ra PRIMORSKI DNEVNIK ________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA jfto 1X77Stev. 105 (2415) NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PRVI MAJ JE TUDI PRAZNIK ZMAGE IN VELIKA OBLETNICA DNEVA, KO JE TRŽAŠKI PROLETARIAT SKUPNO Z VSEM DELOVNIM LJUDSTVOM MESTA IN VASI Z OROŽJEM V ROKI UNIČIL OKUPATORSKE FAŠISTIČNE SILE HM OSVOBODIL TRST V TESNEM OBJEMU Z JUGOSLOVANSKO LJUDSKO ARMADO. (Iz prvomajskega govora tovariša Stoke) Poštnina plačana v Spodizlone In abbon. 1. ar. TRST, nedelja 3. maja 1953 Cena 20 lir PRVOMAJSKO SLAVJE NA STADIONU .PRVI MAJ" POD GESLOM: Za zmago borbenega bratstva delovnih množic žjovencev In Italijanov mesta in vasi 1? v v rane Stoka: „Cim bolj se moramo potruditi, da povsod, kjerkoli so naši zavezniki, navedemo z njimi tesne stike za našo pravično borbo1' - Eugenio Laurenti: »Prihodnji prvi ^aj mora biti enotna manifestacija vseh tržaških delovnih sil pod zastavo skupnih teženj" dela Proslavo prazni-i r»i Z* Prišlo Str aj» i.. e0a k. “kcjo s ,a' Veltl d?tva kot na stadion Pečjo število de-prejšnja ~~ je za- vse n*^.0 stonn--eVdo ljudi ??je Jsce no hkr90lel°™ ____________ L s° bilJe bdo nešteto miz, t,le kai i, Vse, zasedene. Zato Dri'Ix ustvarilo prav j. "*Je Crn° *n družabno Jto Jam V*eden je prišel na ni1Ce' Zn . p0Ted ljudske vetih.,*° se*w Vesel° razpolože-V kioM Poskrbeli tudi U^avn]' -z dohr° kapljico in° len se}em za otroke in L Min J, ^Pomladanski dati It k bilo3Skim soncem- Tali r Prazn°vanje prve-h, ^Utenes sproščeno, v du-i« ^ solJ3a bratstva in dedi. sfnra tarr\osti, kakor je \e«u. tradicija ob tem K nastn^e 3e zaeel s skup-*o pevskih zborov. «Na- V ^se^^^Adamičevo 'at stvan lbo,g? gmajna». Vse '%$%va»TT-nijeV0 "Pe’ 'ti *>P Uboga in Simonitijevo ooga gmajna». Vse so žele obilo ploska- ‘»Ov Po ‘OV Op Laurenti ja Past, °Pu združenih zbo-ljaurP^?ovoril tov- Euge-Se Je v tajnik Kp STO- Jio ti y?ra Je v k>7eSp°mnU 6tku-svojega g0‘ 9,les dl*? p°trebna, da lahko na dolgo borbo, 4» NlavR?', razred ?e.m.ot.e' ** ^ legalno831 J S1 _ praznova- - aja pridobitev delav- vttraf-reda’ rezultat dolge lj«Med JOe borbe- ki\vnai važnejšimi činite-omogočili pridobitve s° tj*'eVafgta ra2reda — je na- ivi^nejš^'■Laurenti — j< i .ln odločilen ne- J^Ea llmtel) enotnost de-ln eio n--lZreda- Delavci si ne edotni lboriti ničesar, če ni-v svoji borbi. Ce pa S Pred očmi nujnost nbor^e delavskega raz- Llfai , moremo *» - 2 letošnji biti zado-* ni noKCl0šniim 1- majem, ' tdanif^ane. enotne veličast-rveč ie delavskih sil, (> še p-,80 tržaške delavske lojene k2at.ločene in raz-. - - To ie posebno hu- V Trstu 10 -3e ki ima stare tra-v SO' li*'stičnfiiske enotnosti ,t0 .cm borbi. % k*? Je hn- .v Trstu tudi za-tiM^hosti i'V1i? del»vci dveh IW8 _.kier zaradi tega la *emov cnib razrednih Sp-: . so in ---------- ^cialist^- - m .morai° biti 1« j^ostn ..tteK-Ult«rne °stni'Cn0 gibanje tudi - 1 Problemi IQ kuiturnPr0Dlemi' narod- k»ip eba oh- Pravice. ki jih 1 ati, raniti ali šele iz- Aa ^Prpit . 'a brvi nato poudaril, %>n,2a k?rak k politični boSt ^ enot138 enotnosti sin- 'e d siP str„'le P°trebno posta-il! ' ki -an vsa ticto -----s-. metne in nevarne bloke, nista hoteli sprejeti tega poziva. Toda poziv le imel svoj u-činek, ker so delavci o njem mnogo diskutirali in ga komentirali, Ta diskusija je bila tako široka, da sta morali vod. stvi Enotnih sindikatov in De. lavske zbornice to upoštevati in prilagoditi svojo propagan. do za letošnji 1, maj potrebam, ki jih je našteval poziv Razrednih sindikatov in ki si jih je prisvojilo veliko število delavcev. Zaradi tega imajo letošnje manifestacije 1. maja, št vo ne‘moik1 in noče santo se čeprav po kraju ločer.c, snup-no vsaj to, da postavljajo socialne zahteve in se sklicujejo na enotnost delavskega razreda. To, da smo dosegli, da morajo voditelji raznih sindikalnih skupin upoštevati težnje delavcev, pomeni prvi, ne. majhen korak naprej« Tov, Laurenti je nadaljeval «da mora biti naše delo u-smerjevanje tistih preštevilnih pasivnih in razočaranih delav. cev, ki so morda zašli tudi na napačno pot; delavcem moramo dati socialistično perspektivo, Ce pa hočemo izvršiti to nalogo. moramo predvsem razširiti naše obzorje. Predvsem moramo in hočemo doseči sindikalno in politično enotnost delavskega raz. reda in vseh demokratičnih sil. Zaradi tega bomo pozdravili in podprli vsako konkretno pobudo, ki bi stremela k enotnosti ali go lahko olajšala. Toda nihče, ne mi ne kdo dru. gi, si ne sme utvarjati, da je mogoče enotnost delavskega razreda ustvariti z vrha, v bi. rokratični obliki. Enotnost de. lavskega razreda bo predvsem sad neprenehne borbe vsega delovnega ljudstva. Tega se moramo pri našem bodočem delu vedno zavedati. Za to na. še delo je potrebna predal nost, požrtvovalnost, vztrajnost, predvsem pa politični realizem. Zaradi tega se moramo obvezati, da bomo delali, da bi bil prihodnji 1. maj enotna manifestacija vseh tržaških delovnih sil pod zastavo skup nih interesov,' skupnih teženj in nujnih zahtev in da bi pomenil veliko zmago tržaških delavcev, Italijanov in Sloven cev«. Za tov. baurentijem je spregovoril tov. Franc Stoka, pred. sednik OF za Tržaško ozemlje. Dejal je: Govor tov. F. Štoke Tovariši in tovarišice! Letošnji 1. maj praznujejo delovne množice sveta v nekam boljšem ozračju kot v preteklih letih, ko je bil svetovni mir' mnogo bolj ogrožen. Ozračje medsebojnih odnosov med velesilami se je izboljšalo prav zato, ker člove- be_ obsoditi na smrt, ampak hoče, upravičeno zahteva in se vztrajno bori za boljšo bodočnost. Sile miru rastejo iz dneva v dan prav zato, ker zapuščajo nevarno igro tistih, ki hočejo uradno monopolizi-rato svetovni mir. Razvoj dogodkov v svetu in še posebno delavskih gibanj potrjuje čedalje bolj pravilnost našega stališča in prinaša na našem ozemlju velike sadove naše trde in pravične borbe. Tržaško delovno ljudstvo mora stremeti za tem, da kot tvorec lastne bodočnosti stoji krepko na svojih borbenih položajih za uresničenje teženj in mirnega sožitja med tu živečimi slovenskimi in italijanskimi množicami. Delovno ljudstvo in posebno delavski razred mora v borbi za svoje pravice vztrajno krepiti enotnost svojih preizkušenih vrst in borbenih sil, da bo kos i naraščajočemu pritisku kapitalističnih delodajalskih krogov, ki stremijo za tem. da bi v tekmi za koristo-lcvstvo čedalje bolj uničili življenjsko možnost širokim delovnim množicam. Današnji datum je za te delavske množice velikega pomena, prav posebej še tu pri nas v Trstu. Prvi maj je za tržaške delovne množice kot vsepovsod v svetu dan borbe za teptane pravice delavskega razreda. Za nas pa je tudi praznik zmage in velika obletnica dneva, ko je tržaški proletariat skupno z vsem delovnim ljudstvom mesta in vasi z orožjem v roki uničil okupatorske fašistične sile in osvobodil Trst v tesnem objemu z jugoslovansko partizansko vojsko. Prav zato je I. maj ne samo dan borbe, ampak tudi praznik delovnih množic, ki se spominjajo tega dne s ponosom in z dvignjenim čelom, saj so bile prav one, ki so v Trstu strle največjega sovražnika človeštva - nacifašizem. Se večja je dolžnost delovnih množic, da se na današnji dan spominjajo slavnih dni in borb, ki jih je bil tržaški proletariat. pa čeravno niso bile vedno kronane z uspehom. Zgodovina delavskega gibanja v svetu beleži mnogo borb, zmag in porazov, iz katerih se dviga delavski razred vedno močnejši in obogaten z novi-mi izkušnjami, njegova števi-lična moč pa se vedno bolj krepi. Najnovejša zgodovina delavskega gibanja, ki je beležila svetle dneve velike oktobrske revolucije, preživlja na istem terenu novo veliko preizkušnjo za delavski razred. Ruskim mogotcem ni bilo dovolj, da so izpačili veliko Leninovo zmago, ampak so v svoji zablodi velikanov prešli meje Sovjetske zveze in nasilno diktirali svojo voljo delovnemu ljudstvu in narodom izven sovjetskih meja. Zadnji razvoj dogodkov nam kaže v vsej goloti surovost birokratskega sovjetskega sistema. Kot v ostalem svetu je tudi tržaško delavsko gibanje žrtev te kom-informistične zablode; še danes prenaša vse posledice razbitja enotnosti delavskega razreda. ki zaradi tega ne more biti kos v borbi za svoje pravice tesno združenim nasprotnikom - kapitalističnim delodajalcem. Prav zato je letošnji 1 maj kot nikdar prej dan občutene manifestacije za enotnost delavskega razreda. Zato ne more biti nikogar v delavskih vrstah, ki bi ne pozdravljal naših naporov, da do te skupnosti pride. Borbo za enotnost delavskega razreda v borbi za njegove pravice moramo še posebej pozdravljati mi Slovenci ker ravno v tej enotnosti lahko dobimo močnega zaveznika tudi za narodnostne pravice slovenskega ljudstva. Na tržaških tleh se ponovno nekako ponavlja zgodovina tiste dobe, ko je fašizem začel svoje prve korake. Domača in tuja reakcija s pomočjo razbi-jaških vodstev Kominforma in vrinjenega iredentizma v delavskih vrstah triumfira nad delovnimi množicami, obenem pa tepta narodnostne pravice slovenskega prebivalstva tega ozemlja, ki se upravičeno bori za enakopravnost in bratsko sožitje. Zato pozdravljamo vsako borbo za enotnost delovnega ljudstva. Naša naloga je, da gremo še preko raznih ovir, ki jih delajo razne politične skupine in uradne stranke. Zavedati se moramo, da tudi v tako imenovanih nasprotnih taborih obstajajo sile. ki spadajo v napredna gibatva. V perspektivi širokega demokratičnega gibanja moramo iziti iz ozkpgled-nosti. ki bi 'utegnila biti za nas samo samomorilna. Predvsem v širokem demokratičnem gibanju imamo naše zaveznike. Treba je dobiti načine, kako priti do stikov in povezave z njimi bodisi na delu, v tovarnah, v uradih, v stanovanjskih hišah, na vasi in drugod. Potrebno je povsod iskati zaveznikov za našo pravično borbo, kot smo to znali delati še v bolj težkih časih — med ilegalno borbo. Prav mi Slovenci imamo za seboj tako junaško borbo, da bi bilo krivično, če bi na to borbo pozabili in ne znali iz bogatih izkušenj črpati novih sil tudi za današnjo borbo. Naša se nepozabljena borba ravno proti kominformističnim zmotam, ki so zavedle precejšen det zdravih delovnih sil tržaškega ljudstva, nam daje prav v teh dneh nove moralne sile za nadaljnjo borbo. Napačno bi bilo, da bi mi_ prišli do naših bivših tovarišev, ki so še do včeraj bili skrajni pristaši Kominforma, ki pa danes preživljajo veliko notranjo krizo, z nekim triumfalnim geslom: «Ste videli, da imamo mi prav!« Tak način bi samo škodil naši stvari, ker mislim, da je naša stvar tudi njihova stvar, to je, stvar onih poštenih delavcev, ki so v dobri veri sledili krivi kominformi-stični politiki. Kot prekaljeni v borbi in polni bogatih izkušenj moramo brez vsake ozko-glednosti seči v roko vsakemu poštenemu delavcu, ki se danes vrača na pravilne pozicije. Mnogo je še takih, ki tavajo v neki sredinski negotovosti. Saj je razvoj dogodkov tak. da se poštenemu pristašu nasprotnih idej zelo lahko Pili l HAf V JUGOSL.AVI1I V Beogradu in v glavnih mestih republik so bile za naj večji delavski praznik veličastne parade enot Jugoslovanske ljudske armade - Tridnevno prvomajsko slavje s športnimi, kulturnimi in drugimi prireditvami !ahkoSa’ t-'Sta vpraaa' ^taviti*11^.0 _dedavce ločijo, v _Prvo vrsto ona K1 delavce združu- vPraš: je lk>, k .'adjeZlla_ ,s*ndikalne akci- sanj >n dpr"‘J ]e v Trstu .c' iih tud" ob- &blovelnicah v pristani- Cd h družbah’ n« že. ^C^ale T^Poselnimi itd. Na.0sM obs'tda te*nja po e k°knVci' da ^taja med vsemi Zakorin-rned delavci glo. >'«ta 2abo; Razrili teZnio delav. sindikati po-rni s'ndikate in De--a en„lco’ naj se zavza. , u? *nji , manifestacijo ?