Posamezne Številke« Navada« Din l*1-^ ob nedeljah Din 1*50« .TABOR* izhaja v**k oiB naslcdoje£» *&&»«*<«» *Uv.*. W5S«ražTiSavWSvImL •A, '• IZII t Š$$!UmatSifi&iiSž Posamezne Številke« Navadno D!n 1*—, ob nedeljah Din 1*5(X UREDNlSrVO «• aafaaj* * Mart-V™*. ■*•««.«, t »ad- fSSPi*. TeUf** iatarofk. it. 273. UPRAVA a« natiaj« a Jaraioenri -Kol St. 4, priliti]«, daaSTT«!* foa I*. 24. ~ SHS poKaaUumri raJos Ste«. H.78J, N* aarožii« itn deaaaja m M Kskr.titi u a* wa{ajvyoik 87.25 —88.25, p .j.,.., :-i j .a-.*#*! skorajšnjo trgovinsko^pogodbo. Vse osta-to pa se bo storilo z dobro voljo na o-beh straneh; žejeti bi le bilo, da bi na naši strani ne bilo takih »gorečih trgovcev«, ki imajo sicer polna usta bratske ljubezni in zavezništva, ki pa nikjer ne ostanejo dolgo. V Jugoslaviji očitajo češkim trgovcem, da imajo premalo čuta. No, ,v trgovini ga ima redkokdo, kajti tu gre za to, da čim več in kar najboljše prodaš. Jugoslovenski trgovci niso nič boljši od naših, zahtevajo pa nekoliko več pozornosti- Mi smo do neke mere dolžni, da jo kažemo napram Jugoslovanom in tudi lahko pokažemo, zakaj le na ta način bo mogočo odstraniti nespora-zumljenja med nami- Ne smerno dovoliti, da bi nas tam postavili v isto vrsto z temci, _ ki so prihajali v jugoslovanske dežele izključno le kot trgovci z večali-manj izkoriščcvalnimi nameni. V Jugoslaviji imamo Čehoslovaki tudi politično poslanstvo- ^ Uspeh političnega poslanstva pa zavisi od rednih trgovinskih' sti-cov. Zato bi bilo treba z enako vnemo delati za uspešen razvoj trgovinsko-go-spodarskih stikov, kakor sc dela za razvoj politične zveze. Čim .več se bo na o-beh straneh delalo v tej smeri, tem boljše bo. Podobno, kakoc so v političnih stikih bila naglo odstranjena nrspora-zumjjčjijn, jih b.gmp. odis^nili y. bodoče j tudi v. trgovinskih stikih, če jim ne bomo dajali postranskega pomena, kakor se je to dogajalo doslej v našo in y jugoslovansko škodo.,— Glas bratislavskega lista prinašamo brez komentarja kot prispevek k delu za vzajemnost med Jugoslovani in Čeho-slovaki. č' Politične vesti. • Vlada vedno bolj v strahu pred opozicijo. Ker se pogajanja za ustanovitev opozicijonalncga bloka vztrajno in — kakor izgleda — uspešno nadaljujejo, se je .vlada začela resno bati opozicije-Ministrski svet se je na zadnji seji bavil tri ure izključno z vprašanji notranje politike. Če se ustanovi blok opozicijal-nih strank, je .vlada izolirana in mora pasti. Nekateri radikalski politiki so za odgoditev, ^parlamenta. Izgleda pa, da 1)0 vlada izrabila vsa sredstva, da spravi pod streho proračun in da se lahko v dane^ slučaju zavaruje z razpustom parlamenta, ki bi mu sledile volitve. — Pri Pašiču se je mudil skoraj eno uro dr. Korošec. Razpravljala sta o pogodbi z Italijo In o notranjem položaju. Potem so se vršile Konference med šefi opozicijonalnih strank. Govori sc, da je opozicijonal.- ni blok skoraj že gotova stvar* Cilj ni samo zrušenje Pašičeve vlade, temveč tudi nadaljnp skupno delo pri ureditvi države. Velikega pomena bo seja demo« kratskega kluba ,v četrtek dne 24. trn« Na dnevnem redu je razprava o opozicijo nal nem bloku. * Pašič m Ninčič na potu v Rim. V, četrtek odpotujeta v Rim ministrski predsednik Pašič in zunanji minister Nin-čič, da podpišeta znani sporazum, —« Spremlja ju več višjih uradnikov. Na italijanski meji ju bo pričakoval naš poslai* nik Antonijevič v spremstvu odposlancev! italijansko vlade* Italijani bodo priredili slovesen sprejem. Podpis pogodbe bo; kar najslovesnejši. Rim zapustita dna 27« ali 28- zjutraj. * Odmevi italijansko-jugoslov. sporazuma v Franciji- Iz Pariza se uradno potrjuje, da je bila med Francijo in Jugoslavijo sklenjena enaka pogodba, kakor med Italijo in Jugoslavijo, oziroma med Češkoslovaško in Francijo. S tem se je stališče Male antante izdatno ojačilo, hkrati pa je dosežena diplomatič-na, gospodarska in v danem slučaju tudi vojaška izoIacija^Madžarske. — »Quo« tidien« piše v današnjem svojem uvodniku, da se že 'dolgo pripravlja temeljita progrupaciia evropskih držav. Francija °c bplpnbplj odda^uje Angliji in se ga učvrstiti na vzhodu, vsled česar se naslanja na Italijo in Malo antanto. Verjetno je, da se bo Velika Britanija kmalu sporazumela z Nemčijo, da si z njeno pomočjo zasigura prvenstvo v Rusiji. * »Timesove« vesti o vsebini naše pogodbe z Italijo. Londonski »Times« prinašajo točneje vesti o naši pogodbi z Italijo, ki jih v Beogradu potrjujejo- Po teh informacijah so bile sklenjene tri kovencije: prva o Reki, druga o splošni politiki Jugoslavije in Italije in tretja o trgovinskih odnosih. Biankino pripade Jugoslaviji, takisto trije reški moli- Železniška postaja na Reki bo pod skup-pim internacijonalnim režimom Italije in Jugoslavije. Jugoslaviji bi imele pripasti hrvq.tske podobčine na Kozaru. Pristaniški sistem bi veljal 50 let- Predvidena je tudi zaščita jugoslovanske manjšine na Reki. * Vprašanje madžarskega posojila-Ro zadnjih vesteh iz Londona je nastopil v vprašanjih madžarskega posojila preokret na boljše, tako da je posojilo že zagotovljeno. Najzanimivejše je, da je med Malo antanto in grofom Betblenom dosežen sporazum v vprašanju vojaške kontrole. Po sedanjem stanju pogajanj je soditi, da bo jutri dosežen sporazum. * Pred odstopom BaJdv/inove vlade. Adresna debata v spodnji angleški zbornici se nagiblje h koncu- Pričakovati je, da bo vlada dobila danes nezaupnico, nakar bo takoj odstopila. Večina je že zagotovljena . Nato bo prevzel sestavo vla-'de voditelj delavske stranke Ranisey (Mac Donald. Po veliki železničarski stavki soditi, ne bo njegov začetek prijeten. Zdi se. da se tudi angleško delavstvo zaletava boljinbolj na levico in da :bo delavska vlada, ki bo odvisna od kompromisa z liberalci, zanesla v vrste angleškega proletarijata notranje boje in razcep. eaj-ES - S3J- GJ VSE NAŠE VOLILCE, k! so bili pri zadnjih volitvah izpuščeni iz volilnih imenikov, nujno pozivamo, da se zglase nemudoma v tajništvu demokratske stranke, Cankarjeva ulica 1. Ob enem pozivamo vso naše pristaše, naj naznanijo tajništvu imona vseh onih, kateri še niso vpisani v volilne imenike o-ziroma onih, katere je treba brisati iz Imenika. fi§3—Cg8—□—teh-®—Je) Dnema kronika. — Gcrostastie redakcije v Sloveniji-■Radikalci so si spletli nov lovorjev vejice z redukcijami. Nimamo nič proti re-Uukciji, ako bi se izvedla pravilno in odpustilo nesposobne, toda za to, kar počenjajo radikalci, naš besedni zaklad nima še primernega izraza- Za poštami so prišle na vrsto šole in bolnice. V Sloveniji so reducirani vsi katehetje, vsi polkrožni učitelji in učiteljice ter vse učite-iflpce ročnih del. Temu se baje pravi radikalna skrb za prosveto naroda! Še lepše je pr! zdravstvenem odseku za Slovenija Poleg reduciranega uradništva so bite reducirane vse strojepiske. Ker pa so »©obhodno potrebne, so takoj nastavlje-,ne kot dnevničarke, polog tega pa dobe (trimesečno odpravnino. Nadalje so reducirani vsi upravitelji državnih bolnic v Sloveniji — mesta pa se na novo razpi-§ejo, da pridejo radikalni priganjači do Ikorifc* , — Koflkoranje Šolskih izpričeval. No- yi taksni zakon predpisuje prav občutne takse za vsa šolska izpričevala, bodisi .osnovnih, srednjih ali visokih šol. Ima pa zakon tudi določbe, po katerih so n-ijžtefld, katerih starši ne plačujejo več ne-jgo 10 Din- neposrednega davka (brez (osebnega davka m doklad), oproščeni teh taks. Po teh določbah so menda vsi .'državni nameščenci, ki plačujejo le osebno dohodnino (če nimajo drugih poslov, ■ki so neposredno obdačeni) tah taks pro-pti. Dokazati je to treba z izpričevalom ‘p siromaštvu (kakor se ljubeznjlvo čita (y zakonu), ki ga izda brez pristojbin občinski urad. V naših razmerah bo ;me«da zadostoval od občinskega urada 'Izdani »izkaz o premoženju«, na katerem •potrdi davčni urad ali je oče dijaka ob-jjdačen ali ne. Svetujemo prizadetim, da [si pravočasno oskrbe te izkaze pri obč-,uradu ter potrdilo o davčnem uradu ter potrdilo o davčnem predpisu pri davkariji ter predlože potem ta izkaz šolskemu vodstvu oziroma ravnateljstvu- Iz previdnosti je dobro napisati na izkaz kot svrho «zaradi pridobitve šolskega izpričevala« (Člen 5. točke 6 taks. zak.) Formularji za ta izkaz so v tiskarnah na prodaj. J. V. — Stavka na tehnični fakulteti v Ljubljani je končana in se predavanja zopet redno vrše. — Razpisane poštne službe. Razpisana so sledeča odpravniška mesta: v Dolnjem Logatcu, Trebnjem, Gornjem Gradu, Žužemberku, Rimskih Toplicah in pri Mali Nedelji. Prošnje je vložiti pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani- — Klerikalni pretepači. Krepka demokratska organizacija v Ceršaku ob Muri je hud trn v peti naših klerikalcev-Dobro uspeli shod predzadnjo nedeljo jih je tako razkačil da so za to nedeljo sklicali svoj shod in komandirali Žebota kot govornika. Ker pa v Ceršaku klerikalcev ne marajo več, je Žebot pripeljal ljudi za shod kar seboj iz Št. lija in Selnice. Ob istem času se je vršil ravno demokratski sestanek, za to sta se udeležila Žebotovega shoda samo dva naša pristaša. Ko je Žebot začel napadati demokrate, češ, da so prodali Slovence Srbom, mu je delavec Ferk odločno J n stvarno ugovarjal. V tem hipu so Že-botovi priganjači planili po njem in ga pobili na tla ter začeli pretepati. Prizade jali so mu več težkih poškodb, tako da je moral iskati zdravniško pomoč- Najbolj sc je odlikoval pri pretepu nek klerikalni občinski odbornik, ki bo prejel zato plačilo pri sodišču. — Qtvoritev telefonske centrale v Metliki. Dne 1. januarja tl. je bila otvor-jena pri pošti in -brzojavi! Metlika telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. — Gibon;© izseljencev v letu 1923. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu poroča: V minulem letu so ameriške oblasti zavrnile 20.619 izseljencev in deportirale ]0S8 inozemcev, ki so že bivali v Zedinjenih državah- Največ je bilo zavrnjenih takih doseljencev, ki niso imeli zagotovljenega dov oljnega zaslužka ali lastnega premoženja, in se je bi**, bati, da padejo v breme ameriškim obkmtem. Zelo mnogo je bilo zavrnjenih tudi pohabljencev, žensk in otrok. Radi nepismenosti je bilo zavrnjenih 2095 oseb. Nad 1000 oseb je bilo izključenih radi nevarnih in nalezljivih bolezni, (sušica, spolne bolezni). Radi pijančevanja je bilo vrnjenih 55 oseb. Nadalje je bilo zavrnjenih 262 otrok radi nezadostnega spremstva, 364 zločincev, 4 anarhisti, in 141 takih, ki so se skušali brez dokumentov pretihotapiti preko meje. — Oporoka dr. Mllojkoviča. Nedavno umrli profesor pravne fakultete v Subotici dr. Milutin Milojkovič je zapustil*, vse svoje znatno premoženje Srbski a-kademiji znanosti in umetnosti v Beogradu. — Deset let v ujetništvu- Po devetletnem ujetništvu se je vrni! iz Rusije Fran Kovačič iz Subotice. Ujet je bil 1. 1914 in odpravljen na mejo Mongolske. Po njegovem pripovedovanju je na Kitaj skem še vedno krog 5000 avstro-ogrskih ujetnikov, med temi nad 4000 Jugoslovanov. Dopisi. Svetinje. Tukajšnje bralno in izobraževalno društvo priredi svoj redni občni zbor na Svečnico, dne 2. februarja ob 8. uri zjutraj v gostilni g. Zavratnika. Na dnevnem redu je tudi predavanje g. prof-dr- Ljudevita Pivka. Ivanjkovci. Tukajšnja obrtna zadruga je imela dne 17- tm. svoj dobro obiskan občni zbor. Vsled ustanovitve trgovskega gremija in gostilničarsko obrtne zadruge, oboje za celi ormožki okraj, zgubile so skupiic obrtne zadruge skoraj polovico svojih dosedanjih članov; pričakovati in želeti pa je, da snovanje strokovnih obrtnih.zadrug tako napreduje v ormožkem okraju, in bodo potem skupne obrtne zadruge, v katerih je poslovanje in delovanje v prid vseh panog obrti ze-o težavno, nepotrebne. Naša zadruga šteje še sedaj 73 članov, kateri Imajo 51 učencev. Dosedaj je bil načelnik skozi 10 et g. Lovro Petovar, kateri pa je prene-lal biti član zadruge- Njegov odhod je zbor z obžalovanjem yzel na znanje, tor mu za njegovo dolgoletno delovanje v zadrugi izrekel enoglasno svojo zahvalo. Načelnikom je bil sedaj izvoljen g. Štefan Rižnar, kovač v Ivanjkovcih, njegovim namestnikom g. Alojz Majcen, mizar pri Sv. Tomažu pri Ormožu, odbornikom pa gg. Kosi Karl, krojač, Krajnc Ivan, sedlar, oba iz Sv- Tomaža pri Ormožu, Simonič Edvard, mesar, Pavličič Jožef, mlinar, Zadravec Filip, kovač, vsi iz Sv. Miklavža pri Ormožu, Zadravec Franc, sodar, Stucl Martin, čevljar, oba iz Pavlovskega vrha, Pfeifer Anton, mlinar, Mihalovci, Breznik Jožef, kovač, Libanja, namestnikom pa gg. Levanič Ivan. sedlar, Vuzmetinci, Slana Franc, krojač, Sv- Tomaž in Novak Franc, čevljar, Kog. Mozirje v Zgornji Sav. dolini. Dne 20. prosinca vršile so se v našem trgu nadomestne občinske volitve, pri kojih so dobile napredne liste osem in lista SLS pa enega odbornika. 3DS. Seja odbora Gospodarskega in političnega društva za I- in IV. okraj se vrši v četrtek, dne 24. januarja ob 20. uri v tajništvu JDS, Cankarjeva ulica 1. Narodno gledališče. REPERTOIRE: Sreda, 23- jan. »La Boheme«, E. Četrtek 24. jan. »Pri treh mladenkah«. Ab- D. Petek, 25- jan. »Janko in Metka«. C. —□— Pri treh mladenkah. Ta spevoigra, ki uporablja Schubertovo glasbo, je v lanski sezoni doživela lepo število predstav, kar dokazuje, da se je naši publiki priljubila. Predvsem je to pripisati njeni sveži, mclodijozni in lahko umljivi glasbi, ki je polna liričnih mest ter daje dobremu pevcu dokaj priliko, razvijati svojo umetniško kvaliteto. Uspeh predstave ie torej predvsem zavisen od tega momenta- V primeri z lansko zasedbo so se izvršile letos- bistvene fepremembe. Tako je bila glavna , vloga Schuberta topot v rokah g. Urvaleka. V maski prav dober, je podajal v igri značilne poteze skromnega komponistu. Gdč. Lubejeva (Ilannerl) je nastopila prvič v večji vlogi. Razpolaga z rabljivim glasovnim materijalom, ki pa bode moral še v marsičem pridobiti, glede vokalizacije in dihalne spretnosti. V igri jo če precej nesvobodna ter se še ne more vglobiti v značilnost svoje vloge; umetnik mora takorekoč doživljati to, kar hoče podajati- G- Janko, kot pesnik Schober, nam je še v dobrem spominu izza lanskega leta. Da uživa tudi pri občinstvu simpatijo, je bil dokaz prijazen pozdrav ob njegovem vstopu na oder. Njegova igra je naravna in živahna, v pevskem oziru ie istotako prikupljiv. Dvorni steklar (g. Rasberger), detektiv (g. HarastoviČ) in hišnica (gdč- Petkova) so s svojim humorjem vzbudili mnogo smeha. Pri gdč. Petkovi pa obstoja nevarnost pretiravanja. Ostale vloge so bile v splošnem zadovoljivo ^ zasedene, vsaj ni bilo opaziti, da bi bil kdo kazil- Režija g. Ris-bergerja je bila dobro pripravljena, istotako je bila oprema primerna in kostumi okusni. Orkester, pod veščo roko g-opernega ravnatelja Mitroviča, se je držal na solidni višini- Gledališče je bilo nabito polno, razpoloženje od začetka do konca prav zadovoljivo. Izražalo se je to v v često burnem in dolgotrajnem a-plavzu, tako da so se morale poedine, o-sobito plesne točke, ponoviti. H. D. Sokolstvo. o Seja veseličnega odseka se vrši v četrtek 24. tm- v restavraciji Narodnega doma ob 8. uri zvečer. 1- Konstituiranje odseka. 2. Sokolska maškerada. o Sokolsko društvo v Prevaljah ima svoj redni občni zbor v soboto dne 26-tm- ob 20. uri v gostilniški sobi br. Lahovnika z običajnim dnevnim rodom. Odbor- o Rogatec. Redni občni zbor Sokola v Rogatcu se je vršil v soboto 12. tm. v salonu g. Brezinšeka- Zborovanja, ki je bilo zelo živahno, se je udeležil tudi delegat celjske župe br- podstarosta dr. M. I Iirašovcc. Br. starosta dr. Brabec je po-' zdravil iskreno vse sestre in brate, po- sebno še cine iz oddaljenih Žetal in Gaberja in člane rogaških obrtnih slojev, ki s svojo vztrajnostjo dajejo upanja, da bo v bodoče več sokolskih delavcev v Rogatcu. • Br. načelnik Srečko Sekirnik je podal temeljito sliko o delu v telovadnici, br- tajnik Zvonko Korošec o splošnem delovanju društva, br. blagajnik Vodopivec o stanju blagajne, izobraževalec br. Tone Stefanciosa pa o delovanju na kulturno-prosvetnem polju. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s starosto dr- Brabcem na čelu, ki zna kot vnet rojak Tyršev vlivati sokolskega ognja v bratska srca. Gospodarstvo. g Centralna banka za trgovino, obrt in industrijo, d. d. Zagreb. Kakor do-znavamo, je bila potrjena od finančnega ministrstva fuzija treh zagrebških zavodov, Banke za trgovino, obrt in industrijo, Centralne banke, katere podružnica se nahaja tudi v Mariboru, in Hrvatske eslcomptne i mjenjačne banke. Fuzija se je izvedla na način, da Banka za trgovina obrt in industrijo poviša delniško glavnico od Din- 25 miljonov na Din 80 milijonov in stem prevzame delnice obeh drugih zavodov. Nato se zviša skupna delniška glavnica na Din 125 miljonov, ter je plasiranje novih delnic že zagotovljeno- Eksekutrva sestoji sedaj takole: Predsednik g. Milivoj Crnadak, generalni ravnatelj Prve Hrvatske štedioni-ce, podpredsednik: g. Dr. Janko Šver-Ijuga, generalni ravnatelj Hrvatske eskomptne banke, Zagreb, in S. D. Aleksander, predsednik Udruženja hrvatskih, industrijalaca, razven teh, gospodje: Dr. Rudolf Blis, odvetnik v Zagrebu, Paul Engei, generalni svetnik Anglo-Austrian Banke, Ernst Einhom, bankir iz Amsterdama, Ernst Grumvald, predsednik Udruženja trgovaca v Zagrebu, Dragu-tin Heumer, bančni ravnatelj, Leo Kron-feld, generalni ravnatelj, Dr- Feliks Schick, ravnatelj in Ivo Schwarz, namestnik generalnega ravnatelja- Vodstvo novega zavoda je bilo poverjeno članu direkcije in eksekutive g. dr. Rudolfa Blis-u. g Produkcija duhana v naSJ držav!. Glasom statističnih podatkov, ki jih j« zbralo ministrstvo za poljedelstvo in ministrstvo financ, se bavi v naši državi nad 100.000 družin s pridelovanjem tobaka. Od tega zaslužka živi nad pol mi-lijona ljudi ' Pridelovanje tobaka je vi naši državi prosto in se je iz tega vzroka zelo dvignilo. V minulem letu je bilo zasajene s tobačnimi rastlinami 19.5(50 ha zemlje. Država je odkupila od proizvajalcev 19 milijonov 289.284 kg tobaka za (500 milijonov dinarjev. Produkcija tobaka jo zelo narasla tudi radi te-1 ga, ker je država povišala odkupne oeue. Cene so se gibalo po kvaliteti med 4 in 90 dinarji za kg. Monopolna uprava je od tega tobaka prodala Češkoslovaški 200.000 kg za 17 milijonov dinarjev. Kg se je plačal po 90 D, vendar pa so strokovnjaki mnenja, da je ta cena absolutno prenizka in bi bila država za ta tobak lahko mnogo več izkupila. g Dobava olja za kurjavo. Pri odele- nju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 5. februarja tl- ponovna licitacija glede dobave 1000 ton olja za kurjavo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki, je v pisarni trgovske in obrtniške zbor-' nice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava pisalnih miz. Pri ravnatelj-1 stvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 8. februarja tl. ofertalna licitacija glede dobave 30 pisalnih miz- Predmetni oglas z natančnejšimi podatki in skicami je v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. S Prodaja ustnikov. Dne 5. februarja tl. se bo vršila pri Intendantskem slaga-lištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani dražba 99-077 komadov ustnikov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava morske soli. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 9. februarja tl- ofertalna licitacija glede dobave 30.000 ton morske soli-Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske, in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. * Tiariborske vesti. Mariboi 22. januarja 1924. Svetosavska proslava v Mariboru. Kakor prejšnja leta, tako bo tudi letos Maribor počastil spomin velikega srbskega prosvetitelja in svetnika sv. Save. Srbsko-pravoslavna crkvena op-ština priredi na praznik sv. Save dne 27. tm- v Gotzovi dvorani svetosavsko slavnost in zabavo v korist skladu za zgraditev pravoslavne cerkve v Mariboru. Sodelovali bodo Glasbena Matica, vojni orkester in dve naši odlični umetnici. Že dopoldne se vrši v Gotzovi dvorani običajna krsna slava za šolsko mladino pravoslavne vere- Na sporedu je poleg cerkvenega obreda in sečenja kolača dijaška deklamacija in apoteoza narodnemu jedinstvu v narodnih nošah, nato pa pogostitev gostov. Zvečer ob 20. uri sc vrši v Gotzovi dvorani zabava, h kateri imajo pristop samo vabljeni in ki je združena z vstopnino 25 I) za samce in 40 D za obitelj. Zabava obsega dva dela: koncert in ples. Koncertni del otvo-ri z balkona svečana fanfara iz Smetanove opere »Libuša«, nato pa ima slavnostni govor g. prof. Bog. Tep!y. Zatem zapoje moški zbor Glasbene Matice himno sv. Save, mešani zbor Glasbene Matice pa Mokrdmčevo V- Rukovet (dirigira g. Topič). Nato izvaja veliki orkester pod vodstvom g. kapelnika Herzoga Rimskl-Kcrsakovo Fantazijo na srbsko temo, nakar nastopi virtuosfnja ga-Brandlova in izvaja s sprettilicvanjem or kestra Sporov Violinski koncert. Potlej bo operna pevka ga. Mitrovičeva zapela Kcnjovičevi skladbi: »Pod pendže- rbm« in »Aman djevoiko« (tudi z orkestrom). Koncert bo zaključila mogočna ouveriura Čajkovskega: 1912. Ples se začne s Srbi.ianko in vsebuje IS točk. Posivnice za svetosavsko proslavo so se včeraj razposlale. Pozivnic pa ne dobe Sokoli, potem člani pravosl. cerkvene občine, profesorji In učitelji vseh šol in častniki, katerim za vstop k zabavi ni treba nobenih pozivnic. Prireditelji bi želeli, da bi prišlo kar največ dam v narodnh nošah- Kdor ne dobi pori vu ic e do 25.’ trn., a reflektira na. njo, naj jo zahteva od g. Rotar J- Mijoviča (Kopitarjeva ul. 6., tel. št. 438.). Prireditev bo v vsakem oziru odlična in vzbuja v vseh družabnih krogih našega me i n'navadno zanimanje. -CT- in \ urnost na mariborska! ulicah. — Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico nam pošilja dodatno k notici pod tem naslovom sledeči dopis: Hišni posestniki s strahom gledamo, kako potrebne so naše hiše popravil, vendar nam ni mogoče popravil izvrševati, ker nam manjkajo sredstva- Davki in doklade ter obresti nam pozore j o vse, kar dobimo z najemnino — in od česa naj živimo? Mi hišni posestniki nimamo nl-kake zaščite- Najemniki ne zapirajo varčno oken, treskajo z vratmi, da se cela hiša trese ter postaja zidovje rahlo. Najemniki cepijo v stanovanjih drva, perejo V stanovanju namesto v perilnicah, redijo domače živali v sobah s parketami, njih otroci mečejo kamenje na streho, najemniki vlivajo v vodovode vodo iz kuhinje namesto v Iivalnike ter zamašijo (vodovodne cevi, v stranišča mečejo simeti, stare čevlje, metle, pepel od premoga itd. namesto na smetnjake, seveda se stranišča zamašijo in ker hočejo z drogi in dmgim orodjem zamašenje odstraniti, razlomijo straniščne cevi. — To se ponavlja skoraj vsak dan: vse to seveda povzroča ogromne stroške. Ako se bo toraj takšno in enako postopanje najemnikov dan za dnevom ponavljalo, se bo zgodilo, da ne bodo samo okna padala na cesto, temveč se bodo začele biše podirati- m Podoficirji garnizije Maribor pri-rede 23. februarja 1924 plesni venček v Gotzovi dvorani. Vstopnina proti vabilu. m Planinski ples v Mariboru bo že |. februarja, ne 2. febr., kakor v Ljubljani, zato pozor! Gotzova dvorana zasigura-na. Zastopnice in zastopniki vseh slov. krogov sodelujejo pri velikih pripravah. Vina prvovrstna, kakor so znana iz Ma-rib. koče. Predprodajo vstopnic sporočimo na tem mesto- Posegajte vsi po njih in to nemudoma no razglasitvi- — Ples je planinski, dobrodošle planinske in narodne noše, predpisov nikakšnih, kajti neprisiljenost, planinsko razpoloženje sta bistvo našega plesa- Zato vsi na ples, da se odškodujete za mrtvilo v januarju! m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 13.—19. jan.: Erysipclas: nov 1, ostane 1; paratyphus nov 1; škrlatinka: ostalo 10, ozdrv. 2, umrl 1, ostane 7; norice: ostala 2. m »Grajska klet«- Sreda 23. tm. koncert nar. žel- gl. društva »Drava«. Začetek ob 20. uri. m Uradniška menza se nahaja na Slomškovem trgu 17 (v Kazini). Hrana stane dnevno 50 K. Sprejemajo so državni in zasebni uradniki. m Kavarna mestni pavk, Vsak večer od 21- do I. ure svirajo Ljubljanski c 'orni bratje Roj. Odprto do 3. ure zjutraj. Posebna soba. . m Prošnja uboge vdove. Revna vdova je z malim petletnim otrokom na cesti brez prenočišča. Kdor ima kakšen majhen prostorček, da more reva z otrokom prenočevati, naj se usmili in naj prepusti kotiček. Prijave sprejema naše uredništvo. m Pri delu ponesrečila. Marta Ostcr-šec, 18-letna pomožna delavka v neki tukajšnji tovarni, je med delo-m tako nesrečno padla, da je dobila težje notranje poškodbe in padla v nezavest- Rešilni oddelek ji je prožil- prvo pomoč fer jo prepeljal na stanovanje v Sokolski ulici št. 5- m Nesrečen padec. Neka Hilda Simo-vič je včerni dopoldne padla na oledene-lem. pločniku na vogalu Frančiškanske in Wildenrn;nerjeve ulice tako nesrečno, da si je pri padcu zlomila desno nogo ped kolenom. Za škodo bo morala odgovarjali mostna občina, ki menda tudi čaka, da ljubi Bog počisti pločnike tam, kjer bi to bila njena dolžnost m Sfbcrit krojač je nek Franc S. V gostilni Anderle na Koroški cesti se je včeraj zvečer nasrkal božje kapljice, nato, pa začel razgrajat? in lomiti kozarce-Ker povrh še ni hotel plačati-zapitka, je bil aretiran in bo sprejel primerno nagrado za sv-oje junaštvo- m Nepoboljšljiv grešnik je nek Ljud. O. iz Rač pri Mariboru. Radi postopanja je bil aretiran in izročen sodišču, ki pa ga je takoj zopet izpustilo'. To prih ko je možakar še isti dan izrabi! tor ukradel nekemu hlapcu par čevljev. Bil jo radi toga ponovno aretiran in izročen sodišču, kjer bo menda tokrat imel večjo smol-o, kot prvič. Kultura in umetnost x Veliki narodni kslendar Jugoslavija. Izciao Savez dofcrovoljaca u Zagrebu. Uredio Predrag Mitrinovič. — Pri Klubu dobrovoljccv v Mariboru se dobiva zgoraj omenjeni koledar, ki je pravzaprav almanah in ima kot tak trajno vrednost. Koledar je obsežen, dobro urejen in bogato ilustriran- Prinaša cel-o vrsto zanimivih prispevkov prvih naših narodnih delavcev in v prevodu razprave Gideja, Richeta i. dr. Priporočamo ga najtopleje! x »Jadranska Straža«. Službeno ilu-strovano glasilo »Jadranske Straže«. — Prejeli smo 1. številko novega letnika »Jadranske Straže«- Na uvodnem mestu prinaša sliko: Pogled z Lovčena na Bo-ko Kotorsko. Zatem sledi daljši članek »Jadranska Straža i njeni ciljevi«. Ivo J. Dahman piše o »Tendencijah z druge obale Jadrana«- Nikola Stankovič začenja objavljati svojo »Pomorsko zgodovino Jadrana«. Nato sledi nekaj krajših člankov- Zanimive so vesti pod rubriko »Avijatika«. Številka vsebuje celo vrsto uspehih ilustracij in drobnega materijala. »Jadransko Stražo« priporočamo prijateljem našega morja in pomorstva. x Nova Evropa. Ravnokar je izšla 3-številka »Nove Evrope«, posvečena stoletnici rojstva prvega srbskega lirika Branka Radičeviča, pesnika mladosti in njene sreče. »Nova Evropa« sc je poklonila njegovim manom z vencem jugo-slovenske lirike. V tej številki so objavljene pesmi sledečih pesnikov: Aleksa Santič (Sa Brankova brega, reproducirana kot faksimile), Vladimir Nazor (Izvor), Ivo Vojnovič (Ševma smrt), R. J. Katalinič (Jesenja mesečina), Stano Kosovel (Jezus v puščavi), Ivan Pregr”