnogo premalo, kar se je v listih tudi že dostikrat ugotovilo. Bil bi zato čas, da se v bodoče posveča potrebam obmejnega prebivalstva večja pažnja, zlasti pa, da se ustreže njih željam, kadar gre za gospodarski dvig pokrajine. Kajti ta pomoč ne bo v korist samo obmejnemu prebivalstvu, temveč vsem nam, ker vsak gospodarski napredek v enem kraju je v korist tudi celoti.
Zato upamo, da bo s polnim razumevanjem sprejeta prošnja, ki so jo poslali mejaši ob potoku Ložnici. Regulacija tega potoka se je začela leta 1935., a je še danes nedovršena. V svoji prošnji na bansko upravo pravijo ti mejaši:
Da bi bila regulacija Ložnice dovršena, bi bilo treba regulirati še približno 600 m do Joštovega mlina, kakor tudi predvideva regulacijski načrt.
Zaradi izredno ostrega ovinka stare struge pri vstopu v reguli-
zahteval kartel peska in gramoza zvišanje od 16 do 17%, dovoljeno pa mu je bilo zvišanje samo za 15%. Vsa zvišanja, ki so bila dovoljena, so bila pregledana od strokovnjakov trgovinskega ministrstva.
Pravico vrtanja pri Bujovici in v njeni okolici (srez Pakrac) ima akcijonarsko društvo »Uljanik« petrolejska d. d. s sedežem v Zagrebu. Društvo je v koncernu Prve hrvatske štedionice. Osnovano je leta 1921., a glavnica mu znaša 7,500.000 din.
V izsledovanju nafte so zainteresirana ta-le podjetja:
»Medjimurska petrolejska« d. d. iz Zagreba. Družba je bila ustanovljena leta 1923. z glavnico 2,500.000, ki je sedaj zvišana na 12 milijonov din. V družbi se opaža udeležba švicarskega kapitala.
»Bitumen« (1. d. Zagreb, ustanovljena 1. 1920. z glavnico 3 milijone din.
»Metal«, delniška družba Zagreb, ustanovljena 1. 1923. z glavnico 2 milijona din (eksploatacija zemeljskega plina pri Bujovici).
»Jugoslovanska iztraživačka« a. d. Beograd. Družba je osnovana leta 1936., a glavnica znaša 10 milijonov din.
»Panonija«, petrolejsko-akcijska družba Beograd, osnovana je leta 1938. z glavnico 6 milijonov din. Namen družbe je eksploatacija in predelava bitumnov.
»Jugo-Petrol« a. d. iz Beograda. Družba je ustanovljena leta 1937. pod imenom »Rudokop« a. d. Na zboru akcijonarjev 1939. je bil sprejet sklep o spremembi družbi-nega imena, razen tega pa še sklep, da se družbena glavnica, ki je znašala pri ustanovitvi 1 milijon, zviša na 25 milijonov din. Namen družbe je izsledovanje nafte na terenih Panonije a. d. v skupnosti z Gewerkschaft Elverat iz Hannovra. V družbi je udeležen nemški kapital: Gewerkschaft Elverat, Preussische Bergwerk und Hiitten A. G. iz Hannovra, Deutsche Erdol A. G. — Vice in po drugi družbi Wintershal A. G. iz Kassla.
rani del potoka so letošnje povodnji odnesle nad 3000 kvadratnih metrov plodno zemljo, kar je z ozirom na majhno dolžino struge do jezu Joštovega mlina naravnost katastrofalno razdejanje. Ni pa voda odnesla le njiv, ampak je tudi pri že izvršeni regulaciji naredila za več kot 30.000 din škode, ker je obrežje raztrgala in regulirano strugo zasula.
Ako kr. banska uprava takoj ne priskoči v pomoč in začeto delo ne dokonča po načrtu, za kar bi bilo potrebno samo okrog 200.000 dinarjev, grozi pri jesenskih povodnjih novo divjanje vode. Prva večja voda bo porušila leseni občinski most mesta Celja in v zvezi s tem se bo tudi raztrgala občinska cesta v Medlog in na letališče. Nadalje bo odnesla nadaljnjih 5000 m3 zemlje. Obstoječo regulacijo bo tako zasipalo, da bo potrebno najmanj 100.000 din za novo izkopanje struge.
Zato si usojamo kralj, bansko upravo opozoriti na dejanski stan in želimo, da bi posebno Vi g. ban se osebno zavzeli za stvar, da ee započeto delo dokonča. Nas in vso kotlino do Babnega bi regulacija rešila nadaljnjih povodnji in škode
na zemljiščih, od katere so najbolj prizadeti ravno najmanjši posestniki. Naj navedemo samo, da je n. pr. delavcu Antonu Blatniku in vdovi Tereziji Mravljakovi odnesla voda skoro polovico njunih posesti.
A tudi banska uprava sama bi imela veliko finančno škodo, kajti če se regulacija Ložnice ne dovrši, bo prva povodenj uničila vse že storjeno delo in vsi dosedanji izdatki bi bili zapravljeni...«
Upamo, da bo ta utemeljena prošnja našla na banska upravi dober odziv in da se bo regulacija Ložnice v kratkem dovršila.
Resolucija državne skupščine mlinske industrije
Na državni skupščini mlinske industrije iz donavske, moravske, vardarske, drinske in dravske banovine ter ob navzočnosti manjšega števila zastopnikov iz banovine Hrvatske, ki je bila 4. t. m. v Beogradu, je bila sprejeta naslednja resolucija:
1. V interesu oskrbe mlinov s pšenico se morajo normalizirati pogoji za odkup pšenice po uredbi v vseh krajih. Jemlje se na znanje izjava, da bo Prizad začel s prisilnim odkupovanjem pšenice na vseh trgih določenega glavnega proizvajalnega okoliša, po potrebi pa tudi na ostalih.
Jemlje se dalje na znanje, da se bo za pasivne in sedaj izjemoma deficitne kraje predpisala cena pšenice po pariteti Novi Sad, vendar pa se konkurenčna sposobnost mlinov v suficitnih in drugih krajih ne sme motiti zaradi določitve omenjene paritetne cene.
Mlinska podjetja morejo postati individualno ali po svojih poslovnih zadrugah aprovizacijske ustanove posameznih občin, mest in okrajev za moko, kakor je postal Diporis za vrbasko banovino.
2. Zaradi začetka poslovanja po uredbi se morajo določiti tipi moke. Ravno tako se morajo nujno določiti cene po uredbi na podlagi stroškov proizvodnje, proizvajalnih stroškov. To določanje ne sme biti generalno za vso banovino, ki sestoji iz proizvajalnih, suficitar-nih in pasivnih krajev, temveč naj se upoštevajo posamezne kategorije krajev.
3. Od 100 kg pšenice kakovosti 76 kg/hl pravilno prejete moke za mletje po uredbi, naj mlini dobe 10% bele, 70% krušne moke, ostanek pa so otrobi po tehnični ureditvi mlina.
4. Da se usposobijo sreska načelstva za opravljanje poslov po uredbi, naj notranje ministrstvo nujno nastavi po tri diplomirane pravnike za vsak srez.
5. Določiti se morajo zastopniki stroke kot sodelovalci v vseh vprašanjih prehrane pri Prizadu, Di-porisu in uradu za kontrolo cen v Beogradu, a tudi pri banskih upravah, sreskih načelstvih in mestnih poglavarstvih.
6. V vseh drugih vprašanjih je skupščina soglasna s pojasnili, ki jih je objavilo in ki jih še bo objavilo Združenje mlinske industrije v Beogradu.
Dobave
Nabava 1386 kom. prečnikov za gradnjo prostovodnih t. t. linij.
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 1386 kom. železnih prečnikov za gradnjo t. t. linij. Ponudbe, kolko-vane z 10 din, je treba predložiti ekonomskemu odseku direkcije (Sv. Jakoba trg št. 2, soba 42-43) do 18. septembra t. 1. do 11. ure dopoldne. Pogoji po ceni 20 din v pisarni direkcije (Sv. Jakoba trg št. 2/1, soba 4).
Nabava čevljev. Direkcija pošte v Ljubljani ponovno razpisuje I. pismeno licitacijo za dobavo 784 parov čevljev. Licitacija bo 10. oktobra ob 11. uri v ekonomskem odseku, Sv. Jakoba trg. Pogoji po 30 din.
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje dobavo 1043 prečnikov za gradnjo t. t. linij. Ponudbe, kolko-vane z 10 din je treba predložiti ekonomskemu odseku direkcije do 19. septembra t. 1. do 11. ure dopoldne. Pogoji po 20 din v pisarni direkcije.
Tekoča goriva in naša gospodarska osamosvojitev
Referat tainika dr- L Pustiška na občnem zboru
Zveze trgovskih združeni
Prošnia z meje na bansko
Regulacija Ložnice nai se dovrši!
Naše narodno gospodarstvo v juliju 1940.
(Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.)
Celotni letni prirastek zavarovanega delavstva je znašal v juliju 1940 — kljub nazadovanju zaposlenosti v večini industrij — -j- 2.7‘2‘2 delavcev. Ta prirastek gre predvsem na račun gradenj železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela), ki izkazujejo +6370 delavcev več kot lansko leto. Visoke letne diferencijale izkazujejo nadalje: javni promet +1233 delavcev, gradnje nad zemljo + 729 delavcev, hišna služinčad (gospodinjstva) -j- 655 delavcev itd. — Visoke in pomembne konjunkturne padce zaposlenosti pa vidimo zlasti pri: industriji kamenja in zemlje —1142 delavcev, gozdno-žagarski industriji —1076 delavcev, tekstilni industriji —1044 delavcev, gostilnah, kavarnah in krčmah (tujski promet) — 712 delavcev, industriji za predelovanje lesa — 638 delavcev itd. itd.
V sczijskem pogledu, to je v primerjavi s predhodnim mesecem, je pa celotna zaposlenost na-rastla za + 946 oseb. Zelo se je dvignila zaposlenost pri gradnjah nad zemljo -j-1400 delavcev, nekoliko pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb +332 delavcev, v industriji kamenja in zemlje + Zo8 delavcev itd. — Nazadovala je pa zaposlenost v gozdno-žagarski industriji — 762 delavcev, v tekstilni industriji —391 delavcev itd. itd.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je v primeri z lani zvišala pri moških za 4'07 na 31'90, pri ženskah za 2-01 na 22‘08. Skupno se je torej zvišala za 3‘11 din na 28‘63 din.	‘
Celotna dnevna zavarovana mezda pa se je zvišala za 472.885 na 8,125.876 din.
Odstotek bolnikov je padel za 0-37 na 2-42%.
Sestava glavnega odbora glavne uprave za posredovanje dela
»Službeni list« je objavil odločbo bana dr. Natlačena, da je imenoval v Glavni odbor glavne uprave za posredovanje dela v Ljubljani kot predstavnike delodajalcev gg. Kavko Karla, stavbenika, kot člana in Igliča Franca, krojača, kot namestnika člana, dalje Bahovca Ivana, trgovca, kot člana in Merharja Antona, trgovca, kot namestnika člana in Rojino Antona, industrijca, kot člana in Heinri-harja Franca, industrijca, kot namestnika člana. Kot predstavnike delavcev oziroma nameščencev je imenoval Jonketa Jožeta, urarskega pomočnika, kot člana in Martinčiča Alojza, ključavničarja, kot namestnika člana, dalje Jemca Franca, tobačnega delavca, kot člana in Vrhovca Ernesta, tobačnega delavca, kot namestnik člana in Sušnika Stanka, ravnatelja Vzajemne zavorovalnice, kot člana in Sirnika Lojzeta, uradnika Zadružne gospodarske banke, kot namestnika člana, vsi iz Ljubljane.
Mandat članov in namestnikov članov Glavnega odbora traja tri leta, a more prestati pred tem rokom po določbah uredbe o pre-skrbovanju nezaposlenih delavcev.
Po o dkriiiu
Nobenega dvoma ni, da je bilo odkritje kraljevega spomenika v Ljubljani slovesnost, ki bo po svoji lepoti ostala vsem udeležencem v nepozabnem spominu. Bila je to slovesnost, ki se je visoko dvignila iz naših sedanjih žalostnih časov in zopet enkrat pokazala nacionalno misel v njeni lepoti. Celoten vtis vsega odkritja je bil vsekakor visoko pozitiven.
Ko izrekamo to priznanje, pa je treba opozoriti tudi na nekatere pomanjkljivosti, da se te prihodnjič ne bodo ponavljale.
Predvsem je treba grajati, da se je mnogo premalo gledalo na to, da bi prišli gledalci na svoj račun. Iz vse Slovenije so se vabili ljudje k odkritju, nekateri so prišli silno daleč, toda videti niso mogli nič, ker niso mogli priti na Kongresni trg, a če se jim je to tudi posrečilo, so bili stisnjeni kje daleč za drugimi, da niso videli nič. Kadar se vabijo ljudje, je treba tudi misliti kje se jim dodeli prostor, ali pa naj se ne vabijo. To je običajno pravilo takta, ki velja ob vsaki priliki.
Druga velika napaka, ki je ozko v zvezi s prvo je, da se ni postavil ob spomeniku oder za kralja,
kraljevski dvor in prve reprezentante. Ljudje zaradi tega niso mogli videti kralja. Vsa slovesnost je zaradi tega močno trpela.
Prezgodaj so se tudi zaprli dohodi v Zvezdo, dohodi sami pa so bili na mnogih krajih tako zatrpani z ljudstvom, da niso bili več dohodi. Ljudje so zato čakali predolgo na začetek svečanosti, kar utruja in manjša dobro voljo.
Če pa je bilo že treba tako dolgo čakati na začetek, potem bi se morala svečanost končati čim prej. 29 minut dolgi govori so absolutno neumestni.
Omenjamo nekatere glavne ne-dostatke, ker se pri nas vedno znova pokaže, da je naša režija pri nastopu množic slaba, silno slaba. Zaradi te slabe režije izgubljajo tudi najveličastnejše prireditve na učinkovitosti, dočim more dobra režija tudi manj pomembne prireditve visoko dvigniti. Čas je zato, da začnemo malo bolj gledati na režijo pri nastopu množic in da poskrbimo ne le za program velikih prireditev, temveč tudi za gladek potek vse prireditve, da ne bodo napake v režiji manjšale učinkovitost prireditev.
Bilanca	let
veleseima
Zopet nove cene za kruh
so določili mariborski peki. Odslej se peče le enotni kruh iz enotne krušne moke. Ta kruh stane v štrucah po 54 K dekagramov tri dinarje in v komadih po 109 dkg šest dinarjev. Beli in črni kruh sta zaenkrat odpadla. Prodaja pa se kruh en dan star. Nočno delo v pekarnah odpade.
Pecivo se zaenkrat še peče, vendar le tako dolgo, dokler bo na razpolago bela moka. Vendar se pecivo podraži in stane na pr. žemlja, ne več 50 par, ampak en dinar.
Letošnji jesenski Ljubljanski velesejem je bil prirejen v izredno težkih razmerah. Okrog nas besni vojna, industrije mnogih narodov so preurejene za kovanje orožja ali pa so padle kot žrtve tega orožja. Balkana doslej vojna vihra ni zajela in tako tudi naša država uživa mir in se trudi, da obdrži v pogonu svoje obrtno, industrijsko in poljedelsko udejstvovanje. Vojni bič pa je občutno udaril tudi nevtralne države, tako pomorske kot kontinentalne. Promet na morju je skoraj izumrl, zveza z ameriškim kontinentom in Daljnim, a deloma tudi Bližnjim vzhodom je čisto prekinjena. Mnogo dragocenih surovin, ki jih potrebuje Evropa za svoje industrije, zaradi blokade ni več dobiti. Tudi del naše industrije, mora zaradi pomanjkanja surovin omejevati svoj posel.
Navzlic temu je bil velesejem dobro založen z blagom.
Mnogoštevilni interesenti so prihajali izbirat in naročat blago ne samo iz dravske, ampak tudi iz drugih banovin. Tako so bili kupci iz Banje Luke, Beograda, Bjelovarja, Bajmoka, Bitolja, Bijeljine, Brčkega, Budinščine, Crvenke, Čakovca, Duge Rese, Drniša, Herceg Novega, Hvara, Indjije, Kaštela Starega, Karlovca, Križevcev, Koprivnice, Nove Palanke, Novega Sada, Otočca, Okučanov, Osijeka, Petrinje, Podsuseda, Pri-(jedorja, Rume, Spljta, Sarajeva, Slav. Broda, Subotice, Sremske Mitroviče, Stare Pazove, Sušaka, Tuzle, Velike Kikinde, Vršaca, Valjeva, Varaždina, Vrhovine in Zagreba.
Na velesejem prihajajo kupovat, ker tu vidijo in preizkusijo razne izdelke mnogo bolje kakor drugod. Mimo tega primerjajo konkurenčne izdelke med seboj pa je izbira in odločitev lažja.
Po drugi strani pa posamezne tvrdke svojih izdelkov same ni koli ne morejo tako uspešno propagirati kot dela to zanje vele-
sejem. Marsikatera stroka je utrpela izgubo, ko je letošnjo pomlad moral biti Ljubljanski velesejem odpovedan. S svojim delom in pobudami pomaga velesejem našemu podjetništvu do zboljšanja razmer in prometa, obenem pa z obilno ponudbo blaga drži cene na primerni ravnini. Tako pospešuje promet, ki je delo, delo pa je zaslužek. Zaradi izrednih razmer je razstavljalo tokrat le malo Število inozemcev.
Kupčije so se razvijale izredno zadovoljivo in tako pomeni letošnji Ljubljanski velesejem tudi močno okrepitev domačega trga.
V vseh panogah je na velesejmu sodelovalo 538 razstavljalcev. Od teh jih je bilo 50 z nemškimi, 3 z italijanskimi in 1 s češkimi izdelki.
Velesejem si je ogledalo okrog
120.000	oseb. S svojim obiskom sta ga počastila tudi gospod predsednik vlade* Dragiša Cvetkovič in minister za telesno vzgojo naroda Dušan Pantič.
Z zaključkom tega velesejma smo se poslovili tudi od starih razstavnih zgradb, ki so Videle toliko snovanja slovenskega duha in dela slovenskih rok. 47 velikih razstavnih prireditev je bilo v njih v zadnjih 20 letih. Sedaj jih bodo podrli in nadomestili z novimi, modernimi zgradbami, v katerih bo že prihodnji mednarodni velesejem od 31. maja do 9. junija 1941.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 7. septembra je objavil: Uredbo o kontroli proizvodnje, uvoza in prodaje zaščitnih sredstev proti bojnim strupom in posebnih sredstev za preprečevanje in gašenje požarov — Nared-bo o zaznamovanju mask za uporabo v industrijske in sanitetne namene — Pravilnik o izobraževanju otroških vrtnaric — Pravilnik o opravljanju izpita za otroške vrtnarice.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2 <>/„11 Vsi drugi pa se mu Čl) o in delalo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
(Istega z rdečimi srci,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Doma in po svetu
V Beogradu je bila seja izvršnega odbora SDS, katere so se udeležili tudi trije delegati iz Slovenije, in sicer dr. šuklje, Maver in Lju-benski iz Maribora. Sejo je vodil min. dr. Budisavljevič, ki je med drugim poudaril, da so v stranki zopet zbrani Srbi, Hrvati in Slovenci. Za podpredsednika stranke
e bil izvoljen Dušan Kecmanovič iz Banjaluke.
»Službene novine« so objavile uredbo prosvetnega ministrstva, s katero se med drugim določa, da se otvori v Ljubljani IV. popolna realna gimnazija, v Celju I. popolna realna gimnazija, v Beogradu pa popolna zasebna nemška gimnazija. V Ljubljani že sedaj silno primanjkuje šolskih prostorov in bo zato treba zgraditi novo gimnazijsko poslopje, da se bo mogla nova gimnazija res otvoriti.
Beograjski industrialec Svetozar Godjevac je umrl v Beogradu zaradi avtomobilske nesreče. Pokojnik je ustanovil že pred vojno livar -nico v Beogradu, po vojni pa jo je znatno razširil. Bil je podpredsednik industrijske zbornice v Beogradu. Jugoslovansko gospodarstvo , e izgubilo z njim enega svojih najboljših delavcev.
Tovarna za celulozo v Drvarju bo znova začela delo 23. septembra, Obratovanje je bilo ustavljeno zaradi čiščenja, toda samo deloma.
Prizad je dosedaj odkupil 65 vagonov ovčje volne. Ponudba proizvajalcev je bila slaba in je bila volna plačana po višjih cenah kakor pa so intervencijske. Naša tekstilna industrija je dosedaj odkupila odPrizada 30 vagonov volne.
Urad za kontrolo cen je na prošnjo Zveze pivovamarjev dovolil, da se zvišajo cene piva, in sicer za 100 din pri hi in za 10 din pri zaboju. Nove cene veljajo od 5. t. m. dalje.
Odkupna cena za cikorijo je -bila dogovorjena med Gospodarsko slogo in tvrdko Hinka Francka sinovi na 60 din za 100 kg. Cena se e zvišala za 25 odstotkov.
V Sofiji je umrl Stevan Bobčcv, predsednik Slavjanskega društva in velik slovanofil. Slava njegovemu spominu!
Za pomočnika komisarja za zunanje zadeve je bil Imenovan A. J. Višinski, dosedaj namestnik predsednika sveta ljudskih komisarjev.
Bivši ministri Daladier, Rey-naud, Mandel in general Gamelin so bUi konfinirani.
Francoska vlada je izročila nemškim oblastem Žida Griinspana, ki e v Parizu ubil tajnika nemškega veleposlaništva. Zaradi tega umora je Nemčija izdala ostre ukrepe proti Židom v Nemčiji ter jim naložila 1 milijardo mark kontribu-cije. Griinspan je že bil obsojen od francoskega sodišča.
Sin predsednika Roosevelta je izjavil novinarjem, da bi bile Združene države Sev. Amerike napadene iz Mehike, če bi bila premagana Vel. Britanija. V Mehiki se baje vežba 200.000 mehiških državljanov za ta napad.
Angleži poročajo, da sta dve angleški podmornici potopile v Sredozemskem morju tri italijanske transportne ladje, ki so bile namenjene v Libijo.
Vlada USA je sklenila pogodbo o prijateljstvu ter mirnem reševanju sporov z vladami Avstralije, Kanade in Nove Zelandije. Po komentarju United Press pomeni to nov dokaz še intenzivnejšega sodelovanja z britanskim imperijem.
15 oficirjem s križarke »Graf Spee«, ki so bili ujeti na otoku Martin Garcia, se je posrečilo, da so pobegnili iz ujetništva.
Predsednik republike Paragvaj in njegova soproga sta se smrtno ponesrečila pri neki letalski nesreči.
V nedeljo je bil v vsej Angliji, v
vseh dominionih ter v Združenih državah Sev. Amerike dan molitve.
Promet skozi Sueški prekop je znašal v prvih 7 letošnjih mesecih le 640 ladij z 2,149.000 t, v istem času lani pa 1310 ladij s 6,645.000 tonami.
ži
V	barva, plesira
7p U 94 lirnh kemično sna
LC i L* obleke klobuke
itd. Škrobi in svetlolika srajce, o vrat nike in manšete. Pere, suši, monga lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni Telefon št. 22-72.
Zunanja trgovina
Cene za našo perutnino za izvoz v češko-Moravsko so bile določene takole: piske 13.55, kokoši 11.75, race za pečenje 10.90, pitane race 11.75, gosi za pečenje 10.90, pitane gosi 10.30, pulardi 14 Kč za kg franko jugoslovansko-nemška meja.
Cena naših jajc je na trgih, ki. prihajajo za izvoz v poštev, naslednja: Švica kategorija 55/56 112 šv. frankov, češko-Moravska »C« raz-oon l6° Kč’ Nemčija »C« vrsta din W "gs* kategorija 53/54 660 lir.
. Nemški listi poročajo da je bila žetev v Češko-Moravski dobra ter da je prehrana prebivalstva zagotovljena.
Madžarska namerava letos nakupiti na Bolgarskem en milijon kg tobaka. V nadomestilo bo dobavila Bolgarski večjo količino svojih industrijskih izdelkov. Vrednost vse te transakcije se ceni na 100 mili-'onov levov.
Iz Madžarske poročajo, da se je po mnogih poskusih posrečilo doseči zelo dobre rezultate pri mešanju navadne moke s krompir-;em. V kratkem bo zato uvedeno obvezno dodajanje krompirja moki, da bi se mogla izkoristiti zelo dobra letina krompirja.
Turško časopisje piše, da vlada v Turčiji veliko pomanjkanje jekla m da bodo v kratkem vse zaloge v državi izčrpane. Ker je uvoz ;ekla onemogočen, se turški časopisi boje, da ne bodo mogle delati ladjedelnice.
Iz Budapcšte se uradno poroča, da ni na Madžarskem nikakih nemških čet, temveč samo komisarji za sprejem Nemcev, ki se vračajo iz Besarabije v Nemčijo. Ti komisarji pa so v uniformi.
Vlada v Vichyju je s posebnim dekretom zelo omejila tekstilno proizvodnjo. Ustanavljanje novih tekstilnih tovarn je prepovedano, stare pa se ne smejo povečati, Predilnicam je dovoljeno, da uporabijo samo 30% surovin, ki so jih uporabljale 1. 1938. Prepovedano je proizvajanje preprog, volnenih šalov, čipk in podobno. Zaloge se smejo uporabljati samo za proizvajanje najbolj potrebnih predmetov.
Občni zbori
»Kovina«, prva jugoslovanska inctalurgična industrija d. d. Maribor ima svoj 19. redni občni zbor v sredo 18. septembra ob 10. v pisarniških prostorih na Teznu pri Mariboru. Delnice se morajo položiti najmanj 4 dni pred občnim zborom. 10 delnic daje pravico do enega glasu.
Cinkarna (L d. Celje ima redni občni zbor v četrtek 19. septembra v pisarniških prostorih. Na dnevnem redu je tudi volitev upravnega sveta in revizorjev. Delnice je treba založiti vsaj 6 dni pred občnim zborom pri glavni državni blagajni finančnega ministrstva ali pri blagajni Kreditnega zavoda v Ljubljani.
XV. redni občni zbor Ljubljanskega velesejma r. z. z o. z. bo 18. septembra ob 11. v pritlični sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Na dnevnem redu je predložitev bilance z ozirom na pretvoritev zadruge v družbo z o. z. ter ugotovitev članov, ki bodo udeleženi pri družbi z o. z. Za sklepanje o pretvoritvi zadruge v družbo z o. z. Je potrebna dvetretjinska večina in navzočnost dveh tretjin vplačanih zadružnih deležev.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo jo smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.