PRIMC DNEVNIK

\
& VV
^ O*

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir

Leto XXIX. Št. 169 (8571)
TRST, sobota, 21. julija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov prea js. PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZA NOVO LEVOSREDINSKO VLADO JE GLASOVALO 371 POSLANCEV, PROTI PA 242
RUMOR JE PREJEL ZAUPNICO TUDI V POSLANSKI ZBORNICI ZA SLOVENSKO NARODNOSTNO SKUPNOST NOBENIH OBVEZ
Ministrski predsednik je samo «zabeležil vabila» glede problemov slovenske manjšine - Načelnik poslanske skupine KD Piceoli o potrebi ukrepov za zaščito kulturnih in jezikovnih značilnosti slovenske manjšine
RIM, 20. — Po senatu je tudi poslanska zbornica izglasovala zaupnico novi levosredinski vladi, ki tako lahko začrie delovati, predvsem na gospodarskem področju. Že v prihodnjih dneh bo namreč vlada sprožila prve zakonske ukrepe za ustavitev naraščanja cen in inflacijskega pritiska. Za vlado je glasovalo 371 poslancev, in sicer demokristjani, socialisti, socialdemokrati, republikanci, predstavniki južnotirolske ljudske stranke in zastopnik dežele Aosta, proti pa 242 poslancev, in sicer komunisti, neodvisna levica, liberalci in misovci.
Pred glasovanjem in glasovalni-
jo juridičnega statusa šolnikov v šolah z nemških učnim jezikom. V ta oei govora je vključil prej citirani stavek o vprašanjih slovenske manjšine ter tudi potrdil zanimanje vlade za vprašanje Doline Aoste.
mi izjavami je ministrski predsednik Rumor odgovoril poslancem, ki so posegli v razpravo. Po opozorilih tajnika PSI De Martina, načelnikov obeh parlamentarnih skupin KPI Perne in Tortorelle in tudi samega načelnika poslanske skupine KD Piccolija, je Rumor končno občutil potrebo, da je izrecno omenil slovensko manjšino, to pa je storil s kar se da megleno in neobvezujočo izjavo. Potem ko je govoril o deželah in nato precej izčrpno obdelal vprašanje južnih Tirolcev, za rešitev katerih se je celo osebno obvezal, je namreč dobesedno dejal: «Dobro sem si zabeležil vabila, ki sem jih prejel glede problemov jezikovnih manjšin, kot je slovenska*. To pa je bilo vse.
V jutranjem delu zasedanja poslanske zbornice, ki je bil posvečen zaključku razprave o zaupnici, pa je načelnik poslanske skupine KD Piccoli v svojem posegu nekoliko bolj obširno postavil to vprašanje; dejal je namreč, da je »glede slovenske jezikovne manjšine Treba ugotoviti, da so bili storjeni številni koraki naprej bodisi v splošnem ozračju odnosov med različnimi etničnimi skupinami, bodisi v definiranju operativnih instrumentov za zaščito jezikovne manjšine. To delovanje — je nadaljeval Piccoli — za definiranje in uresničenje konkretnih instrumentov in različnih ukrepov za zaščito kulturnih in jezikovnih značilnosti slovenske manjšine v predelih, kjer živi, je treba nadaljevati in izpopolniti bodisi na zakonodajnem, kot tudi na upravnem področju.
Toda povrnimo se na današnji odgovor ministrskega predsednika. Rumor se je najprej zahvalil vsem poslancem, ki so posegli v debato, ter ugotovil, da obstaja skupna zavest o trenutnih težavah. Nihče ne razpolaga s čudodelnimi sredstvi — je dejal — vsi pa moramo prevzeti lastne odgovornosti; tako vlada kot opozicija.
Kot že v prejšnjih posegih, je tudi tokrat Rumor posvetil največji del svojega govora vprašanjem gospodarstva, ter ugotovil, da ocene, ki so izšle iz debate, v veliki Tneri soglašajo z ocenami vlade.
Parlament predvsem soglaša z zaskrbljenostjo in s prepričanjem, ha je treba hitro in odločno ukrepati s strogo, dosledno in realistično politično linijo. Rumor je de-jal, da je najbolj učinkovita med Protikonjunkturnimi ukrepi politična stabilnost in jasnost političnega okvira. Prva naloga vlade je, da zavre inflacijske težnje, ki grozijo, da bodo dokončno onemogočijo gospodarsko obnovo. Boj proti inflaciji pa nikakor ne pomeni deflacijske izbire, ki bi povzročila nov zastoj proizvodnje, ne da bi odpravila poglavitnih faktorjev inflacijskega procesa.
Rumor je napovedal, da bo vlada Vodila boj proti inflaciji na različnih frontah: a) z učinkovitimi ukrepi za “rzdanje naraščanja cen preko nadzorna nad cenami blaga, za katero je ahko tako nadzorstvo učinkovito; b) 2 zamrznjenjcm tako imenovanih u-Pravnih cen; c) z ukrepi glede najem-č) s povečanjem ponudbe živil in Predvsem tistega blaga, ki je doživelo Pajaročnejše povišanje; d) z gospodarsko politiko, ki bi okrepila zunanjo yrednost lire in preprečila, da bi višja cena uvoza imela posledice za ves SIstem notranjih cen. Potem ko je po-Ppvno poudaril potrebo po bolj stro-g' in kvalificirani politiki javnih izdatkov, je tudi potrdil, da mora go-sP°darska akcija vlade upoštevati pro-ees evropske gospodarske integracije, /dada je tudi pripravljena sprožiti Potrebne ukrepe za vzpodbujanje raz-S|ritve zaposlovanja, predvsem v juž-Prb deželah. Politika za industrijski razvoj Juga je namreč osnovna toč-
ka vladnega programa za razvoj gospodarstva. Rumor je še omenil vprašanja davčne reforme in zboljšanja finančnih pogojev oboroženih sil, nato pa je prešel na vprašanje dežel.
Cilj vlade v tem oei,m je — je dejal Rumor — da omogoči čim širši razvoj avtonomij v okviru jušnega začrtanja pristojnosti in ob najstrožjem spoštovanju načel in zahtev po enotnosti. V to poglavje je Rumor vključil vprašanje Gornjega Poadižja ter obljubil, da sc bo osebno pozanimal za . natečaje za mesta v državnih uradih. Zagotovil je tudi zanimanje vlade za vprašanje cest in za normalizaci-
Po kratki, omembi 'vprašanj reorganizacije javne uprave in pravosodja se je ministrski predsednik lotil vprašanj RAI-TV in informacije, glede katerih je ugotovil, da sta medsebojno tesno povezana. Vlada se zaveda potrebe, da bi sprožila ustrezne ukrepe, .vendar gre za zapletena vprašanja, zaradi česar ni tnogoče ukrepati brez resne poglobitve vseh aspektov. Glede vprašanja svobode tiska je Rumor dejal, da bo treba ščititi pravico časnikarjev do svobode izražanja ter zajamčiti pravico bralcev do objektivne in splošne informacije, kar je mogoče doseči z ohranitvijo čim širše pJuralitete

SINDIKATI SE PRIPRAVLJAJO NA SESTANEK Z VLADO
Prve ocene o srečanju s finančnimi ministri
Dido (CGIL); Popolna razpoložljivost vlade za konstruktivno razpravo
RIM, 20. — V zvezi z včerajšnjim i njega urada za statistiko (ISTAT)
srečanjem med finančnimi ministri in predstavniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, je zvezni tajnik CGIL Mario t)ido izjavil, da je sestanek «potrdil popolno razpoložljivost vlade, da začne konstruktivno debato s sindikalnimi organizacijami. Taka debata bi se morala konkretizirati s srečanji na ravni predsedstva vlade in ministrstva za proračun kot sedeža koordinacije specifičnih posegov. Tako metodo — je nadaljeval Dido — je treba ocenjevati pozitivno, še bolj pozitivna pa bo, če bo omogočila hitro obravnavo problemov na dnevnem redu.*
Srečanje s finančnimi ministri pa je po izjavah Diddja tudi potrdilo izredno resnost položaja, kakršnega je zapustila prejšnja An-dreottijeva vlada. Prav zato nova vlada ne sme stati samo na o-brambnih pozicijah, predvsem nasproti špekulantom, ki delujejo v sektorjih prehrane, surovin in ka-pitalov. Predstavnik CGIL je še dejal, ,da je pismo, ki ga je sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL poslala vladi, minimalna osnova za razvoj konstruktivne konfrontacije med vlado in sindikati. Po Didčjevem mnenju je treba v najkrajšem času doseči prve rezultate, kajti sicer bo položaj postal še bolj težaven.
Drugo vprašanje, glede katerega sindikati želijo primerjanje stališč z vlado, je vprašanje resne investicijska politike.
Organizacije CGIL, CISL in UIL na področju poljedelstva pa so izrekle danes številne kritike na račun vladnega programa glede poljedelstva. Sindikalne organizacije ugotavljajo, da ni nobenih znamenj spremembe tradicionalne linije ter da je treba še preveriti vsebino napovedi, ki zadevajo politiko EGS, vprašanje zemljiških najemnin ter financiranje in pristojnosti dežel. Prav tako manjka v vladnem programu obveza za takojšnjo premostitev spolovinarstva in podobnih delovnih odnosov na področju poljedelstva.
Novo zvišanj« življenjskih stroškov
Pričakovati
je nov skok dravinjske doklade
RIM, 20. — Komisija za ugotavljanje življenjskih stroškov, ki se je sestala danes na sedežu osred-
je ugotovila, da so se življenjski stroški v mesecu juniju povišali za 0,8 odstotka. To je bolj omejeno zvišanje v primerjavi s prejšnjimi
meseci, saj so se na primer maja življenjski stroški povišali za 1,2 odstotka.
Komisija je analizirala podatke, ki se nanašajo na junij; proti koncu julija ali v prvih dneh avgusta pa se bo ponovno sestala, da bi preučila podatke o prvi polovici julija ter izračunala tako spremembo indeksa življenjskih stroškov za obdobje 15. april -15. julij ter na tej osnovi določila višino poviška draginjske doklade za trimesečje avgust - oktober 1973.
23. septembra volitve v Argentini
BUENOS AIRES, 20. — Nova argentinska vlada je sporočila, da bodo prihodnje predsedniške volitve 23. septembra. Obenem so sporočili, da se je zdravstveno stanje bivšega argentinskega predsednika in sedanjega favorita za ponovno izvolitev Juana Perona, v zadnjih dneh poslabšalo. Peronova bolezen predstavlja nevarnost za kandidaturo radikalnega predstavnika Balbina za mesto podpredsednika. Desničarsko krilo pero-nistov je že izjavilo, da ne bo podprlo Balbinove kandidature, ker bi ta lahko postal predsednik v primeru Peronove smrti in bi tako oblast prešla v roke predstavnika opozicije.
izražanja različnih mnenj. Glede J Povsem drugače pa je Rumor za-
RAI-TV pa se je Rumor omejil na potrditev izjav, ki jih je dal v senatu.
Predsednik vlade se je ustavil tudi ob zunanjepolitičnih vprašanjih ter poudaril predvsem dve bistveni temi.: »okrepitev' Italije v Evtopi in okrepitev Evrope v sveto. Med drugim je tudi ugotovil, da zbliža nje med ZDA in Sovjetsko zvezo nudi tudi Zahodni Evropi nove možnosti, da bi odigrala svojo vlogo v procesu pomiritve.
Takoj nato pa se je Rumor povrnil k notranjemu položaju ter omenil dogodke, ki so jih zabeležili v teh dneh v Neaplju in nekaterih drugih mestih Juga (kjer je prišlo do izgredov in celo do postavljanja barikad zaradi pomanjkanja kruha v trgovinah). V tej zvezi je dejal, da je vlada že posegla in da bo še ukrepala ter da se bo borila proti špekulativnim manevrom. Glede teh dogodkov je ministrski predsednik poudaril tri elemente, ki označujejo položaj: objektivne pomanjkljivosti, špekulativne težnje, ki se venomer pojavljajo, ko je položaj težaven, in končno nevarnost političnega izkoriščanja, ki bi lahko spet dalo duška neredu in avtoritarnim težnjam. Tega vprašanja se bo vlada lotila v okviru nove politike za Jug. Rumor je ugotovil, da ni slučaj, če Almirante vidi prav v Jugu naravni operativni prostor za svojo stranko, kjer lahko izkorišča reakcije področij revščine in zaostalosti proti področjem blaginje. To pa je izzivanje, kateremu je treba dati politični odgovor.
Rumor je ponovno utemeljil razloge, ki so privedli do obnovitve levosredinske koalicije. Dejal je, da se je treba prepričati, da ie nemogoče premostiti nevaren in težaven položaj brez neposrednega sodelovanja med ljudskimi demokratičnimi silami, brez njihovega aktivnega prispevka, in to ne samo v težki odgovornosti, ki jo nalaga izredna faza, kot je sedanja, ampak v procesu obnovitve države. Nemogoče je namreč ločiti oba momenta, je dejal Rumor, kot ie nemogoče ločiti program in politično usmeritev, ki sta osnova akcije in pobude vladne večine.
V	tej luči je treba tudi gledati na razpoložljivost vlade, ki jo je Rumor potrdil, za dialog z velikimi družbenimi silami države, tako s sindikalnimi kot s produktivnimi. Ne gre za to, je opozoril ministrski predsednik, da bi se vlada odrekla svojim pristojnostim, še manj pa, da bi omejevala pristojnosti parlamenta. Nasprotno gre za uvedbo jasnega in lojalnega dialoga, o razvojnih linijah, ki jih vlada namerava uresničiti, ob spoštovanju vlog in avtonomije posameznih sil.
V	zaključnem delu svojega govora je Rumor obravnaval vprašanje odnosov z opozicijo. Vlada nima nobenih preganjalnih namenov proti MSI, je dejal. Toda od misovcev nas ločuje že različna ocena preteklega izkustva, pa tudi koncepcija države, njene ureditve, njenega ustroja in u-stroja družbe. Rumor je ugotovil, da glede teh vprašanj obstaja popolna in radikalna antiteza. Dodal pa je, da tudi obvezuje vlado, da ne dovoljuje obnavljanja fašizma.
stavil vprašanje odnosov s komunisti, glede katerih razlike izhajajo predvsem iz »ideološke, zgodovinske in politične izbire*. Politične sile, ki sestavljajo vlado leve sredine, imajo svojo identiteto, zaradi katere so različne od komunizma.
Titova poslanica Leonidu Brežnjevu
MOSKVA, 20. - Sovjetska tiskovna agencija TASS poroča, da je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Milorad Pesič izročil članu Politbiroja in tajništva KP SZ osebnp poslanico jugoslovanskega predsednika Tita za generalnega tajnika KP SZ Leonida Brežnjeva. Vsebina poslanice ni znana. TASS dodaja, da je bil pogovor med Pe-šičem in Kirilenkom v toplem in prisrčnem ozračju.
Sadat in Gedafi (pni in drugi z leve) med zadnjim obiskom libijskega predsednina v Egiptu, ko sta se domenila za enoletno odložitev združitve med Libijo in Egiptom
uiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiHiiiiiiitiiiiiiitiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinia
ZDRUŽITEV MED DVEMA DRŽAVAMA ČEDALJE BOLJ PROBLEMATIČNA
Napetost med Libijo in Kairom po vdoru udeležencev «pohoda enotnosti v Egipt
Egiptovske oblasti blokirale cesto, da bi onemogočile napredovanje 30.000 Libijcev Gedafi odstopil, da bi pospešil združitev - Spodletel načrt dobrodošlice v Marsa Matruhu
KAIRO, 20. — »Revolucionarni pohod enotnosti*, ki se ga udeležuje po zadnjih vesteh približno 40 tisoč Libijcev, se ni ustavil v egiptovskem letoviščarskem mestu Marsa Matruh, v neposredni bližini libijske meje, temveč je nadaljeval svojo pot proti Aleksandriji in Kairu. Voditelji pohoda so trdno odločeni priti do Trga Abdin v Kairu, kjer je sedež predsedstva republike, da bi zahtevali takojšnjo in popolno združitev med Egiptom in Libijo. Trenutno se pogajajo z egiptovskimi oblastmi na cesti proti Aleksandriji, kakšnih 20 km od Marsa Mat-uha, kjer železniška proga prečka cesto in so Egipčani pripeljali tovorni vlak, s katerim so cesto praktično zaprli.
Udeleženci pohoda počivajo po 60 neprekinjenih urah, kolikor so rabili, da so prišli s tunizijske meje do egiptovske. Načrt egiptovskih oblasti, da bi spremenile »revolucionarni pohod» v »puščavsko uprizoritev* je spodletel. V Marsa Matruhu so že pripravili veliko naselje šotorov, poljsko bolnišnico s 50 zdravniki in 30 rešilnimi vozovi, šotor z zmogljivostjo 10 tisoč prostorov ter velike količine pitne vode in živeža. Nared je bilo tudi 150 ovnov, ki bi jih morali zaklati v znamenje dobrodošlice Libijcem, po stari beduinski navadi.
Medtem ko je pohod ustavljen na cesti proti Aleksandriji, so v teku pogajanja med egiptovskimi oblastmi in voditelji libijske revolucije. Vsekakor obstaja nevarnost, da bi se pohod sprevrgel v resen kamen spotike med obema vladama. Kot
piše današnji kairski dnevnik »Al Ahram*, je generalni tajnik arabske socialistične zveze Ganem poročal libijskemu predsedniku polkovniku Gedafiju o nevarnostih, ki izhajajo iz pohoda. Ganem je dejal Gedafiju, da, so Egipčani prav toliko revolucionarni kot Libijci, da pa imajo do revolucije znanstveni pristop. Generalni tajnik arabske socialistične zveze je demantiral gla
sove, po katerih naj bi hotel Egipt
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BOEING 747» JE KOMAJ ODPOTOVAL I AMSTERDAMSKEGA LETALIŠČA
PREUSMERJENO JAPONSKO LETALO
AMSTERDAM, 20. — Okrog 15. lire so neznani preusmeritelji preusmerili letalo «boeing 747» japonske družbe J AL, ki je letelo na progi Pariz — Tokio in ki je imelo na krovu 145 oseb, med katerimi 22 mož posadke.
Letalo je komaj .vzletelo z amsterdamskega letališča in bi moralo poleteti proti Anchorageu na Aljaski, ko so trije oboroženi moš-

Po senatu je tudi poslanska zbornica izglasovala zaupnico Rumorjovi levosredinski vladi. Nova vlada je tako dobila od Parlamenta pooblastilo, da začne delovati. Prvi ukrepi nove vlade, R°t je napovedal sam Rumor, b°do zadevali gospodarski polo* *®1> njihov namen pa bo ustaliti nebrzdano naraščanje cen in Inflacijski pritisk.
V svojem zaključnem posegu Pred glasovanjem o zaupnici je “umor omenil tudi vprašanja slovenske manjšine, glede kate«e pa I8 neobvezujoče dejal, da si je •zabeležil povabila*, ki jih je Prejel od raznih govornikov, ki *o poseg', v razpravo. Vprašanja slovenske manjšine je omenil tudi načelnik poslanske zbornice KD Piccoli.
ujLiy£/o
lil:
li
»Pohod enotnosti*, s katerim so Libijci hoteli prisiliti egiptovske voditelje, da bi pospešili združitev med obema državama, bo po vsej verjetnosti postal dokajšen kamen spotike med Libijo in E-giptom. Udeleženci pohoda se niso odzvali pozivom predsednika Sadata, da se ustavijo v Marsa Matruhu temveč so nadalje-
vali svojo pot proti Aleksandriji in Kairu. Egiptovske oblasti so iim pot preprečile nekaj kilometrov od Marsa Matruha. Kair-
ski radio je zvečer sporočil, da je libijski predsednik Gedafi odstopil, da bi «pospešil združitev med obema državama*.
Medtem ko je občinski svet začel razpiavljati o načrtu hitrih cestnih povezav, je nekaj sto ljudi v sprevodu od Sv. Jakoba in od Barkovelj krenilo do Goldonijevega trga, od koder so skupno odšli na Trg Unitš, kjer so pred močno zastraženo občinsko hišo protestirali proti bar-kovljanski vpadnici in tudi južni vpadnici. Na seji občinskega sveta, ki se je zavlekla skoraj do zore, so padle ostre kritike na račun načrta, ki bi oškodoval v glavnem Slovence, pa tudi
mnenja, da je treba izvesti načrt, pa čeprav bi ga morali sproti tudi popravljati.
ki zahtevali od japonskega poveljnika, naj letalo preusmeri. «Jumbo jet* je preletel Zahodno Nemčijo, Italijo, Grčijo, Ciper, Libanon in Sirijo. Trenutno je v letu proti vzhodu. Domnevajo, da bo pristalo nekje v Kuvajtu v Južnem Je-menu.
Večina potnikov je j'aponske narodnosti, po poročilih iz Amsterdama naj bi bili med njimi le štirje Evropejci. Ko je letalo letelo nad Zahodno Nemčijo so preusmeritelji po radiu imeli propagandistični govor v angleščini, ki ga sicer nihče ni razumel, ker je bila angleščina zelo slaba. Razumeli so samo toliko, da gre za pripadnike neke »japonske rdeče armade*, ki naj bi se borili za osvoboditev Palestine. V začetku so mislili, da gre za pripadnike Al Fataha, glasnik te organizacije v Bejrutu pa je te vesti zanikal in dodal, da njeni pripadniki niso preusmerili nobenega letala in da sploh niso povezani s preusmeritelji.
Po vesteh iz Frankfurta, kjer so prestregli radijsko oddajo preusme-riteljev, kaže, da imajo namen zahtevati osvoboditev Japonca Koza Okamota, edinega od treh Japoncev, ki so izvedli pokol na izraelskem letališču v Lodu, ki je preživel in je trenutno v nekem izraelskem
zaporu. Obsojen je namreč na dosmrtno ječo.
Ob teh vesteh so v Izraelu pripravili izredne varnostne ukrepe na letališču, kjer bi letalo utegnilo pristati. Kaže sicer, da so se preusmeritelji premislili, saj so preleteli Sirijo in se napotili proti južnemu koncu Arabskega polotoka. Letalo ima dovolj goriva do 4.30, ko bo nujno moralo nekje pristati.
De Martino sprejel delegacijo urednikov rimskega «Messaggera»
RIM, 20. - Tajnik PSI De Martino je danes sprejel člane redakcijskega odbora in delegacijo urednikov rimskega dnevnika «11 Mes-saggero* ter predstavnika redakcijskega sveta genovskega dnevnika «Secolo XIX*. Kot sporoča vodstvo PSI, je De Martino potrdil solidarnost in popolno podporo socialistov boju, ki ga vodijo direktor, uredništvo in delavci «Messag-gera* za zaščito svobode informacije. De Martino je tudi zagotovil razpoložljivost svoje stranke za pobude, ki bi lahko privedle do re šitve spora.
likvidirati libijsko ljudsko revolucijo in prepovedati izvajanje določil, ki izhajajo iz islamske zakonodaje. Sam predsednik Sadat, je dejal Ganem, je izjavil, da je libijska kulturna revolucija pojav, ki ga je vredno proučiti.
Zanikal je tudi domneve, po katerih naj bi Egipčani hoteli odstraniti polkovnika Gedafija iz bodoče skupne libijske - egiptovske vlade. Edini pogoj. ki ga je postavil predsednik Sadat za združitev obeh držav, je nadaljeval Ganem, je ta, da Gedafi vstopi v novo skupno vodstvo. Ganem je rekel Gedafiju, da je na delu posebna komisija, ki naj bi izdelala kazensko zakonodajo in ki se posvetuje z učitelji korana. Po neuradnih vesteh pa naj bi Gedafijev načrt, da bi izdelali novo ustavo, ki bi temeljila’ na naukih korana, povzročil med štirimi milijoni egipčanskih kristjanov dokajšen preplah. Zato je zelo verjetno, da se bo delo komisije še precej zavleklo.
Ko so prve skupine Libijcev prišle do egiptovske meje, ob 7.30 po italijanskem času, so izropale poslopje carine v Solumu, medtem ko je libijski buldožer porušil štiri lesene barake, ki so jih egipčanski cariniki prevdino zapustili. Poskusili so tudi porušiti cementno' poslopje, v katerem je urad egip-lovskega ministrstva za turizem, | kar pa jim ni uspelo, zaradi takojšnjega posega egiptovskih graničarjev.
Kairski radio je v svoji današnji oddaji poročal, da je polkovnik Gedafi, predsednik sveta poveljstva libijske revolucije, sporočil egiptovskemu predsed. Sadatu, da je podal ostavko že 11. julija, da bi odpravil sleherno oviro za uresničenje libijsko - egiptovske enotnosti. Obenem je obvestil Sadata, da nima nobene veze z organizatorji ljudskega pohoda za pospešitev združitve.
Egiptovski predsednik Sadat je naslovil na Gedafija poslanico, v kateri svari voditelje «pohoda enotnosti*, naj ne vztrajajo pri svojem načrtu, da pridejo v Kairo. Pohod, katerega udeleženci zavračajo sleherni miroljubni pogovor s predstavniki egiptovskega naroda, pravi Sadat lahko samo zavira združitev naših dveh držav. Egipt je odločen braniti svojo suverenost, pred vsakim nasiljem.
delo in socialno politiko Vukom Bradaševičem (o vprašanjih v zvezi z jc^Askivanskimi delavci zaposlenimi v Avstriji), z zveznim tajnikom za zunanje zadeve dr. Emilom Ludvigerom (o možnostih skupnega nastope podjetij obeh držav na svetovnih trgih).
V razgovorih Staribacher - Dimi-trijevič je bila posebna pozornost posvečena vprašanjem v zvezi z industrijsko kooperacijo, skupno naložb«) kapitala ter o možnostjo in razširitvi,jo zvez v prometu in turizmu.
Ministra sta pozitivno ocenila dosedanjo industrijsko kooperacijo in ugotovila, da so realne možnosti in obojestranska potreba za razširitev tega sodelovanja posebno v energetiki, bazni industriji, v graditvi daljnovodov in plinovodov in graditvi jedrske elektrarne v Jugoslaviji. Posebno pozornost sta ministra posvetila tudi graditvi predora v Karavankah in udeležbi obeh držav v graditvi plovnega dela Donave. Dr. Staribacher jutri potuje na uradni obisk v Albanijo od koder se bo 25. julija vrnil v Dubrovnik, kjer bo skupno s predsednikom odbora za turizem Borisom šnuderlom podpisal avstrijsko-jugoslovanski sporazum o turizmu.
B. B.
Ameriškega novinarja izgnali iz Saigona
geles Times* 26-letnega Jacquesa Lesliea. Ukrep so sprejeli, češ da je njegova prisotnost v Južnem Vietnamu «škodljiva zaradi podobe, ki jo podaja o Južnem Vietnamu v tujin *. Leslie je v Južnem Vietnamu že 19 mesecev in tokrat mu niso obnovili dovoljenja za delo. Obenem je zvedel, da mora zapustiti deželo do ponedeljka. V svojih zadnjih dopisih iz Saigona, je ameriški novinar ostro obsodil štev lne primere korupcije, v katere so zapleteni člani vlade.
Alžirci o pripravili za konferenco neuvrščenih
SAIGON, 20. — Južnovietnamske oblasti so izgnale iz države dopisnika ameriškega dnevnika »Los An-
Staribacher zaključil obisk v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Avstrijski minister za trgovino dr. Joseph Staribacher je končal danes razgo-
vore z zvez-um tajnikom za gospodarstvo Boškom Dimi tri jevičem (o
splošnih
odrmčh)
t canskih gospodarjih zveznim tajnikom za
JUTRI, 22. JULIJA V ZAKRIZU NAD CERKNIM
PROSLA V A 30. OBLETNICE IZIDA PRVE ŠTEVILKE PARTIZANSKEGA DNEVNIKA
Letos poteka 30 let odkar je v Zakrižu nad Cerknim izšla prva številka PARTIZANSKEGA DNEVNIKA, edinega tiskanega partizanskega dnevnika v zasužnjeni Evropi. Izhajal je z redkimi presledki zaradi ofenziv in premikov do zmage nad fašizmom in nacizmom v maju 1945 in po zaslugi kurirjev in raznašalcev prihajal mimo vseh ovir in okupatorskih zased redno med ljudi po vsej Primorski in Gorenjski do Trsta in Gorice. S slovensko tiskano besedo je bil glasnik in spodbujevalec v boju proti okupatorjem za svobodo slovenskega primorskega ljudstva.
Primorski dnevnik kot njegov naslednik, ki je začel Izhajati v Trstu takoj po osvoboditvi, ter Društvo novinarjev Slovenije bosta ta edinstveni jubilej počastili jutri, 22. julija t.l. z odkritjem spominske plošče na hiši v Zakrižu nad Cerknim, kjer je izšla prva ciklostilirana številka. Slovesnost bo združena s počastitvijo 30-letnice prve uspešne partizanske akcije domačih borcev v isti vasi.
Pri slovesnosti, ki se bo začela ob 12. uri po našem času (11. po lokalnem), bodo sodelovali tudi Tržaški partizanski pevski zbor, člani bivše igralske skupine IX. korpusa in rudarska godba na pihala iz Idrije.
Prireditelji vabijo k udeležbi vse, ki so v času narodno* •svobodilnega boja pomagali ustvarjati in širiti Partizanski dnevnik, vse bivše borce In aktiviste, vse, ki jim je Partizanski dnevnik bil glasnik lepše prihodnosti, In zlasti mladino. Prevoz z lastnimi sredstvi. Osebnih vabil ne bo!
<4
BEOGRAD, 20. — Namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakše Petrič je danes sprejel visokega funkcionarja alžirskega zunanjega ministrstva Abdelmalika Benhabilesa, ki je izročil Petriču pismo predsednika Bumediena za predsednika Tita. Po daljšem prijateljskem razgovoru sta Petrič in Bennabiles izmenjala misli o dejavnosti obeh držav v pripravah bodoče konference neuvrščenih na vrhu. ki bo kot je znano septembra v Alžiriji. Benhabiles ■ se je danes sestal tudi'z drugimi jugoslovanskimi funkcionarji; katere je obvestil o političnih in tehničnih pripravah bodoče konference na vrhu, katere se bo udeležilo predvidoma okrog 80 držav.

TRŽAŠKI DNEVNIK
ŽIVAHNA IN POLEMIČNA RAZPRAVA 0 NAČRTU HITRIH CESTNIH ZVEZ
Socialno breme novega cestnega sistema
I j	,	>	V i	i
ne sme pasti predvsem na pleča Slovencev
Seja tržaškega občinskega sveta se Je zavlekla pozno v noč - Ostre kritične pripombe svetovalcev KPI Spetiča in inž. Coste - Kervin (PSI) o nujnosti upoštevanja zaščite Slovencev
ZAGREBŠKI BALETNIKI TUDI DRUGIČ NAVDUŠILI
Odlična izvedba baleta «La fille mal gardee»
Vesna Butorac kot Lisa prva zvezda v sicer harmonično ubranem baletnem zboru - Sproščena komičnost in ljudska vedrost - Dirigent K. Kraus
Sinočnja seja tržaškega občinske-) vsak način pa je treba upoštevati ga »veta je potekala v posebnem | ekološke faktorje in še posebej nuj-
oeračju, saj so bila težka železna vrata tržaške občinske palače zaprta in strogo zastražena, po hodnikih pa je bilo polno občinskih stražnikov, ki so pozorno pregledovali prepustnice in legitimacije, za tiste, ki imajo dostop v občinsko sejno dvorano. Pred palačo pa se je okrog osme ure zvečer zbrala skupina nekaj sto ljudi, katerim so od časa do časa poročali, kako poteka razprava.
Velika cestna povezava z upa-Aiicami in zapletenimi socialnimi problemi, ki jih prinašajo, so očitno vzbudile izredno zanimanje in oster polemičen odnos do nekaterih predlogov občinskega odbora. Zato je tudi bilo logično, da se je razprava zavlekla in da so vanjo posegli vsi najvidnejši predstavniki političnih skupin. Ko pišemo to poročilo razprava še traja in bo prišlo do glasovanja šele v zgodnjih jutranjih urah, tako da bomo lahko šele, v jutrišnji številki dnevnika poročali o izidu.
Prvi je v razpravo posegel načelnik socialdemokratske skupine prof. Lanza, Id je podčrtal izreden gospodarski pomen nove moderne cestne povezave za Trst in dejal, da je treba na vsak način izkoristiti sredstva, ki so na razpolago. Lanza se je skliceval na zaključke urbanistične komisije in strokovnjakov in pripomnil, da so naredili vse in da bodo še naredili vse, da bo socialna škoda čim manjša.
Svetovalec KPI Spetič je obžaloval, da ni prišlo do predhodnega posvetovanja in podčrtal, da se je ustvarila zelo široka enotnost predstavnikov ljudskih sil in prizadetega prebivalstva, ki nasprotuje predlogom odbora. Med drugim je v tej zvezi navedel stališča sindikalne organizacije CGIL in Slovenske kulturno gospodarske zveze.
Komunistični svetovalec je nato nadaljeval, da poteka večina trase po Krasu in ob pomembnih slovenskih vaseh Katinari, Rovtah, Bo-ljuncu itd., oziroma po četrtih, ki so prav tako gosto naseljeni s Slovenci. Gre torej za zelo resno vprašanje, ki zanima Slovence, saj nacionalna zaščita ne pomeni samo obrambo jezika temveč tudi zaščito specifičnih interesov slovenske narodnostne skupnosti. Za slovensko manjšino, ki je bila tako dolgo casc zatirana in diskriminirana, je bistveno, da lahko brani svoje skupnosti in da se v okviru skupnosti svobodo premika. Nova velika cestna povezava predstavlja resno nevarnost, saj bo prav gotovo ohromila razvoj na ravni skupnosti in socialnega razvoja.
Zaradi tega ni samo KPI, temveč tudi druge organizacije, in med njimi SKGZ, obžalovala nedemokratičen postopek sestavljanja načrta, ker ni prišlo do posvetovanj niti z drugimi zainteresiranimi slovenskimi občinskimi upravami. Treba je manjšini priznati njeno vlogo in izvajati načelo o zaščiti tudi na način, da bo lahko demokratično sodelovala pri lako važnih odločitvah.
Slovensko prebivalstvo je zainteresirano, da se razvijajo prometne zveze na področju kjer prebiva. Žal pa je že cesta št. 202 ustvarila otoke in pregrade, kot na primer na Opčinah, v Trebčah, Bazovici in drugod. Ni mogoče odstraniti vseh težav, prav gotov pa bi se morale preučiti alternativne rešitve in na vsak način bi morali iskati rešitve in ukrepe, da se ohrani povezava med vasmi zgornje okolice.
Kraški prebivalci zahtevajo odgovor na osnovna vprašanja razvoja svojih vasi, kakšni bodo podrobni načrti, kako se bo razvijalo kmetijstvo, kakšna bo povezava z njihovimi zemljišči, bodo zgrajeni mostovi, podvozi itd. Skratka gre za perspektive razvoja prebivalcev, ker obstaja resna nevarnost, da bo cesta uničila vasi, kot je to že primer Katinare, Lo-njerja, Rovt itd.
Zelo važna so tudi nekatera na videz obrobna vprašanja. Avtocesta bo zahtevala razlaščanje obširnih površin in to pretežno na Krasu. Gre za razdrobljeno lastnino zasebnikov in za jusarska zemljišča. Znano je stališče Slovenske skupnosti do razlastitev in bi bilo zanimivo vedeti, kaj pravijo v tej zvezi. Spetič je nadaljeval, da so komunisti za zakon št. 865, toda ko gre za razlaščanje špekulantov, prav gotov pa ne kot sredstvo osiromašenja malih lastnikov in kmetov. Zato se KPI bori, da bi v tem primeru Izvajali načelo ohranitve kmetijskega zemljišča, tako da bi zamenjali razlaščeno zemljišče z enakovrednim. ali s posebnim načinom odškodnine.
Na vsak način pa manjšina, ki se tako trdo bori za svoje osnovne pravice, ne sme ponovno plačati celotne cene velikega javnega dela, zato, da se zadosti velikim krajevnim in mednarodnim gospodar sidro interesom.
Kervin (PSI) je bil mnenja, da je treba upoštevati stvarne gospodarske potrebe, pa tudi zahteve prebivalcev. Vendar pa se sedaj ne razpravlja o končnem načrtu, temveč samo o spremembi variante urbanističnega načrta. Glede Krasa je Kervin dejal, da so preučili dve možnosti in da so se odločili za «vilice», odnosno za cesto, ki naj obide Opčine, prav zato, ker so menili, da bi avtooeria ob cesti št. 202 še bolj zaprla nasilje Na
nost zaščite interesov slovenske manjšine.
Gargano (PRI) je odločno zagovarjal predlog občinskega odbora in ugotovil, da zdrava pamet govori, da je treba povezati pristanišče in mesto z mednarodnim cestnim o-mrežjem, kot je tudi povsem logičen načrt, ki ga predlaga občina. Treba je narediti vse, kar je le mogoče, da bo pri tem čim manj oškodovano socialno tkivo. Postopek odobritve je še zelo zapleten in bo mogoče na vsaki stopnički pregledovati in preverjati predlagane rešitve.
Med govorom misovskega prvaka Giacomellija je prišlo (kot že prej med govoroma njegovega pajdaša Stiglianija) do prerekanj z demokristjani. Giacomelli je skušal razpravo prekiniti, ko je zahteval glasovanje o spreminjeval-nem predlogu trase okrog bolnišnice Burlo Garofolo. Predlog je bil zavrnjen z glasovi levega centra, komunisti so se vzdržali zanj pa so glasovali svetovalci MSI, PLI in indipendentist Machesich.
Največje zanimanje je seveda vladalo za govor inž. Coste (KPI). katerega so številni prisotni bučno o-dobrili. Večino argumentov inž. Coste smo v našem listu že podrobno orisali, zato se bomo omejili predvsem na zaključne ugotovitve: 1. Barkov-ljanska vpadnica je nepotrebna, celo škodljiva in je ta del treba izvzeti iz načrta: 2. Treba je v načrt vključiti predlog SOMEA o cesti ob nabrežju: 3. Glede južne vpadnice je treba izdelati alternativni predlog: 4. Prav tako je treba izdelati altema tivni predlog za cestno povezavo po Krasu. Gre torej za tri primere, ko je treba izvzeti iz načrta važne cestne odseke.
To ne pomeni višje izdatke, temveč obratno. Na osnovi teh alternativnih
(Nadaljevanje na 8. strani)
Zahteve tržaških industrijskih izvedencev
Sredi septembra bo v Riminiju prvi vsectefcavni	italijan-
ske zveze industrijskih izvedencev. V tem okviril je tržaška pokrajinska zveza sklicala včeraj sestanek s časnikarji, <*a bi bila-javnost obveščena o problemih kategorije, ki jih bodo kongresisti podrobneje razčlenili na kongresu.
Osnovno vprašanje, ki ga postavlja kategorija, ni toliko finančnega kot pa moralnega in normativnega značaja: zahtevajo priznanje za svoje delo v smislu, da hočejo biti prisotni v vseh javnih komisijah, ki obravnavajo proble-
me, za katere so industrijski izvedenci pristojni. Drugo zelo pomembno vprašanje je preosnova tehniških šol in organizacije zveze, da ne bodo italijanski industrijski izvedenci prikrajšani v primerjavi s kolegi drugih držav članic EGS, kjer imajo izvedenci veliko več u-godnosti in priznanj zaradi boljše organizacije dela;
PROSILCI ZA POVERJENA MESTA
Prednostne lestvice deset dni na vpogled
šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 20. t.m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločai čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1973 74. lestvice bodo na vpogled deset dni, vsak dan od 10.
do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «Fr. Prešeren* na Vrdelski cesti 13/1.
Nadaljevanje pogajanj za obnovitev odbora l$ve sredine na deželi
Včeraj so se nadaljevala pogajanja za obnovitev levosredinskega deželnega odbora. Pričeli so izdelovati osnutek politično - programske resolucije, ki sestoji iz več poglavij. V prvem poglavju je v debetih točkah navedena osnovna politično - upravna usmeritev koalicije, v naslednjih pa bodo v osnovnih potezah določili programske obveze nove uprave in pri tem še zlasti gospodarsko načrtovanje in demokratično sodelovanje.
Seja obč. sveta v Zgoniku
V Zgoniku je bila sinoči izredna seja občinskega sveta, ki je soglasno odobril resolucijo, naslovljeno na deželo, z zahtevo, da bi zgoniško občino priznali kot hribovito področje in jo vključili v gorsko skupnost. Z večino glasov pa so odobrili nov občinski organik.
POPRAVEK
Kot. smo te poročali, so na znanstvenem liceju vsi kandidati uspešno opravili, zrelostne izpite. V seznam maturantov pa se nam je vrinil tiskarski škrat in je izpadlo iz seznama ime enega maturanta. Zrelostni izpit je namreč uspešno opravil tudi Igor Sancin. Upajmo, da nam Igor zaradi tega ne bo zameril.
■iimiiiiiitimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmuiiiHiKiiiiiiiiiMitMiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiinmiiniiiiiiiiiimumfimiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniHniumfmiimiiiiiiiiit
SPREVODA II BARKOVELJ IN IZ UL CAMPANELLE DO OBČINSKE PALAČE
ODLOČEN PROTEST PREBIVALSTVA PROTI NAČRTU ZA HITRE CESTE
Sprevoda sta se združila na Goldonijevem trgu - Manifestantom niso dovolili vstopa v sejno dvorano, kjer je bila v teku razprava o načrtu hitrih test
govorili tudi številni slovenski in italijanski transparenti in letaki, ki so jih med potjo razdeljevali. Na čelu sprevoda je vozil avtomobil, ki je vabil meščane naj se priključijo sprevodu in s tem izrazijo svojo solidarnost s prizadetim prebivalstvom tistih področij, skozi katera bodo vozile hitre ceste.
Pred občinsko palačo, ki jo je stražilo veliko mastnih redarjev, agentov javne varnosti in karabinjerjev, so demonstranti glasno zahtevali, naj jim dovolijo dostop v sejno dvorano, a so javni organi dovolili po zelo dvomljivem postopku vstop samo predstavnikom rajonskih koncult ter tistim* ki so imeli posebna vabila. Ob vztrajnem skandiranju zahtev, naj občinski svet upošteva mnenje ogroženega prebivalstva pri razpravah o načrtu za hitre ceste, ki so sicer ne-obhodno potrebne za gospodarski razvoj mesta, a obenem v nekaterih planiranih odsekih občutno o-škodiujejo socialno tkivo predelov, skozi katere bodo šle, so se demonstranti zadržali dolgo v večer pred občinsko palačo.
Sprevod Šentjakovčanov
Precejšnja množica moških, žensk in otrok se je sinoči, približno ob isti uri, ko se je v občinski dvorani pred Trgom Unita začela seja občinskega sveta, zgrnila na mestne ulice, da bi na najvidnejši način izrekla protest nad načrtom
iiiumiiimiiiiifiiminiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHmHfimiimiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimmiiiiiiniiiiii
NA 30-LETNICO PARTIZANSKEGA DNEVNIKA
Vabljeni v Zakriž!
Na proslav' po odkritju spominske plošče bodo sodelovali Tržaški partizanski pevski zbor in člani nekdanje igralske skupine IX. korpusa - Poskrbljeno za hrano in pijačo - Začetek svečanosti ob 12. uri po italijanskem času (11. uri po krajevnem)
V mali vasici Zakriž nad Cerknim so v polnem teku priprave za jutrišnjo proslavo 30-letnice izida prve številke Partizanskega dnevnika, ki bo združena s proslavo 30-letnice prve uspešne partizanske akcije v tej vasi in z odkritjem spominske plošče na hiši, kjer je bila ustanovljena in kjer se je zadrževala dalj časa italijanska partizanska brigada Garibaldi Nati-sone.
Kot znano bo na tej skupni proslavi sodeloval tudi Tržaški partizanski pevski zbor s svojim programom partizanskih, upornih in narodnih pesmi, nastopili pa bodo tudi člani nekdanje igralske skupine IX. korpusa, ki bodo s svojim izvajanjem oživili spomin na tradicionalne partizanske mitinge. Na sporedu bodo seveda priložnostni govori in pa odkritje spominske plo šče na hiši, kjer je nastala prva številka Partizanskega dnevnika. Plošča, ki jo je izdelal naš znani kamnoseški mojster in bivši borec Stanko Zidarič iz Prečnika, je že vzidana. Na dan otvoritve bodo ob njej držali stražo člani rodu Modrega vala tržaških tabornikov, ki letujejo v Škofji Loki in ki bodo prišli na proslavo peš po nekdanjih partizanskih poteh Cerkljanske.
Po proslavi bo skupno ljudsko slavje s plesom, poskrbljeno bo tudi za prigrizek z neizbežnim partizanskim golažem in drugimi dobrotami ter za pijačo.
Tistim, ki se bodo z osebnimi avtomobili podali na to slavje, in naše vabilo velja vsem, ki želijo priti brez izjeme, naj za informacijo povemo, da pelje iz središča Cerkna v Zakriž 2 in pol kilometra dolga sicer strma, toda dobro prevozna makadamska cesta. Promet v dopoldanskih urah bo po njej samo enosmeren (navzgor seveda) in ga bo urejala prometna milica. Parkirnih prostorov bo dovolj v sami vasi ali v njeni neposredni bliž ni. S Tržaškega je do Feritna nrf.rija pot nfmo Stanje
la na Ajdovščino, Črni vrh, Godo vič, Idrijo, Spodnjo Idrijo in Že-lm, z Goriškega pa po dolini Soče do Mosta na Soči in potem ob Idrijci do Želina.
za gradnjo hitrih cestnih povezav, o katerem so, kot rečeno ob isti uri razpravljali občinski svetovalci. Protestno manifestacijo sta priredila enotna odbora iz Barkovelj ter iz predela, ki obsega Sv. Jakob, Pončano, Magdaleno, Kolon-kovec, Rovte, Katinaro in Lornjer. Protest prebivalstva se nanaša predvsem na dva odseka načrta za hitro cesto, ki bosta prizadela dva zelo obljudena predela. To sta znamenita barkovljanska vpadnica, o kateri se že dolgo razpravlja ter tako imenovana južna vpadnica, ki bo prizadela vse področje od Lo-njerja do Sv. Jakoba.
Sprevoda sta istočasno krenila proti občinski palači. Prebivalstvo Sv. Jakoba, Pončane, Magdalene, Kolonkovca, Rovt, Katinare in Lo-njerja se je okrog 19. ure zbralo pred gostilno «Vittoria» v Ul. Cam-panelle ter krenilo v sprevodu na Istrsko ulico ter naprej po Sv. Jakobu proti Trgu Garibaldi in Goldonijevem trgu, kjer jih je čakala skupina iz Barkovelj. Skupno so nato 'trenilj po Korzu na Trg Uni-tš pred občinsko palačo, kjer so
Baletni ansambel Hrvaškega na-rodnega gledališča iz Zagreba se je snoči v dveh dnes drugič predstavil tržaškemu občinstvu. Na odru poletnega grajskega gledališča je izvedel malo poznan in izvajan, zato pa nič manj kvaliteten in zahteven komični balet z naslovom «La fille mal gardee» po libretu Jeana Daubervala, na glasbo Josepha Ferdinanda Herolda ter v koreografski predelavi koreografa Normana bizona nalašč za zagrebški baletni zbor.
Dauberval je bil učenec velikega baletnega plesalca svojega časa (1742-1806) Jeana Georgesa No-verre, ki je balet uveljavil kot samostojno odrsko zvrst. Razumljivo je zato, da je tudi kot koreograf poznal zahteve baletne umetnosti, da je poznal njegove klasične prvine in jih znal suvereno vplesti v veristično formo in v komično lahkotno zvrst, katere prvi primer je prav *La fille mal gardee*. Originalna glasba, ki jo pripisujejo skladatelju Hertelu, se je z letu izgubila in od začetka prejšnjega stoletja so ga izvajali na glasbo bolj znanega skladatelja J. F. Herolda.
Moderne izvedbe, ki se začenjajo neposredno pred zadnjo vojno, so vse na Heroldovo glasbo, koren grafske priredbe, med katerimi tudi ta, s katero se nam je predstavil zagrebški balet, pa se navdihujejo ob Daubervalovem koreografskem izvirniku. Herold je avtor več oper, napisal pa je tudi nekaj baletov in druge glasbe. Značilnost njegovega komponiranja je lahkotnost in delikatnost glasbenega tkiva ob istočasnih konstrukcijskih kvalitetah, ki so lastne samo velikim mojstrom in ki so pri Mozartu dosegle višek popolnosti.
S tako glasbo je prežet tudi balet *La fille mal gardne*, ki tako po glasbeni kot vsebinski fakturi spominja na tFigarovo svatbo». Je izredno komunikativna, prijetno božajoča s svojo nežnostjo, ki prihaja najbolj do veljave s prvimi violinami in pihali obenem pa lahkotno komično barvita in frivolna v svojem vsebinskem izrazu.
Plesalci zagrebškega baleta so s sinočnjo uprizoritvijo še enkrat potrdili, da sestavljajo ubran in tehnično izredno dobro podkovan ansambel, v katerem kot zvezda prve velikosti izstopa prva balerina Vesna Butorac, ki smo jo lahko o čudovali še kot Julijo. Tokrat je v vlogi Lise uveljavila ne le ves svoj izjemno bogat in pester tehnični zaklad, ki ji dovoljuje, da z največjo lahkoto obvladuje najtež-
Gledališča
FESTIVAL OPERETE
V POLITEAMA ROSSETTI
Danes in jutri (ob 21. in 18. uri) ponovitev Kalmanove operete «čar-daška kneginja*. Zadnja predstava bo v petek, 27. t.m. ob 21. uri.
Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 36-372).
je baletne prvine, temveč tudi iztožilo romantično nastrojeno nežnost.
Njen ples je en sam ponavljajoči se splet elegance. Tudi Stefan Furijan je v vlogi njenega ljubimca Colasa uveljavil svoje mojstrstvo, medtem ko so bili naravnost razkošni v svoji komičnosti Miljen-ko Vikič kot vdova Simone. Silvio Pavletič kot bogati kmet Thomas in Antonije Maksimovič kot njegov malce omejeni sin Alain.
Izredno lepo sta Vesna Butorac in Stefan Furijan zaplesala zlasti ljubezenski ples v drugem dejanju, prav tako lepi in učinkoviti pa so bili tudi plesi kokoši v prvem prizoru prvega dejanja in _ sploh vsi ansambelski plesi, polni ljudske šepavosti in igrivosti.
Imeniten je bil tudi tokrat orkester pod vodstvom Karla Krausa in v njem prva violinista Maja Despalj in Bogomir Gorše s solističnimi vložki. Bogata in inventivna koreografija, lepi kostumi Olega Kasumoviča, stilno ustrezna scena.
Da ena lastovka še ne pomeni pomladi je še enkrat dokazal sinočnji obisk, ki je bil precej slabši od predsinočnjega. Tržaško občinstvo si z njim prav gotovo ni zaslužilo legitimacije kulturnega in za umetnost dovzetnega občinstva. Zato pa so prisotni (nekaj sto) s toliko večjim navdušenjem nagradili gostujoče baletne mojstre z avlavzom. Zagrebški umetniki so s svojim gostovanjem zapustili najboljši vtis umetniško visoko kvalitetnega ansambla.
j. k.
• V Ljudskem domu v Ul. Madon-nina 19 se bo danes ob 19. uri začel praznik komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija KPI «Pinko Tomažič*. Ob 20.30 bo govoril deželni svetovalec Mario Colli. Praznik se bo nadaljeval jutri z začetkom ob 18. uri.
Kino
Pri Sv. Ivanu se poročita danes
MILICA KRAVOS in
IVAN VERČ
Obilo sreče v novem stanu jima želi PD ^Slavko Škamperle*.
j ega pastirja*, bo tržaška avto-
r_______________ r_______, ____ __ nomna letoviščarska ustanova spet
hrupno opozorili nase občinski svet. ; izkoristila za dve predstavi na od-O zahtevah vseh teh ljudi so jasno 1 prtem v okviru ciklusa prireditev
........
NA POBUDO AVTONOMNE LETOVIŠČARSKE USTANOVE
Prihodnji teden nn tržaškem Gradu dve giasbeno-zahavai prireditvi
Nastopili bodo Lola Falana, Marcella, Gino Bramie-ri, Milva, Nicola di Bari in vrsta drugih znanih pevcev, plesalcev in glasbenih skupin
Kratek premor med peto uprizoritvijo cčardaške kneginje». ki se bo za letos poslovila z odra gledališča Rossetti, in premiero «Kač-
Jutri in pojutrišnjem šagra v Ricmanjih
Prebivalci Ricmanj se skrbno pripravljajo na tradicionalno šagro, ki jo bodo priredili jutri, 22. in ponedeljek, 23. t.m. šagra ima izvor daleč v preteklosti in so jo vsako leto prirejali na čast vaškemu patro-nu. Ta običaj pa so že pred leti zanemarili in opustili in bi skoraj po-tonel v pozabo, saj se ga spominjajo samo še starejši vaščani. Vendar so ljudje pričeli ponovno razmišljati o tem ljudskem izročilu in navadi, iz-
razu posebne in samosvoje slovenske kulturne tradicije, ki po zaslugi teh ljudi le ne bo zamrla in izginila Iz pozabe obujeno šagro so po daljšem času prvič priredili lani, letošnja je torej že druga, pravijo pa, da nameravajo domači praznik ohranjati tudi v bodoče. Resnost njihovih namenov potrjuje že izbira in ureditev prostora, kjer bo šagra potekala. V ta namen so namreč skrbno uredili nekakšno naravno ploščad v pobočju
na vasjo, nedaleč od pokrajinske ceste ter postavili oder za nastopajoče in stojnice, kjer bodo gostom postregli z domačimi vini in jedmi.
Nedeljski program se bo pričel ob 17. uri s sprevodom mladeničev in deklet, ki bodo oblečeni v narodne noše odšli iz vasi na kraj, kjer bo potekal nadaljnji spored, ki vključuje še nastop godbe na pihala in nekaterih pevskih zborov. Zvečer bo ples. zabava pa bo tudi v pooedelj*.
«Poletje 73».
V torek, 24. julija, bodo na vrsti Lola Falana, Marcella in Gino Bra-mieri. v sredo, 25. julija pa Milva, Nicola Di Bari in nekatere mednarodne *vedettes». Pester in zabaven spored na obeh prireditvah bo vodil znani igralec Giorgio Ariani. Ob tem naj omenimo, da je že nekako prešlo v navado, da se vsak visoko kvotirani pevec ali tsubretka* obkroži z vrsto sodelavcev, kar ima za končno po sledico nekakšeri Spektakel v Spektaklu. Tako bo na primer znano in priljubljeno pevko in plesalca Lolo Falano spremljal orkester o-smih solistov, ki ga vodi Aldo Bo-nocore, ter baletna skupina *Boys», med katerimi je znani Enzo Paolo Turchi in za katero je koreografije pripravil Don Lurio. Ravno tako bo tudi Marcello Bello spremljal glasbeni ansambel, Gina Bramie rija pa bo na odru spremljala skupina *Vocatmen». Lola Falana m Gino Bramieri bosta poleg tega uprizorila tudi nekaj tskečev*, ki so poželi toliko uspehov m priznanj gledalcev televizijske glasbeno — zabavne oddaje «Hoi visto mai?».
Vrsta, pevcev, plesalcev in glasbenih ansamblov bo spremljala tudi nastop Milve in Nicole Di Barija. Obe glasbeno — zabavni predstavi se bosta začeli ob 21.20.
Prodaja vstopnic za sedeže vseh redov za obe predstavi se začenja danes pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (tel. 36372). Jutri bo blagajna odprta od 9. ure do 12.30.
MILICI KRAVOS in
IVANU VERČU
ki se danes poročita, želi, da bi se kar najuspešneje in srečno odgrnil zastor nad novo življenjsko potjo, delovni kolektiv Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu.
Voščilom se pridružuje Primorski dnevnik.
RI CM A N JE
JUTRI, 22. 7. 1973:
Ob 17.00 Koncert domače godbe Nastop pevskega zbora «Slavec» in MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ KRANJA
Od 20.00 dalje ples z ansamblom THE LORDS
V PONEDELJEK, 23. 7. 1973:
Od 20.00 dalje ples z ansamblom THE LORDS
Delovali bodo
dobro založeni kioski
Vljudno vabljeni!
MIRAMARSKI PARK «Luči in zvoki*
ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini.
Nazionale 16.00 «Colpo su colpo*. Kitajski barvni film. Režija: Jimmy Pascual.
Exrelsior 16.00 «Chi ha ucciso ,Jenny7» Barvna detektivka. Igra James Gar-ner, Katharine Ross. Prepovedano mladini nod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Mani che stritola-no». Barvni kitajski film. Mojstri kung fuja in karatpfa razkrili tajnost skrivnostnih udarcev.
Fenice 16.00 «Tedeum». Barvni film. Igrajo Jack Palance, Francesca Co-luzzi, Lionel Stander. Režija: Ca-stellari.
Eden Zaprto zaradi počitnic.
Ritz 16.30 «Lo chiamavano Tresette... giocava sempre col morto*. Barvni western film. Igra George Hilton.
Aurnra 16.30 «Quattro tocchi di cam-pane*. Barvni film. Igra Kirk Douglas.
Impero 16.30 «11 tuo vizio č una stan-za chiusa ed io solo ne ho la chia-ve». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capilol 16.30 «Mare blu, morte bian-ca». Barvni dokumentarec o morskih psih.
Cristallo 16.30 «Un papero da un mi-Iione di dollari*. Barvna Walt Di-sneyeva risanka.
Filodrammatico 16.30 «Le demone*. Barvni film. Igra Anne Libert. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Joe Kidd*. Barvni we-stem film. Igrata Clint Eastvvood in John Saxon.
Vittorio Veneto 17.00 Serija grozljivk: «La dama rossa uccide sette volte*. Barvni film. Barbara Bouchet U go Pagliai, M. Malfatti. Prepmeda no mladini pod 14. letom.
Abbazla 16.30 «Uomo bianco va col tuo dio*. Barvni film. Igrata Richard Harris in John Huston.
Astra 16.00 «Tom in Jerry: Addio gat taccio crudele*. Barvna risanka. Ideale 16.30 «Monta in sella figlio di...!!». Barvni western film. Mark Damon, Rosalba Neri in Stan Cooper.
Izleti
SPDT organizira 5. avgusta 1973 izlet z avtobusom na Mangart. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri Norči Zavedla) do 1. avgusta.
SPDT priredi od 4. do 14. avgusta skupinski večdnevni izlet v Dolomite — skupina Brenta. Prijave in informacije pri Norči, UL Geppa 9.
PD Ivan Grbec iz Skednja priredi 15. avgusta izlet v Brezje in na Je zersko. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan od 18. do 20. ure.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 21. julija ZORKA
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.46 — Dolžina dneva 15.10 — Luna vzide ob 23.05 in zatone ob 11.55 Jutri, NEDELJA, 22. Julija MARIJA MAGDALENA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.4 stopinje, najnižja 21,1, ob 19. uri 27,1 stopinje, zračni pritisk 1011,1 mb. ustaljen, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 49 odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 26,1 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 20. julija 1673 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 71-letni Angelo Fcrlu-ga, 67-letni Giuseppe La Terra Mag-giore, 83-letna Giovanna Hrvatin vd Furlanic, 70-letna Vittoria Tiozzo por. Malusa, 70-letna Virginia De Cecco vd. Bortalotti, 75-letni Giovanni Delesina 92-letna Erminia Schejbal vd. Cuiz-za, 68-letni Mario Grassi, 98-letna Maria Sigon, 57-letna Carmen Guar-niero por. Mengotti, 71-letni Crescen-zo Di Placido, 70-letna Giuseppina Rovan por. Rossi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska uli ca 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren dini. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo ■ g Ca.ana 1.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 1974. Prošnje 'sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. (Ul. Frausin 12, H. nadstropje).
Ravnateljstvo Državne srednje šole «Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1,. sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul.
Caravaggio 4, sporoča, da 24 julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 74 Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
»Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zoiz* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zanade rok za vpis v šolsko leto 1973'74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure *
Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Levstik* na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo srednje šole «Fran Erjavec* sporoča, da 24. julija 1973 za pade rok za vpis v šolsko leto 1973
1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan nd 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje role «Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo šole od 9 do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Ciril in Metod* v Trstu z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
V	Kraški galeriji v Repnu razstava Avrelija Lukeiiča.
V	galeriji «Tergeste» razstavlja po-reški kipar Emil Benčič. Njegova dela bodo občinstvu na ogled do 28. L m.
V	Mestni galerij! Piran razstavlja znani slovenski slikar Ivan Seljak — čopič. Razstava bo odprta do 29. t.m.
Danes ob 18. url bo v občinski galeriji odprl razstavo svojih del slikar George Abraham Žogo, ki je po rodu iz Kameruna. Ker je dolgo živel v mestu Dovula, ki se je lani pobratilo s Trstom, mu je vodstvo občinske galerije izjemoma dovolilo, da razstavi v občinski galeriji.
Jutri bo v Sesljanskem zalivu «eX tempore* slikarsko tekmovanje na temo — Sesljanski motiv. Tekmovanja se lahke udeleži vsak slikar, ne glede na stil in tehniko in tudi ne glede na državljanstvo oziroma narodnost, torej s te in tudi z one strani meie. Prijava in žigosanje platen na notranjem dvorišču gostišča «La Caravelia* od 8. do 14. ure.
Prispevki
Sosič Anton (Grgov) darujt .Polets 2.500 lir.
BENEŠKI DNEVNIK
NEVARNA CESTA V BRDCA
Zaradi vožnje goseničarja skoraj uničen asfaltni tlak
Dve manifestaciji ANPI v videmski pokrajini
Tako nezavarovani so cestni ovinki med Cedronom in Brdcami. Na robu je Renato prav na kraju, kjer je 8. maja 1971. leta padel v globino in sc hudo poškodoval.	(Foto: A. Birtič - Mečana)
Cesta v Sovodenjski dolini, ki pelje od Cedrona v Gorenja Brdca, je za voznike in potnike na motornih vozilih zelo nevarna. Do spodnje istoimenske vasice je bila urejena in asfaltirana pred leti, nihče pa se ne meni, da bi na robovih nad' prepadi namestili zaščitne ograje.
V osojnih krajih tega strmega gorskega cestišča je pozimi poledica neprekinjeno kar po tri ali štiri mesece. Takrat grozi še posebna nevarnost vsem uporabnikom te prometne poti.
Brdski domačini pravijo da se mora na njihovi cesti najprej nekaj ljudi smrtno ponesrečiti, šele potem se bo sovodenjska občinska uprava »zbudila*, in namestila varnostne ograje na nevarnejših mestih. Vaščani tudi pravijo, da so bili v tedanjem proračunu za ureditev in asfaltiranje ceste v Dolenja Brdca skoraj gotovo vključeni tudi stroški za nabavo in vgraditev zaščitnih ograj, če so bila ta sredstva nakazana, se domačini sprašujejo, kam so pa šla?
Zaradi nezavarovanih cestnih o-vinkov nad visokimi prepadi so se že zgodile nekatere nesreče, ki prav pa naključju niso terjale človeških življenj. Najhujša med temi se je pripetila 8. maja 1971. leta, ko je domačin Renato Livkin v zgodnjem nedeljskem jutru vozil mleko v Cedron. Na prvem ostrem zavoju, kakih 300 metrov od začetka ceste proti Brdcam ga je s polno kanto mleka na hrbtu obšla na motornem kolesu slabost. Tik pred ovinkom je zgubil zavest in zapeljal naravnost v kakih 6 - 7 metrov globok prepad, kjer se je tako poškodoval, da je moral ostati 33 dni v bolnišnici.
Toda sovodenjska občinska oblast kljub nesrečam, na nezavarovanih cestnih odsekih, ne ukrene ničesar. Po tem dogodku je krajevno neslovensko časopisje pisalo celo, da se je Renato Karlič zaletel v zid (popolna laž) verjetno zato, da se je na ta način občinska uprava v Sovodnjem na Beneškem »diplomatsko* izognila odgovornosti.
Nerazumljivo je to, da je moral ponesrečenec takoj, ko je prišel iz bolnišnice komaj pokreten, iti kar štirikrat zaporedoma v 35 km oddaljeni Videm na zavarovalni zavod (INAIL) zato, da je uredil vprašanje plačila zdravljenja. Na tem edino pristojnem zavodu sploh niso prejeli nobene prijave, da se Je Karlič ponesrečil (skoraj 40 dni Po dogodku). Po pripovedovanju je sklepati, da se krajevne oblasti So-vodenjske doline niso niti malo zmenile za Karličevo težko nesrečo, ki se je bila pripetila na zelo nevarnem in nezavarovanem cestnem odseku. Kaj pa pravi o varnosti cest tozadevni zakon?
Asfaltiranje ceste iz Dolenj v Gorenja Brdca je že lansko leto Prevzelo neko furlansko podjetje, k' je v četrtek. 5. julija letos poslalo velik bager — goseničar. Po zakonu morajo stroje goseničarje Prevažati z navadnimi ali specialnimi tovornjaki. Tokrat se ni zgodilo tako.
. Pri Cedronu v sovodenjski dolini Jn je vozilo mahnilo v Dolenja Prdca naravnost po asfaltu. Pod svojimi močnimi jeklenimi gosenicami je pustilo za sabo globoke sledove. Na mnogih mestih ovinkaste gorske poti je celo uničil a-sfaltno podlago, škoda zaradi vožnje velikega gradbenega goseni-
velikanska. Posledice ostanejo neizbrisne tako, kakor so ostale na vsej ravninski cesti v Sovodenjski dolini, odkar so pred osmimi leti peljali po njej vojaški gosen čarji NATO, tanki in oklepna vozila.
Po mnenju tukajšnjih prebivalcev bo letos njihova cesta vendarle nared. Nekateri skeptiki pa so še zmeraj nezaupljivi, češ, da so brdsko cesto že tolikokrat merili in premerjali, da so porabili že po-lovco odobrenega denarja. Dodajajo še, da bo kot doslej, tudi tokrat, prav gotovo zmanjkal denar za zaščitne ograje.
Anton Birtič - Mečana
Včeraj kmalu po opoldnevu se je na mostu nad Glinščico pri Boljuncu pripetila prometna nesreča, pri kateri se je ranil 50-letni zidar Angelo Serii iz Boljunca 176. Mož, ki se je vozil proti vasi z vespo, je trčii v avto, ki je privozil iz nasprotne smeri in ki ga je šofiral 28-letni Valentino Pavamatti iz Fi-carola pri Rovigu, ki ie bil namenjen v tovarno GMT. Zaradi trčen ia je seveda Serii padel in se potolkel do obrazu in nogah.
Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti v kirurškem oddelku 20 dni.
Ob 30. obletnici padca fašizma bodo organizaciji ANPPIA in ANPI, kulturni krožek »Nuovi Orizzonti* ter druge organizacije priredile v videmski pokrajini dve manifestaciji o odporništvu.
Prva bo v kraju Rizzi di Udine od danes do 23. julija z bogatim spore dom, ki bo obsegal košarkarski turnir, razne razstave, tombolo ter bogat kulturni spored z nastopom pevskih zborov in orkestrov. Pred spomenikom padlim bosta govorila senator Giaco-mo Pellegrini, predsednik ANPPIA ter Federico Vincenti, predsednik videmskega ANPI.
V nedeljo, 22. julija, bo pri mostu v Sutriu (Kanuja), komemoracija 63 partizanov iz teh krajev, ki so jih juiija leta 1944 pobili naoifašisti. Po pozdravnem nagovoru župana iz Su-tria dr. Angela Nodaleja, bosta spregovorila deželna odbornika inž. Angelo Ermaoo in Giulio Magrini.
HJLdntO- uiedfudtmu
Spošt. uredništvo Primorskega dnevnika
• Ob 30. ohletnici padca fašizma bo
tržaški enotni antifašistični odbor priredil v torek ob 20, uri antifašistično manifestacijo na šentjakobskem trgu. Po priložnostnih govorih predstavnikov odbora bodo predvajali film.
SKGZ in SPZ obveščata, da bodo uradi za stranke odprti od 23. julija do vključno 25. avgusta od 9. do 13. ure.
Pišem Vam v imenu mnogih dolinskih občanov, ki zahtevajo naj se takoj preneha z neznosnim ropotom, ki neprenehoma, podnevi in ponoči muči dolinske občane. Mislim na ropot, ki izvira iz kompresorja tovarne Velikih motorjev.
čudno se nam zdi, da ni dolinska občinska uprava ničesar ukrenila, da bi preprečila to neznosno 24-urno ropotanje, saj najenostavnejše norme sožitja in ekološke zaščite okolja, narekujejo, da se mora preprečiti vsako vrsto ropota in tresenja, ki bi utegnilo škoditi prebivalstvu in okolju.
Naj samo omenim dolinskemu županu, kako je ta problem danes na vrstnem redu v tržaški občini in kako se bo ravnala občina, da ne bo prizadela tamkajšnjega prebivalstva prav zaradi posledic, ki bi jih utegnila povzročiti ropot in tresenje na stavbe, med katerimi je tudi bolnišnica Burlo Garofolo.
Dolinska občinska uprava mora takoj ukrepati in prisiliti ravnateljstvo tovarne Velikih motorjev naj prevzame vse tehnične u-krepe, ki so z lahkoto izvedljivi, da se v najkrajšem časovnem obdobju odpravi ta neznosni ropot.
Upamo, da se bo dolinska občinska uprava oglasila po tem pismu in preko našega dnevnika pojasnila svoj položaj in mnenje o obrambi naravnega in delovnega okolja, ki je danes ogrožen.*
S spoštovanjem BORIS GOMBAČ
KLJUB PROTESTOM IN ZAGOTOVILOM
PRIČEL SE JE VČERAJ ZVEČER
Potrebnih filtrov proti onesnaženju, lj™sk* praznik y dolu
■ v	■ ■■■	|	| ■	■■■ ■ ■ dU 1 RAJAL Miril D M
niso se namestili v podgorski predilnici
■V
Zupan je baje za nadaljnjih 6 mesecev podaljšal rok za ureditev naprav ■ Analize ugotovile onesnaženje voda Soče in zraka v Podgori
iiiiiiiiiiiiiufiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiirfiiimiiiiiiiiimiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiHmiimimn
Razpis javnega natečaja
na osnovi listin in izpitov za tri bolničarska mesta
V smislu sklepa št. 30 z dne 5. junija 1973 občinskega sveta, ki ga je PNI< priznala za zakonitega dne 25. 6. 1973, št. 6681/5759, je razpisan javni natečaj na osnovi listin in izpitov za tri bolničarska mesta pri tej občini (konceptna služba).
Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani v posesti bolničarske diplome, ki na dan razpisa natečaja nimajo 30 let starosti, razen izjem, ki jih določa zakon.
a)	začetno plačo Lir 1.395.000 z ekonomskim napredovanjem, ki ga določa veljavni organski seznam:
b)	posebno dopolnilno doklado v višini, ki jo določajo veljavni predpisi;
c)	morebitne družinske r'-klade, kolikor pritičejo, v '"šini. ki jo določajo veljavni zakonski predpisi:
Ti dodatki so podvrženi predpisanim odtegljajem za socialno skrbstvo in državnim odtegljajem.
Kandidati morajo vložiti prošnje na kolkovanem panirju za 500 lir do 14. ure dne 15. 9. 1973.
Kandidati morajo v prošnji navesti:
a)	dan in kraj rojstva:
b)	da so v posesti italijanskega državljanstva;
c)	da so vpisani v volilne sezname ali razlog nevpisa:
d) da niso bili sodno kaznovani: čar ja po brdskT cesti je vsekakor e) da imaio bolničarsko diplomo z na-
1» Serica
TKANINE VISOKE MODE
Ulica Mazzini 26 (vogal Ul. S. Spiridione)
Nadaljuje se
IZREDNA
PRODAJA
zaradi obnovitve prostorov
vedbo datuma in zavoda, ki jo je izdal;
f)	položaj glede vojaške obveznosti;
g)	točen naslov.
Prošnji je treba priložiti:
a)	potrdilo o vplačilu Lir 1000 (tisoč) za natečajno takso:
b)	potrdilo na kolkovanem papirju z redi v posameznih izpitih za dosego bolničarske diplome;
c)	vse listine, o katerih kandidat sodi, da jih predlaga v lastnem interesu;
d)	d-V"mente, ki potrjujejo morebitno posest prednostnih listin za imenovanje in listin za zvišanje skrajne starostne meje;
Podpis pod prošnjo mora overoviti notar ali občinski tajnik občine, v kateri prosilec biva.
Vse dokumente, priložene prošnji, je treba navesti na seznamu na prostem papirju, v dvojniku, s prosilčevim podpisom.
Prvi trije klasificiranj kandidati morajo v tridesetih dneh od zadevnega poziva poslati običajne dokumente, ki jih bo zahtevala občinska uprava.
Po ugotovitvi pravilnosti natečajnih spisov in primernosti dokumentacije, ki potrjuje posest zahtevnih pogojev, bo občinska uprava poskrbela za imenovanje zmagovalcev, upoštevajoč po zr'-onu določene prcJ~
Če zmagovalec ne h" brez utemeljenega razloga nastopil službe v tridesetih dneh od dneva prejema sporočila o imenovanju, bo izgubil vse pravice, ki iz imenovanja izhajajo.
Imenovanje je mišljeno z dveletno poskusno dobo od dejanskega nastopa v službo in je podvrženo določbam veljavnega organskega pravilnika za uslužbence te občine.
Izpiti, o dnevu in kraju bodo k njim pripuščeni kandidati pravočasno obveščeni, obstajajo iz:
Pismeni izpit:
—	Snov iz splošne in posebne higiene: Ustni izpit:
—	Osnove splošne higiene: zrak, voda, stanovanje, prehrana, dietetika in šolska higiena:
—	Posebna higiena: mikrobiologija, epidemiologija in profilaksa nalezljivih bolezni, prijava, izolacija, ugotovitev, razkuževanje in dezinsekcija:
—	Najvažnejše otroške bolezni (nalezljive) ;
—	Nega na domu:
—	Zdravstvena zakonodaja:
—	Praktični opis materiala za zdravniško - kirurško strežbo in ohranjevanje zdravniško - kirurškega materiala:
—	Zbiranje in ohranjevanje preiskovalnega materiala (kri, seč, izmečki itd.);
Neobvezno: ustni in pismeni izpit iz slovenščine.
Interesenti se lahko za nadaljnja obvestila obračajo na občinsko tajništvo, in sicer dnevno od 9. do 12. ure.
Obljubljenih filtrov, ki bi vsaj nekoliko omejili onesnaženje zraka in vode, ki ga povzroča podgorska predilnica, vsaj za sedaj ne bo. Goriški župan Pasquale De Simone, ki je približno pred šestimi meseci izdal odredbo, da se mora podjetje opremiti z ustreznimi filtri v teku šestih mesecev, da bi s temi p-eprečilo onesnaženje, je baje v teh dneh podpisal drugo odredbo, ki daje podjetju nadaljnjih šest mesecev časa, da se s temi opremi.
Goriška občina je lani naročila tržaškemu higienskemu laboratoriju naj preuči stanje onesnaženosti voda Seče in zraka. Strokovnjaki tega laboratorija so ugotovili, da povzroča podgorska tovarna onesnaženje na vseh področjih. To so ljudje sicer že dolgo časa vedeli, saj so to sami, v svojih hišah in na travnikih ter poljih že dolgo časa ugotavljali. Po teh izsledkih je go-riški župan, v smislu obstoječih določil, dal tovarni šest mesecev časa, da uredi potrebne filtre, z druge strani pa je goriška občina naročila, tokrat goriškemu higienskemu laboratoriju, ki je medtem dobil potrebno opremo, naj se preiskava o onesnaženju nadaljuje.
Higienski laboratorij pokrajinske uprave v Gorici je z raziskavo na dal jeval in kaže, točnih podatkov namreč še nimamo, da so izsledki potrdili prejšnje analize.
Zakaj torej podaljšanje obratnega dovoljenja tovarni, ki se nd do sedaj zmenila za ureditev filtrov? Zdi se, da hoče tovarniško vodstvo le zvišati dimnik. Tako bi se zmanjšalo v nižjih plasteh onesna ženje zraka. To bi celo težko ugotavljali, tovarna pa bi lahko nemoteno obratovala, ne da bi se zmenila za županove odredbe in izsledke kemičnih laboratorijev. To sicer ne bi zanimalo onesnaženja voda. Iz podatkov, ki jih imamo, je že pred časom pokrajinski zdravnik dr. Montagna poslal goriškemu sodišču analize o onesnaženju voda Soče pri podgorski tovarni. Ne vemo kaj je sodišče v zvezi s tem napravilo.
Vprašanja onesnaženja so pereča tudi v drugih krajih, posebno v industrijski coni med Štandrežem in Sovodnjami. Tu so domačini, ki stanujejo v prvih sovodenjskih hišah in tudi v nekaterih stavbah, ki so na področju goriške občine, pred letom in pol dni ostro protestirali na goriškem županstvu, ker so prihajale iz dimnika upepelnje-. valmka za smeti tolikšne saje, da1 so umazale vsa stanovanja. Protest domačinov je takrat zalegel, občina je namestila dvojni filter za čiščenje vode. Saj sedaj ni več, vsaj ne v tolikšna meri, kot prej. Peč, v kateri so sežigali smeti, mora zaradi povečanega filtra delati več časa kot prej. Vse to stane, vendarle je prav, da je tako: tovarne ne smejo onesnažiti okolja niti škodovati ljudem.
Na drugem mestu poročamo, da so na bivših travnikih onstran pokrajinske ceste, nasproti sovodenjski predilnici, postavili tovarno A-dani. Poleg predilnice pa gradijo hale lesnega podjetja Zulli, ki ima sedaj svoj obrat v mestu, na vogalih ulic Fatebenefratelli in Car-nia. V tej tovarni dela približno 40 ljudi, prebivalci okoliških hiš so že večkrat protestirali na županstvu zaradi ropotanja, ki ga povzroča ta tovarna. Ker v njej uporabljajo v pečeh lesne ostanke, je vsa okolica polna saj. Ta tovarna je po zakonu prišteta med one, ki onesnažijo zrak. Protesti niso zalegli, tovarna leta in leta dela kar naprej. Sedaj se bo preselila v industrijsko cono. Seveda tu ne bo zanjo tistih omejitev, ki po zakonu veljajo v mestnem središču. Vendarle menimo, da bo prišlo do podobnih protestov Sovodenjcev kot smo videli zaradi upepelnjevalnika.
Zaradi tega bi bilo prav, da bi pristojne oblasti preprečile morebitne vzroke upravičenih protestov. Tako goriška kot sovodenjska ob-
NAROCITE SE NA
Primorski dnevnik!
čina si morata prizadevati, da bi bilo vse področje prišteto v «cono A» zaradi onesnaženja. Tako bi bilo moč zahtevati tudi od tovarn, ki so v industrijski coni, da namestijo čistilne naprave.
Opozorilo
avtomobilskega kluba o zavarovanju v inozemstvu
Avtomobilski klub v Gorici sporoča, da bo v prihodnjih mesecih začel veljati ministrski odlok z dne 12. oktobra 1972 po katerem bodo italijanske zavarovalnice za civilno zavarovanje morale izplačevati škodo povzročeno od strani italijanskih avtomobilistov, ki so pri njih zavarovani. v drugih državah Evropske skupnosti. Izplačani znesek bodo lahko zavarovalnice zahtevale v povračilo od tistih zavarovancev, ki nimajo mednarodnega zavarovanja z zeleno karto.
Pri tem Avtomobilski klub opozarja prizadete avtomobiliste, da s tem zelena karta ni odpravljena in
da zavarovanje v Italiji ne velja avtomatično tudi za druge države Evropske skupnosti. Dejansko je odpravljena samo kontrola zelene karte ob času nesreče in bodo morali tisti avtomobilisti, ki je nimajo, pozneje povrniti izplačano odškodnino svoji zavarovalnici za civilno odgovornost pri nesrečah, ki bi jih povzročili v omenjenih državah.
Tri j« avtobusi jutri v Železnike
Jutri bodo z Goriškega odpotovali trije avtobusi ljudi, ki se bodo udeležili slavja v Železnikih, kjer bodo nastopile nekatere zamejske kulturne skupine in nekatere skupine iz Slovenije. Iz štandreža bo avtobus odpeljal pevce in recitatorje ob 6. uri zjutraj. Zbirališče bo na trgu v Štandrežu. Iz Pod-gore bo avtobus odpeljal ob 6.30 S(n odenjci naj se zberejo na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši. Potovali bodo z jugoslovanskim avtobusom, zaradi česar morajo biti na jugoslovanski strani mejnega prehoda ob 7. uri.
Čisli izkupiček za gradnjo spomenika padlim v NOB

iz Dola

Za spomenik je prišlo dovoljenje vojaške oblasti Jutri zvečer nastop pevskega zbora
V Dolu, pri Vižintinih, se je si-1--------------------------------------------
noči pričel poletni praznik, ki ga • Prosvetno ministrstvo je izda-prireja domača mladina ob sode-1 lo okrožnico št. 173, ki določa pre-
lovanju starejših vaščanov. Praznik organizirata domače prosvetno društvo »Kras* in krajevna sekcija združenja bivših partizanov, čisti izkupiček prireditve bo šel v sklad za postavitev spomenika padlim iz Dola v NOB.
Za spomenik so se Doljani odločili pred nekaj leti, sprožili so akcijo, izbrali kraj, kjer naj bi stal spomenik, pripravili načrt in ustrezno dokumentacijo ter napravili potrebne prošnje. Za rešitev teh je bilo potrebnega precej časa, na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu je župan povedal, da je vojaška oblast pozitivno odgovorila in dala ustrezno dovoljenje. Spomenik je treba sedaj izdelati, nabrati še denar in tako bi ga lahko tudi postavili že v prihodnjem letu.
Poletni praznik se je pričel sinoči. Drev' bo na vrsti ples, jutri bo nastopil pevski zbor »Rdeča zvezdas. iz Saleža, sledil bo ples. V ponedeljek bo tekmovanje v bri-školi, zvečer bo spet ples s šaljivimi točkami. Igral bo ansambel »Kras* iz Saleža, delovale bodo dobro založene stojnice.
iiiiiiMiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Nova tovarna pri Sovodnjah pričela delovati
P: V'	
k ^ r	*

Na mestu, kjer so Sovodenjci nekoč pravili »pri groblji*, so lani pričeli graditi tovarniško halo podjetja »Adami*. Tovarna je že gotova, v njej so pred kratkim že pričeli z delom. V nove hale so že prenesli stroje iz oddelkov omenjenega podjetja, ki so bili do sedaj razkropljeni v raznih krajih, n.pr. v Ločniku in v Ulici Aquileia v Gorici. Niso premestili vseh naprav iz drugih krajev. To delo bo trajalo do septembra.
Podjetje Adami se je iz male delavnice razvilo v veliko tovarno in proizvaja grelne kotle za centralno kurjavo. Proizvajajo grelne kotle od najmanjših (25.000 kalorij) do največjih (1.500.000 kalorij).
V tovarni imajo sedaj zaposlenih 240 delavcev, potrebovali pa bi 350 ljudi. Delavce so dobili na sosednem jugoslovanskem področju, sklenili so že pogodbo, tukajšnje oblasti pa ne dajo ustreznih dovoljenj, zaradi česar je podjetje v škripcih. Pozanimali se bodo tudi v Rimu, da bi vendarle to dovoljenje dobili. Sedaj vozijo z nekaj avtobusi 80 delavcev iz Portogruara v So vod nje vsak dan. Temu bi se radi v podjetju izognili.
Ravnatelj podjetja rag. Balzanel-li nam je tudi dejal, da so že v škripcih s prostorom. Lani je goriška občina dala temu podjetju 42.000 kvadratnih metrov zemljišča, podjetje samo pa je od zasebnih lastnikov odkupilo nadaljnjih 15.000 kvadratnih metrov. Podjetje pa bi baje potrebovalo še več zemljišča, kajti ima perspektive za uspešno prodajo svojih izdelkov.

NA SESTANKU VODSTVA VČERAJ POPOLDNE
Elio Zuliani je bil potrjen tajnika delavske zbornice CGIL
Dolgoletnemu tajniku Fulviu Bergomasu so podarili v znak priznanja zlato kolajno
V Gorici se je včeraj sestal na sedežu delavske zbornice pokrajinski vodilni odbor sindikata CGIL, ki so ga izvolili na zadnjem pokrajinskem kongresu te organizacije.
Predsedoval je poslanec Raffae-le Franco. Za generalnega tajnika so potrdili Elia Zulianija. Za pomožnega tajnika so izvolili Renata Papaisa, v tajništvu pa so Maria Selli, Sergio Donda in Lucia-no Pini. Pokrajinsko tajništvo so izvolili soglasno.
Novoizvoljeno pokrajinsko tajništvo bo čimprej sklicalo pokrajinski vodilni odbor CGIL. Izdelali bodo načrt za bodoče delo v zvezi s sindikalnim delovanjem na delovnih mestih in posebno še z združitvenim procesom.
Generalni tajnik Elio Zuliani je nato v imenu celotnega odbora podaril bivšemu dolgoletnemu tajniku Fulviu Bergomasu zlato kolajno v znak priznanja za dolgoletno delovanje na sindikalnem področju in kot znak nadaljevanja prizadevanj za boljše delovne pogoje delavcev v tovarni in v družbi.
Film o Koroški
sr
nocoj v Štandrežu
V štandrežu bodo drevi ob 21. uri na dvorišču društvenega sedeža »Oton Župančič* predvajali ozko-tračni film o izletu štandrežcev na Koroško letos junija. Ob priliki bo do prikazali še druge posnetke.
iiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiMtiiimuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiuiiHiiiui
VESTI Z ONKRAJ MEJE
V treh gimnazijah na Primorskem so imeli letos 112 maturantov
mestitve osnovnošolskih učiteljev iz | ene v drugo stalno pokrajinsko lest- 1 vico. Okrožnica je na razpolago zainteresiranim na vseh didaktičnih ravnateljstvih in na šolskem skrb- I ništvu.	*
Vesti iz bolnišnice
V Jazbinah se je v četrtek zvečer ponesrečila 25-letna gospodinja Marija Medvešček por. De Carlo, bivajoča v Jazbinah št. 4. V bolnišnici so jo sprejeli na 7 dni zdravljenja zaradi udarca v levo roko.
Druga nesreča se je pripetila včeraj ob 14.30 67-letnemu mizarju iz Gradišča, Ulica Orti 8, Egonu Bla-sonu. Mož se je z mopedom peljal iz štandreža namenjen v Jugosla-v'jo. Ko je privozil na Tržaško cesto je, zaradi slabega cestišča, izgubil ravnotežje in padel na tla. Sam se je zatekel v bolnišnico, , kjer mu je dežurni zdravnik ugoto- I' vil udarce na levem kolenu. Zdravil se bo 5 dni.
Šolske vesti

Ravnateljstvo gimnazije - liceja in učiteljišča v Gorici, Ulica Croce 3, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974.
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ulica V. Vento 74, sporoča, da 24. julija ob 12. ur> zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74.
Ravnateljstvo nižje srednje šole »I-van Trinko* v Gorici, Ulica Randaccio 10, obvešča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 5. avgusta družinski izlet v Polhov Gradec in v Ljubljano. Vpisovanje in vsa potrebna pojasnila na sedežu SPD, Ulica Malta 2, najkasneje do srede, 1. avgusta. Kdor nima potnega lista, naj prinese osebno izkaznico.
Prosvetno društvo »Briški grič* iz števerjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Plitvička jezera, Karlo-vac (kjer bodo prenočili), Zagreb Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in eno prenočišče je poskrbljeno. Vpisovan1 sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se javijo čimprej, ker je število prostorov v avtobusu omejeno.
‘1

Kino
Gorica
V Novi Gorici je srednjo šolo končalo 56 dijakov Imajo široke možnosti za študiranje na univerzah
Konec junija so v treh gimnazijah severne Primorske v Ajdovščini, Novi Gorici in Tolminu, imeli zaključne izpite v junijskem roku. Uspešno je končalo izpite 112 dijakov.
Na gimnaziji »Veno Pilon* v Ajdovščini se je k maturi prijavilo 23 absolventov četrtega razreda. Uspešno je opravilo izpit 22 kandidatov. Gimnazijo je zapustila ena odličnjakinja, 6 prav dobrih, 13 dobrih in 2 zadostna abiturienta, eden pa ima popravni izpit v jesenskem roku.
Na gimnaziji v Novi Gorici je o-pravljalo zaključne izpite 59 kandidatov. Dve kandidatki sta bili oproščeni zaključnega izpita, ker sta razred izdelali z odličnim uspehom. Zaključne izpite je uspešno opravilo 54 kandidatov. Trije kandidati imajo popravni izpit. Z odličnim uspehom je opravilo zaključni izpit 8 kandidatov, s prav dobrim 16, z dobrim 26 in z zadostnim 6 kandidatov.
Na gimnaziji v Tolminu se je prijavilo 36 kandidatov. Trije kandidati so bili oproščeni zaključnega izpita, ker so bili v razredu odličnjaki, zaključni izpit je uspešno opravilo 31 kandidatov. Od tega so dosegli 3 o-dličen uspeh, 8 prav dober, 13 dober in 4 zadosten uspeh, pet pa jih ima popravni izpit jeseni.
Uspešno je opravilo zaključne izpite na gimnazijah sto dvanajst gimnazijcev, ki so sedaj abiturienti in so si tako pridobili možnost vpisa na visoke in višje šole.
Na vseh treh gimnazijah so potekali izpiti nemoteno in kandidati so lahko pokazali svojo zrelost in razgledanost.
Celodnevni praznik jutri v Čepovanu
Poročali smo že, da bo jutri v Ce-povanu odkritje spominske plošče trem znanim čepovanskim rojakom — Podgornikom. Slavnost bo ob 9. uri po jugoslovanskem času. Odkritje plošče ni osamljena slavnost, spada namreč v okvir velikega domačega kmečkega praznika, ki se bo odvijal ves dan. Prirejajo ga Kmetijski kombinah Vipava, SOPO kooperacija. Sklad za kmetijstvo občine Nova Gorica, Kmetijski zavod Gorica in Gasilsko društvo Čepovan pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Nova Gorica.
Spored je naslednji (ure so po jugoslovanskem času): ob 9. uri odkritje spominske plošče prvim študentom iz čepovana; od 9. do 11. ure ocenjevanje živine: ob 11. uri otvoritev kmetijskega praznika s slavnostnim govorom predsednike občinske skupščine Rudija Simca: ob 11.30 podelitev priznanj in odlikovanj zaslužnim članom gasilskega društva v Čepovanu (ob tej priliki bodo proslavili 70-letnico gasilskega društva); ob 12. uri podelitev nagrad živinorejcem; od 13. do
14.	ure koncert godbe na pihala; ob
15.	uri otvoritev TV pretvornika za trnovsko — banjško planoto na črnem vrhu nad Lokvami; od 14. do
16.	ure šaljive točke (tekmovanje z osli, tek v vrečah, razbijanje loncev); od 16. do 17. ure nastop goriškega okteta: od 17. ure dalje prosta zabava.
Začasni odpusti v slaščičarski industriji?
VERDI 17.30-22.00 «Gli eroi*. R. Steiger in R. Schiaffino. Barvni film.
lORSO 17.00—22.00 »Bella, ricca. lie-ve difetto fisico, cerca anima ge-n*Nla». C. Giufre in M. Mell. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
VITTORM Zapri*
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «L’Etn«co ue-cide ancora*. Barvni film.
AZZURRO	18.00—22.00 »Giovannona
coscia lunga disonorata con onore*. Barvni film.
EXCEI.SIoR 17.30-22.00 »Racconti proibiti... di niente vestiti*. Barvni film.
SAN MICHELE 18.00—22.00 »Linfer-no di fuoco*. Barvni film.
A o ra Onrica
SOČA »Reka slabega človeka*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA »Zadnji bojevnik*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE »šerif to je dežela nasilja*, ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE »Agenti radi streljajo*, francoski barvni film ob 20.30.
PRVAČINA Prosto.
KANAL »Eva*, zahodnonemškj barvni film ob 20.00.
Zastopstva tovarniških svetov tovarn slaščičarske industrije so se pred nekaj dnevi sestala z vodilnimi člani sindikatov Filziat - CGIL, Fulpia -CISL in Uilia - U1L, da bi razpravljali o nenehnem višanju cen in o pomanjkanju sladkorja za industrijske potrebe na notranjem tržišču.
Imeli so v zvezi s tem stike s trgovinsko zbornico in s prefekturo. Dobili so zagotovila, da so zagotovljeni kontingenti sladkorja v okviru proste cone, vlada pa naj bi poskrbela za druge potrebe.
Sindikati se bojujejo, da ne bi zaradi pomanjkanja sladkorja lastniki tovarn poslali začasno na cesto nekaj stotin delavk in delavcev, ki 90 v teh tovarnah zaposleni.
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Daniele Baita, Davide D'Osualdo, Elisa Tranf. Barbara Vi-sintini, Pierpaolo Forcina, Nicoletta Goss, Michele Mian.
SMRTI: 78-letni Arttim Fabbro, gospodinja 63-letna Rosalia Cumin por. Montanari urvikoienka 87-letna Maria Spessot vd. Bressan, upokojenec 69-letni Carlo Spazzali, inženir 74-letni Bruno Perco, gospodinja 58-letna Er-ma Cumin, sestra 70-letna Giuseppina Legisa.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan In ponoči je dežurna lekarna Alla Salute. Ul. Cosulich, tel. 72-480.
■JJU.l.UM—
V počastitev spomina Ferdija Batističa, nepozabnega rojaka iz štandreža, ki je umri 21. januarja letos, daruje njegova neutolažljiva sestra Gi-zela iz Gorice 3000 lir za Slovenski dijaški dom v Gorici.
Po dolgi in mučni bolezni je v 51. letu starosti v četrtek umrl v Gorici
Attilio Velušček
Pogreb je bil danes zjutraj.
žalujoča
mati Olga in oče Karl*
Gorica, 21. julija 1973
PERU DOSLEDNO PO SVOJI POTI
Pošteni generali v službi ljudstva
Prvi in poglavitni cilj ■ sprememba struktur ■ Za kaj gre: za kapitalizem ali socializem? ■ Vprašanje udeležbe ljud'• skih množic v javnem in političnem življenju - Vloga vojske
Latinska Amerika je celina v procesu družbenega prebujanja. Morebiti je celo področje, kjer se bo prej ali pozneje bil odločilen boj med starim in novim družbenim redom, med silami svetovne reakcije in napredka.
V Peruju so revolucijo izpeljali generali. Od nekdaj je obstajal dvom v naprednost tega, pri čemer imajo prste generali, vojaki. A pogoji se spreminjajo, z njimi ljudje. Tudi generali.
Perujski generali so jasno povedali, zakaj so 1. 1968 izvedli revolucijo, šlo jim je na živce, ker je perujska vlada sklenila pogodbo z IPC (International Petroleum Company), po kateri je ta družba dobila pravico izkoriščanja perujskih petrolejskih ležišč. Seveda je bila ta pogodba v škodo Peruja. Vojska pa ni hotela mirno gledati, kako politiki prodajajo Peru ZDA. Po udaru so omenjeno družbo podržavili in. seveda, pogodbo razveljavili. Torej so generali nastopili pošteno in napredno.
Nova vlada na čelu z generalom Alvaradom je potem sprejela še več revolucionarnih ukrepov. Podržavila je vrsto bank, vzpostavila je diplomatske stike s SZ, Kitajsko in Kubo, začela se je udeleževati sestankov neuvrščenih in je ostro napadla politiko ZDA na celini. Leta 1969 je izšel zakon o agrarni reformi, eden najtemeljitejših, kar jih je bilo tedaj sprejetih v Južni Ameriki. Nato so prišli na vrsto časniki, ki jih je vlada nacionalizirala, pa zakon o rudarstvu, s katerim je vlada aktivno posegla na to gospodarsko področje. Z zakonom o industriji so se začeli kazati prvi zametki samoupravljanja. In podržavljena je bila tudi vsa ribar-ska industrija.
Nadaljnji dogodki so dokazovali: prvič, da ima skupina, ki vodi perujsko revolucijo, jasno predstavo, kakšno družbo želi izgraditi, in drugič, da jo pri tem podpira večina ljudstva. Poglavitni cilj, ki so si ga bili postavili, je sprememba struktur.
General Hurtado, najbližji sodelavec predsednika Alvarada, je mnenja, da bo samo sprememba struktur lahko privedla do razvoja in neodvisnosti. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je perujska revolucija le modernizacija kapitalizma ali je to socializem. Polkovnik Miranda, šef oddelka v kabinetu predsednika Alvarada, pravi: »Nismo ne kapitalisti ne komunisti*, pojasnjujoč, da je treba v vsaki stvarnosti poiskati najprimernejše rešitve. »A čeprav iščemo lasten model razvoja družbe,* pravi še polkovnik Miranda, »nismo in ne mislimo biti rešitelji sveta*.
Vojaki hočejo v Peruju ustvariti družbo, katere glavna značilnost bo široka ljudska udeležba v vsem javnem in političnem življenju, prežeta z neko obliko samoupravljanja. Odgovorni voditelji se jasno zavedajo, da so spremembe mogoče le, če jih bo razumelo in podprlo vse ljudstvo. Zato so tudi ustanovili poseben vladni oddelek, katerega osnovna naloga in vloga je, da dela na vključitvi prebivalstva v vladno akcijo za razvoj in spremembo struktur.
Perujska družba naj bi bila — po besedah predsednika Alvara-
da — socialna demokracija s popolno participacijo. Polkovnik Miranda pa meni, da je klasična demokracija s parlamentarnim sistemom lažna demokracija, ki ne bo rešila nobenega perujskega problema. Toda, če je danes cilj v Peruju prenos oblasti na široke ljudske množice, potem bo s tem v zvezi potrebna tudi nova ustava. Načelnik vladnega urada za informacije, Zimermann, pravi, da je o tem še prezgodaj govoriti, ker še niso našli poti, kako naj bi oblast na široke množice prenesli. To je dolg proces, ki zahteva tudi ustrezno prevzgojo ljudi, vajenih na klasično demokracijo s parlamentom in političnimi strankami. Rešitve niso lahke — meni
(Nadaljevanje na 8. strani)
POMEMBEM MOSKOVSKI JUBILEJ
Založba «Nauka» je slavila 50 let uspehov
Svoje tradicije založba opira na tiskarno izpred 250 let
Motiv iz Drage
(Foto M. Magajna)
MOSKVA, julija - Založba tNauka* (Znanost) slavi svojo 50-letnico. Je to ena največjih založb v Sovjetski zvezi, ima zato stare tradicije, je hkrati založba sovjetske akademije znanosti. Založba tNauka» je nastala leta 1923, vendar utemeljuje svoje izvore že od časov nastanka akademske tiskarne v Peter-sburgu, torej v letu 1727. Sredi 19. stoletja je to postala edinstvena ustanova svoje dobe, kajti njena tiskarna je mogla tiskati tekste v nič manj kot 386 jezikih oziroma narečjih. Toda v tisti dobi se je znanstveno - literarna dejavnost počasi razvijala tako da je leta 1913 dosegla komaj 1434 tiskarskih pol v letu dni. V skoraj dveh stoletjih dejavnosti in sicer od 1727 do 1915 je tiskarna akademije tiskala komaj 3000 naslovov, torej 3000 knjig.
Na teh tradicijah, ki so sicer
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii.iriiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠVEDSKA JE DEŽELA Z NAJVIŠJIM STANDARDOM V EVROPI
v_
Življenje švedskega managerja je bogato, zato pa tudi naporno
Poletna hišica in jahtica, toda tudi najmanj 56 ur nupornega in odgovornega dela na teden ■ Ljubimkanje s tajnico ni v navadi - Izigravanje davčnih obveznosti
Švedi so pač iznajdljivi, venomer nas presenečajo. Tokrat so nam postregli s podobo, s pravim pravcatim identikitom tipičnega švedskega managerja, ki so jo sestavili na osnovi izsledkov neštetih intervjujev, poizvedovanj in raziskav ter statistik. Značilnosti švedskega managerja naj bi bile torej naslednje.
Star je 38 let, dela 58 ur na teden in zasluži letno od 12 do 14 milijonov lir v naši valuti — kosmati letni dohodek se suče okoli 30 milijonov. Poročal je, ima dva otroka in biva v vili, ki je vredna od 40 do 60 milijonov lir. Ni je seveda plačal v gotovini, temveč v obrokih: iz lastnega žepa je potegnil le 10 milijonov, ostalo pa si je izposodil pri delodajalcu oz. v banki. Na bančno posojilo plačuje navadno 5 do 7 odst. obresti, ki pa jih lahko odšteje pri prijavi dohodkov zaradi odmere davkov. Posojilo vrača 20 let vendar lahko rok odplačevanja podaljša: po 10 letih se praktično spet zadolži za ves znesek in tako pride spet do lepih denarcev v gotovini in spet odšteva obresti ob prijavljanju dohodkov.
Njegova vila ima 5 sob in seveda dvojne sanitarije, ter je opremljena z vsem najsodobnejšim udobjem z barvnim televizorjem vred. V garaži sta parkirana dva avtomobila; ženin ima avtomatičen menjalnik, da se ji ni treba v mestnem vrvežu preveč truditi. Dela namreč tudi ona, in sicer najmanj 20 ur tedensko; pa ne morda, ker bi v hiši primanjkovalo denarja, marveč ker ji je domači »vsakdan* monoton (!) in porabi tako rekoč vso plačo izključno za obleke ter osebno nego.
Manager ima, kajpak, tudi »stugo*,
čemur bi po naše dejali »vikendi-ca». Vredna je 10 milijonov lir. Tudi nje ni plačal v gotovini, ampak plačuje nekako 60 odst. zneska na obroke oz. se je za toliko zadolžil z najetjem posojila. Vanjo zahaja družinica z avtomobilom spomladi in jeseni; poleti se rajši vozi po morju z motornim čolnom, ki je stal 6 milijonov Ur in ga je bil kupil na obroke....
Poizvedovald zatrjujejo, da je življenje švedskega managerja trdo. Predvsem zaradi tistihle 58 tedenskih delovnih ur, ki mu ne puščajo dovolj časa za družino. Mož pa ima vendar vsaj 5 tednov letnega dopusta, ki ga preživi nepretrgoma ali pa razdeli na dva obroka: na 3 in 2 tedna. Tri tedne prebije poleti v vi-kendici ah v inozemstvu, dva pa pozimi vsekakor na tujem. Med dopustom mu delo ne pride niti na misel. Dejansko ne pusti v podjetju, kjer je zaposlen, nobenega naslova, da mu ne bi z morebitnim nujnost-nim vpoklicem skalili ljubega miru.
Tajnici menda švedski manager nikakor ne dvori, tudi sicer ne lazi za krili... V redkih primerih, ko ga mimo boljše polovice zamika ženski spol, velja njegova »pozornost* soprogam prijateljev in delovnih kolegov ali pa ženinim prijateljicam. Nezvestobo ženi tudi prizna in zadeva je rešena brez prepira...
Dvakrat v tednu se ga švedski manager redno »nacuka*, in sicer ob sobotah zvečer in med »reprezentančno* ali prijateljsko večerjo, ki jo skoraj vsak teden priredi v restavraciji znancem in kolegom. »Na-lukajo» se ga pravzaprav vsi ter se nihče ob to ne obregne. Vendar stori ob takih priložnostih manager lahko tudi hudo napako: domov se
......................................mul.mi..
POLEMIKA V ZVEZI Z ODKRITJEM ATLANTIDE
Arheologe so pri delu vodili duhovi prebivalcev Atlantide
Med ameriškimi znanstveniki tudi navadni špiritisti
CADIX, 21. — Zadeva Atlantide se zapleta. Pred dnevi so ameriški raziskovalci, kakor je znano, povedali, da so kakih 19 kilometrov stran od Cadixa na morsKem dnu, v globini okoli 30 metrov, odkrili sledove starega mosta, ki naj bi bilo naselje stare Atlantide. Španske	sedaj	preprečujejo ame-
riškim znanstvenikom, da bi svoje odkritje potrdili s konkretnimi nadaljnjimi raziskavami .To je izjavil glasnik ameriške odprave, l.i je dodal, da je ameriška odprava r-o dveh dneh potapljanj na razdalji 19 kilometrov od C»dixii zagotovo odkrila sledove ivifce pred-rimljanske ali preufemčenske civilizacije*.
»luda sedaj — je nadaljeval glasn.k — nam je porcija prepovedala ponovno se pogrezniti v vodo, da bi prišli do konkretnih potrditev o hašem odkritju in je s tem povsem paralizirala našo dejavnost*.
Glasnik ameriške znanstvene odprave, gospa Maxine Asher. ki je hkrati tudi pomočnica načelnika odprave, ki jo sestavlja nič kot 70 oseb in nad katero je prevzela pokroviteljstvo univerza v Los Angelesu, je dodala ,da si ne more obrazložiti razlogov te prepovedi, hkrati pa da španske oblasti svojega postopka niso pojasnile.
Gospa Maxine Asher je še rekla, da je ameriška odprava imela vsa dovoljanja Jel so za to potfebna,
in da ji je ta dovoljenja dala španska vlada. Na površino niso prinesli prav nič in španske o-blasti so z ameriškimi znanstveniki sodelovale. »Sedaj pa se je na obali in v pristanišču v Cadixu zbralo veliko policijskih agentov, ki nam ne dovolijo da bi se približali morju. Hkrati so čez noč izginili čolni* — pravi dobesedno gospa Asher.
Gospa Asher je še rekla, da se je odprava obrnila za pomoč na kalifornijske senatorje, ki naj bi posredovali pri španskih oblasteh.
Ameriška odprava, ki jo sestavljajo docenti z univerze v Los Angelesu in njihovi študenti, pa studi nekaj prav navadnih avanturistov*, je prispela v Cadix pred približno dvema tednoma in je pretekli ponedeljek začela s potapljanji .ki jih je vnaprej zelo temeljito pripravila. Cilj teh po-tapljanj je bilo iskanje legendarne Atlantide, ki naj bi se bila potopila pred 14.000 leti. O Atlantidi točno govorijo tudi stari grški zgodovinarji.
Glasnik odprave, že omenjena gospa Asher, je rekla, da so na dnu morja odkrili sledove starih cest .stebre, ročne izdelke in še marsikaj. Vodstvo odprave je napovedalo že tudi tiskovno konferenco, ki bi jo bili sklicali brž ko bi podrobneje proučili odkritja, do katerih so prišli.
Španski arheologi pa so glede teh
izjav zelo skeptični. Sicer ne zanikajo možnosti, da bi na morskemu dnu bili ostanki hekih starih civilizacij, toda v vsakem primeru ne bo šlo za kaj drugega kot za ostanke iz rimske ali iz fe-ničanske dobe. Podobnih »znakov* davne preteklosti v tem morju ni malo. Vendar gre vedno le za ostanke iz rimske dobe. Obala, na kateri leži tudi Cadix, je značilna po tem, da jo morje neprestano gloje, tako da je ta del španske obale najbolj podvržen morski eroziji.
Gospa Asher pa ni tega mnenja. Seveda ni stopila v polemiko s španskimi kolegi, pač pa je poudarila, da se je odprava lotila teh raziskav po vrsti let temeljitega proučevanja. Ta raziskovanja je vodilo Združenje za raziskovanja na področju Sredozemlja. To združenje ima svoj sedež v Kaliforniji.
Ko pa je gospa Asher nadaljevala s svojo razlago, je porušila vse, kar je do sedaj utemeljenega rekla. Povedala je namreč, da je v njihovi odpravi nekaj ljudi, ki se predajajo spiritizmu, da so ti spiritisti stopili v stik z duhovi prebivalcev Atlantide, da so jih ti, brž ko so prišli v Cadix, malone pripeljali na sam kraj, skratka ostankov Atlantide niso odkrili ameriški arheologi, pač pa spiritisti, seveda ob pomoči duhov starih prebivalcev Atlantide, ki so se po 14.000 letih ponovno prebudili.
odpelje z lastnim avtomobilom in ne s taksijem. Ako ga ustavi policija in ugotovi, da je vinjen, mora obsedeti mesec dni na hladnem. A tudi v tem primeru se nima slabo; ni zaprt namreč v navadni ječi, temveč v komfortnih prostorih posebnega zavoda. kier ima na voljo tudi telefon. Dejansko gre torej za neke vrste izredne počitnice, žena ga tedaj obišče poprečno le enkrat. Ko se vrne domov in v pisarno, ga zaradi tega nihče grdo ne gleda, njegov ugled ostane neomadeževan.
švedski manager je inženir (33 odst. primerov) ali doktor gospodarskih ved (34 odst.); cesto ima dve diplomi. Med tujimi narodi ima najraje Američane (31 odst. povprašanih managerjev); sledijo po vrsti Angleži (16 odst.) in zahodni Nemci (10 odst.).
Poleg redne plače prejema švedski manager še razne denarne nagrade, ki jih delodajalec ne prijavi davčnemu uradu. Ako slednji zanje izve, manager ju trda prede: podvržen je strahovitim globam retroaktivne narave tdo 10 let nazaj). Pri teh nagradah ne gre za gotovino, temveč recimo, za brezplačen avto in bencin, brezplačne letalske vozovnice, izdatne popuste pri nakupu izdelkov, ki jih proizvaja managerje-vo podjetje itd. če gre za podjetje, ki posluje S tujino, uživa manager podobne nagrade ter razne olajšave na tujem. Vse to seveda nezakonito.
V pisarni manager nikoli ne dvigne glasu, ampak govori umirjeno; pri tem je tudi silno vztrajen. Ljubša mu je prepričevalna beseda, kot pa razkazovanje oblasti. Sogovornike venomer tika, oni pa njega; zaradi tega nikomur ne pade krona z glave. To namreč niti najmanj ne zmanjša ugleda prizadetemu.
Manager se pojavi v pisarni navadno okrog 8. ure. Uro pozneje posreba skodelico kave, ob 12.30 spije kozarec mieka, a ob 15. uri je na vrsti zopet kavica. Poleti se vsaj uro na dan, popoldne posveča tenisu. Približno 14 od sto švedskih managerjev odhaja na delo s kolesom, seveda le poleti, da obdržijo fizično kondicijo.
Managerji, kajpak, mnogo potujejo: 37 odst. jih vsako leto potuje vsaj 85 delovnih dni — poprečno 44 dni na Švedskem in 31 dni v tujini. Namesto dnevnic jim podjetja poravnajo vse stroške na podlagi računov, ki jim jih predložijo. Poravnajo jim sleherni račun brez dlakocepljenja in managerji znajo to dobro izkoristiti... V račun za hotelske usluge so npr. kaj pogosto všteti razni artikli, ki jih je manager kupil s posredovanjem hotelskega osebja.
Za razliko od tujih kolegov nima švedski manager skrbi s problemom delovne prakse v inozemstvu; s slednjo nima njegova sposobnost-na stopnja po sodbi podjetij ničesar opraviti. Angleščine se manager uči v osnovni šoli, nemščine ali francoščine v srednji, katerega tretjega jezika pa na lastno pest. No-
benega ne zna sicer kdove kako dobro. vendar toliko, da more uspešno sklepati posle.
— sg —
ELIKSIR DOLGEGA ŽIVLJENJA?
Kislo ovčje mleko
BOLJEVAC, 20. — Krivi vir ja naselje v bližini planine Rtanj, nekako sredi poti med Paracinom in Zaječarjem. Vas ni kdo ve kako velika, niti po drugem zanimiva. Kljub temu se bo o njej v prihodnjih letih češče govorilo. V iej vasi namreč živi človek, ki je pravkar prekoračil sto let, toda najmanj dvajset drugih starcev v vasi se bliža desetemu desetletju.
Zakaj, kako?
rjajo v glavnem z ovčerejo. Ve-rjajo v glavnem z ovčjerejo. Večino svojega življenja so ti ljudje preživeli s svojimi čredami v planini. Naselje Krivi vir je na višini kakih 1000 metrov nad morjem. Le nekaj kilometrov stran teče sicer asfaltna cesta, toda kraj je »bogu za hrbtom*, vsekakor težko dostopen, ker z glavne ceste v notrajnost ni cest.
Doslej se ni nihče znanstveno ukvarjal z vprašanjem, zakaj prebivalci Krivega vira bolj dolgo živijo kot ljudje okoliških vasi in naselij, vendar menijo, da vplivajo na njihovo dolgo življenje predvsem dober zrak, dobra voda in pa posebna prehrana: in sicer ovčje mleko, »kakršnega ni nikjer na svetu*, in to kislo ovčje mleko, ki ga v tem kraju pripravljajo mesec dni, zdrži pa tudi celo leto.
zelo stare, pa čeprav hkrati po obsegu razmeroma skromne, je nastala založba tNauka*, za katero smo rekli, da je nastala 1923, torej po oktobrski revoluciji. Leta 1925 pa je založba tNauka» uradno postala založba sovjetske akademije znanosti. Od tedaj se je življenje založbe razvijalo povsem drugače. Začela se je doba naglega razvoja znanstvenih publikacij, ki jih je uvedel sloviti sovjetski znanstvenik akademik A. Fersman, ki mu je s skupino sodelavcev uspelo podjetje razširiti in modernizirati. Leta 1930 je bil v založbi ustanovljen uredniški svet, ki je pripadal neposredno akademiji znanosti in katerega naloga je bila izključno voditi založniško dejavnost.
Lela 1934 se je založba preselila iz Leningrada v Moskvo, skupno pač s sovjetsko akademijo znanosti. V nadaljnjih letih se je njena dejavnost tako razvejala, da je založba v samih osmih letih, do leta 1941, tiskala že novih 4000 naslovov, 4000 knjig.
Bili pa smo že v vojni in čeprav je primanjkovalo vsega, je založba delo nadaljevala, pa čeprav v nekoliko skrčenem obsegu. Prišla je nato osvoboditev in založba se je ponovno pognala na delo, obnovila je tiskarno in že v enem samem letu, 1948. leta, objavila 824 naslovov, 824 knjig.
V' zgodovini te založbe je zelo pomemben dogodek iz 1963. leta, ko so v okvir dejavnosti založbe vključili slovstvo, matematiko, fiziko in še nekaj drugih panog.
Danes je založba tNauka» velik uredniški in tiskarcki kompleks. Založba obsega štiri glavne redakcije katerih vsaka razpolaga z desetimi specializiranimi uredništvi. V njen okvir spadata še dve podružnici, leningrajska podružnica ter podružnica v Novosibirskem. V založbo spada tudi oddelek za revije, v okviru katerega se tiska 130 revij. Založba razpolaga s štirimi tiskarnami, dvema v Moskvi in po eno v Leningradu ter v Novosibirskem. Založba razpolaga tudi s 25 knjigarnami v raznih krajih Sovjetske zveze.
Kar zadeva obseg tiskanja in publiciranja, je ta založba ena največjih na svetu. Leta 1952 so knjige in revije dosegle nič manj kot 50.000 tiskarskih pol, to se pravi toliko, kolikor je založba tiskala v osmih letih od 1933 do 1941, ko je morala zaradi vojne delo omejiti.
Založba tNauka* tiska na leto več kot 2000 knjig znanstvenega značaja. Vrhu tega dobijo bralci dnevno pet knjig drugega branja. V teh publikacijah morejo bralci najti le originalna dela. Nad polovico knjig, ki jih publicira tNauka» odpade na tehnične in prirodoslovne znanosti.
Veliko del je s področja kemije, biologije, geokemije, zem-Ijepisja, oceanografije, hidrologije in drugih panog znanosti. Posebno področje je področje mehanike, kibernetike, energetike, avtomatizacije ,elektronike, metalurgije, itd. V okviru dejavnosti založbe zavzema precejšnje mesto tudi slovstvo s področja fizike in matematike, nadalje astronomije in geofizike, kjer ima v zadnjem času veliko besede vesoljska znanost.
Stara kaluna v Praprotu
(Foto M. Magajna)

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo zapletena dejavnost. Preden se česa lotite, stvar proučite. V ljubezni ne bodite pesimisti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nova delovna povezava vam bo pomagala iz težav. Do tistih ki vam pomagajo, skušajte biti hvaležni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Kar prijetno se boste počutili v novem okolju, vendar računajte, da boste morali zavihati rokave.
RAK (od 22.6. do 22.7.) S svojimi ambicijami bi znali vzbuditi zavist. Pred vami je težavna rešitev čustvenih odnosov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne nasedajte predlogom površnih ljudi, ker boste račun za neuspehe morali plačati vi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pri delu ali v poklicu se boste uveljavili. V čustvenih zadevah vsestransko zadoščenje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uveljavili boste svoje zamisli in s tem pridobili ugled pred predstojniki. V družini napetost.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne prevzemajte odgovornejših del, ker niste zanje sposobni. Ljubo-
snimi boste.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vsako delo, ki se ga boste lotili, vam bo šlo od rok. Tudi najbolj zahtevno. Prijeten in miren večer v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Utrdite si položaj, ker se bo nekdo začel spodtikati nad vami. Verjetno boste morali na pot.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanimivi predlogi, ki bi znali odpreti pot v uspešno sodelovanje. Tudi v ljubezenskih odnosih prijetno razpoloženje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Novo prijateljstvo vam bo odprlo vrata v zanimivo delovanje. Bodite odločni a previdni.
mrngrn '	■ ■■■■
LJ \1/
rEnma™
SOBOTA, 21. JUNIJA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
15.00	TENIŠKE TEKME ZA DAVISOV POKAL;
ITALIJA - ŠPANIJA
18.15	PROGRAM ZA MLADINO OTROŠKE IGRE V ITALIJI
19.40 IZŽREBANJE LOTERIJE
19.45	NABOŽNA ODDAJA
20.00	ŠPORTNE VESTI NAPOVED VREMENA
20.30	DNEVNIK
21.00	GLASBENI PROGRAM Vodi Aldo Giuffre
Sodeluje orkester pod vodstvom Pina Calvija
22.30	Podelitev nagrad
«DONATELLOV DAVID 1973»
Prenos iz Taormine
23.15	DNEVNIK
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.15	ODKRITJE IZVIROV REKE NIL ODKRITJE VIKTORIJINEGA JEZERA
Angleška družba Royal Geographical Society je dala Richardu Burtonu sredstva za avanturistično odpravo v notranjost Afrike, da bi odkrili izvire reke Nil. Burton se s svojo odpravo spravi na pot, hkrati pa je sklenil, da bo v svojo odpravo vključil tudi Johna Hanninga Spekeja, bivšega sotrpina pri odkrivanju Somalije. Burton se najprej ustavi v Žanri baru, da bi tu najel znanega nosača Bom baya in nekaj drugih nosačev, ki naj bi mu pomagali na dolgi poti. Ko je prišel v Taborah, majhno naselje, ki danes pripada Zanzaniji, je Burton odkril jezero Tanganika, ki je po velikosti drugo jezero v Afriki, takoj za velikim jezerom Viktorija. Toda pot skozi džunglo je bila zelo naporna in odprava je bila do kraja izmučena, posebno so bili izmučeni nosači, ki so se uprli. Burton je od naporov tudi zbolel in bil zaradi temperature prisiljen ustaviti se v Taborahu. Burtonov tovariš Speke pa se ni hotel ustaviti, pač pa je rinil dalje proti severu in odkril jezero Viktorija ter glavno reko Kagero. Od tod se je Speke vrnil v Taborah, vendar se je njegov odno6 do Burtona povsem spremenil, ker mu je očital, da je nesposoben in len, skratka, Speke se je postavil za načelnika odprave. Ta nelojalnost bo prišla še bolj do izraza naslednje leto, 1850, v Londonu, kjer bo zatrdil, da je sam odkril izvire Nila in jezero Viktorija, Burton, ki se je zaradi šibkega zdravja ustavil v Adenu, se je naglo vrnil v Anglijo, da bi pobil trditve svojega tekmeca.
V	filmu, ki prikazuje gornja dogajanja so glavne vloge takole razdeljene:
Richard Burton — Kenneth Haigh John Hamning Speke — John Quentin Nosač Bombay — Seth Adagala Murchison — Andre Van Gyseghen Sheik Snay — Šalim Mohamed
22.15	»STORIA Dl PABLO*
Komedija v dveh delih, ki jo je napisal Sergio Velitti, za televizijo pa priredil Cesare Pavese.
DRUGO NADALJEVANJE
Kratka vsebina: Smo v dobi španske državljanske vojne, v Rimu pa, podobno kot drugod po Italiji, niso vsi navdušeni za Mussolinijeve ideje. Nasprotno, opozicija ni mirna. Pablo, ki je prispel iz Turina, se zaposli v neki delavnici, kjer popravljajo kolesa. Delavnico vodi Gina, mlada vdova, s katero se mladenič zaplete v intimnejše odnose. Nekega dne prijatelji prosijo Pabla, naj bi vzel pod streho nekega antifašista, ki ga fašistična policija lovi. Zadeva pa pride na dan in policija Pabla aretira. Pablo preživi nekaj tednov za rešetkami in ko ga izpustijo, na svobodo, se mora vrniti v Turin, kamor mu Gina sledi. Primer z antifašistom, ki je privedel do tega razpleta, pa ima na Pabla pozitiven učinek. Pablo postane zrel mož, ki se zaveda svoje dblžnosti.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
16.58 NAPOVED PROGRAMA
17.00	ŠPORTNI PRENOS (Zg. Lj.)
V	LAHKI ATLETIKI
19.00	OBZORNIK (Lj.)
19.15	RISANKA (Lj.)
19.36 PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYERJA
20.45	RISANKA
21.00	TV DNEVNIK (Lj.)
21.35 OMLŠ 73
«Omiš 73» je sedmi festival dalmatinskih «klap». Je to zanimivo srečanje dalmatinskih ansamblov, ki še gojijo staro dalmatinsko mvodno pesem, pa tudi novejšo narodno zabavno glasbo in dalmatinsko umetno pesem. V prvem večeru bodo dalmatinske »klape* izvajale izključno izvirne dalmatinske pesmi, za drugi večer so pripravili pesmi komponirane v duhu in stilu izvirnih. V tretjem večeru, ki ga bo prenašala zagrebška TV na omrežje JTV, pa bodo na sporedu najboljše pesmi iz prvega in drugega večera.
22.45	ŠERIF V NEW YORKU (serijski film)
24.00	TV KAŽIPOT 00.20 POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
17.00	LAHKA ATLETIKA Prenos iz Zagreba
20.45	RODOSLOVNI HOTEL
Film iz serije »Dekleta v modrem*
21.15	POROČILA
21.30	PODARJENA VOZOVNICA Film iz serije »Golo mesto*
22.20 BURLESKNE VARIACIJE
DRŽAVNO PRVENSTVO
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.30 Sopranistka Ondina Otta Klasinc; 18.50 Orkester; 19.10 A. Lokar; »Tržačan v Ameriki*; 19.20 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Na počitnice; 21.05 Modemi ritmi; 21.30 Popevke; 22.30 Zabavna glasba. TRSI
12.10 Plošče; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.20 Kulturni pregled v Furlaniji; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30
19.30	21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 10.00 Orkester Romagna folk; 10.15 Z nami je...; 11.20 Melodije; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Francoske plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 V veseli družbi; 15.45 Relaks ob ploščah; 16.15 Današnji pevci; 16.45 Orkester; 17.45 Današnji pevci; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Poje Alfi Nipič;
19.00	Progresivna glasba; 20.00 Za konec tedna; 20.30 Prenos RL;
21.00	Glasba v večeru; 21.40 Glasbeni weekend; 23.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutrajne popevke; 9.15 VI in jaz;
11.30	resna glasba; 12.44 Pesmi iz Južne Amerike; 23.20 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Koncert; 14.50 Znanstvena oddaja: dvojčka; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.10 Roberto Maz-zucco; »Un italiano tra noi»; 20.20 Jazzovski koncert; 22.00 Orkester! lahke glasbe.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete;
11.30	Plošče; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Zgodvina ital. popevke; 13.50 Kdko in zakaj?; 15.00 Popoldanski glasbeni spored; 16.00 Francoščina na vesel način; 16.35 Evropski festivali; iz Verone; 17.35 Ping pong; 19.00 Na deželi je nekaj drugega; 20.10 Bellinije-va opera »Norma*.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.00 Sonate za klavir; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Rimski Korzakov in Dvorak; 14.25 Donizettijeva »Marija Stuart*; 17.15 Sopranistka S. Mezzetti in pianistka L. France-schini; 18.00 Bartokove skladbe;
18.30	Lahka glasba; 18.45 De In-contrera in Sulpizi; 19.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Slov. ansambli zabavne glasbe; 11.20 Kličemo letovišče; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 čez travnike zelene; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.40 Naši operni pevci;
17.00	»Vrtiljak*; 18.20 Gremo v kino; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Urad za najdene skladbe; 19.45 S knjižnega trga;
20.00	Lahko noč otroci!; 20.15 S Štirimi kovači; 21.00 V soboto zvečer; 22.00 Marjan Marinc; »Nevidna smrt* — radijska igra; 23.20 Oddaja za izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden.
Lon Nolova pot v ZDA

»Washington Postu poroča, d-a je predsednik iz Phnom Penka maršal Lon Nol spre-tel ameriško vabilo in bo obiskal Washington; Lon No-lov ministrski predsednik Lam In je namreč zagrozil, da bo odstopil, če Lon Nol ne bi hotel na razgovor z Niionom...
Američani so že dolgo pripravljali to akcijo, ki se ji je Lon Nol doslej uspešno upiral. Po ameriških ocenah bi bilo namreč več motnosti Za kompromisno rešitev v Kambodži, če bi Lon Nola nekako postavili na »stranski tir«. Prvi korak v tej smeri je bil odhod Lon No-tovega brata Lon Nona, »močnega človeka režima«, v Ameriko, kjer se je ustavil Za nedoločen čas.
Vest o Lon Nolovem obisku v Washingtonu sovpada z nekaterimi za kamboški razplet pomembnimi elementi.
Američani bodo 15. avgusta uradno ustavili bombardiranje Kambodže,; prve jate B—52 se že umikajo z Guama v Ameriko. Repatriacija teh letalskih sil je zasejala nesogtisfa med Belo hišo in Pentagonom. Medtem ko bi Nixon in Kissinger hotela ohraniti čim več letal na Pacifiku kot adut v morebitnih pogajanjih o Kambodži, bi Pentagon rad Cimveč letal premestil nazaj v Ameriko.
Drugi element je Kissin-gerjev obisk v Pekingu, predviden za začetek avgusta. Na dlani je, da bo tam govor tudi o Kambodži, toda s Kitajci, ne pa tudi s Sihanukom Princ je povedal, da se ne namerava srečati s Kissingerjem, ker bi to služilo Nixonu za izgovor pred kongresom, češ s Sihanukom se že pogajamo, zato me ne ovirajte z jemanjem kreditov za vojaško pomoč Lon Nolu, če hočemo, da bodo pogajanja uspešna. Ko bo Kissinger v Pekingu, bo Sihanuk na obisku v Pjongjangu.
Princ je tudi zanikal, da
bi bila v teku pogajanja za kompromisno rešitev, čeprav je v Phnom Penhu, Saigonu in tudi v Hanoju javna tajnost, da pogovori teko po raznih kanalih.
Omenjajo celo konkretne predloge ameriške strani. A-meriški vojaški krogi se zavzemajo za »delitev« dežele po toku Mekonga. Ozemlje na levem bregu naj bi bilo pod kontrolo Sihanukovega gibanja, na desnem bregu pa pod kontrolo Phnom Penita; reka sama bi bila nevtralizirana, tako da bi obema stranema služila kot prometna žila. Sihanukova vlada tako rešitev kategorično zavrača, ker načelno ne pristaja na delitev dežele po fužno-vietnamski formuli. Ameriškemu predlogu pa nasprotuje tudi Thieujeva vlada v Saigonu, ker noče za soseda svojemu režimu sovražne oblasti.
V diplomatskih krogih omenjenih prestolnic trdijo, da imajo Američani v rezervi tudi predlog za politično rešitev. V Phnom Penhu naj bi ustoličili koalicijsko vlado s predsednikom, ki bi bil sprejemljiv za obe strani Po informacijah iz teh kro gov bi bil primerna oseb nost Ben Nhut, sedanji pred sednik Sihanukove kraljevske vlade narodne enotnosti; o Sihanukovi vrnitvi naj bi v okviru tega načrta odločili na volitvah »narodne sprave«. Zato je Američanom toliko do tega, da Lon Nola umaknejo na »stranski tir«.
Javno stališče Sihanukove vlade je tudi do takega načrta odklonilno, »z orožjem, ki ga imamo, se lahko borimo še 20 let,« je rekel princ in opozoril, da o usodi Kambodže ne more odločati ne Washington ne Peking ne kdo drug razen Khme-rov; položaj v deželi Khme-rov pa je tak, da kontrolirajo osvobodilne sile SO odstotkov Kambodže.
Kamboški razplet je torej najbrž šele v pripravljalni fazi.
M. SUSTAh
V senci gospodarstva
Predsednik francoske vla-te Pierre Messmer je z zu-ranjim ministrom Michelom iobertom odpotoval na Madžarsko in v Bolgarijo. Obisk 'e pomemben z dveh vidi-cov: Messmer bo poskušal lodelovanje, na drugi strani Ja je to zanj tudi državni zpit. Ta dva obiska sta nam-'eč njegovo prvo uradno poznanje v tujino.
Tako v Sofiji kot v Bu-tim veš ti bodo seveda govo. ■ili o mednarodni problema-‘iki, predvsem o položaju v Evropi v zvezi z evropsko konferenco o varnosti, ki naj Ji po mnenju Francozov jredvsem ustvarila ozračje ta intenzivnejše stike med izhodnimi in zahodnimi državami. Toda politične teme bodo tokrat ostale v !enci gospodarskih vprašanj.
Gre predvsem za to, kako jkrepiti trgovinske in splošne gospodarske slike med Francijo in tema dvema državama. Trgovinska menjava se sicer v zadnjih letih sorazmerno naglo povečuje, toda ker je bila startna osnova zelo nizka, so absolutne številke še vedno skromne. Francija je šesti partner Madžarske v zahodni Evropi in je lani uvoziti iz te države samo za 253 milijonov, izvozila Pa za 456 milijonov frankov blaga.
Tako kot v Jugoslaviji tudi na Madžarskem dominirajo zahodnonemški Uvozniki in uvozniki. ZRN je izvozila na Madžarsko trikrat toliko kot Francija, uvozilo
pa štirikrat več. Prav to spodbuja Francoze v prizadevanjih za razširitev trgo vine z vzhodnoevropskimi državami, pri čemer v Pa rižu z grenkim priokusom pripominjajo, da je bil De Gaulle tisti, ki je začel od pirati pota na vzhod, ven dar je Francozom gospodar sko ta politika prinesti veliko manj kot Nemcem.
V odnosih z Bolgarijo le pgiaždT- slabit Celptut. <7b.-seg menjave je lani znašal Homa j 258 milijonov frankov, tako da je Solila naj-slabši trgovinski partner Pariza v vzhodni Evropi. Ker so Bolgari zaradi velikega primanjkljaja začeli lani načrtno omejevati uvoz iz Francije, poskušalo Franco zi razvijati predvsem industrijsko kooperacijo, ki omogoča Bolgarom izvoz in dustrtiskih izdelkov. Bolgarski — kakor tudi madžarski — izvoz v Francijo, namreč sloni slejkoprej na kmetijskih pridelkih, ki jih Francija kot močna kmetijska država slabo absorbira.
Ubisk v Sofiji in Budimpešti bo za M e ss mera tudi priložnost, da se uveljavi kot državnik. Priložnost je toliko bolj dragocena, ker francoski predsedniki vlad redko potujejo v tujino, na drugi strani pa tudi zato, ker Pierre Messmer v anketah o priljubljenosti daleč zaostaja za Giscardom d’Estain-gom, pa tudi za Chabanom— Delmasom.
A. NOVAK
STAN:
NEENAKI BOJ

Pomoč pri obnovi DRV


»Ta žival je čedalje bolj napadalna...«
»Chicago Daily News«
Sovjetska zveza je obljubila Severnemu Vietnamu vsestransko podporo in pomoč pri obnovi porušene države — Šolanje vietnamskih kadrov v SZ
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, julija. Sovjeti so dobili vse priznanje in javno zahvalo za pomoč, ki so jo v dolgih letih vojne v Indokini dajali Severno Vietnamcem, le-tej pa zagotovila, da bodo tudi vnaprej deležni vsestranske sovjetske podpore. To bi bil kratek povzetek vsebine enotedenskih pogovorov med sovjetskimi in sevemovietnamskimi voditelji. Generalni sekretar sevemovietnamske partije dela Le Duan je ostal v SZ na oddihu, predsednik vlade Pham Van Dong pa je z delegacijo odpotoval na obisk na Madžarsko.
Sevemovietnamska voditelja sta prišla v Moskvo šest mesecev po podpisu pariškega sporazuma, s katerim so položili temelje miru v Indokini. Obisk Je nedvomno pomenil rekapitulacijo uspešnega sodelovanja med Moskvo in Hanoiem med ameriško agresijo na DR Vietnam in zakoličenje sodelovanja v spremenjenih, mirnih razmerah. Hanoi je trenutno pred dvema pomembnima vprašanjema: kako doseči čimpopol-nejše izvajanje pariškega sporazuma in kako čimprej obnoviti v vojni porušeno deželo. Največji del pozornosti na pogovorih je gotovo veljal prav tema problemoma.
SZ in DR Vietnam čvrsto
vztrajata na političnem reševanju vseh odprtih vprašanj na tem področju. Zdravico Brežnjeva ob prihodu vietnamske delegacije, češ da je SZ odločno proti izvozu revolucije, ampak tudi proti uvozu kontrarevolucije, so tukaj razumeli kot zagotovilo nasprotni strani, da Sovjeti ne bodo podpirali in spodbujali nobenih nasilnih sprememb v Južnem Vietnamu, pa tudi kot opomin, da ne bodo dovolili nobenega poseganja po politični in po zemeljski integriteti Severnega Vietnama In območjih pod jurisdikcijo začasne revolucionarne vlade.
Po drugi plati so Sovjeti in Vietnamci podpisali sporazum, s katerim se tudi na
gospodarskem področju končuje obdobje vojnega in začenja obdobje mirnodobnega sodelovanja. 2e takoj po prekinitvi vietnamsko-ameriških sovražnosti so v Moskvi bili pripravljeni razpravljati s Hanoiem o nadaljnji gospodarski pomoči na podlagi podatkov o izgubah in načrtov o razvoju DR Vietnama. Kaže, da so Vietnamci zdaj prišli v Moskvo s konkretnimi načrti in zahtevami. Sovjeti so se obvezali, da bodo vse objekte, zgrajene z njihovo pomočjo in ki so bili porušeni v vojni, obnovili sami ter da bodo odpisali vse kredite, ki so jih doslej dali Vietnamcem. Razen tega bodo Sovjeti sodelovali tudi pri gradnji no-
vih objektov v okviru razvoja sevemovietnamskega gospodarstva na načelih, ki so v navadi med dvema samostojnima državama. Predvsem gre za gradnjo hidroenergetskega sistema, ki naj bi bil podlaga bodočega vietnamskega gospodarstva.
Dogovorjeno je tudi, da bodo Sovjeti v letu 1974 dostavili DR Vietnamu industrijsko in kmetijsko opremo, transportna sredstva, blago za široko potrošnjo ter živila. Skupna vrednost teh sovjetskih dobav še ni znana. Prav tako ni znana niti skupna vrednost dosedanje sovjetske gospodarske in vojaške pomoči DR Vietnamu. Že doslej je bilo v SZ na šolanju In izpopolnjevanju več tisoč vietnamskih študentov in strokovnjakov. Napovedana razširitev tehničnega in gospodarskega sodelovanja med državama vključuje tudi nadaljnjo in še obsežnejše pripravljanje in izpopolnjevanje vietnamskih kadrov v SZ.
MARKO KOZMAN
Nemir v Amanu
Jordanija je prekinila odnose s Tunizijo — Vzrok pa je Burgibova sugestija o neodvisni palestinski državi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
Spodrezani frak
Zvezna brazilska polici- I majhen v primerjavi s
Aman je v torek uradno potrdil, da je Jordanija prekinila diplomatske odnose s Tunizijo; jordanski veleposlanik je odšel iz Tunisa že v petek Dogodek, vmed-arabskih odnosih sicer ni nič nenavadnega, sodi v širši, ne samo medarabski okvir.
Ko so v arabskih prestolnicah prebrali skupno poročilo o razgovorih med Nixonom n Brežnjevom, so uradni in •oluradni komentatorji gren-:o ugotavljali, da je krizi na VJžnjem vzhodu posvečenih -,amo 89 besed in da državnika sploh nista omenila reso-'ucije varnostnega sveta iz novembra 1967, ki določa, da se morajo izraelske čete imakniti na meje Izpred junijske vojne.
Iz teh ugotovitev je del arabskega tiska, posebno v Bejrutu, izpeljal z ničemer ootrjeno domnevo, da sta se voditelja ZSSR in ZDA v načelu sporazumela o tem, da je treba začeti za bliž-njevzhodno krizo iskati drugačnih rešitev, kot so bile dosedanje; z drugimi besedami, da bi bilo mogoče poiskati rešitev za sedanje stanje v tem, da bi ustanovila palestinsko državo. Nekatri poli tlčni krogi v Bejrutu so tudi formu'aoi]o iz amerlško-sov ‘etske^a skupnega sporočila, ki pravi, da mora vsa.ka rešitev na Bližnjem vzhodu upoštevati zakonite pravice palestinskega naroda«, razlagali v tem smislu.
Drugi element v tem okviru je tunizijska pobuda. Predsednik Burgiba je namreč v svoji sugestiji, naj bi se orelimtaarno sestala on in Golda Meir ali tunizijski in izraelski predstavnik na nižji ravni, navrgel Idejo o ustanovitvi palestinske države, ki da Je ključ za rešitev bližnjevzhodne krize.
Po tunizijski iniciativi naj bi bila podlaga za razgovore delitev Palestine v letu 1947. Izrael sicer odločno zavrača takšno možnost in do sestanka, kot je znano, ni prišlo. Toda tunizijska pobuda Je vendarle storila svoje. Izraelski zunanji minister
Aba Eban je izjavil, da je Izrael pripravljen sodelovati na tunizijsko-izraelskem sestanku brez slehernih prejšnjih pogojev, to je, da so se pripravljeni pogovarjati o vsem«. S tem je Izrael prvič implicitno priznal obstoj palestinskega naroda.
Tunizijsko stališče ni neka.) novega. Od leta 1956 tunizijska diplomacija ponavlja, da izraelsko-arabski konflikt tn konflikt med Izraelom ta arabskimi državami, marveč konflikt med Izraelom ta Palestinci, ter da spor ne bo mogoče rešiti, dokler bodo palestinsko stran v tem konfliktu zastopale arabske države in seveda njihovi državni interesi. Doslej to tunizijsko stališče ni naletelo neugoden odmev v arabskih prestolnicah.
Tretji element v tem sple tu pa Je generalni sekretar OZN. Dr. Kurt Waldheim ie po sestanku z Burgibo v Ženevi 6. julija izlavil, da le pobuda tunizijskega predsed nika »zalo resna in zelo po. membna«. V zvezi z napoved jo, dn to Waldheim v prir zadevanju najti izhod iz bliž nlevzhodne kriza obiskal Egipt, Izrael ta Jordanijo, so v nekaterih arabskih pre stolnicah dobili občutek, da bo Waldheim pri iskanju novih poti za rešitev krize na svoji bllžnjevzhodni turneji skušal predvsem ugotoviti, kako bi posamezne arabske države ln seveda Izrael reagirale, če bi Burgibovo pobudo vzeli za izhodišče »nove
Berite Primorski dnevnik
poti« pri iskanju izhoda iz krize na Bližnjem vzhodu: pri tem je treba posebej poudariti, da diskretni ta obzirni Waldhedm z ničemer ni dal povoda za takšne domneve.
V Jordaniji so seveda zvonili k preplahu. Ce bi bila tunizijska pobuda v kakršnikoli obliki sprejeta kot baza za iskanje rešitve na Bližnjem vzhodu, bi ceno za to rešitev plačala Jordanija s svojim naoionalnim ozemljem, ker bi bila raskosana ta zreducirana na Transjor-dandjo, to je na ozemlje na levem bregu reke Jordan. Aman je Burgibi posebno zameril njegovo opazko, da je »Joradnija tako ta tako umetna tvorba«. Prekinitev odnosov med Amanom in Tunisom je torej drastični odgovor Jordanije na tunizijsko pobudo in hkrati vnaprejšnji odgovor Waldheimu, če bi ta med svojo tližnjevzhodno turnejo skušal ugotoviti, kako bi prizadete države reagirale na Burgibovo sugestijo. Tudi nenadni obisk jordanskega kralja Huseina v Britaniji je bil po vsem videzu pogojen z napetostjo, ki jo je v Jordaniji sprožila tuniziiska pobuda. Aman očitno računa na podporo Londona.
Ce bo »nova pot« za Iskanje bližnjevzhodne krize res zastavljena v smeri, kot jo je nakazal Burgiba, Je se veda odvisno tudi od ene od glavnih prizadetih strani, to je od Palestincev. Palestinsko osvobodilno gibanje pa doslej uradno zavrača sleherno idejo o ustanovitvi palestinske države, ki bi temeljila na delitvi Palestine iz leta 1947, ta vztraja pri ustanovitvi celovite arabsko-židovske palestinske države, ki bi zajemala vso nekdanjo Palestino, ki je bila pod britanskim mandatom.
Tudi v tem primeru bi Jordanija plačala ceno, vendar je nevarnost zanjo v taki varianti zgolj teoretična in moralna. MIRAN ŠUŠTAR
ja je sporočila, da so policijski cenzorji zaradi pornografske vsebine prepovedali 69 časopisov. Med časopisi, ki so na črnem seznamu, so tudi znani časopisi za moške, kot so Cavalier, Pent-house, Plajjmen in drugi. Najuglednejši časopis te vrste Playboy pa policijski cenzorji še »proučujejo«. Hkrati so dovolili prodajo 3100 različnih časopisov, med katerimi so nemške revije Der Spiegel, Štern, Quick, Bunte in Neue Illustrierte, ki so bile začasno prepovedane v minulih dveh mesecih
•
Avtor filmske risanke Jean Cabu je bil obsojen na globo, ker je s filmom »Dogodivščine gospe Pompldou« žalil predsednika republike Geor-gesa Pompidouja. Cabu se je zagovarjal, da ni hotel nikogar žaliti, marveč je želel te zabavati ljudi, sodnik pa je bil mnenja, da »film zasmehuje predsednika, ki ga prikazule kot llcemerca, požeruha ln gizdalina, njegovo ženo pa kot puhlo žensko brez soli v glavi«.
•
Poročilo ameriškega senatnega odbora za zunanje zadeve opozarja, da je v Lon Nolovi armadi »otroška vojska«, ki šteje kakih 4.500 dečkov pod 16 letom. Sestavljata poročila, ki so se nedavno vrnili Iz Kambodže, so zvedeli, da kamboški poveljniki »radi rekrutirajo otroke, ker potem spravljajo njihovo plačo v lasten žep in se otroci ne pritožujejo-«
•
Japonski obrambni minister Masuhara je v parlamentu zagovarjal zakon o državni obrambi in dejal:
»Cesar mi je rekel, da je naš obrambni program
programi sosednjih držav Cesar mi je tudi rekel, da naše obrambne sile ne smejo biti posnetek tiste ga, kar je v nekdanji veliki armadi bilo slabo, marveč da je treba prevzeti tisto, kar je btlo dobro.«
Dve besedi sta pokopali obrambnega ministra. Japonska ustava namreč pre poveduje, da bi se kdo javno skliceval na cesarjevo znamenje, in minister Masuhara je prvi in prvič po letu 1946 to storil. Premier Tanaka ga je moral odstraniti iz vlade.
Socialisti iz opozicije pa pravijo, da je minister to storil nalašč, samo da bi se znebil ministrskega po-ložaja, ki mu baje ni bil preveč pri srcu. Izbral je najlažjo pot.
•
V Franklurtu so zgradili toliko razkošnih stanovanj, da jih ne morejo prodati, tako da je kar 70 odstotkov praznih. Obenem pa je v tem zahodnonem-škem mestu 4.000 družin brez stanovanja, 115.000 tujih delavcev in 10.000 študentov pa zaman išče spodobno prebivališče. Graditelji so našli groteskno rešitev: stanovanja ponujajo revežem, vendar s pogojem, da ob sprejemu stanovanja občina z denarjem davkoplačevalcev pokrije razliko v najemnini. Toda na občini so gluhi. »Tako bi le spodbudili špekulacijo,« pravijo
•
Švedska je že dolga leta pribežališče za ameriške dezerterje, ki niso hoteli služiti vojske v Viet namu. Ameriškim kolegom so se zdaj pridružili britanski. Za zdaj jih še ni veliko, čeprav je iz britanske armade doslej dezertiralo nekaj sto vojakov. Glede na to, da gre za poklicne vojake, ki so se odločili za uniformo, da bi služili vsakdanji kruh, je zanimivo, zakaj so dezertirali.
Samo zaradi nevarnosti, ki preži na britanske vojake, če morajo v Ulster. Na Severnem Irskem pač pokajo bombe.
XXX
... Več veleposlaništev in diplomatskih rezidenc v Tripoliju bodo preselili iz poslopij zraven pristanišča na drug konec mesta. Tako imenovani libijski ljudski odbori so namreč ugotovili, da navzočnost diplomatskih predstavništev v pristaniškem delu glavnega mesta »ni združljiva z višjimi interesi države in z zahtevami notranje in zunanje varnosti«.
XXX
... Po novem Nepal ne bo več paradiž za uživalce mamil. Te dni je začel veljati zakon o prepovedi prodaje mamil, s predpisi pa so tudi strogo prepovedali gojiti rastline, iz katerih delajo mamila.
Vendar ima sklep nepalske vlade tudi slabo stran. Nepal bo zaradi tega izgubil od turizma približno pol milijona dolarjev. V Katmanduju in drugih mestih so doslej Imeli javne kadilnice opija, marihuane in drugih mamil, zato je bil Nepal zelo vabljiv za bolj ali manj vnete narkomane.
XXX
... Te dni sta izšli dve knjigi o Goldi Meir. Prvo je napisala sama izraelska predsednica vlade, drugo pa novinarka Peggy Mann Na dan so prišle zanimive podrobnosti iz življenja Golde Meir. »Moja politična kariera se je začela zelo nenavadno: prala in čistila sem perilo in obleke 32 članov nekega kibuca« Ali pa: Pri dvajsetih letih je bila Golda dekle, ki se ji ni mogel upreti noben moški — »vanjo se je zaljubilo devetdeset odstotkov moških, ki jh je srečala«. Ali pa: Ko je leta 1921 prišla iz ZDA v Izrael, so jo sprva gr do gledali, ker se je vedla
preveč malomeščansko in ker je nosila skrbno zlikane obleke. Ali pa. Od nekdaj je bila dobra govornica. Celo svojega očeta, ki sprva m bil navdušen za izraelsko stvar, je z govorom spreobrnila v ognjevitega bojevnika ...
XXX
■.. Najmanj 20.000 tajskih vojakov se je v Lao su bojevalo proti revolu cionamim silam do trenut ka, ko so podpisali pari ške sporazume (27. januarja letos). Po tistem so vojaki ostali, kjer so bili. plačo pa še naprej dobi vajo iz ameriške blagajne. Spremenila se je le njihova identiteta: čez noč so dobili laoške osebne izkaznice, tako da jim ni treba zapustiti dežele. Ugotovili so, da stane tajska vojska ZDA sto milijonov dolarjev na leto. Zdaj je samo vprašanje, kdaj bodo vojakom spet vrnili pravo državljanstvo...
XXX
... Švedski" parlament je sklenil, da ne bo več podeljeval medalj in raznih drugih odlikovan) imenitnega videza. Po novem bodo odlikovanci dobili lepe zapestne ure. Za znamko se še ni odločil — prav gotovo pa so med najmočnejšimi ponudniki Švicarji in Japonci Potem takem bo malo čudno, da bo švedsko odlikovanje tuje izdelave .
XXX
.. . Eden izmed razlogov za preveliko porabo ener gije v ZDA je po ugotovit vah strokovnaikov preve lika ljubezen državljanov do motoriziranega dopusta tn vikenda. Vsako leto prevozijo Američani 500 milijard kilometrov samo od doma do krajev, kjer so na dopustu ali ob koncu tedna. Med počitnicami sicer porabijo 40 milijard dolarjev, toda od tega gre le četrtina za hotel ali pristojbine v kampih.
;
l!lllll!llllllll!lllllllllllllllllll!llllllll!lllllllllllllll!!!llllllllllllll!!!llllllllllllllllllll!!llllllllllllllllllllll!!l!lllllllllllll!IIIHIM
Nič bolj deviška Amerika
Oboroževanje — Kljub majhnim armadam velike želje po orožju v Latinski Ameriki — Od nekdaj je vojska pomenila tudi oblast, če ne popolno, pa vsaj njen večji del
Bilo je v Boliviji, v prejšnjem stoletju, leta 1865, ko se je general Melgarejo uprl šefu države. Skušal je prodreti v predsedniško palačo in ga vreči z oblasti. Njegov poskus pa ni uspel. Ko je bežal, je vznemirjeni množici z balkona predsedniške palače spregovoril predsednik Belsu. Toda naenkrat se je Melgarejo popolnoma sam pojavil na trgu, šel triumfalno skozi osuplo množico, vstopil v predsedniško palačo jn s strelom iz pištole ubil vojaka, ki mu je hotel preprečiti vstop v predsednikov kabinet. Pojavil se je pred predsednikom in ga brez omahovanja ustrelil. Potem je šel na balkon in vzkliknil: »Predsednik je mrtev. Kdo naj živi?« »Živel Melgarejo!« ga je pozdravila množica. In postal je šef države.
Od nekdaj je vojska v Latinski Ameriki pomenila tudi oblast, če že ne popolno, pa vsaj njen večji del. Generali so metali z oblasti predsednike civiliste, pa spet obratno: vselej je bil na vrhu tisti, ki je imel za sabo vojsko. Zadnji politični dogodki v Latinski Ameriki so morda zmedli dogmatike, kajti generali so se v vrsti držav, najbolj’ izrazito pa v Peruju, pojavili kot levi reformisti. Toda ta pojav ne bo predmet tega članka. Vprašanja, ki nas zanimajo, so: kako se (ln kako se more) Latinska Amerika, ta »tradicionalno reivna Amerika«, obo-roževati, kakšen je njen vojaški potencial in slednjič, kako se na to oboroževanje odzivata Združene države Amerike in Evropa.
V Latinski Ameriki živi večji del pre-
bivalstva »pod vojaškim škornjem«. Največji del teh odpade na Brazilijo. Skoraj 120 milijonov ljudi vodi vojska, naslednjih 10 milijonov živi v razmerah, v katerih ima vojska neposreden vpliv, okoli 70 milijonov ljudi vodijo civilisti. Nekatere države so se pravkar »izkopale« iz vojaškega režima, tako na primer Argentina, kjer so bil vojaki na oblasti skorajda deset let, druge so se spet približale vojaški diktaturi, kot je primer z Urugvajem, kjer se od februarja letos vojaki vse bolj bližajo predsedniški palači. Medtem ko so nekatri vojaki trdno v sedlu, kot na primer paragvajski general Stroess-ner, ki predstavlja tipično konservativno vojaško vladavino, si drugi, na primer generali v Peruju, šele sedaj krčijo pot k popolni
oblasti:	razlike med vladavino generala
Stroessnerja, tega okorelega »caudilla«, in levim reformistom Velascom Alvaradom iz Peruja so seveda ogromne, vendar pa se tako prvi kot drugi naslanjata na vojsko in v tem sta si enaka: tako mali Paragvaj kot Peru hočeta — prvi svojo diktaturo, drugi svojo neodvisnost — podkrepiti z dobro oborožitvijo. In po to večji del ne hodijo lattasko-ameriške države več v Združene dr. žave Amerike, kot je bilo do nedavna, ampak v Evropo. Latinska Amerika je sicer eden od tistih predelov sveta, ki troši za vojsko razmeroma najmanj, vendar pa se letni izdatki za oborožitev povečujejo za 10 odstotkov (medtem ko raste nacionalni do-hodek samo za 5 odstotkov). Nadalje je v oboroževanju odšla Brazilija.
Brazilija z atomsko bombo v ustih
Ta država — Nixon je na račun njenega razvoja izrekel v zadnjem času prenekateri kompliment — je odšla v oboroževalni tekmi Latinske Amerike celo tako daleč, da napoveduje Izdelavo atomske bombe. Število vojakov (198.000) v primerjavi s številom prebivalstva (100 milijonov) sicer ni veliko, vendar pa se država pohvali z okoli 250 bojnimi letali (Čile Jih ima na primer samo okoli 50, Ekvador 25, Kolumbija 40, Kuba 190, Mehika 27, Paragvaj 6, Peru nekaj
več kot 90, Urugvaj 10, Venezuela 111, Dominikanska republika 45, Bolivija 25, Argentina 72).
Brazilija ima v Latinski Ameriki več vojakov kot katerakoli druga latinskoameriška država. Ni samo najmočnejša letalska sila Latinske Amerike, ampak postaja tudi najmočnejša pomorska sila v tem delu sveta. Lansko leto se je Brazilija odločila, da bo porabila nadaljnjih 250 milijonov dolarjev za floto ta po njenih računih naj bi se leta 1977 po floti merila z Italijo. Tega leta naj bi imela že 131 vojnih ladij, kar pomeni podvojitev sedanje moči na morju. Glavni dobavitelj brazilske flote pa niso Združene države Amerike, ampak Evropa (Velika Britanija, ZR Nemčija in Francija). Tudi po letala je šla Brazilija v Evropo. »Sud Avia-tion«, francoski izdelovalec letal »mirage« (ta letala so opremljena z raketami zrak-zrak) je zalagal s tem orožjem tako Argentino, Peru kot tudi Brazilijo. »Pogledi v Evropo« pa so veljali tudi podmornicam. Britanski ta nemški proizvajalci podmornic so postali glavni dobavitelji za brazilsko, argentinsko, perujsko, venezuelsko in kolumbijsko vojno mornarico. Združene države Amerike so svojčas postavile petletni embargo za izvoz letal v Latinsko Ameriko ta Evropa je do nedavna kovala iz te prepovedi velike dobičke. V jeseni lansko leto so se po svetu raznesle govorice, da je Sovjetska zveza ponudila Čilu ugoden kredit za nakup orožja. Po ameriških virih naj bi Sovjetska zveza ponudila čilski vojski sodobno orožje, vštevši letala »Mig 21«. Skratka, Latinska Amerika se oborožuje. »Atomska bomba je vojaški imperativ to politična nujnost«, so pred mesecema izjavljali v Braziliji, ko so prišle v javnost vesti o tem, da bo država v kratkem dobila svojo atomsko bombo. Ta, sicer dvomljiva vest, je bila za svetovno javnost naravnost šokantna.
Kako daleč bo šla v oboroževalni tekmi Latinska Amerika ta kako močno se je že vključila vanjo?
Gotovo precej daleč. Zaskrbljenost, ki Jo jo mogočo zaznati v Združenih državah Amerike ob tem, da se Latinska Amerika oboro-
žuje v Evropi in drugod, ne pa v ZDA (in ZDA so do nedavnega trdile, da njen vojaški dežnik zadošča tudi za jug, če bi bilo to potrebno) ni majhna. Latinskoameriška vojska pomeni v dneh, ko se njeni »nacionalizmi« oborožujejo, izdatno tržišče za orožje. 135.000 argentinskih vojakov, 21.800 bolivijskih, 198.000 brazilskih, 47.500 čilskih, 15.800 vojakov Dominikanske republike, 20.000 vojakov Ekvadorja, 63.200 Kolumbije, 300.000 Kube, 73.200 Mehike ta vojaki Paragvaja (13.700), Peruja (54.000) Urugvaja (15.800) Venezuele (33.500) — vse te armade in »armade« bi se rade čim sodobneje oborožile. Združene države Amerike so do pred nekaj let menile, da Latinski Ameriki ni treba orožja. Sedaj, ko se je Latinska Amerika odpravila na nakupe v Evropo, prihaja Ro-gorsova izjava kot izraz zaskrbljenosti ZDA: »Države tega kontinenta so suverene države,« je dejal, »ta pravioo imajo, da se same odločijo, kje bodo kupovale orožje. Ce so ga pripravljene kupovati pri nas, smo jim pripravljeni ustreči.«
Bodisi zaradi »obrambe proti imperializmu« bodisi zaradi prestiža na kontinentu ali skrbi za ohranitev režimov sile se Latinska Amerika vse bolj oborožuje. Nekatere armade so miniaturne ta so tako po oborožitvi kot številu vojakov majhnega pomena, kar pa ne pomeni, da nimajo velike vloge v življenju teh držav. Zastarelo orožje, ki ga ima večina latinskoameriških držav (izjemi sta Kuba ta Brazilija) je v zadnjih letih vzbudilo med vojaškimi voditelji pravo paniko. Samo leta 1971 je Latinska Amerika potrošila za oborožitev milijardo dvesto milijonov dolarjev. Orožja države Latinske Amerike ne potrebujejo zgolj za dušenje gverilskih gibanj, ampak v večji meri tudi za ohranjanje ozemeljskega statusa quo na kontinentu. Latinska Amerika je začela mrzlično kupovati letala, tanke, vojaške čolne, celo letalonosilke ta drugo orožje. Hkrati z oboroževanjem pa jo tarejo skrbi tudi zaradi vojaškega kadra. Jedro latinskoameriških armad tvori razmeroma majhno število profesionalnih oficirjev. Njihovo šolanje traja štiri leta, vojaški rok pa leto dni.
Pomembna »dopolnilna vloga“ policij
Pomemben del vojaške moči predstavljajo ponekod posebne enote, na primer v Braziliji razne polvojaške enote za javno varnost (te štejejo okoli 150.000 ljudi) ter državna policija, v Argentini je 11.000 policistov pod vojaškim poveljstvom, v Čilu štejejo polvojaške enote 25.000 pripadnikov, Izredno veliko število pa Je v primerjavi s številom vojakov teh enot v Paragvaju, kar 8.500 pri-padnikov polvojaških enot (redna vojska šteje 13.700 vojakov). Večje število latinskoameriških držav si je »okrepilo« svoj vojaški kader po drugi svetovni vojni, ko so se na zeleni kontinent pred gnevom Evrope zatekli nemški pa tudi drugi fašistični oficirji iz Evrope. Svoje bogate »izkušnje« so posredovali predvsem policiji ta njenemu boju proti gverili. Svoj, prav tako »bogat« prispevek temu boju so dale tudi Združene države Amerike, ki imajo z vrsto latinskoameriških držav bilateralne sporazume o vojaški pomoči (z Argentino, Bolivijo, Brazilijo, Čilom, Kolumbijo, Dominikansko republiko, Ekvadorjem, El Salvadorom, Gvatemalo, Hondurasom, Mehiko, Nikaraguo, Panamo, Paragvajem, Perujem, Uragvajem in Venezuelo).
Konec podcenjevanja
V luči oboroževanja ni Latinska Amerika nič bolj deviška kot Združene države Amerike ali katerakoli evropska država. Njena oboroževalna ihta je spodbudila Združene države Amerike, ki so na njen vojaški potencial gledale doslej zgolj z podcenjevanjem, da so ji nenadoma ponudile svoje orožarne. In to ne samo zaradi businessa, ampak tudi zato, da bi bila ta oborožitev tudi njej čimbolj »prilagojena« in da H ohranila svoj vpliv tudi po tej plati.
PETER BREŠČAK
Sto let v Krivem viru
Kislo mleko, ki ga je treba jesti z nožem, je doma le v tej vasi
BOLJEVAC, julija (Tanjug) — Majhna vas Krivi vir, ki leži na visoki ravnini blizu planine Rtanj, bo kmalu postala vas stoletnikov. Trenutno živi v njej en sam stoletnik, a dvajset njegovih sovaščanov se mu hitro bliža. Ljudje iz tega kra ja so zvečine ovčarji, ki vse življenje prebijejo na visokogorskih pašnikih.
Na njihovo dolgo življenje vplivajo tako zrak in voda kot način prehrane. Med največje posebnosti sodi gotovo poseben sir, ki ga ne poznajo nikjer drugje na svetu. Pravzaprav je to kislo mleko, ki ga pripravljajo en mesec in Je na koncu tako trdo, da se ga je z nožem in vilicami. Ta jed iz ovčjega mleka se ohrani tudi vse leto in je izredno zdrava.
Prežihu v spomin
Letos poteka osemdeset let, odkar je bil rojen pisatelj Lovro Kuhar — Prežihov Voranc. Kulturna skupnost z Raven na Koroškem bo obletnico počastila z vrsto spominskih proslav in prireditev. 30. junija so v Kotljah, Prežihovem rojstnem kraju, amaterji iz Črne uprizorili Mikelnovo dramatizacijo »Samorastnikov«. Ravenska kulturna skupnost bo letos izdala »Literarni vodnik po Prežihovem svetu«, obenem pa začela s pripravami za Prežihov album. Jeseni bo na Ravnah simpozij o Vorančevi literaturi, organizirali pa bodo tudi razstavo o »Prežihu in njegovem svetu v likovnih delih«. Prav tako nameravajo letos razrešiti vprašanje odkupa in rekonstrukcije Prežihove bajte (na sliki), ki naj bi jo spremenili v muzej, obenem pa ohranili takšno, kot je bila v pisateljevih mladih letih. (Posnetek: Andrej Sertel)
,Spreho(T do oblakov
Šest slovenskih mest ima aero-taksi — Kot turisti se na Lescah najraje prevažajo Nizozemci — Ura 600 do 800 din — Kdaj aero-taksi ob obali
LJUBLJANA, julija. Ko nad nami bmi športno letalo ali visoko pod soncem potniško letalo pušča svojo belo sled, marsikoga zamika, da bi si svojo domovino ogledal tudi iz ptičje perspektive. Te želje danes ni tako težko izpolniti, saj praktično v vseh predelih Slovenije delujejo aero-klubi, ki se ukvarjajo tudi s prevozi izletnikov in turistov z aero-taksijem.
Na letalski zvezi Slovenije smo zvedeli, da se s prevozom turistov in izletnikov trenutno ukvarja šest slovenskih aeroklubov, kmalu pa se jim bo pridružil še sedmi, aeroklub iz Murske Sobote. Ura poleta z enomotomim ali dvomotornim letalom stane od 600 do 800 dinarjev, naenkrat pa se lahko peljejo trije ali štirje potniki. Seveda ni nujno, da se odločite za ce-loumi polet, lahko se namreč odločite le za krajši »sprehod« pod oblake, kar je seveda ceneje.
Najprej in najbolj se je z zračnmi taksiji uveljavil alpski letalski center iz Lesc, ki je pripravil tudi nekaj zanimivih programov. Z letališča v Lescah vozi turiste enomo-torno letalo Cessna, ki enkrat lahko popelje tri potnike, ura poleta pa stane 700 dinarjev. Pripravili so tudi
tričetrturmi polet okrog Triglava, vožnja pa stane 500 din. Za prelet Bohinja in Vogla, kar traja približno pol ure, je treba pripraviti 360 din, četrturni let na Bledom pa velja 180 dinarjev. V Lescah popeljejo pod oblake povprečno 18 do 20 turistov na dan; med njimi je največ Holandcev, naši ljudje pa se najraje vozijo v soboto in ne. deljo. Seveda je na vseh letališčih največ zanimanja za turistične prevoze ob sobotah in nedeljah, precej manj pa ob delavnikih.
Ljubljanski aeroklub ima na brniškem letališču tri letala in sicer enomotorno Cessno, ter dvomotorno Moravo in Beech-oraft Barona, vendar ti dve letali uporabljajo predvsem za poslovne lete. Enourni turistični polet z Brnika stane 600 dinarjev, pilot in letalo pa sta navadno vedno pri-
pravljena. Seveda tudi tukaj radi ustrežejo vsaki želji in vas popeljejo proti Ljubljani tudi za 20 minut, če to želite. V aerotaksi na Brniku sedajo največkrat Slovenci.
Poleg omenjenih letališč imajo letala za turistične vož. nje še aeroklubi v Ajdovščini, Celju, Ptuju in v Slovenjem Gradcu. V Ajdovščini računajo letalski kilometer 2 dinarja, za krajše polete pa Je seveda nekoliko dražje. Petnajstminutni polet nad Brdi velja 150 dinarjev za tri osebe, za tujce pa 180 dinarjev, letalo leti tudi ponoči, zato je vedno pripravljeno za polet. Tudi v Ptuju se za aero-taksi precej zanimajo, predvsem za poslovne lete, ura poleta pa stane 800 dinarjev. Trenutno ptujsko letalo popravljajo, vendar na letališču upajo, da bo kmalu nared.
Za turistične in poslovne lete je torej pri nas vsak dan večje zanimanje, zato bo ver-jetno treba kmalu misliti na to, da bomo število takih letal še povečali, razširiti pa bo treba tudi mrežo manjših letališč. Še zlasti pa bo nujno čimprej urediti in usposobiti letališče v Sečovljah.
J. ODAR
Letos 70
milijonov
dolarjev?
LJUBLJANA, julija — Lani je turistična agencija »Kompas« v slabi sezoni ustvarila okrog 50 milijonov dolarjev deviznega dohodka. Spričo letošnje dobre sezone računajo, da bodo imeli letos vsaj 25 do 30 % več deviz, torej okrog 65 ali celo 70 milijonov dolarjev deviznega priliva. Tako poroča »Kompas-press«.
Zlato za naše gasilce
Ni razumevanja
Položaj celjskega Ema se zaradi zamrznjenih cen nezadržno slabša - Prvi milijoni izgube - Jalova legalna pota
CELJE, julija Predstavniki delovnega kolektiva EMO Celje so v torek povabili medse zvezne in republiške poslance ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij in občine ter jih seznanili z vsem, česar so se v zadnjih mesecih lotili, da bi si zagotovili normalno poslovanje.
Zaradi zamrznjenih cen končnih izdelkov na eni in občutnih podražitev repro materiala, ki ga v glavnem uvažajo, EMO namreč že posluje z izgubo, ki je bo v prvih šestih mesecih leta že za približno 7 milijonov dinarjev.
Položaj Je tako kritičen, da EMO zdaj ustavlja tudi že proizvodnjo nekaterih drugih zelo Iskanih proizvodov kot so posode za smeti in pocinkana posoda — ob tem, da so že pred letom dni prenehali izdelovati kopalne kadi in so pred kratkim znatno omejili tudi proizvodnjo radiatorjev. Cene reprodukcijskemu materialu so se namreč tako občutno spremenile, da potrošijo zanj mesečno
med 2 in pol do 3 milijone dinarjev več kot v začetku leta, pri tem pa traja po stopek za spremembo cen njihovih kopalnih kadi že od leta 1966. Ne glede na to, da so obrali vsa legalna pota in da so zveznemu zavodu za cene predložili v potrditev že več pravilno dogovorjenih in podpisanih samo upravnih sporazumov o novih cenah za svoje izdelke, pa ostaja zavod gluh za dokaze delovnega kolektiva. Za zdaj ni zaleglo niti poslansko vprašanje, ki sta ga v zvezni skupščini o zadevi EMO za stavila poslanca s celjskega območja, niti prizadevanja najvišjih slovenskih -sindikal nih in drugih vodstev. Z vso zaskrbljenostjo spremljajo
problematiko tudi v združeni Iskri. Problematiko je konč no sklenil obravnavati na svoji seji tudi zvezni gospo darski zbor, četudi bo do 10. avgusta zavod za cene verjetno le moral sporočiti svoj odgovor.
Udeleženci torkovega razgovora v EMO so ocenili ravnanje zvezne administracije kot povsem nerazumljivo. Ne gre namreč le za vprašanje delovanja in obstoja EMO, temveč posredno tudi za uresničevanje načel o pospešeni in ceneni stanovanjski izgradnji (namesto domačih morajo graditelji zdaj doma kupovati veliko dražje, uvožene kadi, radiatorje in po-dobro).
IVICA BURNIK
Peto mednarodno tekmovanje v Brnu: tretje mesto in 5 zlatih kolajn
BRNO, julija (Tanjug) — Jugoslovanski gasilci so dosegli velik uspeh na petem mednarodnem tekmovanju v Brnu. V kategoriji prostovoljnih gasilcev so dobili 5 zlatih kolajn, ravno toliko kot gasilci iz Zahodne Nemčije. Več so jih dobili le Cehoslo-vaki (11) in Avstrijci (8). Na tekmovanju v Brnu so nastopali gasilci iz 18 držav. Jugoslovanske barve je zastopalo 10 ekip, od tega 2 {»klicni, 6 prostovoljnih gasilskih društev in 2 ženski ekipi. Poleg petih zlatih so Jugoslovani dobili tudi 3 srebrne kolajne in 2 bronasti. To je, kot pravijo, doslej največji uspeh naših gasilcev na mednarodnih tekmovanjih.
Stric Pajo dela v džungli
O jugoslovanskem inženirju, ki že deveto leto gradi nove, trdne ceste in mostove v Etiopiji, čeprav nosi svoj sedmi križ — Z bonbončki v žepih je prijatelj otrok, ki ga povsod oblegajo
ADIS ABEBA, julija — Kje vse niso raztreseni Jugoslovani: neki naš rojak že skoraj devet let dela v Etiopiji, kjer gradi mostove preko rek in strmih pobočij. Inženir Pajo Suletič, zaposlen na cesarski upravi za ceste, je v slabem desetletju projektiral 140, zgradil pa 50 mostov vseh vrst, od enostavnih kamnitih lokov do 135 metrov dolgega mostu prek Amganija, pritoka Nila.
Čeprav že pri sedemdesetih, se neumorni čika Paja odpravlja tudi na najbolj nedostopne konce Etiopije, celo tja, kamor dolga leta niti po naključju ni zašel kak belec. S težavnih terenov pošilja svoji upravi napol strokovna poročila, napol pa vznemirljive potopise, lahko bi zapisali tudi reportaže, ki bi jih bil vesel marsikateri časopis. Takšna je bila tudi Suletiče-va nedavna službena pot v neprevozne divjine na sudansko-etiopski meji, kjer je preučeval teren za graditev ceste od Matekele do Gube.
»Guverner province — tako je člka Pajo zapisal v svoj
zasebni dnevnik — nas je pri- I srčno sprejel. Bili smo prva skupina strokovnjakov, ki se je po treh desetletjih zanimala za to cesto. Pogostil nas je na moč obilno, na koncu pojedine pa nam je zaželel srečno pot. Ob slovesu je vendarle spravil iz sebe, da se v primeru kakšne nesreče ne bomo mogli obrniti nanj, kajti cesta je slaba, telefona pa v tistih krajih nimajo.«
Pot vodi zmeraj v neznano
Pa se je dvanajst hrabrih le zbasalo v dva tovorna avtomobila in odbrzelo na 740
kilometrov dolgo pot v neznano. S seboj so imeli tudi vojake, zadolžene za varnost potnikov pred zvermi in razbojniki. Po devetih dnevih so bili že nazaj, polni nenavadnih vtisov, z izpolnjeno nalogo, predvsem pa za 14 kilogramov lažji — toliko je po poti shujšal vodja odprave, čika Paja.
Na tem potovanju je odprava posnela 117 prelazov čez reke, potoke In strmine, kar pomeni, da je zbrala podrobne podatke o tem, kako bi lahko neprevozno cesto od Matekele do Gube usposobili za promet. Medtem ko cesarska uprava za ceste skrbno
prebira šuletičeva poročila, pa si Paja celi žulje, pike insektov in požira tablete proti trebušnim vnetjem; tega seveda ni zapisal v nobenem poročilu.
Pa kaj zato, pot je bila kljub temu zanimiva. Na neobičajnem službenem potovanju je Šuletičeva skupina potovala skozi predel, okužen z muhami ce-ce, videli so gozdni požar, se spogledovali s panterjem in krokodili v stoječih mlakužah, zaplenili so tihotapski tovornjak, ki je v Sudan prevažal bambus ter nazadnje pomotoma prekoračili mejo ter se skrivaj vrnili.
Kako se prikupiš otrokom
Cika Paja bi še več lahko povedal, v dnevnik je za konec zapisal že tisočkrat ogu-
ljen Shakespearov stavek: Vse je dobro, kar se dobro konča. Verjetno pa ima stavek za čika Paja po vsaki taki ekspediciji nov čar.
O tem neumornem gradbincu moramo še zapisati, da v Etiopiji uživa bleščeč strokovni sloves, kar mu priznavajo tudi z uradnim naslovom »inženir — svetovalec, strokovnjak za mostove«. Se bolj znan pa je kot Pajo, človek, ki veliko pomeni tako mladim kot starim, preprostim in revnim ter bogatim in učenim ljudem. Vsi vedo, kdo je ta priljubljeni možak, ki je v Etiopiji prepotoval vse ceste po dolgem In po-'čša, stopil v marsikatero kolibo domorodcev in prijazno stisnil sladkorček prenekate-remu nezaupljivemu črnemu otroku.
DUŠAN MIKLJA
Na Jepi"' motni Donavi
Tropski dnevi v naši prestolnici, ko v strahoviti pripeki po zastrupljenih rekah, prepovedanih za kopanje, teče še razlita nafta — Zakaj morajo prebivalci Beograda piti samo slatino ...
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
Naše glavno mesto, ki se ta teden duši v strahoviti pripeki, ko sonce tišči živo srebro k 35 stopinjam v senci, se nima kje osvežiti, pa čeprav se skozenj valita dve mogočni reki. Toda obe, Donava in Sava, sta tako zastrupljeni, da so zdaj prepovedali kopanje v njima. Razen tega so začeli prav v teh dneh ostroumno obnavljati plavalni bazen na Tašmajdanu, ki sprejme do 15 tisoč kopalcev, tako da v njem ni kaplje vode.
Ztato kljub opozorilom pred nevarnostjo, da lahko izbruhne epidemija kožnih in črevesnih bolezni, na bregovih Save in Donave kopalcev kar gomazi. Malokoga vznemirja dejstvo, da že v Budimpešti kaznujejo predr-zneže, ki so se hoteli namočiti v Donavi, pa tudi rezultati analize, ki jo je ta teden objavil beograjski zavod za zdiravstvo: v litru vode, ki bi smela vsebovati največ do 30 tisoč bakterij, da bi bila še brez nevarnosti, so jih našteli 240 tisoč, torej kar osemkrat več.
čistilne naprave le sanje
To se zdi verjetno šele ob podatku, da srbske reke, ki se večidel izlivajo v Savo in Donavo, napaja z umazanijo in strupi kar 500 tovarn. Med njimi je baje najbolj velikodušen Kemični kombinat Zorka v Sabcu. Te tovarne seveda nimajo časa niti denarja, da bi se za to svoje početje kaj prida zmenile In namestile čistilne naprave, kajti marsikatera se mora ubadati s skrbjo, kako to ob mesecu izplačala osebne dohodke ...
Bill bd pa krivični, če bi ne omenili, da se v Srbiji še kako zavedajo, da jim propada okolje. Številne organizacije In skupnosti sl prizadevajo, da bi onesnaževanje vsaj omilili. Morda pa je še najbolj hvalevreden predlog ukrepov, ki jih je pred meseci sprejela srbska vlada. Ta predlog je najbolj neposredno znamenje, da se tudi v tej republiki obrača na bolje.
Toda njegova pomanjkljivost je v tem, da je ukrepanje usmerjeno na dve in večletno obdobje, kar pomeni precejšnjo zamudo, torej še bolj umazano okolje in toli-
ko večjo škodo. Naj omenimo še smešne kazni, ki so predvidene za tiste, ki ukrepov ne bodo izvajali: od 500 do 100 tisoč dinarjev se gib ljejo. To pa že danes ni kakšna posebna vsota in na dlani je, da se bolj splača plačati globo kot nakupiti čistilne naprave.
Sava za kanale In vodovod
Seveda se v Savo in Donavo izlivajo tudi vse odplake, ki jih vsak dan vrže iz sebe milijonski Beograd. Kam naj bi sicer z njimi? A narava, ki ne ljubi skokov, se je vsaj temu maščevala. Ko so namreč zgradili rečno zaporo na hidroelektrarni DJerdjap, se je gladiina Save in Donave v Beogradu dvignila za poldru-gi meter. To je zalilo cevi, po katerih se v reko izlivajo beograjske fekalije.
Izpraznitvena zmogljivost beograjske kanalizacije, ki ji, mimogrede, že zdaj primanjkuje kar za 250 kilometrov kanalov, se je tako zmanjšala, da ob večjem deževju, ko reki še bolj narasteta, preti nevarnost, da udarijo straniščne odplake na dan. Pri tem so najbolj prizadeti nižji predeli naše prestolnice: Dorčol, Penezičeva in Kara-djordjeva ulica. Kdo ve, kakšno razsežnost bi zavzela morebitna epidemija tifusa in dirugih kužnih bolezni?
Beograjski vodovod in kanalizacija pa ima zdaj tudi že težje delo pri čiščenju kanalov. Ne kaže drugega, menijo, kot da čimperj zgradijo nove izlive in namestijo čistilne naprave, ki jih doslej skoraj ni bilo.
Pri tem pa Beograd šiba še ena tegoba, ki jo pozna še marsikatero milijonsko mesto: oskrba s pitno vodo. Ni
je dovolj, posebno ne v teh pasjih dneh. Kaj hočemo drugega, kot da jo črpajo iz reke. Da, prav iz iste Save, za katero smo prej dejali, da ima v litru kar 240 tisoč bakterij. V povprečju priteče iz pip v beograjskih gospodinjstvih med ostalo vodo tudi nekaj čez pet odstotkov prečiščene Save. To je gotovo najbolj učinkovita reklama za ustekleničeno slatino, pa čeprav je Sava za pitje še stokrat prečiščena in stalno pod nadzorstvom.
Toda tudi s tistimi 95 odstotki »»stale« vode so teža-
Direktor Spazler je novinarjem povedal, da so lani Jugoslovanski turisti v ZRN ustvarili že 400.000 prenočitev, kar je desetkrat več kot pred slabim desetletjem. S to številko se Jugoslovani uvrščajo na primer pred vse španske in potrugalske turiste skupaj, ki so lani obiskali ZRN. Seveda pa si turistične organizacije v ZRN močno prizadevajo, da bi še povečale obisk tujih gostov, med njimi tudi Jugoslovanov, tako da se ne bi samo »reke nemških turistov valile proti Jugoslaviji«, marveč bi bilo vsaj nekaj turističnih »tokov« tudi v obratni sme-
ve. Zaradi širjenja beograjskega pokopališča kljub krematoriju, ki ima čedalje več prometa, preti nevarnost, da bi se ta ostala voda okužila, kolikor se še ni.
Nafta iz tankerja po Donavi
Prav zdaj, ko so namerili tolikšnjo stopnjo zastrupljenosti Donave in Save, pa se je zgodilo še nekaj, kar bi moralo strezniti še tako neprizadetega nejevemeža:	v
začetku tedna je na Donavi ob naši meji počil madžarski tanker, iz katerega je začela teči nafta. Umazana gmota je potem štiri dni drsela mimo Novega Sada in Beograda proti Djerdjapu. Kljub temu, da so vzdolž Donave začeli takoj čistiti strugo, je bila vsaka misel na kopanje nora.
ri.
V pogovoru je vodja zvezne nemške centrale z»a turizem, ki je glede organzacje nekoliko podobna naši turistični zvezi SFRJ, odkrito priznal, da postaja ZRN spričo valutnih sprememb vedno dražja dežela. Poudaril je, da je v ZRN tudi veliko majhnih penzionov, gostiln, gorskih kmetij in sploh manjših turističnih krajev (npr. na Bavarskem), kjer že leta in leta niso spremenili cen.
Med drugim je segel v pogovor predsednik turistične zveze SRS dr. Danilo Dougan in predlagal, naj bi naši in nemški turistični delavci po-
Razen tega se je nafta seveda prilepila na breg oba-kraj reke in, kajpak, pomorila na kupe rib. Ker se kaj takega menda še ni primerilo, čeprav Je nevarnost že dalj časa grozila, kajpada tudi niso poskrbeli za zaščitne ukrepe. Prav tako še ni znano kako bo s povrnitvijo škode, če se sploh da povrniti. Ko bi ta primer vsaj prebudil odgovorne, da bi začeli učinkovito ukrepati. Čimprej in tudii s primernimi kaznimi, kot so to uredili in uzakonili drugod, kjer so bolj razsvetljeni.
Prava sreča da Je vsaj Johan Strauss živel še v času, ko so na primer Slovenci pili Savo takšno, kot jo je ponujala narava, še tudi pri Litiji — sicer bi se dandanes ne mogli zavrteti po valčku »Na lepi modri Donavi«.
ANDREJ ARKO
iskali konkretne možnosti zlasti na področju zimskega turizma. V Sloveniji se zadnja leta zelo naglo razvija smučanje kot rekreativna oblika turizma, žal pa je pri nas vse premalo urejenih smučišč, smučarskih vlečnic, hotelov in podobno. Zato mnogi naši turisti odhajajo pozimi smučat v Italijo in Avstrijo, nekateri celo v Francijo in Švico. Če bi pripravili primerne »pakete«, v katere bi vključili tudi hitre prevoze z letali, bi se verjetno marsikateri naš turist zanimal tudi za smučarske počitnice v alpskih predelih ZRN.
IGOR PREŠERN
Trajekti
brez
oddiha
Ob vikendih dolga vrsta vozil, namenjenih na jadranske otoke
REKA, julija (Tanjug) — Petindvajset trajektov jadranske linijske plovbe z Reke In trije trajekti komunalnega podjetja na Rabu plujejo zdaj v sezoni neprekinjeno in se sploh ne držijo plovnega reda. Med vikendi pa je treba vseeno po več ur čakati na prevoz avtomobilov med kopnim in otoki Cres, Krk in Rab, kjer Je mnogo turistov. Jadrolinija nima dovolj denarja, da bi kupila nove trajekte. Potrebna bo širša družbena razprava o dolgoročnem povezovanju otokov s kopnim, da se ne bi pripetilo, da bi bile turistične zmogljivosti neizkoriščene zaradi pomanjkanja trajektov.
JAT
16%
dražji
Potovanje z Jatom je od 19. julija dražje povprečno za 16 odst.
BEOGRAD, julija (Tanjug) — Od 19. julija je JAT podražil svoje storitve povprečno za 16 odstotkov. Tako se je polet na progi Beograd—Ohrid podražil za 7.5 odst., na progi Beograd—Split pa za 20 odstotkov. Podražile so se tudi povratne vozovnice, s katerimi so potniki v eno smer potovali že pred 19. julijem. Tisti potniki, ki so za polet po 19. juliju že kupili vozovnice, pa bodo morali doplačati razliko. Cene poletov z organiziranimi počitnicami ter razni popusti pa bodo ostali nespremenjeni.
Grozi
obali
tema?
Dalmacija na vseh koncih kupuje tok, da ne bi prizadela turizma
ZAGREB junija — Ker je vode, s tem pa seveda tudi elektrike, vse manj, ker usiha upanje, da se bodo razmere kmalu popravile, se je »Elektroprivreda Dalmacije« znašla v težavnem in nezavidljivem položaju. Gre ji tako za nohte, piše »Nedjeljna Dalmacija«, da mora kupovati elektriko pri proizvajalcih v BiH, Srbiji ter pri ostalih proizvajalcih na hrvaškem.
Sklenili so, da bodo elektriko kupovali poleti »do nezavesti«, torej dokler je bo dovolj tudi drugje, da ne bi prizadeli turizma. Vodstvo »Elektroprivrede Dalmacije« pa je hkrati že povsem jasno povedalo, da bo moralo v septembru uvesti redukcije, če dotlej ne bo padel obilen dež	M. K.
Tone kruha -v smeti
Proizvajalci se zavzemajo za uporabo konzerva-torskih sredstev
BEOGRAD, julija (Tanjug) — Jugoslovani vsako leto pomečejo brez potrebe In ne da bi bilo ogroženo njihovo zdravje proč čez 1,4 milijona ton kruha ali 10 odstotkov letne proizvodnje, so povedali na konferenci združenja proizvajalcev kruha m peciva. Zavzeli so se, da bi republika in pokrajine sprejele sklep o uporabi konzer-vatorskih sredstev, ki bi določene lastnosti kruha obdržala dalj časa.
Temelj
Vlasine
Vrle
Hidrocentrala bo od leta 1976 dajala 165 milijonov KW
BOSILJGRAD, julija (Tanjug) — Ob začetku del v drugi etapi gradnje hidroenergetskega sistema Vlasina Vrla je bila v sredo v Donjl Lisini blizu Bo-siljgrada velika slovesnost. Temeljni kamen je postavil predsednik srbske skupščine Dragoslav Markovič.
Nova akumulacija bo imela več kot 90 milijonov kubičnih metrov vode na leto. Na leto pa bodo proizvedli 165 milijonov kilovatnih ur električne energije. Predvideno je. da bodo vsa dela končana do začetka julija leta 1976. Za gradnjo te zmogljivosti in nakup agregatov v hidro-centralah Vrla 1, 2, 3 in 4 bodo porabili približno 330 milijonov dinarjev.
Na slovesnosti je govoril predsednik Dragoslav Markovič in med drugim poudaril, da razvoj elektroenergetike v povojnem obdobju najbolje Ilustrira naše skupne in gospodarske uspehe. Za zagotovitev nadaljnega razvoja elektroenergetike je poleg zgrajenih termo in hidro central, ob upoštevanju vseh zmogljivosti hidroelektrarne Djerdap, nujno, da se do leta 1975 zgradijo nove proizvodne zmogljivosti s približno 500 megavati. Gre za gradnjo termoelektrarne Kosovo 5 z 200 megavati in termoelektrarne Obrenovac s 300 megavati. Načrti v proizvodnji elektroenergije pa segajo naprej. Tako naj bi zgradili nove termoelektrarne v Obrenovcu, Ko-stolcu in drugod. Računajo, da bo proizvodnja električne energije v Srbiji znašala čez dve leti 17 milijard, leta 1980 pa že 26 milijard kilovatnih ur električne energije na leto. Gradnja hidrocentrale Vlasina Vrla bo mnogo pomenila tudi za nerazvito območje na jugu Srbije.
Smuka v ZRN?
Jugoslovani lani ustvarili v ZRN 400 tisoč prenočitev — Neprijetni valutni vplivi — Tudi v ZRN je »poceni«
LJUBLJANA, julija. Turistična zveza Slovenije in podjetje za turizem, transport in gostinstvo (TTG) Ljubljana sta ob obisku Gtintherja Spaziera, generalnega direktorja zvezne nemške centrale za turizem v ZRN, pripravila tiskovno konferenco.
Odprta pot za iverke
Delavski svet Mebla sprejel finančno konstrukcijo tovarne iverk
NOVA GORICA, julija — Delavski svet »Mebla« je v ,orek odločil, da bo podjetje zgradilo novo tovarno iver-nih plošč ter ob tem sprejel tudi finančno konstrukcijo naložbe. Z deli bodo začeli prihodnje leto, proizvodnja pa bo predvidoma stekla v letu 1976.
Glavni direktor tovarne Anton Slapernik je podrobno orisal prizadevanja in težave, ki jih je bilo treba premagati v zadnjih dveh letih, preden so vsi zainteresirani spoznali, da gre za gospodarsko pretehtano naložbo.
Celotna investicija bo veljala nekaj nad 316 milijonov dinarjev, pri čemer bodo porabili skoraj polovico denarja za uvoz opreme. Mednarodna finančna korporacija bo prispevala dobrih 100 milijonov dinarjev kredita, go-riška podružnica Ljubljanske banke bo dala 85 milijonov dinarjev, medtem ko bo »Meblo« s soinvestitorji zagotovil nekaj nad 86 milijonov dinarjev. Preostala sredstva bodo dobili iz tujih bančnih virov.
V novi tovarni, ki bo zaposlovala predvidoma 110 delavcev, bodo proizvajali letno okoli 100.000 kubičnih metrov ivemih plošč. Za surovino bodo uporabljali manij kvaliteten les listavcev z območja celotne Primorske ter odpadni material pohištvene industrije. »Meblo« bo za lastne potrebe v perspektivi porabil pobližno polovico proizvodnje iz tovarne iverk.
LOJZE KANTE
BERITE
PRIMORSKI
DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOLESARSTVO
DIRKA PO FRANCIJI
Z NOVO ETAPNO ZMAGO JE OCANA ŠE BOLJ UTRDIL SVOJE VODSTVO
Dva dni pred koncem Toura si je španski kolesar privoščil izreden podvig ■ Dirka se je odločila v zadnjih kilometrih
PUY DE DOME, 20. - Luis 0-cana si je danes dovolil poseben podvig. Ni mu zadostovalo, da je že trdno vodil na skupni lestvici kolesarske dirke po Franciji, zahotelo se mu je še ene zmage in to mu je dva dni pred koncem letošnjega napornega «Toura» tudi uspelo. Izid današnje etape se je praktično odločil v zadnjih kilometrih, ko je ušel Fuente in si je nabral nekaj metrov prednosti. 0-cana je takoj reagiral in po krajšem zasledovanju pripeljal skupino zasledovalcev v bližino svojega nasprotnika na skupni lestvici in sam ušel. Seveda je celotna glavnina takoj reagirala, v napad se je podal Van Impe, Thevenet mu je takoj sledil, naenkrat pa se je znašel v prvi poziciji Ocana ki je z nekajsekundno prednostjo prvi privozil na cilj.
Osrednja zanimivost današnje e-tape pa je bil beg pariškega kolesarja Blicherja, ki je amalu imel visoko prednost pred svojimi tovariši. Po 87 kilometrih dirke je njegov naskok znašal že 6*25”, vendar ga je po dvainosemdesetih kilometrih samega bega glavnina u; jela in je složno nadaljevala proti cilju. Mir je bil skaljen le v bližini cilja za gorsko nagrado, kjer je zmagal Pedro Torres z dolgim sprintom pred Zoetemelkom in Fuente-jem. V spustu s prelaza Sauvagnac pa je prišlo do odločilnega bega, ki je privedel do zmage Luisa Ocane.
Vrstni red na ciUn 18. etape Brlvc Le Gaillard — Clennont Ferrand 1216,50 km):
1.	Luis Ocana C Sp.)
2.	Van Impe IBel.)
3.	Thevenet (Fr.)
4.	Fuente (šp).
5.	Zoetemelk (Niz.)
fi. Delisle (Fr.)
7. Agostinho (Port.)
8 Galdos (Šp.)
0 Torres (Šp.)
10.	Ovion (Fr.)
11.	Lopez Carril (šn.)
12.	Van Springel (Bel.)
13.	Houbrechts (Bel.)
14.	Catieau (Fr.)
15.	Martos (šp.)
SKUPNA LESTVICA:
1.	Ocana (Šp.)
2.	Thevenet (Fr.)
3.	Fuente (Šp.)
4.	Zoetemelk (Niz.)
5.	Van Impe (Bel.)
6.	Van Springel (Bel.)
7.	Perin (Fr.)
8.	Lopez Carril (Sp.)
9.	Agostinho (Port.)
10. Ovion (Fr.)
3.	Bourreau (Fran.)
4.	Schmid (Švica)
5.	Bodier (Fran.)
6.	Kraft (Zah. Nem.)
7.	Martinez (Špan.)
8.	Rios (Kol.)
9.	Ruch (Zah. Nem.) 10. Diaz (Kol.)
35.54’05”
35.55’25”
35.57'03”
35.59’59”
36.02’37”
36.02’45”
36.02*45”
36.92’52”
6.36’21" 6.3fi’25” 6.36'41” 6 36*55” 6.37*14” 637*15” 6.37*16” 6.37*23” 6.37*40” 6.37*43” 6.37*53” 6.38*09”
6.38*14”
112.43*32” zaost. 15*41” 16*56” 25*41” 29*31” 32'55” 32’ 1” 34*25” 35*01” 35*44”
«TOUR BODOČNOSTI*
Švicar Thalmann zmagal z majhno prednostjo
CLERMONT FERRAND, 20. -Švicarski kolesar Robert Thalmann je zmagal v deseti etapi amaterske kolesarske dirke po Franciji, od Egletonsa do Clermont Ferranda. Italijan Baronchelli je ohranil vodstvo na skupni lestvici.
Vrstni red na cilju desete etape, Egletons — Clermont Ferrand, ki je merila 141 km:
1. Robert Thalmann (Švica) 3.37*03” (38,977 km na uro)
3,37*51”
3.38*22”
3.39*45”
3.39*53”
3.40*05”
2.	Flamini (It.)
3.	Didier (Luks.)
4.	Vallori (Špan.)
5.	Andriano (Špan.)
6.	Voegele (Švica)
7.	Schmid (Švica)
8.	Martinez (Špan.)
9.	Bourreau (Fran.)
10. Weibel (Zah. Nem.)
SKUPNA LESTVICA
1.	G. Baronchelli (It.) 85.48*29
2.	Steinmayer (Avst.)	35.53 27
Športni krožek «Kras» vabi vse člane, da se udeležijo predvajanja filma Aljoše Žerjala o namiznoteniških igralkah, ki bo danes, 21. t. m. ob 21.30 na odbojkarskem igrišču v Zgoniku.
MONTELUPO FIORENTINO, 20. — Jutrišnja dirka «Gran premio ceramiche, vetro e cnlzature*. ki bo dolga 216 km, bo zelo važna za sestavo italijanske kolesarske ekipe, ki bo šla na svetovno prvenstvo. Prisostvoval ji bo namreč Nino De Filippis, ki je zamenjal prejšnjega tehničnega vodjo italijanske ekipe Riccija. Na dirki bodo nastopili vsi najboljši Italijani, razen Fran-cesca Moserja, ki je bil te dni operiran ter Dancellija in Bergama, ki sta poškodovana. Zgleda, da so nekateri kolesarji kot Basso Gi-mondi, Bitossi, Battaglin in Paoli-ni že gotovi, da bodo nastopili na svetovnem prvenstvu. Zato pa se bodo morali Panizza, Fabbri, Mot-ta, Boifava, Poggiali Campagnari, Zilioli in drugi zelo potruditi, da bodo dosegli mesto v ekipi.
Dirka se bo pričela ob 11. uri in dvajset kilometrov pred ciljem se bodo morali kolesarji povzpeti na 425 m visok hrib, ki to verjetno cTučal o končnem zmagovalcu.
* * •
BRUSELJ, 20. - Tehnična komisija belgijske kolesarske zveze je sporočila imena kolesarjev, ki bodo nastopili na svetovnem cestnem prvenstvu, ki bo 2. septembra v Barceloni. To so: Eddy Merckx, Ro-ger De Vlaeminck, Frans Verbeeck, Henli Van Linden, Herman Van Springel, Joseph Bruyere, Jose De Schoenmacker, Wa!ter Godefroot, Jose Hu.vsmans in Freddy Maertens. Rezerve pa so Michael Pollenlier, Roger Swerts, Wiliy Tierlinck in Victor Van Schil.
NOGOMET
ga Omizzola, ki je prejšnja leta nastopal v A in B ligi.
Naslednji igralci bi morali v prihodnji sezoni braniti goriške barve. Vratarji: Magris, Rigonat, Faganel; obramba: Sdrigotti, Riva, Tominovi, Tomšič, Čampi, Zoratti; napadalci: Barile, Bianco, Copetti, Furlani, Batistutta, Comuzzi, Omiz-zolo, Momesso, Di Lena, Gaetani.
P. R.
KOŠARKA
Goriška Patriarca bo v prihodnjem prvenstvu startala s prednostjo pred drugimi ekipami košarkarske B lige. Vsaj tako zgleda po vrnitvi nekaterih igralcev, ki bodo še bolj ojačili sicer močno goriško peterko. To so Mauri, Bruni in Del Ben, ki so bili lani stebri videmske Patriarce. Gorico pa bodo zapustili trije igralci, in sicer Di Nallo, Franco in Giorgio Devetag, ki bi morali prihodnjo sezono igrati za ekipo La Marazzi, ki bo tudi nastopala v B ligi.
P. R.

V odsotnosti Mercksa je španski kolesar Luis Ocana glavni protagonist letošnje 60. dirke «Tour de France*. Kljub visoki prednosti, ki jo ima na skupni lestvici, ne dovoli nasprotnikom, da bi mu ušli
Nemka Renat« Stecher postavila nov SR v teku na 100 m
DRESDEN, 20. — Vzhodnonemška atletinja Renate Stecher je postavila nov svetovni rekord v teku na sto metrov s časom 10”8 v finalu atletskega prvenstva Vzhodne Nemčije. Prejšnji svetovni rekord, ki je tudi pripadal Stecherjevi, je bil 10**9.
Nemka je potolkla svoj rekord z ugodnim vetrom, ki je pihal s hitrostjo 1,8 metra na sekundo. Stecherjeva je že v baterijah izenačila stari svetovni rekord.
Na istem tekmovanju je Hans Jur-gen Bombach postavil nov evropski rekord v teku na 100 metrov s časom 10”.
NOGOMET
PIŠA, 20. — Nogometni vratar Ca-gliarija, Enrico Albertosi je danes prejel trofejo Armanda Picchija, ki je dolgo let igral za Inter ter za državno reprezentanco. K slavnostni podelitvi nagrade so prišli znani nogometaši kot Facchetti, Sogliano, Fogli, Sabadini, Morini in Brgnich. Pred proglasitvijo lagrajenca so počastili Picchijev grob.
ZSŠDI obvešča, da bo od 23. julija do 25. avgusta urad v Ul. Geppa 9/1 odprt samo v jutranjih urah od 9. do 13. ure.
KOLESARSTVO
JUTRI V MILJAH IN V AIEL
Lonjerska Adrii na dveh frontah
Veterani imajo precej upov za zmago - Naporna dirka za mladince po tržaški pokrajini
Jutrišnji dan bo za lonjerske skem kraju, odlično znajde. Nje kolesarje zelo naporen, saj bodo | največji nasprotnik bi moral tekmovali na dveh dirkah. Vetera- poleg Macarola, ki ga je pred k
ni bodo nastopili v Aviellu na 92 km dolgi krožni dirki, mladinci pa bodo nastopili na tekmovanju, ki ga prireja klub Muggesana.
V Aiello bo tudi tokrat odpotovala nepopolna ekipa, saj ne bo mogel nastopiti Vižintin. Ostali trije kolesarji pa so v odlični forma in bi se morali tudi tokrat izkazati, kot že na ostalih letošnjih dirkah. Trenutno je najboljši Macarol, ki ima na razpolago dva kolesarja, kot sta Maver in Bonano. Prvi je potreben zaradi svoje izkušenosti, drugi pa zaradi svoje požrtvovalnosti in zaradi ogromnega dela, ki ga opravi na vsaki dirki. Poleg tega pa ima Bonano še možnost, da doseže dobro uvrstitev. Boj bo zelo hud, saj bodo prisotni vsi najboljši kolesarji iz dežele in izven nje. Med največjimi favoriti za osvojitev prvega mesta je Selvino Selvatico, izreden sprinter, ki se na terenu, kot je krožna proga v tem furlan-
................................................................................................lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,nlullllllllllumllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUl«u^lllllHllllllllltlHlUllllllllllmllllll•l»l••ll|,l>,*,,,,,,,,,,,,,,,,,n,,,,,,,,,,l,,,,,,,,,,,,,,,ll,,,l,,l,,,,1,,li",,l,ll,,,,l,1,l,,,ll,l,,l,ll,l,,,,l,,
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA COLUMMIJA
V prihodnji sezoni starta Triestina na prva mesta
Tržaški tretjeligaš si ne sme privoščiti več takega prvenstva kot lani
Navijači Pro Gorizie nestrpno čakajo pričetek prihodnje nogometne sezone D lige, ko bodo videb' v resnici, kaj veljajo novi nakupi goriške ekipe.
Vsekakor bo prihodnje leto ekipa precej boljša v obrambi, kjer so se minulo sezono pokazale precejšnje vrzeli. Predvsem vratarja nista pokazala tiste gotovosti, ki bi jo morala imeti v tej Mgi. Tudi ostali branilci so večkrat slabo zaigrali tako, da ‘je. IPro Gorizia zabeležila najvišji količnik prejetih golov.
Poleg obrambe so športni delavci goriške ekipe skušali okrepiti tudi napad, ki bo prihodnje leto imel v svojih vrstah izvrstne-
iiiuauiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiHinmiiiHiiiiiiimiiiiuimiiiimiiiimniiiiimiiiiiii
Včeraj popoldne je imel predsednik Triestine tiskovno konferenco, na kateri je orisal položaj tržaškega tretjeligaša po zaključenem nogometnem trgu. Colummi je v svojem izvajanju orisal sedanji položaj Triestine, potem ko je večina lanskoletnih titularnih igralcev zapustila moštvo. Vsekakor pa bo jeseni ekipa startala na višja mes ta. saj se je zelo ojačila, predvsem v napadu, ki bi moral predstavljati v prihodnji sezoni najnevarnejšo ost celotnega moštva. Schilliro in Paganin bi morala ob pomoči D’Alessija biti izredna in neustavljiva. Vsekakor pa je tudi res, da ni D’AIessi na višku svojih moči, na vsak način pa bi moral tokrat igrati bolje kot v lanski sezoni. Na sredini igrišča bi mu moral pomagati Tosetto, ki se je že izkazal v nižjih ligah.
Precej igralcev pa je Triestina tudi prodala. Tako si je trener Mala-vasi, ki je prešel h Chietiju zagotovil Vastinija in Scichiloneja, katera je v lanskem prvenstvu nekaj časa
KOŠARKA
Evropsko kadetsko prvenstvo
Gladka zmaga Jugoslavije v prvem dnevu tekmovanj
Jugoslovanski mladinci branijo naslov prvaka - Visoka zmaga Italijanov
AVELLINO, 20. — V mestecu Summonte pri Avellinu in Angriju pri Salernu se je pričelo evropsko košarkarsko prvenstvo za mlajše mladince. To je drugo po vrsti, prvo pa je bilo v Jugoslaviji, kjer so prav Jugoslovani osvojili prvo mesto. Letos nastopa šestnajst e-kip, ki so razdeljene v dve skupini, slovesna otvoritev pa je bila zjutraj v športni palači v Summonte ju.
V prvi tekmi je Italija premagala Avstrijo z 91 proti 41, to je tudi najvišji današnji rezultat. Jugoslovani so prav tako zmagali, igrali pa so proti Angliji. Mladi ev-
fopski prvaki so ves čas vodili, na koncu pa je bil rezultat 85:35. REZULTATI PRVEGA DNE:
Prva skupina — Summonte:
SZ - Zah. Nemčija	81:53
Belgija — Izrael	65:57
Italija — Avstrija	91:41
Grčija - Poljska	73:70
Druga skupina — Angri: Jugoslavija — Anglija	85:35
Turčija - ČSSR	75:43
Španija — švedska	78:57
Portugalska — Francija 73:50 Prvenstvo se bo zaključilo 29. julija in finalne tekme bodo odigrali v Summonteju.
občudoval v Trstu. Vsekakor je Tri-estini žal, je izjavil Colummi, da je moral Vastirii oditi, po drugi strani pa ne bi našel mesta v spremenjeni napadalni vrsti.
Podobno kot Malavasi si je tudi Petagna, ki skupno z Nayem vodi enajsterico Sangiovanneseja, zagotovil Rizzata, ki ni bil doma dovolj dober. Pri Mestrini, kamor je odšel lansko jesen, je zabil celo vrsto golov, sedaj pa realizira na nogometnih tekmah v Severni Ameriki.
Na vprašanje, kam meri Triestina v prihodnji sezoni, je njen predsednik poudaril, da bodo morali Tlačani igrati vodilno vlogo med "vsemi ekipami Venera. Udi-nese in Padova, ki sta že stara znanca, bosta najnevarnejša nasprotnika, podcenjevati pa se ne sme nitf Bolz&ha in Clodiasotto-marine, ki je letos napredovala v C ligo.
Zgleda pa, da bo tudi toliko o-pevana finančna družba končno ven" darle postavljena na noge, saj so včeraj dosegli vsoto nekaj več kot 262 milijonov lir. Do zastavljenega cilja manjka torej le še sedem najst milijonov, ki bi jih morali najti v najkrajšem času. Le tako bodo vse težave nogometašev Triestine rešene.
MOTOCIKLIZEM
MONZA, 20. — Po preiskavi, ki jo je opravil inženir Colombo zaradi smrti Pasolinija in Saarinena v Monzi, zgleda, da se nista ta dva motociklista smrtno ponesrečila zaradi okvare na motorjih, pač pa naj bi Pasolinijev motor zašel s ceste zaradi oljnatega madeža na progi v Monzi. Prireditelji pa trdijo, da ni bilo na celotni progi niti kapljice olja. Do nesreče naj bi po njihovem prišlo zaradi slabih gum, ki jih je imel Pasolini.
JADRANJE
ANZIO, 20. - V tretji regati 21 evropskega in obenem italijanskega prvenstva v razredu «lighting» je zmagala italijanska posadka cAguglia H», ki jo vodi Maurizio Dominici. V razburljivem finalu je premagala švicarsko posadko «Hacora V» ter finsko posadko <Rio Rita*. Grki so zasedli četrto mesto, italijanska jadrnica «Calimero V» pa peto.
TENIS
POLFINALE DAVISOVEGA POKALA
Po prvem dnevu Italija-Španija 2:0
TURIN, 20. — Po prvem dnevu polfinalnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal vodi Italija proti Španiji z 2:0. Zjutraj je Corrado Barazzutti odpravil starega Manola Santano s 7:5, 1:6, 6:4, 6:4. V drugem srečanju posameznikov pa je Zugarelli odpravil Higuerasa s 7:5, 6:3, 6:2.
V prvem dnevu ni prišla do izraza dobra igra, saj je bil Santa-na, ki je nadomestil izključene mlajše tovariše v španski reprezentanci, izven forme in se ni mogel u-pirati boljše pripravljenemu nasprotniku. Barazzutti je s svojo mladostjo povsem nadkrilil slavnega španskega tovariša.
OBVESTILA
SPDT priredi od 27. do 31. avgusta
POLETNI SMUČARSKI TRENING NA PLAZU POD PRISOJNIKOM (VRŠIČ)
za smučarje predtekmovalnega In tekmovalnega razreda, letn. 1960, 1959 in starejše.
Bivanje in hrana v koči «Na Gozdu*. Zjutraj bo na razpolago vlečnica, smučarski učitelj pa bo z mladinci ves dan za telovadbo in za smučanje.
Plačilo se ho poravnalo v dinarjih. Točna vsota bo določena, ko l»o znano števila udeležencev tečaja.
Zainteresirani naj se čimprej prijavijo, da se rezervirajo mesta in poskrbi za prevozna sredstva.
Prijave v Ul. Geppa 9, tudi telefonsko na številko 31-119. Ime, naslov in telefonsko številko morajo udeleženci poslati najkasneje
do sobote, 14. julija.
• * *
Tajništvo ZSŠDI obvešča vse u-dcleženke prve skupine odbojkarskega tečaja v Rovinju (Breg, Sloga, Sokol, Kontovei in Bor), da bo odhod v nedeljo, 22. t. m. Vse tečajnice naj se zberejo ob 7. uri zjutraj na pomorski postaji. Odpotuje se z ladjo «Edra». Društva, ki bodo poslala svoje članice na tečaj, naj dajo za vsaki dve tečajnici najmanj po eno žogo. Udeleženke naj prinesejo s seboj poleg običajne opreme in osebnega perila še opremo za kopanje in seveda športno opremo za treniranje (hlačke, copate, majice, nogavice, trenirko, ščitnike za kolena, če jih imajo). Vse ostalo pa dobijo v taboru. Za starše, ki bi žele)! priti na obisk (obiski so, če ni kaj nujnega, dovoljeni samo ob nedeljah) ali pa pisati, je naslov naslednji: Tabor Visoke šole za telesno kulturo — Rovinj, 52210 Jugoslavija.	G. F.
URADI PREVELIKIH STROŠKOV
Primorska nogometna liga prihodnjo sezono razbita
Razočaranje pri goričkih nogometnih delevcih
Pred dnevi smo bili šokirani ob novici iz Kopra da se Koprčani ločujejo od Primorske nogometne lige. Vse ljubitelje nogometa na Goriškem je ta novica zelo izne-nadila in presenetila, še posebej pa prizadete nogometne klube Renče, Bilje, Vodice in Vipavo. Ali bo konec z enotno nogometno primorsko ligo, ki je videia komaj dve pomladi. Naj si pobliže ogledamo posledice, ki bi nastale z ukinitvijo tega popularnega tekmovanja.
Koprska nogometna podzveza u-temeljuje svoj predlog z dejstvom da l>i bila liga s 14 klubi predraga. Dejansko pa bi bilo lahko največ 11 klubov. Dosedanjim bi se pridružil le še NK Vodice, namesto Tabora in Pirana. Po sedanji situaciji je 7 klubov iz koprske nogometne podzveze in le 4 iz novogoriške. Še lansko leto pa se je na skupščini v Ljubljani delegat iz Kopra zavzemal za enotno slovensko nogometno ligo, medtem ko so se ostali ogrevali za cenejšo deljeno ligo.
Stroški v Primorski ligi niso tako veliki, da klubi tega ne bi prenesli. Po drugi strani pa bi delitev pomenila dejanski propad podzveznega nogometa na Goriškem. Po tej odločitvi bi klubi jeseni odigrali tri tekme in spomladi zopet tri tekme, pa bi bilo prvenstvo končano. Potem bi bili še dve tekmi za primorskega prvaka, ki bi se uvrstil v zahodno consko nogometno ligo. Omenimo lahko, da sedaj. Bilje grade slačilnico, ki bo vredna okrog 100.000 din, Renče in Vodice pa so v nova igrišča vložila vsaka po 50.000 din. To niso majhna sredstva, da sploh ne omenimo tekočih stroškov tekmovanja in opreme.
Vsi dobro vedo, da taka odločitev ni v prid nogometu in bi se morali temu postaviti po robu u-strezni forumi. Lansko leto je bilo na skupnem sestanku obeh podzvez sklenjeno, da bo sedaj tekmovanje dve leti vodila goriška nogometna podzveza.
Zakaj sedaj to skupno odločitev kršijo predstavniki koprske nogometne podzveze? Goriška podzveza je sedaj sicer poslala vprašalne pole posameznim klubom, kaj menijo o tekmovalnem sistemu. To pa vsekakor ne bo prikazalo realne slike. Zaključimo naj z mislijo,
da se obetajo goriškemu podzve-znemu nogometu slabi dnevi.
L V.
TURIN, 20. — V Turinu so izžrebali igralca, ki se bosta srečala v prvem dvoboju teniškega srečanja med Italijo in Španijo, ki je veljavno za Devisov pokal. To sta Corrado Barazutti in Manuel Santa na. V drugem srečanju pa bosta igrala Antonio Zugarelli ter Jose Higueras.
ŽENEVA, 20. — Mednarodna žirija je odločila, da bo evropsko prvenstvo v bobu prihodnje leto v Cortini D’Ampezzo. Svetovno prvenstvo pa bo v Saint Moritzu (19. in 20. januarja bob dvosed, 26. in 27. januarja bob štirised). Obenem so sporočili, da bo evropsko mladinsko prvenstvo v Cervinii.
kim srečal prav na tej progi, deželni prvak Battistutta, za k rega nekateri trdijo, da je pi profesionalec, saj je stalno na lesu in se udeležuje dirk tudi v lovnih dneh.
» » •
Med mladima kolesarji, ki b nastopili v Trstu, bo tudi Se Čok, ki išče zadovoljivo uvrs’ po celi seriji negativnih nastop
Mladinci bodo nastop li na naporni progi in to v ponoldan; urah, ko sonce najbolj žge. S bo namreč v Miljah ob 15. uri Milj se bodo podali mimo Or do Naselja sv. Sergija in po žavni cesti 202 do Ključa, odke se bodo povzpeli do Bazovice, to pa preko Opčin na Col, V« Repen. Zgonik, Šempolaj, Nal žino, Križ. Od tu bodo zavili p Gabrovici in zopet čez Zgonik Repentabra do Opčin. Zadnji dirke pa bo šel mimo Padrič preko Hudega leta navzdol do ljunca, mimo industrijskega pri nišča do Oreha ter do cilja v ljah. Dolžina celotne proge i ša 88 km. Nastopili bodo vsi trži kolesarji ter precej huda zunf konkurenca, saj je to edina di za mladince na koledarju za deljo.
Ra
ŠPORT NA TV
RIM, 20. — Italijanska televi bo v nedeljo prenašala iz Si posnetke mednarodnega atletsk mitinga. Prenos se bo pričel 18. uri na drugem sporedu.
Ob 15. uri pa bo televizija našala na prvem sporedu fin; tekme za Davisov pokal med lijo in Španijo.
P
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi 2. — prvi drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
1
X
1
2
1
2
1
2
1
X
Ccriudo Jaiaz/utti sestavlja »Ui= / Zugaivliijein italijansko teniško i prezentanco, ki nastopa v polfinali' evropske cone Davisovega poka proti Španiji, ki je zaradi izključitve svojih naibolišlh predstavnikov I di okrnjena. Španske barve branila Higueras in Santana, ki sta dan gladko zgubila proti iiaiijanskima igralcema
- —H-r.r -
Dr.
Aleksander Gala - Peter
Partizanski zdravnik
Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika
2e po nekaj dneh bivanja na Vogrskem so se začeli hujši boji na goriški fronti. Nemci so dobili pomoč. Novo ustanovljeno bolnico na Vogrskem (ustanovljeno 12. IX. 1943) sem moral umakniti v Črniče, kjer smo že prej pripravili vse potrebno v tamkajšnji šoli. Toda pritisk nemških sil na našo fronto v Gorici je naraščal hitreje, kot smo pričakovali. 2e so bile Črniče preblizu. Obstajala je nevarnost, da zajamejo bolnico pri morebitnem prodoru fronte. Zato sem bolnico preselil v Vrtovin, v hišo nedaleč od križišča ceste, ki pelje v vas z glavne ceste.
Z edinim sanitetnim avtomobilom, v katerem je bilo šest ležišč in nekaj sedežev, sem se sam večkrat peljal na položaj med biljskimi griči, kjer so tiste dni potekali hudi boji. Vodili smo se ponoči z ugaslimi lučmi in nalagali ranjence, ki so jih borci spravili do zaklonjenih mest ob cesti. Nemci, katerih položaji so bili prav blizu, so tako neko noč zaslišali ropot našega sanitetnega avtomobila. Sprožili so močan ogenj Proti nam. K sreči so streljali previsoko. Nihče od nas ni bil ranjen. Kasno ponoči smo se vračali v bolnico v Vrtovin.
Za evakuacijo ranjencev smo se posluževali tudi drugih vozil; od osebnih avtomobilov do kamionov. Partizani so izkoristili vsako vozilo to vsako priložnost, ki se je pojavila, Če je bilo potrebno prepeljati ranjence s položajev v bolnico.
Po ranjence sem šel na položaj, ker me je zanimalo, kako so ranjenci oskrbljeni do transporta, kdo jim je nudili prvo pomoč in kako. Po tem, kar sem videl, je bilo jasno, da je bila strokovna bolničarska pomoč bolj odvisna od naključja kot pa od dobre pripravljenosti. Tu ni bilo mogoče ničesar storiti. Našim enotam, ki so narasle čez noč, je manjkalo razen orožja in dobre volje za boj prav vse, kar ima prava, izurjena redna vojska. V nekaj dneh borb, ki so jih bili bataljoni na goriški fronti, so se morda ljudje komaj malo spoznali med seboj. Nikakor pa ni bilo mogoče pričakovati, da se bodo obnašali kot prava vojska. To se je seveda poznalo tudi na sanitetni službi.
Po umiku bolnice z Vogrskega prek Črnič na Vrtovin je število ranjencev naraslo že na 30—40. Zaradi ostrih borb okoli Gorice, je to število še hitreje naraščalo. Moral sem oddvojiti lahke ranjence od težkih, zato sem formiral bolnico za lahke ranjence na Skriljah. Kot zdravnik je v njej delal dr. Sokolov. Za ranjence smo pripravili postelje v šolskih učilnicah. Tam so ostali vse do konca septembra.
V Stomažu blizu Skrilj je bil takrat štab cone. Potlej sem od tam dobival potrebne podatke, kje se nahaja sovražnik in kakšna je njegova aktivnost, da sem mogel pravilno usmerjati evakuacijo ranjencev v bolnice in biti poučen o stanju v enotah, ki bi lahko vplivalo na delo sanitetne službe.
Takoj zatem, ko sem organiziral sanitetno službo v Južno-primorskem odredu, sem to opravil tudi v Severnoprimorskem odredu, štab odreda Je bil nekaj časa v Trnovem. Sanitetni referent odreda Jože Kenda, medicinec iz Ljubljane, ki je pozneje padel na Koroškem, jc na tem sektorju formiral bolnico z več deset ranjenci v gozdarski hiši med Trnovim in Lokvami. V njej je delal do konca septembra tudi zdravnik.
Nekega dne se je zvedelo, da Nemci pritiskajo tudi čez Črni vrh in da so se tudi tam začeli hudi boji. Odhitel sem
z avtomobilom v Cmi vrh, da tudi tam pogledam, kako o-skrbujejo ranjence. Dogovorili smo se, da ustanovimo v šoli v Zadlogu bolnico. Terenski delavci in drugi so šolo opremili s posteljami in organizirali kuhinjo. S sanitetnim materialom je bila dobro založena, saj so Italijani, ko so šli čez Cmi vrh, pustili tam dosti sanitetnega materiala. Tudi ((sanitetnega« kadra ni primanjkovalo. Ljudje iz okoliških vasi so radi priskočili na pomoč in poprijeli za delo okoli ranjencev. Kot zdravnik je v njej nekaj časa delal dr. Jože Vrtovec, ki se je takrat ravno mudil na Črnem vrhu.
Nemci so pritiskali tudi od Razdrtega. Eden od naših bataljonov se je s svojimi silami razporedil na položaje na Rebemicah. Položaji so bili razporejeni prav tam, kjer je še danes nad cesto videti vodovodni rezervoar. Ko sem prišel na položaje bataljona gledat, kako je z zdravstveno službo, so mi povedali, da so ta dan ujeli nemškega podoficirja to vojaka. Bila sta v predhodnici, ki so jo Nemci poslali iz Razdrtega po cesti proti Vipavi, da ugotovi, kakšen je položaj. Naši so predhodnico napadli in pri tem dva ujeli.
Bila ste težko ranjena, tako da se nista mogla več umakniti. Pregledal sem ju ln ju takoj napotil v bolnico v Loka-vec. Podoficirja je bilo treba nujno operirati. Imel je zdrobljeno podlaht. Kasneje smo oskrbeli še drugega nemškega ranjenca in ga napotili v bolnico za lahke ranjence v Skrilje. Podoficir je ostal z nami vse do konca novembra, dokler ni ozdravel.
Ranjenega nemškega vojaka, ki se je zdravil na Skriljah, so Nemca zajeli skupaj z nekaj naših ranjencev, ki jih niso uspeli umakniti na Otlico. Ko so Nemci videli, da smo zdravili njihovega vojaka kot lastne borce, so tudi naše ranjence šteli med vojne ujetnike in so jih poslali v Gorico v bolnico «Svetd Just«. Od tam so naši s pomočjo karabinjerjev, ki so stražili ranjene vojne ujetnike, ko so ozdraveli, drug za drugim spet ušli to se priključim partizanom. Pobeg je uspel
organizirati Milko.
Se ko sem formiral bolnico za lahke ranjence na ljah, smo težke ranjence premestili iz Vrtovi na v o Lokavec blizu Ajdovščine. Lokavec je bil zelo primeren za bolnico, ker je bil od tam mogoč u , po cesti Predmeji in naprej v Trnovski gozd. Pr . ek o vali je n bilo, da se bomo morali zaradi prevelikih umakniti v gozd. Ta čas se je v resnici tu e 1 'o
Nekega dne, bilo je 24. septembra, so p hr a letala in bombardirala Ajdovščino. Z d u: rr. p . pravkar prišel v kasarno po material, ki je ostal ■ e. italijanske posadke. Brskali smo po skla hš*in >n i posteljnino, sanitetna material in drugo Ne : n več na vojaške smuči in podobno opremo ljudje, ki so že vse dni odnašali robo iz oprema jih nd zanimala.
Naenkrat so se pojavili avioni. Zabobnelo ,e m pokati na vseh straneh. Nekaj bomb se je vemo kasarne. Razbežali smo se na vse st-raru Ko je i.o ponehalo, sva se z žagarjem umaknila v hrib pi.-i Nekdo je bil mnenja, da je bombardiranje le zn ..k za ofenzive nemških enot, ki so se že nevarno bližale od ga proti Vipavi in od Cola proti Ajdovščini.
Mudilo se mi je v Lokavec v bolnico. Bilo je pnčak dosti ranjencev, saj so bombe na gosto padale na Ajdovi Oskrbeti je bilo treba vse ranjence, tudi tiste, ki niso partizani. Razen tega so Nemcd iz avionov mitraljirali p< selju. Brž po bombardiranju Je Milko organiziral prevo njencev iz Ajdovščine v bolnico. Med njimi je bilo i težkih, ki jim je bilo potrebno amputirati ude. Z dr. Ant sva tisti dan imela dosti dela še pozno v noč.
Medtem je postajal vojaški položaj iz dneva v dan s 2e od Vogrskega sem smo se selili vsakih nekaj dn
(Nadaljevanje sledi
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18 — letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din PoSfni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
21. julija 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270^1 «ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglati	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir *Mall oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri S-P.l.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZIT - Trst
CE BO VREME UGODNO
Morda v nedeljo eksplozija francoske vodikove bombe
Kaže, da morajo francoski znanstveniki rešiti še vrsto tehničnih problemov
PARIZ, 20. — Na atolu Mururoa je vse pripravljeno za eksplozijo francoske vodikove bombe. Po vesteh iz po navadi dobro obveščenih krogov kaže, da bomba ne bo počila dokler bo v višji atmosferi pihal tako močan veter. Po mnenju francoskih meteorologov pa bodo vremenske razmere spet ugodne v nedeljo. Znanstveniki so odgodili poskus, ki je bil predviden za danes, ker bi lahko veter porinil proti Avstraliji in Novi Zelandiji radioaktivni oblak.
Časnikarji, ki sledijo razvoju dogodkov v Papeeteju sodijo, da bo bomba počila v nedeljo, čeprav u-radni krogi niso potrdili te domneve. Tiskovni ataše francoskega vojaškega poveljstva na Tahitiju je celo odpovedal sestanek s časnikarji.
Čeprav je precej razširjeno prepričanje, da bomba ni počila zaradi
neugodnega vremena, marsikdo meni, da francoski znanstveniki še niso rešili vseh tehničnih problemov. Ta domneva je osnovana predvsem na poročilih poveljnika novozelandske fregate «Otago», ki križari pred francoskim atolom v znak protesta proti jedrskim poskusom.
Danes zjutraj, malo pred napovedano «uro X» se je «Otago» zasidrala na meji francoskih teritorialnih voda in se »hermetično zaprla*. V tisti razdalji od otoka je namreč nevarnost okuženja z radioaktivnim žarče-njem zelo velika. Kapitan Alan Tyrell je sporočil: »Bomba bo počila v prihodnjih urah*.
Dve uri pozneje se je nad atolom dvignil rumeni balon, ki nosi jedrski naboj. »Naš radar — je poročal s krova »Otaga* predstavnik novozelandske časnikarske zveze David Barber
MiiiaiiiiimmiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiii
DEMONSTRANTI SO ZflŽCflU NEKAJ OBČINSKIH AVTOBUSOV
Hudi izgredi v Neaplju zaradi pomanjkanja kruha
Desnica izrablja položaj, da bi spremenila Neapelj v drugo Reggio Calabrio
NEAPELJ, 20. - Položaj v Neaplju fn v drugih pokrajinah italijanskega Juga je dokaj napet zaradi stavke, ki so jo proglasili peki. V neapeljski četrti Capodichino je prebivalstvo uprizorilo velike manifestacije, med katerimi je zažgalo nekaj avtobusov občinskega prevoznega podjetja. »Hočemo kruha* so zakričali nato pa so zažgali odpadke in napadli avtobuse.
Policija ni posegla, da ne bi še bolj zaostrila napetosti. Zaradi neredov v Capodichinu je prekinjena avtobusna povezava med Neapljem in o-koliškimi občinami. Omenjena četrt je namreč ključno prometno vozlišče za povezavo z avtocesto Neapelj — Rim in za povezavo z okoliškimi občinami.
Kot je poudaril tudi ministrski predsednik Rumor v poslanski zbornici kaže, da skušajo desničarske sile izrabiti krizo v Neaplju in spremeniti mesto v drugo Reggio Calabrio. Policija, ki je uvedla preiskavo o včerajšnjih in današnjih neredih meni, da so Se med manifestanti pojavili špekulanti in desničarski prevratniki.
Peki v južnih italijanskih pokrajinah so proglasili stavko zaradi prekomernega naraščanja cene moke in zaradi odredb prefektov, ki so uradno določili ceno kruha. »Cena moke in proizvodni stroški stalno naraščajo — trdijo peki — tako, da cena kruha, ki so jo določili prefekti ne odgovarja več proizvodnim stroškom. Ce bo oblast vztrajala pri svojem stališču, bodo vse pekarne propadle*.
Kaže pa. da bi se moralo v t>ri-hodnjih dneh stanje izboljšati. Minister za poljedelstvo Ferrari - Aggra-di je dobil pooblastilo od pristojnih organov EGS, da seže po rezervi pšenice ustanove AIMA. Cena te pšenice je znatno nižja od tiste, ki je na razpolago na italijanskem tržišču, ker ao jo določili po dogovoru pristojnih organov evropske gospodarske skupnosti. Minister je tudi poudaril, da je prekomerno naraščanje cene moke posledica špekulacije nekaterih veletrgovcev. Dodal pa je, da je na razpolago zadostna količina pšenice iz skladišč AIMA, da bi se moral položaj v prihodnjih dneh normalizirati.
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je danes objavila dokument v zvezi s pomanjkanjem kruha v južnih italijanskih pokrajinah. Sindikati poudarjajo, da je napetost posledica špekulacije veletrgovcev in nezadostnega ter neprimernega ukrepanja vlade. Istočasno pa pozivajo delavce, naj pripomorejo k hitri rešitvi problema in
naj. budno pazijo, da ne bi reakcionarne in fašistične sile izrabile položaj ter tako nadoknadile tisto, kar sc zgubile na politični ravni.
Aretacije sindikalistov v Urugvaju
— kaže, da je v zračni črti med nami in atolom 11 francoskih vojnih ladij*. Malo pozneje je zapihal močan veter in na nebu so se nagrmadili črni oblaki. Frar.cozi so odgodili svojo 30. jedrsko eksplozijo na Mururoi, prvo eksplozijo letošnje serije. S krova novozelandske fregate pa so opazili tudi, da se je oblika balona, ki nosi bombo, spremenila, kar naj bi pomenilo, da francoski znanstveniki še niso rešili vseh tehničnih nevšečnosti.
Če obstaja nevarnost radioaktivnega sevanja posadka hermetično zapre vse vhode fregate «Otago». Mornarji se zaprejo v svoje kabine pod palubo, kjer vdihujejo dobro filtriran zrak. Novozelandsko obrambno ministrstvo zagotavlja, da v teh pogojih posadka lahko živi v nedogled tudi na področju, kjer so radioaktivne padavine zelo močne. Radioaktivno nesnago na palubi operejo s tuši, ki jih u-pravljajo od znotraj, med eksplozijo pa se mornarji, ki upravljajo motorje zavarujejo z maskami in posebnimi oblačili proti žarčenju.
Po nepotrjeni vesti iz Papeeteja kaže, da so francoske vojne ladje odvlekle jadrnico pacifistov »Fri* v pristanišče otoka Hao. Francoski veleposlanik v Weltingtonu je zagotovi! novozelandski vladi, da se posadka počuti dobro. Vse kaže, da jo bodo z letalom prepeljali na Tahiti, jahto pa ji bodo vrnili pozneje, verjetno po zaključku jedrskih poskusov.
V Franciji se je medtem še bolj razvnela polemika med tistimi, ki nasprotujejo poskusom in tistimi, ki jih zagovarjajo. Socialistični poslanec Luois Besson in predsednik zveze proti jedrski oborožitvi pater Avril sta poslala protestno pismo predsedniku Pompidouju. Oba poudarjata, da je francoski jedrski potencial, za katerega je vlada potrošila 100 milijard frankov (okrog 15 tisoč milijard lir) smešno majhen v primerjavi s potencialom SZ, ZDA in LR Kitajske in
ITALIJANSKA ŠOLA
Čeprav se italijanska javnost in jVse politične sile dobro zavedajo, da italijanska šola ne odgovarja več potrebam moderne družbe, se je v zadnjih letih šola spremenilo bore malo. Sistem je represiven, učitelji in profesorji pa so včasih pedagoško povsem nepripravljeni za svoj poklic.
Vzemimo le prim.er 13-letnega neapeljskega dečka Gennara Sanfilippa, ki je sedemkrat zaporedoma padel v drugem razredu osnovne šole, Dečkovi starši so se letos preselili v Milan in Gennaro bi kmalu spet padel, na srečo pa je bil učitelj toliko uvideven, da mu je dal le popravni izpit iz italijanščine.
Milanski šolski skrbnik je začel o vsej zadevi preiskavo. V pogovoru s časnikarji je poudaril, da je deček že tako razočaran, da nagonsko zavrača šolo, čeprav ne zna še pisati ne brati. Absurd pri vsem tem je, da so psihologi ugotovili, da ima Gennaro skoraj nadpo-prečno inteligenco.

Kud požar je skoraj popolnoma uničil sedež japonskega državnega znanstvenega inštituta v Tokiu. Žrtev ni bilo

PO BESEDAH ADMIRALA HENKEJA
Skrajšanje obveznega vojaškega roka pomemben korak k preosnovi vojske
Gre za rok pri vojni mornarici, ki naj bi ga skrajšali od 24 na 18 mesecev - Nova normativa o naboru
LIMA, 20. — V perujskem mestu Tacna so zabeležili hud potres.
Ni vesti o človeških žrtvah.
• « •
AJACCIO, 20. — 76 metrov dolga trajektna ladja »Camoules* se je potopila v korziškem pristanišču Ajaccio.
* * *
SOFIA, 20. — Francoski ministrski predsednik Messmer je dospel
na uradni obisk v Bolgarijo.
• • •
PORTO MARGHERA, 20. — Šest delavcev se je hudo opeklo v topilnici Preo v Margheri.
• • •
RIM, 20. - Elizabeth Taylor in Richard Burton sta se srečala na rimskem letališču. Bila sta zelo ganjena.
• • •
WASHINGTON, 20. — Ameriški predsednik Richard Nixt>n, je zapustil bolnišnico, kjer se je zdra vil za virusno pljučnico.
Nemiri v
Čilu
MONTEVIDEO, 20. — Urugvajska ] tore-i ne plaši nik°gar. sindikalna organizacija je sporočila, da je policija aretirala sindikalnega voditelja Antonia Tamaya. V zaporu so tako že štirje vidni sindikalni voditelji. Predstavniki sindi katov zatrjujejo, da je bilo v zadnjih dneh aretiranih čez sto krajevnih voditeljev. Urugvajski notranji minister polkovnik Nestor Bolentini pa pravi, da je nemogoče določiti točnega števila aretiranih, češ da vsak dan osvobodijo precejš nje število oseb. Kljub temu je notranji minister potrdil, da so pri protivladnih demonstracijah 9. julija zaprli 418 ljudi.
SANTJAGO DE CHJLE, 20. - V Santiagu je prišlo do spopadov med čilsko policijo in levičarskimi demonstranti, ki so zahtevali, naj predsednik Allende podržavi tovarne, ki so jih delavci zasedli po neuspelem poskusu državnega udara. Iz vladnih krogov pa se je izvedelo, da je vlada zaplenila švedsko tovarno «Aga — Chile*, ki je za državo »strateškega pomena*.
RIM, 20. — Vrhovni poveljnik italijanske vojske admiral Henke je med nekim zasedanjem, o katerem poroča vojaška revija «Qua-drante*, govoril o možnostih zmanjšanja obveznega vojaškega roka in o ukrepih za preosnovo italijanske vojske. Henke je dejal, da ni mogoče odpraviti obvezne vojaščine, ker je ta »koristna državi in državljanom*. Poudaril je, da mora rok odgovarjati reainim potrebam. Nadalje je ugotovil, da so v teku tri iniciative, k; od blizu zadevajo vojaščino.
Predvsem gre za možnost skrajšanja vojaškega roka. ki jo je proučevala ministrska policija. Slednja je predstavila svoje zaključke že 15. februarja 1971. To poročilo proučuje predvsem posledice, ki bi nastale z znižanjem vojaškega roka. Poleti ’eta 1972 so ponovno pregledali poročilo, in ugotovili, da so zaključki vedno isti. Najvažnejše je bilo vprašanje, kako ohraniti isto vojaška silo in obenem zmanjšati število ljudi. Ad-
niiiiiiiiirmmiiiimmitiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiitmiiimiiMtuiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiitimiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiimiiiiimiiii
GRŠKI POLKOVNIKI ZAKLJUČIL\ PREISKAVO
Tudi Konstantin obtožen poskusa državnega udara
Med obtoženci so tudi bivši ministri Karamanlis, Averott, Stratos in Garufalis
ATENE, 20. — Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da je vojaška preiskovalna komisija zaključila preiskavo o poskusu državnega udara v Grčiji 23. maja letos. Besedilo preiskave so izročili atenskemu vojaškemu poveljniku.
Zaključki preiskave kažejo na 74 oseb, ki naj bi bile vpletene v poskus državnega udara. Večinoma gre za letalske in mornariške častnike, ki so poskusili odstraniti fašistične polkovnike in zopet postaviti na prestol kralja Konstantina. Obtožnica omenja torej tudi kralja, poleg njega pa še bivšega ministrskega predsednika Karaman-lisa in nekaj drugih oseb, ki naj bi od zunaj »podpihovale upor*. V preiskovalnih aktih je moč zaslediti tudi imena bivših ministrov Averoffa, Garufalisa in Stratosa. Preiskovalni sodnik je seveda izdal obtožnice za vse in tako jim bo sodilo vojaško sodišče. Sodili bodo tudi Karamanlisu, pa čeprav živi v Parizu. S tem odlokom pa so dokončno zanikali vest, po kateri naj bi Karamanlis prejel važno nalogo v bodoči vladi, to je po proglasitvi republike.
Kako je potekala preiskava, je seveda skrivnost. Kaže, da je Ave-roff priznal, da se je v Parizu srečal s Karamanlisom, vendar da je bil ta zelo skeptičen zaradi upora. Sporočili so tudi, da bi se moral Averoff vkrcati na eno izmed u-pornih ladij, a je raje ostal v A-tenah, da bi se po državnem udaru pogajal s Papadopulom. Po poročilih, o katerih verodostojnosti ni mogoče trditi ničesar, naj bi bili uporniki poslali v Rim sla, ki naj bi prejel od kralja Konstantina pooblastilo za državni udar. Med obtoženci je tudi vsa posadka vojne ladje »Velos*. ki se je zatekla v Italijo in prosila za politično za vetišče.
Govori se, da bo verjetno Papa-dopulos pomilostil več obtožencev To naj bi storil prihodnji teden, da bi si pridobil nekaj priljubljenosti in volivcev za referendum o usta-
novitvi republike, ki bi mu tudi priznal naslov prvega grškega predsednika.
Še en dogodek je danes vznemiril grško javnost. Vlada je namreč ustanovila dve komisiji, ki bosta morali oceniti kraljevo premoženje. Po proglasitvi republike bo namreč vse Konstantinovo premoženje prevzela država. Gre predvsem za dve kraljevi palači, vse ostalo premoženje, ki je Konstantinova osebna last pa bosta morali omenjeni komisiji oceniti, nakar jih bo vlada odkupila. Jasno je, da bo cena zelo nizka, sicer pa Konstantin verjetno ne bo hotel sprejeti denarja, ker bi se s tem za vedno odpovedal prestolu.
miral Henke je na zasedanju govoril samo o vprašanju mornarice, kjer je vojaški rok 24 mesecev. Proučil je možnosti, da bi ta rok znižali na 18 mesecev, in poudaril, da bi bil to velik korak proti popolni reorganizaciji vojske, predstavljal pa bi hud napor za voditelje.
Drugo vprašanje se nanaša na normativo o vojaškem naboru. O tem so že razpravljali v parlamentu in v obrambnem ministrstvu. Gre predvsem za nekaj zelo pomembnih točk, ki se nanašajo na oprostitev vojaške službe. Po teh predlogih naj bi bili oproščeni vojaščine vsi oženjeni mladeniči, ki morajo skrbeti tudi za otroka. O tem vprašanju je bilo precej govora, saj nekateri menijo, da bi oprostitev veljala le za tiste primere, ko družina ne more živeti brez dohodkov, ki jih prinaša vojaški zavezanec. Poleg tega gre še za več sprememb v zvezi z odložitvijo vojaškega roka, o katerih pa admiral Henke ni govoril.
Skrajšanje obveznega vojaškega roka bo privedlo do velikih težav v organizaciji vojske. To je tretja točka, o kateri je poročal adm. Henke. Dejal je, da bi tako nastala praznina, ki bi jo bilo treba nujno napolniti. Zato je mnenja. Vodilna sila v tem procesu je ; da bi morali v vojsko privabiti i^i/a Pno+auiia co unračaniu ali več prostovoljcev. Pri tem p H nastani' hudo vprašanje, kajti prostovoljcev je iz dneva v dan manj. Zato bi jim morali nuditi boljše
Pošteni generali
(Nadaljevanje s 4. strani)
Zimermann
niso.
a tudi nemogoče
vojska. Postavlja se vprašanje, ali se ne bi s časom utegnila razviti v elitno politično silo, ki bi konec koncev spet ostala odrezana od ljudskih množic. Toda mnenje polkovnika Mirande je, da je sedanja situacija le prehodna, vojska pa da je prevzela vodilno vlogo, ker tega druge sile niso hotele storiti. Poudaril je nadalje, da cilj vojske ni, spremeniti se v «supervlado», ki bi nadzorovala civilne vlade, kot tudi, da se vojska ne bo spremenila v posebno kasto.
Perujska vlada vsemu temu nasprotuje. Izgubila je oblast in se potuhnila Skuša pa na vse načine sejati nemir in razkroj v perujski družbi. Središče opozicije predstavlja dnevnik «La Prensa*. Vlada se je nekaj časa z njim spopadala, potem je izdala zakon, ki omejuje opozicijsko dejavnost tiska. Jasno je tudi čutiti, da bo vlada odločno reagirala na sleherno provokacijo opozicije. To je opozicija že poskušala, toda doslej le z revnimi uspehi.
pogoje, kot je višja plača in zagotovilo, da bi vsi tisti, ki ne bodo mogli nadaljevati vojaške kariere, prejeli službo v državnih podjetjih ali ustanovah in tako poklicno izobrazbo, s katero se bodo lahko kmalu vključili v delovno razmerje in jim ne bo treba začeti kariere znova. Obenem bi morali vsem prostovoljcem zagotoviti, da jih bodo obdržali v vojski, dokler bodo to želeli.
Med drugim je adm. Henke govoril tudi o možnosti, da bi uvedli prostovoljno žensko vojaško službo; dekleta naj bi skrbela za preskrbo-vanja in za nekatere pomožne naloge.
Vsa ta preosnova pa ne pomeni prihranka za državo. Nasprotno: admiral Henke je dejal, da so finančna predvidevanja vse prej kot rožnata in da bo treba po preosnovi odmeriti proračunu obrambnega
ministrstva mnogo več denarja kot doslej.
Protest japonskih ribičev proti onesnaženju
TOKIO, 20. - Zaradi škodljivih industrijskih odplak, ki so prihajale iz tovarne za predelavo živega srebra, je 147 japonskih ribičev 6. julija zasedlo obrat, ker se je njihov ulov stalno manjšal. Danes pa so prekinili zasedbo, ker jim je tovarna pripravljena plačati 900 milijonov lir odškodnine za škodo, ki so jo ribiči utrpeli med leti 1962 in 1972.
Problem onesnaženja morja je na Japonskem pereč: rib je iz leta v leto manj, zato se dohodki ribičev manjšajo. V sporu z industrijskimi podjetji, ki so odgovorna za onesnaženje morja, je že trideset ribiških sindikatov.
V Rimu dinar po 48 lir
RIM, 20. — Na italijanskih va-lutarnih tržiščih je zopet porasla cena dinarja. V Rimu so danes kotirali dinar 48 lir, v Milanu pa 45. Povečala se je tudi vrednost dolarja, ki se je na trgovskem tržišču dvignila na 581,40 lire, prvič po desetih dneh je presegel 580 lir.
Grozodejstva v Angoli
PARIZ, 20. — Pariški dnevnik »Le Monde* poroča o novih grozodejstvih, ki jih povzročajo portugalski vojaki v Afriki. Tokrat gre za Angolo, kjer so skupini črncev odsekali glave in jih nato nabili na kol. Drugim pa so odrezali ušesa in jih prisilili, da so jih pojedli.
Trčenje
med britansko fregato in islandsko topničarko
LONDON, 20. — V »ribiški vojni* med Islandijo in Veliko Britanijo je prišlo do novega incidenta, ko sta danes zjutraj trčili angleška fregata in islandska topničarka. Britansko vojno ministrstvo je odgovornost za incident naprtilo islandski ladji. Do takih incidentov prihaja, odkar je Islandija razširila svoj obalni pas na petdeset milj.
•iiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuinmimimtiimiiiiiiiimiiiiiMmiiiiiiimimtiiiiiiiiiiiii
MINISTRI DRŽAV ČLANIC SKLENILI SPORAZUM
Enotna politika EGS o ekoloških vprašanjih
Dokument predvideva koordiniranje boja proti onesnaženju na evropski ravni
BRUSELJ, 20. — Ministri za ekologijo držav članic EGS so v Bruslju podpisali sporazum o enotni politiki za obrambo okolja; pravzaprav so podpisali tekst, ki so ga predložili Francozi, ki so tako resnični zmagovalci tega boja. Sprejeli so le nekaj popravkov, ki pa pariških predstavnikov niso motili. Bistvo francoskega predloga pa je bilo v tem, da so ministri podpisali sporazum v imenu vlade držav članic in torej ta obvezuje vse države EGS.
Ob zaključku tega »diplomatskega boja* so torej odobrili sporazum, ki šteje 140 strani in vsebuje smernice za politiko za varstvo
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiinmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
POROČILO TEHNIŠKE PREISKOVALNE KOMISIJE NASA
Odluščenje skylabovega termičnega ščita posledica načrtovalnih in teoretičnih napak
KENNEDYJEV RT, 20. - Slab načrt in teoretične napake so bile vzrok vseh nevšečnosti, ki so jih znanstveniki in kozmonavti imeli doslej z vesoljskim laboratorijem skylab. Kot smo že poročali se je takoj po vzletu orjaške rakete Saturnus V. oluščil termični ščit, ki je tudi odbil enega od velikih panojev sončnih celic in zagozdil drugega. Kazalo je že, da se bo morala ameriška vesoljska ustanova odpovedati poskusu, ki je terjal milijone in milijone dolarjev investicij, ko so tehniki pravočasno pogruntali elementarno, a učinkovito rešitev Nad vesoljski laboratorij so razpeli velikanski senčnik, ki je omogočil trem kozmonavtom 28-dnevno bivanje v vesolju.
Vesoljska ustanova je objavila zaključke tehniške preiskovalne komisije prav v trenutku ko je bilo zaključeno vzvratno štetje simuliranega poleta kabine apollo, s katero bodo 28. julija izstreljeni proti vesoljskemu laboratoriju Alan Bean, Jack Lousma in Owen Gar-riot (prvi fizik kozmonavt). Kozmonavti bodo predvidoma preživeli v skylabu 56 dni in bodo opravili vrsto znanstvenih in tehnoloških poskusov. Glavni cilj odprave pa je ugotoviti kako vpliva na človeški organizem skoraj dvomesečno bivanje v vesolju. Kot je znano so imeli kozmonavti prejšnje odprave precejšnjo težavo s prilagajanjem zemeljski težnostni sili po skoraj enomesečnem bivanju v vesolju. Te nevšečnosti pa je šlo v veliki, meri pripisati utrujeno-
sti, saj so si kozmonavti zelo opo-1 čuna na potencialne napake v av-mogli po izdatnem kosilu in 12- tematskih sistemih istočasno pa naj
| vestnost ne prerase v formalizem, kar bi še bolj otežkočilo delo tehni-
umem spanju.
Tehniška preiskovalna komisija je ugotovila, da se je ščit oluščil zaradi prevelikega pritiska med ščitom in laboratorijem. Zaradi tega se je premaknila konica ščita, ki se je znašla v toku nadzvočnega zraka. Ščit se je oluščil kmalu po izstrelitvi 14. maja letos. Odtrgal je veliko krilo s sončnimi celicami, drobci pa so zagozdili drugega. Kozmonavti so se morali po šteno potruditi, da so z dolgo palico odprli pano.
Komisija meni, da so načrtovalci verjetno pozabili na aerodinamične sile. Zaradi tega v zaključku svojega poročila tehniki priporočajo vesoljski ustanovi, naj vedno ra-
kov in analistov.
Kot se pogostoma dogaja je tudi polet posadke skyladba 2 ogrožen zaradi stavke uslužbencev ameriškega kozmodroma. Tokrat gre za delavce, ki skrbijo za pravilno delovanje ohlnjevalnih sistemov, greznic in vodne napeljave. Res je, da nimajo veliko skupnega z izstrelitvijo, možno pa je, da bi preprečili vstop v kozmodrom tehniškemu osebju. V tem primeru bi bila vesoljska ustanova prisiljena odgoditi izstrelitev, kar bi povzročilo polog nevšečnosti tehniškega značaja tudi ogromno materialno škodo.
okolja Vse države bodo morale delovati v okviru teh smernic in vse ekološke pobude bo proučila posebna komisija pri EGS.
Seja se je začela včeraj zjutraj. Na dnevnem redu je bil obširen dokument, ki se je prvič dotaknil ekologije tudi preventivno. Izvedenci devetih držav članic EGS so izdelali vrsto razprav in predvideli širokopotezne ukrepe, da bi lahko koordinirali borbo proti onesnaženju na evropski in ne več na državni ravni. Glavne točke sporazuma so naslednje:
1.	Države bodo morale pripraviti preventivni boj proti vsem dejavnikom, ki kvarijo okolje (odlaganje odpadkov, hrup, itd.);
2.	upoštevati bodo morale enotne evropske napore za ohranjevanje okolja;
3 odpovedati se bodo morale izkoriščanju tistih prvin, ki bi lahko prekinile ekološko ravnovesje;
4.	odpovedati se bodo morale /sem akcijam, ki bi lahko povzročile onesnaženje v bližnjih državah;
5.	treba bo sestaviti dolgoročne načrte, da bi izboljšali okolje in življenjske razmere, vključno z delavskimi razmerami;
6.	zahtevati od vsakogar, ki povzroči kakršnokoli škodo, da jo tudi poravna.
Dokument tudi predvideva operativne ukrepe, ki jih morajo sprejeti države članice EGS. Gre za poenotenje zakonov o ekologiji, sestavo enotnih standardov za ugotavljanje stopnje onesnaženja, začeti s študijami za sestavo seznama vseh snovi, ki povzročajo onesnaženje in določiti norme za proizvodnjo tistih industrijskih izdelkov, ki povzročajo onesnaženje okolja, a jih človeštvo potrebuje in torej njihove proizvodnje ni mogoče ukiniti.
Pomen tega sporazuma je predvsem v tem, da bo odslej obstajala enotna normativa za onesnaženje v vseh devetih evropskih državah. To pa je šele načrt, in ni mogoče predvideti, kdaj bo postal operativen.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Socialno breme
(Nadaljevanje z 2. strani)
predlogov bi se celotna povezava skrajšala za 9 km, poleg tega pa bi se tudi skrajšala povezava po mestnem področju, odpadel bi predor itd. Zelo važne in pozitivne posledice bi bile za Kras, saj bi se kraška cesta bistveno skrajšala in za polovico zmanjšalo zemljišče, ki bi ga drugače razlastili in zemljišče, za katerega bi obstajale omejitve.
Inž. Costa je uvodoma podčrtal, da se KPI strinja s tremi osnovnimi političnimi odločitvami: treba je zgraditi novo oestno povezavo, ohraniti staro pristanišče in ločiti težak tovorni promet od osebnega prometa. Občinska uprava pa ni upoštevala dva pomembna faktorja, ki sta prav tako politična: zaščita okolja in zaščita zdravja.
Predstavnik KPI je tudi obsežno o-bravnaval pravno in upravno plat zapletenega vprašanja in opozoril odbor, da bo načrt v nadaljnjih fazah odobritve naletel na toliko težav, da obstaja velika nevarnost, da ga nikoli ne bodo izvedli.
Daljšo analizo o načrtu hitrih cest je imel liberalec Trauner, ki je na samem začetku poudaril, da je z načrtom, o katerem razpravlja občinski svet tako kakor je bilo svoj čas z regulacijskim načrtom, ki so ga sprejeli v naglici, ne da bi podrobneje proučili vse njegove aspekte. Posledice takratnega sklepa so še posebno razvidne danes, ko se na primer še niso premaknili z mrtve točke tako imenovani podrobni načrti. Nevarnost je, da bodo z načrtom za hitre ceste podobne težave, je poudaril Trauner, ker se ni upoštevalo pri izdelavi načrta več strokovnih mnenj. Občinski u-pravi pa se je očitno mudilo in se zato ni potrudila, da bi najela več izvedencev, ki bi z manjšimi stroški in z manjšo škodo za prebivalstvo rešili vprašanje hitrih cestnih povezav, ki so sicer tako pomembne za razvoj tržaškega gospodarstva. Vprašanje načrta hitrih cest je nato povezal v širši kontekst splošnega urbanističnega načrta ter pri tem kritiziral tehn;čne in politične izbire občinske uprave, ki ne ustrezajo stvarnemu interesu prebivalstva.
Polemično se je izrazil tudi do zaveznikov demokristjanov, ki sleno podpiralo predloženi načrt, čeprav se sami zavedajo, da so možne tudi druge, boljše rešitve za povezavo mesta s hitrimi cestnimi povezavami. Potem ko se je podrobneje dotaknil vprašanja severne in južne vpadnice ter pri tem naglasil škodo, ki jo bo utrpelo socialno tkivo krajev, skozi katere bo supercesta stekla in jih preklala na dvoje, je načel še vprašanje pravnega postopka za glasovanje takšnega sklepa, kot je sklep o načrtu hitrih cest. Pri tem je zahteval, naj bi bilo glasovanje tajno.
Za njim je spregovoril predstavnik Slovenske skupnosti Dolhar, ki se je izrekel za načrt, ki ga je predložil občinski odbor. Načrt je bil pripravljen z vso resnostjo, je dejal odbornik Dolhar, zato so odveč vsi očitki javnega mnenja, ki je bilo za to priložnost preveč instrumentalizirano, češ da je bila izbira prenagljena ali nepremišljena. Posebej se je dotaknil še vprašanja Slo\ \cev, ki jih mora občinska uprava upoštevati tudi ko gre za takšne tehnično - politične odločitve, kakor je načrt za hitre cestne povezave, ki bo neizbežno prizadel tudi slovenske vasi.
Mali Dejan Verša v kratkem spet doma
Teden dni po strahotni nesreči na železniškem prelazu pod Križem, pri kateri je umrl 33-letni Prose-čan Zdravko Verša, se je stanje obeh ranjencev precej izboljšalo. Kot se vsi še prav dobro spominjajo, je «Simplon Express» trčil v avtomobil, v katerem je bila družina Verša. in uničujoče zdrobil pločevine avta in zmrcvaril vse tri potnike, nesrečnega Zdravka je na mestu ubilo, mlado ženo Nado in sinčka Dejana, starega niti šest let pa je hudo ranilo.
Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer si zdravniki niso upali zagotoviti, da bosta preživela hudim poškodbam. Po enem tednu pa se je zdravstveno stanje Dejana že tako izboljšalo, da se bo v prihodnjih dneh in morda celo že danes vrnil domov.
Zdravniki pravijo, da je res neverjetno, kako je fantek hitro ozdravel. Utrpel je hud udarec v glavo in kos pločevine mu je poškodoval prsni koš, tako da se mu je del pljuč napolnil s krvjo. Ubogi fantek je do predvčerajšnjim »korajžno* prenašal cev, ki so mu jo zarili v živo meso, da bi se iztekla kri in včeraj je že mislil na igranje. V mali sobici kirurškega oddelka leži sam, ob postelji pa se vrstijo sorodniki, ki mu lajšajo bolečine, dolgčas in seveda vročino, ki jo je še toliko bolj občutiti v postelji bolnišnice. Bistri Dejan pa ni kljub prestanemu trpljenju izgubil »jezička* in nam je takoj začel pripovedovati. da ga je pred dnevi brivec ostrigel sredi glave, kjer je dobil hud udarec in da ga sedaj ne boli prav dosti. Samo v glavi se mu včasih še zavrti in zato nam je zdravnik dejal, da bodo nanravili encefalogram, da bi ugotovili, če ni morda utrpel poškodb v notranjosti glave.
Na žalost pa je zelo težko, da bi se v kratkem vrnila domov tudi njegova mati, katere stanje se je si-ser nekoliko izboljšalo, a je še vedno v oddelku za oživljanje. Seveda do Nade nismo mogli, ker je njeno zdravstveno stanje še vedno preveč resno.
J