^UtpSlohela n m?3' ob geslih> k V, fiii 2!,i?»a konkretnih in > Vodsth„tevah vseh de- ?L>ikaltVi obeh omenje->4* a palblb organizacij, ki 'iivJ1 hoče^rebab strank m > ko* i razdeliti tudi 1501 delijo svet v u- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — V vsej Ju_ goslaviji so včeraj veličastno proslavili prvi maj. Proslave zlasti pa kulturne in športne prireditve se nadaljujejo tudi danes in jutri. V vsej Jugosla viji je tudi današnji dan dela prost. Najveličastnejša proslava je bila v Beogradu. Vse mesto je bilo svečano okrašeno z rdeči, mi in državnimi zastavami" Sto tisoči Beograjčanov so ki" lometre dolgo napolnili pločnike ob Bulevarju revolucije Terazije, Trg republike in dru’ ge ulice in trge. Množica *e najbolj napeto pričakovala za Četek parade. Tik pred začetkom defilei, se je na tribuni pred pionir skim parkom pojavil predsed nik republike maršal Tito v tem trenutku so izstrelili čast. ne topovske salve. Poleg mar sala Tita so bili na tribuni podpredsedniki Zveznega izvr nega sveta Milovan Djilas A leksander Rankovič, Moša’ Pil jade in ostali člani sveta, dalje predstavniki generalitete in admiralitete z generalnima polkovnikoma Pekom Dapče-vičem in Ivanom Gošnjakom na čelu ter ostali predstavniki političnega, kulturnega in javnega življenja. Na desni strani tribune je bilo opaziti diplomatski zbor z doyenom, francoskim veleposlanikom Bo-detom na čelu. Pod poveljstvom generalma. jorja Pehačka se je začela vojaška parada, kii je trajala pol. drugo uro. V njej so bili zastopani vsi redovi vojske, mornarice in letalstva. Parado so začeli gojenci vojaške akademije, gardisti, graničarji, za njimi pa so šli mornarji, letalci in oddelki ljudske milice. V. drugem delu parade je sodelovala beograjska posadka z osmimi oddelki. Nosili so najrazličnejše lahko in težko orožje domače proizvodnje, od pušk, strojnic in metalcev pla. menov do topov in drugega težkega orožja. Zatem so sledili motorizirani oddelki s tanki in oklopnimi vozili ter oddelki protiletalskega topni- štva. Opaziti je bilo tudi tanke ameriške proizvodnje tipa «Sherman» in motorizirane to. pove iz ameriške vojaške pol moči Jugoslaviji. Beogajska posadka je pokazala odlično tehnično priprav, ljenost ia izredno izvežbanost', pokazala je odlično pripravlje. nost JLA, da v vsakem trenutl ku brani svojo domovino pred napadom od katere koli strani V paradi so sledili še oddeli ki predvojaške vzgoje, nato pa fizkulturne organizacije vseh panog Veličastne vojaške parade so bile tudi v Zagrebu, Ljubljani in drugih glavnih mestih repu blik, * B. B. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 2. - V petek predpoldne je bila v Ljubljani velika prvomajska vojaška parada ter mimohod delovnih kolektivov ob udeležbi 120 tisoč ljudi. Na častni tribuni na Prešernovi cesti so bili predsednik Izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko, podpred- sednik dr. Marjan Brecelj, član Zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher ter drugi predstavniki političnega, kulturnega in javnega življenja. Parado je otvoril generalmajor Peričin z višjimi oficirji, Sledili so gojenci vojne a-kademije ter letalski oficirji. Za njimi so korakali pripadniki ljudske milice, za temi pa četa planincev, pehota, enote za zvezo, težko topništvo, metalci min, enote motorizirane-^ ga topništva, motorizirana pehota, protiletalska zaščita, oddelki za vezo, oklopni avtomobili ter veliki tanki. Sledile so enote obveznikov predvojaške vzgoje, fizkulturniki ter nato delovni kolektivi z zastavami. Sprevod se je pred častno tribuno ustavil; pridružili so se mu predsednik Izvršnega sveta Miha Marinko s člani Izvršnega sveta, z ljudskimi poslanci, generali in višjimi oficirji, ki so bili na tribuni, Sprevod je nato krenil po ljubljanskih ulicah, pozdravljen od gostega špalirja občinstva. C. S. zmede v glavi. Tudi do teh ljudi imamo svoje dolžnosti, ker imamo dolžnosti do sebe in do našega gibanja, ki gre po napredni poti naprej. Ob razvoju velikih dogodkov v svetu moramo beležili vsakdanjo večjo utrditev stvarnosti socializma v novi Jugoslaviji. Ta postaja že vzor vsemu socialističnemu gibanju v svetu. Jugoslovanska socialistična stvarnost prehaja preko svojih meja, toda ta stvarnost si ne odpira poti na konilr.formističep način, ampak obratno. Brez nikakih pretenzij odpira socialistično vodstvo Jugoslavije vrata svoje dejavnosti in svobodno dopušča, da se ta stvarnost postavlja tudi v kritično proučevanje, zavedajoč se, da tudi zdrava kritika prijateljev nove Jugoslavije. ki jih je vsak dan več po številu, prinaša tej novi stvarnosti novih možnosti za njen zmagoslavni razvoj. Socializem in napredno gibanje v svetu ne more biti monopol ene države in tudi ne še tako bistrega vodstva kakih domišljavih mogotcev. Socializem mora biti le sad celokupnega človeštva v borbi za napredek. V tem naprednem gibanju smo tudi mi tržaško slovensko in italijansko napredno usmerjeno ljudstvo lahko močan faktor. Ravno na tej še vedno sporni točki, na Svobodnem tržaškem ozemlju živimo kot dvoje ljudstev, kateri morata, •ee' hočeta živeti in ne podleči nasilju, priti do skupnega in mirnega sožitja na podlagi enakopravnosti, brez katere ne more biti tu pri nas demokratičnega in neprednega razvoja. Zato ne smemo varčevati s silami, da se ta naš življenjski program tu pri nas uresniči. Moramo se čimbolj potruditi, da povsod, kjerkoli so naši zavezniki, navežemo z njimi tesne stike za to pravično borbo. Zato kličemo: Naj živi 1. maj, dan borbe za enotnost delavskega razreda in praznik naših slavnih zmag! Naj živi 1. maj, dan borbenega bratstva slovenskih in italijanskih delovnih množic mesta in vasi! (Nadaljevanje na 2. strani) Proslave v Kopru, Izoli, Piranu, Novem gradu, Dekanih in ostalih krajih cone B Tudi v jugoslovanski coni STO so slavnostno proslavili delavski praznik. Ze na predvečer so bila v večjih mestih zborovanja in baklade, medtem ko iso po okoliških vrhovih goreli mogočni kresovi. V Kopru je bila zvečer pred praznikom slavnostna proslava, združena s kulturno prireditvijo v mestnem gledališču, kjer sta predsednik in tajnik sindikalnega sveta čestitala navzočim k prvomajskemu prazniku. V Izoli je bilo zborovanje na Garibaldijevem trgu, ki je bil za to priliko še posebno lepo okrašen. 2000 Pirančanov je po večerni proslavi odšlo k otvoritvi sindikalnega doma, ki. so i obnovili piranski delavci. Ta dan so nekateri kolektivi razdelili med delavce in uslužbence lanskoletne presežke, ki znašajo skupaj okrog 5.5 milijonov din. Prvega maja so bile po vaseh budnice, v dopoldanskih urah pa slavnostne proslave in zborovanje- Vsa mesta in vasi so bila okrašena z zastavami, zelenjem in slavoloki, kar je tudi včeraj dajalo krajem resnično prazničen pečat. Centralna občinska proslava je bila 1. maja dopoldne v Dekanih, kjer je poleg drugega nastopilo tudi 5 pevskih zborov in tri godbe na pihala Za šmarsko občino so ,se ljudje zbrali na proslavi v Novi vasi. kjer so ob^tej priliki otvorili nov zadružni dom. V Marezigah je bila proslava popoldne, tej' pa je sledil kulturni spred, pri katerem sta sodelovali dve godbi in dramska družina iz Boršta. Pomembna proslava v bujskem okraju je bfla v Novem gradu, kjer so na dan delavskega praznika slavnostno otvorili novo tovarno pletenin, ki bo zaposljevala v začetku 70 delavcev. Zgraditev te tovarne je za Novi grad še posebno pomembna, saj je bil ta kraj v preteklosti precej zapostavljen. V okviru prvomajskih proslav je bilo v Kopru, Izoli in Piranu več tekem, med katerim; naj omenimo le mednarodno nogometno tekmo, motorne dirke, jadralne regate itd. Tekme so bile tudi danes. Delovni kolektivi so za praznike organizirali več izletov v razna mesta Jugoslavije. Računajo, da je iz bujskega okraja odšlo toliko ljudi, kolikor je bilo le prevoznih sredstev na razpolago. Iz koprskega okraja je odšlo v Jugoslavijo okoli 1.500 članov raznih delovnih kolektivov. Istočasno pa je prišlo v jugoslovansko cono STO najmanj 1000 oseb iz Jugoslavije, ki so zasedle vse hotele v Portorožu, Kopru, Piranu, Sv. Nikolaju in drugod. Prav zaradi prvomajskih praznikov so odprli hotel De Gasperi išče zaveznike med monarhistično desnico Volilni boj v Italiji postaja vedno bolj vroč-Proglas demokristjan* ske stranke hvali delo De Gasperijeve vlade in tudi poziva monarhiste, naj volijo za demokristjane-Cucchi je govoril v Turinu (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Volilni boj v Italiji postaja vedno bolj vroč. V teh dneh je predvolilna delavnost strank: še posebno intenzivna, ker si v kratkem presledku sledita dva praznika — prvi maj in nedelja — vmes pa je sobota, ki je že tako vsak teden del predvolilnega weekenda. Glavni govornik je bil včeraj De Gasperi, ki je imel obširen govor na Trgu S. Carlo v Turinu. V njegovih besedah so opazovalci zapazili predvsem poziv desnici, naj podpre demokristjane in njihovo politiko. Predvsem pa so bile njegove besede namenjene monarhistom. Tezo, da je vprašanje oblike vladavine nekaj, kar lahko v tej volilni borbi ostane ob strani (ta teza pomeni obenem tudi zapuščanje pozicij brezpogojne obrambe republike), ker so monarhisti lahko po siceršnjem političnem prepričanju člani te ali one stranke ali pa vsaj volijo zanjo, ponavlja tudi današnji proglas demokristjanske stran, ke. Ta proglas, ki nekako nadomešča napovedani «poziv volivcem«, ki bi ga naj skupno izdale štiri povezane večinske stranke, hvali najprej delo, ki ga je opravila demokristjan-ska vlada v zadnjih letih (o njem pravi s samodopadenjem: ((Obljube so bile izpolnjene. Dejstva govore.«), nato pa se ustavlja ob osrednji temi demokristjanske volilne propagande — «obrambi demokracije«. Gospodarski in socialni program vladne stranke v tem proglasu še ni obsežen, omenja ga pa poročilo o zasedanju demokristjanske gospodarsko-socialne «consulte», o katerem pravijo vladni viri, da je ((precizen gospodarsko - socialni program«, s katerim se večinska stranka predstavlja na volitvah. Resnici na ljubo ta program ni ravno tako ((precizen«, temveč prej sestavljen tako, da bi zadovoljil vse raz-znovrstne tokove v demokrist- janski stranki, od ljudskih teženj preprostega člana in nekaterih levičarskih ((sindikalističnih« skupin do kapitalistične reakcije. Tak program seveda ne more mimo nevarnosti, da bo enemu preveč, kar bo drugemu premalo. Da v Italiji ni vse tako dobro in v redu, kot je trdil De Gasperi in da ((dejstva govorijo« nekoliko drugače, kot pravi volilni proglas demokristjanske stranke, je poudaril danes v Turinu Aldo Cucchi, ki je govoril za listo neodvisnih socialistov. Med drugim je omenil, da je število brezposelnih danes enako kot pred petimi leti. Cucchi je analiziral položaj demokristjanskih trabantov v tem volilnem boju, liberalcev, republikancev in socialnih demokratov in dejal, da so demokristjanom samo pručka za ponovno dosego oblasti. Demokristjani pa se podtalno vežejo z monarhisti in celo z neo-fašisti, ker upajo, da se bodo nekoč nahko otresli svojih sedanjih zaveznikov in zaobrnili krmilo na desno. O komin-formistih je Cucchi dejal, da razumejo pod zmago socializma ekspanzijo ZSSR in dajejo tako demokristjansko - monarhistično - fašistični reakciji možnost, da vlada v Italiji. «Mi pa — je zaključil Cucchi — hočemo ustvariti družbo, v kateri bo vladala svoboda, bratstvo in enakopravnost, v kateri ne bo izkoriščevalskih razredov, ki so se ponovno pojavili v Rusiji, temveč bodo delavci v celoti uživali sadove svojega dela«. V Florenci sta govorila so-, cialdemokratska disidenta Co-dignola in Greppi na zborovanju liste »socialistična avtonomija«. Codignola je poudaril, da sta De Gasperi in Nen-ni kriva, da v Italiji ni bilo mogoče uresničiti sredinsko-leve vladne formule. Dejal je, da bo nastal kočljiv položaj, če povezana sredinska skupina ne bo dosegla absolutne večine glasov, da pa bo ta položaj še vedno manj nevaren, kot če bi ta skupina dosegla uspeh. V Codignolovi razlagi je tudi malo naivne fantazije: po njegovem bi njegova in Corbinova skupina postali nujno potrebni za sestavo vlade, če demokristjani in zavezniki ne bi dobili absolutne večine. in sredinsko-desničarsko vlado bi nadomestila sredin, sko-leva vlada. Jutri bo cela vrsta volilnih zborovanj. Stavka bančnih uslužbencev — ie druga v tem predvolilnem razdobju —, ki bi morala biti 2. maja, je bila odložena po razgovoru predstavnikov sindikalnih organizacij s podtajnikom v ministrstvu za de. lo Bersanijem, V ponedeljek se bodo pod okriljem ministr. stva obnovila pogajanja z delodajalci. Predstavniki sindi. katov so si pridržali pravico, da v vsakršnem trenutku pre. kinejo pogajanja in napovedo stavko, če pogajanja ne bi ka. zala na uspeh A. P. «Palace» v Portorožu in kopališče Sv. Nikolaja. Danes bodo po mestih in vaseh razne kulturne in športne prireditve ter izleti v bližnjo in daljno okolico. Protestna nota madžarski vladi zaradi obmejnega incidenta BEOGRAD, 2. — Jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve je danes popoldne izročilo madžarskemu poslaništvu v Beogradu noto, s katero protestira proti dejanju madžarskih obmejnih organov, ki so ranili jugoslovanskega graničarja Ilijo Kovačeviča. Gospodarska delegacija FLRJ odpotovala v azijske države TRST, 2. — Danes predpoldne je z brzovlakom potovala skozi Trst osemčlanska gospodarska delegacija FLRJ na poti v Ceylon, Indijo, Burmo, Siam in Indonezijo. Delegacija bo vzpostavila gospodarske zveze z omenjenimi državami in bo v Aziji ostala predvidoma tri mesece. Delegaciji načeluje držazni tajnik za gospodarstvo LR Slovenije Janez Vipotnik. Atentati v Tuniziji TUNIS, 2. — Sinoči so neznanci izstrelili nekaj strelov iz strojnice proti tuniškemu ministru za trgovino Ben Rai-su, ki pa ni bil zadet. Ranjen je bil neki agent, ki ga je spremljal. Danes zjutraj pa je bil s strojnico izvršen atentat na podpredsednika občinskega sveta v Tunisu, Kastallija, ki je bil kandidat za jutrišnje občinske volitve v Tuniziji. Ka-stalli je bil hudo ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico O-sem ur po atentatu je policija aretirala atentatorja v neki vili, kjer so našli tudi večjo količino orožja. Atentator je svoje dejanje priznal. Popoldne se je francoski generalni rezident De Hauteclo-que razgovarjal z bejem. Domnevajo, da je izročil beju poslanico francoske vlade, s katero ta zahteva, naj bi bej javno obsodil teroristična dejanja in naj bi pozval državljane, naj se udeležijo volitev. Nobenega napredka v Panmunjomu PANMUNJON, 2. — Včeraj in danes so se nadaljevala pogajanja med kitajsko-korej-skimi predstavniki in predstavniki Združenih narodov. Načelnik delegacije OZN general Harrison je včeraj ponovno pozval nasprotnike, naj imenujejo nevtralno državo, s svoje strani pa je predlagal, naj bi izročili Švedski v oskrbo kitajsko-korejske ujetnike, ki se nočejo vrniti domov. Danes je načelnik kitajsko-korejske delegacije general Nam II izjavil, da so po njegovem tako Švica kakor Švedska, kakor tudi Poljska in CSR evropske nevtralne države, dodal pa je, da je težko poslati vojne ujetnike v tako oddaljene države. Med azijskimi državami, ki jih imajo za nevtralne, so kitajsko-korejski predstavniki navedli Indijo, Pakistan, Burmo in Indonezijo, dodali pa so, da ne bodo označili nobene od teh držav, dokler ne bo združeno poveljstvo pristalo, naj se vojni ujetniki, ki se nočejo vrniti domov, pošljejo v kako nevtralno državo. General Harrison je pozneje novinarjem izjavil, da skušajo Kitajci in severni Korejci doseči, da bi združeno poveljstvo pristalo na nekatere njihove točke, preden bi obširneje sporočili svoje predloge. Dodal je, da skušajo nasprotniki dati največjo važnost tež-kočam za prevoz ujetnikov v kako evropsko državo. Z druge strani pa poudarja združeno poveljstvo, da ujetnikov ne bi smeli odpeljati s Koreje. Na vprašanje, ali bi poveljstvo OZN sprejelo Indijo, Pakistan, Burmo ali Indonezijo kot nevtralno državo, je Harrison izjavil, da morajo o tem vprašanju odločati njegovi predstojniki. Medtem pa prihaja iz Wa-shingtona vest, da se v obveščenih krogih domneva, da bi bila ameriška vlada pripravljena uradno vprašati pakistansko vlado, naj bi se brigala za omenjene, ujetnike. Pakistanski ministrski predsednik pa je izjavil, da nima nič proti, da bi Pakistan povabili, naj prevzame zaščito nad temi uj'etniki. Do sedaj pa ni Pakistan dobil o tem nobenega uradnega sporočila. Takoj po današnji plenarni seji je bila v Panmunjomu tudi seja zveznih častnikov. Predstavniki OZN so sporočili, da bodo jutri izročili zadnjo skupino ujetnikov in s tem bo skupno število vrnjenih ujetnikov znašalo 6.770, t. j. okoli tisoč več, kakor je bilo prvotno predvideno. Admiral Daniel je nato ponovno pozval nasprotnike, naj vrnejo 379 bolnih in ranjenih ujetnikov OZN, ki jih niso še vrnili. Indijski ministrski predsednik Nehru je na nekem zborovanju poudaril da bo Indija ostala nevtralna v primeru vojne. Pripomnil je, da Indija ne želi vojne in bo napravila vse mogoče, da se ohrani mir. Ce pa bi prišlo do vojne, bo skušala ostati izven nje. Pri tem je poudaril, da mora Indija okrepiti svoje gospodarstvo, zato da bo lahko prenesla težave, ki bi nastale v primeru vojne, in prav tako morajo indijske čete braniti državo ne samo pred zunanjim napadom, pač pa tudi preprečiti notranje nerede, ki bi državo ošibili. Potres v Turčiji ANKARA, 2. — Danes so v Smirni zabeležili štiri vrste potresnih sunkov. Med prebivalstvom je nastala velika panika. Bilo je poškodovanih več poslopij, ni pa bilo človeških I žrtev. PRIMORSKI DNEVNIK e a 3 S. maja 1951 Ce hočeš ubežati spominom, ki te preganjajo, ne hodi v samoto. DR. F. DETELJA TUDI LETOŠNJI I. MAJ POKAZAL NUJNOST ENOTNOSTI DELAVSTVA Vedrina in tovarištvo na stadionu wPrvI maj" med številno množico > V zname* nJu kominformovske nestrpnosti in nacionalnega šovinizma proslave na trgih Garibaldi in Unitž - Podaritev »Zvezde za delo** delavcem na predsedstvu cone POZIV a Prvega maja so Radio jugoslovanske cone Trsta ter Radio Trst I. in II. oddajali naslednji proglas Razrednih sindikatov; Tržaški delavci! Delavci E-notnih sindikatov. Delavske zbornice, avtonomnih sindikatov, delavci mesta in vasi, Slovenci in Italijani! Ob slavnem dnevu prvega maja delavcev vas Razredni sindikati bratsko pozdravljajo. Ob tem tradicionalno enotnem dnevu so tržaški delavci še vedno ločeni, čeprav vsi Živo občutijo potrebo po e-notnosti, kajti enotnost delavcev dejansko že obstaja, treba je le dobre volje in odločnosti, da se tudi organizacijsko uresniči. Delavci, na ta dan delavskega praznika širite zato resnico o nujnosti enotnosti tržaškega razreda, delujte na tem, da duh enotnosti delavcev postane aktivna in odločilna sila. V podjetjih in pri delu vežejo skupni interesi in težnje delavce na isto stvar ter združujejo delavce in nameščence v odporu proti delodajalcem. Pri tem jih v tovarnah ne moti razlika v političnem prepričanju in v sindikalnih težnjah ter različna narodnost. Prav tako jih to ne sme motiti v delavskem gibanju, ki je enotno, zdravo in demokratično in zato sposobno zagotoviti tržaškim delavcem tisto zgodovinsko in napredno vlogo; ki jim gre. Tovariši delavci! Novi socialni razred, moderni proletariat, je ob svojem nastanku v zgodovini razpolagal samo s svojo fizično silo, razumnostjo in sposobnostjo, ki jih je moral ponuditi kot delovno silo. Ta razred je bil prepuščen brez sleherne o-brambe najhujšemu izkoriščanju; živel je v stalni bedi, ni imel pravice, da bi se organiziral, bil je brez delovne zaščite, brez socialne zakonodaje z delovnim časom 70 do $0 ur na teden. Socialistična znanost je s svojimi objektivnimi ocenami družbenega življenja in razrednih odnosov ustvarila v delavcih zavest o njihovem resničnem položaju in funkcijah v proizvodnih odnosih ter je dala nastajajočemu odpornemu delavskemu gibanju zavest ustvarjalca zgodovine. Iz te zavesti se jk porodila nezadržna potreba in volja delavcev po združevanju, da se rešijo nevzdržnih pogojev hudega izkoriščanja in trajne bede, da dobijo v družbenem in političnem življenju tisto mesto, ki jim pritiče, ter da napredujejo k svoji emancipaciji. Z nadaljnjim razvojem kapitalizma se je vedno bolj razvijal moderni proletariat. Delavci, zbrani v znatnih množicah v velikih podjetjih, so pridobili večjo zavest o svojih nalogah in o važnosti svojih pravic in s tem zavest o nujnosti akcijske in organizacijske enotnosti v razrednih borbah. Zato je danes postalo gibanje delavskega razreda spontano gibanje večine delovnega ljudstva v korist vse skupnosti. Borba delavcev za lastno emancipacijo je dobila pomen akcije za osvoboditev vsega človeštva. To so, tovariši delavci, važni razlogi, zaradi katerih Razredni sindikati izjavljajo, da je sedanja razcepljenost sindikalnih in demokratičnih sil v Trstu umetna in vas zato pozivajo v borbo, da se obnovi enotnost tržaškega delavskega in sindikalnega gibanja. Tovariši delavci! Udeležujte se proslave prvega maja s prepričanjem in odločno voljo, da se mora to leto zaključiti z velikim uspehom enotne akcije, z bratstvom delavcev vseh političnih in sindikalnih stremljenj. Storimo vse, da bo pomenil prvi maj konkreten korak naprej za skupno stvar, potrdilo intimne in neločljive vzajemnosti interesov in teženj delavcev ter potrebno akcijsko enotnost, da se uresničijo. Naj bo prvi maj dan solidarnosti delavcev vseh struj in naj povsod, kjer so delavci navzoči, veje duh tiste volje po združitvi, ki jo ovirajo samo zunanji in notranji nasprotniki delavskega razreda. Izločimo iz velike družine delavcev vse, kar so namerno uvedli vanjo, da bi jih ločilo; združimo se vsi okoli tega, kar nas druži in brati. Živela enotnost in bratstvo vseh tržaških delavcev! Živel prvi maj delavcev! Uradno objave Ukaz zvu št. 72, ki je bil pod->isan 28, aprila 1953 in stopi v reljavo z objavo v Uradnem li-itu, predvideva začasno pravno :aščito v smislu veljavnih patentnih zakonov vseh iznajdb, mode-ov, trgovskih zaščitnih znakov in trgovskih znamk, ki Jih bodo raz-itavlli na tržaškem velesejmu v času od 25. junija do 12. julija 1953, tudi če niso v smislu patentnega zakona ali drugih predpisov zakonito prijavljeni, ■:>CWr.x9.:;.'WW Trer-'- Delen pogled na množico na tribuni in pri omizjih na stadionu «Prvi maju ob letošnjem prvomajskem slavju. (Nadaljevanje s 1. strani) Po govorih tov. Laurentija in Stoke so 4 tovariši in tovarišice lepo in občuteno recitirali nekaj pesmi v italijanščini nakar so nastopili združeni tam-buraški zbori, in sicer tambu-raški zbor «Ivan Cankar« od Sv. Jakoba, mladinski tambu-raški zbor iz Skorklje in openski tamburaški zbor, ki so igrali Fizkulturno koračnico, koračnico Triglav in Potrkan ples ter še nekatere druge napeve. Po teh točkah sporeda se je lep del množice preselil na tribuno malega stadiona. Tu je nastopila openska* mladina z baleti, in sicer s «Spanskim plesom« in «Mazurko», ki sta ljudem ugajala. Najmlajši pa so razveselili gledalce s »Ple-som cvetic«, v katerem so predstavljali razne cvetke Potem je začelo otroke zabavati lutkovno gledališče. Na koncu stadiona so se najmlajši zabavali z raznimi igrami, zlasti s priljubljeno igro «Med dvema ognjema« in vlečenjem vrvi. Drugi so lovili na trnek račke, drugi zopet zbijali lutke. Medtem pa se je začela mladina vrteti ob zvokih kriškega orkestra, kar je še bolj poživilo veselo vzdušje, ki je vladalo zlasti v prijetni družbi ob mizah. Obilo smeha in zabave so poskrbeli ljudem tudi neuspešni poskusi raznih skupin mladincev ki so res požrtvovalno naskakovali mlaj, na vrhu katerega so valile steklenice terana in salama, ki pa so bile zaradi opolzkega, z lojem namazanega stebra res nodosegljive. Ljudje so bili z vedrino praznika zadovoljni. Mnogi, s katerimi smo govorili, pa so dejali, da so vendarle pogrešali že običajni telovadni nastop in dejali, da so si želeli bolj pestrega programa. Sproščena in prijetna zabava ob omizjih in na plesišču se je nadaljevala še v pozen večer ob prepevanju narodnih in partizanskih pesmi in ob veselem rajanju. * * * Medtem ko smo na stadionu «Prvi maj« proslavljali praznik dela v duhu resničnega bratstva in enotnosti, pa so druge proslave žal izzvenele v duhu kominformovske nestrp. nosti ali šovinizma. Tako so na zborovanju Enotnih sindikatov, ki je sledilo povorki iz Rojana, govorili Radich, Gom. bač in Vidali večinoma le o kominformovsk.i politiki ter so se le mimogrede dotaknili važnih življenjskih vprašanj, ki tarejo delavstvo. Namesto da bi slišali kaj o razrednih problemih, so morali poslušalci požirati dolge tirade o kominformovski »mirovni« politiki, o zahtevi po združitvi obeh področij Tržaškega o-zemlja itd. toleg tega je zlasti Radich potrošil mnogo besed, da bi dokazal, da je sedanje razcepljenosti delavstva kriva samo »Delavska zbornica« ne pa tudi kominformovska politika. Vse to pa potrjuje, da je potreba po enotnosti med delavstvom globoko občutena in da so predlogi Razrednih sindikatov rodili sadove. Radich je končal svoj govor z vzklikanjem slovensko-italijanskemu bratstvu. Pokazalo pa se je, da kominfor-movci svoje pristaše le slabo vzgajajo v tem bratstvu. Komaj je namreč takoj za temi Radichevimi besedami sprego. voril Gombač v slovenščini, so se zaželi poslušalci razhajati in bi Vidali ostal skoraj sam, če ne bi Gombač kmalu prenehal, Kot je že njegova običajna naloga, je ta gospod grmel proti nacionalnemu «zati. ranju« italijanskega ljudstva v coni B itd. Na Trgu Goldoni so socialdemokrati zbrali kakih 400 lju. di, katerim je spregovoril socialist Lonza, nakar je krenila po Korzu na Trg Unita mala povorka z rdečimi zasta. vami, toda žal s transparenti, ki so nosili nacionalistična gesla. * * * Okrog 11. ure pa je bilo na Trgu Unita zborovanje Delav. ske zbornice. Ze okras govorniškega odra, ki je bil ves' v italijanskih nacionalnih zastavah z eno samo rdečo zastavo, in himne, ki jih je igrala neka godba na pihala iz Italije, so dali na žalost vsej tej svečanosti, ki bi morala biti res delavska, tipično nacionalističen značaj. Ta značaj je še bolj poudaril napis; «Trst in Istra morata biti vnjena Italiji«, ki ga je nosil neki zborovalec. Toda to še ni vse. Go. vornik, predstavnik italijan- ske zveze svobodnih sindikatov, je v svojem govoru namenoma pozdravil tržaške de. lavce v imenu «ostalih italijanskih provinc« in ne v imenu «Italije», kot je to sam po. udaril. Daljši govor, v katerem je sicer prikazal zgodovino delavske borbe za sociaL ne pravice in poudaril težke posledice razcepljenosti italijanskega delavskega gibanja na vej sindikalnih organizacij, je zaključil z «željo, da bi tržaški delavci združeno praznovali 1. maj 1954. leta pod ime. nom «Italija». Vse to je potrebno povedati, da lahko vsakdo vidi, kako je nujna enotnost delavskega razreda v Trstu, da se prepre. či vsako izkoriščanje delavstva in delavskega praznika v nacionalistične špekulacije do. ločenega števila ljudi, ki so danes v vodstvu Delavske zbornice. Da so delavci proti takim špekulacijam, nam dokazuje dejstvo, da je ogromna večina delavcev, članov De- lavske zbornice, izostala od včerajšnjega zborovanja na Trgu Unita. Ti delavci, čeprav so včlanjeni v to sindikalno organizacijo, ne morejo odobravati takšnega izkoriščanja delavskega praznika, ki še bolj zaostruje razcepljenost delavstva, namesto da bi težili k njenemu združevanju. Druga svečanost, ki ni imela z delavsko svečanostjo nič skupnega razen desetih delav. cev, k.i so bili te svečanosti de. ležni, je bila ob 9,30 na conskem predsedništvu, kjer je conski predsednik dr. Miceli podelil desetim zaslužnim delavcem «zvezdo za zasluge«. Kot smo že rekli so bili razen omenjenih desetih delavcev tam zastopani v glavnem predstavniki tržaškega kapitala, rimskih oblasti v Trstu in raz. ni .občinski in pokrajinski funkcionarji. Met} vso to gosposko družbo sts*bila prisotna tudi . predstavnik Enotnih sindikatov in predstavnik Delavske zbornice. MEH SUROVIM MPftDOM sii mu pobrali res denar Vandalsko početje štirih miadeničev, ki so svojo žrtev najprej porinili v temno vežo in jo tam oropali Včeraj popoldne se je o-gVisil na policiji 48-letni Gio* vanni Pauli od Sv. Brigate pri Miljah ter prijavil, da je pred. včerajšnjim postal žrtev suro. vega napada. 1. maja okoli 15. ure je mož skupno z nekim prijateljem šel v gostilno v Ul. delle Beccherie, kjer je načel pogovor s štirimi mladeniči. Nekaj časa kasneje se je v družbi nekega mladeniča oddaljil, medtem ko je prijatelja pustil v gostilni. Kam je hotel iti Pauli ni pojasnil. Dej. stvo je, da ga je med hojo po Ul. del Pane mladenič nepričakovano surovo pahnil v neko vežo in tu je presenečeD opazil ostale tri mladeniče, s katerimi je pred nedavnim go. voril v gostilni. Mladeniči so mu takoj prebrskali žepe in mu odnesli osebno izkaznico v kateri je imel 4.000 lir in dva listka »Totocalcia«. Vrhutega so mu odnesli iz žepa suknjič* 700 lir ter mu med prerivanjem raztrgali hlače v višini levega hlačnega žepa. Pauli ni obrazložil niti vzro. ka napada in niti zakaj ni zadevo takoj prijavil, temveč šele po 24 urah. Na vsak način je policija uvedla preiskavo S tovornikom v železen drog Pol ure po poldnevu je 33-letni Copacin iz Reške ulice 1 vozil za volanom svojega to- vornika po Skedenjski ulici v smeri sprehajališča Sv. Andreja. V višini zadnje postaje tramvaja št. 2, kjer cesta ostro zavije, je Copacin z namenom, da prepreči trčenje z naproti vozečim avtom, zavil na desno stran ceste in pri tem silovito treščil v železen drog ter ga podrl. K sreči se šofer ni ranil, medtem ko je tovornik utrpel precejšnjo škodo. Na mesto so morali poklicati delavce Acegata, da so popravili tramvajsko električno napeljavo ki se je skupno z drogom zrušila na tla. * * * Zaradi nerodnega padca med hojo po Stari mitnici se je morala 71-letna Marija Scala por. Devescovi iz Ul. Segantini zateči v bolnico, kjer so jo zaradi zloma nosnih kosti in rane na ustnicah sprejeli na oto-rinološkem oddelku, kjer bo ostala verjetno do okrevanja, to je 15 dni. * * * Nekaj minut pred 13. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 18-letnega Romana Furlana iz Ul. Carpinetto 6, kateremu so zdravniki ugotovili rano na desnem ramenu. Po izpranju rane so mladeniča, ki je izjavil, da je v bližini občinskega stadiona pri Sv. Soboti trčil s kolesom v tovornik. poslali domov. Q KRITIKE IN POROČILA^) Gradnikov večer 8. t. m. v Avditoriju Na večeru bo osebno prisoten pesnik V naslednjem tednu dne S. maja bo med nami, tržaškimi Slovenci, Alojz Gradnik. Lansko leto je praznoval sedemdesetletnico in obenem petdesetletnico svojega pesniškega ustvarjanja. Ob tej priliki je v krogu tržaških Slovenk vzklila misel, da se mu s prijetnim umetniškim večerom oddolžimo tudi mi in ga povabimo v našo sredo. Večer bi moral biti sicer že nekaj mesecev poprej, toda prišla je zima in tej se je pridružila še pesnikova bolezen. Narodna in študijska knjižnica, ki ima pokroviteljstvo nad tem večerom, oziroma krog tržaških Slovenk, ki ga stvarno pripravlja, si je zamislil, da bi sodelovala na njem predvsem mladina. Ona naj v njem začuti veličino Gradnikove pesmi in naj jo globoko sprejme vase. In saj tako narekuje tudi pesnik sam nam in mladini, ko pravi v svojem ciklu Tolminski punt: «Usoda naša je zdaj v vas, mladini! Bodite seme, če ste zdrobljen snop«... Ko smo se potem obrnili na profesorje slovenščine naših srednjih šol, smo povsod našli popolno razumevanje. Tudi pesniku je bilo nadvse drago, da nam bo mladina posredovala njegovo pesem. Izbor pesmi smo pripravili z njegovim sodelovanjem, le da smo zaradi dolžine večera morali omejiti njihovo število. Na njegovo izrecno željo bo o nje. govi življenjski in umetniški poti spregovoril profesor Andrej Budal. On Gradnika tudi osebno najbolje pozna in je spremljal od zbirke do zbirke Usnjen pas mu je poškodoval oko 45-letni Giuseppe Gaio iz Ul. Battera je hotel včeraj pozno popoldne spraviti v tek motor čolna, ki je zasidran v lesnem pristanišču in je pri tem uporabil usnjen pas. Ko je mož po večkratnih neuspelih poskusih močno potegnil, se je pas pretrgal na dvoje in en kos je silovito priletel nesrečniku v oko. Takoj po nezgodi se je Gaio zatekel v bolnico, kjer so ga zaradi hude poškodbe na levem očesu sprejeli na okulističnem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Zdravniki domnevajo, da bo mož iz-I gubil na poškodovanem oče-| su vid. njegovo pesniško in prevodno delo. U.pamo, da bomo tudi slišali, kako so na Gradnikovo besedilo snovali slovenski skladatelji. Naša znana solistka ga. Vida Jagodičeva pripravlja nekaj takih solospe-ttov. Za zaključek in poživitev večera bo pevski zbor Ivan Cankar odpel nekaj narodnih, Tako bo naš pesnik Alojz Gradnik slišal tisti tržaški pevski zbor, ki je pel tudi v tistih grenkih časih, ko so nastajale njegove zbirke «De profundish, eVečni studencih, «Zlate lestve»; ko smo si ob njegovi drobni knjižici: «Pot bolestih neštetokrat tešili našo bol. Danes, nedelja 3. maja Mavra, SolnČarica ^ Sonce vzide ob 4-50 inuZ?4 Luna 19.14. Dolžina dneva 14.:l^ ^ vzide ob 24.00 in zaton Jutri, ponedeljek 4. maj e*i „-i (in valuk-Valnu __ IZPITI na slovenski nižii srednji šoli v Trstu SPREJEMNI IZPITI Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu, Ul. della Scuoia Nuova 14, sporoča da sprejema prošnje za sprejemni izpit do 15. maja vsak delavnik dopoldne od 9. do 12. ure. K vpisu je treba prinesti; 1. prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir; 2. rojstni list anagrafskega urada, kolkovan s 24 lirami; 3. potrdilo o istovetnosti (certificato d’iden-tita personale) anagrafskega urada na kolkovanem papiru za 32 lir s sliko; 4. potrdilo o ponovnem cepljenju (higienskega urada). Na pošti je treba plačati 150.— lir (na vaglia scol. c/c 11/124). Odrezek je treba priložiti prošnji. Vojne sirote in tujii državljani ne plačajo takse na pošti, če predlože uradno potrdilo. V šoli je treba plačati 150.— lir šolskih pristojbin. Pismeni sprejemni izpiti bodo 12. in 13. junija, ustni pa naslednje dni. Vstopni (razredni) izpiti. Prošnje se sprejemajo do 15. maja. Pismeni izpiti se bodo začeli 5. junija. Nižji tečajni izpiti. Prošnje se sprejemajo do 18. maja. Pismeni izpiti se bodo začeli 5. junija. Vsa pojasnila daje tajništvo Nižje srednje šole. Sklepi conskega upravnega odbora Na zadnji seji conskega upravnega odbora, ki je bila pod predsedstvom dr. Miceli-ja, so med drugim sprejeli tudi naslednje sklepe; Odobrili so spremembo pravilnika o staležu občinske podporne ustanove, po kateri bodo lahko uslužbenci konkurirali za dosego višjih položajev na službeni lestvici, kar bo pripomoglo k boljši kvalifikaciji posameznikov. Conski u-pravni odbor je prav tako odobril sklep občinske podporne ustanove, po katerem bodo u-pokojencem. ki so bili vpisani v sezname po 1. juliju 1923, dodelili razliko v pokojnini, kot jo dobivajo pri INPS. Vendar so člani odbora sklenili, da bo to veljalo samo za leto 1953, in sicer provizorično, dokler ne stopi v veljavo nov pravilnik o pokojninah. Tržaški občini so nadalje odobrili poseben kredit za obnovitev anagrafskih kartotek, kar bodo izvedli specializirani nameščenci z delom na akord. Za revizorje obračuna za leto 1952 pokrajinske uprave so bili potrjeni Francesco Gutty, Rodolfo Ranieri in dr. Arnaldo Polveriggiani. Miljska občina lahko odstopi kos občinskega zemljišča pokrajinski upravi, kjer bo ta zgradila novo kasarno za gasilce v Miljah, kot to predvidevajo predloženi načrti. Odobrili so sklep občine Devin - Nabrežina glede postopka o načinu prijave družinskega davka za leto 1953. Conski upravni odbor je dal končno še povoljno mnenje glede proračuna za leto 1953, ki ga je predložil pokrajinski protituberkulozni konzorcij. Nova postajališča za avtotaksije Občina javlja, da je v dogovoru z Zvezo industrijcev in z Zvezo obrtnikov spremenila nekatera postajališča taksijev, in sicer z namenom, da bodo odgovarjala zahtevam prometa in potnikov. Po tej spremembi bodo nova postajališča v Ul. del Mer-cato vecchio, in sicer za 6 taksijev ter nadaljnja postajališča med 8. in 18. uro z najmanj dvema taksijema na Trgu Foraggi, v Barkovljah, na Trgu Valmaura, v Ul. Combi v Ul. Paganini, na Trgu S. Ukinili pa bodo postajališča na Ul. Paganini, na Trgu S. Caterina in Trgu V. Veneto ter postajališča na Trgu pri 5jv. Jakobu, v Ul. Kandler in na Obrežju tretjega novem, bra. Omenjene spremembe stopijo v veljavo 4. maja. Žepar pred sodnikom Prometne ceste so za žeparje prava mana. Med prerivanjem se nihče ne zaveda, da mu kdo brska po žepih in išče plena. Tako se je zgodilo tudi 60-letni Olgi Bakuičevi por. Cevnja iz Stare reške ceste, vendar se je ženska na njeno srečo še pravočasno zavedla. Med hojo po Stari mitnici jo je neki možakar pošteno dregnil. Misleč, da je kriva možakarjeva hitrost, je ženska nadaljevala pot, vendar je takoj pogledala v žep in opazila, da denarnice z dokumenti in 1708 lirami ni več. Naravno je, da je mož, še posebno ko je ženska začela kričati, še pospešil korak, toda prisot. ni so ga dohiteli in ga tudi prijeli; v roki je še vedno imel denarnico in tako ni mogel za. nikati tatvine. Možakarja, identificiranega za 57-letnega Giuseppa Sorzo iz Ul. Vidali, so izročili policiji, ki ga je se. veda po preskavi izročila sodi. šču. Ker pa je Sorza že znan kot nevaren žepar, ga je sodu šče obsodilo na 1 leto in 6 me. secev zapora ter na 12.000 lir globe. Predsednik: Zulmin, tožilec: Visalli; zapisnikar; Magliacca; obramba: odv. Sblattero. ( GLEDALIŠČE VERDI) POMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA Nadaljuje se pri blagajni gledališča Verdi prodaja vstopnic za tretji pomladanski simfonični koncert, ki bo v ponedeljek pod vodstvom dirigenta Sergia Celibidacha. Na programu: Beethoven — Leonora III., Ravel — Rapsodija; Schubert — VII. simfonija. Ljudska prosveta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Zaradi letošnjega letovanja naj se članstvo javi do 10. maja na sedežu ZPD v Ul. Roma 15-11., vsak dan od 16. do 17. ure razen ponedeljkov, sobot in praznikov. Vodilni odbor SOLSKA PRIREDITEV PRI SV. ANI Osnovna šola pri Sv. Ani priredi v svojih prostorih danes ob 17. uri šolsko prireditev s petjem, deklamacijami in igricama. Vabljeni starši in prijatelji u-čeucev ter ostali ljubitelji mladine. GLASBENA MATICA V TRSTU Sezona 1952—1953 IX. KONCERT Ponedeljek 4. maja 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU f ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE IZ LJUBLJANE Dirigent: Samo Hubad Jelka Solist; Krek - Staničeva Spored: Smetana: Prodana nevesta, uvertura. Krek: Koncert za Violino in orkester. Čajkovski: IV. simfonija v f-molu, op. 36. Gotovac: Simfonijsko kolo. Vabila so na razpolago danes od 10. do 13. in jutri od 10. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma št. 15/11. Orkester Slovenske filharmonije bo koncertiral v torek 5. maja v KOPRU. tflfiG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 3- maja 1953 ob 20. uri gostovanje v ŠKOFIJAH z Manzarijevo komedijo narodm 1» Sti hijska KNJIŽNICA priredi na pobudo kroga tržaških Slovenk v petek 8. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU KULTURNI VEČER v proslavo 70-letnice slovenskega pesnika ALOJZA GRADNIKA *” Vljudno vabljeni ! Nove knjige v Ljudski knjižnici Ivan Tavčar: »Visoška kronika«, spada gotovo med tiste izvirne slovenske povesti ki so najgloblje prodrle v široke čltateljske vrste. Knjigo je ilustriral inž. Boris Kobe, ki je prejel za te ilustracije četrto Levstikovo nagrado. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Danes 3. maja od 9. do 13. ure običajna zamenjava in delitev najavljenih znamk. Članstvu se bo delila tudi četrta številka Nove filatelije, ki je pravkar izšla. OBČINSKA DRAŽBA Tržaška občina javlja, da bo v torek 5. maja 1953 med 12. in 13. uro v sobi štev. 202 javna dražba za dobavo 5.000 q drv, ki jih potrebujejo za kurjenje občinskih poslopij. Podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti v sobi št. 203 občinskega urada za sklepanje pogodb. OPOZORILO Občina vabi lastnike trgovskih licenc, ki Jih še niso vidirali za tekoče leto, da to storijo do 15. maja, in sicer v sobi štev. 247 občinskega urada za trgovske licence, Ul. Rettori 2-11. Nadalje opozarja, da bodo po tem datumu kršitelji zapadli kazni, pri čemer ni izključeno razveljavljenje tozadevnih licenc. NA OSOJE IN V ZILSKO DOLINO Zveza prosvetnih delavcev namerava prirediti v dneh 2., 3. in 4. junija izlet na Osoje in v Zil-sko dolino, ter vabi vse šolnike na Tržaškem, njihove prijatelje In znance, da se izleta udeleže v čim večjem številu. Kdor bi si rad ogledal zibelko slovenstva, kdor ljudi lepoto narave in komur je mar za družabnost, naj se prijavi do 15. maja na sedežu Zveze v Ul. Roma 15. II. Prijave se sprejemajo vsak dan, razen ponedeljkov, sobot in praznikov od 16. do 17. ure. IZLET V RICMANJE Zveza prosvetnih delavcev vabi vse šolnike na Tržaškem na družabni In zabavni Izlet v Ric-manje. Skupen odhod danes 3. t.m. ob 15. uri izpred Portlci dl Chioz-za z avtobusom št. 25 do Katina-re. Od tam je približno pol ure hoda v Ricmanje. Pri Svari ob dobri volji, pri odličnem vinu In še čem drugem se bomo malo pozabavali. Vespisti in lambretistt in še drugi motoristi bodo seveda lahko drugače tja pripotovali. Tudi zamudniki ob vsakem času dobrodošli. MOTOKLUB SKEDENJ obvešča člane, ki so se vpisali za izlet v Opatijo, da se zberejo na bloku na Pesku 10. t. m. ob 6. url. Nadalje obvešča, da sprejema vpisovanje za izlet v Vipavo-No-vo Gorico, ki bo 17. t. m. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 16.30 do 20.30 do sreda 6, t. m. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 1. in 2. maja 1953 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 17 oseb, porok pa je bilo 14. CIVILNE. POROKE: mehanik Duilio Gurian in gospodinja Antonia Baicich. CERKVENE POROKE: težak Celestino Stepančič in gospodinja Ermenegilda Codarin, električar Bruno Bacchetti in blagajničarka Maria Mazzaroli, težak Andrea Selibara in gospodinja Rosa Ro-vis Valentinčič, ladijski natakar Francesco La^* tolla in gospodinja Elda Gesanehi, parketar Carlo Villatora in šivilja Lavra Furlani, tapet n Ik Rodolfo Minuissi in delavka Geirana Padovani, upokojenec Romano Cova in ltkarica Maria Gregofovich, Pr0£jJ?'“ Alberto Lenuzzi in gospodinja Angela Cossetto. pom. kapitan E-milio Tomtnich in uradnica Sere-nella Dragicehlo, upokojenec Um-berto Fazzinl in gospodinja Liu-seppina Pirazzini, študent Bruno De Pace in gospodinja G‘gIlo a Giannini, častnik it. voJ- G^™^'® Lantieri in uradnica Olga i Glannl. UMRLI SO: 78-letna Caterina Lubiana vd. Brosolo, 654etm Giuseppe Pulsator. 73-letni Teodoro Pinter. 66-letnl Glacomo Perco. 72-letna Giovanna Zanetti vd. Ie-ričevič, 49-letni Antonio Brescia. 75-letna Giovanna Cossetto vd. Cuttin. 71-letna Amalia Purich vd Fuss, 59-letna Giustina Pettaros vd. Kraizer, 56-1 etnl Guglielmo Marot, 71-letni icolo Tunsani, 66-letni Leahissa, 66-1 etn i Aliredo Flamm, 73 1el n a Ofelia Zanellivd. Golneau. 86-letna Caterina Batti, ston vd Stella, 69-letni Taddeo Illuech, 70-letna Augusta Vatovaz por. Divo. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto. Ul. Roma 16; Davan-zo. Ul. Bernlnl 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Lloyd Ul. Oro-logio 6; AUa Madonna del Mare, Pargo Piave 2; Mlllo, Ul. Buonar-roti 11 in Sponza, Ul. Montorstno Excelsior. 15.00: »Puccini«, Ga- briela Ferzetti. Marta Toren. Barvni film. Nazionale. 14.45: ((Smrtonosno zapeljevanje«, Robert Mitchum, Jean Simmons. Fitodrammatico. 14.30: «Moloh», bog maščevanja«, Van Heflin, VVanda Hendrix. Barvni film. Arcobaleno. 14.30: «Vsi smo stanovalci«, Aldo Fabrizi, A. Fer-rero, Enrico Viarisio, Peppino De Filippo. Astra Rojan. 15.00: »Proti vsem zastavam«, Errol F!ynn. Mau-reen 0’Hara. Barvni film. Grattacielo. 14.00: «Afrika pod morji«, Steve Barclay, Sophia Loren. Barvni film. Alabarda. 14.30: »Luči odra«, odlično delo Charlie Chaplina. Ariston. 14.00: »Poljub opolnoči«, Mario Lanza, Kathryn Grayson. Barvni glasbeni film. Armonia. 14.15: «Otok greha«, L. Darnell, Patob Hunter. Barvni film. Aurora. 15.00: «Metroscopix» in ((Prikrivanje« s Spencerjem Tracyjem. Garibaldi. 14.00: »Jetniki močvirja«, J. Peters, J. Hunter, C. film. Impero. 14.15: »Maria Malibran«, Smith. Barvni film. Ideale. 14.30: ((Škrlatni angel«, J. De Carlo. Barvni film. Italia. 14.30: «Plašč». Y. Šanson, delo Charlie Chaplina. Viale. 14.30: «Krinka iz blata«, £/A gxP££S ADEX IZLETI 16. IN 17. MAJA IZLET V LJUBLJANO ILIRSKO BISTRICO PODGRAD in na PIVKO Vpisovanje do četrtka 7. maja. 23. IN 24. MAJA IZLET NA BLED-BOHINJ 23., 24. IN 25. MAJA IZLET V R0VINJ-PU1.0 Vpisovanje do 13. maja. 30. MAJA DO 3. JUNIJA IZLET V BEOGRAD Vpisovanje se začne 3. maja iir traja tako dolgo, da bodo vsi prostori zasedeni, najdelj pa do 20- maja. OD 14. DO 19. JUNIJA IZLET NA DUNAJ (Dunajski festival) Vpisovanje se začne 3. maja in traja tako dolgo, da bodo vsi prostori zasedeni, najdelj pa do 3. junija. Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 MEHAHICM UELMICA za avtomotorje - scooterje in bicikle ANTON KLINC SV. KRIZ št. 310. Mizarji I Desk« tmre podjetniki «<*>«. ™ce kmetovalci I tn lesov in tra- me nudi najugodneje IR SI viale8Dnnino?4 Tel. 00441 AUTOMOBILE ODDAJA V DAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel 90296 - urad TeL 33113 - dom Gary Cooper, ^[^''»psi in Kino ob morju. *4pijipp<>, Um-mačke«, Titma De F PP L al. berto Spadaro, Antoneua di Paolo Stoppa. Vzh0. Md^mAlan-Ladd Gorinne Cai- potnika«. Fredenoh jj^bnl»< Savona. 13.30: ((Oddaljeni ^ Gary Cooper, Mary Barvni film. . iyvn S Secolo. 14.00: »Imel te ^ vedno«, barvni fi™- Naja jo-Vittorio Veneto. U.15. landl spa iz Fatime«, GllDfr,iIm Angelo Clark. TBar^"‘ii ribič*. Azzurro. 14.00 ('LmSl Gray^n, Mario Lanza, Kathryn David Niven. Glasb«5’ei, tro-Belvedere. 14.00: »NBemT ja«, barvni KlasJ?e/l žen#* Marconi. 14.30: «Tot6 m TotO, De FiliPPO. -roti £ Novo cine. 14.00 Deni# znanemu)), R- ’ Odeon el14.00 £KraljHfna Leonora Ruffo, Bar Gino Cervi. , a g F Radio. 14.00: «Dese5°nC giije«, Burt Lancasteb^^_ NEDELJA, 3. maja JUGOSLOVAN«^ CONE TRS" 254,6 m ali 'I78 kC£e0- 8.00 Poročila. 8.15 s:°^ .0y#t rodne. 8.30 Za naše j®!* 9.00 Mladinska odda,; jjJi bratje« - narodna pra™* rf; Ploročila. 13.45 Glasba 10 15.00 Po Primorski v glasbi. 18.30 KoncerLaida ^ zbora iz Trsta p. v. G 23 lo ca. 19.00 Večerne vesti- poba za lahko noč. 23sv ročilai 306.1 m ali 980 8.00 Jutranja od odda ^ bavni orkestri. 12- ,2lS Sob; beneške Slovence.. l‘3o ske narodne pesm1-^ posi^ia* ske narodne pesmi. -Vrs^-ia. 13.10 Želeli ste 7aBavna jgt-15.00 Poročila. 15:l5nnrkO ba — sodeluje trio V ^ }fjL ne. 15.45 Radijska >6 m«5tred-drich V/olf KotorsM . sl*nfi(, 16.45 Pester PdPol^rt3ža ".j X 18.30 Radijska report3 ,n lS Matelič: Tovarna gl' i8.4’av minija «Boris Kidr 19.1O 2 rad' slovenskih napevov. ki jid^o na glasba. 20.00 AriJAgno pord" poslušate. 21.00 S glasbeno ustvarjanje. jtm čila. 22.15 Igra orkes Could. ^ PONEDELJEK. JIIUOSLOVA^.A C O N K 1 uc , 254,6 m ah jL« 7.00 Poročila. ,7'n-ert 0 .3 53 narodne. 11-00 ,^°u.30 JLA iz Portoroža. 4 4o 9 ,4 dom. 13-30 Poročna- niazurKe^ zvoki 17.30 Valčki. b£lajt0 polke. 18.15 Rhordj 23.127$ba> proi ■ ■ ^^orski dnevni« ^ 8 — *• n*a>a w TT™ ko s° razni dogodki Tri ■ ie Vzeli s™Tki vni ofenzivi» le p del ti-l^mvosH, w ga je imela Mrin* i’ Je tUt£i Molotov sam Pttfir« • d“ S° “P°d!i "»"“O4 sik [upi' ki sta Uh marin nerf • Stalinova smrt mteijll6 novih moskovsk,h farih0tkV 36 ■'Pet P°se9et P° ten remeliskih receptih ,— Min f «rešitve» ki jo ko , 90’ glede načina, ka-Jfnlnf 36 predlagal. Formalno Vravzaprav ni predla-•PristahT’ temueč 3'e sam0 i„. .. a «Predlog» odbora i canoo miru«, 0 katerih I |P>! P? Stalinovi smrti že Ib/in *>0(io fcot staro, obrnili °r0dje rom«» " Wr„-!C°. k£ P® so vendarle še % i rnoraki nastopiti v ime-iltirln?-11 razun kremeljskih go-f“sfil ®fcratka. Molotov je 'i S°, mu njegovi agen- ttrZ 9aU nekai’ česar si lapati n° Sam n£ uPaI Pred- «mirni-°i Pa 3e dokazal svojo S ITT.in log * da je ta svoj pred- Posto * Se 36 PTniJ z obratno MosJn Z drugim podpisom v Zn Ve^k°dušno sprejel. da sTn,° Pa 3e Pri tem že to, »ouiti / . sam ni upal P°' nega nllJollkokrat ponovlje-telejjj f r .9“ o paktu petih enkrat’ *e doživel, in ne le Hajk,, ■*, Poraa ‘udi že p OZN, 8a je ega Pred letom dni, ko p ,edl0$-;P sovietskem imenu slci ^ej21 glavni skupščini polj-‘oma ,89at- Got°Po se Moskva k 0 ZZda obrabljenosti ges-Nčaj0* ^ Petorice ki so ga li pra ko glasno razbobna-mirun; zave-k te arr!osti upanja, da bo ^ sia n kaj fcruha. Ne gle-*tc0 j Se drtip° jemlje že dej-Pa!cta ° j garala biti v tem 1UnSotin ^ezena tudi Maoce-«anju kitajska, ob sedanjem ksov inanleri^ko~k*taiskifl °d- n« jjQr nedokončani vojni Prajjjj.^P’ Paktu petifi vsako ske najlepše kaže korejska vojna, ki, dokler . traja, zastavlja ureditvi kitajskih zunanjih odnosov nepremostljive ovire. In pozabiti ne smemo, da jo je sprožila Moskva, V svetu je Molotov povzročil razočaranje, To razočaranje je sicer morda prav tako neumestno kot prejšnje veliko upanje — je pa dokaz, da mora Moskva storiti vse kaj drugega, če res hoče dejansko zmanjšanje mednarodne napetosti. Verjetno ga res želi, ker bi ji trenutno koristilo — toda doseči ga hoče za čim manjšo ceno ali pa celo zastonj. To pa je težko. Kajti, kdor je podrl, ta naj popravlja. Mednarodna napetost ni posledica ženskega prepira, temveč predvsem določenih dejanj sovjetske politike, in dokler posledice teh dejanj ne bodo odstranjene, ni mogoče govoriti o pomiritvi ali zmanjšanju napetosti. r. e. Nastop združenih pevskih zborov pod taktirko prof. Boštjančiča. UTokti* Pafctu n1Čn° veljavo a b? tnenil < m*uc Pfl/ct Qs z9ubljati o tem, da bi toelifa enem priznal obema ■ a — ZDA in ZSSR — Paptenii o * —j-------------------- : “m° pakt dvojice, ni bagu jati besed; tudi jih ier°bstv ~~ ZDA in ZSSR ~ terjj > ° na^ rnanjšimi part- ktn nTgorn velesile — Ru-c*tn n “ Kitajci, Amerikan-pa- ^raucozi in Angleži. ^hcep) ^a nov poziv Ameri-toDne t na razdeljevanje sve-te>Se jt°,r.te’ ki obnavlja stare 2at0 a lnsk*9a imperializma. ’ svarif tem boij nmest-*lj Sj 0 Edvarda Kardelja, ieij so« 6* ne de^a utuar o bo-!4° vnuTki Politiki. Moskov- ’ pad Titakšn°. kot ie bi' 1 3e rt !,n°rh, in takšno, 1,1 toParTeS P°d Malenkovom ,0,,jetsfce ’ ustvarjajo pogoji Pa sistema; brez spre- C* pričolfem s'stemu ni rnogo-ttetttf) ati resnejših spre- P s°vjetski politiki, Sa?no zamenjavo ene "h Si ,z “irugo. O spremem-^nesJerna v ZSSR pa kljub pkatj?'*’ čudnim razpletom mU:.S°dnih afer in že su ... *oania ajer in zc yQn. Ponavljanemu za- - rtrurvul/t jUltCIlIrUr Z.U’ •»Jljisj;- 0 "zagotovitvi neod-H0o .državljanskih pravic» t> dru»fe Oovoriti_ Vsa njego-"'tpren, osnova je ostala Ji j0 eniena, nespremenjeni ori Proizvodni in druž- ^elat)C Posi. n katerih si trud %>b0(t ~~ Polsužnja, če je ^in. Jn», in sužnja, če je Vt. tratijjno ali sodno po-k b;r Prisilno delo — nrisva-fek° ,aUka kasta. ■ prisva- *Qko —'vustu-No „ kko spet ugotovimo ll“ ejP°',Stalinova politika je 0 Popoln neuspeh in to in j • . i • Ntiaj9 /'“trum neuspen m tu **ci tudi novi kremelj- Ir, m luat novt kremeij- "ierr, v.lt,ki s svojim obrača-lwrmil°. ki naj s taktično *N ’cu°stjo podeli v bistvu S oTtiki nov videz. K te-k>. acanirr i-rmila pa silijo razni zunanji oL x nov videz■ K te~ ehieia 1 krmila pa silijo ^ktorj1 tudi razni zunanji "i jna1’- katerimi gotovo >ke j 31 odnos do LK Kitaj-NeJel* morda ni ni ti tako Nnjjl! mnenje, da ima pri l'b vei*71 Predlogu pogodbe pe-to!kuseSl1 Precejšen delež tudi ®ej(e zadovoljitve Pekinga: 4a bi’ S°3 se vendar trudimo, Ndo rT* Sue£ Priznal ne le za Nlei temveč celo ve- Nlj k° pa je dejansko u do priznanja Kitaj- Jutri gostuje v orkester Slovenske Avditoriju filharmonije pod vodstvom SAMA HUBADA Dirieent Samo Hubad- Violinistka Jelka Staničeva, ki bo jutri nastopila na koncertu Slovenske filharmonije. Tu v Trstu živimo v sredini srednjeevropskega pristaniškega mesta. Za nami je tisočletna zgodovina z vsemi njenimi vihravimi izprememba-mi. Sedanjost pa nas vklepa v nemirno, gmotno usmerjeno, živčno razstrojeno vsakdanjost. Boj za dnevni kruh vznemirja našega človeka, le v bežnih trenutkih najde hip za pogled! kvišku, k pravim vrednotam kulturnega življenja, k' večnostnemu zadovoljstvu. Ni to graja, je nasprotno pravilo vseh velikomestnih pristaniških mest širom po vsem svetu, zlasti pa ob Sredozemlju. Vendar v našem človeku polje živ, mladostni vzgon k svetlim vzorom, ki so bistvo našega narodnostnega hoteja; prisesti k mizi kulturne gostije sodobnega naprednega človeštva in tudi s svoje skromne strani prispevati k vsečloveškim ustvaritvam. Te in podobne misli so me prešinjale, ko sem prisostvoval IX. abonmajskemu koncertu Slovenske filharmonije v Ljubljani (24. aprila). Luksuzna dvorana, njeno zvočnost so v navdušenih presežnikih potrdili premnogi mednarodno krožeči solisti in dirigenti, se je polnila izbranega občinstva. Prekrasen pogled na oder z orkestrom Slovenske filharmonije! Tudi Ljubljana kot središče slovenskega naroda in novotarskega socialnega poizkusa, ki mu v zgodovini človeštva ni najti para, ima svoja živčna vprašanja, nekoliko sicer drugačna kakor Trst, ki so zgolj gmotna, rekel bi pretežno materialistična. Tu polje volja do ustvarjanja novega sveta, novih, moralnih družbenih odnosov, hkrati pa nebotična volja do kulturnega udejstvovanja. To poslednje nam izpričuje pojav Slovenske filharmonije, njenih skladateljev in dirigentov, ki so Ljubljano, središče slovenskega naroda, v nekaj bežnih letih pregnetli v eno najplodnejših srednjeevropskih, če ne evropskih glasbeno-kulturnih središč sploh. Misli se ti pode, ko opaziš osivele znance, kako hite na svoja mesta, ko vidiš mladino, kako polni dvorano v pričakovanju zvočnih razodetij, kar je vsak kvalitetni simfonični koncert. Pred orkestrom še pojavi dirigentska idealna postava Sama Hubada, sina tistega Mateja Hubada, ki je bil pred davnimi desetletji na Dunaju izpričal glasbeno nadarjenost našega naroda in utemeljil slavo našega pevskega zanosa v srednjeevropskem svetu. Poznam Hubada. Znana nam je njegova dosedanja pot. Na ljubljanski Glasbeni akademiji je dokončal študij klavirja in kompozicije z dirigiranjem. Po odlični diplomi v teh predmetih preide v Opero. Od 1948 do 1951 mu poverijo vodstvo ljubljanske Opere. Od 1948 je obenem dirigent Ljubljan- ske filharmonije. V operi upodobi Sneguročko Rimski Kor-sakova, Soročinski sejem, Mu-sorgskega, Borisa Godunova, Dvorakovo Rusalko, velesodob-nega Sutermeistra Romea in Julijo, Bittenovo Beraško opero, nadvse zahtevno opero angleškega modernista, krsti Po-ličevega Desetega brata, Ko-zinov Ekvinokcij, uprizori Car-pentierovo Luizo, gostuje v ziL riškem radiu, vodi Opero v Gradcu, na Dunaju izvaja s simfoniki jugoslovanske skladbe, v Solnogradu, tem svetovnem žarišču glasbenih vrhuncev, nastopi v Mozarteumu... Ze zvene prvi akordi mogočnega Brahmsovega klavirskega koncerta. V ospredju naš več-nomladostni pianist - mojster Trost. Kje so daljna leta, ko smo ponosnih src hiteli v dvo- UmetniSko, kulturno, vzgojno in narodno delo pokojnega skladatelja Frana Venturinija je tako pomembno, da ne sme njegov grob ostati brez dostojnega spomenika. Hvaležnost rojakov do nepozabnega pokojnika se bo v vidni obliki najlepše izražala z nagrobnim kamnom, ki se mora čimprcj postaviti. Pri Slovensko - hrvatski prosvetni zvezi v Trstu, Ul. Roma 15-II se Je ustanovil odbor za postavitev spomenika Franu Venturiniju in za vzidanje spominske plošče na njegovi rojstni hiši. Prevzel je skrb za to, da se zbere primeren znesek in se delo čimprej izvrši v lepi umetniški obliki in v skladu z veljavnimi določbami. Odbor vabi ustanove, prosvetna društva in posameznike, da se oddolžijo spominu velikega umetnika in pohitijo z nabiranjem prispevkov, ki naj omogočijo v kratkem izvedbo omenjenega načrta. Prosvetna društva naj nabrane zneske tedensko pošiljajo odboru, da bosta spomenik in spominska plošča čimprej na svojem mestu. Slava spominu Frana Venturinija! PRVI PRISPEVKI Prvi prispevki za spomenik Franu Venturiniju: Slovensko - hrvatska prosvetna zveza 10.000 lir. Glasbena Matica 10.000 lir. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« 10.000 lir. rano Konzerthausa in poslušali sredi prve svetovne vojne tega našega rojaka s Chopinovim koncertom, ki mu je na kraju elita dunajskega sveta priznala izredno poustvarjalno nadarjenost in brezhibno mojstrstvoI Zdaj pa ga poslušam s kritičnim posluhom večde-setletnega izživljanja med prvimi, svetovnimi pianisti. In se čudiš njegovi mladostni igri in nenehno poustvarjalni izvirnosti. saj sega do zadnjih globin tvoje glasbene čutnosti. Nad vso to gmoto ritmov, zanosnih tem, tehničnih domislekov najvišje stopnje pa kraljuje lahkotno dirigentska palica Rama Hubada, tega čarodeja zvokov, tempov, ritmov in vseh zapletenih vragolij najtežjega Bramhsovega Koncerta. Sledi krstna izvedba Ra-movževe Simfoniette. Kolikšno ljubezen za domače napore, kakšno vnemo za mladega slovenskega skladatelja ti dirigent vlije v skladbo polno izvirnosti, morda ponekod zaenkrat še nerazumljive atonalno-sti, pa v celoti skladbe, ki bi nanjo zaradi svoje modernosti drugod še kako bili ponosni! Mi smo kritični in v tej kri tičnosti čepi jamstvo našega korakanja vštric z najnapred nejširni glasbenimi gibanji sodobnega sveta. Smo pri efestu zi tega izrednega večera: Du-kasov Crnošolec, kjer se razodene najgloblji utrip dirigenta Sama Hubada: njegov polet k najplemenitejšim utrinkom glasbene umetnosti, kakor je nekoč Rihard Strauss priznal Dukasu za to skladbo in z njeno orkestracijsko paleto začel svojo pot k ustvaritvam zrele dobe (Saloma, Elektra itd.) Tu je samo Hubad izpovedal svoj dirigentski kredo; zagon v ritem, razgibana zamaknjenost v nemir najvišje lepote. Slovenska filharmonija ima vrsto odličnih domačih dirigentov. Njena pot kaže kvišku, ker so usi zamaknjeni v popolnost. To je prizadevanje malega naroda, ki iz stremljenja po enakosti s kulturno bogatimi in razvitimi narodi črpa svoje obsežne in od mnogih občudovane pogonske kulturne energije. Minil je večer, ljudje se razhajajo z bleskom v očeh, nasičeni podzavestnega ponosa na našo ustanovo, mlado Slovensko filharmonijo in njene umetnike. Ko hitiš čez Kongresni trg se ti krči srce ob misli, da ti bo zopet treba v tisti naš Trst. to našo bolestno točko, kjer se mora slovenski človek potapljati v gmotnih skrbeh in v materialni omotici, dočim bi po svoji nadarjenosti in težki preteklosti, predvsem pa sedanjosti zaslužil, da mu sosedni svet da zaživeti v kulturni svobodi in plemeniti tekmi z ostalimi njegovimi svobodnimi brati. Toda njegova vera v lepše dneve je živa in bo zmagala, kakor je zgodovina doslej še vedno ostvarjala plemenita hotenja naprednega človeštva. Nastop baletne skupine na malem staadionu. Združen tamburaškt orkester med nastopom. Mladina se Je pomerila v nmed dvema ognjema«. Tudi lutkovno gledališče je privabilo gledalce. a? 9tl"doa,n,ski ^'esejem, ki bo Nbu 11. maja letos v Za-h^rciai Prv' P°v°jni državni IT J« tak seiem Jugoslavije. -.INev P° številu razstav- avhp.v;0r tudi po množini v -ja (ji IJm proizvodov naj-i?^rania razstava proiz- v,*stavii,T'a.1J0r tud> po m Proizvodov N j.PJsnja razstava in °v i„ uJa razstava proiz-hi v Pri^g°?lova™klh podjetij Sl, kikerjavi tako s predvoj-SL 0r. tudi povojnimi ve-lDVan?k]Veeji dosedanji ju- . ?»gr«v» seiem-i?6*11 žaSlV Pomladanski velela ° 1953. je zamisel N! 01tviruV5kfga -sveta’ ki se 1»^ letom ^ esejma osnoval •tai Vladar« i1' °rSaniziranje je m ke trgovske raz- °d kate u0 nek°liko dej tnNj i..r*r‘h sta najvažnejši tt-ani1! jes-;V,‘“ 5la najvažnejši: v6hIkatiie ? razstave jn po. Nu^thi „ Erost°ra. Jesenski ie i1 V SVp., Zagrebu, ki so do-“11 Prim tak sl°ves. da Že v aprilu letos tavni ves K in F.^tor 1S68en ------------ ruj n ves razpoložljiv hljN j- Prostor za jesenski ?a tažstav • ™'3ub temu, da je tahFflbližrm1» Prostor povečan Ptii. v irieH 000 m2- s0 prav-tatHtvp dnarodnj to se pravi Vati ie Kuja izvoz in uvoz in N na teh , dovoljeno sodelo-5|dtoh sarnn ?merc’a'nih prire-Podiet; t^bm jugoslovan-tJem, ki proizvajajo OD 9. DO 17. MAJA PRVI POVOJNI DRŽAVNI TRGOVSKI SEJEM JUGOSLAVIJE ZAGREBŠKI POMLADANSKI VELESEJEM blago za izvoz ali pa podjetjem ki trgujejo s Jakim blagom. Zaradi tega niso ostala podjetja k)i proizvajajo v glavnem blago, ki je namenjeno domačemu tržišču, mogla izkoristiti tega sejma kot najbolj ekonomičnega in najbolj učinkovitega sredstva za povezovanje proizvajalne in trgovske mreže. Toda dva «poizkusna» sejma, ki sta imela notranji značaj, to je brez sodelovanja občinstva in ki sta bila v februarju in niaiu leta 1952., sta pokazala, da ie nujno potrebno organizirati sejme, na katerih bi sodeloval tudi podjetja, ki se ne ukvarjajo z uvozom oziroma izvozom. Zagrebški velesejem, ki ie zaradi razširjenja mesta že v samem središču Zagreba, na te kier ie bil zgrajen že leta 1936., nima več dovolj pro. štora, niti kake možnosti za razširjanje. Njegovi paviljoni in dvorane so zadostovali potrebam pred drugo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni pa so morali sprejemati isti prostori čedalje večje število razstavljavcev. Kljub temu, da sta leta 1948. bila zgrajena še dva velikanska reprezentativna paviljona na drugi strani Savske ceste — nasproti staremu prostoru — in kljub temu, da se vsako leto dogradi kak nov manjši paviljon, je prostor, zaradi stalno večjega števila domačih in inozemskih razstavljavcev, iz leta v leto, bolj tesen. Četudi so ob vsakem novem sejmu vedno našli kak nov prostor, mnogi razstavljavci, k; so želeli sodelovati na zagrebškem velesejmu, niso mogli razstaviti svojega blaga. Končno, največji problem ni bil v iskanju razstavnega prostora, ampak najtežji problem je postal problem obiskovalcev ve- lesejma, ki so po drugi svetovni vojni pokazali izredno veliko zanimanje za napredek domače in tuje industrije in novotarij, ki se na velesejmu razstavljajo. Tako je bil zagrebški velesejem po številu obiskovalcev na razsežnost razstav-vemga prostora, na prvem mestu, in to daleč pred ostalimi mednarodnimi velesejmi. To mesto zavzema zagrebški velesejem še danes. Dočim je leta 1951. na zagrebškem velesejmu prišlo na 1 m2 razstavnega prostora nad 27 obiskovalcev, jih je bilo v Bordeauxu 14.2, v Milanu 9.7, v Bruslju 9.5 itd Z omejevanjem dostopa na velesejem se to število sedaj manjša, z organiziranjem dveh sejmov na leto pa je mogoče privesti to na znosno mero. Hkrati se je začelo reševati vprašanje povečanja oziroma gradnje .novega velesejma. Urbanistično najprimernejša rešitev je načrt za gradnjo novega velesejma na prostoru od 160.000 m2 na ozemlju preko Save, kjer je že veliki stadion. Tu je predvide- Dijaška Matica opravlja veliko ku'turno, narodno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za Dijaško Matico. na tudi bodoča zagrebška savska luka, grade se pa že objekti Brodarskega zavoda. Da bi ge omogočilo izkoriščanje velesejma za sklepanje novih trgovskih zvez tudi podjetjem, ki proizvajajo blago za notranje tržišče, in da bi se na jesenskih sejmih zmanjšalo število obiskovalcev, ki bi jih cdvzel pomladanski velesejem, ima letošnji zagrebški majski velesejem tudi posebno nalogo; utreti pot splošnim jugoslovanskim velesejmom. Ker do sedaj ni bilo takih trgovskih prireditev, so se začele priprave za prvi pomladanski zagrebški velesejem z določeno rezervo. Vendar pa se po odzivu razstavljalcev, količini in raznovrstnosti blaga, ki bo razstavljeno, da ugotoviti, da ni ta trgovska prireditev samo dosegla svojega osnovnega cilja — utiranja poti za splošni jugoslovanski sejem — ampak da je postal sam sebi namen ta prvi pregled jugoslovanske gospodarske dejavnosti. Pomladanski velesejem je zares splošen tako glede na veje gospodarstva, hkrati pa je tudi splošno jugoslovanski, ker so zastopane na njem vse ljud- ske republike. Nad 650 razstavljalcev iz Srbije, Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Crne gore bo razstavilo nad 2600 najrazličnejših proizvodov. Iz posameznih republik sodeluje na tem velesejmu sledeče število podjetij: Srbija z avtonomnimi oblastmi 207 podjetij, Hrvaška 245 podjetij, Slovenija 112. Bosna in Hercegovina 50. Makedonija 32, Crna gora 4 podjetja. Poleg teh bo razstavljalo na pomladanskem velesejmu tudi nekaj podjetij iz jugoslovanske cone STO, veliko število obrtniških podjetij pa bo razstavljalo kolektivno po svojih nabavno-prodajnih organizacijah. Zanimivo je omeniti, da bodo na tem sejmu sodelovala podjetja vseh lastninskih sektorjev, in sicer državna podjetja, proizvodne zadruge, za- sebni proizvajalci, državni obrtniki ter proizvajalna in trgovska podjetja vojaških vojnih invalidov. Torej s te strani je struktura pomladanskega zagrebškega velesejma zanimiva in dokazuje splošno sodelovanje Qd raznih vej proizvodnje je največ dala kovinska industrija, nadalje tekstilna in kemična industrija. Po številu raznih proizvodov, so posamezne veje tako zastopane: rudarstvo, strojna proizvodnja in kovinska proizvodnja 775 artiklov, kemija in farmacevtika 531, lesna in gradbena industrija 191, tekstilna 406 usnjena, krznarska in industrija gumija 196, prehrana, pijače, kava in tobak 246, hišne in športne potrebščine pa 326 artiklov. Na majskem velesejmu /j Zagrebu bo mnogo podjetij razstavljalo prvič. Razstavlje- no bo pa tudi lepo število proizvodov, ki jih jugoslovanska podjetja sedaj izdelujejo, katerih pa pred vojno niso še izdelovali. Navedli bomo samo nekaj teh, in sicer; valji za valjanje jekih, pločevine iz barvastih kovin; stroji za predelovanje gume; artikli prehrambene industrije, valji za industrijo papirja, rebraste cevi, radiatorji, štedilniki za toplovodno segrevanje, zračne puške, razne vrste barv za galanterijo in industrijo usnja in vse do nove brezalkoholne pijače Cokta-Cokta. ki j0 proizvaja «Slovenija-vino». Četudi je zagrebški pomladanski velesejem omejen samo na domače, jugoslovansko tržišče, je vzbudil veliko pozornost tudi v mednarodnih trgovskih krogih, ki bodo izkoristili tudi to priložnost in obiskali ter spoznali jugoslovansko proizvodnjo, da bi tako vzpostavili z njo nove trgovske zveze. Posebno veliko zanimanje za ta velesejem vlada v državah bližnjega in srednjega Vzhoda, od koder je najavljenih vejj trgovskih delegacij. M. X. *ai tedenski PRVOMAJSKO SLAVJE MA STADIONU «PRVI NIAJ» Pro g ie d Jgij ]»■" Vremenska napoved za danes: predvideva nestanovitno vetrovno vreme z naraščajočo oblačnostjo. — Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 23.3 stopinje; najnižja 14.7 stopinje. TRST, nedelja 3. maja 1953 PRIMORSKI DNEVNIK Umu VELIKA MNOŽICA NA PRVOMAJSKI PROSLAVI V ŠTEVERJANU „Če hočemo, da bo naša borba uspešna moramo združiti naše sile v en sam granitni blok“ Govornik tov. Darko Šuligoj je poudaril, da so ob strani Slovencev v Italiji „tudi bratski jugoslovanski narodi in socialistične sile v Italiji in po svetu" - Nastop osmih pevskih zborov - Rajanje do poznih večernih ur Kakor vsa povojna leta so se tudi letos napredne množice na Goriškem zbrale, da skupno proslavijo praznik vsega delovnega ljudstva sveta. Letos so bila Brda zbirališče delovnih množic iz Goriške. Steverjan jih je, odet v pomladansko cvetje in zelenje, sprejel pod svoje okrilje. Na prireditveni prostor s košatimi borovci so prvi gostje prišli že v zgodnjih popoldanskih urah. Številni avtobusi so pripeljali udeležence velike proslave iz daljnih vasi dober-dobske, svodenjske in goriške občine, kakor tudi iz mesta. Mnogo pa jih je prišlo z motornimi vozili. Po 16. uri je zbrane pozdravil občinski svetovalec DFS tov. Darko Šuligoj iz Gorice, ki je imel naslednji govor o pomenu praznika delovnih ljudi; «Danes je prvi maj! Po vsem svetu so se danes zbrali delovni ljudje, da bi proslavili ta izrazito delavski praznik, ki predstavlja mejnik na poti do pravičnejše ureditve človeške družbe, ureditve, ki bi pomenila konec izkoriščanja človeka po človeku in naroda po narodu. Ze nad 60 let praznujemo 1. maj, in pod zastavo socializma si je delovni človek priboril že celo vrsto pravic. Prvi maj pa je tudi praznik miru, saj si brez miru ni mogoče misliti nikakršnega napredka. Danes, ko je svet še vedno razdeljen na dva bloka, ko še vedno obstaja nevarnost, da med njima pride do vojne, ki bi pomenila svetovno katastrofo, moramo današnjim ma- nifestacijam za mir dati še poseben poudarek. Poleg tega pa se moramo mi, zamejski Slovenci, še vedno boriti tudi za najosnovnejše človečanske pravice, za naš jezik in našo kulturo, za našo enakopravnost z ostalimi državljani. 'Se vedno so beneški Slovenci brez svojih šol, še vedno jim je onemogočeno vsako kulturno življenje. Tudi na Goriškem smo Slovenci še zelo daleč od tiste enakopravnosti, ki bi lahko služila kot podlaga za prijateljsko sožitje med obema narodoma, ki se na tej zemlji stikata. Se sveža je novica iz Benetk, da je tamkajšnje sodišče zavrnilo tožbo za vrnitev Ljudskega doma, ki nam ga je uro-pal fašizem. In vendar tu ne gre. za pravne formule, ampak za pravico, kakor pravi Cankarjev sHlapec Jernej)): «Kaj je potreba jezičnega dohtarja, če je pravica taka, da bi jo slepec pregledal in gluhec razločil? Ne pravdam se za mejo, ne za pot! Ne pravde, pravico iščem!« Kadar zahtevamo svojo pravico, nas zavračajo, češ: «Ce ŽIVAHNI STIKI med mladino goriških vasi V nedeljo bo števerjanska mladina nastopila v Doberdobu Po uspeli prireditvi, katero je v Steverjanu organizirala domača mladina 12. aprila, je šel po naših vaseh pohvalen glas o števerjanski mladini, ki je s trudom pripravila domačinom in gostom prijetno pro. slavo spomladanskega praznika. Tudi doberdobska mladina je z veseljem sprejela vest o uspehih števerjanske mladine. Kmalu je prišlo do skupnih razgovorov med predstavniki obeh vasi, da bi prišli Stever. janci gostovat v Doberdob. Prejšnji teden so se dokončno dogovorili, da bo števerjanska mladina nastopila 3. maja ob 16. uri v doberdobski prosvet. ni dvorani. Prikazali bodo bur- ko v dveh dejanjih «Anarhist», Nastopil bo tudi pevski zbor (cBriški grič« in kvintet pod vodstvom Antona Sošola. U-pamo, da bo doberdobskim prebivalcem burka ugajala in da se bodo razvedrili ob poslušanju števerjanskih pevcev. Obisk; števerjanske mladine bo doberdobska mladina wn'v la v maju. Za takrat so jih namreč števerjanski mladinci povabili na praznik češenj. Po. vabili bodo tudi ostalo goriško mladino in mladino iz Beneške Slovenije. Doberdobski mladinci in mladinke se že pripravljajo na to gostovanje. Nastopili bodo s komedijo «V Ljubljano jo dajmo«. vam ni prav, pa pojdite čez mejo, v Jugoslavijo». Kakor da bi ne bila naša domovina tukaj, kakor da bi ne bila vsa ta zemlja, ki nas tu obdaja, že 1300 let naša, ko na njej ni niti -pedi, ki bi ne bila z našim znojem do kraja prepojena! Dragi bratje in sestre! C e pregledamo uspehe naše dosedanje borbe, bomo videli, da ta borba ni bila zaman. Ustvarila je iz nas ljudi, ki nočejo kloniti svojega hrbta več pred nobenim. Naše ljudstvo izhaja prekaljeno iz težkih preizkušenj od zatiranja materine govorice čez številne žrtve pa tja do vsakovrstnega preganjanja in moralnega ponižanja. Z odporno in nadčloveško silo so naši zavedni ljudje prenašali to «Golgoto» nad četrt stoletja. Naš trpeči narod ni klonil! Danes smo ponovno tu na braniku odločeni boriti se v okvi ru zakonov z vsemi zdravimi silami še naprej za dosego pravic zamejskih Slovencev na vseh področjih javnega življenja in udejstovanja. Te naše upravičene zahteve nam jamči ustava italijanske republike in podpis mirovne pogodbe. C e hočemo, da bo ta naša borba uspešna, moramo združiti vse naše sile v en sam granitni blok. Združeni okrog Demokratične fronte Slovencev bomo prav gotovo zmagali. Zavedati se moramo namreč, da v tem boju nismo sami. Z nami so bratski jugoslovanski narodi, z nami so tudi vse tiste socialistične sile tu v Italiji in po svetu, ki se borijo Hi TENIŠKE TERME ZA DAVISOV POHAL Jugoslavija-Švica 2:0 Vstop v nadaljnje kolo tekmovanja so si že priborile Holandska, Norveška, Španija NOVI SAD, 2. — Jugoslavija vodi po prvem dnevu v teniškem dvoboju s Švico za Davisov pokal z 2:0. Josip Palada je premagal Ervvina Balestro s 6:1, 1:6, 6:2 6:4. Vladimir Petrovič pa Maxa Albrechta z 1:6, 6:1, 6:4, 6:2. * * * SCHEVENINGEN, 2. — Holandska si je že zagotovila vstop v naslednje kolo, ko je zmagala nad Ceylonom tudi v doublu. V naslednjem kolu se bo srečala Holandska z Italijo tudi v Scheveningenu. * * * MONDORF (Luksemburg), 2. — Norveška je premagala Luksemburg tudi v igri dvojic ter vodi sedaj s 3:0. * * * BARCELONA. 2. — Po prvem dnevu je Španija vodila v tekmovanju za Davisov pokal proti Izraelu z 2:0. * * * KANSAS CITY, 2. — Razmerje zmag med Kramerjem in Sedgmanom je sedaj 44:32 v korist Kramerja. Blackpool in Arsenal sta si osvojila angleški pokal in prvenstvo WEMBLEY, 2. — V finalni tekmi za angleški pokal med Blackpoolom in Boltonom je bil še tri minute pred koncem rezultat 3:2 za Bolton. V 42’ pa je Blackpool po Mortense-nu izenačili in nekaj sekund pred koncem pa tudi zmagal z golom, ki je bil v glavnem delo neuničljivega Matthewsa, ki ima že 38 let, a je še tako igral, da se je včasih zdelo, kot da je tekma med Boltonom in Mat-thewsom. Blackpool si je prvič osvojil angleški pokal, ki ga je Matthewsu izročila kraljica Elizabeta. Včeraj pa je bila tudi odločilna tekma za naslov angleškega nogometnega prvaka. Arsenal je premagal Bumley in si z boljšo goldiferenco osvojil prvenstvo pred Presto-nom, ki ima enako število točk: 54. Slede: 3. Wolver- hampton 51; 4. West Bromwich 50, 5. Charlton 49; 6. Burn-ley 48. BUENOS AIRES, 2. — V tekmi s Huracanom so bili igralci, iz katerih bo sestavljena reprezentanca za tekmo z Anglijo 14. maja, poraženi s 4:2, KOŠARKARSKI TUR Al K V GRADINKI Končno zmago si je priborila Goriziana vtekmizltalo GRADIŠKA, 2. — Danes zvečer se je zaključil košarkarski turnir na katerem je poleg domačega moštva Itale nastopila še Goriziana, ter gostje iz Ljubljane — ASK — in Dunaja — Babenberg. Prvi dan so zmagali Goričani nad Ljubljančani s 60:54 (31-24), medtem ko je še z večjo raz- MOTORNE DIRKE V KOPRU Ponikvar najboljši Dober plasma Tržačanov, ki so si osvojili dve prvi mesti Na krožni progi med Koprom in Semedelo so bile L maja tradicionalne motorne dirke, ki so se jih udeležili tekmovalci iz Trsta, Tržiča, Ljubljane, Postojne, Novega mesta in Kopra. REZULTATI: 125 ccm: 1. Ostuni Peter, (Trst), Vespa, 5 krogov (17.5 km) v 13’11”8, povprečno 80 km na uro; 2. Cioccio Raffaele, (Trst), Rumi, 13’25”; 3. Hrvatin, (Trst); 4. Tavčar (Postojna). 250 ccm: 1. Rupel Miran. (Trst), Guzzi, 10 krogov (35 km) v 26’6’', povprečno 80 km; 2. Podbršček Drago, (Ljubljana), Puch, 26T0”; 3. Rupar Pavel, (Tržič), Puch; 4. Hrast Miro, (Postojna); 5. Cioccio R. (Trst). 350 ccm: 1. Jenko Anton, (Tržič), 10 krogov, 26’19”8, povprečno 79 km; 2. Hrast Miro (Tržič) Puch, 28’49”2. 500 ccm: 1. Ponikvar Leo, (Ljubljana), Gilera, 10 krogov, 23’11”4, povprečno 88,5 km; 2. Vesnaver Milan, (Trst), Guzzi, 23’42”3; 3. Podbršček Drago, (Ljubljana), Puch. Prikolice: Kermavner (Tr- žič), 5 krogov, 13*57”, povprečno 76 km. Ostuni je prevozil prvi krog s hitrostjo 94 km in postavil v svoji kategoriji rekord proge. Ponikvar pa je padel in zaostal 200 m za Vesnaverjem, pa je izgubo nadoknadil in končno zmagal. Dirke je organiziral Moto club iz Kopra. PnS Piran KAC 5:2 (4:0) Strelci; v 1’ Muiesan, 6’ San-tomarco, 10* Muiesan, 21’ Muiesan; 2. polčas: 7’ Sladko (KAC), 24’ Segala, 35* Gangl (KAC). Prvega maja so nastopili na igrišču pri Sv. Luciji gostje iz Celovca, ki so pred približno 1.500 gledalci predvedli tehnično še dobro igro, nikakor pa niso bili kos brzini in požrtvovalnosti igralcev Pirana, ki je tokrat igral odlično. V moštvu ni bilo slabe točke. Od gostov so bili dobri vratar Sladko, srednji krilec Nowak in desna zveza Gangl. Domačini so goste presenetili z golom že v prvi minuti in do desete minute so imeli že tri gole naskoka. Četrti Pi-ranov gol ni bil regularen, ker ga je Muiesan zabil z roko. Gostje so proti sodnikovi odločitvi protestirali in Pirančani sami so napako priznali, vendar je obveljala sodnikova. Gostje niso uspeli izkoristiti v 34' prisojene enajstmetrovke, čeprav so jo zaradi nepravilnosti, ki jo je zagrešil vratar Fornasaro, streljali dvakrat. Naslednjo enajstmetrovko pa je streljal vratar Sladko, in to pot je žoga obtičala v mreži. V nadaljnji igri sta padla še dva gola, eden za Pirančane in eden za KAC. PnS RABAT (Marok), 2. — Švica je zmagala na telovadnem tekmovanju, ki so se ga udeležili tekmovalci štirih držav. Osvojila si je prva tri mesta med posamezniki in prvo med moštvi. liko odpravila Itala Dunajčane 72:53 (25:19). ASK pa je danes zasluženo visoko porazil drugoplasirano moštvo avstrijske košarkarske lige Babenberg s 70:39. Po včerajšnjem nepotrebnem porazu proti Goriziani so danes zvečer Ljubljančani prepričljivo potrdili sloves hitrega, homogenega moštva z nekaterimi izvrstnimi posamezniki. Babenberg je v zadnjem času precej napredoval in ima v svoji sredi dva državna reprezentanta, vendar pa je današnja razlika v točkah še večja kot v prvih dveh tekmah med tema moštvoma na Dunaju in v Ljubljani. To dovolj jasno kaže današnjo moč ASK. Med Ljubljančani so najbolj ugajali Fugina, Skrjanc in Kristančič, ki je danes dopotoval za moštvom. Polansky, Binder in Karali pa imajo glavno zaslugo, da poraz Ba-benberga ni bil še hujši. V borbi za prvo mesto sta zaigrala včerajšnja zmagovalca Itala in Goriziana. Domači derby je razvnel 1.500 prisotnih igralcev. Domačini so tesno vodili ves čas tekme in šele nekaj minut pred koncem so Goričani povsem nepričakovano izenačili in celo prešli v vodstvo s 44:43. Igra se je razvnela. Prej so zavlačevali Gradiščani, sedaj pa Goričani. Končno zmagajo Goričani z 62:60. Po končanih tekmah so udeležencem razdelili nagrade in. spominska darila. ASK bo nastopil še v Bas-sanu del Grappa, v torek ali v sredo pa še v Gorici proti Goriziani. Bartali še ne odneha V dirki po Emiliji je zmagal ponovno Bartali pred A-struo. Konkurenca sicer ni bi. la posebno močna, vendar pa je zmaga za starega Bartalija znaten uspeh. LIEGE, 2. — V valonski dirki je zmagal Ockers (Belg.) pred Kublerjem in Petruccijem. za resnično pravico in pravo demokracijo. Te sile, ki so že sedaj močne, rastejo in se krepijo iz dneva v dan in bodo kot mogočna reka odnesle vse tiste ostanke fašizma, ki se ponovno pojavljajo v Italiji in dušijo našo pravico. NAJ ZIV1 PRVI MAJ — SIMBOL PRAVCE, MIRU IN PRIJATELJSTVA MED NARODU Govoru je sledil koncert številnih pevskih zborov iz Goriške. Nastopili so s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmi' mi. Najprej je pel moški zbor iz Steverjana, znan že z zadnje prireditve števerjanske mladine; prav zato je marsikdo pogrešal lepo «Steverjan-sko himno«, ki se je mnogim priljubila. Pod vodstvom Antona Sošola so domači pevci pozdravili goste s tremi izbranimi pesmimi. Za Steverjanci so nastopili po vrsti moški zbor So-vodnje-Podgora pod vodstvom Doreta Klavčiča, ki je zapel prelepo pesem «SIava delu« in še dve drugi. Nato so nastopila dekleta in žene iz Stan-dreža z dvema lepima narodnima pod vodstvom Franca Lupina. Tudi Poljanke so se, čeprav v majhnem številu, dobro predstavile s stremi pesmimi; vodil jih je mladi pevovodja s Peči. Po daljšem času smo zopet slišali ženski zbor iz podgore, ki ga vneto vodi tov. Dore in ki se je Goričanom lepo predstavil že na Trinkovi proslavi. Dekleta iz Podgore so zapela med drugim tudi dve benečanski ter so morala zadnjo na splošno željo vseh ponoviti. Z umetniškimi pesmimi se je predstavil moški zbor Vrha-Dola - Poljan - St. Mavra pod vodstvom tov. Pavline Komel. Zel je obilo priznanja in je moral zapeti dodatno pesem «Slovenec sem«. Predzadnjo točko koncerta je izpolnil mešani zbor iz Standreža in zapel štiri pesmi. Za zaključek je mešani zbor Podgora-Sovod-nje zapel dve pesmi; zadnjo je na splošno željo poslušalcev moral še enkrat ponoviti. Po koncertu je sledilo ljudsko rajanje. Mlado in staro se je zavrtelo ob igranju domačega orkestra «Veseli veter«. Pozno zvečer je po briških gričih odmevala pesem in glasba v znak proslave prvega maja leta 1953. Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI JRKOB P o s e b n o s t: krema maršala, slivovka, tropinovec, jajčni brandy TRST, Ul. Xydias 6 • Tel. 96332 NecDtFG HljKL L. ose AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) CENE Z M E K IV E OLAJŠAVE PRI PLAČILU DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Kuerner na Korzu Italia št. 4 - tel. 25-76, dopoldne pa tudii lekarna Venuti v Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24. KINO VERDI. 15: «Malok. bog maščevanja«, V. Heflin. VITTORIA. 15: «Zlata kočija«, A. Magnani in D. Lamont. CENTRALE. 15: »Kraljica iz Sabe«. MODERNO. 15: ((Bobneči molski volk«, J. Wayne in P. Neal. STANDREZ. 18.45 in 21: ((Plamen, ki ne ugasne«. G. Cervi in M. Denis. Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi A V TO GARAŽA z MEHANIČNO DELAVNICO TRST- Ulica Moreri 7 - ROJAN cTARA IN ZNANA TVRDKA TULIAK R0D0LF0 ki se je preselila v Ul. della Guardia 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMM s križnim šivom za gumbnice, pritrje vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno brez predplačila- Brezplačen pouk v vezenju. RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 1830: Koncert Komornega zbora iz Trsta p. v. Ubalda r — Trst II.: 21.00: Bennett: Koncert za violino in orkes • — Trst I-: 9.10: Odlomki iz oper. — Slovenija, poldaniski simfonični koncert. MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zaslopslvo „Gilera" MOSCHION & FRISORI TRST, Dl. Valdirivo 36 tel. 23-475 KROJAČNICA ZA ŽENSKE IN MOŠKE JOSIP KRAVOS TRST, Ul. Brandesia 53, Sv. Ivan ki zadovolji in se trudi, da ugodi vsakemu okusu (---->> 12%%\ V____J Fotografski Iaboratori RAZ V I J A IN J E KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOT OGRAF IJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNE TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA INDUSTRIJI1 Dajajte vrednost vašiv* proizvodom » foW&ra' firanjem pri tistem’ y vam lahko naprav* ‘ še v črnem in barva 95-873, 98-810 ri..ad jiedčene ivu. utp&poinjene. itucavike izbrane el vzorcev Najboljša kakovost uporabljenega materiala poudarja vrednost ZNAMKE Izdelovanj e po zadnjih iznajdbah moderne hn it* 5 POPOLNO JAMSTVO ZA NAJNIŽJA CENA D-00 Te prednosti Vam ^ nudi samo znamka KAROSERIJA izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologna 48 - tel. 52>32 t, ki 'Vad mvul! Prispela je nova pošiljka pomladanskih elegantnih čevljev ta iendke iti modke Trgovina G EC TRST-ROJAN, Trg tra i Rivi 2 ilatic J p K** belavnim T K 9* In Ul. F- CrŠ,J Telefon ^ JULI IZVOZ IVAN‘RIBARI^ ZALOGA TRDEGA LESA^lN^S^^ ——-----------------—— <0% URADI: UL.CRISPI TEG®*'fi.gjO Skladišče:lil.dellelUiliziešt. 17-18" I® *' Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6 III. nad. — Telefon številka 93-808 In 94-638, — Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.» din, — Tiska Tiskarski zavod ZTT — fcodružn. Gorica Ul, S. Pellico l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. fnesetv° 2f ti5** NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed ljud. remib Jugoslavija: Izvod l°> . V*1' ----- - — ----- * demokratičnega n p. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija o«auw~-— usKa Ljubljana Trg revolucije 19 teL 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega