Poštnina plačana ▼ jfoto«ini. "X
Leto XIV., štev. 67
C pra vQLŠt»v»; Ljubljana. k.aatljeva
ulica S. — leleton 4t 3122, 3123, 3124 3125 3120. Inseratui oddelek: Ljubljana. Selen-Durgova ul 3 - Tet. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 5tev 11. - Telefon št 2455. Podružnica Cel)«: Kocenova ulica
st. 2. — Telefon št. 190. Račun' pri pošt ček. zavodih: Lj»l>" ijana št 11 842. Praga čisk) 78.180, 5t 105 241
Ljubljana, nedelja 19. marca 1933
Naša akademska mladina
Prosvetni minister g. dr. Stankovič je v svojem ekspozeju na petkovi seji Narodne skupščine povedal nekoliko odločnih besed o naših univerzah. V zadnjem času so se na vseh treh vseučiliščih pojavili neredi. Dijaki so protestirali proti šolnini. Če bi se lahko kdo pritoževal glede šolnine, bi bila to država, ne dijaki — je izjavil prosvetni mini-nister. Šolnina je uvedena na vseh univerzah po svetu, pri nas pa se vedno upošteva tudi imovinsko stanje. Najrevnejši dijaki so sploh oproščeni. Prosvetni minister je ponovno opozoril, koliko žrtvuje država za univerze. V naši, nikakor ne bogati državi izkazuje državni proračun 72 milijonov letnih izdatkov za univerze. V Ljubljani n. pr. stane državo vsak dijak 6000 Din na leto. In kaj hočejo nekatere dijaške skupine? Pod pretvezo, da jim gre za šolnino, torej za socialno vprašanje dijaštva, demonstrirajo s političnimi vzkliki in tako razkrivajo pravo ozadje svojega »upora«. Minister pa je izrazil zadovoljstvo, da velika večina akademske mladine ne naseda hujskačem.
To zadovoljstvo deli z ministrom tudi vsa trezna in nacionalna javnost, ki je z zadoščenjem cprejela njegova iskrena in odločna izvajanja. Res demonstracijam malega dela vseučiliškega dijaštva ne gre pripisovati take važnosti kakor bi to želeli voditelji in zakulisni in-spira torij teh demonstracij. A ravno z ozirom na velike žrtve, ki jih morajo davkoplačevalci prinašati za naše najvišje kulturne institucije, in pa z ozirom na dejstvo, da predstavlja akademska mladina izredno važen del narodne skupnosti, javnosti ne more biti vseeno, kaj se v njenih vrstah dogaja.
Malo pred ekspozejem prosvetnega ministra se je na ljubljanski univerzi zaključilo vpisovanje v poletni semester. Znane politične skupine med ljubljansko akademsko mladino so — bržkone po navodilih iz zakulisnih političnih krogov — zastavile ves svoj vpliv, da bi odvrnile dijaštvo od vpisovanja. Pozivi, letaki in druga podobna sredstva so bila izrabljena do skrajnosti, neodločneži so skušali prisiliti z moralnim terorjem. Vse je biio zaman. Velika večina dijaštva, ki se ni nikdar vdinjala političnim klikam na univerzi, je odklonila smešno demonstracijo s stavko. Proti komu naj demonstrira? Ali bi morda pojenjala gospodarska kriza, če bi bile univerze zaprto? Ali bi se sploh kako olajšal današnji položaj? Pretežni del akademske mladine zdravo misli in se ni dal zbegati. Popolni polom proglašene in z vsem terorjem propagirane stavke je pokazal, kako ogromno večino imajo med akademiki trezni in samostojni ljudje, ki se ne puste od nikogar zlorabljati, in kako majhna je na drugi strani peščica onih, ki vprizarjajo svoje demonstracije in so si hoteli postaviti krono s »štraj-kom«.
Nočemo reči, da je akademska mladina, ko je odklonila štrajk, glasovala morda za režim ali proti njemu. Ni šlo za to. Ogromna večina naše akademske mladine pa je z vpisovanjem, _ odnosno »štrajkom« volila med razumnim, treznim presojanjem svojega položaja in med netreznim in nespametnim. Samo za to je šlo v prvi vrsti. Zmaga treznosti je sedaj odprla pot k večji konsolidaciji razmer na naši univerzi.
Nihče ni tako naiven, da bi zahteval, naj se vsa akademska mladina v svojem miSIjenju usmeri samo v en pra-vec in stisne v en sam idejni kalup. Če bi se to zgodilo — in zgoditi se ne more, ker ni mogoče —, bi bilo to nad vse Žalosten pojav. Vsak človek ima pravico, da si samostojno izoblikuje svoj svetovni in življenjski nazor in svoje poglede na javno življenje, pred vsem pa gre ta pravica akademski mladini. Njenih »revolt« nihče ne jemlje tragično, ker so lahko znak zdrave življenjske volje in duševne aktivnosti. Toda baš od akademske mladine smemo z vso pravico zahtevati, da svoje smotre opredeljuje jasno in nedvoumno, da gleda kritično tudi nase. ne samo na one, ki so na vladi in da se vedno bori samo za pozitivne cilje.
Borba akademske mladine bi morala biti zlasti v teh časih res akademska. Pri tem ne mislimo, da ne bi smela kazati temperamenta in da bi se morala gibati v ozki strugi samih teorij. Toda nekaj smemo zahtevati: da bodi pozitivna, kritična in odgovorna. Živimo v skrajno težkih časih. V naši soseščini se dogajajo vrtoglave zgodovinske spremembe, vsa razburkana Evropa se vali neznano kam, tisočletni sovražniki našega naroda prav mč ne prikrivajo svojih namenov in se ne sramujejo pretenj proti nam. V tem mrzličnem ozračju zahtevajo življenjski interesi našega naroda in države posebne previdnosti, modre odločnosti in izredno odgovornih dejanj. Bolj kakor kdaj prej nam je treba nacionalne homogenosti in sloge, da edbijemo od sebe razburkane valove, ki butajo ob temelje naše svobode. Bolj kot
PLODNA PRORAČUNSKA RAZPRAVA
Na včerajšnjih sejah je Narodna skupščina odobrila proračune petih ministrstev - Važni in zanimivi ekspozeji ministrov
Beograd, 18. marca- p. Narodna skupščina je na sinočni nožni seji, kakor smo na kratko že poročali, z aklamacijo sprejela proračun ministrstva za voj'sko m mornarico. .Ker so poslanci med velikimi ova-cijami nosilcem naše narodne obrambe izjavljali ,da t&ga proračuna ni treba še posebej utemeljevati, se je minister
general Dragomir Stoja-novič
omejil na Joratko sliko o staajtn naSe vojske in mornarice. Rekel je med drugim: »Čeprav vodi Jugoslavija izrazito miroljubno politiko, je vendar naš geografsko-strateški položaj tak. da nam je za varstvo meje im čuvanje svobode potrebna močna vojna sila na kopnem, na vodi in v zraku. Gotovo ni med narodnimi poslanci nikogar, ki ne bi bil tega mmenja. (Živahno odobravanje). Prvotni proračun ministrstva za vojsko im mornarico Je bil določen na 2474 milijonov Din. Ta vsota bi mogla vojski m mornarici zagotoviti normalno življenje in razvoj. Finančni položaj diržave pa je zahteval redukcije, tako da zmaša sedaj proračun 2300 milijonov dinarjev. Na tak proračun sem pristal le s težkim srcem. Ta znesek bo komaj zadostoval, da bosta mogla vojska in mornarica nadaljevati svoje delo. V pogledu osebnih izdatkov smo 53a do skračm.ih mej možnosti. Za materialne izdatke smo vpo-števaii načelo, da se zagotovi za seda: samo najbolj potrebno, kar se absolutno ne more o,pustiti za normalno življetvje in dete vojske in mornarice. Stroški za prehrano ljudi i»n živine, za obleko in ga mizi jske potrebščine so proračuna«! na okroglo 409 milijonov dinarjev.
Za letos je predvideno efektivno staflfe naše vojske na 90.000 kaiplarjev is redo-vpv, ker predstavlja minimum, pod katerega absolutno ne moremo iti- Vnoštevajoč gospodarski * položaj države, smo si pomagal na ta način, da smo preko potega
v važnej&ih dobah vezanja povečal §te-
vtčno stanje pre'-o povprečnega proračuna, dočim smo preko zime to številčno stanje reducirali pod povprečno proračunsko stanje ter posijali vojake na dališe dopuste.
Posebna pozornost je posvečena v proračunu zjrakoplovstvu in mornarici. Obe to dve panogi sta zelo važna čfoiteJja državne obrambe ,obe sta tudi zelo dragi m komplicirani, ker temeljita na dovršenosti tehnike im zahtevata velike gmotne žrtve. Upoštevajoč gospodarske in finančne razmere države, pa so biii tudi za z-rakoplov-stvo in mornarico določeni le minimalni krediti, ki so potrebni v glavnem le za normalno živllje-mje in delo. Vojno ministrstvo izdaja znatne subvencije tudli za oivihio letalstvo.
Osebni Ln materialni izdatki za mornarico znašajo skupaj \2AJ milijona dinarjev. To je gotovo premalo, kajti za obrambo naše obale bi bila potrehna mnogo močnejša mornarica. Finančna položaj države nam za enkrat ne dovoljuje, da bi zvišali te postavke.
Za obmejne čete je (Močen kredit 112^ milijona. Znano je, kolike važnosti so te čete, ki stoje vedno na straži in čuvajo varnost naših mej. Zato se niso mogle zmanjšati, temveč so se morali zaradi znanih razmer okoli nas celo ojačiti. Ker pa "manjka proračunskih sredstev, imamo sedaj v vidu, da so ojačijo obmejne čete z vojaki kadrovci.
Naša vojska in momairica sta od njenda pa do zdaj hodila stalno po pota napredka v vseh smereh in bosta nadaljevala to pot kfliub vsem trenutnim finančnim težkočam. Vedno bosta ostafli na višini izvrševanja svojih dolžnosti, vredni zaupanja, ki ga jima izkaznic vrhovni komandant NB" VeL kralj (Živahne ovacije kralju). ter zaupan,ja. ki ga jima izkazuje Narodno predstavništvo.«
Gradbeno ministrstvo
Po govora ministra Stojanoviča je Narodna skupščina priredila dolgotrajne ova-cije naši narodni vojski in z aklamacijo odobrila kredite za vojsko in mornarico. Takoj nato se je začela razprava o proračunu ministrstva za zgradbe. Gradbeni
minister dr. Stjepan Srkulj
je podasl krajši ekspoze, ▼ katerem je med
drugim izvajal: Proračun je sestavljen v
znaku naj rigoroznejše štednje :n vsebuj« samo to, kar j« neobhodno potrebno, a to so krediti za vzdrževanje že obstoječih in dovršitev že započetih objektov in gradbenih del. Žal ni mogoče stopiti pred Narodno skupščino z večjim gradbenim programom, ker bi bilo za to potrebne velike finančne žrtve. Nad po»o*'co proračuna, to je 97 milijonov, gre ^a»no za vzdrževanje obstoječih cest. Ce bi ** tudi ves proračun v znesku 164.5 milijonov porabil za gradnjo cest in mostov, ki so potrebni, b4 bilo še vse mnogo premalo. Državne ceste so brez izjeme v slabem stanju. Imamo važne gospodarske centre, ki so tako rekoč izolirani od zunanjega sveta. K vsemu temu prihaja še okolnost, da so najbogatejše pokrajine naše države izpostavljene čestita poplavam, kar zahteva ogromne žrtve pri popravljanju in obnovi porušenih objektov. Zato mora biti prva skrb. da se orne je poplave, s čimer se bodo znižali tudi izdatki za vzdrževanje cest, a na drugi strani omogočila gradnja novih cest. Za take velike investicije ni mogoče iskati sredstev v rednih proračunskih dohodkih, marveč so zato potrebna posojila. Finančne prilike na vsem svetu pa so sedaj take, da na vepe posojila v dogledni dobi še ni misliti. Zato se moramo tudi mi prilagoditi tem razmeram in skrbeti za to. da vzdržujemo, kar ie ie gotovega.
G. minister je v svojem nadaljnjem ekspozeju naštel gradbena dela, ki so v teku, tn navede! podrobno statistiko o dolžini in stanju cest. Na en kvadratni kilometer odpade v odstotkih v dravski banovini 0.29 v savski 0.19, v vrbaski 012. v primorski 0.11, v drnski 0.0, v zetski 0.0, v dunavski 0.13, v moravski 0.16 m v vardarski 0.07 odstotka cest. Minister je končal svoja izvajanja z ugotovrEvijo, da je vsaka posa-
mezna postavka v njegovem proračun« natančno proučena ter da je vsako nadalini« znižanje absolutno nemogoče.
V debati
se je narodni poslanec inž. Ferdo Sega te-vzemaJ za dim prejšnjo izdajo novega zakona o inženjerjih ter poudarjal potrebo zgraditve moderne avtomobilske ceste Beograd—Zagreb. Poslan ca Milivoj Isakovič in Vojko Kurtovič 6ta govorila o prilikah v svojrih srezih ter zahtevala povečanje kreditov za gradnjo cest. V enakem smi9lu sta govorila tudi poslanca Čeda Zaharič ki Milenko Milutinovič. Inž. Ivan Misirlič je zahteva', naj se francosko tvrdko Batignol prisili, da čimprej izpolni prevzete obv**-nosti.
Ob zaključku debate je minister Srknlj odgovori na pripombe govornikov. Glede ceste Beograd—Zagreb je povedal, da bo v najkrajšem času osnovana posebna tehnična sekcija, ki bo izvršila vse potrebne priprave, tako da se bo v danem trenutku lahko takoj pričelo z gradbenimi deli. Zakona o civilnih inženjerjih bi bil že davno predložen Narodni skupščini, da se ni pričela borba med mlajšimi in starejšimi mženjerji. Pojavili pa so se tudi protesti rt vnst obrtništva, ki smatra, da bi se s ton» zakonom kršile njihove pravice. Zaradi tega proučuje sedaj vse t« proteste posebna komisija. Mnoge banovine, med njimi dravska im savska, ne izkorišajo kutuka, marvei so namesto njega uvedle posebne doklada-Vlada gre banovinam v tem pogledu s« roko.
Prometno ministrstvo
Narodna skupščina je j*n glasovanju z vel ko večino glasov odobrila proračun ministrstva za zgradbe in prešla takoj na proračun prometnega ministrstva Razpravo je otvosil r. obšrnim ekspozejem prometni
minister Lazar Radivofevie
Uvodoma je opozoril, da se vpliv splošne gospodarske krize najbolj čuti v nazadovanju prometa. V vseh državah imajo enake težkoče in so poskušali na vse načne rešiti prometno krizo Železnice so imele vse do zadnje dobe neicak izjemni položaj
kdaj prej velja danes Masarykovo svarilo, da je svobodo težje ohraniti kakor pa pridobiti.
Tak položaj nalaga vsakemu državljanu večjo soodgovornost kakor jo ima v normalnih časih. Največjo odgovornost pa ima narodovo izobraženstvo. Ce bi vsa inteligenca izgubila glavo, kdo bi jo še imel? Od izobraženstva torej, tudi od akademske mladine, ne glede na njeno siceršnjo osebno mišljenje o političnih in socialnih problemih, smejo oni, ki v teh težkih časih pogumno in moško prevzemajo odgovornost za politično vodstvo države, zahtevati vsaj to, da je pozitivno v odnosra do države in kritično tudi nasproti sebi, ne samo nasproti onim, ki so prevzeli velfko in težko odgovornost.
Ogromna večina ljubljanske akadem-
ske mladine je sedaj pokazala, da ne naseda hui^kaškim političnim geslom. Želeti bi bilo, da bi svojo zdravo in trezno presojanje uveljavila tudi v vseh drugih primerih. Nihče ne ugovarja svobodi, ki jo ima mlad akademik v iskanju svojega končnega nazora. Ovinkasta pota, lri jih pri tem prehodi, samo razvijajo duha in bistre mišljenje. Toda z vsakim dejanjem je združena odgovornost in čim težji so časi, večia je odgovornost. Zato bi žpIoM, da bi se slovenska akademska mladina na ljubljanski univerzi zavedala pred vsem odgovornosti, ki jo ima pred narodovo zgodovino in da bi tudi v bodoče skrbno preudariala vsak organiziran nastop v javnosti in ga usmerjala samo za pozitivne cilje v duhu socialne in nacionalne odgovornosti.
tako v pogledu prometa kakor 6ploh v javnem življenju. Absorbirale so do 90 odst. celokupnega suhozemnega promet. Sedaj pa na eni strani splošna kriz«, aa drugi strani pa groze nova prometna sredstva razbiti to celoto v transportno tehničnem in organizacijskem pogledu, kar spravlja v nevarnost ves razvoj in vse dosedanje poslovanje železnic. To se ne opaža samo pri nas, marveč povsod na svetu in povsod t>i przade-vajo najti zdravilo za t« nevarno stanje. Železnice same se ne morejo boriti zoper depresivni vpliv gospodarske krize, marveč bodo mogle izboljšat' svoj položaj le v sklopu V6eh drugih ukrepov, ki so sposobni, da izboljšajo sedanje splošne gospodarske prilike. Zato za emciat ne preosta-je nič drugega, kakor da sorazmerno z nazadovanjem dohodkov znižamo administrativne m eksploatacijske izdatke do skrajne meje možnosti ter da se osvobodimo bremen, ki jih železnice v sedanjem času ne morejo prenašati. Državnim železmicsm je vzel velik del zaslužka razvoj
rečnega m avtobusnega prometa. Ta in druga moderna prometna sredstva so vzela železnicam najboljše potnike in najbolj donosno tovorno blago. Železnice so izgubile svoj nekdanji monopol, ki je ca njem počivalo vse dosedanje železniško za-konodajstvo Treba bo stremeti po koordinaciji vseh prometnih sredstev, brez katere v bodoče ne bo možna zdrava prometna politika. Zato je potrebna temeljita revizija celokupne prometne zakonodaje. V naši državi je okrog 450 avtobusnih linij; promet vzdržuje 300 privatnih podjetij, ki razpolagajo skupno s 700 avtobusi Razen tega ima svoje linije še državna pošta, ki pa jih je od 36 v letu 1931 znižala na 13 v letu 1932. 165 avtobusnih linij vozi 6pored-no z železniškimi progami v skupni dolžini 7500 km. Vrednost avtobusnih podjetij znaša okrog 80 milijonov. Vse to pa je razdeljeno med veliko število malih podjetij brez finančne moči in brez kvalificirane uprave. Zato je nujno potrebno, da se avtobusni promet omficira in organizira po
Cena Bin 2.—
Naročnina inasa ojooCdc L)m 23 — Za ttJ<>zern«rv<.i Drn 40 —
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulic« 5- Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ubca 11. Telefon št. 2440
Celie. Strossimayerjeva ul. 1 Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po *a«"'fu.
modernih načelih. Železniška uprava ima i od avtobusnih linij letno okrog 50 miliio-nov škode. Kar se tiče
gradnje novih železniških prog
je minister naglasil, da je kljub sedanjim finančnim nepnl kam uspelo skleniti pogodbe za zgraditev nekaterih važnih, že davno projektiranih prog To se ni zgodilo samo iz prometnih oz rov, marveč tudi v cilju, da se z zaposlitvijo prebivalstva pasivnih pokrajin omili splošna beda. Za gradnjo novih prog najbolj odgovarjajo posojila. ki omogočajo oddaio del potom javne licitacije. V sedanjih f nančnih prilikah pa je to nemogoče.
Pomorski promet preživlja enako kakor vse ostale prometne panoge hudo krizo. Zračna črta naše obale znaša 583 km; k temu imamo še 61 večjih, 540 manjših otokov in 381 rtov -n polotokov, tako da znaŠ3 celokupna dolžna vseh obal 5172 km Varnost pomorskega prometa zahteva zaradi t€vja velike izdatke Tej svrhi sluz- na naši obali 376 objektov, od tega je 37 sveti!n:kov. 50 obalnih svetilnikov, 178 s-gnainih naprav v lu-kah in 51 drugih objektov. Organizacija službe je zadovoljiva in odgovarja vsem potrebam. Naša trgovska mornarica preživlja veliko krzo. Razpremljenih je 18 velikih pamikov za dolgo plovbo, kar predstavi ia eno tretjino naše celokuone tona-že. Vlada si prizadeva ustvariti nove zveze in posveča temu vprašanju največjo skrb.
Dohodki iz prometa
so v zadnjem času pričeli padati. Zlasti Ifv tos je padec precejšen. Vse pa kaže, da bo gospodarska depresija skoro prišla do konca in dosegla neke vrste stabilizacijo. Odstotni padec dohodkov znaša letos 7.8 odstotkov. povprečno mesečno padanje pa se giblje med 4.1 in 15.8 odstotka. V znatni meri so se zmanjšali tudi dohodki iz inozemstva. Če se primerja vsota izdatkov i vsoto dohodkov, se dobijo zakliučki. da državna železnica ni bila deficitna. da n« ni dosegla one višine dohodkov kakor doslej. Železniške službe pri nas ni treba plačevati davkoplačevalcem z davki. V sedanjih razmerah pa pomeni za državne železnice ogromne izdatke taksa, ki jo morajo plačati državi v iznosu 2f>0 milijonov ;ia leto. Velik del evropskih železnic sololi na
Dalje na 2» strani
Macdonald v

Optimistične izjave angleškega ministrskega predsednika o novi organizaciji svetovnega mirta in
svojega poseta v Rim«
Rim, 18. marca. g. Predsednik angleške vlade Macdonald in zunanji minister Simon sta prispela davi v Genovo, kjer ju je v imenu italijanske vlade pozdravil minister za letalstvo Balbo. Ker je bilo lepo vreme, sta angleška državnika s svojim spremstvom ob 11.30 po določenem načrta nadaljevala svojo pot ▼ posebnem letalu do Osti je.
Letate je vodil minister Balbo in ga je spremljala na vsem potu do 09tije eskadra hidropianov. V Rim sta prispela Macdonald in Simon ob 13.40. Na letališču Lido pri Rimu so se zbrale k sprejemu angleških go9tov vse odlične osebnosti Rima, med drugimi guverner Rima, šef italijanskega zrakoplove tva general Valle, angleški poslanik s soprogo in kabinetni šef v zunanjem ministrstvu Aloisi. Kasneje sta prispela minister Roseoni in tiskovni šef pri predsed-ništvu vlade Polverelli. Letališče je bilo okrašeno z angleškimi in italijanskimi zastavami ter z zastavo ministrskega predsednika. Častno službo je vršila letalska četa. Nekaj minut po 13. je prispel na letališče ministrski predsednik Mussolini v spremstva državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Suvicha. Mussolini se je dalje časa razgovarjal z angleškim poslanikom in i lady Graham. Ob 13.30 so javili prihod tri-motornega letala z angleškimi go6ti. Kmalu nato se je letalo gladko spustilo na vodo. Ministrski predsednik Mussolini. angleški poslanik in lad7 Graham ter ostale osebnosti so se približali kraju pristanka. Kot prvi je izstopil iz letala italijanski minister za letalstvo Balbo v generalski uniformi, ki je dal zadnja navodila za pristanek Kot drugi je izstopil iz letala ministrski predsednik Macdonald. ki mu je Mussolini prisrčno podal roko ter ga pozdravil v angleškem jeziku. Macdonald je odgovoril, da je presrečen, ker se more v Rimu sestati s predsednikom italijanske vlade. Nato je stopila iz letala Macdonaldova hčerka, ki ji je M .isso-lini izročil šopek cvetlic, zanjo pa zunanji minister Simon, ki ga je Mussolini prisrčno pozdravil. Museoliniju je Macdonald iziavil, da je potoval zelo udobno, nakar so se gostje v avtomobilih odpeljali v angleško poslaništvo.
Preden je ministrski predsednik Macdonald zapustil Genovo, da nadaljuje svoje potovanje v Rim, je italijanskim novinariem izjavil:
Zelo sem srečen, da bom prvič posetil predsednika italijanske vlade. Vabilo, ki ga ie italijanski ministrski predsednik poslal Simonu in meni, je prišlo v primernem tre-
nutku. Moj poset v Ženevi in moji razgovori z zastopniki držav iz vseh delov sveta, so potrdili moje prepričanje o izredni v«žr-nosti sedanjih problemov. Simon in jaz bo-čeva izkoristiti priliko, da se porazgovoriva o njih 9 šefom italijanske vlade. Znane f»o mi težkoče, ki so se pojavile, menim pa, da se bo e tesnim sodelovanjem zlasti med velikimi naiodi našel izhod, ki nas bo rešil političnih in gospodarskih tezkoč. