:ale glasilo občine domža 9. februarja 2001 - letnik XL, št. 2 stran 5 Najbrž ste le opazili, )mžalc, HKS Domžale, p. o, Rotarv club Domžale, Lions klub Domžale, Termit Domžale, Rdeči križ JarSe, Rdeči križ Peče, Tosama Domžale, Kemis Radomlje, Občina Domžale in Količevo Karton. o. v. - zamenjavo pohištvene opreme v ordinacijah in drugih prostorih (16,5 mio SIT) - aparature manjših vrednosti (1,3 mio Sm Poleg investicij v opremo se kontinuirano izvajajo investicijsko vzdrževalna dela (predelava vhoda v traktu B, obnova sanitarij, elektro in vodovodne instalacije, zamenjava oken, idr.) - v letu 2000 v vrednosti cca. 30,3 mio SD. Ultrazvočni aparat je največja lanskoletna investicija, lahka poveste, kakšen je njen namen in kako sle zagotavljali finančna sredstva? Zdravstveni doni Domžale jc za potrebe dispanzerja za Zine in za opravljanje U? pregledov dojk kupil nov ultrazvočni aparat, ki je skupna investicija ZD in vseh občin soustanoviteljic ZD. Glede na finančno konstrukcijo naj bi od celotne vrednosti v visini 21,8 mio SIT občine prispevale Novi ultrazvočni aparat Tudi v letu 2000 je Zdravstveni dom Domžale veliko sredstev vložil v nove investicije. iz proračunskih sredstev za leti 2000 in 2001 14 mio SD. Nov ultrazvočni aparat Toshiba jc kvalitetnejši od prejšnjega in omogoča natančnejšo diagnostiko pri pregledih v nosečnosti in v ginekologiji, prav lako tudi pri UZ pregledih dojk. Kaj bi še nujno potrebovali v našem Zdravstvenem domu Domžale? V letu 2001 načrtujemo kot pred-noslno naložbo nakup coiillra (kullral za diagnostični laboratorij, sonde za UZ slikanje otroških glavic za potrebe razvojne ambulante, 3 vozila za potrebe patronaž.nc službe, prenovo in opremo enc zobozdravstvene ordinacije, zamenjavo oken v I. nadstropju trakta C in drugo glede na razpoložljiva sredstva. Ali bodo predvidene »podražitve« zdravstvenega varstva vplivale na ZD Domžale, kakšen bo njihov vpliv na zdravstveno varstvo pacientov? Kako do predvidene podražitve zdravstvenih storitev vplivale na de javnost ZD oziroma posledično na zdravje prebivalcev je odvisno predvsem od lega, kako bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije oz. Ministrstvo za zdravslvo uspel uskladili polrebc prebivalstva po zdravstvenih storitvah finančnimi možnos trni in katere bodo prioriteti- znotraj zdravstva v naslednjih letih. Kaj pomeni za ZD Domžale laser, ki mu ga je podarilo Društvo diabetikov Domžale? I aserski aparat za zdravljenje ran in drugih bolezenskih stanj jc naši usia-novi oz. naši patronažni službi podari-lo Društvo diabetikov Domžale. Ta aparat ima lahko široko paleto upotab nosti. Naše patronažne sestre ga bodo uporabljale predvsem za zdravljenje ran. Pri določenih bolnikih so uspehi zdravljenja boljši in čas zdravljenja krajši, kar jc dobro za pacienta, končni stroški zdravljenja pa so lahko s tem manjši. Hvala. ODGOVORNA UREDNICA Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domzalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Številki), 1934 (I številka). 1935 (I številka). Domzalec jc izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in jc redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko sc jc preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 72-14-599. 72-20-100 (041) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR. PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRlC, MARTA STARBEK URBAN ŽNIDARŠlC, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARlC. Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ZABJEK-KOCAR. 72-14-599, 72-20-100. URADNE URE: vsak petek od I3.-I4. ure. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d, Ljubljana. stran Kaj vse sodi pod pomožne objekte? Zaradi stalnega spreminjanja okolja, razvoja občine in novih potreb občanov po gradnji pomožnih objektov in naprav, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje, se jc pokazalo, da ima ve-Ijavr.i Odlok o določitvi pomožnih objektov, nekatere pomanjkljivosti. Vsebina veljavnega odloka se sicer P<) predlogu bistveno ne spremeni, temveč sc le dopolni z novimi določili o možnih posegih, za katere zadostuje izdaja odločbe o dovolitvi postavitve pomožnih objektov brez lokacijskega dovoljenja To je v uvodu povedal poročevalec Zoran Vitorovič, razpravljavci Franc Cernagoj, Zeleni, Breda Kokalj Lim-bek, NSi, Pavel Cerar, LDS, Janez Ormek, SDS, ter Jurij Berlot, SLS, SKIKSIovcnska ljudska stranka, so v večini postavljali vprašanja in izražali svoje pomisleke glede uvrstitve posameznih objektov in njihovih površin v odlok. Ob koncu razprave jc Občinski svet s 25 glasovi ZA odločil, da je predlagani Odlok o določitvi pomožnih objektov v Občini Domžale primeren za nadaljnjo obravnavo. Nove - višje cene vrtcev Predlog povečanja cen programov vrtcev jc Občinski svet obravnaval že na 21. seji, do 22. seje pa jc strokovna služba pripravila dodal na dejstva in pojasnila, med katerimi so biki pojasnila o dosedanjem gibanju cen vrtcev v primerjavi z inflacijo, pripravili so primerjave višin cen z drugimi občinami ter odgovore na vprašanja. Uvodno informacijo jc podala Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. V razpravi so sodelovali: Roman Lcnassi, predsednik Odbora za finance, ki je predstavil odklonilno mnenje odbora k podražitvi in opozoril na primernosti obremenitev posameznih starScv in njihovi razvrstitvi v posamezne kategorije, ki so osnova za izračun plačil starScv; SaSa Kos, LDS, je podprla podražitev z vidika, da bo morala občina pokrivati morebitno izgubo vrtcev, opozorila pa je tudi na bogate in raznovrstne programe vrtcev ter podprla OBČINSKI SVET predlog, da sredstva za plače zaposlenih zagotavlja država; Janez Cirmck, SDS, je povedal, da njihova svetniška skupina podražitve ne bo podprla, ker želijo videti zaključni račun za leto 2000 in se odločiti na tej osnovi, kasneje je vprašal tudi o sestavi ekonomske cene in prihodkih vrtcev ob oddaji lastnih prostorov; mag. Majda Pučnik-Rudl, SDS, sc s podražitvijo ni strinjala, ker jc previsoka ter sc zavzela za pogovore Z državo ter sistemske rcSitve brez pritiskov na uporabnike; Breda Kokalj Limbck, NSi, je povedala, da bo njihova poslanska skupina proti, ker je to preveliko breme zlasti za družine, ki sc jim dohodki ne povečujejo: Marko Vrcsk, LDS, jc povedal, da bo svetniška skupina glasovala za opozoril jc na vedenje države, ki normative predpisuje in s tem povečuje obveznosti lokalnih skupnosti, pri tem pa jo ne zanima od kod bo dobila sredstva, z odločitvijo proti povečanju cen se problem spravlja »pod preprogo«, ne pokaže pa sc na dejanskega krivca; Ju- te probleme opozorili Vlado in DZ; Franci Gcrbcc, ZLSD, jc menil, da gre za nepopularni sklep in da bi moral Odbor za finance povedati, iz. katere postavke se bo pokrivala morebitna izguba vrtcev. Predlagal je, da se pripravi gradivo, iz katerega bo nedvoumno razvidna sestave ekonomske cene ter se zavzel za racionalno organiziranost. Županja Cveta Zalokar Ora-žem jc predstavila sprejemanje pravilnika in poudarila, da standard vrtcev, kot ga jc postavila država, presega možnosti lokalnih skupnosti, opozorila pa jc tudi na posledice nespoStovanja pravilnika. Po krajših razpravah mag. Milana Pir-mana, LDS, Bogdana Osolina, NSi, Janeza Stibriča, SDS, Milene Sre-botnjak, SLS, SKD, Slovenska ljudska stranka (preverili uvrstitev starScv v posamezne kategorije. Romana Kurmanška, SDS (proti, ne ker so opozicija temveč zaradi navedenih razlogov) sta v obširnejših razpravah problematiko vrtcev predstavili šc obe ravnateljici Marija Jcrina, Vrtec Domžale, ter Mag. Milan Pirman, predsedujoči 22. seje Občinskega sveta, med razpravo o problematiki zobozdravstva v naši občini. rija Bcrlota, SLS, SKD - Slovenska ljudska stranka, jc zanimalo mnenje županje, ob tem pa jc poudaril, da bi morali poslanci LDS na Humanitarna akcija Društva diabetikov Laserski aparat za patronažno službo ZD Domžale Društvo diabetikov Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin, ki deluje v dobro vseh ljudi s sladkorno boleznijo, je pred kratkim pripravilo humanitarno akcijo za nakup laserskega aparata. S soli laserjem patronažna medicinska sestra omili oziroma prepreči bolečino marsikateremu pacientu z diabetično nogo, gangreno in odprtimi ranami. Laserski žarek ne deluje le protibolečinsko in protivnetno, temveč močno in hitro obnavlja celice in sprošča mišice ter tako prispeva, da zdravljenje poškodb in ran ni dolgotrajno in boleče. Ker jc bila potreba po omenjenem laserju v patronažni službi Zdravstvenega doma Domžale, ki sicer že razpolaga s podobnim laserjem, zelo velika in ker so diabetiki na domu deležni obsežne zdravstvene nege, so sc odločili, da s skupnimi močmi zberejo, v okviru društva, denar za omenjeno investicijo. 21. januarja 2001 so na manjši slovesnosti laser predali patronažni službi Zdravstvenega doma Domžale. Direktor Zdravstvenega doma Domžale, Janez Grošelj, dr. med. speč, se je iskreno zahvalil društvu za humanitarno akcijo. V imenu Ic-tc jc laser iz rok gospe Anice Kvas, predsednice društva diabe- tikov, prevzela ga. Vida Čeh, vodja patronažne službe. Pomemben del slovesnosti jc bilo tudi predavanje dr. Kuharjcvc, ki jc podrobno predstavila prednosti laserskega zdravljenja bolečin. Omenjena akcija Društva diabetikov, ki vseskozi poudarja uspešno sodelovanje in požrtvovalno skrb Patronažne službe ZD Domžale za njihove člane in druge paciente, bo rodila bogate sadove v obliki zadovoljnih pacientov in pacientk, saj jim bo laser omogočil hitrejše in lažje zdravljenje ran. Zato se pridružujemo besedam iskrene zahvale ge. Vide Čeh, pa tudi siceršnjo pomoč in uspešno sodelovanje. Dr. Kuharjeva je predstavila delovanje novega laserja. G. Janez Grošelj, dr. spec. med., direktor Zdravstvenega doma Domžale, med uvodno informacijo o zobozdravstvu Darka Bitcnc, Vrtec Urša. Po razpravi Bogdana Osolina. NSi, ki je v obrazložitvi glasu poudaril, da bo ZA zaradi razrešitve nujnih vrl-čevskih problemov, ki so posledica mačehovske politike občine, je Občinski svet povečanje cen sprejel z 19 glasovi ZA ter 9 proti, medlem ko jc za drugi sklep glasovalo 20 navzočih: /. Občinski svet Občine Domžale sprejema povečanja een programov vrtcev od 01. februarja 2001 in sicer: • Otroci do 3. leta ...........SIT 64.107,00 • Družinsko varstvo ...... SIT 66.678,00 • Otroci od 3. leta dalje ... SIT 50.935,00 • Oroei s posebnimi potrebami ... SIT 232.833,00. 2. Občinski svet Občine Domžale nalaga Vrtcu »Domžale« in Vrten »Urša« - izvajalcema prog rama. in občinski upravi, da pripravijo do 30. 09. 2001 primerjalno analizo cen programov vrtcev v občini Domžale glede na cene v drugih občinah za posamezne starostne skupine, z obrazložitvijo razlik v cenah in predlog glede razreševanja stroškov med (Ihčino in Starši, še posebej glede ugotavljanja realnosti izkazovanja -dohodkov staršev. Zobozdravstvo - kam in kako, pa tudi zakaj? Uvodno informacijo k točki Obravnava in sprejem Poročila zasebnih zobozdravnikov, ki opravljajo dejavnost na podlagi koncesije v Občini Domžale, jc podal Janez Grošelj, dr. spec. med., direktor Zdravstvenega doma Domžale, ki jc poudaril problem plačevanja storitev - denar, ki ga zavarovalnica nameni za popravilo zob enega pacienta v letu, bi zadostoval za pokritje dveh plomb, pohvalil preventivno delo in opozoril na problem premajhnega števila zobozdravnikov. Saša Kos, LDS, jc predstavila sklepe Odbora za družbene dejavnosti, Mileno Srcbotnjak, SLS, SKD, Slovenska ljudska stranka, pa so zanimale razlike med posameznimi zobozdravniki; mag. Milan Pirman, LDS, jc v daljšem prispevku opozoril na problematiko čakalnih dob, na čakanje pred ordinacijami zaradi naročanja ob istem času, zanimalo ga jc Število pritožb pacientov v zobozdravstvu, sprejemanje samoplačnikov v oz. izven Na 22. seji je zadnjič kot svetnik nastopil tudi mag. Peter Pengal, LDS, ki je medtem postal državni sekretar v Ministrstvu za promet. Zahvalil se je, daje lahko uspešno delal v Občinskem svetu in povedal, da s funkcije ne odstopa, ker bi tO od njega zahtevala nova funkcija, temveč ker se zaveda, da, če ho če dobro delali, ne more opravljali dveh tako zahtevnih funkcij. Pekel je, da je njegovo imenovanje rezultat njegovega strokovnega dela, pa tudi dela LDS in občini' Domžale kot celote. »Če bom lahko kaj pomagal, se vselej lahko obrnete name,« je zaključil mag. Peter Pengal, ki ostaja svetnik vsaj še do nadaljevanja 22. seje. saj Občinski svet njegovega odstopa zaradi prekinitve seje ni obravnaval. rednega delovnega časa, potek preventivnih programov za odrasle paciente, ter problem delovnega časa. Bogdan Osolin, NSi, je vprašal O cenah posameznih storitev pri posameznem zobozdravniku, Breda Kokalj-Limbck, NSi, je pojasnila nekatere probleme zasebništva. Maja Komalar. pa je v imenu zobozdravnikov odgovorila na nekatera vprašanja. Simon Mavsar, LDS, je kot podžupan predstavil zaključke delovnega sestanka zobozdravnikov Z vodstvom občine, nato pa so svetniki in svetnice s 24 glasovi za sprejeli naslednja sklepa: /. Občinski svet Občine Domžale sprejema Poročilo Zdravstvenega doma Domžale in zasebnih zobozdravnikov, ki opravljajo dejavnost na podlagi koncesije v občini Domžale. 2. Občinski svet Občine Domžale zadolžuje Zdravstveni dom Domžale in zasebne zobozdravnike, ki opravljajo dejavnost na podlagi koncesije v občini Domžale, da skupaj v roku 30 dni pripravijo pisni usklajeni urnik nujne zobozdravstvene pomoči za leto 2001, ki ga predložijo v potrditev Oddelku za družbene dejavnosti. V primeru, da predloga ne ho v omenjenem roku, bo Občina, kot koordinator na tem področju prisiljena pripraviti urnik nujne zobozdravstvene pomoči za občino Domžale za leto 2001. Pomoč na domu Po uvodni obrazložitvi Irene Gričar. načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, so o Odloku o spremembi in dopolnitvi Odloka o organiziranju pomoči na domu razpravljali Franc Poznič, DeSUS, Majda Pučnik-Rudl, ki je postavila nekatera vprašanja v zvezi z razpisom za opravljanje pomoči na dofflu, na to temo pa so v glavnem razpravljali tudi kasnejši razpravljavci: Janez Stibrič, SDS, Roman Lcnassi, NSi, Janez Grmek. SDS, Anton Preskar, LDS, ter Marko Vrcsk, LDS. Po pojasnilih Edvarda Jcšclnika, tajnika občine ter direktorja občinske uprave, županje Cvete Zalokar Oražcm in Irene Gričar. načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, je Občinski svet z 23 ZA sprejel amandma, nato pa z 20 glasovi ZA in z I PROTI dodatni sklep: /. Občinski svet Občine Domžale sprejema naslednji amandma k Odloku o spremembi Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev: AMANDMA V I. členu se za besedno zvezo ... »pogojev izvajanja službe« doda besedilo ■ugotovljenih v postopku javnega razpisa«. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organiziranju pomoči na domu skupaj s sprejetim amandmajem. Nato so po uvodni informaciji Urše Ilič Vidcrgar, načelnice Oddelka za splošne zadeve, svetniki in svetnice razpravljali o prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Občine Domžale. Razpravljali so: Janez Grmek. SDS, Simon Mavsar, LDS, mag. Milan Pirman, LDS, Bogdan Osolin, NSi, ter mag Majda Pučnik Rudi, SDS, ki je predlagala dodatni (četrti) sklep. Tako so bili ob osnovnem sklepu o sprejemu Odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Občine Domžale, sprejeti še naslednji sklepi: Občinska uprava naj pri oblikovanju prejemkov in izdatkov iz. naslova stanovanjske dejavnosti, v predlogu proračuna Občine Domžale za leto 2001, izhaja iz. sprejetega finančnega načrta Stanovanjskega sklada, ki gaje potrdil upravni odbor sklada. Občinska uprava naj do seje občinskega sveta v mesecu septembru 2001 pripravi predlog bodoče organiziranosti stanovanjske dejavnosti v občini Domžale. Odbor za prostor in varstvo okolja pri Občinskem svetu Občine Domžale do nadaljnjega izvaja naloge matičnega delovnega telesa za področje slanm -arijske de/a i ■nosti. V bodočih proračunih Občine Domžale naj ho načrtovanje izdatkov in prihodkov uravnoteženo. Sredstva morajo biti porabljena namensko. Predlog nadzornega odbora Uvodno informacijo jc podala Romana Cizelj Jordan, predsednica Nadzornega odbora ki je predstavila predlagani sklep, opozorila na probleme v zvezi z seznanitvijo svetnikov in svetnic z dopisi, ki jih občani in občanke naslovijo na Občinski svet, ter na upoštevanje priporočil in predlogov NO po Zakonu 0 lokalni samoupravi. Razpravljali so: Roman Kurman-šek, SDS. Franci Gerbec, ZLSD, Toni Dragar, LDS, mag Majda Pučnik Rudi, SDS. Janez Stibrič, SDS, Roman Kurmanšek, SDS, Bogdan Osolin. NSi, na vprašanja pa je odgovorila Cveta Zalokai OiaZcm. Nato so svetniki z 22 glasovi ZA sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja s sklepom Nadzornega odbora Občine Domžale, Štev. 07300-2/00, :■ dne 16. 10. 2000. Za\a&\ pozne ure je bila 22. seja po zaključku te točke prekinjena in se bo nadaljevala v marcu. Odgovorna urednica JAVNI RAZGLAS Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Domžale številka 01303-2/01 z dne 31. 1. 2001 poteka od 1. 2. do 2. 3. 2001 30-dnevna javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta za obvozno cesto Vir Osnutek je javno razgrnjen na Oddelku za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, Savska c. 2/II. nadstropje in v prostorih Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, Šaranovičeva 19, Domžale. V času javne razprave je možno predloge in pripombe na osnutek prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska c. 2/II ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska c. 69, 1230 Domžale. JAVNA OBRAVNAVA BO 28. 2. 2001 ob 17. uri v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska c. 69/I. OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Višji življenjski stroški in zahteve zakonodajalca vzrok za povišanje cen Ko sem odhajala s seje, mi je eden od svetnikov rekel: »Moj otrok obiskuje vrtec v Ihanu in zelo sem zadovoljen, ker je pri Andreji vključen v brezplačno dopoldansko dejavnost UČENJE Z LOGOM, pri Vilmi pa v brezplačno dejavnost pohodništva.« To me veseli ni mi pa všeč, da se je morala ekonomska cena dvigniti, zato bi rada razložila okvirno procentualno strukturo podražitve: 2,9% strokovne delavke po že potrjeni sistemizaciji, 4,4% koeficienti po kolektivni pogodbi, 1 % napredovanje v plačilne razrede in 9,7% porast življenjskih stroškov, kurilnega olja, hrane, komun'ale .... To so določeni strukturni deleži, na katere nimamo vpliva, res pa je, da kar 80% ekonomske cene v vrtcih zavzemajo OI> zaposlenih in da upam, da bo odbor za finance držal besedo in res sprožil mehanizem, ki bi plače zaposlenih v vrtcih, tako kot pri OŠ, prenesel na državo. To je tudi po mnenju MŠS rešitev za druge vrtce. Zdaj se namreč dogaja, da smo ravnatelji dolžni spoštovati zakone in odredbe MŠŠ, finance pa zagotavljajo občine, kjer vrtci postajajo že eden največjih porabnikov. Tako so občine v nezavidljivem položaju in ves čas pod pritiskom staršev, naj prispevajo še več, čeprav so že zdaj starši, ki imajo otroke vključene v vrtec s strani občine za 70% na boljšem kot otroci, ki v vrtcu sploh niso in tako starši plačajo približno 30% ekonomske cene. Želela bi poudariti, da se nekateri premalo zavedajo (tu bi sc želela posebej zahvaliti gospe Ireni Gričar iz oddelka za družbene dejavnosti, ki zna prisluhniti otroku, investicijam in tudi stroki), da vrtec že dolgo ni več prostor, kamor so dani otroci v varstvo, medtem ko so starši v službi, ampak se tam vrši vzgoja pod vodstvom dveh strokovnih delavk (s V. do VII. stopnjo izobrazbe) v oddelku, ki morata po novi zakonodaji poleg 6-7-urne delovne obveznosti v oddelku tudi skupno načrtovati, se izobraževati in z.a vsakega otroka najti optimalne možnosti za njegov razvoj na vseh poročjih. Res je namreč, kar trdijo nevrokirurgi in sodobni psihologi, da je obdobje do 7., zlasti pa do 4. leta starosti najpomembnejše v človekovem življenju in zaznamuje celo njegovo osebnost, razvoj, vedenje in ravnanje v bodoče. Udobneje bi bilo delati po starem, vendar v Vrtcu Domžale že dve leti pospešeno delamo na tem področju in ker to ni lahka naloga, sem vključila priznane slovenske strokovnjake - Marjo Strojin, Aleksandra Zadel, dr. Zdenko Zalokar Divjak, psihologinjo Bojano Kovač, pa tudi sama sem kot profesorica socialne pedagogike usposobljena za tovrstna izobraževanja Tudi po predelavi kurikuluma smo daleč pred drugimi v Sloveniji. Bistvo nam je, da so otroci nežno in skrbno vzgajani, da jim je lepo; oni ne vedo, kaj vse psihološkega mora znati in vedeti strokovna delavka, s starši pa le skušamo vedno tesneje sodelovali v smislu razvoja in vzgoje njihovih otrok v vsakem posameznem vrtcu drugače. Na seji sem izpostavila tudi večleten in v bodoče po oceni strokovne službe nerešljiv problem čakajočih otrok na vrtec v Radomljah. Prizidek h Kckcu bi po oceni projektanta (1995) znaSal 33 milijonov. Bo občina zmogla ta strošek'.' Na seji sem prosila tudi, naj v proračunu upoštevajo, da je Vrtec Domžale sestavljen iz 7 enot in kljub dobri skrbi prejšnje ravnateljice in oddelka za družbene dejavnosti za investicijsko vzdrževanje do sedaj, moram poudariti, da sta Mlinček in Cididom nova, ostalih 5 stavb pa je starih od 27 do 52 let in za le potrebujemo več sredstev. Staršem kljub podražitvi tudi sam Vrtec Domžale želi pristopiti korak proti njim tudi na finančni strani. Ker morajo ples in angleščino plačati, jim ponujamo od 1 do 3 brezplačne »krožke« v dopoldanskem času v vsakem vrtcu. To so brezplačni obogatitverii programi), ki jih izvajajo domače strokovne delavke, programi so visokokakovostni in se nanje lahko brezplačno prijavite po vrtcih, lako srno se strokovne delavke potrudile in obogatile že tako bogat reden program Vrtca Domžale ter s tem. upamo, še povečale ZAUPANJI:, za katerega želimo, da hi se naprej vladalo med otroki, starši in strokovnimi delavkami Vrtca Domžale. Ravnateljica Vrtca Domžale MARIJA JERINA OD TU IN TAM , 11 1" mmrnmmii** "i . m mm Nova plakatna mesta V začinjeni času so se v našem mestu pojavili novi plakatniki, zato smo g. Primoža Kapusa, direktorja A \11-CUS, d. o. o., Domžale, Ljubljanska 63, ki skrbi za to področje, zaprosili, naj pove nekaj več o tej novosti. Zakaj so se zamenjali okrogli plakatniki? Obstoječi plakatni stebri niso omogočali kvalitetnega izvajanja dejavnosti, ker dimenzijsko niso bili ustrezni (zaradi višine samo 170 cm ni bilo mogoče nalepiti drug pod drugega dveh standardnih tiskarskih plakatov, ki so dimenzij 100x70 cm). Slabost obstoječih okroglih stebrov je bila tudi ta, da so bili pirmerni za postavitev le na lokacije, kjer so večje odprte površine (trgi, ploščadi, idr.) in popolnoma neprimerni za postavitve na avtobusnih postajališčih in drugih mestih, kjer je dobra vidljivost le Z ene strani. Polovici obstoječih okroglih plakatnih stebrov je bila zaradi lokacije postavitve le polovično izkoriščena (ljubljanska cesta nasproti salona Pižem, Ihan nasproti bivše trgovine Emone, Vir pri gostilni, avtobusna postaja ob magistralni cesti in druge). Plakatni panoji - nagrada Z največjim veseljem vam lahko povemo, da so panoji v letu 2000 prejeli mednarodno nagrado Industrijskega oblikovanja DIDA 99 (Delo International Design Avvard.) Nagrada je bila podeljena v Sloveniji v hudi konkurenci ostalih izdelkov iz vseh delov Evrope in drugje. Ta mednarodna nagrada in izredno pozitiven odziv v sredinah, kjer. smo omenjene plakatne panoje že postavili, so porok, da bo Občina Domžale s postavitvijo leh plakatnih panojev in stebrov dobila vrhunske elemente urbane opreme, ki se bo skladno vključevala v sredino, kjer bodo postavljeni, in meščanom ter obiskovalcem mesta dajala videz urejene sredine. Plakatni panoji so nastali v sodelovanju s studijem Ouadrat design in z. mednarodno priznanim industrijskim oblikovalcem prof. Vladimirjcm Pczdircem, ki jih odlikuje minimalis-tično oblikovanje, kakovostni material, ekološka sprejemljivost in funkcionalnost. Zaradi svoje nevtralne oblike sc odlično vključujejo v vsako okolje. Projekt je naletel na izreden odziv pri strokovni javnosti. Plakatni panoji so v celoti nareje- ni iz nerjavečih materialov. Pločevina je vijačena z nerjavečimi vijaki, lahko so prosloslojcči, ki se naprej delijo na enostranske, dvostranske in tristranske (trikotno - okrogle) in stenske, odvisno od lokacije postavitve. Vsaka plakatna površina je dimenzij 200x140 cm pokončnega formata (kar zadostuje za 4 plakate formata BI) in je napeta v radij r-159cm. Koliko plakatnih panojev ho postavljenih in kje? Trenutno smo dobili dovoljenja za postavitev 7 tristranskih in 12 enostranskih plakatnih panojev. Upamo, da bomo kmalu dobili dovoljenje tudi za dodatna plakatna mesta (približno 25), ki naj bi bila enakomerno porazdeljena na celotnem območju Občine Domžale, glede na at-raktivnost lokacij in kvalitetno obveščanje občanov. Kakšen je postopek, da oglas (plakat ) pride na omenjeni prostor? Za vse informacije v zvezi s plakatiranjem na področju Občine Domžale in tudi po drugih mestih po Sloveniji se lahko obrnete na podjetje Amicus d. o. o„ Ljubljanska cesta 63, 1230 Domžale, telefon 01z722-54-30. Z veseljem bomo podrobneje razložili o možnostih plakatiranja in drugih oblikah oglaševanja ter vam svetovali, kako kar najbolje izkoristiti možnosti oglaševanja. V. V. ObmoČDO združenje borcev in udeležencev NOB Domžale vabi na spominsko slovesnost pri spomeniku padlim na Oklem, ki bo v soboto, 24. februarja 2001, ob 11. uri Skupni odhod je ob 10.30 iz Dobovelj. V kulturnem programu bodo nastopili: učenci Osnovne šole Ihan Moški pevski zbor Janez Cerar DU Domžale. Recitatorji. Vabljeni! December je prinesel veselje in zadovoljstvo tudi v KS Dob, zlasti so se obnovljene asfaltirane ceste razveselili prebivalci Kidričeve ceste. mmmssF l^jk .. j:. .—! Gospod Janez Repnik, Prodnik d. o. o., vodja sektorja Javne higiene Začetek je dober, nadaljevanje naj bo še boljše Ali seje projekt ločenega zbiranja odpadkov, s katerim smo začeli v maju lanskega leta, v naši občini »prijel«, je bilo prvo vprašanje g. Janezu Rep-niku, ki kot vodja sektorja Javne higiene v okviru Javnega komunalnega podjetja »Prodnik« spremlja to področje. Upamo si trditi, da je naloga v zvezi z načrtnim zbiranjem in gospodarnim ravnanjem z uporabnimi odpadki dobro stekla. Zbrane koristne odpadke z ekoloških otokov odvažamo s smetar-skimi vozili dvakrat tedensko, kar kaže, da so se občani dobro vključili v koncept ločenega zbiranja odpadkov. Seveda pa je treba poudariti, da bodo le z ureditvijo celotne mreže ekoloških otokov zagotovljene vsem gospodinjstvom približno enake možnosti ločenega zbiranja. Koliko odpadkov posamezne vrste je bilo zbranih doslej? V letu 2000 so bile na ekoloških otokih zbrane naslednje količine uporabnih odpadkov: 122.000 kg papirja, 79.720 kg stekla ter 7.860 kg pločevink in plastenk. Koliko ekoloških otokov je postavljenih doslej in kdaj lahko pričakujemo, da bo projekt v celoti zaključen - postavljenih 105 ekoloških otokov? V mesecu maju 2000, ko smo pričeli z loče- nim zbiranjem odpadkov iz gospodinjstev, je bilo zgrajenih 20 zbirnih mest, doslej pa je urejenih 41 ekoloških otokov. Načrtujemo, da bi v letošnjem letu nalogo ureditve ekoloških otokov izpeljali v celoti - torej Sc 64 lokacij, saj bo le tako mogoče izpeljati celotni koncept ločenega zbiranja odpadkov. S tem bodo namreč dani pogoji, da bodo lahko občani zmanjšali količino odpadkov v svojih zabojnikih, oziroma da bomo opredelili način odlaganja in odvoza organskih oziroma preostalih odpadkov, ki jih bodo občani zbirali na svojih domovih. Kot je že znano, bo koncept ločenega zbiranja komunalnih odpadkov iz gospodinjstev in njim podobnih odpadkov zaključen z ločenim zbiranjem organskih odpadkov. V letošnjem letu bomo načrt ravnanja* s temi odpadki pripravili, težko pa tudi realizirali. Katere so glavne napake, ki se pojavljajo pri ločenem zbiranju odpadkov? Ugotavljamo, da občani dokaj skrbno odlaga-jajo koristne odpadke v posamezne zabojnike (papir, steklo, pločevinke, plastenke), kar potrjujejo tudi prejemniki teh surovin (Karton Ko-ličevo. Surovina, Komunala Vrhnika). Žal pa se poleg zabojnikov odlagajo tudi odpadki, ki tja ne sodijo, predvsem gre za kosovne odpadke. Iz tega razlogi! moramo vsaj dvakrat tedensko pregledati ekološke otoke, jih po potrebi počistiti in odložene odpadke tudi odpeljati. Kaj bi v zvezi s tem projektom svetovali občanom in občankam? Želimo, da bi občani spremljali akcije, ki jih komunalno podjetje izvaja v smislu ločenega zbiranja odpadkov, oziroma sc vanje vključevali. Poznano je, da dvakrat letno izvedemo odvoz kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V kolikor bi bolje izkoristili te akcije, bi bilo manj odpadkov ob ekoloških oto- kih, ki tja niti ne sodijo. Prav tako bi jim odpadel tudi marsikateri odvoz odpadkov na deponijo. Se kažejo rezultati ločenega zbiranja tudi pri volumnu ostalih odpadkov - so se količine zmanjšale? Pilotni preizkus ločenega zbiranja komunalnih odpadkov je pokazal, da se lahko z vestnim ločevanjem in odvozom uporabnih odpadkov v predelavo bistveno razbremeni odlagališče - tudi več kot za 50%. V sedanji fazi izvajanja ločenega zbiranja odpadkov ocenjujemo, da so se količine odpadkov za odlaganje na deponijo zmanjšale za približno 20%, seveda le z območja, kjer se ločeno zbiranje že izvaja. Pričakujemo, da bomo z uvedbo ločenega zbiranje organskih odpadkov in kompostiranjem lc-teh doprinesli k razbremenjevanju odlagališča - tako s stališča količin kot negativnega vpliva na ozračje in okolje. Morda še karkoli, kar bi bilo dobro, da bi vedeli. Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. s smetarskimi vozili odvaža zbrane uporabne odpadke najugodnejšim odjemalcem. Pločevinke in plastenke zbirajo v skupni zabojnik, od koder se odvažajo v Komunalno podjetje Vrhnika, ki te odpadke tudi sortira. Glede na to, da bi bilo nesmotrno odvažati te odpadke na Vrhniko ob vsakem praznjenju zabojnikov na ekoloških otokih (zaradi manjših količin), jih zbiramo v 30 m' velik kontejner, ki je postavljen na odlagališču. Ko je ta napolnjen, sc tako zbrane pločevinke in plastenke odpeljejo. To smo želeli sporočiti predvsem tistim našim občanom, ki spremljajo transport zbranih koristnih odpadkov na deponijo, ne poznajo pa vzroka za omenjene vožnje. Hvala. ODGOVORNA UREDNICA Mi smo proti Presenetljivi«, a pohvalno je, da bi morali Miši Molk, glavni urednici razvedrilnega programa na Televiziji Slovenije, dati posebno priznanje za pogum, da se je v zadnji oddaji Res je lotila problematike postavljanja meja, ker je dregnila v zelo bolečo točko naših vsakdanjih dogodkov. Vsak dan znova se v naši deželici postavi nova meja, v naših glavah nov tujek, vsak dan znova nam je nekdo na novo, drugačen kot je, odveč, nevaren in moteč. V oddaji je med drugim bilo govora tudi o beguncih, azilan-tih in pribežnikih - in za spremembo od mnogih svojih kolegov novinarjev je Miša zanje našla tudi kakšno dobro besedo. Večina išče v teh zgodbah le ekscese, afere in probleme in še dodatno povzroča ksenofobično vzdušje, ki nas vse bolj preplavlja. Ko minister za notranje zadeve najde za te ljudi tudi kakšno dobro besedo in usmiljenje, se nanj usuje plaz kritik in gneva. Kje je naša nekdanja solidarnost in sočutje? Saj smo bili pred leti še sami »gas-tarbajtarji« v nekih drugih deželah, mnogi Slovenci so iskali večji kos kruha širom po svetu - v vsej svoji zgodovini boste našli takšne primere: od Trubarja, do izseljencev v Ameriko, povojnih poražencev, pa vse do Pandur-ja v najnovejšem času. V primeru manjše zgodovinske sreče ob osamosvajanju pa bi lahko bili tudi mnogi najboljši narodovi sinovi in hčere izgnanci in politični azilant-je. Danes pa ne najdemo dobre besede za te nesrečne ljudi, okoli jih vozimo kot živino, v naših očeh so samo potencialni kriminalci in morilci. V tem trenutku v Sloveniji ni kraja, ki bi dovolil, da bi v njihovi bližini lahko zgradili začasni center za njih. V zadnjem času postajamo dežela nestrpnosti in na drugi strani malomeščanskega vrtičkarstva. Varno zaprti v svoje domove in za ograje svojih vrtov pravzaprav protestiramo in smo proti vsemu: ne maramo odlagališč odpadkov, nc sprejemamo sežigalnic, ogorčeni smo nad kostno moko in odvečno živalsko maščobo, ceste tudi pod razno ne smejo potekati preblizu naših domov, saj je s tem prizadeta naša visoko čuteča ekološka zavest. Ne zanima pa nas dejstvo, da tudi sami pridelujemo vsak dan več smeti, da radi pojemo dobro sa-lamico in da imamo na dvorišču vsak svoj avto, s katerim se vozimo povsod. Se posebej pa smo ogorčeni, če ni mogoče pripeljati čislo do vrat, kamor smo namenjeni. Toda naša protestna vnema se tu še ne konča: pred časom sem slišala, da nekje na Štajerskem že več kot leto dni čaka na svoje oskrbovance na novo zgrajeni dnevno varstveni center za otroke s posebnimi potrebami. Neka soseda ne da soglasja, ker jo to moti. Tudi v naši okolici nismo čisto imuni za epidemijo nasprotovanja - nismo /mogli zadosti poguma in odprtosti, da bi lahko pri nas zraste) Don Pierinov dom za zdravljenje odvisnikov. Eden od argumentov je bil tudi v tem, da bodo naše nepremičnine zato manj vredne ... V neki malo starejši stanovanjski soseski v centru Domžal pa so s hitro /branimi podpisi in protesti preprečili tudi načrtovano gradnjo otroškega igrišča. ,la, tudi lastni otroci in vnuki so nam že odveč, na igrišče pa bi morda hodili tudi otroci i/ sosednjih ulic in celo zloglasne soseske SPB in motili mir. Zakaj smo poslali takšni? Zakaj sc bojimo in protestiramo proti vsemu? Morda so res nekaj k temu prispevale slabe izkušnje v prejšnjem sistemu, ko so bili ljudje velikokrat prevarani in izigrani. In danes ne zaupajo ničemur, tudi če je /grajeno po evropskih standardih, če je vse izmerjeno in pod kontrolo. Nekateri pravijo, da je rešitev v primernih odškodninah - morda, a bojim se, da bi začeli drug drugemu plačevati odškodnine za vse in bi lemu ne videli konca. A postati bomo morali bolj odprti, drugače se bomo zadušili v lastnih smeteh, ne bomo mogli zgraditi nobenega za skupnost potrebnega, a nekoliko spornejšega objekta. Ne nazadnje imamo neizmerne težave tudi pri naših lokalnih investicijah in vse težje dobimo soglasja, celo z odkupi po tržnih cenah se ljudje ne strinjajo. Zato na primer že več let stoji gradnja pločnika v Radomljah. Včasih pa so v tem istem kraju zemljišča za pločnik ljudje celo poklonili. In naš odnos do sočloveka, do trpečih in pomoči potrebnih. Bomo odpovedali tudi pri tem - zdaj, ko gre večini v naši deželici nekoliko bolje, nas vsi drugi, razen nas samih, ne zanimajo več. In pri tem celo Cerkev s svojim najvišjim predstavnikom nadškofom in metropolitom dr. Francem Rodetom ni za zgled. Nadškof celo v božičnem voščilu ni zmogel takšnim nesrečnikom izreči dobrih Zelja, saj je te namenil le takšnim, ki so na poti v obljubljeno deželo legalno - takšnih pa med njimi ni - torej tudi dobrih Zelja zanje ni! Problemi, s katerimi se ob tem srečuje slovenska država, so veliki. A prav bi bilo, da ne bi tako hitro pozabili na svojo preteklost in zgodovino, da ne bi bili tako vzvišeno-hladno-brezčutni. Kajti danes nam presedajo begunci, azilanti, odlagališča, sežigalnice ... jutri nam bodo odveč še drugi - drugačni in različni od nas. Jutri nam bodo morda presedali vrtci, invalidi, drugače spolno usmerjeni in vsi, ki ne bodo zmogli v svetu, kjer je treba biti uspešen, vpliven in bogat, slediti tej nori igri. In na to smo dolžni opozarjati - politiki, novinarji, učitelji, duhovniki in še kdo. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV Otroški parlament Nadaljevanje iz prejšnje številke Mladim moramo pomagati, saj v obdobju odraščanja naletijo na v rsto teža\. Neprestano doživljajo pritiske družbe, nerazumevanje v družini in stresne položaje v šolah. Od njih se veliko pričakuje in pritisk, ki ga doživljajo, je zanje velikokrat nevzdržen. (M njih pričakujemo uspešnost na vseh področjih, pa čeprav je premalo vzpodbujanja za njihovo ustvarjalnost. Šole bi morale otroke pripraviti za življenje, a kaj. ko pa so učni programi preobsežni in tako pogosto zmanjka časa. da bi se z učenci pogovarjali o stvareh, ki jih zanimajo. Tudi starši od otrok veliko pričakujejo. Želijo si otroke polne znanj, modrosti in učenosti na vseh področjih. Ne zavedajo se, da je vsak otrok posameznik, ki ni sposoben doseči vseh njihovih ciljev, njihovih pričakovanj. Seveda so tu tudi vrstniki, ki pričakujejo od mladostnika vedenje, ki njiho-\i skupini najbolj ustreza. Vsi ti pritiski ovirajo mlade, da hi zakorakali v samostojno življenje, kritika je pogosto v ospredju. Kaj pa pohvala'.' Ali smo se kdaj vprašali, kako mladi sprejemajo kritiko in k čemu jih spodbudi pohvala? I čenči osmih razredov razmišljajo: _ StarSi in učitelji od mene pričakujejo veliko, a zal teh pritiskov ne zdržim več, kajti zdi sc mi. da je zame, za trinajstletnico. vse to mnogo, mnogo preveč. Rada bi sc komu zaupala, pa ni praven prijatelja. Vse te težave mi ležijo na dnu duše in to me zelo teži. zato bi rabila nekoga, da sc mu izpovem. Včasih je to mami, a kaj, ko me ne razume in se z njo ne morem pogovoriti. Zaradi teh težav in tegob sem pre-točila že mnogo sol/a, katerim se bom nekoč samo smejala. Sama vem. da nisem prav vzorna učenka in hčerka, a zame je najbolj pomembno, da imam dobro srce in vedno rada pomagam, rada sodelujem pri vseh stvareh, imam pa tudi slabost, da hočem bili med najbolj pomembnimi, zato kritiko slabo sprejemam. Pohval je pri meni bolj malo. Vem. da bomo vsi prebrodili »krize« in težave in postali odgovorni ljudje - starSi... Nina ... Vsi najraje sprejemamo pohvale Se posebno zdaj. ko odraščam, moram imeti dobro mnenje O sebi. da bom znala presoditi, kaj je Zitme slabo in kaj dobro. Preveč pohvale pa zna škoditi. Domišljavost, samovšečnost, to so lastnosti, ki so prirojene, ali pa si jih »prislužimo«, če z nami ravnajo kot v rokavicah. Torej zato, da so ljudje razvajeni, v veliki men niso krivi sami Kritika je zame ena najtežjih stvari. Zelo veliko mi pomeni, kaj si ljudje mislijo o meni. Včasih sem bila pod ogromnim pritiskom, še posebno zaradi šole. Do zdaj pa sem sc naučila, da mi ta pritisk čisto nič dobrega ne prinese. Kadar sem napeta in živčna, si rečem: »Kakor bo, pa bo. Uporabi vse svoje znanje in moči.« Ob tem mojem mišljenju se sprostim. Če bom komurkoli ponudila svoje življenjske izkušnje, sem prepričana, da bo med njimi tudi ta: »Vedno upoštevaj le kritiko človeka, za katerega veš, da te ceni in da ti z izrečenimi besedami želi dobro. Ne dovoli ljudem, da ti uničijo mnenje o sebi. vendar pazi, da ne postaneš domišljav in nedostopen« Katja ... V začetku šolanja sem redkokdaj slišal pohvalo in to me je zelo potrto. Vendar pa je to name vplivalo pozitivno, saj sem si začel prizadevati za še boljše rezultate. Na vsak način sem hotel biti pohvaljen in prav to me je pripeljalo do želenih rezultatov. K vsemu temu mi je zelo pomagala moja mami in dekle, ki je bila tudi ena od mojih velikih ljubezni. Obe sta mi pravili, naj ne obupam prehitro, saj se do rezultatov včasih prebijaš dolgo časa. Nato je prišla puberteta in kar naenkrat se je vse porušilo. Slišal sem samo še kritike, pohvale pa sem preslišal. Zdelo se mi je, da se je cel svet obrnil proti meni. V takih trenutkih sem si želel ljubezni, saj je ena od redkih reči, v kateri lahko najdeš uteho. To je lahko ljubezen matere ali -na dekleta, ki ti pove. da si prijazen, ljubezniv, lep ... in je zelo velik vir pohval. Če bi ta dva pojma znali uskladiti, bi vsi lahko bili boljši in bolj prijazni drug do drugega. Bili bi boljši prijatelji ... \lih.i In kaj preostane odraslim? Vzemimo si čas in prisluhnimo našim otrokom, saj bi nam radi nekaj povedali! IVICA JANEZ Obisk na uredništvu Slamnika V mesecu decembru 2000 smo se s skupino učencev OS Rodica, ki obiskujejo izbirni predmet Vzgoja za medije, srečali z odgovorno urednico lokalnega časopisa Slamnik, Vero Vojska. Predmet Vzgoja za medije sodi v družboslovni sklop izbirnih predmetov, ki smo ga v OŠ Rodica učencem lahko ponudili v programu 9-letne osnovne šole (tretje triletje). V šolskem letu 2000/01 smo vstopili v poskusno uvajanje programu »devetlctke«, na preizkušnji so v celoti tudi vsi izbirni predmeti, saj jih osemletni program osnovne šole v tej obliki ni poznal. Vzgoja za medije se izvaja v treh letnih sklopih: tisk, televizija in radio. Namen predmeta je seznanjanje učencev z osnovami medijske pismenosti, poznavanje zgodovine (razvoja, nastanka) posameznih medijev, spoznavanje dela novinarjev, novinarskih zvrsti, pomena občinstva; sami se ob zaključku posa-meznnib sklopov preizkusijo z oblikovanjem medijskih sporočil. Naši učenci se letos spoznavajo s področjem tiska in splošnimi zakonitostmi delovanja medijev. Na koncu leta bodo oblikovali svoj časopisni izdelek, že vmes pa se preizkušajo v pisanju poročil, novic, komentarjev, intervjujev o šolskih in krajevnih dogodkih. Pomembno je, da predmet, ki mu je v predmetniku namenjena ena tedenska ura. ni preveč suhoparen, teoretičen, učilniski. Zato skušamo učencem nekatere vsebine približati kar sc da praktično, izkušenj-sko. To je tudi eden pomembnejših razlogov za srečanje z urednico lokalnega časopisa. Gospa Vera Vojska nam je pripravila zanimivo in obširno predstavitev nastanka Slamnika (prvotnega Dom-Zalca in kasnejšega Občinskega poročevalca), učencem pa so se po obisku utrnile misli, ki so jih kratko zapisali. MILENA VIDOVIČ, prof. ped. in soc. Naši vtisi o obisku Z izbirnim predmetom Vzgoja za medije smo sc odpravili na uredništvo Slamnika. Tam so nas lepo sprejeli in nas pogostili s hrano in pijačo. Urednica nam je razložila zgodovino in nastanek časopisa. Hilo je zelo zanimivo. Za sprejem in predstavitev smo gospe Veri podarili lončnico. Zdi sc mi. da smo ta dan izvedeli veliko novega in se ob tem imeli zelo lepo. MAJA BRNOT Zelo lepo so nas sprejeli in so nam podrobno razložili zgodovino Slamnika. _ ANDRAŽ KERN Bilo je zelo lepo, ker so bili lepi sioli in ker sem zvedel več o Slamniku. Bilo je dobro, ker smo dobili malico. SEBASTJAN KASTELC Pri izbirnem predmetu Vzgoja za medije smo se odpravili na uredništ- vo SLAMNIKA. Moji vtisi so zelo dobri, saj sem spoznala sedanjo urednico Vero Vojska, ki nam je razložila zgodovino Slamnika. Sedeli smo v večnamenskem prostoru v prostorih občine. Soba je bila zelo lepo opremljena. Urednica je bila prijazna, saj nam je odgovorila na vsa naša vprašanja. Na koncu pa smo se ji lepo zahvalili in z novimi znanji odšli v šolo. KATJA KLOPCIC V uredništvu Slamnika mi je bilo zelo všeč, saj smo lahko sedeli v udobnih stolih in dobili smo tudi malico. Veliko smo se pogovarjali o časopisu in si tudi ogledali, kakšen je bil v starih časih. Tam sem se počutila zelo v redu. Gospa Vera Vojska je bila zelo prijazna in tudi vsa soba je bila lepo opremljena. Na koncu smo se tudi slikali. MAJA GRIU V uredništvu so nas zelo lepo sprejeli. Veliko smo se naučili. Imeli smo malico. Po malici smo gledali knjige, ki so imele veliko številk Slamnika. Bilo mi je zelo všeč. Urednica je bila zelo prijazna. Preden smo odšli, smo se še slikali. INES KIMOVEC Sprejeli so nas zelo lepo, dobili smo malico. Povedali so nam veliko o zgodovini Slamnika. Izvedel sem veliko si vari, za katere še nisem vedel. Sedeli smo na usnjenih »direktorskih« stolih, kar mi je bilo zelo dobro. Vse skupaj mi je bilo zelo všeč. JAN HACIN Bili so zelo prijazni, spoznal pa sem veliko slvari. Tam smo dobili tudi malico. Bilo mi je zelo všeč. Takoj ko smo prišli, smo se udobno namestili. Potem smo se zopet vrnili v šolo. _ . VAHIDIN MUŠIC Lepo so nas sprejeli in pogostili. Takoj smo Sli v eno dvorano. Tam so bili dobri stoli. C) Slamniku sem zvedel več, kot se.pi vedel prei. GAŠPER JAKOPIN Zelo dolgo smo hodili, vendar smo zato dobili »direktorske« sedeže in malico. Lihko smo si ogledali veliko časopisov. Spoznali smo zgodovino lokalnega tiska ter urednike. Pomembne stvari smo si morali zapisati. Všeč mi je hilo, ker smo se fotografi rali. RAFKO BIDER Pri šolskem izbirnem predmetu Vzgoja za medije smo obiskali uredništvo lokalnega časopisa Slamnik. Izvedela sem, da sc je Slamnik nekoč imenoval Domžalec. Današnji Slamnik izhaja vsake tri tedne. Glavna urednica je gospa Vera Vojska, ki nam je o zgodovini časopisa povedala zelo veliko (kdaj je izšla prva številka, kako se je časopis včasih imenoval in zakaj, kdo so bili uredniki časopisa ...). Meni je bilo na obisku zelo všeč. l>cpo so nas pogostili in nam iz. prijaznosti pripravili šc malico in za vsakega Se svinčnik. Vsega smo bili zelo veseli. Preden smo sc poslovili, smo se Sc slikali. V šoli smo morali napisati članek o obisku in morila ga prav zdaj bercle. NINA PRELOVSEK Druga dedkova delavnica v vrtcu Mlinček Po lanskoletni zelo uspešni in obiskani prireditvi 1)1,1) KO V A DELAVNICA v vrtcu Mlinček, smo si bili otroci, dedki in vzgojiteljice enotni, da delavnico kmalu ponovimo. Letos pa smo v goste povabili tudi babice, da nam predstavijo različna ročna dela. Pred otroškimi očmi so naslajale pletene jopice, gobelini, klekljani prti, vezeni prticki in šc kaj bi sc našlo, šc celo kladivo so spretno vrtele v rokah. Dedki pa so se lotili drugačnih opravil. S seboj so prinesli ves po- stran treben material in ročna orodja. Kmalu so pod spretnimi prsti nastali izdelki: ptičja hišica, otroški stol, izrezljan možiček, stolp iz lesenih deščic, mlinček, ladja, leseni konj ipd. Za prijetnejše vzdušje je poskrbel tudi Urošcv dedek, g. Hribar, s svojimi orglicami. V delo so se vseskozi vključevali tudi otroci, s pomočjo dedkov in babic pa je tudi njim uspelo dokončati svoj izdelek. To delovno dopoldne je kar prehitro minilo. Vezi, ki so sc spletle med dedki, babicami in otroki so bile zelo pristne, vzdušje pa prijetno domače. Po končani delavnici smo ugotovili, da je v tem hitrem tempu življenja vse manj časa za takšna srečanja, Ce pfl sc »današnja mladina« nauči šc kakšnega opravila ali ročnega dela, ostaja upanje, da bo kateri izmed otrok kasneje v teh opravilih pravi mojster ali drugače KAR SE JANEZEK NAUČI. TO JANEZ ZNA! VILMA HROVAT vrtec Mlinček Državno prvenstvo osnovnošolcev v šahu Na državnem prvenstvu osnovnošolcev na Bledu, kjer so nastopali igrah i do 15 let so se Izkazali tudi igralci iz naše regije. Igralo se je v štirih skupinah, v kategoriziranih sta prvaka domžalske regije zasedla naslednji mesti: Luka Lenič 2. mesto, Nika Pavlic II. mesto. V nekategoriziranih skupinah so sc naši šahisti odrezali takole: Andraž Šmon 3. mesto, Luka Pavlic 10. mesto. Somi Lorda? 14. mesto, Maja Nadvešnik 21. mesto. Največ udeležencev iz naše regije je hilo iz OS Domžale (štirje). Na tej šoli v tem trenutku imamo 3 dru-gokategorike, 7 tretje-kategornikov in 7 četr-tokategornikov. Igralka Spela Orehek je po rejtingu med deklicami do 10 let prva v državi, Šahisti iz Osnpvne šole Domžale (od leve): Andraž Smon, Nika Pavlic, Lore-lay Somi, Luka Pavlic. Si občini ni treba bali. Mladi rod jc zainteresiran za kraljevsko igro, seveda pa jc te nc-zbrušene bisere treba še marsikaj naučiti v klubu BELA SOMI Andraž Simon pa med dečki do 12 let 3. Če k temu dodamo še zelo dobro delo šahovskih mentorjev na OS Dob in OŠ Venc-Ija Perka, potem sc za prihodnost šaha v na- Preživeli bomo lepe zimske počitnice na Kopah na Pohorju Zveza prijateljev mladine Domžale bn organizirala v času zimskih počitnic ZIMOVANJE NA KOPAH NA POHORJU. Zimovanje je namenjeno 20 otrokom osnovnih šol iz občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovice. Šole bodo predlagale posamezne otroke, ki se drugače zimovanja ne morejo udeležiti zaradi slabega finančnega položaja v družini. Šest dni sc bodo otroci smučali, sankali, tekli na smučeh, dričali z gumami in počeli še veliko drugih stvari. Z otroci bo preverjena ekipa vaditeljev in učiteljev smučanja ter teka na smučeh, medicinska sestra pa bo skrbela za zdravje. Otroci bodo imeli pet obrokov dnevno, po večerji pa še velik obrok zabave. Zimovanje na Kopah bo potekalo v organizaciji podjetja Lcštan&Leštan, ki bo v času zimovanja otrokom priskrbelo tudi smučarsko opremo. finančna sredstva bo prispevala Zveza prijateljev mladine, za finančno pomoč pa smo zaprosili tudi podjetja in ustanove. Nekatera podjetja OZ. klubi so se na našo prošnjo že odzvali (AS Domžale Servis d. o. o. Uons klub Domžale, Količcvo Karton d. o. o.). V primeru, da želite tudi Vi prispevati za zimovanje otrok, lahko prispevate na 2R Zveze prijateljev mladine Domžale št.: 50120-678-55279. Vsakega prispevka bomo zelo veseli. MARIKA HALER SONČEK - ZORE 041/421-743 01/7216-479 - hobv rastlinjaki - vrtni paviljoni - kovinske stopnice - balkonska ograja - obhiini in garažni kovinski nadstreški - pokritje teras z LEXflN ploščami Zimska šola v naravi - Cerkno 2001 Tretjcšolri OŠ Rodica so bili od 3. do 7. januarja v zimski šoli v naravi, v Cerknem. Bivali smo v hotelu Cerkno. 49 učenk in učencev je spremljalo šest učiteljev. Vreme ni bilo najbolj ugodno za izvajanje smučarske šole. Temperature zraka so bile visoke, sneg jc hitro kopnel, občasno je tudi deževalo, a doživeli smo lep sončen dan. Kljub temu smo štiri dni smučali, en dan pa zaradi močnejšega dežja na smučišče nismo odšli. Diplomo SMUČAR jc dobilo 31 otrok, diplomo DOKI K SMUČAR 14 olrok, diplomo ZELO DOBER SMUČAR pa so prejeli 4 otroci. V popoldanskem in večernem času smo trikrat izkoristili možnost uporabe hotelskega bazena, kjer so se učenci sprostili po napornem smučanju. Ostalo nam je Sc nekaj časa za dejavnosti po programu, za pisa- nje pisem in razglednic, za pisno in likovno izražanje vtisov, za športne igre, kviz, ples ... Osebje hotela nam je v največji možni meri potna galo pri pripravah na nase aktivnosti. Poleg bazena smo lahko uporabljali še lelovadnico in druge vri je prostore. Učenke in učenci so bili ves čas vodljivi, umirjeni in zadovoljni. Bili tO ponosni nase. ker so sc velikokrat peljali s štiri in dvosedežnico in ker so pri smučanju lako hitro napredovali. Nekateri so zadnji dan omenjali. da bi želeli podaljšati to loto v naravi Upam, da bo tO zimo komun zapadlo veliko snega, da bodo naii učenci lahko utrjevali znanu- smučanja ŠTEFKA RAMOVŠ OS Rodica stran OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI Nekaj malega o ZNOT-u 2000 Verjetno se ravnokar sprašujete, kaj pomeni kratica v naslovu. Ponavadi so takšne oznake rezervirane za razna taborniška tekmovanja Sirom Slovenije. Vendar sc bom osredotočil le na to tekmovanje, ki ga domžalski taborniki organiziramo že vrsto let. Zimsko - Nočno Orientacijsko Tekmovanje jc letos potekalo v širši okolici Doba, i. glavnim centrom v OŠ Dob, in sicer v dokaj deževni noči 19, decembra. Prijetno nas je presenetila bogata udeležba rodov iz oddaljenih koncev Slovenije, kot na primer iz Portoroža, Nove Gorice, Tolmina, Kranja in Maribora. Seveda so bili tu tudi taborniki iz okolice in iz našega rodu. In kaj se jc dogajalo? Kako jc tekmovanje potekalo? Pkipa mlajših ali starejših tabornikov ali tabornic sc jc ob začetku preverila v znanju topografije Nato so z zemljevidom in kompasom krenili na večurni nočni pohod. Najti so morali čim več kontrolnih točk, kjer so se odvijale spretnostne in taborniške discipline. Tekmovalci so namreč na začetku morali priti na prvo kontrolno točko pod pravim kotom, na drugi so legoriji gozdovniki so zmagali Rado-meljčani (od 19. ekip), v kategoriji popotnikov pa lolminčani (od 16. ekip). Prejeli so praktične nagrade, ki sta jih podarila Mladinska knjiga in podjetje AST Ahačič. Lepo pa se v imenu celotnega rodu skalnih taborov zahvaljujem vodstvu OŠ Dob, da nam je omogočilo tekmovanje. Seveda pa ob takem številu udeležencev vse ni potekalo ravno gladko, zalo se v imenu organizatorjev oprosčam. ZNOT bomo poizkušali še izboljšati. Lep taborniški pozdrav: ROKec, Ciniki, RST Domžale reševali nekaSen šaljivi 10 test, na tretji pa so morali najti ranjenca in ga s pravilnim nuđenjem prve pomoči oskrbeti. Seveda jc bila najtežja sama pravilna orientacija pomoči, pa še to v slabem vremenu. Med pohodom so morali ciljati v tarčo z zračno puško, si signalizirali v morsejevi abecedi z baterijo, nekje na poti najti kurirja, ga pravilno vrisali v svoje zemljevide in se čim hitreje prebiti čez nekakšno progo preživetja. Najbolj zanimiva pa je bila, za starejše tabornike gotovo, kontrolna točka, kjer sc jc veslalo po Zclodniškem bajerju in v kanuju sestavljalo puzle. Vse je seveda potekalo »na čas«. Po koncu orientacije jc bilo v šoli videti veliko utrujenih in premočenih tabornikov, a so verjetno vsi doživeli šc eno zabavno dogodivščino več, takšno, kakršno lahko doživimo le taborniki. V šolski telovadnici jc za najbolj ncutrudljivc potekala tudi zabavna im-proliga, in to do zgodnjih jutranjih ur. Nasmejali smo sc do solz. Naj omenim tudi zmagovalce. V ka- Svojo bogato dejavnost članice in člani društva diabetikov predstavljajo tudi na posebni tabli ob vhodu v Zdravstveni dom Domžale. Poročilo Župnijske karitas Domžale za leto 2000 Že desetič dajemo poročilo Župnijske karitas Domžale (ŽKD). Petega marca ho namreč poteklo deset let od ustanovitve ŽKD. V Iclu 2000 jc ZKD delovala na naslednjih področjih. Pomoč socialno ogroženim in beguncem Pomoč' smo nudili vsem, ki so se obračali na ŽKD. Pomagali smo 663 osebam, od tega jc bilo 429 oseb v 103 družinah. 86 oseb pri 33 samohranilkah, 38 samskih ter 10 brezdomcev. Razdelili smo 15.812 kg osnovne hrane in dodatno hrano, predvsem sladkarije, ki so bile darovane po trgovinah. Sedem tisoč štiristo sedemdeset (7470) kg hrane smo kupili sami, 7591 kg pa smo dobili od Škofijske karitas Ljubljana (ŠKČ) tet 750 kg od dobrotnikov, ki so ob tednu Karitas darovali v cerkvi in pred trgovino. Razdelili smo tudi 621 kg praška, ki smo ga prejeli od ŠKL in 9 kg od darovalcev. POIOZNICE za elektriko, stanarino ali komunalne storitve smo plačali socialno najbolj ogroženim v skupnem znesku 260.1'7 2,60 srr. OBLEKO smo prejemali od številnih dobrotnikov in k> ponudili vsem, ki so jo želeli. Delitev hrane in obleke ter možnost pogovora je bita vsak torek in četrtek od 16.-18. ure. Prenočišče la brezdomce V prenočišču za brezdomce je soba s štirimi ležišči, kopalnica s tušem, stranišče in umivalnik ter predsoba. Prenočišče je bilo v zimskih mesecih polno zasedeno, v poletnih mesecih pil sta bili dve ležišči prazni. Ogrevanje, stanarino in druge stroške vzdrževanja plačuje ŽKD. Brezdomci dolnjo |iri ŽKD tudi hrano, ki si jo lahko tudi skuhaju. Peremo jim posteljnino in občasno imamo z njimi ludi razgovore. Pomoč pri vzgoji otrok in mladine VRTEC SV. DOMINIK SAVIO-KA-RITAS DOMŽALE deluje samostojno Zakaj tehnični v obrtni coni TRZIN? pregledi Med pregledom si lahko postrežete z osvežilnimi napitk DOMŽALE in je polno zaseden. Povpraševanje za varstvo otrok je večje, kakor so možnosti sprejema. V letu 2000 smo zaradi nove zakonodaje sprejeli javni program, ker je pridobitev koncesije sedaj možna le z javnim programom, najem prostorov vrtca pa je bil pogojen s koncesijo. Poslopja stare osnovne Sole na Rovah, ki smo jo dobili v najem, zaradi problemov z zamenjavo zemljišča še nismo mogli usposobiti in začeti s prenovo oz. adaptacijo. Potrebna bodo velika sredstva zato jc vsaka finančna pomoč dobrodošla. Mladinski center Luka (MIC Luka) V prenovljenih prostorih je več možnosti za delo z mladino. Ker smo imeli ludi zaposleno osebo, preko javnih del, ter pomoč vojaka civilista, smo pripravili tudi obsežnejši program. Razen Šole za življenje, ki jo je obiskovalo okrog sto udeležencev, smo imeli več računalniških delavnic, delavnice risanja, slikarija in kiparstva, MIC LUKA pa jc odprl za vso mladino vsak petek in soboto od 17. do 22. ure. Mladina igra različne družabne igre, najraje namizni nogomet in pikado, posluša glasbo, debatira. Organizirali smo naslednje prireditve PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNEVA. 25. 3. 2000 v Kulturnem domu Franca Bcrnika v Domžalah. Sodelovali so: otroci vrtca sv. Dominik Savio Karitas Domžale; učenci OŠ Vcnclja Perka, OS Domžale. OŠ Rodica in OŠ Roje; učenci Glasbene šole Domžale, Župnijski otroški zbor in domžalski skavti, PREVOZ INVAI IIX)V IN BOLNIH NA BREZJE - na njihovo srečanje, ki ga Že mnogo let organizira Ognjjtcc. DOBRODELNI KONCERT »SKUPAJ NA POTI«, dne 21. 6. 2000, v hali Komunalnega centra v Domžalah. Nastopali so Domžalski rogistu ansambel Slapovi, Karmen Stavce. Olroški cerkveni zbor Domžale, Pevski zbor Umhar Mc> ravče. Veseli plaiišarji. I olklorna skupina Mengeš, ansambel Nagelj, Joži Kališnik in Božo Maličič. Caslna pokrovitelja sla bila nadškof mag Stanislav Hočevar in Občina Domžale, SREČANJE STAREJŠIH IN BOLNIH v Domu upokojencev in v farni cerkvi. Po maši jc bila pogostitev vseh udeležencev, ki so jo skupaj s člani ŽKD pripravili žu pijani. MIKI.AVZ.EVAN.il' v Domu upokojencev. Sv. Miklavž je obiskal vse varovance v domu in iih tudi Obdaril MIKLAVZEVANJE V HALI KOMUNALNEGA CF.NIRA smo organizirali skupaj s Kulturnim društvom Mirana Jarca. Po prireditvi in obisku sv. Miklavža so bili vsi predšolski otroci tudi obdarjeni. Prireditev jc bila zelo dobro obiska na, saj jc bila dvorana povsem zasedena. MAŠE. ZA MIR so bile vsak tretji torek zvečer. Po maši je sledil kratek duhovni nagovor. BIBLIČNA SKUPINA je bila do počil nic v organizaciji ŽKD. vodil Jo je g kaplan [>anijan Slih, sedaj Jo organizira in vodi v /upnik Tone Kom par c in jc v /up-nišču vsak ponedeljek po večerni maši. Poslovanje ŽKD Poslovali smo s finančnimi sredstvi, ki smo jih prejeli iz proračuna Občine I >mižale, dotacij dobrotnikov, denarjem -zbranim v nabiralniku v cerkvi, dohod-kom - zbranim z dobraddnan koncertom, denarjem - pridobljenim na natečajih za delo z mladimi (obema Domžale), za brezdomce (Minislrslvo za delo. družino in socialne zadeve, preko Slovenske Karitas) in prihrankom iz. leta 1999 v skupnem znesku 4.947.887.32 SD. Zbrana sredstva smo porabili za nakup hrane, plačilo položnic socialno najbolj ogroženim osebam, plačilo stanarine, ogrevanja in druge stroške najetih prosto rov za ZKD, brezdomce in za delo z mladimi, predvsem MIC Luka. v skupnem znesku 3.847.141,53 SET. V ta znesek niso všteta sredstva, ki smo jih prejeli na natečaju za miklavžcvanje in smo jih v celoti namensko uporabili, sredstva za stroške vojaka na civilnem služenju in Sredstva za javna dela v MIC Inka Škofijska Karitas Ljubljana je razen hrane in praška pomagala ludi družinam pri nakupu šolskih potrebščin ter v »Akciji Družina« tudi družinam v posebnih stiskah. Predloge za pomoč jc pripravila ŽKD. Vse pogostitve na srečanjih so bile v glavnem dar pridnih gospodinj, ki so nam priskočile na pomoč, in članov ŽKD. Vsa dela v zvezi z. dejavnostjo ZKD smo dani opravili brezplačno. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam zaupate in nas podpirate tako materialno, kakor tudi duhovno. Skupaj smo rešili marsikatero stisko, zalo vsem Se enkrat iskrena hvala. Tajnica Župnijske karilas Domžale dr. MARIJA BIZJAK SCHVVARZBARTL dr med Bilo je pred petdesetimi leti Pet porok v RadomIjal 3. februarja 2001 je minilo natanko 50 let, ko seje v Radomljah poročilo pet parov. Zaradi spora med fanti iz Radomelj in Skrjančeve-ga, kdo bo kam pripeljal kamelo, je nastala pesmica, katere avtor je pokojni ljudski pesnik »oče Pirš«. Zlato poroko so dočakali le trije pari: Orešnik I rane in Kristina Ccrar Andrej in Borislava, Bcrgant Janez, in Mici. Čestitke k zlatemu jubileju CERAR ANDREJ mlajši Radomljanom za veseli pust letos kratek je predpust za ženitev kratka doba Kdor se hoće oženiti, mora vse hitro ukreniti V Radomlju bilo je tako en dan kar pet porok je bk>. Ne pomni tega noben Radomljan, da pet porok bi bil en dan Pri Frančaku in pri Šraju, pri Boltezu in Nastranu vesela svatba se vrSi. Tudi Pogačarca udovica dobila danes je moža da ji ne bo treba spet pozimi sami v kamri čepet. Fantje so se veselili in kamelo naredili, jo na svatbo bodo gnali, ženinu drago prodali. Škrjančanski fantje so dejali kamelo bodo skupno gnali. Ker ženin je s Skrjančevega pripada nam pravica vsa Radomljani pa so djali. kamela vam ni prav nič mari. Kam bomo mi kamelo gnal, to jc samo naša stvar. Koncem konca je bilo, da za kamelo se stepo. Komandam Skrjančga je Albin od Jakuca starejši sin. Zakličc hitro ca dva (ri in med nje sc /akadj. To vidi Zorman joj prejoj. bcžile fantje zdaj bo boj. In prav hitro stekel je in še rekel je: Zdaj jo pa ucedimo, da jo na bulico ne dobimo. Omejc urno okrog ogla steče, da še odnese zdravo pleče. Za njim Jokel jo rosi, da v snegu čevelj izgubi. Kančov Tone se vrti in odpustke jim deli. Jašovc pridno mu pomaga udri, udri kliče vraga, pa prišel je nekdo od zad in dal mu buško na pinaL C erar Stanko ta je hud kakor sam prekleman zlud. O, fj, o, pa Vidcrgar lud. Kaplja Ivan brca, sujc, naenkrat jo po glav dobi, si je mislil - saprabolt tole je pa čuden šport. Ulčar kakor sršen piha in s polenom jih udriha, saj to ni nobena šala saj mu ga je mama dala Ta oženjen fantje niso spali temveč so prisostvovali. Bili so Sesek, Kralj in Mrčun delal za kamelo so račun. Sesek od mame se poslavlja in na cesti kamelo že pozdravlja, ulčar Jermana je pritisnil Škrjanc jo je pa potisnil in rekel: O Madona, kje Tesar je malora Kralov Nac jih pa miri, za Ion dobil je btinke tri. Pa je rekel: GromsJca strela, v uho piši me kamela. Jerman Tone govori: Mtn z ušesa teče kri Eantje skupaj se zberimo in bojišče zapustimo. Dosti imajo za en čas zapomnili se bodo nas Škrjančanke pa so vse k Pogacarju na prežo Ste. Tako so putke jim dišale, da so okno dol zagnale. Skrjanški fantje so se zbrali in so buške preštevali. Albin jim resno govori, četud mu iz glave teče kri. Vse se lahko potrpi samo, da smo zmagali. Zdaj povelje se glasi: v povorko urno vsi. Kamelo mi domov ženimo in veselo zapojimo. Jožko pojdi v povorko in veselo zaigraj nam polko da bomo pa še bolj veseli eno bomo si zapeli. Vidergarjevi in Jakcovi to ubrani so glasovi. Joškovca naj poje v zbor, svoj prevzvišeni tenor. Za povorko gre počas Ixvstik in pritiska bas. Ta zadnja Jakovčeva Lenka prav milo na kitaro brenka. Ko so prišli naokrog pri Skrjancu bil je slavolok. Škrjančanom slava - čast, Radomljanom pa nečast, ker izgubili so oblast. Zdaj naslove prenardimo in Pavliha razglasimo: Radomlje pri Skrjančevem. Ko je slišal Urbanija tisti glasni holadrija hitro ženki to pove, naj še ona gledat gre. Ko so mimo Kosmača šli, glasno so prepevali: Mi smo fantje krščen duš, kdor ne verjame, naj poskus. Rode si je zakrival lice. ker so tekle mu solzice. Preljuba mi soseda Lenka tak milo na kitaro brenka Jakove na tako iii(xlruje žena mu pa pritrjuje: Ženka jaz ti pravim tako tok: pa brez nič ne bo, če so kateri premalo dobili jim bodo pa na sodišču primaknili. Ko boste te vrstice brali, gotovo boste se smejali in rekli: Lenka Peter ti povej, kako se ženil je Andrej. V Kamniku: Sodnik jim resno govori: Bodite fantje pametni, lepo v roke si sežitein kmalu pozabite. Kilor pti bode svojeglav, za tega pa ne txxje prav. Poslali bomo ga čez mejo v daljno Azijo - Korejo V Radomlju dne 5. II. 1951 (oče Pirš) DOMŽALE stran 8 Mladi! Naj se dogaja! Strpna sedanjost, srečna prihodnost LDS IIBEMUM DEMOKRACIJA SLOVENIJE Dobra izobrazba in primerna služba sta pravica, ne privilegij Se naprej si bo LDS prizadevala, da bosta vzgoja in izobraževanje tudi v prihodnje usmerjeni k polnemu razvoju Človekove osebnosti, k doseganjem eim višje ravni znanja, k spoštovanju temeljnih moralnih in kulturnih vrednot ter k vzpodbujanju zavesti o nacionalni identiteti in zgodovini države Slovenije Zavzemamo se za finančno podporo programom neformalnega izobraževanja - mladinskega dela s strani države in lokalnih skupnosti (izobraževanje, usposabljanje, prostovoljno delo, kampanje, delavnice ipd.), ki ga izvajajo mladinske in druge nevladne organizacije in mladinski centri. Mladi, ki šele vstopajo na trg delovne sile in v svet poklicne kariero, spadajo med posebej občutljive kategorije. Pozornost je potrebno nameniti vsem segmentom mladih, od pripravništva do situacij, ko iščejo novo zaposlitev. V LDS se bomo odločno zavzemali za sprejem novih, dodatnih ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja ter za podporo delovanja mladinskih k(x>pc-rativ in lokalnih iniciativ mladih. Enostavno do prvega stanovanja Eden največjih težav mladih v Sloveniji po zaključku šolanja je pridobitev lastnega stanovanja. Zaradi komercialnih kreditnih pogojev (obresti, doba odplačevanja...) jc nakup stanovanjskih površin za mladega človeka mogoč le ob izdatni pomoči staršev. Glede na to bomo: • Spod bujali gradnjo neprofitnih stanovanj, ki bi jih mladim pod ugodnimi pogoji oddajali oziroma prodajali; • Spodbujali daljšo odplačilno dobo najetega kredita za nakup prvega stanovanja mladih in mladih družin; • Podpirali gradnjo študentskih domov in študentskih stanovanj; • Podpirali davčne olajšave za oddajanje stanovanj v najem študentom. LDS bo še naprej vztrajala pri razvijanju multikulturne in strpne družbe, tako v Sloveniji, kakor tudi v mednarodnem prostoru, ki temelji na enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju in strpnosti, solidarnosti, spoštovanju človekovih pravic. V ta nameni bomo: • Nadaljevali z dejavnim vključevanjem državljanske in multikulturne vzgoje ter vzgoje za strpnost, solidarnost, mir in za spoštovanje človekovih pravic, tako na formalni kot na neformalni ravni; Opozarjali na primere nestrpnosti in kršenja človekovih pravic ter pozivali mlade, da se odločno uprejo vsem njihovim oblikam. Za preprečevanje tveganj, ki so jim mladi izpostavljeni LDS bo podpirala nadaljnji razvoj preventivnih programov na področjih preprečevanja širjenja zlorabe drog. zlasti alkohola, nasilniškega vedenja in aidsa med mladostniki, kot tudi programe pomoči mladim z rizičnimi oblikami vedenja, ki so nezaposleni in ne obiskujejo šole, kot tudi tistim, ki so sicer vključeni v šolski sistem, vendar so manj uspešni. Za mlade v Sloveniji - visoko razviti informacijski družbi Mladim bomo omogočili čim večjo dostopnost iti uporabo novih tehnologi) ter vseh potrebnih informacij v okoljih kjer bivajo, se šolajo ali delajo, tako da bomo omogočili brezplačen dostop in uporabo novih tehnologij v šolah, v mladinskih informacijskih centrih in jim zagotovili dodatne ugodnosti in popuste pri nabavi in uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije. Pridružite se nam! LDS DOMŽALE Socialdemokrati smo predlagali Možnost cenejšega dostopa do interneta in elektronske pošte za naše občane Domžalski socialdemokrati smo kot eno od pripomb oz. predlogov za letošnji občinski proračun predlagali, da hi se socialno ogroženim družinam ponudila možnost cenejšega dostopa do intereneta in elektronske pošte. Od občinske uprave in županje pa je odvisno, ali ho naš predlog tudi v resnici zaživel. Socialdemokrati se zavedamo, da sta internet in elektronska pošta postala že sestavni del našega življenja. Ta nadvse privlačna in koristna oblika izmenjave informacij je še posebej zanimiva za mladino in populacijo srednjih let. Vendar pa je ravno v tem segmentu delež ljudi, ki si zaradi socialno in ekonomsko nezavidljivega stanja težko privoščijo priklop na internet, zelo velik. Mesečni strošek uporabe interneta in elektronske pošte (ob neki zmerni uporabi) resda ni velik, vendar za nekoga, ki s plačo komaj prebrodi mesec, je vsakih 1000 tolarjev, ki gredo za druge namene, izredno težko nadomestljivih. Zato smo socialdemokrati predlagali, da bi se iz SDS SocialDemokrati Slovenije občinskega proračuna delno so-, financiral strošek uporabe interneta in elektronske pošte. Podrobneje bi to sofinanciranje seveda moral urejati poseben pravilnik, ki bi ga sprejel Občinski svet. Upamo, da bo občinska uprava upoštevala naš predlog in s tem omogočila razširjanje znanja in obzorij tudi tistim, ki bi sfe zaradi finančne stiske morali odpovedati internetu in elektronski pošti. JANEZ STIBRIC Mladinski klub v Domžalah? Glede na nam nesprejemljivo samoumevnost nerodovitnih pogojev, v katerih seje samo-organizirana mladinska kultura v Domžalah primorana iz dneva v dan prebijali preko arbitrarnih barier, nastavljenih s strani fragmentirane in nekonsistentne birokratske mašinerije, smo se člani Društva za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami skupaj z domžalskim Mladim forumom ZLSD odločili, da spišemo in odpošljemo odprto pismo občinskemu svetu Občine Domžale. Pismo spremlja sprevod sto triinosemdesetih podpisov, podprl pa gaje tudi domžalski Kulturni dom Franca Bernika: Odprto pismo Občinskemu svetu Občine Domžale Spoštovani, v letošnjem decembru mineva eno leto od ustanovitve Društva za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami - v tem času pa nam žal še ni uspelo rešiti najbolj perečega vprašanja, ki se seveda navezuje na kronično pomanjkanje prostora, v katerem bi se mladi iz Domžal in okolice lahko družili ter kulturno udejstvovali. V minulem letu smo organizirali več koncertov, razstav ter filmskih projekcij in za prav vsako od teh prireditev smo morali 99,9% časa, energije in materialnih sredstev nameniti sprotnemu zagotavljanju primernih prostorov, pri čemer smo se morali vedno zateči v opuščena skladišča tovarn, park ali v sosednje občine. Naj omenimo, da v Domžalah sploh ni primernega prostora za prirejanje tovrstnih kulturnih dogodkov. Na isti problem so naleteli tudi člani Mladega foruma ZLSD - Domžale ter mnogi posamezniki, ki si v Domžalah želijo slišati in videti še kaj drugega kot le skrajno konzervativne, uveljavljene ali komercialne kulturne prakse. Zato smo se torej odločili združili moči in s tem odprtim pismom javno apelirati na občinski svet Občine Domžale, da na naslednji seji sprejme odlok, s katerim bi se (zgledovaje se po nekaterih drugih občinah) mladim v Domžalah v čim krajšem času zagotovili klubski prostori, ki bi bili primerni za prirejanje manjših koncertov, gledaliških iger, razstav, filmskih projekcij, predavanj, delavnic itd. Podpisniki tega pisma smo pripravljeni poskrbeti, da ti prostori ne bodo nikoli mirovali ter s tem obrniti na glavo podobo Domžal kot mladinske kulturne pustinje. Odgovornost za celoten projekt naj hi po dogovoru podpisnikov prevzelo Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami. V pričakovanju Vašega skorajšnjega odgovora vas lepo pozdravljamo. Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami Mladi forum Združene liste socialnih demokratov - Domžale iSep rezritet Odškodnina za prisilno delo v izgnanstvu V avgustu 2000 je začel veljati nemški zakon, po katerem nemška vlada in podjetja zagotavljajo, v enakih deležih, sredstva za izplačila nadomestil nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem ter drugim žrtvam nacističnih krivic. Nemški zakon priznava, da storjena krivica in povzročeno človeško trpljenje ne moreta biti resnično poplačana z denarjem in da zakon prihaja prepozno za tiste, ki so izgubili življenje kot žrtve nacističnega režima ali so medtem umrli. KDO LAHKO VLOŽI ZAHTEVEK Suženjski delavci Osebe, ki so bile v svoji domovini ali zunaj nje v koncentracijskem taborišču, getu ali zaprte v kakem drugem zaporu s primerljivim razmerami in prisiljene v suženjsko delo. Primerljive razmere vključujejo nečloveško ravnanje, nezadostno prehrano in pomanjkanje zdravstvene oskrbe. Suženjski delavci lahko prejmejo do 15.000 DEM. Prisilni delavci v podjetjih ali javnih službah Osebe, ki so bile odpeljane iz svoje domovine v Nemčijo ali na ozemlje pod nemško okupacijo in prisiljene delati za podjetja ali javne službe ter so živele v težkih razmerah. Težke življenjske razmere vključujejo omejeno svobodo gibanja ter stalni policijski nadzor in preiskave. Osebe, ki so bile prisiljene delati v svoji domovini, pa čeprav so jo okupirali Nemci, niso upravičene do izplačila. Prisilni delavci lahko prejmejo do 5.000 DEM. Prisilni delavci v kmetijstvu Osebe, ki so bile odpeljane iz svoje domovine v Nemčijo ali na ozemlje pod nemško okupacijo in prisiljene delati v kmetijstvu. Osebe, ki so bile prisiljene delati v kmetijstvu v svoji domovini, pa čeprav so jo okupirali Nemci, niso upravičene do izplačila. Prisilni delavci v kmetijstvu lahko prejmejo do 2.000 DEM. Žrtve osebnih poškodb Osebe, na katerih so bili izvajani medicinski poskusi, lahko prejmejo do 15.000 DEM. Osebe, ki so bile kot otroci nameščene v dom za otroke suženjskih in prisilnih delavcev in jc bilo njihovo duševno ali telesno zdravje zelo prizadeto, lahko prejmejo do 15.000 DEM. Starši umrlega otroka Starši otroka, ki jc umrl v domu za otroke suženjskih in prisilnih delavcev. Oba starša skupaj (ali eden od njiju, če je drugi umrl) lahko prejmeta do 15.000 DEM. Osebe, ki so izgubile premoženje Osebe, ki so zaradi rasnega preganjanja v obdobju nacizma izgubile premoŽenje ob neposredni udeležbi nemških podjetij in zaradi kraja svojega bivanja ali ker niso imele dostopa do informacij O premoženju niso mogle prejeli plačila ali vložili zahtevka po prejšnjih nemških odškodninskih zakonih. Osebe, ki premoženja niso izgubile zaradi nacis- MUftTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941 ij) Učnega preganjanja ampak v zvezi z nacističnimi krivicami in ob neposredni udeležbi nemških podjetij. Dediči Preživeli zakonce in otroci lahko vložijo zahtevek za enake deleže morebitnega plačila za suženjsko ali prisilno delo, osebno poškodbo ali smrt otroka, ki bi ga sicer dobila izplačanega oseba, ki jc umrla po vključno 16. februarju 1999. Po nemškem zakonu žrtve, ki so umrle pred 16. februarjem 1999 niso upravičene do izplačila. Preživeli zakonec in otroci lahko vložijo zahtevek za enake deleže morebitnega plačila, ki bi ga dobila oseba, ki jc izgubila premoženje in jc umrla kadar koli pred vložitvijo zahtevka za izgubo premoženje na obrazcu lOM. Će za pokojnini ni preživelega zakonca ali otrok, lahko zahtevek vložijo vnuki. Če vnukov ni, lahko zahtevajo izplačilo bratje in sestre umrlega Če umrli ni zapustil niti preživelega zakonca niti otrok, vnukov, pravnukov, bratov in sester, lahko zahtevek vložijo v oporoki imenovani dediči. V imenu vseh, ki zahtevajo izplačilo po umrli osebi, se vloži skupni zahtevek na enem samem obrazcu. Zahtevek je treba vložiti pri organizaciji, ki bi bila pristojna za zahtevek umrlega, če bi ta še živel. Glej poglavje »Kje vložiti zahtevek« v nadaljevanju. Vojni ujetniki niso upravičeni do izplačila Do izplačila niste upravičeni, če ste bili, oziroma je bila pokojna oseba, za katero zahtevate plačilo, vojni ujetnik. Zahtevek pa lahko vložite, če ste bili oziroma je bila pokojna oseba, za katero zahtevate plačilo, poslana ali premeščena v koncentracijsko taborišče ali odpuščena kot vojni ujetnik. Vsi, ki sle že posredovali podatke o prisilnem delu Krajevni organizaciji Društva izgnancev Slovenije Domžale, boste predvidoma v februarju prejeli že delno izpolnjen obrazec, ki ga boste dopolnili, podpisali in predložili v podpis predsedniku našega društva. K obrazcem boste priložili tudi fotokopijo izkaznice oz. odločbe ter vsa druga dokazila, ki jih imate. Tako vlogo, kot dokazila bo potrebno oddati na domžalsko društvo, kjer boste prejeli tudi vso pomoć in informacije o izpolnjevanju in oddaji dokumentov. Informacije lahko dobite pri predsedniku Jožetu Kvedru (7231-627) oz. tajnici Veri Vojska (041 634-505) ter v uradnih urah ob petkih od 13. do 14. ure, lahko pa se oglasile tudi pri Društvu izgnancev Slovenije, Komenskega 7, Ljubljana ter Mednarodni organizaciji za migracije - MOM, Trdinova 7, Ljubljana. Vsi, ki se nikoli niste oddali obrazcev oz. vlog 0 prisilnem delu, pa menite, da ste do odškodnine upravičeni, obrazce lahko dobite na Društvu izgnancev Domžale. Skrajni rok za vlaganje zahtevkov je II. avgust 2001, vse informacije pa lahko dobite tudi v VI SI NIKI - januar'2001. Društvo izgnancev Domžale Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije Govorice... Za zaposlene ni nič slabšega, kot da ne vedo, kaj se okoli njih dogaja, še posebno v času, za katerega so značilne hitre spremembe. Ce ljudje ne vedo, kaj se v podjetju dogaja, si zaključke ustvarijo sami - pogosto tudi napačne. In ker tudi direktorji nekaterih domžalskih podjetij ne obveščajo, se med zaposlenimi širijo govorice, ki povzročajo med zaposlenimi negotovost in strah, kar seveda vpliva tudi na produktivnost. Upamo, da bodo direktorji teh podjetji čimprej odgovorili na zahteve sindikatov in delavce informirali o možnih rešitvah ter s tem prispevali k večjemu zaupanju za spremembe. Znano jc, da jc najboljši protiudarec govoricam resnica. Veliko direktorjev pa sc boji, da bodo razmere še poslabšali, Ce bodo zaposlenim povedali resnico, in zato ne povedo ničesar. Mogoče jih je komuniciranja strah, ker vedo, da jc ta naporni proces težko pripcljadi do konca. Prepričani smo, da bi sc morali direktorji veliko bolj bati uničujoče moči govoric kot vsakega drugega. Razporejanje delovnega časa, nadurno delo To področje jc v podjetjih domžalskega območja zelo neurejeno. Zlasti to velja v trgovskih podjetjih. Direktorji sc poslužujejo različnih prijemov, ki večkrat pomenijo zelo samovoljno izsiljevanje delavcev. V svojih aktivnostih na tem področju sindikati ugotavljamo, da delavci pogosto delajo prek polnega delovnega časa, pri čemer prihaja do preseganja dovoljenja limita nadur. Zaskrbljujoče jc tudi to, da se nadure le redko upoštevajo kot dodaten delovni pogoj. Ker jc v manjših trgovinah pogosto zaposlen samo en delavec, ta ne more izkoristiti pravice do odmora med delom, saj trgovine ne more zapreti. Tudi primeri, ko delavec ne more izkoristiti pravice do tedenskega počitka, niso redki. Pri obračunih plač v sindikatih ugotavljamo, da delavci prejemajo le minimalno plačo, razliko do plače po kolektivni pogodbi pa jim delodajalci izplačujejo na roko. Delodajalci le redko izplačujejo dodatke za delo prek polnega delovnega časa ter ob nedeljah in praznikih. V dosti primerih smo ugotovili, da delodajalci pozabijo izplačati tudi dodatek za delovno dobo. Probleme skušamo reševati v sodelovanju z inšpekcijo za delo. STUPIŠ - Boljše gre le delavcem v Tosami Sestanek domžalskega območnega odbora tekstilcev v sredini meseca januarja jc bil namenjen izmenjavi informacij o tekočih dogajanjih in trenutnih sindikalnih aktivnostih. Po podatkih, ki so jih posredovali predsedniki sindikatov, v većini podjetij prejemalo plaće v skladu s kolektivno pogodbo. Izjema so le v Tosami. kjer so plaće nekoliko višje in pa v Uni-vcrzalu, kjer delavci že več kot pol leta prejemajo plaće v višini zajamčene plače Tudi pri spoštovanju rokov za izplačila plač so razlike Plače zamujajo v Induplati in Univcrzalc. V obeh omenjenih podjetjih poteka izplačilo v dveh obrokih. Regres za letni dopust za preteklo leto so prejeli vsi, razen v podjetju Univcrzalc. V većini podjetij tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije je zaradi takšnih razmer delovanje sindikata usmerjeno v pogajanja o zagotavljanju dogovorjenih plač in drugih prejemkov ter stroškov dela Vodstva sindikatov pa imajo v leh podjetjih tudi velike težave zaradi neupoštevanja dogovorjenih pogojev za sindikalno delovanje. Zato je bil sprejet dogovor, da sc v najkrajšem času organizirajo sestanki z upravami teh podjetij. Območni odbor Vir Območni odbor sindikata vzgoje in izobraževanja jc prejšnji četrtek obravnaval informacijo O poteku pogajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Člani odbora so izrazili vso podporo sekretarju Bojanu HRIBARJU v nadaljnjih prizadevanjih za dosego zastavljenih ciljev. Člani odbora so se zavzeli za Čimprejšnji dogovor o aktivnostih na področju varnosti in zdravja pri delu. Menili so, da bi morali tudi v šolskih in vzgojnih zavodih delovnim razmeram in varnosti pri delu posvetiti več pozornosti. Republiškemu odboru so predlagali, naj na dnevni red čini prej uvrsti nezgodno zavarovanje delavcev v vzgoji in izobraževanju. j ARNUŠ stran IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ v Občni zbor Čebelarskega društva Domžale Odlična medena bera, uspešno delo, ne manjka pa tudi problemov Obdobje od lanskega leta do letošnjega januarja, ko so se člani in članice Čebelarskega društva Domžale zbrali na občnem zboru, označujejo kot čas odlične medene bere, na katero so morali čakati kar nekaj let, pa tudi obdobje reševanja problemov - zlasti na področju zdravstvene skrbi za čebele, prodaje medu in začetka resnejšega urejanja Čebelarskega doma na Brdu pri Lukovici. V obsežnem poročilu o delu je g. Bine Kladnik, univ. dipl. ing. na občnem zboru 27. januarja 2001, predstavil posamezne opravljene naloge in povedal, da imajo čebelarji še vedno največ problemov, s trdoživo varozo, proti kateri se uspešno borijo s prirejeno zračno pištolo za tretiranje zdravila skozi žrelo panja v zimskem času, organizirajo pa tudi zatiranje varoze z za-meglevanjcm, kar jc za člane brezplačno. V omenjenem obdobju so pripravili tri strokovna predavanja: Aktualne novos-li pri zdravstvenem varstvu čebel. Preprečevanje rojenja in pomen narejanja ometencev ter Veterinarska zakonodaja v zvezi s prodajo čebeljih pridelkov in pogoji za njihovo predelavo. Spomladi so se organizirano udeležili zanimivega državnega posvetovanja v Celju, ki je bil popestren s prodajno razstavo čebelarskega pribora, strokovna ekskurzija pa jih je vodila na Primorsko in v Italijo. Članom so zagotovili sladkor, poskrbeli so za nakup zdravil, večkrat pa so se predstavljali tudi na raz- poznavnost pravega kvalitetnega slovenskega medu, ki se včasih med številnimi »tujimi«, manj kvalitetnimi, kar izgubi. Ker je projekt šele na začetku, bomo o njem še pisali in našim bralcem in bralkam pomagali, da se bodo odločali za pravi kvalitetni slovenski med. V program za leto 2001, ki so ga soglasno podprli vsi prisotni, bodo skušali vključiti čim več od včlanjenih 96 čebelarjev, ki čebelarijo s 1756 čebeljimi družinami, združenimi v tri sekcije, ki sestavljajo društvo. V letu 2001 bodo v društvo pridobili čim več nečlanov čebelarjev, ob tem pa si bodo prizadevali za pospeševanje pridelave čebeljih pridelkov, zaščito in širjenje medovih rastlin, pravočasno medsebojno obveščanje o mede-nju in usmerjanju prevaževalcev na pašo, uvajanje novih pasem-sko čistih rodov »Kranjske sivke«, strokovno svetovanje čebelarjem ter nuđenje pomoči, pa tudi skrb za pridelavo čim kvalitetnejšega medu, in s tem v zvezi organiziranje kontrole pri- Udeleženci občnega zbora Društva čebelarjev Domžale so se zavzeli za uvedbo blagovne znamke kvalitetnega slovenskega medu, pohvalili pa so tudi začetek organiziranega urejanja čebelarskega doma na Brdu pri Lukovici. V delovnem predsedstvu sta bila g. Edo Rems ter g. Bine Kladnik, tudi predsednik Čebelarskega društva Domžale. stavah in sejmih. V septembru so sodelovali pri delovni akciji ob gradnji Čebelarskega centra Slovenije, kjer sc jc Čebelarska zveza po 25. letih končno odločila za dokončanje omenjenega doma. Organizirali so strokovni sestanek z mag. Miro Jenko in razdelili zdravstvena spričevala o pregledu mrtvic in kartone za prevoz čebel. Udeležili so se sestanka, ki ga je v zvezi z zagotavljanjem nadzora pri varovanju okolja pripravil Oddelek za prostor in varstvo okolja, uspešno pa so sodelovali tudi s sosednjimi društvi. Razprava je bila zelo živahna, v "Jej pa je bilo največ besed o zdravstvenem varstvu čebel ter o uvajanju blagovne znamke za slovenski med. Tega pro-jektaa so se vsi čebelarji zelo razveselili, saj bo omogočal pre- delave za med vrhunske kakovosti v okviru blagovne znamke za slovenski med vrhunske kakovosti. Posebno skrb bodo namenili organizaciji zdravstvene zaščite čebel ter izobraževanju čebelarjev ter čebelarskega podmladka, delu vodstva društva, sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije ter drugimi strokovnimi institucijami, pa tudi občino Domžale, kateri so se zahvalili za dodeljena finančna sredstva. Občili zbor Društva čebelarjev Domžale so pozdravili tudi predstavnica Občine Domžale ter sosednjih društev, ki so vsi pohvalili vzorno organizacijo in delo domžalskih čebelarjev, o čemer so pohvalno govorili tudi v razpravi in po koncu občnega zbora v prijetnem druženju. V. VOJSKA Številni izgnanci, taboriščniki, begunci in druge žrtve vojne se tudi po petih desetletjih sprašujejo, kdaj do moralnih in materialnih pravic za presta no trpljenje. Društvo izgnancev Domžale Občni zbor Sredi januarja je Krajevna organizacija društva izgnancev Domžale v dvorani Delavskega doma na Viru pripravila redni občni zbor. Prvi del zbora, ki se gaje udeležilo več kot 200 članov, je bil »kulturni«, saj so s programom narodnih in umetnih pesmi nastopili pevca Kok Lap in Janez Majceno* ir ter glasbenik Božo Matieič. V drugem delu so člani in članice društva pregledali delo, opravljeno v letu 2000, sprejeli finančno poročilo ter program za delo 2001. Nastopajoči glasbeniki so polepšali dan vsem prisotnim. Na enem izmed naših srečanj smo se prijazno pomenkovali z domačimi. Domžalska spominska pot Člani komisije za Domžalsko spominsko pot smo obiskali domove, kjer hranijo vpisne knjige in žige naše poti. Kakor vsa leta doslej smo tudi letos preti novim letom člani komisije za Domžalsko spominsko pot obiskali domove prijaznih ljudi, ki žc od vsega začetka hranijo vpisne knjige in žige poti. Kjerkoli smo se ustavili, tako na Moravškem, na Lim ha rs k i Gori, v hribovju ob Črnem grabnu, povsod smo bili zelo prijazno sprejeti. Lepo jc priti med ljudi, ki le prijazno sprej- memo in se radi pogovorijo o težkih vojnih časih, ko so delili zadnjo skorjo kruha z borci, ki so se borili proti okupatorjem domovine. Marsikje je tudi še danes življenje težje, kot je v dolini, pa vendar tudi tu napredujejo. Nove ali lepo obnovljene hiše. skrbno obdelana polja, večinoma tudi dobra cesta omogočajo la-godnejšo pot v dolino. Res je lepo priti med te ljudi! S skromnim darilcem in novoletno čestitko smo se jim želeli zahvaliti za skrb in prijaznost, ki jo izkazujejo pohodnikom. Iskreno smo jim zaželeli srečo in uspeh, predvsem pa zdravje in optimizem v prihajajočem letu. Tudi v prihodnje bomo radi prihajali mednje! Vabimo vse občane, predvsem pa mlade, da se podajo na Domžalsko spominsko pot. Zavedajmo se svojih korenin - preteklosti! Prepričan sem, da boste na poti doživeli mnogo lepih trenutkov, spoznali težko kmečko življenje, poklepetali z domačini in preželi z novimi spoznanji odhiteli v objem svojega vsakdana. Pojdite na pot, ne bo vam žal! MARIJAN GRIL Spominska slovesnost Dražgoše 2001 Vsako leto Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale skupno z Občinskimi odbori in krajevnimi združenji ZZB NOV organizira enodnevni izlet na zaključno prireditev »Po poteh partizanske Jelovice«, Dražgoše 2001 Lepa in mrzla nedelja s približno 6000 obiskovalci bo ostala še dolgo v spominu. Med obiskovalci tradicionalne prireditve v Dražgošah pod Jelovico je bilo tudi sto udeležencev borčv-skih organizacij iz vseh petih novonastalih občin. Med udeleženci smo lahko pozdravili, za 60. rojstni dan, predsednika Republike, gospoda Milana Kučana, ki se je udeležil pohoda. Bil je deležen največ pozornosti s pozdravi in ploskanjem. Ob tem jc zbranim dejal: »V čast mi je bilo hoditi z vami, dobro smo hodili!« Sicer se je tega letošnjega pohoda udeležilo rekordno število 379 udeležencev, med njimi tudi veterani iz Planinskega društva Moravč. Tudi letos jc vse udeležence pozdravil župan Občine Železniki, gospod Mihael Prevc, ki jc poudaril, da spoštljiv spomin zaslužijo vse žrtve ter trpljenje domačinov, saj so mnogi izgubili svoje najdražje, svoj doni in bili goloroki sredi zime pregnani od tod. Slavnostni govornik jc bil gospod Blaž Kavčič, poslanec DZ, sin udeleženca Dražgoškc bitke, Franca Kavčiča Vlajka. Po očetovih spominih ocenjuje, da jc v januarju leta 1942 v Dražgošah zavladalo osamosvojitveno in zmagoslavno vzdušje. Ob spomeniku je bila postrojena častna četa slovenske vojske in preko 100 praporščakov in zastavonoš, predsednik gospod Milan Kučan in soproga Štefka, predstavniki političnih organizacij republike, občin, mladine in borčevskih organizacij iz zamejstva. V kulturnem programu so sodelovali: Pihalni orkester »Al-ples«, in mešani pevski zbor »Damek« iz Železnikov in pevec Zoran Predin. Program je oblikoval in z umetniško bese- do povezoval dramski igralec Jože Logar. Iz njegovih ust smo slišali vabilo na jubilejno pi i redi lev praznovanja 60-letnicc upora ter 10-letnice vojne za osamosvojitev Slovenije. Po končani prireditvi smo se dostojno poslovili od domačinov in ostalih prijateljev in sc v popoldanskih urah zapeljali na skupno kosilo. Po kosilu je bilo srečanje, za razpoloženje je poskrbel občinski svetnik Občine Lukovica, gospod Vinko Jeras, z diatonično harmoniko. Zadovoljni z izletom, dobrim kosilom, našima odličnima Raj-kom Hafnerjem in Jožetom Kvedrom, ter obema šoferjema, se v imenu udeležencev vsem lepo zahvaljujemo. Naslednje leto, 2002, pa nasvidenje v Dražgošah. JOŽE NOVAK, udeleženec izleta Nova vlada in parlament Stare žrtve druge svetovne vojne Koliko lepih obljub in lepih besed je izrečenih v vsakem predvolilnem času - vse bomo rešili in uredili. In zmeraj se najde veliko volilcev, ki takim leporečnim besedam nasedejo- Že nekaj let je v parlamentu predlog zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Od leta 1992 pa se je po poročanju medijev v ta sklad nabralo nekako pet milijard tolarjev. Toda poslanci predlog omenjenega zakona, ki je v tretjem branju, iz leta v leto odlagajo. To je že prav nerazumno početje do vseh izgnancev, beguncev in drugih civilnih žrtev nacizma in fašizma. Predvsem zato, ker je teh žrtev vsak dan manj, saj jih je tri četrtine že pomrlo. Lansko jesen je že dobro kazalo, da bo parlament predlog tega zakona le sprejel. Toda Desus je spet vložil neko dopolnilo in stara pesem: ODLOŽENO, ODLOŽENO, se ponavlja. Nova oblast deluje že dva meseca, a nič ne kaže, da bi se to premaknilo in končno rešilo. Domžalsko društvo izgnancev je izredno delovno. S predsednikom Jožetom Kvedrom in neutrudno tajnico Vero Vojska sklicuje redni letni občni zbor, poleg tega pa za izgnance organizira srečanja in različne izlete po domovini in v tujino Tudi Društvo izgnancev Slovenije se zelo trudi in prizadeva, da bi predvsem z lepo besedo kaj več doseglo za svoje žrtve. Tokrat gre seveda tudi za sprejetje omenjenega zakona. Poglejmo malo v pretekla leta. Predstavnica DIS jc na občnem zboru domžalskega društva izgnancev, 18. decembra 1997, v dvorani Induplati (tO jc bilo dobro leto dni tretje Drnovškove vlade) rekla: »Glede na zahteve žrtev vojnega nasilja pustimo vlado in ministra za delo Antona Ropa pri miru, da bo tako več storjenega in rešenega.« Že takrat pa bi bilo verjetno bolj uspešno, če bi izgnance kdo organizirano povabil na proteste pred parlament. To je neki izgnanec nekaj let prej na občnem zboru na Viru odločno predlagal. Žrtve verjetno umirajo z žalostnimi občutki, da so bile odrinjene, pozabljene in prezrte. In to petdeset let v totalitarnem režimu, ki jih sploh ni dovolil priznati, ter zdaj že deset let pod novo oblastjo, v samostojni Sloveniji. Če bo Se deset let zavlačevanja, potem poslanci najbrž ne bodo imeli koga ali česa reševati. Danes sta v parlamentu tudi dva poslanca iz naše občine. Izgnanci in druge žrtve, ki jih je na tem področju veliko, upajo in želijo, da bosta zakon, kadar bo uvrščen na dnevni red prepričljivo podprla. FRANCE CERAR PREDSTAVLJAMO stran IO Ob nadškofu dr. Francu Rodetu Nov veter v Cerkvi v Domžalah Že lani sem obiskal novega domžalskega župnika Toneta Kompareta, brata mojega sošolca Janeza, ki je tudi duhovnik; z njim sva se spoznala in tudi prijateljevala v ljubljanskem bogoslovju. Ob obisku v Domžalah mi je župnik Tone Kompare, ki je zelo prijeten sogovornik, predstavil tudi svoje knjige, vseh namreč nisem poznal. Najznamenitejši se mi zdi prevod knjige Roberta I Indu Benso-na JEZUS - PRIJATELJ iz leta 1993, ki jo je posvetil svojemu očetu Francu in mami Magdi, kakor tudi drugim vzgojiteljem, ki so bili veliki Jezusovi prijatelji. V POSVETILU avtor prevoda pravi, da so iz tega prjateljstva poleg njega črpali tudi njegovi bratje in sestre: Majda, Frenk* Janez, Marija, Srečo in Polona. Od slednjih je na poseben način znan trobentač Frank (Franc) in njegova hči Nina, sopranistka Poleg tega prevoda pa je g Kompare napisal tri zajetne knjige: BOGOS-LUŽNO LETO, nenadkriljivo bralce nagovori njegova knjiga DOM MARIJE IN MARTE in DOM SV. JOŽEFA, LOGATEC. Kakor je II. vatikanski koncil prinesel v Cerkev nov veter, je nov veter zavel s prihodom novega župnika, zato je bilo moje prvo vprašanje g. Tonetu, ali mu je bilo težko naslediti prejšnjega župnika Toneta Perčiča in kako se je poslovil od prejšnje župnije. Vprašal sem tudi, ali drži, kar je izjavil trzinski župnik Pavle Krt ob neki priložnosti, da se za župnikom solze hitro posušijo? Bralce Slamnika najprej prijazno pozdravljam in jim želim vse najboljše v letu 2001. Na vprašanje bi takole odgovoril: Petindvajset let sem deloval kot pastoralni - javni delavec. Ves čas sem si in si še prizadevam, da bi v osebnem življenju živel evangelij. V njem sem odkril moč, navdih in program za osebno življenje in iz te izkušnje želim pomagati in odkrivati ta zaklad tudi drugim. Nobena naloga in preizkušnja mi v tej luči ni pretežka Zavedam se in čutim, da je gospod bog z me- noj. Njegov služabnik sem. Posebno veliko moč in pomoč sem čutil takoj, ko sem na nadškofovo prošnjo odgovoril: »Naj se zgodi! Sprejmem.« Nekdanje župljanc in sodelavce sem prosil, naj ne pripravljajo slovesa. Mojo željo so upoštevali, zato sem jim hvaležen. O posušenih solzah pa morda le to, da se »solze iz bontona« zares hitro posušijo, iskreni odnosi in globoke vezi pa trajno ostanejo. Kakšni se Vam zdijo Domžalča-ni in kako so Vas sprejeli, sam sem namreč iz šentjakobske župnije? V Domžalah so me lepo sprejeli. To me veseli. Tudi če bi ne bi bilo tako, bi name ne vplivalo. Nisem prišel po svoji izbiri. To omogoča posebno svobodo. Veselje v Gospodu je moja moč, pravi sveto pismo. Čutim, da bomo na vseh ravneh labko lepo sodelovali in skupaj ustvarili nekaj lepega drug za drugega. Vaše življenje je povezano z domovi starejših. Velik dom je v Mengšu, od koder izhajate, z mladimi ste obiskovali dom starejših na Jesenicah, tudi v Logatcu ste bili z domom tesno povezani, saj je tam dozorela možnost postavitve novega Doma Marije in Marte, poznate pa tudi dom v Domžalah, kjer je končala svojo zemeljsko pot moja mati. Ali je med temi domovi kakšna občutna razlika? In kako ste bili sprejeti v Domžalah? Vesel sem, da se v zadnjih desetih letih tudi na področju institucionalnega pokrivanja potreb v Sloveniji dogajajo lepe reči. Do nedavnega si ni bilo moč zamišljali in predstavljati, da bo prišlo do pluralizacije tudi na socialnem področju. Doslej je država na vsak način hotela imeti monopol. Pluralnost ali, po domače, večja pestrost ponudbe samo bogati kvaliteto življenja. Seveda so med domovi velike razlike. Možnost izbire je zelo dobrodošla Razlike so programske narave, manjši domovi omogočajo večjo preglednost, odnosi so lahko bolj osebni, okolje ima večji delež v sodelovanju z ustanovo, več možnosti je za družinsko ozračje, to pomeni tak način življenja, kakršnega je imel stanovalec pred prihodom v ustanovo. V zavodu, ki ga vodi župnija je tudi več poudarka na duhovnem življenja Zanima me, kako pri nas povezujete evangelizacijo, bogoslužje in krščansko dobrodelnost, ali je sploh kakšna razlika med etiko in dobrodelnostjo? Na to vprašanje bom bolj izčrpno lahko odgovoril čez nekaj let. Načelno drži, da služenje in pomoč človeku v potrebi in stiski izvirata iz bogoslužja. »Karkoli storite kateremu izmed mojih najmanjših bratov, storite meni,« pravi Jezus. Bogoslužje ima temelje v veri. Vera je iz oznanila. Oznanjevanje, bogoslužje in služenje so na primer kakor tri noge stolčka za molžo krave. Brez ene noge se stolček zvrne. Vse tri so enako potrebne. Res pa jc, da se najbolj iz služenja človeku in družbi vidi, kaj človek nosi v sebi. V tem tudi vidim razliko med etiko in dobrodelnostjo ali služenjem. Služenje v evangclj-skem - Jezusovem pomenu - nima nobene računice, se ne ozira na zunanje okoliščine, nikoli ni zadosti dobro opravljeno. Služenje po mojem mišljenju pomeni neprestano gledanje, oziranjc v nebesa in močno, angažirano življenje na tem svetu, v tem življenju. Nadškof in metropolit dr. Franc Rode je za nekatere kamen spotike v odnosih med Cerkvijo in državo. No, politik gotovo ni. kakor je bil dr. Alojzij Šuštar - in kaj menite Vi? Oba nadškofa sta odlična. Vsak na svoj način in vsak v svojem času. Kliče bog. Po pastirjih nam sporoča Gospod. Problem jc bolj v tem, ali smo sposobni in ali hočemo razumeti in sprejeti. Kadar sporočilo zahteva naše spreobrnjenje, mu nismo naklonjeni in raje zgrabimo za kamen in ga vržemo. Vsi, ki primejo za kamen, bodo deležni usode kamenjanja. Dobri odnosi med cerkvijo in svetno oblastjo so gotovo velikega pomena za obe strani. Gotovo ste vzpostavili kontakt z domžalsko občino - z županjo Cveto Zalokar Oražem, direktorjem Upravne enote, občinsko upravo. Kakšen vtis ste dobili? Ob prihodu v župnijo Domžale sem obiskal nekatere odgovorne v družbenem življenju. To sem delal tudi drugod. Bil sem lepo sprejet. Dobil sem normalen vtis, ki ga je mogoče pričakovati v tej družbi. Ali prebirate Slamnik oz. ga vsaj okvirno pregledate? Kako ga ocenjujete in kaj bi zlasti želeli našim bralcem in bralkam? Slamnik okvirno pogledam takoj, ko ga dobim po pošti. Zanj se zahvaljujemo tudi v župnišču. Kasneje ga še večkrat, ob različnih priložnostih, za kakšno minut-ko vzamem v roke. Prave ocene šc ne morem dati, ker ga berem prekratko časovno obdobje. Bralcem in bralkam priporočam, naj čimveč pišejo v časopis, da bo bolj raznovrsten, zanimiv in pluralen. Gospod župnik, v uvodni besedi k eni Vaših knjig ste zapisali: »Naj bodo komentarji taki ali drugačni. Nihče, razen boga, ne ve, kaj je res.« Pa naj to velja tudi za najin intervju. Res je pomembno, da nas v življenju vodi odgovornost, ljubezen do družbe oz. države, kakršna pač je, ljubezen do Cerkve kot take in za ljudi z najinega, našega brega, upanje v prihodnje življenje. Prisrčna hvala za Vašo prijaznost in bog z Vami in vsemi, ki so zaupani vaši oskrbi. Hvala tudi vam, gospod Ivan Kepic, za vaš trud in vse najboljše pri soobli kovanju našega Slamnika. IVAN KEPIC Gospod Rudi in njegovi kanarčki Slovenski šampion je doma na Podredju 45 Gospod Rudi Kosten in njegovi kanarčki Ko sem vstopila v enega izmed kletnih prostorov lepo urejene stanovanjske hiše na Podrečju štev. 45, meje pozdravilo ščebetanje številnih kanarčkov, ki so že blizu tri desetletja ljubljenci mojega današnjega sogovornika, Rudija Kostena. Pokojnino si je prislužil kot voznik tovornjaka, ljubitelj ptic pa je že od otroških let, ki jih je preživel v Stični. Tedaj je rad lovil divjake. Prvo samičko mu je žena podarila za rojstni dan, samca je nato kupil na trgu in začela se je njegova velika ljubezen do ptic. V številnih kletkah trenutno biva več kot 75 samcev in samic (včasih jih jc imel tudi blizu 200) različnih barv in velikosti, med njimi 17 parov in številni mladički, ki jih g. Rudi spremlja s posebno skrbjo. »Ptice so zelo skrbni starSi tudi med kanarčki in če morda katera od samic nc skrbi za svoje mladičke, jih razporedim v drugo gnezdo in Sc nikoli sc ni zgodilo, da mladički ne bi imeli ustrezne nege,« pravi sogovornik, ki sc s kanarčki druži vsak dan dve uri ali več. Potrebno jih jc nahraniti in jim očistiti kletke ter Sc kaj. Ko je bil voznik tovornjaka, jc vstal uro prej. Ko jc bil bolan, sta za kanarčke poskrbeli žena ali mama Na leto porabi več kot 100 kg hrane, ob njej pa kanarčki dobijo še zelenjavo z. domačega vrta, drobtinice, samice z. mladički pa morajo dobiti šc kakšen priboljšek v obliki jajc. Čc imaš žival, se ji moraš posvetiti, jo moraš urediti, si zanjo vzeti čas, pravi. Poleti sc skupaj s kanarčki, ki doživijo do 10 let, »preseli« na posebno urejen prostor ob dvorišču, kjer je tudi obvezna klop, kjer velikokrat sedi in skupaj s kanarčki prijetno preživlja dneve. Letošnje 10. državno tekmovanje jc Društvo za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje pripravilo v Zagodli Rudi Kosten jc v okviru Društva za varstvo in vzgojo ptic Domžale prvič tekmoval pred 20 leti in od tedaj dobil veliko društvenih in republiških priznanj, letošnje tekmovanje pa je bilo zanj Naše srečanje Dobro jutro, gospod Ivan Skoraj ni delovnega dne, ko ga ne bi srečala. Navadno se vidiva zjutraj, ko grem v službo, on pa že pridno čisti ulice našega mesta. »Domžalčani so prijazni ljudje,« mi pravi gospod Ivan Kostadinovič, »ko me srečajo, me pozdravijo, mi namenijo tudi kakšno drugo besedo.« Gospod Ivan je uradno vzdrževalec cest, zaposlen pri Grasto Domžale, lahko pa bi ga poimenovali kar mestni smetar, saj skrbi za čistočo centra našega mesta. Domžale Imate radi starejše ljudi! Težko se je odločiti, kaj je v sodobni družbi bolj častno; starost ali mladost, tovrstna težava je bila včasih verjetno majhna, zdaj je včeja in ho verjetno še večja. Formula, ob kateri se hote in nehote stari in mladi vprašajo tudi o svojih letih, pa je: mladost in moč je uspeh, če si uspešen, si glavni, čc si glavni, si dosegel svoj cilj. Resnica mogoče ni taka, ampak drugačna. Na poti skozi življenje se upokojenci občasno srečujemo tudi s člani Društva upokojencev Moravče in stanovalci Doma upokojencev Domžale. Ob taki priložnosti delegacija društva upokojencev vsako leto pred božično novoletnimi prazniki obišče svoje člane in jih obdaruje, česar so prav vsi veseli. Tudi lepa beseda jim veliko pomeni. Tako je štiričlanska delegacija v sredo, 27. decembra 2000, obiskala štiri člane v Domu upokojencev v Domžalah: Ivanko MAJCE staro 88 let, iz Dol pri Kraščah, ki je na invalidskem vozičku; Franca ROŽIČA, starega 87 let - iz Vrhpolja, udeleženca NOV; Ivanko SROVC, staro 81 let - iz Češnjic in najmlajšo domsko oskrbovanko Frančiško, staro 79 let - iz Zaloga pri Moravčah. Imenovani stanovati živijo v domski oskrbi že nekaj let in pravijo, da strežno osebje skrbi za nego svojih oskbrovancev tudi s svojo neposrednostjo in prisrčnim pri- stopom do starejših in bolnikov na vozičkih. Zagotovljeno imajo osnovno oskrbo in zdravstveno nego, skrbijo za socialno, rehabilitacijsko in delovno - terapijo in za družabno življenje vseh stanoval- cev. Naša delegacija je ugotovila, da so stanovalci Doma v dobrih rokah, zadovoljni, nasmejani in imajo možnost za različne domske dejavnosti. To je bila le kapljica drobnih pozornosti do starejših. Prizadevali si bomo, da bi prižigali iskrice radosti v njihovih očeh vse dni, nc le ob takšnih posebnih srečanjih. JOŽE NOVAK Na obisku pri starejših oskrbovancih Doma upokojencev Domžale. Moj današnji sogovornik je bil rojen leta 1953 v okolici Niša, na manjši kmetiji, kjer je pridno pomagal domačim in se po služenju vojaškega roka napotil za boljšim kruhom v svet. Za Slovenijo, kamor je prišel 11. oktobra 1972, se jc odločil, ker sta v Domžalah že živeli dve njegovi sestri. Vse od prihoda v naše mesto dela v komunalnem podjetju in največ svoje delovne dobe skrbi za čistočo našega mesta. Na njegovem rojstnem domu danes živijo njegova žena ter sin, ki jc že dokončal živilsko šolo, ter hči Valentina, ki prav tako obiskuje to solo in si hkrati želi, da bi postala vzgojiteljica, saj ima zelo rada otroke. Žena, ki je bila nekaj časa z njim v Sloveniji, sc je po rojstvu sina Gorana vrnila na njegov dom, kjer skrbi za njihovo manjšo kmetijo. Gospod Ivan se domov vrača enkrat na mesec, »da jih grem pogledat in jim odnesem denar,« pravi in se spominja 24 ur dolgih voženj, saj mora sedaj do Niša preko Madžarske. Pa mu pot in dolga vožnja nista nikoli odveč, saj ga doma težko pričakujejo družina pa tudi 80-letni oCc, ki je še kar pri močeh. Stanuje v Jaršah in kot podnajemnik z neogrevano sobico, kjer nc more kuhati, ni najbolj zadovoljen, zato si prizadeva, da bi si pridobil stalno prebivališče ter državljanstvo, saj bi mu to omogočilo pridobitev boljših pogojev za bivanje. »Oddal sem vse potrebne dokumente, sedaj pa že več kot pol leta čakam na kakrSno koli odločitev,« jc kar malce otožen, ko mi razlaga svoj največji problem. Povprašam ga tudi o tem, kako poskrbi za vsakodnevno prehranjevanje. »V glavnem se hranim s suho hrano,« pravi, »ko pridem domov, jc drugače.« Po upokojitvi bi rad jesen življenja preživel s svojimi in zato težko čaka dni, ko bodo skupaj in nc bodo živeli le za trenutke, ko se srečajo. Pravi, da smo Domžalčani in Domžalčanke kar v redu in da v večini skrbimo za čistočo svojega mesta. Opaža, da jc nekaterim vseeno, kakšno jc naše mesto, zlasti za tujce pravi, da ne skrbijo za čistočo. Odpadke puščajo kjerkoli in potem jih pobira ter čisti za njimi. Njegov delovnik traja od 7. do 15. ure, na delovno mesio pa vsak dan - ne glede na vreme - prihaja peš iz Spodnjih Jarš. Pešačenje pomeni zdravo življenje, mi smeje zatrjuje ter na moje vprašanje - kdaj jc njegovo delo ležje, jeseni ali poleti, odgovarja, da mu je vseeno. »Le pozimi |c v primeru večjih snežnih padavin malce več dela, ampak jc v redu,« zatrjuje gospod Ivan, ki sem mu ob najinem razgovoru izročila novoletno darilo županje, ki ji jc zaželel veliko uspehov v parlamentu. »Vsi me imajo radi,« mi ob koncu pravi moj sogovornik in je vesel prijaznih besed mimoidočih, ki se radi ustavljajo ob njem in z njim spregovorijo par besed. Naj tudi v prihodnje ostane tako, želim g Ivu Kostadinoviču in Sc veliko prijaznih srečanj in malo neurejenih ulic. V. VOJSKA Pokal za slovenskega šampiona 2000 najuspešnejše doslej, saj jc njegovemu kanarčku, melamin črni, prineslo naslov Šampion slovenDE, nagrado pa jc dobil tudi za kolekcijo kanarčkov melamin satinet beli. Številnim diplomam in priznanjem, ki krasijo stene in jih je dobil za kanarčke vrst: križanci, lipokronii, nemške čope in drugih melaminov, sc jc torej letos pridružilo najpomembnejše priznanje doslej, saj g. Rudi na mednarodna tekmovanja nc hodi. sla si pa z ženo Mclko pred leli ogledala mednarodno tekmovanje v Olomucu na Češkem. Rad posluša njihovo petje, največje veselje pa mu pomenijo polna gnezdeča, v katerih jc včasih kar do šest mladičev. Njihovo rast skrbno spremlja in čc samica zanje nc skrbi, mladičkom poišče drugo gnezdeče. Ob leni je ludi spoznal, da živali skoraj lepše skrbijo za svojo mladino kot ljudje Pri vzgoji ptic si pomaga tudi z literaturo, predvsem pa z izkušnjami, ki si jih med seboj izmenjujejo člani Društva za varstvo in vzgojo ptic. ki sc enkrat tedensko srečujejo in izmenjujejo izkušnje in korislne navc-te, včasih pa ludi kanarčke. »Tičarska je težka,« sc smeji sogovornik in vrneva se k njegovemu uspehu. Na omenjeni državni razstavi je sodelovalo kar 1448 razstavljenih ptic, ki jih najprej /berejo, nalo ocenijo, pri čemer upoštevajo predvsem njihovo barvo in postavo, sledi pa razstava in proglasitev najboljših. Kanarčkom pred ocenjevanjem pregledajo kri, za vsakega izmed njih pa moraš pridobiti tudi ustrezne dokumente. Ptice dobijo poseben obroček, rejec pa mora ob oddaji tekmovalcev plačati siartnino. Ob tekmovanju je bil urejen tudi poseben katalog. Gospod Rudi ima ob hčeri Saši. ki jo tudi naši bralci poznajo kol odlično plesalko in šc boljšo organizatori-co Plesne šole Miki, in sinu Janezu, ki nadaljuj« prevozništvo, tudi iri vnuke. Gal in Jure sla mlajša in so jima ptice všeč, tako kot vsem majhnbn otrokom, za starejšo vnukinjo Ncjo pa se po mnenju starih staršev zdi, da jc velika ljubiteljica živali - ne le kanarčkov, ampak tudi sosedove muce in zajčice, ki sta ji jo stara starša podarila ob rojstnem dnevu in jo čaka na Podrečju. In kaj mora imeti Ijubilelj ptie? Veselje, voljo in skrb za varstvo in vzgojo ptic, pravi g. Rudi, ki ob tem pove, da to ni najbolj poceni šport, vendar mu veselic m Slcvilnc ptice pomenijo več. Ptice opazuje sam in dnma> i, drugih skoraj "'• Drugače jc bilo, ko sta bila oi roka rnlajta in so njuni sošolci ler sošolke radi prihajali opazo val Slcvilnc pojoče kanarčke. Danes olrok 11; i Podrečju skoraj ni, hiše so ograjene in ljudje živijo bolj vsak za se. Judi g Rudi in njegovi tel kanarčki, ki tudi v prihodnje ostajajo najvei je veselje mojega sogovornika. Iskrene čestitke, g. Rudi, za šampiona, za vaš čas in veliko ljubezen do ptic, ki vam naj tudi v prihodnje prinaša veliko veselja in radosti v vaše m življenje vaših bližnjih. V. VOJSKA ŠPORT v Športna zveza Domžale Najboljši športniki in športnice v letu 2000 (nadaljevanje s prve strani) Medalje Športne zveze Domžale Ta priznanja so namenjena vsem športnikom, ki so v leta 2000 posegali po prvih treh mestih na državnem nivoju. Med tekmovalci jc bilo letos največ Članov Atletskega kluba Domžale, ki so medalje prejeli za naslednje uspešne nastope: Matej JUHART za tretje mesto na DP v teku na 200 metrov Jernej KASTELEC za tretje mesto v Atletskem pokalu Slovenije (APS) v teku na 800 metrov Jože PIRNAT za tretje mesto v APS v metu kopja Bojana VOJSKA je medaljo prejela za drugo mesto v APS v teku na 400 metrov z ovirami Nasuja CAPUDER za drugo mesto na državnem prvenstvu med mladinkami v tro-skoku Špela KRŽAN je bila druga na državnem prvenstvu v malem maratonu Domen JARC pa jc medaljo prejel za drugo mesto v APS v teku na 1500 m z ovirami med mladinci; kar 3 medalje so prejeli tudi člani Karate društva ATOM Domžale za tri prva mesta na državnem prvenstvu v katc/shotokanu Špela GRAD ter Josip VARGA, Timotej KOKALJ pa za zmago na državnem prvenstvu v karate katc/shotokan. Tomaž BOŽIČ jc kot član tekmovalne ekipe Avto moto društva Domžale medaljo prejel za naslov državnega prvaka v cestno hitrostnih dirkah v kategoriji 600 SS, enak uspeh pa je dosegel njegov klubski kolega Jure LAMPE v razredu Supcr bike. Medalji sla prejela tudi člana Konjeniškega druStva Ježa pri Ježu Vesna KRALJ za naslov državne prvakinje v dresur-nem jahanju med mladinci ter Martin GLAVIČ za tretje mesto v dresurnem jahanju v mladinski kategoriji. Šahistu Vidu VAVPETI-CU, članu Šahovskega druStva Domžale, so medaljo podelili za naslov državnega prvaka v pospešenem šahu med seniorji. Marku BEVKU, članu Težkoatletskcga kluba Domžale pa za naslov državnega prvaka med mladinci v lahki kategoriji do 69 kg Mala plaketa Športne zveze Domžale Mladi Sahist Luka LENIČ, član Šahovskega druStva Domžale, je plaketo prejel kot eden najbolj perspektivnih mladih šahistov v Sloveniji, ki je osvojil naslov državnega prvaka v normalnem in tretje mesto v pospešenem šahu, sodeloval pa tudi za evropskem prvenstvu in med dečki do 12 let osvojil 8. do 15. mesto. BnK0larkarJa Luka AM" B«OZ in Jaka KOVAČ, sta tako kot trener Sašo KISE- LA, vsi člani Košarkarskega kluba Domžale, prejela plaketi za doseženo četrto mesto slovenske reprezentance na evropskem prvenstva med kotalkarji pa je za sodelovanje na evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju malo plaketo prejela Teja RUS, članica Kolalkarskcga kluba PIRUETA Domžale. Srednja plaketa Športne zveze Domžale Med posamezniki so srednjo plaketo ŠZD prejeli: Atlet Peter KASTELIC, član AK Domžale, za sodelovanje na evropskem prvenstvu v gorskem teku, uspešno pa jc tekel tudi na 5000 m in postal državni prvak med mladinci. Košarkar Miha ZALO-KAR, KK Domžale, kot član državne košarkarske reprezentance, ki jc osvojila naslov evropskega prvaka v kategoriji - člani do 20 let. BenoSTERN, AMD Domžale, za osvojeno 14. mesto na evropskem prvenstvu v kategoriji 125 cem, tekmovalce pa je tudi državni prvak v isti kategoriji. Lovrenc KOKALJ, Karate društvo ATOM Shotokan Domžale, za sodelovanje na svetovnem prvenstvu, kjer jc tekmoval v katah in borbah posamezno in v državni reprezentanci Slovenije. Srednje plakete pa so prejele tudi štiri ekipe in sicer: Košarkarski klub Domžale -člani do 20 let za osvojeno drugo mesto na državnem prvenstvu; nincev na OŠ Vcnclja Perka Domžale. Iz Planinskega društva Domžale pa sta veliko plaketo prejela še Miran SAVNIK za dolgoletno delo v mladinskem odseku, kjer se je izkazal kot vodja mladinskih taborov in izletov. Dve leti je uspešno opravljal dolžnost načelnika mladinskega odseka, ki je veliko plaketo prejel tudi kot ekipa za uspešen nastop na državnem prvenstvu v planinski orientaciji, kjer so v kategoriji ( osvojili prvo mesto. Veliko plaketo je prejel tudi Ivan SRA.I, dolgoletni član Telovadnega društva Partizan Domžale, za dolgoletno ter prizadevno delo pri vzdrževanju trim steze na Šumbcrku. Posebna priznanja Športne zveze Domžale Za dolgoletno delo ter posebne dosežke na področju športa in rekreacije so posebna priznanja Športne zveze Domžale prejeli: BRONASTA: Roman Dime, član Težkoatletskcga kluba Domžale, za več kot 25-lctno delo v društvu. Naslove državnih prvakov jc osvajal že med mladinci - tako na območju Slovenije kot tudi na območju nekdanje države pa se je uvrščal med dobitnike medalj tudi med člani. Po zaključku uspešne tekmovalne poti deluje kot trener članske ekipe TAK Domžale. Ivica MRŠIČ, član Telovadnega društva Jarše, za več kot 25-letno delo na šport- Dobitniki medalj - prvič Dobitniki medalj - drugič Male plakete so prejeli šahisti, košarkarji in kotalkarica. Prejemniki srednjih plaket Športne zveze Domžale Čestitke za velike plakete Športne zveze Domžale Prejemniki bronastih in srebrnih posebnih priznanj Športne zveze Domžale Med udeleženci slovesnpsti sta bila tudi že »zlata« prejemnika najvišijh priznanj Športne zveze Domžale iz prejšnjih let g. Mitja Sirceli in g. Franc Košak, med njima pa je letošnja dobitnica srebrnega priznanja ga. Majda Košak. Predsednik Športne zveze Domžale g. Toni Dragar v pogovoru s podpredsednikom g. Marjanom Gorza, ki je letos prejel posebno zlato plaketo, ter g. Rankom Cukrovom, sekretarjem Športne zveze Domžale. AMD Domžale za naslov državnih prvakov v cestno hitrostnih motornih dirkah; KK Pirueta za sodelovanje na evropskem prvenstvu v show programu ter članice AK DOMŽALE za osvojeno drugo mesto na državnem prvenstvu v atletskem mnogoboju. Velika plaketa Športne zveze Domžale Velike plakete so namenjene društvom ob njihovih jubilejih ter dosežkom v športni rekreaciji. Tako jc Marija PETARKA, članica Planinskega društva Domžale, prejela plaketo za dolgoletno delo v mladinskem odseku PD Domžale in za vodenje mladih pla- nem področju v naši občini. Ukvarjal se je z nogometom in karatejem, kjer ima tudi tečaje in jc bil eden od pobudnikov razvoja karateja v Domžalah, Zadnja leta je predvsem aktiven kot trener karateja v matičnem društvu. Ljiljana Horvat, članica Atletskega kluba Domžale, je že od mladosti zvesta atletiki, sprva kot tekmovalka kjer je bila ena najboljših tekačic na srednjih progah, danes pa je prizadevna članica vodstva AK Domžale ter uspešna sodnica. Pod njenim vodstvom v zadnjih letih zelo aspešno dela zbor atletskih sodnikov pri AK Domžale. Peter PRIMOŽIČ, član Planinskega društva Domžale, za dolgoletno, predvsem organizacijsko delo na področju planinstva. Pod njegovim vodstvom v zadnjih desetih letih PD Domžale dosega velike aspehe na področju kvalitetne organiziranosti mladinskega odseka odličnih dosežkov alpinističnega odseka (Silvo Karo, Janez Jeglič), razvoja planinskega doma na Mali planini, prostega plezanja in vzdrževanja planinskih poti. SREBRNA: Janez ZORMAN, član Košarkarskega kluba Domžale, za dolgoletno delo - nad 30 let - v Košarkarskem klubu Domžale. Leta 1964 je pionirska ekipa kluba, v kateri jc Janez igral, osvojila na- Članice plesno-pevske skupine Make up 2 so navdušile. Čarovnik Grega je prireditev prijetno povezoval in vmes našel čas tudi za čaranje in skupno petje s slovenskim E Ivi som. slov prvaka Slovenije, kasneje je igral v članski ekipi, ki je sodelovala v takratni slovenski ligi in kasneje v ligah takratne skupne države. Košarki jc ostal zvest tudi danes, saj aktivno deluje v upravnem odboru kluba. Boris ZAKRAJŠEK, član Košarkarskega kluba Domžale, za dolgoletno delo - nad 30 let - v športa V mladih letih je bil aktiven igralec košarke, saj je igral v vseh selekcijah Košarkarskega kluba Domžale, je član generacije, ki je leta 1964 osvojila naslov republiškega prvaka. Po zaključku tekmovalnega obdobja je Boris ostal zvest športa deloval je v izvršilnih organih telesno kulturne skupnosti Domžale, v letih 1983 do 1988 je bil predsednik Košarkarskega kluba Domžale, danes pa kot podpredsednik sodeluje v nadaljnjem razvoju kluba. Majda KOŠAK, članica Telesno vzgojnega društva Partizan Domžale, Majda KOŠAK - članica Telesno vzgojnega društva Partizan Domžale, prejme posebno priznanje ŠZ Domžale, za dolgoletno delo - nad 30 let - v društva Opravila je va-ditcljske tečaje za delo s podmladkom. Bila je aktivna, in je še sedaj, predvsem kot vzgojiteljica najmlajših. Poleg vaditeljskega dela z mladimi že dolga leta opravlja različna organizacijska in funkci-onarska dela v izvršnem odboru druStva. ZLATA: Jože ZEVNIK - član Košarkarskega kluba Domžale, prejme posebno priznanje ŠZ Domžale, za dolgoletno delo - nad 40 let - v Sportu. V mlajših letih je bil Jože igralec različnih selekcij kluba, ki so igrale v slovenskih ligah in ligah takratne skupne države, poskusil pa se je tudi kot trener članske ekipe. Po zaključku aktivnega igranja jc deloval kot športni funkcionar, saj je bil nekaj let predsednik izvršilnega odbora telesnokulturne skupnosti Domžale. Svojega najljubšega športa - košarke - ni zapustil, v letih od 1990 do 1996 je bil predsednik Košarkarskega kluba Domžale. S svojim aktivnim delom v izvršnem odboru je klubu zvest še danes. Marjan GORZA - prejme posebno priznanje ŠZ Domžale, za dolgoletno delo - nad 40 let - v športu. Predlog za podelitev priznanja je poslal Košarkarski klub Domžale, v katerem je Marjan igral v članski ekipi, ki se je leta 1961 uvrstila v prvo republiško ligo, kar je eden od mejnikov razvoja Košarkarskega kluba Domžale. V mlajših letih je bil Marjan, poleg košarke, uspešen tudi v orodni telovadbi. Po zaključku aktivnega tekmovalnega obdobja Marjana poznamo predvsem kot športnega funkcionarja, saj je bil nekaj let predsednik ŠZ Domžale, sekretar telesnokulturne skupnosti Domžale, danes pa je član Predsedstva ŠZ Domžale in predsednik Atletskega kluba Domžale. Peter ZUPANČIČ - član Šahovskega druStva Domžale, prejme posebno priznanje ŠZ Domžale, za dolgoletno delo - nad 40 let - v šahovskem športu. Peter je že od mladih nog predan Sahu kot igralec, pa tudi kot organizator in sodnik. Nekaj časa se je ukvarjal ludi s kegljanjem kot član Športnega društva Invalid, iz katerega se je razvil Kegljaški klub Domžale Zad nja leta ga lahko vidimo ob in na balinišču v Domžalah, kjer se srečuje s svojimi prijatelji ob balinanju in igranju šaha pa tudi kakšne karte vržejo. Leon ŠTIFTA R - član Strelskega društva Domžale, prejme posebno priznanje ŠZ Domžale, za dolgoletno delo - nad 50 in več let - v športu. Leon se je s športno dejavnostjo začel ukvarjati že pred 2. svetovno vojno, v takratnem domžalskem Sokolu. Ob telovadbi je začel tudi s streljanjem saj je že leta 1940 prvič tekmoval v streljanju z zračno puško. Po 2. svetovni vojni je s telovadbo nadaljeval v Telesno vzgojnem društvu Partizan Domžale (nasledniku domžalskega Sokola), kjer se je ukvarjal tudi z atletiko in s smučarskim tekom Ob aktivnostih v Partizanu je Leon tudi pridno planinaril in je kot aktiven planinec bil med ustanovitelji Planinskega društva Domžale. V letih od 1949 do 1951 - za časa študija v Beogradu - se je ukvarjal tudi s kajakaškim športom. Kasneje, po vrnitvi v Slovenijo, pa se je Leon ukvarjal predvsem s planinstvom in strelstvom. Po zaključku tekmovalnega obdobja je bil Leon aktiven funkcionar Strelske zveze Slovenije, Jugoslavije, bil je predsednik okrajne in občinske Strelske zveze, pa tudi predsednik Strelske družine Domžale oz. Strelskega društva Domžale, kar je tudi sedaj. Poleg dejavnosti v strelstvu je Leon ves čas aktiven tudi v vodstvu Planinskega društva Domžale, kot predsednik, podpredsednik, tajnik. Ob aktivnem delovanju v strelstvu in planinstvu pa ne smemo mimo njegovega aktivnega prispevka v različnih organih telesne kulture Občine Domžale. Vsem nagrajencem iskrene čestitke tudi v imenu Uredništva SLAMNIKA. B. B. V. Vse fotografije: V. MAJHENIČ V BESEDI IN SLIKI stran 12 logopedinja ga. Siavica Lenček, ravnateljica OŠ Roje ga. Marjanca Bogataj ter predsednica Lions kluba Domžale ga. Vera Tersten|ak ob predaji računalnika. S pomočjo donatorjev do kvalitetnejšega pouka Lions klub Domžale Donatorstvo je v svetu dokaj znana oblika pomoči različnim zavodom in šolam, ki jo nudijo različne dobrodelne organizacije in klubi. V zadnjih letih smo tudi v našem časopisu veliko pisali o uspešnem sodelova-nju na tem področju, ki prinaša veselje darovalcem in obdarjenim. Računalnik, s katerim se bomo ob pomoči logopedinje lahko pogovarjali. Veliko veselja je na Osnovno šolo Roje prineslo darilo Lions kluba Domžale, ki je tej OŠ v letu 2000 podaril računalnik Macintosh, s tiskalnikom ter programi, ki otrokom z večjim zaostankom v razvoju omogoča posebno komunikacijo. Pri delu ga uporablja logopedinja. omogoča in olajša pa tudi delo specialnim pedagogom iz oddelkov vzgoje in izobraževanja ter razvojnega oddelka. Računalnika bosta povezana s pomočjo pro- gramske opreme, ki je tudi da članov lions kluba. Predsednica kluba ga. Vera Terstenjak, jc ob izročitvi darila zaželela učencem in učiieljem uspešno uporabo nove pridobitve in obljubila pomoč v podobni obliki tudi v prihodnje, učenci pa so novo darilo pospremili s kratko, a prisrčno slovesnostjo. »Z razvitostjo področja pomoči in donacij sc kaže tudi razvitost družbe,« pravi ga. Marjanca Bogataj, ravnateljica OŠ Roje, ki je vsa- ke pomoči in sodelovanja, skupaj s sodelavci, zelo vesela, saj ne izboljšuje le kvalitete življenja učencev, temveč prinaša iskreno veselje otrok, mnogokrat pa darila omogočajo manjšo obremenjenost staršev, kar je tudi pomembno. Različne donacije in darila rešujejo tudi probleme, ki bi sicer ostali leZko rešljivi. Tako bi delo olajšal šolski invalidski voziček, ki bi omogočil težje gibljivim otrokom prisotnost na dvorišču, na krajših sprehodih in na tak način lažje vključevanje v družbo. Pred njimi pa je še en projekt, ki bi ga radi rešili. Ministrstvo za šolstvom jim je namreč obljubilo polovico potrebnih sredstev za modernizacijo in dvig kvalilele računalniške učilnice, polovico pa bodo ob pomoči donatorjev skušali zbrali sami. V teh dneh pa so pričeli s šolo za starše, v kateri lc-lcm predstavljajo teme, ki naj bi jim olajšale delo z otroki. Tako sc rxxlo pogovarjali o spoštovanju in uresničevanju dogovorov med otroki in starši, o pravicah staršev otrok z motnjami v razvoju, o možnostih zaposlovanja, pa tudi o vedno aktualni temi: moj otrok je drugačen. V kratkem tudi pričakujejo, da bo njihova logopedinja, ga. Siavica Lenček, pripravila priročnik o funkcionalnem učenju za mlajše otroke. Ob koncu sc je ga. ravnateljica zahvalila g. Veri Terstenjak, predsednici Lions kluba, ter vsem članom za dosedanjo pomoč, s katero ne le omogočajo kvalitetnejše delo, temveč tudi dokazujejo, da njihovo delo cenijo. V. Galerija Lenček Pred Valentinovim in gregorjevim »Če me rada kej maš, če me kej štemaš, bom zavriskal na glas in pršu k teb u vas.« Je kratka pesem ki bi jo naSli le na kakšnem starem lectovcm srcu. ki ga je morda vaš dedek pred morda več kot sto leti kupil babici v dar in spomin. Pa vam ne bo treba iskati tega srca, saj ga boste v številni družbi našli v Galeriji Lenček na Karantanski cesti, kjer je že vse pripravljeno na bližnja pomladanska praznika, Valentinovo Foto A. Lenček in gregorjevo. Srčki iz lecta ali kvašenega testa so zelo primerno darilo ob enem ali drugem prazniku, saj je gospa Marina z veliko ljubeznijo v srčke vpletla tudi ptičke, v srce pa vam bo po vaši želji vpisala tudi verz, s katerim boste izrazili svoja čustva. Srčki so različnih velikosti, predlagate lahko tudi, kako naj bo srce okrašeno, da FOTO: R. Majhenič ga bo obdarovanec vesel. Če na nekdanja lectova srca gledamo predvsem kot na ljudsko izročilo, se današnji izdelki iz lecta in kvašenega testa prilagajajo potrebam in drugačnim gledanjem, pri katerih je zanimivo, da so bili v staaih časi darovalci predvsem fantje, ob-darovanke pa dekleta, danes pa je tudi drugače in prav jc tako. Ga. Marina Lenček vas zato vabi, da se oglasite v njeni galeriji, najbolje ob četrtkih in petkih od I5. do 19. ure (zaželjeno je, da se skupine najavijo po tel. 031 724 639) in izberete srce ali kateri drugi izdelek iz lecta oz. kvašenega testa, ki vam bo najbolj ugajal. Presenetite sebe in tiste, ki jih želite obdarovati, ter se prepričajte, da so izdelki iz lecta in kvašenega testa vedno dobrodošlo darilo. V. V. Dr. France Prešeren iz kvašenega testa Ce boste v teh dneh hodili mimo Galerije Lenček na Karantanski cesti, potem se ne pozabite ozreti v iztoibo, kjer vas s prave umetniške fotografije gleda dr. France Prešeren, največji slovenski pesnik Gospa Marina Lenček oblikovalka lecta in kvašenega testa, je portret velikega pesnika naredila iz kvašenega testa, ki je zelo »živ* material in kot tak zelo zahteven za oblikovanje. Pa to našo znano umetnico, ki s svojim delom ohranja narodno izročilo za prihodnost, ni motilo, da ne bi oblikovala pravega portreta, pri katerem je morala biti posebej pozorna na doseganje barv posameznega dela portreta. Tako je barvo las in suknjiča dobila pri peki kvašenega testa pri 230 stopinjah, obrz se je barval pri blizu 180 stopinjah, medtem koje srajca, kije skoraj bela, potrebovala le sušenje pri 110 stopinjah. Vse tako pobarvane tri jaze je nato spojila in z. listki in vejicami vin- ske trte okrasila še okvir. Pozabila ni niti na pesnikov podpis, vse skupaj pa zaokrožuje v njegovi pisavi napisana kitica Zdravljice. Poglejte in se prepričajte, da je tudi dr. France Prešeren iz kvašenega testa, edini doslej v naši državi, zelo podoben pravemu pesniku. V. Še malo, pa bo narejen še en čudovit izdelek. Tudi ta čudovit šopek je delo„pridnih učencev OS Roje. Čestitamo Ze v prejšnji številki smo pisali o ročno izdelanem papirju in čudovitih izdelkih, okrašenih s herbarijsko obdelanim cvetjem, s katerimi so sc učenci Osnovne šole Roje pod strokovnim vodstvom speč. pedagoginje Marinke Bregar predstavili na Dnevih tehnične kulture Medtem so prejeli vse tri nagrade uredništva Novic, zato jc prav, da jih predstavimo še enkrat in jim iskreno čestitamo. Lunin mrk v Domžalah V torek, 9. januarja, je narava poskrbela za vse sladokusce, ki tako radi ob jasnih nočeh preštevajo zvezde in občudujejo naše osončje. Oh 18. uri in 45 minut smo zasačili Luno, ko se je začela skrivati v senco najlepšega planeta v širnem vesolju - naše Zemlje. Na OŠ Domžale imamo po zaslugi ravnateljice in Zavarovalnice Triglav, vrhunski teleskop. Ta večer smo ga skupaj z 8. a razredom obrnili proti Luni in tako opazovali vse faze Luninega mrka. Narava pa jc seveda muhasta, nebo so prekrivali od Lune pobarvani oblaki, do 19.15, ko jc bilo naše stokanje zaradi vremena končno poplačano. Opazili smo Luno, v njen levi rob sc jc že zagrizla Zemljina senca, Pojav smo opazovali skozi teleskop in s prostim očesom, naredili pa smo tudi nekaj fotografij. Kraj za opazovanje sicer ni bil idealen - šolsko igrišče. Seveda so oblaki kar naprej nagajali in skrivali Luno, a medtem nam ni bilo dolgčas. Tc odmore smo izrabili za opazovanje Jupitra, Saturna. Venere in velike Orionovc meglice M42. Opazili smo tudi, da Luna ni bila povsem temna niti v trenutku, koje nastopil popolni mrk. Ni manjkalo niti vzklikov občudovanja, ko so učenci prvič videli Saturnovc prstane, Jupitrove kolobarje in lune, Venerino meno. Posrečilo sc nam jc, da smo Jupiter gledali pri 400-kratni povečavi, saj je bil visoko nad obzorjem. Opazovanje smo prekinili malo po deseti uri, saj sc jc domžalska vlaga naselila tudi na šipo teleskopa. Na naši Soli deluje as- tronomski krožek že drugo leto in želimo si, da bi opremo dopolnili šc s OCĐ kamero, filtrom za Sonce, morda tudi s kupolo za opazovanje. Kako velik pomen ima za otroke ta globlji pogled v vesolje, lahko zares vidimo šele ob tak- oprema za opazovanje bogatejša Se za kakšen košček. Posebej bi sc Se zahvalil Albinu Smrkctu. ki je s svojo firmo Poudarek omogočil tolikim šolam nabavo dobrih, a cenovno dostopnih teleskopov. Tudi zalo, ker si Snih in podobnih večerih. Zato v prihodnosti vabimo tudi radovedne starše, da si skupaj z učenci ogledajo, kar jc prostemu očesu skrito in nevidno. Verjamem, da boste z učenci delili navdušenje in pripomogli k temu, da bo čez nekaj let naša vedno vzame čas za na svei ali posvetovalni klepet. S svojo zavzetostjo je prispeval k drugačnemu, zanimivejšemu učenju astronomije v Sloveniji. BELA SOMI učitelj na OŠ Domžale KMETIJA PRI MBŽNARJMH m MKOML Ivanka in ivan K.OCJANČIČ Katarija 7,1251 Moravče, TeU7l/723-1540 Vao vabi pod ovoj gostoljubni krov. fhqooti\i Vae bomo z domaČo hrano in priotno kapljico Naša anketa Srednja šola Domžale je dobra šola V teh dneh potekajo najpomembnejše aktivnosti v zvezi z vpisovanjem osnovnošolcev na različne srednje šole. Čeprav smo o naši domžalski srednji šoli že pisali in vam predstavili nekatere njene usmeritve in dijake, sem sc tokrat odločila, da vam predstavim še dijake treh programov oz. usmeritev in sicer trgovec - prodajalec, ekonomsko-komercialna usmeritev in strojništvo. Dijaki in dijakinje so s Srednjo šolo Domžale, ki vabi osnovnošolce, da jo obiščejo, zadovoljni. Klemen ZABRET, dijak tretjega letnika usmeritve trgovec-prodajalcc: poklic prodajalca mi je všeč in ker je šola blizu mojemu domačemu kraju Krtini, sem se odločil zanjo in ni mi žal. Letos končujem tretji letnik in upam, da bom šolo nadaljeval v okviru programa 3 + 2. Všeč mi je bila praksa v BTC, v prihodnosti bi rad delal na športnih oddelkih. Urša ŠINIGOJ, dijakinja tretjega letnika usmeritve trgovec-pro-dajalec iz Mengša: za Srednjo šolo Domžale sem se odločila, ker me poklic prodajalke veseli in ker je šola blizu. Najraje bi delala na oddelkih tekstila in obutve, s tem področjem sem sc srečala na praksi v trgovini Scorpio v Komendi. Šolanje bi rada nadaljevala naprej, v okviru programa 3 + 2, nato pa šc naprej, če mi bo uspelo. Alenka LEDINEK, dijakinja četrtega letnika ekonomsko-komer-cialne usmeritve iz okolice Kamnika: ker mi je delo v pisarni blizu, sem se odločila za to usmeritev in šolo v Domžalah. Šola mi je všeč, le več ck- Alenka Ledinek Katja Jazbinšek skurzij v tujino bi si želela. Prihodnje leto bom opravljala za- ključni izpit, nato bi rada opravila pripravništvo, razmišljam pa tudi o nadaljevanju šolanja. Katja JAZBINŠEK, dijakinja četrtega letnika ekonomsko-komer- cialnc usmeritve iz Kamnika: za Srednjo šolo Domžale sem se odločila, ker nisem imela veliko izbire. Pri šolanju sem ugotovila da šola nudi dovolj znanja in tudi možnos ti za nadaljevanje šolanja. Rada bi postala inšpektorica, vendar so pogoji zelo težki, zato še ne vem, kako bo. Po pouku pogrešam več športnih aktivnosti. Matjaž PETRIČ z Vrhnike, dijak petega Iclnika strojne usmeritve: po zaključku srednje šole se želim vpisati na visoko policijsko šolo, kamor sem že (»klal prijavo. Strojništvo me nc veseli preveč, vendar sem moral pridobiti srednjo izobrazbo. Začetek na novi Soli jc bil težak, a ko enkrat spoznaš prijatelje, ni več problemov. Žal se zaradi dolge vožnje nc morem vključevali v različne interesne dejavnosti. Zijad LIČINA iz Krašc, dijak drugega letnika usnjarski ga-lanterisl: na Srednjo šolo Domžale sem se v usmeritev usnjarski galanterist vpisal, ker me poklic veseli, pa tudi zato, ker me jc za druge sole ovual.i poškodba. Delo na šoli me zelo veseli, zlasti praktično, ko lahko tudi po lastnih zamislih izdelujemo usnjarsko galanlenjo (denarnice). Po končani šoli bi raci kot obrtnik izdeloval avtomobilske prevleke. V. VOJSKA Klemen Zabret Urša Sinigoj Nastija, Larisa, Špela in Bojana niso le simpatična dekleta, temveč so tudi najboljše atletinje Atletskega kluba VELE Domžale v letu 2000. stran 13 Otroški gledališko-lutkovni ZIV-ŽAV Tacamuca in njen čudežni zeleni trakec /godba o drobčkancm mladem mačctu (kot jo posrečeno i nemijc avtorica Svetlima Makarovičl '1'acamiici, je do zadnjega kotička napolnila dvorano na Močilniku v Dobu. 21. januarja se je odvrtcla (animacija pokrajine v obliki vrtečega se bobna) še ena izmed predstav letošnjega otroškega glcdališko-lutkovncga Žl V-ŽAV-a - Tacamuca. tokrat v i/vedhi Lutkovnega gledališča Ljuhlja-na, v režiji Harharc I leing Samobor. Na koga pomislile, ko /sislisile naslednjo predstavitev: pesnica, pisateljica, igralka? Rabite pomoč? Piše baladno poezijo z ljudsko motiviko, fantasta in>-piavljicno prozo za otroke, lutkovne igre be sedila za popevke, ukvar-ja sc z ilustracijo, peljem *ing.ov, recitali in igranjem! Ce še niste ugotovili, o kom teče beseda, vam bodo pomagale naslednje obrekljive govorice: čudak, ki Živi s slo mačkami in ima na oknih črne zavese... Sedaj ni nobenega dvoma vet Govorimo o umetnici / veliko začetnico Svetlani Makarovičl V Dobu smo bili priča, da tisto z mačkami ni golo natolcevanje... Glavni karakter lutkovne predsta- Trgovec prepričuje Tacamuco, da ji bo »čudežni« zeleni trakec prinesel SREČO... vc jc bila »njena« najbolj drobna in sestradana muca - Tacamuca, ki jc v vseh o/.irih odsev Svella-ninc mehke, včasih otroško naivne dusc. ki ni polna le besede, pisane v poeziji in prozi, ampak ludi j'Jasbc, melodije, ki si- zli je z verzi: »Moj zeleni trakec v vetru frfota, moj prelepi trakec, obožujem ga. Nisem več navadna bela macica. zdaj sem nekaj prttV /"> sitnega...,* ja . imjavkajo čim glasom odprla snežno bela mačića, (d ji k gfatt posodila igralka Urška I lic bec. Morda so številni piv ski vložki z;i trenutek /motili otrokovo koncentracijo. Vendar je lutkarjem uspelo držati na vajc- Tacamucina prva služba varuške kričavega in smrdljivega dihurčka Zvita lisica namerava naivno mačkico zrediti in jo šele nato pojesti lih njihovo ra/ij'.Ninn BI" nivo vse do srečneži konca, morda ludi po zaslugi domiselno likovno zasnovanih (Barbara Stupica) in oblikovanih lutk in rekvizitov ter, seveda, spretno vodenih in interpretiranih glavnih junakov v rokah profesionalcev (Iztok Jereb v vlogi piod;i|;ili;i. /;i) ca in jazhecarka; Nina Skrbinšek v vlogi lisice in dihurčka; Karel Britaik v vlogi jazbecka in jazbečar ja; Sonja Kononenko v vlogi dihurja in jazbecar-ke). Sporočilnost?... Seveda, saj živalske zgodbe ni brez nauka. »Delala je Tacamuca in služila in garala, skoraj svojo zaupljivost bi z Zivlicnicm poplat ila. Stradala je 'lacamuca, puvivela strašen ti; 111 t rakca pa le ni prodala, ker zaupala jc vanj. V srečo treba je verjeti, pa bo slej ko prej prišla, glej, prišla je k Tacamuci, ko jc zc obupala...c Svcllana Makarovič je v enem izmed svojih šle vilnih intervjujev dejala, da je vse. kar napiše, namenjeno vsem ljudem, ki znajo to sprejemati, ki znajo občutiti sporočilnost, to pa so predvsem ljudje, ki v Življenju niso našli nežnosti in topline... Njena zgodba o I aca-muci se jc s svojo lenko-t ul nosijo prav gotovo v rasla v srca olrok. lakti tistih najmlajših, kol tudi tistih mak) starejtih. Morda boste tcZko verjeli, a našla jc pot tudi do dus in src odraslih. Se bo lutkovna igrica Tacamuca uvrstila med prvence Svctlanincga dela. kot so Pekarna Miš Maš, Sovica Oka, Kosovi i ja. ' Morda. Držimo pesti! Otrobi pozdrav ZIV-ZAV! MARTA STARBEK V BESEDI m SL Sprehod po bodoči avtocesti (II) Danes sem se s fotoaparatom napotila na drugi konec naše občine in posebej za bralce in bralke Slamnika fotografirala gradbišče v bližini Zaboršta, ki se prav tako spreminja iz dneva v dan. Cesta, ki bo v prihodnje povezovala avtocesto z mestom Domžale, še vedno čaka, da bo zadnji lastnik zemljišč dovolil gradnjo po svojem zemljišču. Z delovnimi stroji so cesto 1. februarja 2001 popravljali, vendar še vedno ostaja nedokon- Malce nenavadna fotografija bodočega nadvoza, po katerem bo speljan izvoz za naše mesto. ... ,i*l*" m - Del avtoceste - v ozadju je nekdanji Boštaiev hrib, kjer je bilo potrebno avtocesto speljati preko »pilotov«. Takole pa je videti bodoči nadvoz nad avtocesto, po katerem bodo speljali izvoz za Domžale. Plesni turnir v Domžalah V soboto, 27. januarja 2001 je bil v dvorani Komunalnega centra v organizaciji PK VVOI.1V plesni turnir. Nastopali so člani kluba in tudi drugi uspešni plesalci klubov iz cele Slovenije. Pri tem plesnem turnirju gre za mnogo več kol le za turnir, v okviru katerega plesalci in plesalke pokažejo, kaj znajo. S Simonom Cerarjem o ansamblu SICER, prvi kaseti, cd... Življenje je veselje Ljubitelji narodnozabavne glasbe ansambel SICKR že dobro poznajo, saj jc za njim že uspešen nastop na nacionalni televiziji, lokalnih TV, največkrat pa jih lahko vidite in slišite na TV 3. Povprašala sem harmonikarja Simona Ccrarja, kije bil pobudnik in ustanovitelj ansambla SICKR, da nekaj pove o začetkih danes že uspešnega ansambla. Rojstni ilan ima ansambel SICER h-seni, njegovi začetki pa segajo v pomladi /90k. ko smo kol Irio začeli skupaj nastopati Ernest Skok iz Mengša, ki igra na baritonu in bas kitari, kitarist Robi Cuk iz Kamnika, sam pa sem igral harmoniko. Končal sem nižjo glasbeno šolo v Mengšu, kjer je biia moja glasbena učiteljica Andreja Pnlniic-Kolcnc. To je obiskoval ludi Ernest, Robija pa sva poznala kol bobnarja Kamniške godbe. Vadili smo pri nas doma v Prcserjah, prvi repertoar pa je obsegal predvsem skladbe ansambla Francija Mihcliča. Kako jc iz. tria nastal kvinlel SICER z dvema pevcema? Triu sla se najprej pridružila troben- lar Gregor Burnik iz. Prcscrij in Malej Domik, klarinetist iz Mengša. Nas program se je razširil, ugotovili pa smo, da 61« K manjka pevski duet. K sodelovanju smo povabili pevko ftarbaro Brojan iz Lok« pri Mengšu, ki je v ansambel pripeljala pevca Primoža Stcleta iz Tu-"iic in tako smo bili kompletni. Zaradi povečanega obsega igranja sem voditvo prepustil I rncsiu, pri organizaciji konecrlov, predstavil vali v medijih ter vseh ostalih »bolj tehničnih opravilih« pa nam veliko po-tnaga g Jote Brojan, Barbarih oče, ki jc naš ma-neger, in brez njega zanesljivo ne bi lako uspeš-'"> delali. Vadimo Se ved 10 pri meni doma v Pre s«l lah. navadno dvakrai 11:1 teden, pred pomemb '"■runi nastopi pa ludi večkiai Sicer je vsestransko zelo mlad ansambel? Povprečna starost članov ansambla jc 20 let. Najmlajši je, s 15 leti, Matej, ki pa jc največji Najraje ima Avsenikovo glasbo, igra v mengeški godbi, kjer igra tudi trobentač Gregor, ki ga veseli gradbeništvo in igra rad vse - brez lat— letne, Primož poučuje teorijo v Glasbeni Soli v Vodicah in Studira solo pelje, je tudi uspešen šludenl lakullele za biologijo. Ernest jc najstarejši, vodja ansambla in zaprisežen gostinec, ki ga boste kot poslovodja srečali v gostilni Pod lipo v Ljubljani. Robi igra v kamniški godbi in jc zaposlen v Sitar pneuma-tiC centru v Kamniku. Pevka je edina gospodična v ansamblu ul ima. kol vsa dekleta, V ansamblu skoraj vedno zadnjo besedo. Zase lahko rečeni, da imam stoprocenlni posluh, sem avtor glasbe ter poučujem harnioniko-diatonično -v Soli Robija Sloparja. Vsi imamo naj manj nižjo glasbeno izobrazbo. Kaj igra ansambel SICKR? Najraje igramo laslne skladbe. /;i k.i tere glasbo največkrat napišem sam. za naš ansambel pa jo pišeta tudi PrimoZ Kosec in Franci Lipičnik. besedila pa največkrat Jozc Brojan in Ivan Sivce Bolj nam »IcZijo umirjeni valčki«. Katera je najljubša skladba ansambla SICKR? Najraje zaigramo lastno melodijo Prva ljubezen, od drugih pa nam je najbližja Avsenikova Na Golici. Se spomniš prvega in drugih uspešnih naslopov? Prvi naslop smo imeli februarja 1999 Pod mengeško marelo. ze poleli 1999 pa smo nastopili na Stevcrjan-skem festivalu in sc s skladbo Moj dragi lani (Franci Lipičnik, Ivan Sivce) u vrst ili v finale, kar je največji dosežek doslej, saj je bila konkurenca zelo močna. Pn čem vam bo v spominu oslalo leto 2000? Po uspešnem nastopu na prireditvi Pod mengeško marelo, števiinih igranjih na veselicah, za piko na i pa smo leseni na festivalu Cerkvenjak 2000 do-bili nagrado občinstva za skladbo l)o-motožje (Simon (erar, Jože Brojan). Ukrali pa je tO ludi leto prve kasete in zgoščenke, ŽIVLJENJE JE VESELJE, / 12 skladbami. Med njimi je osem mojih. Ob tej priložnosti bi se za uspešno sodelovanje zahvalil sponzorjem, še posebej pa Ionskemu tehniku Juriju Toniju. Zinu I ubljanskem in Milju Gr-movšku, ler v celoti založbi POSEI-1X)N. Kje lahko ljubitelji vaše glasbe kupijo CD in kaseto? Kaseto oz. CD, na kateri najdete vse naše najuspešnejše skladbe, lahko kupile v trgovini VELE, Knjigarni FRE-MA-Mengeš ter vseh bolje založenih trgovinah po Sloveniji. Želite bralcem SLAMNIKA sporočiti še kaj? Vse lepo pozdravljam in jim sporočam, da SICER ob narodnozabavni glasbi igra ludi zabavno glasbo, domač'i in tujo, ter da znamo naredili prijetno vzdušje Najdete nas tudi na inter-nclu www.sicer.8m.com. Ce pa bi nas radi poslušali, bo najbolje, da pokličete g. Jožeta Brojana 031 557206 ali Er-nesta Skoka, sedanjega vodjo 041356531. Hvala in naj ho posebej za ansambli SICKR življenje eno uspešno veselje! Sobotni dan sc jc pričel za nastopajoče ob 10. uri, namenjen jc bil predvsem druženju mladih, ki jim ples pomeni koristno preživljanje prostega ča- REZULTATI RATING TURNIRJA V DOMŽALAH, 27. 1. 2001 MLAJŠI PIONIRJI STANDARD: I. Matic iINDRE - Nives ŠELKKAR. (Lukcc). I.ATIN: 1 Malic KENDRE - Nives SELEKAR (Lukec). PIONIRJI STANDARD: I. Aljaž SKORJANEC - Valerija RAHI£, (FRE-Dl I; 2 Dejan BA1JBAN - Zala ZORENC. (UJKEO. s Tadej dkaki h ič Katarina RAO (UJ KEO LATIN: 1. Alja?. SKORJANEC - Valerija RAHLE (PREDI); 2. Robert PRIKERZ.NIK - Ksenija KRIVEC. (KARMEN); 3. Dejan BAUBAN - Zala ZORENC. (LUKEC); MLAJŠI MLADINCI STANDARD: I Matej KRAIJ - Urška POVALEI, (FREDD. 2. Urban AUANC1C - Lora KERŠMANC. (URŠKA KR). 3. Anzc SASSO - Špela VBODU (FREDIh LATIN: 1. Matej KRAIJ - Urška POVALEJ, (PREDI), 2. Anic SASSO - Spela VEGEIJ. (FREDI), 3. Urban AUANClC - Ura KERŠMANC. (URŠKA KR), MLADINCI STANDARD: 1. Jaka OSI I - Martina l'ioill oiNt.li. 2. Miljan NOJlC - Mam KAISERSBERGER (MAMBO); 3. Nal VIHE - Spela BLATNIK (PREDI); I.ATIN: 1. Mitjan NOJlC- Maja KAISERSBERGER (MAMBO). 2. Jaka OSET - Martina P1.0HL (PINGI), 3. Miha VODIC AR - Anna DE DOMIZIO (I KI l»;l STAREJŠI MLADINCI STANDARD: 1. Domen VAl.lC - Tja* VU1 K OKI 1)11: 2. Jernej BRENHOIC - Danicla PEKICI IMN Gh: 1 Blaz BIČAL - Jasmina ARKO (KOČEVJE), LATIN: 1. Jure PIRC - Manca DOLENC (BOM KOI: 2. Jernej BRENHOIC - Danicla PEKIČ (PIN GO), 3. UroS DIMNIK - Jana SI ARC (URŠKA ajdi: ČLANI: STANDARD: 1. Misa CK30J - Aoasla/iia NOVOŽIIOVA (URŠKA AJD), 2. Tomaž VRATAR - Vesna SOSTER (DEV-ŽEJ), 3. Peler FILEŠ - Maja PUCEIJ (B()l£RO). I.ATIN: I. Bor PANTIC - Maja OERSAK (URŠKA); ' Petei maji i.i - Maša Viktorija Šalamun i URŠKA): 3, Misa CIGOJ - Anastazija NOVOŽILOVA (tIRSKA AJDI; PLESNI KLUB M)LFY sa, športno aktivnost, pa tudi umetnost, saj je ples Ze dolgo časa več kot le športna aktivnost, ki ju radi gledamo vsi. Plesni pari so nam pokazali tako hip hop. disco dance, show dance, step, elec-tric, booeie, kot tudi break dance. športne plese, latinsko ameriške in standardne plese. Organizatorji so odlično organizirali plesni dan v naši občini in znano mi je, da bo v kratkem v njihovi organizaciji tudi drZavno prvenstvo v Kamniku. Prav tako so se v plesni šoli WOLf'Y zelo potrudili za uspešen nastop, saj so z akcijo, ko so obiskali vse osnovne šole. pridobili precej mladih. Najpomembnejše pa so uvrstitve, ki vzpodbujajo mlade za nadaljnje delo SAŠA KOS Novoletna križanka Telefon je dobila Maša Prvo nagrado, telefonski aparat, je prejela Maša Bošnjak, Ljubljanska 85, Domžale. Nagrado je prispevalo podjetje III) Telefonske instalacije - Kabaj Aleksander, Domžale. Ko je Maša zagledala svoje ime v Slamniku, je bila ze- Sicer pa je moja vnukinja Maša res vsestranska in pridna. Sedaj konćuje 8. razred OŠ Domžale. Vseskozi je odlićnja-kinja in bo šla jeseni v gimnazijo. Podjetju UD Kabaj pa se vsi najlepše zahvaljujemo za telefonski aparat, saj ga bomo koristno uporabili. P. D. & »TI D« TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE lo vesela. Prišla je k meni - babici, in rekla: »Izžrebana sem bila za prvo nagrado. Nisva zastonj reševali križanke.« Ko gledava še naprej, pa, oh, sreća, tudi babica Danica Pavlin je izžrebana, za drugo nagrado. To je bilo veselje pri hiši. Rekla sem ji: »Vidiš, povsod moraš sodelovati, Ce ne sodeluješ, ne dobiš ničesar. In vztrajati moraš do konca.« KULTURA stran 14 Udeleženci skupščine Novo vodstvo Zveze kulturnih društev Domžale Delovno predsedstvo na skupščini Zveze kulturnih društev občine Domžale. Spremenjena organiziranost ljubiteljske kulture Konec leta 2000 so se na svoji skupščini zbrali predstavniki kulturnih društev iz naše občine. Skupščina je bila namenjena razpustitvi Območne zveze kulturnih društev, katere dosedanji predsednik je bil g. Ijojze Stražar, in oblikovanju nove Zveze kulturnih društev občine Domžale, katere vodstvo je prevzela ga. Dragi Jeretina Anžin. V pogovoru z njima sem skušala zvedeti nekaj več o njihovi organiziranosti in dejavnosti. Kakšno je bilo dosedanje delo te organizacije? F. Lojze Stražar: Pred ustanovitvijo javnega zavoda Kulturni dom Kranc Bernik Domžale ter Sklada za ljubiteljsko kulturo RS, ObmoCne izpostave Domžale (v letu 1998) je bila nekdanja Zveza kulturnih organizacij Domžale temeljni nosilec vse kulturne dejavnosti na območju tedanje občine Domžale. Usklajevala je dejavnost vseh društev s področja kulture, organizirali smo skupne nastope društev na različnih revijah in srečanjih v okviru ob-Ctne, regije pa tudi države, zagotavljali strokovno pomoć, organizirali in izvajali prireditve občinskega pomena (ob prazniku občine, bb državnih in drugih praznikih, ob jubilejih), posebno skrb pa smo namenjali strokovnemu izobraževanju, pomoći društvom ob njihovih jubilejih ter zagotavljanju finanćnih sredstev za delo ljubiteljske kulture. I.ahko naštejete nekatere najpo-memhneše projekte iz tega obdobja? (i. Lojze Stražar: Med največje projekte zadnjih let sodijo prireditve v okviru TomCevega leta. ki so potekale tako v naši obćini kot izven nje, Mozartov Requiem v izvedbi Komornega orkestra Camcra-ta labaeensis ter Domžalskega komornega zbora, številni odlični nastopi naših glasbenih skupin, predvsem Domžalskega komornega zbora, na republiških pevskih tekmovanjih ter pomoć zveze pri izved- bi projekta ob 100. obletnici rojstva tenorista Jožefa Gostića. Ob tem pa naj povem, da je nekdanja ZKO s pomoćjo sponzorjev pripravila tudi već odmevnih koncertov in drugih kulturnih prireditev. V okviru nekdanje organiziranosti sta uspešno delala tudi dva odbora. Gospod Lojze Stražar: Odbor za glasbeno dejavnost je pod vodstvom g. Karla Leskovca v tem obdobju veliko naredil tako na organizacijskem kot na strokovnem področju. Pri tem je treba povedati, da je to področje v zvezi z ocenjevanjem in razvrščanjem posameznih glasbenih skupin mnogo bolje urejeno kot pa gledališko področje. Odkar za gledališko dejavnost pod vodstvom g. Miloša Starbka je usmerjal in usklajeval dejavnost na tem področju, kjer pa smo zal večkrat ugotavljali, da pri ocenjevanju posameznih predstav prevladujejo ohlapni velikokrat individualni kriteriji. Odbora sta pomembno prispevala k kvaliteti obeh področij. Ga. Dragi Jeretina Anžin: V novi organiziranosti Zveze kulturnih društev bo delo obeh odborov prevzel Izvrsni odbor Zveze kulturnih društev Občine Domžale. Zveza kulturnih organizacij se je pojavljala tudi kot založnik? (Se, Dragi Jeretina Anžin: Res je v zadnjem obdobju je bilo izdanih kar nekaj cd in kaset: Mozartov Rc-quiem dve kaseti oz. cd glasbe Matija Tomca - posvetne in sakralne glasbe. Kakšne so naloge novoustanovljene Zveze kulturnih društev? Ga. Dragi Jaretina Anžin: Na kratko so naloge naslednje: • povezovanje med vsemi kulturnimi društvi in skupinami • organizacija skupnih nastopov in drugih aktivnosti • organiziranje občinskih prireditev ter drugih pomembnejših slovesnosti ob jubilejih znamenitih Slovencev • nuđenje strokovne pomoći društvom • sofinanciranje kulturnih skupin po veljavnih kriterijih • sodelovanje jubilejnih prireditev društev • podeljevanje priznani. Pri tem pa bi radi zagotovili še večjo povezanost med kulturnimi društvi, ena izmed pomembnejših nalog pa je tudi pritegnitev mladih v kulturno dejavnost. Priložnost za to vidimo predvsem v povezavi z osnovnimi šolami, kjer so včasih delovala zelo dobro organizirana kulturna društva. Ker je izobraževanje in organizacijo t. i. revij oz. srečanj prevzel Sklad za ljubiteljske dejavnosti, bo več možnosti tudi za vsebinska sodelovanja med društvi, zveza pa bo tudi v prihodnje zagotavljala pomoć pri organizaciji in izvedbi osrednjih občinskih prireditev. Veliko dela nas čaka na področju priznanj, kjer trenutno sploh ni nobenih možnosti, da bi društva in posamezniki ob jubilejih primerno nagradili s priznanji - posebej za delo na kulturnem področju v občini. Kdo so člani Izvršnega odbora ZKD Domžale? Ga. Dragi Jeretina Anžin: Novi izvršni odbor sestavljajo: Jana Bogataj, Stane Cotman, Saša Eminić, Ivan Kozarić, Pavel Pevce, Matej Bogastvo slovenskega jezika Bogato slovensko izrazoslovje Glede duhovnega bogastva nekaterih slovenskih besed sem pred časom v Slamniku že pisal. Naj jih nekaj še enkrat omenim. Medtem ko imajo vodilni evropski jeziki za pojem DRUŽINA besedo: A - farnih. N - Fa-milie. F - famille, I in Š - familia, imamo Slovenci lepo svojo besedo DRUŽINA. Dva DRUGa, zavezana prijatelja, zakonski drug in družica ter drugi - otroci in stari starši, ki se druž-ijo, skupaj živijo, se ljubijo in medsebojno spoštujejo ter si v skupnosti pomagajo, so DRUŽINA. Ko se Slovenci SREC-UJEMO, je potem te besede želja - SREĆA. Kadar se PO-ZDRAV-UAMO, je v izgovorjeni besedi ZDRAVJE. Pri srečanju si OB-LJUB-IMO, da se bomo ljubeznivo spet srečali. Tudi veliki evropski narodi v besedah omenjenih pojmov skorajda nimajo takih osnov. Poglejmo preglednico o slovenskem korenu UUB: jo koren UUB: ljubckati, ljubezničenje, ljubez.ničiti, ljubimec, ljubimkanje, ljubimski, ljubitelj, ljubiteljstvo, Ijub-kanje, ljubkati, ljubkost, ljubkovalen, ljubkovanje, ljubkovati, ljubljenček, ljubljenje, ljubosumje, ljubosumnost, ljubosumnež. Za nekatere samostalnike moškega spola imamo tudi ženske oblike. Se nekaj izpeljank: Obljuba, obljubljati, obljubljen, priljubiti se, priljubljen, priljubljati, priljubljenost, priljubljiv, preljub, preljubez-niv, preljubiti. preljubljen, poljubćck, poljubćkati, polju-bec, poljubimkati, poljubkovati, poljubljanje, poljubljati, poljubovanje, poljubovati, izljubiti, zaljubiti se, zaljubljati se, zaljubljen, zaljubljenec, zaljubljenost, zaljubljiv. Vse te besede dokazujejo, da se Slovenci v številnih izrazih želimo in skušamo držati odkrite in iskrene UUB-EZNl. Kadar pa o ljubezni ljubljenega dvomimo ali celo sumimo, pa uporabljamo zelo primer- Slovensko Angleško Nemško Francosko Italijansko Špansko ljubezen love l.ube amour amore umor ljubili to love lieben aimer cherir amare besar poljub kiss Kiiss embrassment bacio beso poljubiti to kiss kussen donner un baiser baeiare querer ljubljenec favourite darling. pet Gunstling javori enfant cheri favorita favorito ljubek loveh preliv lieblich anmutig charmant gentil carino grasiono agrudable ljubezenski love, erotic erotiseh amoureux erotique erotieo erotieo ljubeznivost kindness aimabbilitv Liebens wurdigkeit aimable affecteus amabilita amabilidat ljubimkati to make love to flirt liebeln flirter coqueter amoreggiare galantear flirtear ljubi isumen jeulous eifersiichtig jalous geloso eeloso zaobljuba vow, solemn promise (ieli)bniss promesse solennelle voto p rorne so polemne Primožič, Ida Rebula, Miloš Starbck in Florjan Zabret in po funkciji tudi sama kot predsednica ter oba podpredsednika Lojze Stražar in Karel I .eskovec. Nova zveza pokriva le območje občine Domžale. Kje so vzroki? G. Lojze Stražar: Naša zveza je najdlje vztrajala v obliki, da je pokrivala celotno območje nekdanje občine Domžale. Ob tem se je pokazalo, da ta povezanost ni bila vedno smiselna, največji problem pa je bil, da občine niso zagotavljale svojega deleža finančnih sredstev za pokrivanje lega področja. Pri tem pa bi rad opozoril, da nova organiziranost ne bi smela pretrgati vseh niti med kulturniki iz. posameznih občin, temveč bi se morali potruditi in najti možnosti za sodelovanja. Sam vidim priložnost v dogovorih o skupnih prireditev, v katerih bi sodelovali kulturnih iz več občin, prireditev pa bi nato lahko gostovala v vseh občinah. Kako ocenjujete sodelovanje med zvezami in republiško zvezo? Ga. Dragi Jeretina Anžin: Pogrešamo tesnejšo povezanost in sodelovanje tako med zvezami kot resnejšo povezavo z republiško zvezo kulturnih društev. Prepričana sem, da bi tesnejše sodelovanje omogočilo napredek vsem. So finančna sredstva problem ljubiteljske kulture? t;. Lojze Stražar: So in tO velik problem. Kljub dobri volji in pripravljenosti ljubiteljskih kulturnih delavcev, da v prostem času organizirajo in izvajajo kulturne prireditve, se premalo zavedamo, da potrebujejo najnujnejša sredstva za vzdrževanje kulturnih objektov ter plačilo materialnih stroškov (najemnine, elektrika, ipd.) kakor tudi za nakup najosnovnejših sredstev, ki jih potrebujemo za svoje delo. Cc občine ne bodo zagotovile finančnih sredstev za ljubiteljsko dejavnost, potem bomo morali obseg naše dejavnosti zmanjšati oz. prilagoditi razpoložljivim možnostim, kar pa ne želimo. kaj kot nova predsednica Zveze kulturnih društev občine Domžale pričakujete? Ga. Dragi len lina Anžin: Pričakujem predvsem dobro sodelovanje ter kvaliteto rast vseh društev in skupin, ki so v dosedanjem obdobju veliko naredila na področju ljubiteljske kulture in se jim za ustvarjalno delo iskreno zahvaljujem. Hkrati pričakujem posluh lokalne skup-nosti pri sofinanciranju nase dejav nosi i, saj već denarja pomeni več prireditev, večjo kvaliteto in večji obseg, to pa pomeni za vse občane in občanke možnost večjega izbiranja in izbiro tistega, kar si želijo. Hvala in veliko uspehov pri vašem delu vam želim! ODGOVORNA UREDNICA Da b' dolgo živeli V soboto, 27. 01. 2001, je bila v prostorih Kulturnega društva Miran J are Škocjan predstavitev zgoščenke in kasete Da b' dolgo živeli, v izvedbi Marka Kohala - bariton in Tomaža Plahutnika - citre. Nastopajoče in obiskovalec je na sobotni večer združila ljubezen do slovenskih narodnih pesmi in tudi ljubezen do dobre rujne kapljice. Pa to niso bile kakršne koli slovenske narodne, izvajalca sta sc namreč odločila, da Z bereta in posnameta na zgoščenko slovenske vinske pesmi. Zbrali smo se torej, da prisluhnemo barito-nistu, opernemu solistu. Marku Kobalu, citrarju, članu Kamniških kolednikov, Tomažu Plahulniku, harmonikarju Dominiku Krtu, v čigar studiu je bila zgoščenka posnela in kontrabasistu Jakobu Ivanu. Program je duhovito povazoval vsem dobro poznani igralec Kondi Pi-žom. Žal je ravno za to predstavitev zbolel tenorist, tudi operni solist, Andrej Dcbcvec. K sproščenemu vzdušju, ki je vladalo v razstavnem prostoru na Studencu, je veliko prispevalo tudi to, da smo z nastopajočimi takorckoć stari znanci, saj skoraj vsi že kar nekaj časa uspešno sodelujejo z našim društvom, še posebej radi pa smo obujali spomine na druženja ob lanskoletni Planinski roži. Veliko je obetala tudi bogato obložena miza, za katero so sedeli nastopajoči, nam gledalcem je vzpodbudila marsikatero željo po tem, da bi sc jim pridružili, a je povezovalce Kondi Pižorn poudaril, da bo treba počakali do konca, do takrat pa smo lahko le nemoćno opazovali, kako nastopajoči veselo nazdravljajo z dobrim briškim vinom, ki ga je kot glavni sponzor zgoščenke podarila Vinska klet Goriška brda. No, pa jih ni bilo težko gledati ne poslušati, čeprav so nam delali skomine. Ubrana zasedba nam je zapela in zaigrala. Med drugimi pesmimi so v spominu najbolj ostale: naslovna pesem Da b' dolgo živeli, En starček, Lepo je res na svetu in Kadar vince duše vnema. Veliko nas je bilo pozornih, posebej ob poslušanju besedil, ki so bila nemalokrat duhovita pa tudi poučna, narekovala so nam ustvarjali si lep odnos do vina samega in do kulture pitja. Nekateri gledalci in predvsem poslušalci so se kar stežka zadrževali, da ne bi skupaj z Markom zapeli znanih pesmi, ki so šle lepo v ušesa. Povezovalec nas na svojevrsten način ni pustil, da bi sedeli skremžcnih ust, predstavil nam je, kaj so o vinu in kulturi pitja v svojih delih napisali nekateri slovenski pesniki in pisatelji. Nenazadnje sc je ustavil tudi pri interpretaciji Prešernove lepe Vide, ki sicer nima kaj dosli z vinom, pa venar, povezovalec je s tem publiko pripravil do bučnega smeha. Vzdušje je bilo res na višku, pred nami so bile še zadnje tri pesmi, mnogo sc nas je ozrlo na uro, je možno, da bo že konce? Da, bližal se je konec programa, vsekakor pa ne konec večera, navsezadnje nam je povezovalce obljubil še presenečenje, čisto za na konec. Ob zadnji pesmi smo dobili kozarec vsi, seveda, da skupaj nazdravimo novi odlični zgoščenki in imeli smo čast, da je bila zdaj prvić predstavljena prav nam. Ta ko je do izraza prišel glavni sponzor večera in zgoščenke Vinska klet Goriška brda. Sledilo je presenečenje, ki so ga nekateri slutili že prej, saj sta med poslušalci sedela tudi oče in sin, oba znana igralca, sicer pa stara znanca studenškega avditorija. Z nami sta bila namreč Jernej in Tone Kuntner. Jernej se nam je predstavil v vlogah vsem dobro poznanih Mcr-calorija in PScmcka. Za njima, ki sta nam prignala solze v oči, od smeha sveda, nam je Prešernovo Zdravlji-co zrceitiral še oče predhodnika, g. Ione Kunliicr. Neuradni del uradnega dela je bil tako tudi končan, sledilo je le Sc veselo druženje ob zvokih eiter Tomaža Pla-hudnika, harmonike Dominika Krta in kontrabasa Ivana Jakoba in seveda ob žlahtni briški kapljici, ki je lepo tekla po grlu. Z razpletom večera smo bili zadovoljni vsi. še najbolj pa si je prav gotovo odahnil glavni organizator g Lojze Stražar, ki je tudi tokrat poskrbel, da je vse potekalo tako kot je treba; tako kot je na Studencu zc navada. Prav gotovo si želimo še već lako prijetnih večerov v tako dobri družbi, no, pa za to verjetno ni tuba skrbeti, saj je pred nami nova sezona v Poletnem gledališču, ki bo postregla s kopico dobrih prireditev, na katerih bodo priložnosti za prijetna druženja. MONIKA JERETINA Kakorkoli že, ne smemo pa pretiravati, kajti vsak jezik ima v različnih primerih svoje boljše, lepše ali krajše izraze. Vendar poglejmo še druge slovenske besede, ki ima- nc besede: ljubosumen, ljubosumnež, ljubosumnost. Ko pa se za kaj ZA-OB-UUB-IMO, koren UUB utrdimo kar z dvema predlogoma ali predponama. FRANCE CERAR Nova knjiga g. Leona Sengerja Mi, otroci atomskega veka »Moj najljubši letni čas je jesen,« pravi g. Leon Senger, ki ga bralci Slamnika že poznajo, saj so na straneh glasila že lahko prebrali njegove prispevke - pesmi in prozo, ter nadaljuje: »S svojo barvitostjo, otožnostjo in meglo jesenski čas ni svetel in optimističen, je pa napoved nečesa novega. Narava se umiri, vendar pod njo brsti življenje in na-javlja nekaj novega in to prinaša pričakovanja. G. Leon je optimist, narava mu že od zgodnjega otroštva pomeni največ, saj je po njegovem najpomembnejši element življenja, bivanja in nehanja. Vse to najde odmev v njegovih pesmih, krajših prispevkih, mladinski povesti, romanu, pa tudi v dramskem tekstu Mi, otroci atomskega veka, ki je pred kratkim izšel v knjižni obliki. G. Senger objavlja tudi v različnih revijah, nazadnje pa smo ga lahko slišali v radijski oddaji Besede, besede. In prav besede imajo v njegovem življenju velik pomen, saj g. Senger že od otroštva veliko bere, »prebiral sem tudi literaturo, ki je mladi generaciji ne bi priporočil,« se spominja in poudarja, da je osnova vsega beseda, slovenski jezik, besedni zaklad, ki mu ne namenjamo dovolj skrbi in na to g. Leon Senger vseskozi opozarja, svojo skrb za jezik pa odražajo tudi njegova literarna dela. Kot Ze zapisano, je prav v teh dneh v knjižni obliki izšlo njegovo novo delo Mi. olroei atomskega veka. V dramskem besedilu se preple- tata svet resničnosti in svel omam ter sanj. V oba svetova je ujeta mladost generacije, v kateri sc prvi pol sooča s svetom realnosti, takim, kakršen je, ga sprejema in išče svoje mesto, medtem ko drugi beži pred neizprosnostjo resničnosti v svet opoja in deželo sanj. Uvod je napisal g Ivan Kepic, v začetni Pomisli pa avtor ugotavlja, da je neposredno jasno spoznanje otrok atomskega veka, da pot ni vselej ravna, ni vselej okrogla, je zavijajoča v levo in desno; ni enosmerna, ampak je življenje vcćsmcrna pot, po kateri stopamo. Vsak posameznik, celo vsak rod, si mora poiskati in se odločevati za pravo pot, kot že toliko generacij pred tem. Prej ali slej sanje mladosti, ljubezni, zblede, umro in sam oz. z. odraščanjem moraš postati življenje samo in ne kakor zmotno razmišlja in počne većina - živeti zgolj v biološkem pomenu. Avtor upa in verjame, da bo marsikdo izmed mladih in starejših v drami Mi, otroci atomskega veka uzrl svojo podobo življenja in se zamislil o njem in 0 sebi ter verzih na začetku drame: »Stopali smo po poti, bila je dolga, prepozno spoznali, da je bila okrogla. V. VOJSKA stran 15 Mnogo je MAX-i, malo je mini.... Takole sem ob pozdravu s Člani ansambla MAX sam /ase zabrundal obrnjeni verz nekdaj popularne popevke. Ansambel sestavljajo trije mladci: Boris z Vira, Brane iz. Dcpalc vasi in AleS iz Vizmarij, se pred Časom »sekirica«, Tr-zince. Okrogli jubilej praznuje MAX. petletnico. Veliko predstavljanja ob srečanju ni bilo treba, saj so mi bili znanci, le časa za klepet ni bilo nikoli. Tako nam je pogovor potekal med »ta resnim in bolj veselim«. Enkrat se je v pogovor vpletel eden, potem drugi in tako naprej. - Leto 2000 je za nami. Kako ste ga preživeli? Kar, smeh, zadovoljni. Delovno, veliko igranja, pa Se nekaj neizpolnjenih želja nam je ostalo. Tudi silvcs-trovo smo preživeli delovno, na Zbiljah, v gostišču Jezero. Tako prijetne publike in vzdušja že dolgo nismo doživeli. No, naslednji dan pa smo silvestrovali mi sami, s svojci. Časi so taki, da dandanes ansambel s Samo eno zvrstjo glasbe le s težave preživi- Kako je pri Maxu? Prilagajamo sc občinstvu, igramo kar pester program. Na sami prireditvi pa se odločamo po odzivu publike: to kar dobro prepoznavamo. Igramo za vse generacije, tudi na valetah osmoSolecv, bili smo v gosteh upokojencev, in celo na »ohcetih«. - »Dogodek, dogodek,« se urno vpleteni v sogovornikove besede. Malce začudeni pogledi, pa hitro dopolnim: »/ ohecli. vendar«. Na, to je pa zares bil doživljaj. Pred leti nas jc na Dolenjsko povabil mlad par. Ko smo prispeli na domačijo, pa nas jc pričakal domači »muzikantar« - harmonikar. Začudeni pogledi, besede Ni nam preostalo drugega kakor da smo počakali na mladoporočenca. No, nesporazum se je hitro razpletel. »Doniač'ga« je naročila »ženinova« mati. Da ne bi igral samo radio, ju je hotela presenetili. Seveda ni vedela za nas. Pa smo jo urezali, »mi in la domač«, ki sc jc potem poslovil. - A veste, sc smejem, da ste mi od Kovača ušli lamo za dan, ko sem načrtoval pogovor z vami? Ja, tja sc pa ravnokar vračamo. Ze v petek, 12. januarja, pričnemo. V gostišču Kovač, zraven papirnice, igramo že vrsto let, vsak petek in po dogovoru tudi druge termine. Poznanstvo nas spel zanese v pogovor o leni in onem, kar ni povezano z glasbo. Vztrajni mobi kar nekajkrat »vznemiri« Braneta, tja proti 13. uri je in tako se zavemo, da jc čas kosila, domačnosti Pa le Se povprašam. - Načrti, sodelavci? O ja, kar nekaj jih lahko omenimo, in pohvalimo, npr. g. Sivca, ki nam podarja tekste, g. Dečmana in g. Lipičnika. ki nam skladata za uho prijetne vize. Tako upamo, da bomo lahko kaj kmalu izdali kaseto svojih viž. In veliko igranja, kaj p;i drugega preostaja nam, muzikantom. In tak »muzikant je tudi, ah ta presneti spremljevalec, mobič. Zopet zapoje in tokrat gre zares. Kaj nam preostane? Pozdravi, stiski rok in misel na ponovno srečanje. In glej, da ti kakšen petek zaigramo, naSo, Sc zakličejo, ti MAX-i. LEON SENGER Z velikim delovnim elanom nadaljuje s svojim programiranim delom Likovno društvo Petra Lobode Domžale Gonilna sila - srce - našega društva je vsekakor gospa IDA REBULA iz Domžal, ki že več desetletij tesno sodeluje z g. Danijelom L. Kuggerjem, akad. slikarjem, in tako vseskozi skrbi, da se naše delo pozitivno razvija. Študijske teme - motive - v glavnem vseskozi prina-šano in nam jih posreduje - s presojo za kvalitetno uspešnost - s pomočjo našega dolgoletnega mentorja. S pomočjo obeh so študijske teme, ki jih likovno ustvarjamo vsi člani, odlično izvedene, saj se pri urah likovnega ustvarjanja z bogatimi strokovnimi izkušnjami mentorja temeljito dodelajo in »kritično prodiskutira jo. kar se dokazuje na mnogih samostojnih razstavah naših članov, kjer predstavljajo naša likovna dela. Tako so člani od septembra 2000 pa do danes samostojno razstavljali svoja likovna dela v MODRI GALERIJI v Domžalah. Tu sta razstavljali g. Nevcnka Scmeja in g. Danica Smrdel. V avstrijski Radgoni pa jc raz stavljal tudi gospod Jože Vajda in sicer sli-karsko-kiparska dela. Radi se udeležujemo na F.X-TF.MPORIH. kamor nas povabijo. Tako so se naSe članice g. Asta Pcrko-STANTE, g. Ida Rebula, g Ncvenka Scmeja. g Danica Smrdel in Marjana Tavčar udeležile EX-TEMPORA v Kraš-nji - 23. 12. 2000, kjer so likovno ustvarjale in svoja dela poklonile. Izkupiček od proda- nih slik bodo namenili za pričetek del za izgradnjo KULTURNEGA DOMA v Krašnji. Udeleženci so sodelovali tudi na likovni DELAVNICI pri izdelavi VtTRAZA. Na povabilo SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE za ljubiteljske kulturne dejavnosti »LIKOVNE PODOBE GORENJESKE 2000«. se je naše DRUŠTVO udeležilo razstave. Po izboru posebne koniisiic so razstavljale svoja likovna dela v GALERIJI DPD Svobode v Žireh. 12.1. 2001, g. Vinka Frclih-Končan. g Agica Križnar, g Asta Perko-Stante, g Ida Rebula, g. Nevenka Semeja, g. Danica Smrdel in g Marjana Tavčar (fotografija). Z našimi člani pa se za razstavljanje njihovih del dogovarjajo tudi razna podjetja, kot so: SI Ol-Kamnik. Ilelios, [OSAMA. Jamarski dom. I'l KARNA VRHNIKA. Tabor-dom. GOLFTURIST Domžale idr. Likovno društvo Petra Lobode Domžale nikoli ne miruje, deluje slož.no in vztrajno, delovno in požrtvovalno. Vsak član DRUŠTVA prav gotovo prispeva svoj delež, da DRUŠTVO uspešno napreduje in uživa, te svoje ljubiteljske likovne izkušnje in znanja izmenjuje ter tako posreduje vsem ljubiteljem LIKOVNE UMETNOSTI, ne samo doma v DOMŽALAH, marveč širom po naši Sloveniji in tudi prek naših meja. AGICA KRIZNAR Koledar prireditev i D w O E o "O 3 sobota, 10. februar 2001 ob 10.00 in uri za IZVEN Ivan Hvara: KLOVN BING BANG BONG - PRIJA TEU SVETA musical za otroke, Kulturno društvo B - 51 Ljubljana Muli rumeni deček Bing Bang rad potuje in sklepa prijateljstvu. Preganja ga hudobni čarovnik črni Jing, ki bi rad postal gospodar sveta tako. da bi med sabo spri vse rase sveta: črne z belimi, bele z. rdečimi, rdeče s črnimi.... Toda mali deček povsod najde prijatelje, uživa v njihovi drugačnosti in z. njimi poje njihove pesmi, ter spoznava njihove šege in navade. Predstava temelji na etno glasbi in je narejena kol musical. S preprosto in enostavno resnico je očarala otroke širom po Sloveniji, cena vstopnic: 600.00 SIT sobota, 24. februar 2001 ob 10.00 uri za IZVEN Svetlana Makarovič: ŠKRA T KUZMA lutkovna predstava. Lutkovno gledališče Maribor Škratje so zanimiva bitja. Že od nekitaj so bili nagajivi in včasih celo nekoliko hudobni prebivalci gozdov, travnikov, gradov. Tri bomo srečali v naši predstavi (gozdnega, raz.kuz.ma- negu škrata, zidarskega in frizerskega, oh njih pa še gozdne Hvali. Oglejte si, kaj vse sije izmislila škrat ja druščina m kaj je nagrada ali kazen za najpoie gavščine. cena vstopnice: 600.00 SIT petek, 16. februar 2001 ob 20.00 mi Za abonma ZELENI in IZVEN torek, 20. februar 2001 ob 20.00 mi za abonma RDE( i m IZVEN sreda, 21. februar 2001 ob 20.00 uri za abonma RUMENI in IZVEN četrtek, 22. februar 2001 ob 19.00 uri za abonma ORANŽNI in IZVEN Erie - Emmanuel Schmitt: 1.1 Bi: RTI NEC komedija. Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Eric - Emmanuel Schmitt. predstavnik najmlajše generacije francoskih dramatikov in le skoraj celo desetletje svetovno slaven pisec, je izjemno odmevnost med kritiki in navdušenje publike dosegel z. dramskimi deli. s katerimi - kot se je sam izrazil - poskuša preseči prepad med elitistično literarno kulturo in preprosto masovno kulturo. Libertinec je njegovo najbolj razigrano delo. To je izzivalna igra, splet tipičnih komedijskih erotičnih situacij in duhovitih, a hkrati izjemno premišljenih filozofskih in »filozofskih« pogovorov, v katerih odseva genialnost, raznolikost in dinamika ustroja Diderolove misli, režija: Georgij Paro igrajo: Bine Maloh, Lara Jankovič. Mira Uimpe Vujičič, Barbara Babic, Marjuta Slamič, Rosiko Kros/ cena vstopnic: 1.500,00 in i.Mo,oo str ponedeljek, 12. februar 2001 ob 19.00 uri za IZVEN četrtek, 15. februar 2001 ob 19.00 uri za IZVEN GLASBENA ŠOLA DOMŽALE - naših petdeset let Letos mineva naših prvih petdeset let glasbeni' vzgoje mladih v Domžalah. V tem zlatem obdobju smo si prizadevali vzgajati dobre glasbenike ter dobre poznavalce glasbene umetnosti, pri čemer nam je veliko pomagal sam fenomen glasbe. 50 letni jubilej proslavljamo na številnih koncertih, na katere vabimo vse ljubitelje glasbe: v nit-set u februarju bomo prvi koncert (12. februar) posvetili izdaji Tomčevili skladb za klavir, na drugem 115. februar) pa bodo kom citirali bivši učenci GŠ Domžale, ki nadaljuje jo glasbeno i:.obra:e\iinjt: Organizacija: Glasbena lola Domžale ponedeljek, 26. februar 2001 ob 20.00 uri za abonma MODRI in IZVEN DVA KIAVIRJA IN ŠTIRJE PIANISTI koncert Posebno doživetje :ti ljubitelje klavirskih sklatil) so zagotovo tudi skladbe, ki jih ■itirje puun\fi izvajajo na dveh klavirjih. Na koncertu bomo slišali skladbe za klavir štiriročno, šest ročno in osemročno, izvajali pa jih bodo: izraelska pianista Naomi Lev in Tomer Lev ter mlada slovenska pianista Maša Poljanšek in Marko Hribernik. Naomi Lev je kol spremljevalka solistov ali komorna pianistka koncertirala v domovini ter v Londonu, Parizu, Dunaju, Amsterdamu, Bruslju, Pragi ter v Skandinaviji in Bolgariji ter posnelo več plošč. Tomer hv je eden izmed najbolj vznemirljivih mladih pianistov v Izraelu, ki ga je kol enega izmed najpomembnejših bodočih umetnikov označil dirigent Zubin Mehta. Maša Poljanee in Marko Hribernik sla kol učenca Acija Herlom Ija prejela študentsko Prešernovo nagrada. Pianisti bodo igrali na klavirja EAZZIOU. sodelujejo: Naomi hv (Izrael), Tomer Lev (Izrael). Maša Poljanee. Marko Hribernik na sporedu: J. Brahms, S. Rahmaninov, D. Mihaud, B. Smetana, A. Lavignac cena vstopnice: 1.300,00 in 1.500.00 SIT četrtek, 22. februar ob 1 H.00 uri odprtje razstave: CVETKA 1IOJNIK DOROJEVIČ krpanke Cvetku llojnik je bila rojena v Murski Soboti, živi in ustvarja pa v Lendavi Leta 1997je diplomirala na Visoki šoli za oblikovanje tekslilij in oblačil Naravoslovno tehniške fakultete v Ljubljani. Študij je nadaljevala na slikarski spet talki ljubljanske Akademije za likovno umetnost in na Naravoslovno tehniški fakulteti. Krpanke so za slovenski prostor redkost in kot izdelki iz. blaga posebne Umetniške vrednosti. Iz kosov blaga, krp {odtod tudi ime krpanka), S krojenjem in šivanjem sestavlja poljudno velike preprogam podobne slike. Njene moderne slike so deležne izrednih pohval tudi na razstavah V tujini (/.DA. liani ija. Nizozemska, Velika Britanija, Japonska...) Razstava bo odprta do H. marca 2001. Galerija je odprla od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure in od 15.00 do 19.00 ure. ob sobotah od 10.0(1 do 12.00 ure. Vstopnine ni Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10.00 do 12.(XX) ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, oh delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma I-ranca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred priielkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sit er lih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega dama! Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Erunea Bernika, ki je odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. februar 2001 sohaltl 12 musical za otroke Ivan Hvara: KLOVN BING BANG BONG - PRIJA TEIJ SVETA Kulturnu thušivo B-51 Ljubljana 10.00 IZVEN ponedeljek 12 koncert 50 let Glasbene šole Domžale organizacija: Glasbena šola Domžale 19.00 za IZVEN četrtek 15 koncert 50 let Glasbene šole Domžale organizacija: Glasbena šola Domžale 19.00 za IZVEN petek 16 komedija Eric Emmanuel Schmitt: IJBERTINEC Primorsko dramsko gledališče Novu Gorica 20.00 abonma ZELENI in IZVEN torek 20 komedija Eric Emmanuel Schmitt: IJBERTINEC Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica 20.00 abonma RDEČI in IZVEN sreda 21 komedija Eric Emmanuel Schmitt: LlHERTINlit Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica 20.00 abonma RUMENI in IZVEN četrtek 22 odprtje razstave - Galerija Domžale CVETKA IIOJNIK DOROJEVIČ is mi IZVEN četrtek 22 komedija 19.00 Erie l.mmiuiurl Schmitt: IJBERTINEC abonma Primorsko dramsko gledališče ORANŽNI Nova Gorica in IZVEN sobota 24 lutkovna predstava Svetlana Makarovič: ŠKRAT KUZMA Lutkovno gledulišče Maribor 10.00 IZVEN ponedeljek 26 koncert 20.00 DVA KIA VIRJA IN ŠTIRJE PIANISTI abonma Naomi Ln> in Tomer Lev (Izrael), MODRI Muša Poljanee, Marko Hribernik in IZVEN POKROVITELJ SEZONE 2(HH)/2(KII Silva Mizerit Vzorci Siva cesta, sivi oblaki, sivo življenje z drobnimi lisami otroškega smeha, s kratkimi Črtami prvih korakov, z živimi pikami nebogljenih besed, z nežnimi cvetovi okroglih ročic. Siv dan s prijetnim vzorcem. Ob toplih večerih Ob toplih veCerih so zvezde blizu, mirne kot utrujene kresnice. Iztegnem roko. morda mi katera sede vanjo: većno hrepenenje, svetno upanje, hladen mir. Iztegnem roko, sežem v temo, zvezde so daleC. Prsti dežja Umirjajo me pritajeni prsti dežja na blcšCeCem listju. Veke se spuščajo od razpete sivine mimo vzkipele trate v valujočo, brezbarvno pokrajino. Kratek kader v dokumentarcu vsakdana. O ) banka domžale ---' Banka za vas Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja Z idejami Sesti filmski vestnik Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z. idejami je ob pomoči Društva za zaščito ateističnih čustev in ob podpori Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost v kletnih prostorih Kulturnega doma Franc Bernik v Domžalah, dne 12. I. 2001, organiziralo 6. filmski vestnik. Prisotnim članom društev in ostalim radovednim obiskovalcem so prikazali več zanimivih in nevsakdanjih filmov, ki si zaslužijo naziv ti. alter produkcije. Filmski večer je promovirat tudi delo Društva za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami, njihove biltene in akcije, med katerimi je zadnja, najbolj odmevna, pismo, ki so ga naslovili županji in Občinskemu svetu Domžale. V njem zahtevajo, da občina pokaže interes za mlade prebivalce občine in jim uredi mladinski klub oziroma primerno shajališče, kjer bodo lahko mladi organizirali svoje dejavnosti. V podporo akciji so zbrali že več sto podpisov mladih Domžalčanov in upajo, da bodo čim prej dobili ustrezen odgovor. Na 6. filmskem vestniku je društvo prikazalo svoje projekte na kulturnem področju, ki hi jih organiziralo za mlade v mladinskem klubu. I Umske vestni ke in druge dejavnosti društev so namreč do sedaj organizirali v Trzinu - v njihovem kulturnem domu, ki je edini primeren za tovrstne dejavnosti mladih v bližnji okolici. Upamo, da bodo njihove zahteve naletele na odprta ušesa občinskih svetnikov in da se bodo mladi ustvarjalci kmalu pokazali v domžalskem mladinskem klubu. KRISTINA BRODNIK I ŠPORT stran 16 Domžalski košarkarji v vzponu Domžalski košarkarji so v dosedanjem prvenstvu pri članih le izpilili iz nevarnih vod hoja za obstanek v ligi Kolinska. kar jim omogoča mirno nadaljevanje prvenstva, v katerem so vse ekipe izredno izenačene, tako v /gornjem kot tudi v spodnjem delu lestvice, kjer so sedaj domžalski košarkarji. In kaj sc jc zgodilo od zadnjega pisania \ domžalskem košarkarskem klubu? Praznovali so svojo SO. obletnico kluba in sicer s tako uglednimi gosti kot so: predsednik drŽave gospod Milan Kučan, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, gospod Kocijančič, in ludi sani predsednik krovne slovenske organizacije, gospod Sesok. Na tej slovesnosti so podelili plakete ter priznanja mnogim, ki so pripomogli k razvoju domžalske košarke in sicer do takšne podobe, koi se kaže sedaj. Sedaj pa k tekmam. /al sc jc zgodilo tisto, na kar na začetku prvenstva ni računal nihče. Kapetanu in motorju ekipe Radu TrifunoviCu se je obnovila stara poškodba, tako da so morali v klubu poiskati zasilni izhod v novem igralcu. Tujec - Hrvat Troha, 0 njem več v eni naslednjih številk, je očitno prinesel nove moči ter svežino v igro. Najprej so Domzal-eani goslili ekipo Pirovarnc Laško m so po pričakovanjih izgubili. Sama igra jc bila v treh četrtinah izredno slaba na obeh straneh, a so 1 ašeaiu s pridom izkoriščali napake domače vrste in tako so po dveh četrtinah vodili za 19 točk. DomZalčani so sc nato le zbrali, a je bilo prepozno za kaj več kot minimalen poraz z 12 točkami Sledila je evropska Union Olimpijo, ki je nastopala brez dveh igralcev in sicer Emilija Kovačiča ter Jordana. DomZalčani sc tekmeca niso zbali in so prikazali res vrhunsko igro, ki jc navdušila lako domžalske razvajene gledalce, kot tudi mnoge druge, ki so prišli iz bližnje okolice Ljubljane. Slabša igra je bila pri Heliosu opazna v tretji četrtini, kar so zmaji znali s pridom izkoristili in so tako na koncu slavili le s 13 točkami razlike. Dom-žalčane je ta pora/, postavil v nevarne vode - 10 mesto s samo tremi zmagami in devetimi porazi. Sledile so tekme z na papirju la/iimi nasprotniki, še prej pa je bila tekma najboliših slovenskih košarkarjev m tujcev na tradicionalnem dnevu košarke m sicer samo moške - članske v Ljubljani. Tam so zal nastopali le igralci iz treh slovenskih klubov, le v metanju trojk in zabijanju so sc pomerili igralci iz več klubov, med njimi tudi Dom/alcani Po tem pa so domžalski košarkarji odšli na gostovanje v SeZano. h Kraškemu Zidarju, ki je izgubil trenerja, a ga spet dobil in i zgubili s 84:70 - spet jc bila slaba tretja četrtina ki jc očitna slabša stran domžalskih košarkarjev. Sledil ie novoletni odmor in šok za domžalske košarkarje - poškodbe ui bolezen skoraj cele ekipe, nato pa še nov košarkar Hrvat Tro h:i. ki igra na mestu branilci in naj hi bil enakovredna zamenjava za Rada I rifiinovica. Tekma preživetja s Kemoplas Alposom iz Šentjurja, ki jc na prvi tekmi Helios premagal /a neverjetnih, 25 tOCk. Po dobrem začetku I le BoSB, malo slabScnf nadaljevanju in vodstva gostov s 26:19 po prvi četrtini jc sledil velik preobrat - predvsem po zaslugi Trohe in vseh ostalih igralcev, ki so popolnoma razbili šentjursko vojsko, in po dveh četrtinah vodili 53:41. Na koncu sc je razlika povzpela na 21 ločk in lako Heliosu prinesla Zeleno zmago v boju za obstanek, a še vedno le 10. mesto. Sledila je domača tekma z neugodno ekipo Zagorja, ki je bila glede na rezultate v vzponu, a se jc Helios ni ustrašil in je začel »gristi in mleti« vojsko Zagorja, ki se jc sprva upirala, ob koncu pa so sc domači razigrali, po zaslugi Zcraka dobivali boj pod obročem in se z zmago vzpeli po lestvici proti sedmemu mestu V Kranj so DomZalčani odšli neobremenjeni, z željo po zmagi, ki sc jc pod uspešnim vodstvom trobe uresničila, in tako je Helios posial v teh zadnjih treh krogih glavni favorit za osvojitev šestega mesta na lestvici. Naslednje odločilne tekme DomZalčani igraje} pred domačim občinstvom, ki um bo skupaj z odličnimi zvestimi navijači Ravbarji zagotovilo veliko podporo s tribun. Brez njih tudi zmag proti Kemoplas Alposu in Zagorju ne bi bilo Zato, srečno domžalski košarkarji, vsem prijateljem košarke pa: pridite v halo Komunalnega centra Domžale tn skupaj z Ravbarji pomagajte našim! URBAN ŽNIOARŠIČ Naš! mladi smučarji Smučarsko društvo Domžale Smučarska tekmovanja so se začela Lani ob tem času smo objavili članek z naslovom »Smučarska sezona je na višku«, letos pa hi, na žalost, s takim naslovom izpadli malce neresno. Tako kot letošnjo zimo nam vreme, kar se tiče snega, že nekaj sezon ni nagajalo. Padavin je sicer veliko, vendar izredno visoke temperature za ta čas preprečujejo, da bi sneg zapadel vsaj v višjih legah in prekril naša smučišča z dovolj debelo snežno odejo. Le nekaj izjem je, kjer so v kratkem obdobju hladnejšega vremena uspeli pridelati nekaj umetnega snega in pognati žičnice. Na žalost pa so ta smučišča zaradi politike slovenskih žičničar jev za treninge in tekmovanja naših mladih smučarjev tekmovalcev, zaradi neustreznih terminov in visoke odškodnine za uporabo, težko dostopna. Očitno se slovenski žičničarji ne zavedajo, da je popularnost neke športne panoge povezana z uspehi vrhunskih tekmo valcer, g tem pa jc povezan tudi obisk rekreativnih smučarjev na njihovih smučiščih. Športna pot vrhunskih tekmovalcev pa se začne v otroških letih. Smučarska sezona 2000/2001 se jc ta- velja za najmlajše, cici banke in eieiba- ko kot vsako leto za mlade domžalske smučarje začela že v mesecu maju. ko so začeli z rednimi pripravami za letošnjo zimsko sezono. Za seboj imajo že nešteto ur kondicijskih priprav in treningov na snegu, predvsem na tujih smučiščih, na ledenikih v Avstriji, poletu v avgustu pa tudi v Franciji Tekmovalna sezona mladih alpskih smučarjev centralne regije, kamor spadajo tudi mladi alpinci SD Domžale, bi sc morala pričeti že v prvi polovici decembra lanskega leta. z regijskimi tekmami in nadaljevati v letošnjem januarju tudi z. državnimi tekmami. Vendar se je zaradi neugodnih snežnih razmer in slabega vremena prva regijska tekma v veleslalomu izvedla šele 18. januarja na Soriški planini v organizaciji SD Domžale. Verjetno je bil tudi psihični pritisk, ki ga je povzročilo odlaganje začetka tekmovanj iz tedna v teden vzrok, da mlajši in starejši tekmovalci v prvi tekmi niso dosegli rezultatov na lanskoletnem nivoju. Seveda pa to ne ne, ki so se odlično odre/ali. Njihov tempo začetka tekmovanj pa ni bil porušen, saj so navajeni, da pričnejo s tekmovanji v mesecu januarju. Rezultati 1. regijske tekme, ki je bila v oblačnem vremenu z rahlim sneženjem, so po posameznih kategorijah: cicihanke: I. Globočnik Sara, 2. Starič Saša (obe Domžale), 3, Slankovič Tjaša (Krka ROG), 8. Grošelj Neja,9. Šraj Martina (obe Domžale). cicibani: I. Hribar Tim, 2. Kunovar Bor (oba Novinar). 3. Gregorec Žiga, 8. Grad Mark, 11 Železnik (.'rt, 12. Sraj Rok, 13. Kranjec Žan, 21. Kavka Luka, 31. Osenk Sašo (vsi Domžale); mlajše deklice: 1. Herman Tesa (Olimpija), 2. Brodnik Vanja (Krka ROG), 3. Urbas Kim (Novinar), 4. Čemilogar Zarja (Domžale), mlajši dečki: I. Debeljak Jan, 2 Strojan Matej (oba Olimpija). 3. Belin-gar Simon (Krka ROG), 8. Marincelj Blaž (Domžale), Božič Boštjan iz. Domžal pa se ni uvrstil; starejše deklice:!. Rc-denšek Maša (Olimpija), 2. Grandovcc lana. 3. Mesojedec Mojca (obe Krka Smučarsko skakalnih klub SAM Ihan p.p. 25, 12.33 Dob pri Domžalah Prizadevni člani SSK SAM IHAN kljub neugodnim snežnim razmeram prizadevno treniramo in se udeležujemo vseh tekem Sirom Slovenije, kjer jim uspe umetno zasnežiti skakalnice. Tudi mi pričakujemo vsaj nižje temperature, če že ne snega, da bomo s topom zaslužili manjše skakalnice, kajti večje so v lazi prenavljanja. Skakalnice bomo povečali na 4(1 in 55 metrov. Naših 15 najmlajših skakalcev, starih od 6 do 12 let, vabi v svoje vrste, vse, ki jih zanimajo smučarski skoki, da se nam pridružijo. Trenutno treniramo 2\ tedensko v telovadnici in na snegu po vsej Sloveniji, kjer so ugodne snežne razmere. Vse informacije dobite vsak ponedeljek od I'), ure dalje v klubskih prostorih pod skakalnico. Istočasno vas obveščamo, da imamo V PONEDELJEK. 12. 2. 2001 OB 19. URI REDNI LETNI OBČNI ZBOR v klubskih prostorih pod skakalnico, kamor ste vabljeni vsi simpalizerji kluba. ROG), SD Dom/ale v tej kategoriji nima svoje predstavnice; starejši dečki: L Pctrovčič Denis. 2. Brajak Viktor, 3. Pokovec Robert (Vsi Olimpija). 6. Železnik Matic, 13. Polenšck Matej, Marincelj Jan (vsi Dom/ale) jc odstopil. Drugo regijsko tekmovanje v veleslalomu za pokal centralne regije sc je prav tako odvijalo na Soriški planini in v oblačnem vremenu. Tekma je bila 20. januarja, rezultati pa so bili naslednji: cicihanke: I. Globočnik Sara, 2. Starič Saša (obe Domžale). 3. Slankovič Tjaša (Krka ROG), 7. Grošelj Ncja, Šraj Martina (obe Domžale) odstop; cicibani: 1. Hribar Tim. 2. Kunovar Bor (oba Novinar). 3. Lazar Martin (Trebnje), 4. Gregorec Žiga, 9. Šraj Rok, 13. Kranjec Žan, 16. Kavka Luka, 26. Železnik Črt, .30. < Kenk Sašo, t i rad Mark (vsi Domžale) odstop: mlajše deklice: I. Herman Tesa (Olimpija). 2Brodnik Vanja (Krka ROG), 3. Urbas Kim (Novinar), 6. Čer-nilogar Zarja (Domžale J. mlajši dečki: 1. Debeljak Jan, 2. Strojan Matej (oba Olimpija). 3. Božič Boštjan, 15. Marincelj Blaž (oba Domžale); starejše deklice:!. Rcdcnšck Maša, 2. Železnik Urška (obe Olimpija), 3. Grandovcc Lina (Krak ROG), starejši dečki: I. Brajak Viktor, 2. Petrovič Denis, 3. Pokovec Robert (vsi Olimpija), 5. Polanšek Matej, Železnik Matičin Marincelj Jan (vsi Domžale) sta odstopila V nedeljo, 21. januarja, pa jc bila na Soriški planini tretja tekma v veleslalomu za pokal centralne regije. Domžalski organizatorji so pripravili tekmo, ki je pri starejših deklicah in dečkih ludi za pokal Memorial Blaža in Matjaža, ki jo prirejajo vsako leto v spomin na leta 1988 tragično preminula mlada tekmovalci, člana SD Domžale. Tokrat je bila tekma v oblačnem vremenu in kot so razmere dopuščale, odlično pripravljena. Štartalo jc okoli 100 tekmovalcev v vseh kategorijah, za pokal pa so se borili tekmovalci starejših kategorij. Tokrat so bili najboljši smučarji SK Olimpije, ki so osvojili prehodili tnemo-rialni pokal z ekipo, ki sta jo sestavljala Rcdcnšck Maša in Pctrovčič Denis. Drugo mesto jc zasedla ekipa Krke Rog tretje pa ekipa SK Novinar. Kki-pa SD Domžale tokrat ni mogla ponoviti lanskega uspeha, ko jc zasedla prvo mesto, ker v kategoriji starejših deklic nimajo nobene tekmovalke Uvrstitve za pokal centralne regije po posameznih kategorijah pa so bile: cicihanke: I Globočnik Sara, 2. Starič Saša (obe Domžale), 3. Stankovič Tjaša (Krka Rt KI), 6. Grošelj Neja, 7. Sraj Marti-na(obc Domžale); cicibani: I. Hribar Tim (Novinar), 2. Lazar Martin (Trebnje), 3. Kunavar Bor (Novinar), 4. Grad Mark, 6.Gregorec Žiga, 12. Železnik Črt, 13. Kranjec /an. 14. Šraj Rok,l8. Kavka Luka, 31. Osenak Sašo (vsi DomZalc); mlajše deklice: I. Urbas Kim (Novinar). 2. Cernilogar Zarja (Domžale), 3. Čeč Ne/a (Krislianija); mlajši dečki: I. Debeljak Jan (Olimpija), 2. Podhcvšek Uroš (Kamnik). .1 lielingar Simon (Krka ROG), 8. Marincelj Blaž, Božič Boštjan (oba Domžale) je odstopil; st. deklice: I. Rcdcnšck Maša (Olimpija). 2.Grandovcc Lana (Krka ROG), 3. Železnik Urška (Olimpija). st. dečki: I. Pctrovčič Denis, 2. Brajak Viktor, 3. Herman Jaka (vsi Olimpija). 6. Železnik Matic, X. Polenšek Matej, 14. Marincelj Jan (vsi Dom/ale). Kljub večkratnim poskusom, da sc prične s tekmovanji tudi na državnem nivoju pa so bili le ti na žalost neuspešni V/rokov za tO ne bomo ponovno omenjali, članek pa zaključujem /. upanjem, da bomo v naslednji izdaji pisali tudi o teh tekmovanjih in seveda o novih uspehih domžalskih mladih smučarjev. J.. H. Uspešni mladi košarkarji KK Domžale Prav tako kot člani so z zmagovitim nizom nadaljevali letošnje tekmovanje kadeti ter mladinci. Kadeti so v prvem delu tekmovanja premagali še Litijo, Klektro iz Šoštanja, Pivovarno Laško, Bežigrad in Savinjske llop-se s Polzele ter tako končali prvi del tekmovanja le z. enim porazom in devetimi zmagami na drugem mestu v skupini. Kdini poraz so doživeli na gostovanju v Laškem. Medtem sc je končalo tudi tekmovanje pionirjev, kjer so naslov prvaka osvojili igralci Slovana, DomZalčani pa so tekmovanje zaključili na desetem mestu, pionirji B pa so Četrti. Kadeti so se nato združili z, ekipami PMD Branika iz Maribora, ŽKK Mariborom ter (ometom iz. Slovenskih Konjic. V prvi lekmi so premagali ekipo PMD Branika in sicer s petimi točkami in ostali na drugem mestu. Mladinci, ki so v prvem delu tekmovanja v zadnjem trenutku ujeli poslednji vlak za nadaljevanje prvenstva med prvimi šestimi ekipami v Sloveniji, so iz-gubli z. ekipo Pivovarne Laško, premagali pa PMD Branik, Radensko ereativ iz. Murske Sobote ter Savinjske ITopsc. V skupini so osvojili drugo mesto in tako dobili v drugem delu za nasprotnike Ilirijo, Union Olimpijo ter Krko. Pre- magali so že Ilirijo, izgubili pa s Krko, tekma z. Olimpijo pa je bila prestavljena na kasnejši termin. Trenutno so na petem mestu s sedmimi zmagami in petimi porazi. Kadeli v drugi ekipi so v prvem delu tekmovanja izgubili še z Grosupljem, Yurijem Plava laguna ter Črnomljem, premagali pa so Snežnik Kočevsko reko in Jančc. Sedaj so v skupini skupaj z. Go-renjo vasjo in Krvavcem, ekipo Gorenje Vasiter Jančc pa so že premagali in so trenutno prvi v svoji skupini. Do konca prvenstva je še kar nekaj kol. Upamo, da bosta obe kadetski ekipi, ki sta v povprečju za leto mlajši od tekmecev, prikazali dobre igre in si nabrali prepotreb-ne izkušnje za naprej, prav tako to velja za mladince, ki pa so že presegli pričakovanja. U. Ž. Tudi Lastovke dokaj uspešne Drugi domžalski košarkarski klub Lastovka igra v tretji ligi Vzhod. Izgubili so z ekipami: Pivovarna Laško - mladi, Pivovarna Upnik, Interstik, Vojnik, Pivovarna Haler, premagali pa so košarkarje Pivovarne Haler, Venet, Velenje, Poljčane ter mlade iz vrst Pivovarne Laško. To jih oh sedmih zmagah in šestih porazih trenutno uvršča na šesto mesto, pri čemer so blizu tudi četrtemu mestu, kar hi hii zelo dober obet za naslednjo sezono, saj so sedaj v popolnoma prenovljeni igralski zasedbi, ki si z igranjem v letošnji sezoni pridobiva pt cpol rebrn- izkušnje za prihodnje sezone. Kadeli so po prvem delu tekmovanja izgubili s Pivovarno laško B, Rudarjem iz. Trbovelj ter Zagorjem, dvakrat pa so premagali ekipo Krškega. V nadaljevanju so dobili v skupino ekipo Kelcje ler Prebold in z. zmagami nad vsemi tremi trenutno brc/, poraza zasedajo prvo mesto. Lastovke, le tako naprej, zmagujte! URBAN ŽNIDARŠIČ Predstavitev dela teniške šole ŠD FAN VIT-AS Teniška šola uspešno deluje že drugo leto. Obiskuje jo 40 otrok, od tega približno polovica šolo mini tenisa, druga polovica pa nadaljevalno šolo. Šola mini tenisa poteka v zimskem času v veliki telovadnici OŠ Vcnclja Pcrka, v poletnem pa v teniškem centru len len. Otroci se učijo in igrajo na manjših igriščih velikosti badminton igrišča, kjer jc postavljena primerilo visoka mreža, glede na velikost igrišča. Tudi žoge so nekoliko mehkejše in počasnejše, predvsem pa se ne odbijajo lako visoko kot običajne teniške Zoge. Najbolj primerna starost za pričetek igranja mini tenisa je nekje med šestim in sedmini letom starosti, ko otroci z manjšimi loparji pričnejo z osvajanjem osnov tenisa. Seveda jc najprej potrebno veliko vaj za izboljšanje koordinacije rok in nog in teniških iger, ki ugodno vplivajo na razvoj ko- Državna prvakinja v mladinskem dresurnem jahanju za leto 2000. Vesna Kralj, članica konjeniškega kluba Ježa pri Ježu Radomlje Vesna Kralj, šestnajstletno dekle iz Radomelj, seje s konjeniškim športom pričela ukvarjati že kot majhna punčka, ko je s starši živela v Franciji. Ob njenem povratku v Slovenijo se je v Radomljah ravno ustanavljalo konjeniško društvo in Vesna je od vsega začetka njegova aktivna članica. Veselilo jo je preskakovanje zaprek in redno je trenirala. Bilo jo je veselje gledati, kako kot droben mravljinček brezkompromisno uveljavlja svojo voljo v sedlu in že na začetnih tekmah dosega vidne uspehe. V letu 2000 je bila Slovenija organizatorica evropskega mladinskega prvenstva v dresurnem jahanju. Zelo vznemirljivo za slovensko konjeniško srenjo, vendar smo se nenadoma znašli pred krutim dejstvom, da sploh nimamo ekipe, edina kandidata pa nista imela primernih konj. Vesna Kralj na konju Sledilo je mrzlično brskanje, kombiniranje, iskanje. Ozirali smo sc predaleč naokoli, tekmovalko smo imeli vendar pred nosom. Vesna je sprejela izziv, začela z dresurnim jahanjem na izposojenem konju in začasno opustila preskakovanje ovir. Potrebno je bilo opraviti kvalifikacije in se udeležiti čim več tekmovanj, da bi si pridobila tovrstne izkušnje. Trenirala je skupaj s klubskim tovarišem Martinom Glavičem iz. Kranja, drugim kandidatom za evropsko prvenstvo. Konja jima jc posodila njuna trenerka, Neža Šar-čeva. Tretja članica ekipe pa je bila Teja Tvrdy iz Konjeniškega kluba Ljubljana. Pričela se je neusmiljena tekma s časom, saj je dresura zahtevna disciplina in se dobri tekmovalci kalijo več let. Evropsko prvenstvo je bilo v avgustu. Martin pa je do konja prišel šele maja. Vesnin izposojeni konj jc celo zbolel in jc morala izpustiti dve tekmi in kar nekaj treningov. Imela je samo dve možnosti, da pridobi kvalifikacije in z veliko volje in vztrajnosti je obe zanesljivo opravila. Državno prvenstvo v dresurnem jaha nju v Ljubljani Na evropskem prvenstvu, kjer jc sodelovalo 18 držav, so se vsi trije naši mladinci posamično uvrstili v drugo polovico lestvice, ekipno pa na 12. mesto. Trema jc naredila svoje. Pa smo bili vseeno zadovoljni z njimi, saj so se potrudili v mejah svojih zmogljivosti in pogojev, predvsem pa niso obupali. Tekmovanja so potekala od 15. do 20. avgusta. V tisti vročini jc bilo vse skupaj naporno celo za gledalce v senci. Za Vesno je bila ta sezona za preskakovanje zaprek izgubljena. Prav tako trenerka Neža ni imela tekmovalne se/one /ase, saj obeh svojih »Evropejcev« ni smela jahati. Logično je postalo, da bo Vesna to sezono dokončala v dresuri in se udeležila tudi državnega prvenstva, 16. septembra v Ljubljani. Po vseh hudih napetostih in pri- liskih pred evropskim prvenstvom sta se z, Martinom odpravila v Ljubljano povsem sproščeno. Vesna je prikazala tako lepo predstavo, da jc prepričljivo zmagala tako na odprli tekmi, kol med mladinci. Glede na to, da se je odprte tekme udeležilo precej starejših, izkušenih tekmovalcev, z dobrimi konji, smo bili na Vesnino zmago še posebno ponosni. Se nikoli se nam naša Zdravljica ni zdela tako lepa. Dodal no veselje je pripravil še Martin, ki jc zasedel tretje mesto. Od štiriindvajsetih tekmovalcev sta torej kar dva člana Konjeniškega društva Ježa pri Ježu Radomlje »stala na stopničkah«. Vesna sc je odločila, da bo nadaljevala s preskakovanjem ovir. V letošnjem letu bo prircditeljiea evropskega mladinskega prvenstva v dresurnem jahanju Nemčija. Glede na pridobljene izkušnje bi lahko upali tudi na boljšo uvrstitev. Vendar sc Vesne ne da pregovorili. Martin pa je medlem poslal polnoleten in ga čakajo tekmovanja med seniorji. Trenerka Neža bo tako spet imela svoja dva konja na razpolago, na oha mladinca in njune uspehe v diesiunem jahanju pa vznemirljiv in lep spomin. ZLATKA LEVSTEK ordinacije in hkrati popestrijo vadbo, saj večina otrok rada tekmuje in se primerja med seboj. Ponavadi otroci obiskujejo šolo mini lenisa od enega do Štirih let, odvisno od njihovih sposobnosti in Želja. Niim- i/ kušnje so pokazale, da olroci, ki so obiskovali mini tenis veliko lažje in hitreje nadaljujejo in napredujejo na velikih igriščih. Vsako leto dvakrat pripravimo tudi turnir v mini tenisu za dve starostni skupini Otrok, do osem in do dc-set let. Zimski turnir konec decembra in poletni konec maja naj bi poslala tradicionalna, saj hi k udeležbi radi povabili Muli vse nadebudne leni -,ai e / drugih bližnjih klubov i/ Domžal, Radomelj. Trzina in Mengša. Za vse udeleženec bomo poleg medalj za najboljše pripravili nagradno žrebanje, v katerem bodo sode lovali vsi. Nagrade prispevajo naši sponzorji, med njimi tudi ACTION PACIFIC d. o. o„ ki prodaja celotno opremo za tenis. Lani v decembru smo pripravili tak turnir, kjer je bil v mlajši kategoriji vrstni red naslednj: I.Tini Pirnat, 2. Neža Slcvec-Pcler-ncl, 3. Dominik Emcršie. V starejši kategoriji: I. Petra Vidali, 2. Eva Brodar, 3. An- žc Stražar. Tudi vse skupine, ki vadijo dvakrat tedensko v balonu TC Spin, so odigrale turnir v mlajši in starejši kategoriji. V mlajši jc bil zmagovalec: I. Jan Vchar, 2. Aljaž Bračič, 3. Jerneja Topole. Vsi slarejši tcnisai i pa so odigrali turnir v glavni in tola/ilni skupini. V glavni skupini so bili nosilci medalj: I. Malja/ Čcrncvšck, 2. Nejc lleine. 3. David Cefarin. V tolažilni skupini - skupini poražencev pa: I. Anja Z.ale/ina. 2. Blaž Kiiinei. 3. Žiga St nikelj Za konec bi sc radi zahvalili vsem, ki so prispevali praktične nagrade: Mc Donalds Domžale. Šporl servis in trgovina Krdani. Rudolf t. p. p. a.. Gnlfturist, Leko šport in M l-oruia. DUŠAN IN MARIJANA stran 1 7 ŠPORT Uspehi mladih športnih plezalcev AO Domžale V letu 2000 je pod okriljem PD AO Domžale potekala že četro leto plezalna šola za osnovnošolsko mladino. Mladi športni plezalci so v preteklem letu zelo napredovali in tako dosegli zelo dobre rezultate na različnih tekmovanjih. Udeležili so sc vseh petih tekmovanj za državno prvenstvo v športnem plezanju za cicibane in eici-banke (89 in mlajši) ter za mlajše dečke in deklice (87,88). Pohvaliti jc potrebno Žiga Z.upa-neka (ciciban), ki jc v pokalu dosegel skupno 6. mesto in svoj najboljši rezultat 5. mesto na tekmi v Kranju, njegova sestrica Kaja pa je tudi uspešna športna plezalka, saj je pri cicibankah dosegla 14. mesto v skupnem seštevku državnega prvenstva in najboljši rezultat H. mesto na tekmi v Slovenj Gradcu. Med cicibani so napredovali in se izka- zali na tekmovanjih tudi Tirni Či-žck (18. mesto v Slovenj Gradcu), Mark Grad pa je dosegel zelo dobro 20. mesto v moćni konkurenci na tekmovanju v Škofji Loki Tekmovanj »B* kategorije so se udeleževali poleg že prej naštetih plezalcev tudi Matej in Matjaž Rc-povž. Tim Gostinćar in Črt JašoviC, ki so uspešno nastopili na prav vseh štirih tekmovanjih. Na državnem prvenstvu v hitrostnem plezanju za cicibane so bili še boljši. Kaja Zupanek je bila pri deklicah sedma, brat Žiga jc bil peti in Mark Grad enajsti. V plezalni šoli niso uspešni samo cicibani, saj so tudi mlajši dečki zelo napredovali, tako sta se Jan Porič in Luka Pirnat na vseh tekmah uvrstila med 25 najboljših. /a mladimi plezalci je naporna tekmovalna sezona, toda pred njimi so novi izzivi na katere se dobro pripravljajo, saj trenirajo trikrat na teden po dve uri na klubski umetni steni, ki je na osnovni šoli Rodica, za njihov napredek in uspešen trening pa skrbi njihov trener Klemen. V mesecu novembru so DomZalčani pripravili regijsko osnovnošolsko tekmovanje v športnem plezanju. Tekmovanje jc potekalo na umetni steni na OŠ Trzin za področje Kamnik, Medvode in Domžale. To je bilo prvo tekmovanje osnovnošolskega tipa na tem področju v športnem plezanju. Tekmovanja sc je udeležilo približno 35 osnovnošolcev, ki so pokazali različna znanja in sposobnosti na področju športnega plezanja (to je še vedno nova športna panoga, ki pa se vse bolj uveljavlja). Prav na tem tekmovanju sc je pokazalo, da samo načrtno delo daje rezultate, saj so bili plezalci plezalne šole AO Domžale daleče najbolj uspešni. Tako so v vseh kategorijah v katerih so nastopali pobrali vsa odličja. Tekmovanje sta vzorno pripravila Igor Puhan kot organizator in Klemen Vodlan kot postavljalcc tekmovalne smeri. Tekmovanje so si ogledali predvsem starši tekmujočih osnovnošolcev in pa le redki obiskovalci, predvsem učitelji z osnovnih šol. KLEMEN VODLAN Sankukai Karate Klub Domžale Izpiti za člane in pionirje V soboto, 20. januarja 2001, so v domžalskem SANKUKAI karate klubu potekali redni izpiti za pridobitev višjega pasu (kyu). V telovadnici OS Venclja Perka se je zbralo mnogo udeležencev, med katerimi niso manjkali tudi starši, ki so z veseljem spremljali, kaj vse so se njihovi otroci že naučili. Vsem, ki so uspešno opravili izpit za višji pas, iskreno čestitamo, ostalim pa želimo, da jim bo prihodnjič šlo bolje od rok in seveda tudi nog! majic robida jaka hrovat" sat^TvTekmat; domen VOLf NTK~ GROŠELJ STANKO NIKOT 7. KYU 7. IšVTT 7TCYU rKJTJ 'kyu III IN PODAKAR 7. KYU T1MI kokau "7rKYU m.K i ime uspešno in priimek opravljen izpit za: ...ww l^A^ZRTMŠETC TfvtT -37KW rok SRAKA 7. KYU JUlTETšTOSTR" 7.KYU suzana"PENTA 7. KYU ANDREJA "NASTRAN 1 7 .KYU sašo RITLOP 7.KYU DOMEN G.1ergek 7. KYU TINA KOČAR 7.KTU gorazd p. KonrRM.v LUKA medvesek si 7tky1i 7. KY(I EVA LEVICNIK 7. KYU NEJC LEVICNIK 7. KYU GREGOR GAJSEIČ 7. km: ŽIGA URBANIJA ~7.kvu JAN TABOR" ANZE NOV At smzurar GREGA PRF RTE* DAVID VTRANT 7. KVU TTšTU 7 KYU ncvTj 8. KYU Člani: MA.IA KI SREČO PLEVEL TATJANA BLArPESTNER 3. KYI1 ~57kyu VIKTOR lii.("AR GREGOR POTOnsTlK 5. KYU 5.KYU PRIMOŽ CTGO.T 6. KYU G. J. URŠA SVETEK-47KW 2lGXVRENJAK--57KW CSSEEITEETNAR-37KYTJ AIJOŠA LENČF.K 5. KYU TADEJOFAKA-57KYIJ KB^S^nšTJS-5TKYTJ RSA~RTJNCAR- 5.KYU |TGA ŠTTFTAR X°MAZTlTJlvTAE Maj osoi.in 5. KYU T.TŠTU 5. KYU matej franko mttta T.TJCTN 5. km: 5. kyu ■hiri kočar Mil IA PRENAR "'KI KOPUSAR ( iAŠITR BERGANT ANDRAŽ VRI lo HI A/ KOVAČEVIČ 5.kyu "S.'RTU Atletski klub Vele Domžale Hitri na dvoranskih mitingih Januarja in februarja se predvsem mlajši in pa sprinterji ter sprinter-kc ter skakalci in skakalke udeležujejo dvoranskih mitingov v čedalje številnejših dvoranah po celi Sloveniji. Tako so se nekaj mitingov v Ljubljani udeležili tudi člani Atletskega kluba Vele Domžale, kjer so nekateri pokazali, da bodo po visokih mestih posegli tudi na februarskih državnih prvenstvih. 5KYU 57KYU ' ' VIN Sl.llVAR MARKO UDOVČ Kl I Ml N / VISI k 5. KY1I mati .1 radkovič 5. KY11 5. KYI1 11 ASA .11 SI N KO TJAŠA TšTOZEI J B. KYU (.. KYI i matjaž ( I kar S.KYU (i.kyu romana k veder (,. kyh Matevž ienic kyh imvid vidic 6. ky1j ajjazttowjsak-7tkw SAŠO TOPIC ■ 7KYU Najprej naj omenimo Mateja .luharta, ki je v ljubljanski dvorani žak 60 m pretekel v 6,82 s in se z novim ■ osebnim rekordom postavil ob bok najhitrejšim spiin-Icrjem v Sloveniji. Matej je nastopil še na mitingu na Dunaju, kjer pa je stotinko slabši rc/.ullal zadostoval za tretje mesto, in sicer je najhitrejši Domžalčan zaostal le za ŠušleršiCem in Osovnikai jem. sicer udeležencema olimpijskih iger. Pri članicah je lanskoletni osebni rekord izboljšala najhitrejša članica AK Vele Domžale, Bojana Hoslnik, ki je z rezultatom 7.11 s na mitingu v Ljubljani osvojila sedmo mesto in jc tako le za meslo zaostala za uvrstitvijo v finale. Z le nekaj slabšim rezultatom ji sledi mladinka Klara Nahligal. ki je prav lako na mitignu v B finalu dosegla rezultat 8,17 s. Nastopili so še: Nastijn Capuder (daljina: 503 cm. 60 m ovire: 10,20 s). Mela Ptmgerčar (60 m: 8,44 s), Matija Narobe (60 m: 7,75 s), Mc-rima Hadžič (60 m: 8,84 s), Jaka Kovač (60 m: 7.85 s). Uspešno na državnih prvenstvih, ostalim pa uspešno pripravo na poletno sezono! B. B. Drugi del sezone za košarkarice se je začel Tekmovanja v vseh kategorijah, v katerih sodeluje naš klub, so v polnem teku. Pionirke so uresničile zadani cilj - uvrstitev med 8 ekip v Sloveniji, sedaj pa se borijo za čim boljšo končno uvrstitev. Še enkrat se zahvaljujemo vsem staršem, ki so nam pomagali s prevozi na tekme. Kadetinje prav tako igrajo drugi del I. lige. kjer nas čaka še odločilni dvoboj, z ekipo Slovana, za obstanek v ligi. Upamo na najboljše, saj jc po zadnji tekmi sodeč forma v vzponu. Članice igrajo za uvrstitev od 7.-10. mesta. Tekmovanje smo začeli šele sredi januarja, zato smo odigrali šele dve tekmi. Uspeli smo pridobiti več sponzorjev, ki so nam pomagali finančno in materialno, zato se jim na tem mestu zahvaljujemo. Finančno pomoč sta prispevala Belinka Ljubljana in CA-SKB Leasing, materialno pa Beiersdorf Ljubljana in Zavarovalnica Triglav 1*1 Domžale-Kamnik. Posebej bi se zahvalili firmi Beiersdorf Ljubljana, kot predstavniku blagovne znamke Ni-vea, ki nam je z svojimi izdelki omogočila, da smo obdarili vse igralke. Slika je s tekme med »belo« in »zeleno« ekipo reprezentance kadetinj I. 1985, druga bela z leve je naša igralka Tina Soper. Na Jesenicah pa je bil 28. 1. 2001 tudi dan slovenske ženske košarke, kjer so se med seboj pomerile reprezentantke različnih starostnih skupin. Iz našega kluba so povabili tri igralke: Mirelo Ikič, Tino Brojan in Tino Šoper, ter trenerja Igorja Praprotnika, kar priča o dobrem strokovnem delu v klubjj KARLO SOPER Nogomet v Domžalah Na mladih svet stoji! Vzgajanje in skrb za lastni kader je ena bistvenih stvari za nastanek in obstoj športnega kolektiva, kjerkoli v svetu, ne glede na ekonomske razmere in športno panogo. Dejansko je šport in še posebej nogomet postal velik posel, vendar tudi tisti najbogatejši klubi na svetu posvečajo delu z mladimi ogromno oz. največ pozornosti. Ne gre le za učenje in nadgradnjo v laklii iKP-tebnii nem smislu nogometne igre, gre tudi za vzgojo in razvoj osebnosti, spoznavanje vrednot, tradicije, tovarištva in športnega načina življenja. V športnem parku jc pred letom in pol zaživel Mladinski nogometni center, ki je razdeljen na selekcije in t. i. otroške nogometne šole, ki potekajo na OŠ Venclja Perka,. OŠ Domžale in OŠ Rodica. Skupno se tako v domžalski občini za okroglim usnjem podi okrog 260 fantov, ki predstavljajo prihodnost domžalskega nogometa. Najstarejšo selekcijo (11-18). mladince, vodita Lcdenko Ivan in Janez Hribar-I uli. kadetsko (l 1-16) Slankovič Mile, starejše dečke Oražem Darko, mlajše dečke Le-denko Emil ter cicibane Bcčcjac Radoslav in Završan Marko. Na osnovnih šolah pa se fantje od pr-vega do četrtega razreda dvakrat tedensko spoznavajo z vsemi Čari nogometne igre pod budnim očesom klubskih trenerjev iz NK Domžale in njihovih šolskih mentorjev. Koordinacija nogometnega centra poteka pod vodstvom Ivana Lcdenka, ki poudarja velik pomen klubskega šotora, ki praktično pozimi »obratuje non-stop« in jc velik plus v primerjavi z ostalimi nogometnimi sredinami Cilj je, da v roku dveh. treh le I vse kategorije NK Domžale zastopajo domžalske barve v najvišjih ligah, kar sc ne zdi nemogoče glede na dobro zastavljeno delo. Določen pokazatelj talentiranosti in kvalitete domžalskega naraščaja jc zimska liga malega nogometa na od- boj, ki traja od lanskega oktobra pa tja do sredine marca letos, ko bo liga sklenjena. V kar treh od štirih starostnih kategorij (U-8, U-12, U-14) prvo mesto zaseda ena izmed dveh domžalskih ekip (op. a., NK Domžale ima v vsaki kategoriji po dve ekipi), le v kategoriji U-10 so za malenkost pred »našima« ekipama Kamničani. Zato ni odveč povabilo ljubiteljem nogometa v šotor »pr'balinplac«, kjer se dečki pod strogim, a pravičnim očesom legendarnega sodnika Franja Vugrinca vsak vikend »nadigravajo« v najvažnejši postranski stvari na svetu. Prav pri mlajših kategorijah športni navdušenci najdemo tisto »romantiko« in čarobnost Iporta, svet, kjer ni ne denarja, ne pokvarjenosti, egoizma in ostalih negativnih pojavov, ki jih prinaša kruti profesionalizem. In šele ko bodo rezultati članov zadovoljivi, vzdušje v klubu »ta pravo«, domači igralci nosilci v članski ekipi, tribune polne, bo zadovoljstvo popolno. Vprašanje je le, kdaj.'! GREGOR BERLEC EIS Budničar v I. balinarski ligi Balinarji - člani Balinarskega športnega kluba Budničar s Količe-vega imajo več kot četrtstoletno tradicijo. Začeli so pravzaprav iz nič in z veliko volje, prostovoljnega dela in razumevanjem sponzorjev že pred več kot dvema desetletjema začeli graditi balinišče na Količe-vem. Enostezncmu balinišču je sledilo štiristezno, ki je bilo kmalu pokrito, zadnja leta pa so bila namenjena predvsem urejanju ostalih prostorov za nemoteno delo ISŠK Budničar. Tako se danes, kot eni redkih v Sloveniji, lahko pohvalijo s pokritim štiristeznim baliniščem, ki ga ob tekmovalcih in rekreativcih iz njihovega kluba uporabljajo tudi druga društva. Tako med balinarji lahko srečate invalide, obrtnike in podjetnike, šolarje in druge, ki so stalni obiskovalci tega lepega športnega objekta. Poleg tega pa se lahko pohvalijo tudi s številnimi organizacijskimi uspehi, saj so izvedli vrsto športnih prireditev, med katerimi je najbolj znan vsakoletni tradicionalni mednarodni turnir EIS Budničar, na katerem nastopa preko 30 ekip iz Slovenije in iz drugih držav, največkrat iz sosednje Hrvaške in Italije. Tu- di sicer imajo dobre stike z vsemi klubi doma in v tujini in so redni gostje na številnih turnir-jih. Največji tekmovalni uspeh, ki jih sicer ni nikoli manjkalo v njihovi zgodovini, pa so dosegli v letošnji sezoni, ko se je njihova članska ekipa uvrstila v I. državno balinarsko ligo. Tako se je številnim priznanjem, po kalom in medaljam, ki so jih ž.c prejeli, pridružil še ta veliki uspeh, ki bo še večja vzpodbuda za delo vseh generacij, posebej mladih balinai jev na Količevem. BŠK Balinar namreč vsem generacijam namenja svojo skrb, zato je za balinarje veterane, stare nad 50 let, ustanovil dom/nI sko-kamniško veteransko ligo, ki uspešno deluje že tretje leto in v njej sodeluje devet ekip. Ko čestitam našim balinarjem, se hkrati zahvaljujem vsem, ki so nam, zlasti v zadnjih letih, finančno in drugače pomagali STANE ŽAVBI 28. januarja 2000 je bil na balinišču Zarja v Ljubljani mednarodni balinarski dvoboj mladih ekip Ljubl|ane in Reke. V ekipi Ljubljane so ob svetovnem podprvaku med mladimi sodelovali tudi mladi balinarji iz Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo in sicer (od leve) Domen Grašič, Brane Magerle, Aleš Zavbi in Uroš Markič. Mladi iz ekipe Ljubljane so bili boljši in so zmagali z rezultatom 14:10. Čestitka Našemu Marjanu, predsedniku Atletskega kluba VELE Domžale, za zlato priznanje Športne zveze Domžale iskreno čestitamo! Članice in člani AK VELE Domžale Vprašali smo namesto vas 7214 599 Nas bralec Janez iz Ihana nam jc poslal vprašanje, ali obstaja odlok, s katerim je določeno, koliko od ceste morajo biti posode za hranjenje gospodinjskih odpadkov v času zbiranja; prejeli pa smo tudi vprašanje v zvezi s puščanjem posod za odpadke ob cesti, saj naša bralka Vera ugotavlja, da nekateri posod za odpadke po izpraznitvi sploh ne pospravijo. Ob cestah tako ostajajo prazne posode, cesta pa je ozka in ob srečanju dveh vozil prometno zelo nevarna. Ali morajo prebivalci posode za odpadke pospravljati, ko se jih izpraznil? Kdo lahko oz. mora ukrepati? Odgovor smo prepisali iz Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 12/99, ki v 12. členu določa, da so uporabniki na dan rednega odvoza gospodinjskih odpadkov pred pričetkom odvoza dolžni postaviti polne posode za odvoz gospodinjskih odpadkov na odpremno mesto. Odpremno mesto je prostor, kamor uporabniki zbiranja odpadkov pred odvozom odpadkov namestijo posode za zbiranje odpadkov, da jih izvajalec javne službe lažje in bolj ekonomično izprazni. Odpremna mesta so približno I (en) meter oddaljena od ceste, primerne za dostop transportnih poti. V kolikor tega ni mogoče zagotoviti, uporabniki in izvajalec odvoza odpadkov sporazumno določijo drugo odpremno mesto. V odloku jc še določeno, da so uporabniki dolžni urediti odpremno mesto za nemoteno nalaganje gospodinjskih odpadkov. Izvajanje določb omenjenega odloka je poverjeno pristojni službi Občine Domžale (komunalna inšpekcija), pospravljanje izpraznjenih posod za odpadke pa njihovim uporabnikom, ki jih tudi preko SLAMNIKA pozivamo, da izpraznjene posode takoj pospravijo na primerna mesta. Oglasil pa se nam je še drugi gospod Janez, ki je doma v Domžalah. Opozoril nas jc na neregistrirana vozila, ki jih njihovi lastniki puščajo na parkirnih mestih - opozoril nas je na dve vozili na parkirišču pred Mladinsko knjigo v Domžalah. Povprašali smo našega komunalnega nadzornika, ki je povedal, da so en avlo s tega parkirišča že odpeljali, medtem ko so aktivnosti za ureditev drugega problema v teku. Kar nekaj bralcev in bralk nas jc poklicalo v zvezi z mestno uro na avtobusni postaji, med njimi tudi g. Dalibor, ki nam je poslal elektronsko pošto, in g. Stanko. Ura jc namreč kar nekaj dni kazala napačen čas. Po zagotovilu pristojnih / tXldelka za javne gospodarske službe je bila popravljena takoj, ko je bilo mogoče, vsem pa hvala za opozorila. Se vedno pričakujemo vaše klice, našemu bralcu iz Mač-kovcev pa sporočamo, da bo odgovor v zvezi z urejanjem Krakovske ceste proti Mačkov-cem lahko prebral v prihodnji številki, pisali pa bomo tudi o tržnici, kot želi g. Tone Š. ODGOVORNA UREDNICA KNJICIVRNA IN GALERIJA Kajuhova 5. Domžale 724 84 08_ Nagrade za bralke in bralce Slamnika Kot ste lahko prebrali že na naslovni strani današnjega SLAMNIKA, tokratne nagrade prispeva BESEDA, Knjigarna in Galerija Domžale, Domžale, Kajuhova 5, ki bo petim bralcem, ki bodo pravilno odgovorili na spodnje vprašanje in imeli srečo pri žrebu, podarila knjižne nagrade. zlato obkrožite pravilni odgovor in ga do 25. februarja 2001 -v pismu ali na dopisnici pošljite na naslov SLAMNIK, Ljubljanska 69, 1230 Domžale - ZA NAGRADO. Knjigarna in galerija BESEDA, v kateri je tudi SVET KNJIGE, Klubski center Domžale, ima svoje prostore v Domžalah, Kajuhova ulica 5, v: a) kulturnem domu b) godbenem domu c) gasilskem domu Obvestilo Posamezno številko našega glasila oblikuje od 40 do 50 dopisnikov in dopisnic, ki so upravičeni do honorarja za opravljeno delo. Zal se vas je kar veliko v letu 2000 oglasilo le enkrat, največkrat s krajšim prispevkom, katerega honorar je bil nižji od 1.000 sit. Ker je nakazilo tako majhnih zneskov administrativno-tehnično zelo obremenjujoče, vse obveščamo, da bodo omenjeni zneski izplačani ob prvem honorarju, ki naj bi ga dopisnice oz. dopisniki - ne glede na višino, prejeli za svoje članke v letu 2001. V kolikor želite, da se vam znesek honorarja iz leta 2000 nakaže takoj, vas prosimo, da pokličete 7214-599. Hkrati prosimo vse dopisnike in dopisnice, zlasti pa tiste, ki sodelujete prvič, da ob koncu prispevka obvezno navedete ime in priimek, točno prebivališče in po možnosti tudi telefonsko številko. Zahvaljujemo sc vam za razumevanje in vas vabimo k nadaljnjemu sodelovanju. UREDNIŠTVO UREDNIŠTVO Na bregovih Kamniške Bistrice Zavedanje preteklosti, dober dan prihodnost Domžale ob veliki evropski cesti, medobčinski dogovor o sodelovanju in usklajevanju skupnih interesov na severovzhodu Ljubljane, premagovanje nezaupljivosti med občinami za skupen razvoj turizma. stran 18 Turizem posameznih regij, občin in krajev pestijo dileme. Posebno še tiste, ki prej ali doslej niso vrednotili turizma kot »nujo« ali možnost hitrejšega razvoja gospodarstva Tako je bilo tudi v naši, domžalski občini, še v tisti prejšnji, veliki občini, pa tudi v sedanji ni nič bolje. Le tovarne, obrt in podjetništvo »so bile pravi blagoslov«. Tisto, kar nosi in daje, v kar ni treba preveč vlagati ali kako drugače se truditi in čakati, da bo kaj prineslo, da nam bo lažje. Tudi v sosednji, kamniški občini je deloma tako. Danes turizem predstavlja neizogibno in nadvse potrebno nujnost. Domžalska, kamniška in mengeška industrija so se ob koncu prejšnjega stoletja, med obema vojnama in Se posebej po drugi svetovni vojni razvile iz obrtnih delavnic. Po osamosvojitvi Slovenije je razvoj drugačen. Nekdanji veliki propadajo, rojevajo se tovarnice, na pohodu je spet majhno zaseb-ništvo, le najmočnejši, z jasno vizijo v prihodnost, ostajajo. Biti ob eni najpomembnejših cest, ki povezuje Podonavje s Sredozemljem že od rimskih časov in ki je danes del evropske osi Barcelona - Kijev, je lepo, a v smislu razvoja turizma ni enostavno ustaviti mimohitečih. Greh bi bil tarnati, da tisoči in tisoči hitijo mimo, da ne opazijo, da so v občini Domžale, na plod- ni ravnini tik pred Ljubljano, bogati gozdovi, mogočne kulise Kamniških Alp, ob katerih se vije Kamniška Bistrica. Prvi korak je storjen. Župani občin severne ljubljanske pokrajine so podpisali dogovor o oblikovanju osrednje interesne regije, ki bi imela več kot sto tisoč prebivalcev, ki bi bili gospodarsko in družbeno povezovanj, npr. v razvoju prometa, komunale, informacijskih tehnologij, turizma, ravnanja z odpadki in drugim. Će smo znali prepričati Evropo in Ameriko o izjemnosti in eleganci slamnikov, bomo prav tako znali ustaviti tranzit, preden pride na domžalsko stran in ga na počivališču, na začetku Črnega grabna, ponuditi modernim turistom, da bodo zavrli in zavili na izhode za Domžale. Izvirno gostinstvo, nakupi v modernem, prijaznem nakupovalnem središču nedaleč od Ljubljane, brez. gneče na parkiriščih, različna rekreacija, od tenisa in jahanja do golfa, naklonjenost do potujočih otrok in veliko drugih ugodnosti in prijaznosti naj bi prepričali goste. Kako pa privabiti k sebi turis-le, izletnike in dopustnikc, recimo iz Ljubljane? Domžale so le slabih I2 kilometrov od Ljubljane, povezane z avtocesto, magistralko, sodobno železniško povezavo. Ceste bodo še bolj zbližale oba kraja, železnica bo postala medkrajevni ISCG - IZOBRAZEVALNO-SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME 1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. STOPNJA) - vpis: februar 2001 2. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 3. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 4. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) TEČAJI: - angleški jezik - nemški jezik - računalništvo - higienski minimum - varstvo pri delu - tečaj za voznike viličarjev KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽA, TISK ... Poleg ostalih grafičnih storitev vam nudimo tudi knjigoveške storitve: vezava diplomskih nalog, uradnih listov, knjig, prevezava starih knjig, albumov, izdelava albumov ... Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno-svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/ 72-12-278. V V Šahovska sekcija pri SD Dob Simultanka z Vidom Vavpetičem V Športnem društvu Dob deluje vrsta sekcij, med katerimi je tudi ŠAHOVSKA. Njeni člani sc srečujejo vsak četrtek ob 18. uri v novo urejenih klubskih prostorih doma Športnega društva Dob. Navadno igrajo drug z drugim, izmenjujejo izkušnje ter spoznavajo nove skrivnosti šahovske igre, v katere jih uvaja znani šahist g. Vide Vavpetič. mojstrski kandidat. Sredi januarja pa četrtkovo srečanje ni bilo namenjeno le običajnemu saniranju, temveč je šahovska sekcija pripravila tradicionalno simultanko, v kateri se je 12 članov pomerilo s svojim voditeljem, g. Vidom Vavpetičem. Rezultat med šahisti in mojstrom je bil II zmag in en remi. Ob koncu so bili zadovoljni vsi, saj so lahko v siniultanki prikazali svoje znanje. Dve ekipi šahovske sekcije, v zadnjem času sc jim pridružujejo tudi številni mladi, ki osnovna znanja pridobivajo v šahovskem krožku v Osnovni šoli Dob, sodelujeta tudi v ligah. Šahisti iz Doba sodelujejo v ljubljanski delavski ligi, druga ekipa pa sc udeležuje tekmovanj v kamniško-domžalski ligi. Šahovska sekcija Športnega društva Dob vabi vse ljubitelje šaha, da sc jim pridružite in uživate v tej lepi igri na črnobclih poljih. Pričakujejo vas vsak četrtek ob 18. uri v klubskih prostorih doma Šl) Dob v Športnem parku v Dobu. Vabljeni! tramvaj, Ljubljančani bodo hodili v Domžale v prijazne gostinske lokale na večerje ter nedeljska kosila, sobotne nakupe, iskat obrtnike, na različne prireditve. To sc je že začelo dogajati, a še premalo. Treba je še marsikaj storiti in spremeniti. Tudi v razmišljanju, posebno pa v dejanjih pri posameznikih in v vodstvih občin, ki predstavljamo vse to. Ni noro, jc pa izvedljivo. Učimo se pri Korošcih prek Karavank. Ziljani so bili pred 30 leti nerazviti, turistično nezavedni in neobetavni. Kaj pa danes? Karnijska turistična regija se imenujejo, vsa Evropa jih pozna in obiskuje. Povezovanje občin, interesna regija, razvojni programi več občin. Je to že potreba ali delamo to zaradi EU, ki tako hoče? Bodo padli plotovi okrog vrtičkov, ki jim pravimo občine? Gledano z očmi Evropejca smo za njih le neka manjša predmestja. Povezava med občinami tudi v turizmu, skupni razvojni programi, ponudbe navzven, pa bo tudi turizem prinašal zaslužek. Projekt za prihodnje stoletje? Ne, smo že v novem stoletju, novem tisočletju. Le začeti jc treba, pa brez oklevanja in fige v žepu. IGOR KUZMIČ, predsednik Komisije za turizem Priporočamo Le nekaj snežink je padlo na tla in spomnili smo sc, da bo potrebno urediti našo zimsko opremo, če si bomo zaželeli iti kljub temu, da imamo pri nas malo snega, na smučanje. Še vedno smo takšni, da se vedno spomnimo le minuto ali dve pred odhodom, kaj vse bi bilo potrebno postoriti pri naši opremi za zimske športe. Tako kakor v servisu Erdani na Rojski ulici v Domžalah je bilo tiste dni, ko jc naletaval prvi sneg, tudi v vseh ostalih servisih in trgovinah z zimsko športno opremo. Prihajajo pa Se zimske počitnice, zato pravočasno poskrbite, da bo vaša oprema pripravljena in bodo tako vaše počitnice še prijetnejše. Zato ne čakajte zadnjih minut in postorite kaj tudi prej. DJD Iz simulranke s člani Šahovske sekcije Športnega društva Dob je šahovski mojster Vide Vavpetič iztržil zmage in en remi. Čestitamo! Domžalski šahisti spet med najuspešnejšimi Dne 27. in 28. januarja je bilo v Ljubljani regijsko prvenstvo v šahu Še posebej so sc izkazali učenke in učenci iz. domžalskih Sol in šahovskega kluba Vele, saj so osvojili polovico vseh prvih mest. Najmanj devet se jih jc uvrstilo na klubsko državno prvenstvo, ki bo februarja v Rogaški Slatini. Rezultati naših učencev: Deklice do 10 let: I. Špela Orehek ... 9. Maša Juhant; Dečki do 10 let: I. Pal Somi. 4. Bor Lucijan Turek, 19. Samo Zabret; Deklice do 12 let: 2. Eva Marija Lavrač, 5. Tanja Kovač, 6. Katja Vozel, 8. Irena Doki, '). Maxi Cerar; Dečki do 12 let: 2. Matej lilip, 4. Din Timotej Turek, 6. Luka Bcvc, 8. Matjaž Kos; Deklice do 14 let: 1. Nika Pavlic, 5. l/i-relay Somi, '). Branka Vtiko-vič; Dečki do 14 let: 3. Sašo Rihlar, 4. Žiga Osolin, 7. Mal-jaž ( erar, 14. Denis Kegcl. Vsem iskreno čestitamo. BELA SOMI Iz zakladnice pregovorov »Če vsak dan nosiš isto obleko, v nedeljo nosiš cape« Obleka že dolgo ni več samo človekova »pomožna koža«, ampak izraža njegovo dostojanstvo ter poudarja telesno lepoto. Tudi človekov družbeni položaj sc da razbrati iz načina oblačenja: Vsi smo Adamovi otroci, le da je svila ustvarila razločke, pravijo Angleži. Veliko pregovorov, ki smo jih izbrskali iz. zakladnice ljudske modrosti, pričuje, da je obleka nadvse pomembna reč: Krojač naredi človeka. Krojači so naredili že precej velikih gospodov. Lepo perje naredi lepe ptiče. Ptič veliko dolguje svojemu per- Sc kol jc lepši, če sc nanj dene lepa obleka. lepo obleci butca in bo izgledal kot baron. Lepo obleci butaro in bo izgledala kot kraljica. Obrabljena obleka ima malo ugleda. Ljudje laže odpustijo luknjo v človekovem značaju kot luknjo v obleki. Vedno bodi lepo oblečen, tudi takrat, ko greš beračit. Lepo oblečeni prvi skozi vrata vstopijo. Celo pokojnik mora biti lepo oblečen. V domovini - moje ime, v tujini -moja obleka. Pred lepo obleko se sname klobuk. Zunanji videz jc danes nadvse pomemben. V medčloveških odnosih jc bistvenega pomena, kako se drugim predstaviš, kakšen je prvi vtis, ki ga dobijo o tebi. Kdor išče delo, sc vedno dobro obleče. Po obleki ljudje sklepajo na človekovo osebnost: Lepe obleke odpirajo vsa vrata. Čista (lepa) obleka je dobro priporočilno pismo. Po obleki spoznaš človeka. Ljudje nas cenijo po obleki. Obleka in hoja (ali: smeh) razodevata človeka. Ko prideš, te sodijo po obleki, ko odhajaš, po pameti. Obleka marsikaj skrije. V naravi poznamo primere, ko sc živali ali rastline prikrivajo s pomočjo svoje zunanjosti. Podobno zna človek »lagati« s svojo obleko. Sleparji se radi lepo oblečejo in izkoriščajo lep videz. Zato ne sinemo sodili po zunanjosti: Obleka ne naredi meniha (ali: zdravnika, advokata). Obleka ne naredi moža Tudi v preprosti obleki sc lahko skriva pamet. Ixpa obleka večkrat odeva lopova. Modrost ni v oblekah (ali: v bradi). Pod slabo obleko sc često skriva dober človek. Pri človeku, ki ga poznamo, cenimo njegovo krepost, pri tujem človeku gledamo na obleko. lepa obleka jc kot lak na podobi: zaradi njega se zdi vse bolj bleščeče. Vsega pa tudi obleka ne pokrije. Dolgo časa ni mogoče varati ljudi: Častna obleka sramote ne pokriva. Ni obleke, ki bi pokrila sramolo in greh. Bela obleka ne skrije črnega (umazanega) imena. Opica ostane opica, čeprav jo oblečejo v škrlat. Odločilna ostaja notranjost; ljudje kmalu opazijo, če sc ta ne ujema z zunanjostjo: Najlepša obleka so lepe navade. Človekova dejanja so njegova obleka. Obleka jc človeku v čast. ni pa človek vedno v čast obleki. Obleka je postala tudi simbol minljive lepote, saj sc kmalu obrabi ali pa jo požro molji. Dandanes smo že vajeni, da je večina stvari »za enkratno (ali kvečjemu za nekajkratno) uporabo«: Obleke in ljudje se hitro postarajo. Tudi v najlepšo obleko pridejo molji. Ni nedeljske (slovesne) obleke, ki ne bi bila nazdanjc vsakdanja. Upa obleka kratko traja. Moda je eden od vladarjev tega sveta, ki se mu skoraj vse uklanja: Sledile modi ali pa zapustile la svel. Moda je ženskega spola, zalo je muhasta. Nosi obleko sedem let in bo spet prišla v modo. Jej po svojem okusu, oblači sc po okusu drugih (tj. po modi). stran 1 9 Ekonomska cena v vrtcih - izziv za svetnike ali? V vrttu delam že skoraj tri desetletja. Ves čas mojega delovnega staža vin bila aktivna v različnih organih opravljanja, tako da lahko z gotovostjo trdim, da se na vrtcih vedno lomijo občinska finančna kopja. Ves čas se sprašujem: »Ali občina želi imeti vrtec? Če to želi, potem naj zanj zagotovi tudi potrebna finančna sredstva, da ho vrtec, kot javni zavod dostojno posloval. Vrtce potrebuje za svoje delovanje prav takšna finančna sredstva, kot jih potrebuje posamezna družina. Razlika je edino v tem, da stara mama pazi vnuke »Z ljubeznijo«, za katero staršem svojih vnukov ne zaračunajo nobenih denarcev. Vsako drugo osebo, ki skrbi za otroka v odsotnosti njegovih staršev, pa je potrebno plačati. Torej morajo javni zavodi, kar vrtci so, svoje zaposlene delavec tudi plačati tako, kot to zahteva Kolektivna pogodba za vzgojo in izobraževanje. V vrtcu otroci preživijo čas, ko so njihovi starši odsotni. Strokovni delavci v vrtcu, ta čas otroku zapolnijo z različnimi dejavnostmi, za »vodilo« pri izpeljavi različnih dejavnosti imajo vrtci svoj Kuriku-liiin, na podlagi katerega strokovni delavci v vrtcu sestavljajo program tako, da otroci pridobivajo nova spoznanja ali pa utrjujejo že znana z različnimi vzgojnimi metodami in svoji starosti primerno na področju jezika, matematike, gibanja, umetnosti in okolja. In sedaj se začne ponavljati zgodovina. Občina Domžale se je v začetku naše samostojne države zelo trudila, da bi našla način, koliko posamezni otrok v vrtcu stane. V vrtcu smo začeli izračunavati tako imenovano ekonomsko ceno po otroku. Novo nastale občine so vsaka po svoje s svojimi svetniki predlagano ceno sprejemale ali spodbijale, so odlagale uvrstitev točke za povišanje ekonomske cene vrtca na naslednjo sejo, kar z manjšimi ali večjimi izjemami počnejo Se sedaj. Vrtec naj sc znajde kot ve in zna, glavno da se cena nc bo spremenila. Na kaj gledajo svetniki, ko takole modrujujejo; vem le to, da je v občinskih svetih premalo žensk. Vsaka ženska ve. da je treba dati poln lonce na mizo vsaj Irikrat na dan, moSki, naj mi bralci ne zamerijo, pa vedo, da njihova žena dobro in redno kuba. Ali bo za v lonec ali nc, pa sedaj, ko ni več potreben lov na divjad, nc premišljujejo tako kot so morali v časih, ko so moški z. lovom zagotavljali svojim ženam preživetja. Boljši lovec kot je bil, večjo izbiro je možak imel! Starši želimo imeti svoje otroke V vrtcu, prostora trenutno ni, oziroma bo, ko se bo na državni ravni uvedla devellelka z. zakonom. Občani želimo za svoje otroke, glede na davke, ki jih plačujemo, imeti urejeno področje vzgoje in varstva predšolskih otrok v tistem delu, ki naj bi ga po Zakonu o vrtcih iz. I996. leta, zagotavljala lokalna skupnost v svojem proračunu; pri tem nas nc zanima, kaj je država naložila občini z Zakonom 0 lokalnih skupnostih. Vedno trdim, da je komunalna infrastruktura potrebna, ampak brez ljudi se je ne bo moglo izgrajevati, ljudje pa se »brusimo« in gradimo ves svoj čas bivanja na Zemlji, zato bi morali »la-veliki občinarji« vsako leto brez prepirov zagotavljati sredstva, ki jih vrtce in šola v posameznih občinah potrebujeta. V mesecu novembru starši oddajo svoje davčne podatke oddelkom za družbene dejavnosti v občinah, kjer imajo stalno bivališče; iz podatkov, ki določijo staršem plačilni razred vsaka občina lahko dokaj, ne pa povsem natančno izračuna potrebna sredstva za kritje razlike od posameznega plačilnega razreda staršev, dO izračunane ekonomske cene po otroku v posameznih starostnih skupinah. Vsako jesen vrtci oddajo na oddelke za družbene dejavnosti potrebe P<> investicijsko vzdrževalnih delih, in SO po posameznih enotah vrtcev nujno potrebni. Zakaj tako? Zato, ker ZAHVALA Zahvaljujemo se g. župniku Tonetu Komparetu, g. župniku Tomažu Prelovšku in zbranim pevcem za svečano mašo s poročnim obredom, ki je bila v soboto. 30. 12. 2000, ob 16. uri v cerkvi Marije vnebovzete v Domžalah. Prav tako se zahvaljujemo predstavnici občine Domžale, gO. Veri Vojska, in matičarki, gO. Dragi Jemc, za svečano civilno poroko. Ravnatelju Glasbene šole Domžale g. Antonu Savniku za topel sprejem, g. Rlažu Maslju pa za spremljavo na orglah. LAMPETOVI iz l)oba in Prclnvškovi iz, Domžal zneski potrebni za investicijsko vzdrževalna dela nc smejo bremeniti tako imenovane ekonomske cene vrtca za otroke v posameznih starostnih skupinah. In za konec; sanitarna inšpekcija zahteva svoje, šolska inšpekcija zahteva svoje Sprašujem se, kdaj bodo ves ta proces v vzgoji in izobraževanju razumeli občinski svetniki in politične stranke, ki tc svoje vel može in zelo malo vel žena, postavijo na volilno listo med prva imena; tisti nam potem delijo »milost«. Švcto pismo pa pravi tole: »Poslednji bodo prvi.« Bomo videli na naslednjih volitvah! Z ljubeznijo vsem, ki ste si vzeli čas in moje misli prebrali. MICA KAVKA Groza v očeh Sedel sem na parkirnem prostoru na severni strani Vele Domžale, ob pločniku hale Komunalnega centra. Parkirni prostor je bil poln, avtomobili so bili parkirani tudi po sredini. Poleg mene se izprazni prostor, v tem trenutku pripelje voznica s sopotnico. Najprej namerava parkirati naprej proti pločniku vendar si premisli in avlo poslavi naprej za vzvratno parkiranje. Sopotnica izstopi in sc postavi na parkirni prostor, da bi pomagala pri vzvratnem parkiranju. V tem trenutku pripelje silovasi voznik in hoče parkirati. Vpraša jo, če ima »ona« rezerviran parkirni prostor. »Ona« mu odgovori, da pomaga voznici pri parkiranju. Njega to tako razjezi da počasi pelje proti njej Ko pripelje do polovice parkirnega prostora, »ona« položi roko na avto in ga opozori, naj parkira drugje. Tedaj on popusti sklopko in hitro zavre, tako da »ona« pade na pokrov motorja. Takrat sem stopil iz avtomobila in mu povedal, da je bila »ona« prej tukaj in da ima vso pravico do parkiranja. Nisem bil udeležen lepih besed, ko se je vmešal visok gospod v sivi bundi in kapo s senčnikom ter me ozmerjal. Kaj sc vmešavaš »vol« nimaš pojma, bodi liho! »In resnično sem ostal brez besed. Voznik bi lahko žensko povozil, kiklop pa mene prcbutal. Kaj mi preostane? Naj bom tiho? Ne morem biti tiho, čeprav mi jc zagrozil. »Sprašujem sc, mar je odpovedal v ljudeh vsak normalen občutek do sočloveka, vljudnost, toleranca, vzgoja, poštenost? Mar ni «a.mo po sebi umevno, da kdor prej pripelje, prej parkira? Sprašujem se, kaj bi v takem primeru storili organi pregona, ki so dolžni ščititi javni red in nedotakljivost državljanov? Ali lahko močnejši dotolčc šibkejšega? Voznica je končno parkirala avlo Šele tedaj sem videl, da sta v avtomobilu v varnostnih sedežih dva speča otroka, sredi, med njima pa približno petletni deček, ki je z grozo v očeh opazoval dogajanje za avtomobilom. Bil sem deležen zahvale šokirane sopotnice in pojasnila, da samo »skočita« v Vele, da otroci ostanejo v avtu, ker dva spita. Želim, da tudi drugi zvezdo za to nasilje, ker jc tega med nami vedno več in ljudje niso več tisto, kar so bili. Gospoda, čc bosta brala tc vrstice, oglasita sc in pred bralci opravičita svoje dejanje. Čc imata toliko moralne moči, kot imata KM rxxl pokrovom motorja in zmerjaških sposobnosti, vama gotovo nc bo težko. Vesel bom, če bosta to zmogla. Prostor v tej rubriki je lahko tudi vajin. Bil je lep sončen dan, sobota, 13. januarja ob II. uri. Mar je bil res lep?! M. V. Tržnica v Domžalah, kje si? Kako, da v vašem mestu nimate tržnice! In koliko prebivalcev praviš da imajo Domžale? In kje se potem oskrbujete z domačo zelenjavo in sadjem? Da se vozite ob sobotah v Ljubljano na trg, ob vsej tej prometni gneči in pomanjkanju časa, nemogoče? Ta in podobna vprašanja mi postavljajo prijatelji, ki kar nc morejo verjeli da v Domžalah nimamo tržnice, hi da kupujemo v Domžalah po pravilu paradižnike, brcksve in jabolka uvožena iz. Španije, solato, ki vi je, špinačo in češnje iz Italije, paprike iz Madžarske. Da poleti skoraj ni moč dobili slastnih breskev iz Goriških Brd, pozimi goriških kakijev, spomladi sveže slovenske solate in jeseni tako dobrih slovenskih jabolk. In da lahko zelenjavo in sadje v Domžalah kupujemo le v treh prodajalnah, last Pelati d. o. o., v trgovini Vele, ki jo s sadjem in zelenjavo oskrbuje Pelati d. o. 0, ali pa morda v Sparu (verjetno distributer nekaj podobnega kol Pelati d,o. o.). Aja, pozabila sem še na I oZarjevo trgovino z zvenečim imenom »Kmetijski pridelki« v kateri so sicer prodajalci prijazni, o ostalem se pa ni hvalili (npr. o izvirnosti kmetijskih izdelkov, zasoljenih cenah, računih). Vse napisano govori samo v prid nujnosti postavitve tržnice v Domžalah. Jc pa še nekaj, karme gre spregledati I. i. socialni faktor, ki ga Uznica vsekakor ima. Pojdimo npr. v soboto, skupaj s SVOJinu otroci, na ljubljansko tržnico namesto v trgovino Vele (ali Spar). Seveda občutimo razliko v razpoloženju tako mi, kol naši otroci. Prostor tržnice že od nekdaj velja za prijetnega, družabnega, pozitivno delujočega v prostoru kot jc mesto. Je točka, ki vabi sama od sebe. Na tem mestu zato sprašujem dotične, kakšni so konkretni načrti občine Domžale glede postavitve tržnice. Kolikor mi je znano, je občina Domžale šele v procesu sprejemanja prostorske ureditve mesta, vendar ali to pomeni, da lahko občani pričakujemo postavitev tržnice šele čez nekaj let? Kaj pa do takrat! Ali ni možno, da občina predčasno, mogoče z odlokom, odredi postavitev tržnice? lep zgled kako sc lotiti projekta postavitve tržnice jc občina Kamnik. Dejstvo jc, da je že bila tržnica v Domžalah (še vedno imam v lepem spominu gospo Berto). Sprašujem pa se, zakaj je bila ukinjena in zakaj na mestu nekdanje tržnice sedaj posluje ena izmed treh prodajnih enot Pelati d. o. o.? Ali jc mogoče na temo odpreti diskusijo, morda v obliki okrogle mize. ene izmed tem v prihodnji številki Slamnika ali kako drugače? Se kdo od občinskih mož (žena) upa (se mu zdi smiselno) odgovoriti na moja vprašanja'' Odgovorov, ki se začnejo z »nimamo primerne lokacije za postavitev tržnice« pa ne priznam. ANDREJA PERŠIČ, Domžale Lastniki in stanovalci v stanovanjskem naselju Dermastijeva ul., Radomlje Prejme: Občina Domžale KS Radomlje Zadeva: Predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega načrta plana občine Domžale 1986-2000 in srednjeročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, delu ki opredeljuje osnutek Jo-karijskega načrta za glavno cesto Zelodnik-Mengeš-Vodice na odseku Že-lodnik -Mengeš in obvoznico Mengeš Predlogi ob javni razgrnitvi in Obravnavi Lastniki in stanovalci v naselju Dermastijeva ulica, Radomlje postavljamo ob javni razgrnitvi in javni obravnavi naslednje predloge in zahteve za navedene dokumente, ki jih sprejema občina Domžale. 1. Celovitost in zaključenost naselja Dermastijeva ulica (KS Radomlje) lastniki stanovanjskih hiš v stanovanjskem naselju Dermastijeva so leta 1971 pridobili svoja lokacijska in gradbena dovoljenja na osnovi ob-činskga razpisa v zaključenem naselju. Vso Dermastijevo ulico (celotno naselje) so lastniki parcel plačali s komunalno opremljenostjo parcel, s Pogodbo o oddaji Stavbnega zemljišča med takratnim Stanovanjskim podjetjem Domžale in lastniki parcel, o sofinanciranju ureditve stavbnega zemljišča v sredini leta 1971. Ceste, njihova širina in nosilnost, skupno z mostom so bili projektirani za lokalni promet v tem zaključenem naselju, z dovoljeno uslužnostjo dostopa do travnika južno od naselja, lidina prometna povezava v naselje je bila z zazidalnim načrtom določena z mostom čez Mlinščico. Prometna povezava v naselje ni bila predvidena tudi nc ob mostu čez Kamniško Bistrico na severnem delu naselja. To je potrdil tudi zapisnik 14. seje komisije za varnost cestnega prometa občine Domžale z dne 5.12.1998 in na tem vztrajamo. To posebno zato, ker je tudi na tej strani cesta brez pločnikov z minimalno Širino, tako da se na njej dva osebna avtomobila ne moreta srečati. Na to cesto pa je neposredni izhod iz garaž, hiš in tudi dovoz do hiš je močno moten. Prometni režim se je kljub odločbi in postavljenim betonskim koritom ter prometnim znakom ignoriral, samovoljno so bila odstranjena korita in tudi prometni znaki. Dimenzioniranje cest in meje parcel so bile predvidene izključno za interni dovoz, kar je razvidno iz postopnega oženja cest v Dcrmastijc-vi ulici v smeri robov naselja. Šele po povodnji 1. novembra 1. 1990 jc za potrebe regulacijskih del na Kamniški Bistrici bila usposobljena vozna pot ob reki. Rezultat težkih prevozov po Dcrmastijevi ulici jc bila uničeno glavno vodovodno omrežje naselja, nastale so razpoke na mostu čez Mlinščico trajno pa so poškodovane tudi eesle v naselju, poleg lega pa jc bila ves čas motena I udi naša posest. Vodovodno omrežje je bilo z velikimi stroški občine pred dvema letoma sanirano. Očitno jc, da prometna in ostala infrastruktura v naselju ne prenese večjih obremenitev kol (iste za kalerc jc bila projektirana. Naselje Dermastijeva ul. nima pločnikov. Ceste so v najožjem delu široke okoli .3 metre, tako da na teh delih ni mogoče srečevanje niti dveh osebnih avtomobilov, ob povečanem prometu jc ogrožena varnost otrok. Podpisani zahtevamo, da se pri izvedbi odseka ceste Želodnik-Mcngcš in pri morebitni izgradnji slanovanj-skga naselja južno od naselja Dermastijeva upoštevajo zaprtost in celovitost stanovanjskega naselja Dermastijeva ul., kar se nanaša predvsem na uporabnost in namembnost interne infrastrukture v naselju. Ne dovolimo nikakršnega tranzitnega prometa niti med izvajanjem del 2. Sprememba vodno-poplavnega režima (lokalne meteorne vode) Ob večjem neurju leta 1972 jc v naselju Dermastijeva prišlo do velike poplave, ki je nastala zaradi meteorne vode v samem naselju, ne da bi prišlo do preliva reke Kamniške Bistrice. Potrebno jc zagotoviti odvajanje vode ob trasi dvignjene nove ceste Zelodnik-Mengeš v smeri Kamniške Bistrice. Seveda bo morebitno neustrezno odvodnjavanje lokalnih meteornih vod najbolj vplivalo na morebitne novogradnje na južnem delu naselja Dermastijevc ulice, ogroža pa tudi našo posest. Zahtevamo, da se med elemente lokacijskega načrta oziroma dovoljenja vnese zahteva po ureditvi odvodnjavanja področja severno od trase ceste Zelodnik-Mengeš z dimenzioniranjem, ki preprečuje poplavljanje območja med Mlinščico in Kamniško Bistrico severno od trase s celotnim vplivnim območjem v smeri centra Radomelj, in sicer glede na možnost neurja in velikih lokalnih padavin. 3. Ogroženost okolja Ob javni razgrnitvi mi. kot potencialno prizadeti, nismo prejeli nikakršnih informacij o možni in zelo verjetni ogroženosti okolja. Zahtevamo predložitev študije o ogroženost okolja z novo cesto, in sicer v vseh sestavinah, n. pr. hrup, izpušni plini (vpliv na zrak in tla) itd. V študij pričakujemo količinsko opredelitev največjega obremenjevanja okolja, kar se bo naložilo investitorju, na primer največji dopustni hrup v decibelih na meji stanovanjskega naselja Dermastijeva. Predvidevamo, da bodo zaradi pričakovanega gostega prometa potrebne protihrupne ograje. 4. Podvoz sedanje eeste Radomlje-Količevov- Vir pod predlagano glavno cesto Zelodnik-Mengeš Predložena dokumentacija nakazuje zaprtje sedanje ceste Radomlje-Količevo in preusmeritev vsega lokalnega prometa na križišče, kjer bi sc ta lokalni promet križal z daljinskim prometom razbremenilne ceste Zelodnik - Vodice. Taka rešitev bo razdelila Radomlje na dva dela in onemogočila stanovalcem iz spodnjega dela in Količcvega dostopnost do osnovne šole in centra Radomelj, obratno pa bistveno otežila dostopnost prebivalcem Radomelj do naselij Količcvo, Vir in mesta oz. občinskega središča Domžale. S tem nova cesta ne le da nc pripomore h kakovosti lokalnih prometnih povezav, ampak jih celo poslabšuje. Zahtevamo, da se sedanja cesta Radomlje-Količevo-Vir spelje v podvozu pod novo cesto, kar naj bo navedeno v planskih in lokacijskih dokumentih. 5. Upoštevanje rekreacijske vrednosti območja oh Kamniški Bistrici Predlagani odsek ceste Zelodnik -Mengeš seka območje zelenih površin ob Kamniški Bistrici, ki imajo pomembno rekreacijsko vrednost za vse stanovalec naselij ob bregovih Bistrice od Radomelj do Domžal. Neposredno južno od trase nove ceste je tudi Sportno-rekreacijsko območje Teniškega kluba Radomlje Zahtevamno, da se v izvedbenih načrtih in v izvedbi ceste, kolikor je to mogoče, ohrani krajinske in rekreacijske vrednote območja, najmanj pa z ustrezno zaščito pred onesnaževanjem (hrup, plini), in z ureditvijo pešpoti ob Kamniški Bistrici. Drugi predlogi Podpisani ugotavljamo, da so predložene spremembe planskih dokumentov za obdobja, ki so bodisi že končana (srednjeročni plan do leta 1990) ali se končujejo v nekaj tednih (dolgoročni plan do leta 2000). Ob vprašljivi smotrnosti takega postopka predlagamo, da se čim prej pristopi k izdelavi občinskih planskih dokumentov za sedanji čas. Pri tem naj sc upošteva potreba po izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev ter okolja v občini in krajevnih skupnostih, kar za sedaj predložene spremembe ne moremo trditi. Podajamo naslednje predloge: a) Renaturacija reke Kamniška Bistrica Regulacija reke Kamniška Bistrica jc izvedena tako, da v pretežnem delu izgleda kot (industrijski) odtočni kanal, ker je verjetno bil upoštevan samo kriterij najmanjših stroškov. V prihodnjem razvojnem planu naj se predvidi renaturacija reke v smislu izboljšanja regulacijskega načrta, lako. da bodo izgled in funkcionalnost reke čim bolj podobna naravnemu toku. To vključuje tudi zahtevo po rekreacijski plovnosti reke. b) Odstranitev odvečnih zračnih električnih vodov in/ali celotna kabelska izvedba nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja. Naselje Dermastijeva ulica režeta dva vzporedna daljnovoda, večinoma tako, da imata soseda vsak svoj daljnovod čez vrt. Vsaj eden izmed teh zračnih daljnovodov (n. pr. daljnovod papirnice Količcvo) je odveč. Z novim energetskim zakonom je omogočena uporaba javnega elektroenergetskega omrežja tudi za prenos električne energije od lastne elektrarne do točke porabe. Prihodnji prostorski načrt občine naj predvidi odstranitev vsaj enega izmed daljnovodov in tudi sicer prehod na kabelsko izvedbo celotnega distribucijskega omrežja v naseljih. Zgornje zahteve, ki naj se vnesejo v občinske prostorske plane in lokacijske zahteve, ter dodatne predloge smo sprejeli lastniki hiš in stanovalci naselja Dermastijeva na sestanku dne 10. 11. 2000 in z individualnimi podpisi. V Radomljah, 10. decembra 2000 JOŽE SNOJ, Radomlje Dermastijeva 22 in 47 podpisnikov Pohvalimo Veliko je bilo napisanega o zbiranju pomoči za mlade s pomočjo sv. treh kraljev nikjer pa ni omenjeno, da so mladi namesto nakupa petard ali drugih pirotehničnih izdelkov ter raznih drugih dobrot sredstva darovali za od-ventno akcijo Otroci za otroke in s tem pomagali Misijonskemu središču Slovenije, da je s pomočjo naših najmlajših pomagal tudi drugim otrokom potrebnim pomoči. Pa ne samo to, akcija je naučila otroke odreči se užitkom v korist drugim ter pomagati nekomu, ki ga ne poznaš. Mogoče bi bilo potrebno v prihodnje podobne hranilnike pripraviti tudi za odrasle, da bi v adventu vanj dajali sredstva, ki bi jih porabili za tiste stvari, kijih kupujemo pa jih ne potrebujemo. Zanimivo bi bilo videti vsoto, ki bi se nabrala med tem časom. DJD Ples: Marsikdo se sprašuje, kaj je to? Ali je to zabava, razvedrilo, je to pot za drogiranje in omamo, je to skakanje po taktih goveje muzike kot se izraža mlajša generacija. Mogoče je to dolgočasno raztegovanje mišic, ob zvokih sinfoničnega orkestra. Nekdo bi rekel, da je to vibriranje nekoga, ki se je priklopi I na 220 voltov. Kaj pa če je to sinhronizacija gibov, izkazovanje čutnosti s plesnim korakom, prefinjene izdelave točno usmerjenih in dodelanih gibov? To je ples! Trenutek, ko se usklaja beseda ples v telesu, kot primer - pri borilnih veščinah, ki vsebujejo sinhronizacijo telesa z dušo in težnostniini silami. Besedo ples uporabljamo v različne namene. Prometne nezgode imajo svoj neprijeten ples vozil. Primerjalno zamisel jc že opaziti v zgodovini; od mrtvaškega plesa, do bojev posameznikov in iger, ki se projecirajo v plesnem krogu. Plesna definicija sledi čutnemu izražanju že doživetega ali pričakovanega in jo poznamo odkai obstaja človek (bojni plesi, plesi za letino in uspehe, ples dežja, žalni ples. ženitveni ples i. t. d.) V tem prispevku se mislim omejiti na zvrst plesa, ki bo v letošnjem letu v Sloveniji doživel svetovno pre-miero. Govorimo o športnem plesu standardne in latinskoameriske zvrsti, ki sta v ospredju popularnosti plesnega izbora: Ko govorimo o psihofizični govorici telesa plesalcev predvsem mislimo o celem skupku dejavnikov, ki pomembno vplivajo na kompletnost plesalca. Športni strokovnjaki v tujini in pri nas so že naredili mnogo primerjav o motorični in psihofizični sposobnosti plesalcev v primerjavi z, ostalimi športniki. Vedno so prišli do presenetljivih rezultatov, ki so potrjevali uvrščanje v zahtevnosti priprave telesa in psihološke sposobnosti v zgornji del ran-ginnc lestvice. Intenziteta plesnih dogodkov v letošnjem letu zajema plesalce standardnih in latinskoamcri.ških plesov v naši deželi na sončni strani Alp, se je že pričelo s proglasi I vi jo letošnjega leta za leto plesa. Pričelo se je z večjim reating turnirjem v Domžalah 27.1. 2001 in sc nadaljevalo z državnim prvenstvom v standardnih plesih, 3. 2. 2001 v Kamniku, starem mestu, znanem že v srednjem veku kot razvit cehovski kraj v deželi Kranjski. Vrhunec ali krona kol bi se reklo, letošnjega dogajanja na tem področju pa bo vsekakor svetovno prvenstvo v latinskoameriskih plesih, kjer bomo ob zvokih: sambe, rumbe. cha-eha-chaja, paso dobla, ji-vea, v dvorani Tivoli Ljubljana občudovali plesalce iz celega sveta, ki bodo prikazali svoj vrhunski nivo umetnosti. Navdušenci in pristaši tega športa v veliki meri pa starši plesalcev, ki so največja opora mladih tekmovalcev vztrajajo in delajo za razvoj te- ga Sporta ki je bil do sedaj precej na obrobju dogajanj. Redka podpora s strani medijev onemogoča večjo populacijo tega Sporta pri nas. Sponzorsko ni privlačen zaradi pre-male podpore sedme sile, ki ni prisotna v plesnih krogih. Sredstva za dejavnost v plesu so skopo odmerjena, za dobre rezultate pa so pomembni mnogi faktorji ki vplivajo pri razvoju (najem telovadnic in dvoran do dela pod vodstvom tujih in domačih strokovnjakov) plesalca. Uspeh je pričakovan, če so izpolnjeni pomembni faktorji med katere se Šteje tudi materialna podlaga. Če pa zavzamemo stališče primerjalnega značaja z doseženimi rezultati v svetovnem merilu, ne moremo mimo dejstva, da s plesom dosegamo uspešno promocijo naše države na svetovni sceni. Mala dežela kot je Slovenija dosega fantastične rezultate na svetovni in evropski sceni in lahko stopi ob bok vsaki drugi športni zvrsti brez sramu v primerjavi rezultatov in doseženih naslovov prvakov v vseh kategorijah. Medijsko bolj zanimivi in sponzorsko podprti so bolj timski športi, ki privabljajo maso gledalcev, ki hrepenijo po stilu rimskih iger -kruha in iger. Plesna zveza pošilja na prvenstva tekmovalce in eventualno trenerja v njihovi možnosti financiranja. V primeru doseženih dobrih oziroma odličnih rezultatov po pravilniku plesne zveze pripada tekmovaku povrnitev delnih stroškov, ki pa niso tako nedolžni. Če bi tak odnos do tekmovalcev obstajal v ostalih športnih zvrsteh, verjetno ne bi v Sloveniji imeli športa in sedanjih uspehov posameznikov. Podporo medijev ni mogoče pričakovati, zaradi pomanjkanja sredstev za povabilo na prvenstva, od koder bi poročali o uspehih in dvignili popularnost. Tako kot se dogaja v ostalih zvrsteh Sporta, ki imajo kot posameznik ali ekipa močno podporo finančnih botrov, ki skrbijo za popularnost preko medijev, in jim omogočajo dobre pogoje dela Komentarji, ko si posamezniki ogledajo tekmo, so si identični, kako fantastično in lepo je bilo. Vse jih je prevzelo, od natančno izpeljanih gibov do prelivanja barv oblek do izrazite umetnine v koreografiji, itd, kar bi v nadaljevanju lahko marsikdo izkoristil v promocijske zamisli in navdihnil posameznike za predstavitev svojih dejavnosti. Primerjava vztrajnosti, natančnosti, elegance in mavričnih barv, da ne naštevam še vsega ostalega, ud prelivanja potokov znoja in umirjanja kilogramov živčkov pri izdelavi nove figure in njene izpopolnjenosti. Pri vstopu v EU moramo spremeniti in prilagoditi tudi nekaj minule miselnosti, ići v določenih trenutkih gleda na plesno izražanje kot na nekaj neprimernega, primerljivega s kabareju podobnimi podiji. Ob zvokih prijetne glasbe se z užitkom popije kavico in čaj v okviru pogovora o dosežkih športa in ime velike možnosti predstavitve svojega razvoja in dela ter proizvodov skozi prizmo uspešnosti posameznega tekmovalca in njegove prizadevnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Kljub temu, da mednarodna plesna zveza restriktivno omejuje označevanje sponzorjev so možnosti za logotip in napis pokrovitelja na odmerjenih prostorih obleke možna. V letu 2001, ki je proglašeno za leto plesa naj nam klikne v zavesti, da ples širi prijateljstva, navezuje nove stike, vzpostavlja nova prijateljstva in kontakte pri posameznikih in Širši skupnosti. Šolskemu minislru v izziv in ostalim odgovornim pri sestavi učnega programa za osnovnošolce pa nekaj namigov o katerih velja razmisliti, saj jih ni v programih ali so neiazpoz-navni, ki naj poudarijo zavedanje svojih korenin. Splošna razgledanost otrok je, da zapojejo prave slovenske pesmi, ki Sirijo prijateljstvo in družabnost, v določenem trenutku pa z osnovnim predznanjem piesa Sirijo svoja obzorja in druženja. Mladi ne potrebujejo alkohola in drog, da bi nemoteno navezovali stike in poznanstva. Za vsako skupnost pa je pomembno, da z neko splošno ljudsko kulturo stopi v razvito evropsko skupnost in ne deluje preveč togo in zaplankano. Ob koncu bi dodal: »Kdor M pleše, ni Slovenc«. Z. K. V€UKA IZBIRA OCAL ZA VSAKO GLAVO \ OPTIKA \ / I t ~\ Delovni ias: \/ 1 ■ (telovniki od 8 do 12. ure. y M od IS do 19 ure. f C1 1 OČ€SNA AMBULANTA - okulistični pregled - merjenje očesnega pritiska - kontaktne leče Cesto borcev 5, 1235 RADOMUC - telefon 01 722 88 90 SPOROČILA stran 20 »DELU rtČKT ZA V5E OTROKE« Tudi letos odpiramo možnost, da splavajo otroci, ki do sedaj te možnosti še niso imeli. Center za mlade pripravlja brezplačen tečaj plavanja v marcu in aprilu (sobote in nedelje). Prijave zbiramo v CENTRU ZA MLADE na Ljubljanski 70 v Domžalah do zasedbe mest. Informacije na tel. 722-66-00 med 7.30 in 16. uro, v torkih in sredah do 18. ure. Turistični vodnik po obcmi Domžale Javno povabilo k sodelovanju V CENTRU ZA MLADE dajemo pobudo za izdajo »Turističnega vodnika po občini Domžale z okolico«. Namenjamo ga vsem občanom, popotnikom, turistom in obiskovalcem, ki bi želeli bolje spoznati naš kraj. Za realizacijo ideje potrebujemo pomoč vseh, ki menite, da bi k izdaji vodnika kakorkoli lahko prispevali. Vabimo tudi vse, ki bi si želeli predstavitev ali objavo svoje ponudbe (gostinske, kulturne, športne...) v vodniku. Zbiramo tudi fotografije za slikovno predstavitev znamenitosti in značilnosti Domžal in okolice. Člani odbora za pripravo »Turističnega vodnika« pričakujemo vaše odzive do 5. marca 2001 na naslov CENTER ZA MLADE, Ljubljanska 70, Domžale, za vse dodatne informacije pa pokličite na tel.: 722-66-00. Center za mlade Domžale vabi na: Predavanji: 28. februarja 2001 ob 18. url -Psihopatologija vsakdanjega prehranjevanja, dr. Ratko Sćepanovlć 13. marca 2001 ob 18. url -Agresivnost pri otrocih in odraslih, prof. Pavla Kllnar Predavanji bosta v večnamenskem prostoru KNJIŽNICE DOMŽALE Vstop je prost Kreativno delavnico: 22. februarja 2001 (13.00 -17.00) -Poslikava v vKraž tehniki z mentorico Matejo Absec Delavnica bo v prostorih Centra za mlade. Ljubljanska 70, Domžale. Prijave zbiramo do zasedbe mest na tel. 722-66-00. Vabilo vsem, ki jih zanima prostovoljno delo! V Centru za mlade iščemo nove sodelavce. Če te družba mladih osrečuje, če imaš nove ideje, če želiš svoj prosti čas darovati drugim, česi želiš novih izkušenj, potem smo pravi naslov zate. Poiščeš nas lahko na Ljubljanski 70 v Domžalah, informiraš se po telefonu (722-66-00) ali nam pišeš e-mail: czm@siol.net. Za letošnje leto pripravljamo zanimive projekte. Pridruži se nam! Sporočilo POSLANSKA PISARNA je odprta vsak ponedeljek od 15. do 17. ure. Informacije lahko dobite po tel. 7214-786, kjer lahko tudi najavite svoj obisk. Cveta ZALOKAR ORAŽEM poslanka v Državnem zboru RS SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Tehnični mentor: VLADO PARADIŽNIK, 5. DAN VPIS ZA NOVE ČLANE, ČLANICE, PIONIRJE IN CICIBANE V ZAČETNE TRENINGE KARATEJ A od 13. 2. do 22.2.2001 na naslednjih lokacijah: DOMŽALE STARA OŠ VENCUA PERKA Ljubljanska c. 58 TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE RODICA OŠ RODICA - ODD. JARŠE (Stara Sola) Kettejeva 13 TOREK IN ČETRTEK OD 18.30 DO 19.30 DOL PRI LJUBLJANI OŠ DOL PRI LJUBLJANI Videm 17 TOREK IN ČETRTEK OD 16.30 DO 17.30 MSWn vrtfcek v knJKnicJ Domžale Knjižnica Domžale vabi k vpisu v Miškin vrtiček, ki se bo pričel v četrtek, 1. 3. 2001. Ta oblika ustvarjalnega druženja otrok bo potekala v osmih srečanjih, in sicer enkrat tedensko, otrokom pa ponujamo različne dejavnosti: - pripovedovanje pravljic - petje pesmic in igranje na različne inštrumente - igranje z lutkami - risanje, slikanje, tiskanje Vpis poteka na mladinskem oddelku do zasedbe prostih mest. Informacije po telefonu 724-12-04. KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi na tradicionalno pustovmnje, bi bo v soboto, 24.2.2001, ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra. Tudi letos vas bo zabaval ansambel PTUJSKIH PET, najboljše maske bodo bogato nagrajene, manjkal pa ne bo tudi srečelov. Informacije in prodaja kart: pisarna kluba v dvorani KC, tel. 7241-015. Po skupnem in burnem pogovoru o novi cesti Hitra cesta Želodnik - Vodice (Prosto po Prešernu) Bliža se nam hitra cesta, se šoferji veseli, za promet napredna gesta, štajerska v Gorenjsko gre. Glej, za cesto bo podrta nova trgovinica, Homec-Mengeš zveza strta, skoz' Preserje golgota! So malenkostne težave -do krožišča greš nazaj, s Homcem res ni povezave, kilometer pač dodaj. Do postaje nam tovorne bližnjica krog Leka bo, so zamisli te res tvorne, češ da bo hitreje šlo?! Hitro šlo bo skoz' krožišča, spušnih plinov malo bo, zastarela so križišča, kjer prevečkrat je gosto. Kaj pa pešci, kolesarji, ko krožišče prečkajo? Bog nesreče jih obvarji, daj šoferju um v glavo. Kdor pa ljubi le naravo, enostranski je - seve! avto naj proda! Za stavo v Kranj, Ljubljano naj gre peš. Hm, čuj, avto zrak ogreva, vsem se vse preveč mudi. »Kranjc« junak - obenem reva zdrave veje žaga si. FRANCE CERAR Center za socialno delo Domžale Skupina za pomoč ob odhodu ali po izgubi partnerja V Domžalah že od leta 1994 dalje uspešno deluje skupina za pomoč ob odhodu ali izgubi partnerja. Gre za suportivno skupino, namenjeno predvsem tistim, ki so se zaradi nezadovoljstva v partnerskem odnosu, razveze, odhoda ali izgube partnerja znašli v hudi stiski, pa tudi tistim, ki zaradi travmatskih izkušenj iz preteklosti ne uspejo oblikovati partnerstva. Skupina je terapevtskega kot družabnega značaja, članstvo v njej je prostovoljno. Pod vodstvom univ. dipl. psihologinje Nataše BANKO deluje vsakih 14 dni med 18. in 20. uro v prostorih Ljubljanske 70, Domžale. Nove člane sprejemamo na telefonski številki: 716-714, ga. Banko, ga. Grudnik. Vabljeni! »Kdor ima ljubezen v svojem srcu, ima vedno nekaj, kar lahko da.« sv. Avguštin Župnijska karitas Domžale Vas vabi na dobrodelni koncert SKUPAJ NAPOTI v sredo, 7. marca 2001 ob 20. uri v hali Komunalnega centra Domžale. Nastopali bodo: DOMŽALSKI ROGISTI, KAMNIŠKI KOLEDNIKI, OTROŠKI CERKVENI ZBORČEK DOMŽALE, PEVSKI ZBOR LIMBAR MORAVČE, VESELI PL ANŠARJI, JOŽI K ALISNIK IN MIHA DOLŽAN, SIRENE, P. JANEZ FERLEŽ, NOVA ZAPOVED, VOKALNI KVARTET BRATOV KAPUCINOV MIR IN DOBRO. Povezovalca: JURE SESEK IN KRISTINA MLAKAR Častna pokrovitelja koncerta sta: g. škof msgr. Andrej Glovan in Občina Domžale. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski in nakup osnovne hrane socialno ogroženim ljudem. Generalni pokrovitelj koncerta: PRODAJA VSTOPNIC: VELE DOMŽALE IN ŽUPNIJSKI URADI KREKOVA BANKA Pustni karneval na Viru-2001! SOBOTA. 24. 2. 2001 © Športni park Vir ob 20. uri, pustovanje s skupino MAMBO KINGS. © Ob 24. uri izbor in nagraditev 5 najlepših mask NEDELJA. 25. 2. 2001 Športni park Vir ob 10. uri, pustni živ žav Otroke bo zabaval ČAROVNIK GREGA Generalni pokrovitelj Mc'Donald Domžale © Tradicionalni 11. karneval: • Pričetek karnevala ob 14. uri in 11 sekund. Zbor pri Papirnici Količevo • Sprevod po Bukovčevi ulici do spomenika in po Zoisovi v Športni park Vir • Karnevalski program bo povezoval PEČO • Veselica z ansamblom ČUKI TOREK. 27. 2. 2001 © Ob 16. uri prihod krste s Pustom v Športni park Vir © Od 16. do 18. ure žalne svečanosti © Ob 18. uri maina slovesnost in sežig Pusta na kresu © Od 15.30 Vas bosta zabavala KORADO in BRENDI, z ansamblom BARABE in pevko ANDREJO Vse zabavne prireditve se bodo odvijale v Športnem parku Vir, pod ogromnim ogrevanim šotorom. Pijače, jedače in pustnih krofov ne bo zmanjkalo. Pustna sekcija STRIČEK, Vir stran 21 ZAHVALA Svojo človeško cnkratnosl je prelila v svetlobo večnosti naša ljubljena KATARINA ŠPORAR roj. NAGLIC I/ Šmarce pri Kamniku Najtoplcjc se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim stxiclavccm kolektiva l lelios in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sozaljc, počastili njen spomin in jo pospremili v prerani zadnji dom Globoka hvala dr. Petru Keclju za plemenito pomoč, patronažni sestri Romani PoljanSck za vso skrb in nego ob težki bolezni. Lepa hvala tudi gospodu župniku Janezu Gcrčarju, ki je naši mami namenil ganljive poslovilne besede. V globoki žalosti vsi njeni Smarea, januar 2(M)l Ni smrt tisto, kur nas loči in Življenje ni. kar druZi nas, so vezi močnejše, brez. pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V triinsedemdesetem letu nas jc za vedno zapustil nas dragi oče, stari oče, brat, stric, tast in svak VINCENC VRANKAR i/. I'reserij l pri Zlatem polju Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za požrtvovalno pomoč, izrečena in pisna sožalja podarjeno cvetje, sveče in darovane svete mase. Lepa hvala za izkazano spoštovanje, da ste ga v tako številnem spremslvu pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala gospodu /.upniku Adreju Svete tU /a le|*> opravljen pogrebni obred, g Močniku in g Hafnerju za občutene besede slovesu, pevcem Kranjskega kvinteta in praporščakom. Posebna \r .. ™l|a tudi Podjetju Papirnici Količevo. vsem, ki ste bili v dneh slovesa z mirni in boste našega dragega očeta ohranili v lepem spominu, iskrena hvala Vsi njegovi Ni smrt listo, kar nas toči in Življenje ni, kar druZj nas. So vezi močnejše, brez. pomena so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V dvainosemdesetem letu starosti nas je zapustila nasa draga mama stara maniii, tašča in teta REZKA POTOČNIK rojena Rode, z Rov pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja darovano cvetje, sveče, darove za sv. maSc in cerkev in Številno spremstvo na njeni zadnji poli. Hvala g. župnikoma, Janezu Jarcu in Igorju Dolinšku, za lepo opravljen pogrebni obred in vokalnemu kvintetu Gorenjci iz Naklcga za zapele pesmi. Vsem in vsakomur, ki ste bili v dneh slovesa z nami in boste našo drago mamo ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njeni /jiman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenju. bolezen je bila močnejša oil Življenja. ZAHVALA V 79. letu starosti je po kratki in hudi bolezni za vedno odšel od nas naš dragi JOŽE GERBEC upokojenec Papirnice Količevo Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavcem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki se ga spominjale in postojite ob njegovem groba Žalujoči njegovi Januar 2001 SPOROČILA M' smrt tisto, kur nas loči, in livljenje ni, kar druli nas, so vezi močnejie, brez pomena zanje so razdalje, kraj in Čas. ZAHVALA 13. januarja 200I smo se poslovili od dragega moža, očeta, ata, lasta in pradedka STANETA KOVAČA st. »Kebrovega ata«, gostilničarja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sozaljc, darovali cvetje in sveče ter ga množično pospremili na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala velja zdravniku Tomažu Mušiču in medicinski sestri Angelci za nesebično pomoč in nego. Hvala gasilcem, članom ZZB NOB Domžale, lovcem. Godbi Domžale, narodnim nošam, pevcem, rogistom lovske družine, govornikom in g. kaplanu za opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Osemnajstega februarja mineva žalostno leto, odkar je odšel v večnost dragi mož, ati, stari ata, brat in stric JOŽE NAROBE st. Pipanov Jože iz Štude Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečke ali mu namenite misel. Naj vam ostane svetla podoba v srcih. Narobetovi Domžale, februar 2001 Zaman /e bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, usoda je bila močnejša od livljenja. Sporočamo vam, da nas je v 50. letu starosti po dolgotrajni težki bolezni zapustila naša draga žena, mami in babica MARIJA REMS rojena OKI III K iz Doba Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli, darovali cveljc in sveče. Posebna zahvala mamini seslri Joži z družino za vso pomoč in vsem, ki sle nam stali ob strani in kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in žalujete z nami. Mož Ivan, hči Marija - Maja in hči Jana z možem, vnuk Andrej 33 let Dostava brezplačna. Telefon: 7214X75, faks: 72 26 520 Z dolgoletno tradicijo in strokovno usposobljenostjo vam pri nas poleg darilnega in poročnega programa nudimo tudi storitve na področju žalne floristike in sicer: * dekoracija žare ali krste * aranžmaji za dekoracijo vežice * venci (klasičnih in sodobnih oblik) * sveče Delovni čas: od H. do 12. ure in od 13. do 19. ure, sobota: od 7. do 12. ure Ljubljanska cesta 72, 1230 Domžale Gorje, brez tebe bo še tisoč let, cvetela rota in mladil se svet, a kdar naskrivoma ti je srce poznal - obiskal bo Romih, kjer boš vefno spal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta dedija. brata, strica in tasta FRANCA ZAJCA iz Sv. Mohorja pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. darovano cvetje, sveCe. sv. maše in darove za cerkev Sv. Mohorja. Posebej se zahvaljujemo za pomoč delavcem podjetja TERMIT, ki ste ga tako lepo spremljali k njegovemu zadnjemu počitku. Lepa hvala Pihalni godbi MoravCe, moškemu in dekliškemu zboru in g Romanu Capudru za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem župnikom: g. Primožiču, g Mrvarju in g Šlibarju za lepo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala vsem in vsakemu posebej za izkazano spoštovanje, da ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti Vsi njegovi Narodne noše so jo pospremile na pot k večnosti Koje popisan poslednji list v knjigi življenja, napoči čas za slovo tja, kamor nas povabi Gospod, ne vzamemo ničesar. Kdo ve, zakaj večkrat ne i/.prašamo svoje vesti. »Ali živim tako, da se me bodo spominjali po dobrih delih?« Pancctovo mamo iz Bišč pri Ihanu, ki je v svojem 81. letu sklenila krog življenja, se bomo gotovo spominjali ludi po tem, ker je bogatila kulturo in identiteto slovenskega narodi I aktivnim delovanjem pri narodnih nošah. S svojim soprogom sta bila ena izmed prvih parov narodnih noš v Ihanu in ta njuna slovenska zavednost je v teh krajih pognala seme, čez 30 parov udeležencev tega bogatega izročila našega naroda. Na tej zadnji poti na zemlji se od vas poslavljajo ihanske narodne noše in v časi jim je. da vam lahko izpolnijo eno od vaših poslednjih želja. ZDENKA STOVICEK In memoriam: Kebrov ata - Stane Kovač! Že dolgo časa je v Domžalah tako, da je ostalo le še malo osebnosti, za katere bi lahko rekli, da so v dobrem utelešali čas in ljudi nekdanjih Domžal, recimo najbolj znamenitih ljudi 20. stobztja tisočletja, kije mimo... Med take ugledne stare Domžalčane, ki smo jim brez. vsakih zadržkov mogli pridali vzdevek, da gre za nesporne identitetne Domžalčane, uvrščamo osebnost starega Kebrovega ata iz starosvetne gostilne - Staneta Kovača. V stoletja, tretje se že zbira, se pne nostjo javnega delujočega človeka, bil gostilniška traduzija stare Kebrove gostilne, njeni ustanovitelji so v krajevno Zgodovino postavljeni kol znameniti imenilniki, ki zaslužijo, da jim kraj za vedno poudari njihovo ustvarjalno življenje in prispevek h kraju. Lahko bi rekli, da se je prav Slane Kovač-Kebei postavil v lo vrsto tineiitinezev kraja. Navsezadnje je prav njegov prednik Matej Janežič s Kebrove znamenite gostilne med leti 1X74 - 1919 bil in ostal kar dolgih 45 let domžalski župan. Stane Kovat', ki ga je pred ilmvi usoda za vedno izmaknila svojcem, pa tudi našemu mestu v njegovem že častitljivem XX. letu življenja, je ves ta svoj dolgi čas zaznamoval z mnogimi dejavnostmi, najprej z radoživostjo športnika v mnogih športih ... Bil je gospodaren človek in preudaren gospodarstvenik seveda najbolj aktiven v gostinst\'u, usoda ga je zaznamovala z odgovor- Kar se rodi na sveti, le kratek traja čas, stava vse mora vzeti, lotiti se od nas. O, grenka je ločitev, ki jo zahteva smrt. a sladka bo zdruZitev, ko raj nam bo odprl. Nekateri pridejo v naše življenje in hitro odidejo. Naš ata PETER URBANLJA st. pa je ostal v naših življenjih dalj časa in v naših srcih pustil neizbrisne in globoke sledi. Ob boleči in tako nepričakovani izgubi ljubljenega moža, atija in ala se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti v večni počitek. Posebna zahvala sosedom za takojšnjo pomoč, za rame, na katere smo se lahko naslonili in za ušesa. na katera smo lahko zajokali. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem. Iskrena hvala dr. Mušiču za njegov trud in vso dano pomoč. Tudi gospodu župniku Jožetu Tomšiču gre iskrena zahvala za podelitev poslednjih zakramentov in tolažbo. Hvala vam in gospodu Tomažu Prelov.šku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Mateji, Boštjanu, Meti. odraslemu pevskemu zboru župnije Vir in Kranjskemu oklelu za lepo petje. Hvala trobentaču in hvala kolektivu Karton Količevo za besede sožalja in ponujeno pomoč. Hvala vsem za tolažilne besede, izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter vsako drugo pomoč. HVALA - žena Minka, sin Peter in hčerka Marija, vnuki Katja, Duši in Uroš, snaha Milojka ter vsi, ki smo ga imeli radi. pa je tudi nežen človek iz vsakdanjika: oče, dedek in mož-- Navzven je bil Slane Kovač videti strog človek ki ga ježe 25 let zaznamoval hrapav glas zdavnaj operiranih glasilk: navznoter je bil mož ves mehak in dovzeten za vse tisto, kar nas dela ljudi. Pustil ni nikoli, da bi ga mogli goljufali. Prevaro je zaslutil že na daleč, vendar pa je vedno stopil zraven takrat, ko je bilo treba priskočili na pomoč za prave in vredne stvari. Ni se torej čuditi, da je bil nujbolj vnet gasilec, godbenik, ttslttnovltelj lahormkov, oh činski mož lovec in veliko, veliko drugega, kar ga je krasilo kot delavnega, čutečega, predvsem pa ustvarjalnega človeka... Vojni čas mu tudi ni prizanese/. Zaprt je bil v Begunjah, ušel je, pa je kot partizan vendarle skusil življenje v najbolj trpkih oblikah ...Po vojni je bil delaven, zelo ustvarjalen za družbo, ki jo je po najboljših močeh soustvarjal. Najbolj si je seveda prizadeval v gostinstvu, od koder je - iz domače gostilne pač luth izhajal. Bil je, Stane, športnik oil glave do pete. Ni delal razlik, kam usmeriti svoja prizadevanja in svoje moči: bil je telovadec - gimnast, nogometaš, kije svojo čilost dokazoval še pri šestdesetih letih, ko je zadnjič oblekel nogometno oblačilo V vrstah veteranov. Bil je človek, kije znal živeti bogato, ustvarjalno in vseskozi bogato življenje, do konca prežeto s poštenostjo, kakršna pač velja kot trajna vrednota med nami.... To njegovo življenje je bilo pred dnevi, ko smo Staneta izgubili, tudi nekakšno ohčeveljavnopovabilo k slovesu, ki se ga je udeležila tolikšna množica Domžalčanov in prijateljev od daleč naokrog, da česa takega ne pomnijo niti najstarejši občani. Njegovi ljudje, njegovi Domžalčani. so mu dali najlepše priznanje! Kar je vredno, ostaja! Kar zasluži priznanje, ga slejkoprej prejme! Tak lep in vreden spomin ostaja za njim, kije bil del starih Domžal in smo ga imeli radi: spomin za Kebrovim atom Slanelom Kovačem' MATJAŽ BROJAN SPOROČILA Roltek Na samem začetku Želodnika si je podjetnik Janez Kosec pred dobre dve leti in pol uredi podjetje Roltek in s tem nadaljeval delovno pot, ki jo je v letu IW5 začel ^ Mengšu in pomeni neke vrste nadaljevanje družinske tradicije, saj je tudi njegov oče v tej »branži«. »Iskal sem primerno lokacijo,« pravi mladi podjetnik, ki s svojimi izdelki pokriva slovenski trg. hkrati pa si prizadeva, da hi poleg Avstrije zajel tudi trge nekdanje Jugoslavije. V podjetju je 26 zaposlenih, med njimi največ domačinov. V lepo urejenih delovnih prostorih preživi navadno kar ves dan. saj ima firma delovni čas od 7. do 17. ure, temu pa je podrejeno tudi družinsko življenje, saj g. Kosec skupaj z ženo Brigito. ki mu je mnogo več kot desna roka - posebej to velja za področje pisarniškega poslovanja, že zjutraj iz Mengša pripelje oba otroka, ki obiskujeta šolo v Dobu. Podjetje Roltek je vodilni proizvajalec rolet in rolo vrat v Sloveniji. Proizvodni program dopolnujc z ostalimi senCili. kot so: žaluzije (notranje in zunanje), markize, senčila za zimski vrt. lamelne zavese in še kaj. V glavnem vse izdelujejo po naročilih, skoraj brez čakalnih rokov, kar jim omogočajo precej velika skladišča ter proizvodne zmogljivosti. Če si zaželite enega od standardnih izdelkov, boste morda morali počakali največ do 14 dni, če pa je kaj posebnega, se lahko zgodi, da je treba počakati kakšen dan več. Medtem so si pridobili tudi certifikat ISO 9002. s čimer dokazujejo, da firma deluje kakovostno in ima kompletno celostno urejeno servisiranje zagotovljena pa je tudi potrebna kontrola. S sodobno tehnologijo in nenehnim razvojem vam strokovno in kvalitetno izdelajo rolete različnih tipov (nadomestne rolete - tip KR. podometne rolete s polkrožno omarico tip RONDO, nadokenske rolete - tip RA ter rolete za novogradnje in sanacijo). S svojimi kantkteristikami in modernim izgledom zadovoljijo še tako zahtevnega kupca. Program vrat dopolnjujejo industrijska in hidrotečna vrata. Poudarek dajejo načrtovanju produktov in izvedbi kom- KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delovnikod 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telelefonsko številko 01/5655 120 Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v prosrama PTI STROJNI TEHNIK EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK Začetek bo 12. marca ob 16. uri na Srednji šoli Domžale. Informacije po tel. 01/7873 592 in 041/583 245. CONTINUA od 1993 • CONT JNUA od 19 ?3 • CONTII ^UA Škoda Fabia e za dobrega tisočaka (9,99 DEM) na dan*. • fab«a Oassc kredit na 60 mesecev, lastna udeteiba samo 12% SPC Skoda Skerjanec Krumperška 21, 1230 Domžale tel.: 01 724 40 85 Škoda Fabia Novi razred. Nova škoda. NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE PANCUR & Co. VLASTA PANCUR, tel.: 01/72 45 106. PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE J'op.-pon., sre.; Dop.-tor., čet., pet >rlnih elektronskih inštalacij za upravljanja senčil, saj lahko le s posredovanjem novitet in najnovejših trendov kupec popolnoma zadovoljijo. Markize izdelujejo po švicarskem sistemu, iz te države dobivajo tudi ves potreben material, medtem ko »surovine« za izdelavo rolet in vrat uvažajo iz Nemčije, saj doma na žalost še nimamo tako kvalitetnih surovin. Konkurenca na tem področju je kar precejšnja, vendar Roltek kljub temu pomeni trenutno vodilno slovensko firmo na tem področju. Za privatne naročnike izdelujejo približno 30% od svoje proizvodnje, vse ostalo je za firme Izdelkov je zelo veliko, vsak proizvod je celota zase in prav za vsakega se potrudijo, da je izdelan 100% kvalitetno. Zaposleni so mladi (v povprečju stari do 30 let), mlad je tudi lastnik, ki nam je v pogovoru povedal, da se prodaja vsako leto povečuje od 15 do 20 odstotkov, taki so tudi načrti za prihodnost, za katero ima g Kosec realne načrte, predvsem pa veliko organizacijskega in poslovnega posluha za podjetje, v katerem mi se doslej uresničili prav vsi zastavljeni načrti. »Smo konkurenčni in uspemo slediti kratkim dobavnim rokom,« poudarja direktor podjetja in vas vabi. da se oglasite na Zelodniku 19 in se sami prepričate, da vam lahko pomagajo tako pri zavarovanju svoje lastnine z. roletami ROLTEK ob katerih lahko vzamete še komfortno clektro upravljanje, hkrati pa boste z njimi prihranili m ohranili toploto v vašem domu. Aluminijasta garažna vrata so vrata prihodnosti, ki jih lahko izbirate kar v II barvah, jih poljubno kombinirajo in imajo vse lastnosti modernih vrat in sodobno krmiljenje. Će se boste slučajno odločili za njihove markize, pa je itak najbolje, da se oglasite pri njih - tel. štev. 01/72400-00). In kaj si Zeli uspešen podjetnik v novem letu? Podobno kot mi vsi predvsem zdravja - zase in za družino, pa tudi za vse druge, saj je to osnova, na kateri gradi, skupaj z ženo Brigito, svojo prihodnost. Veliko poslovnih uspehov želimo tudi g Janezu Koscu ter vsem njegovim! Popravek V prvi številki letošnjega SLAMNIKA so pod naslovom »Metulji so poleteli« pomotoma izpadli spodaj našteti sponzorji in sodelujoči na kulturnem večeru. Center za mlade se zahvaljuje Optiki Škofic, podjetju Elektro Erhart in Cirus baru za finančno pomoč. Avtorji knjige »Jesenske besede metuljev« so svoja dela predstavili na kulturnem večeru, ki so ga z omenjenimi v članku sooblikovali tudi Vesna, Darko in Marko Erhart ter sedemčlanski ansambel »Štrom zastor)'«. Vsem najlepša hvala. slikopleskarstvo - fasaderstvo Sandl KamenŠek S.D. Breznikova 61 a, IHAN, 1230 Domžale r GSM: 041/637 210 • pleskanje napuščev - barvanje fasad - izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 01/723-89-80 POLIGLOT ŠOLA ZA TUJE JEZIKE DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks 01/724-30-89 www.poliglot.si pričetek tečajev: 12. 2. 2001 TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA BRIGITA' Bukovčeva 30, VIR pri Domžalah:01 /7211 -890 V......./V V Nudimo kompletno oskrbo vida: * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. # RENAULT t NA ZALO Gl ŠE OMEJENO ŠTEV LO VOZIL LETNIKA 2000 NOVO! TWINGO Z MOČNEJŠIM MOTORJEM 1.2 16V in 75 KM Če imate zastarel avto, ki ne ustreza novim ekološkim minimumom, 3a pripeljite v servis Renault. Tam vam ga bodo ocenili po sistemu Eurotax in znesek odšteli od cene vašega novega, ekološko prijaznejšega avtomobila. Ker se boste s tem pridružili Renaultovi iniciativi za čistejše okolje, boste nagrajeni še s posebnim eko bonom v vrednosti 50.000 SIT. eif ' www.renault.si AVTO SET - SETNIKAR DRAGOMELJ 26 DOMŽALE TEL: 56-27-111; GSM: 041-648-166 ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8.-13. JUS SECURITV, d.0.0. Slamnikarska 29, DOMŽALE E-pošta: jus-security@siol.net http://jus-security.8m.com AVTOSOLA; teoretično in praktično usposabljanje kandidatov kat. A, B, C in H, tečaji in vaje iz CPP v ponedeljek, torek in sredo od 16. do 18. ure, na Ljubljanski 105, tel.7244-130 (od 8. do 18. ure) MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!!! VAROVANJE; oseb in premoženja, montaža protivlomnih alarmnih in video sistemov, servis, spremstva, prevozi denarja, dežurni center, intervencije, tel. 7219-890 (od 00. do 24. ure) REDARSTVO; zagotavljanje javnega reda in mira na objektih, prireditvah, gostinskih lokalih, intervencije, tel. 7219-890. I KLEPARSTVO KROVSTVO I TE GOL A SERVIS ANDREJ VRTAČIĆ Fortonato Berganto 3,1240 Kamnik Tefefon/foki: 01 8312 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE KRONA VSAKE HESE JE DOBRA KRITINA! Garanata: . JO let zadeto „ do 50 let za material Tretja letošnja številka bo izšla 8. marca 2001, zato morate prispevke poslati do 26. februarja 2001, lahko pa po pošti ali osebno, najbolj veseli pa smo, če nam prispevke pošljete po elektronski pošti, kjer je še vedno naš naslov vera.vojska ©domzalesi. Pa na kakšno fotografijo ne pozabite! STEKLARSTVO IRMI MiM] HOMEC -Pk^H DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01 /722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * uokvirjanje slik MIZARSKE STORITVE IZDELAVA - MONTAŽA - OBNOVA KUHINJE IN OSTALO POHIŠTVO SE PRIPOROČAM! Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče TEL: 01/7231-476 GSM: 041/641-446 stran SPOROČILA Audi AUTODELTA Audi nova vozila rabljena vozila promocijska vozila staro za novo staro za staro odkup za gotovino takoj kredit in leasing pooblaščen Audi servis originalni nadomestni deli Vaš najbližji AUDI center. Autodelta, Dunajska 122, Tel: 01 568 46 46, www.autodelta.si Odprto tudi ob nedeljah. ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... AKCIJA Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64 E-pošta: cllp@cllp-domzalesl V FEBRUARJU: brezplačni tečaj interneta za vse prijavljene v začetni tečaj! ugodnosti; - 10% popust za skupine - 20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom - ae avcem, ki so zaposleni pri ».p., sirotka irobraževanje-delno povrne Sklad za izobraŽevanje pri obrtnikih. SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. " Odprto vsak dan od 7. do 21.30 Tel.: 7215 699 Stalno je na zalogi torta za DIABETIKE. Mali oglasi KUPIM delnice UP Radomlje in Titan Kamnik. Nudim : /H/1 ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovine z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-27-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... /// NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA ^ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE ** HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM *~ SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA ^ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ** ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI. Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM !!! gotovino. Tel. 04/25-95-421, po 16. uri. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38157, GSM 041/ 322 571. RAČUNOVODSKI servis nudi strokovno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva, obračun plač in amortizacije za samostojne podjetnike po ugodnih cenah. Tel: 041/897-307. OBRTNIKI - PODJETNIKI -za vaš poslovni prostor vam pridobimo uporabno dovoljenje. Tel.: 041/897-307. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Telefon: 01/7227 897. SPB - prodam ali oddam zunanjo garažo ob železniški progi. Tel.: dop. 475-34-34, gsm: 041/695-091. LOKAL oddam v najem v ROŽ POPUSTI za vozila 1.2000! C (N SERVIS V LAHOV UNO-1.095.000 SIT SEICENTO - od 1.312.000 SIT PUNTO - od 1.460.000 SIT LANTRA- 1.730.000 SIT BRAVO HGT - 3.529.000 SIT MARE A weekend - od 2.817.000 SIT MULTIPLA ELX - od 2.914.000 SIT Ugodna ponudba rabljenih in testnih vozil. PRODAJ \ VOZIL: Uštovit Z, tel.: 04/2529 070 SI K\ IS VOZIL: Uhovte 40. tel.: 04/252«* 050 %0 -10% POPUST Pri plačilu t gotovir l 12. februar - 3. nt.nr< 2001 v Metalko kopalniško pohištvo, oprema in dodatki, sanitarna keramika, ploščice, vodovodne armature,... Redna Cena z cena 10 % popustom __SIT: kopalniiki blok JANA Gorenje NO...........121.523.- t^&JS^f'^ kopalniiki blok LAKA Kolpa..............113.492.- fj^JM^ polkrožna kabina za prhanje TKP 807G, Kolpa . 60.088.- f>-X O&O.-' WC Školjka CUZIA BE, talni odtok.......... 9.360.- kvalitetna Švedska lesena WC deska KAN, bela .. 6.900.- %Mf0^ cev za prho TENYFLEX Crom, Tenrit..........1.460.- armatura za kad Unitas.................16.250.- ^fyMč£z>,-' bojler TG 80 E, Tiki...................25.119,60 3$,$$^ armatura za umivalnik Armal.............21.061.- £S»9S$S>B WC splakovalnik LAGUNA, UV, bel. univerzalni.. 4.880.- $>,39f»s WC splakovalnik FONTANA, Prosan, univerzalni... 5.115.- METALKA TRGOVINA Prodi ijni ' t?nU?r Motnjo!" UuMionijkri t>J tel 01 'Z4 M 67 centru Radomelj, Radomeljske čete 7. Tel: 7227-943, mobi: 031/836-736. OBREZUJEM sadno drevje in drevesa. Drevje tudi podiram in odpeljem. Tel.: 01/831-58-72, zvečer, GSM 040/209-433. V MENGŠU iščemo zanesljivo in fleksibilno osebo za varstvo enoletnih dvojčic in hkratno opravljanje gospodinjskih opravil. Infor. - telefon: 729-12-86. PRIHRANEK DO 500.000 SIT ZA VOZILA LETNIK 2000 ✓ SUPER KREDITI DO 5 LET ✓ KREDITI TOM + 0% ✓ KREDITI NA POLOŽNICE T jfi^ SERVIS PIŽEM SERVIS S PRESTIŽEM Mala I-oku 15,1230 Domžale, 9 01/56-27-100, www.plznn.si Dragoceno darilo! POPUSTI do 380.000 SIT ZA VOZILA LETNIK 2000 PRESTIŽNO DARILO DIAMANT! STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure T ." E ■ fjf «Lsr An ije t e n n a k u p Vse za pusta 24. februarja od 10. ure dalje bo pred blagovnico Vele v Domžalah Otroško pustno rajanje z obiskom kurentov. Najlepše maske bodo nagrajene! BLAGOVNICI VELE DOM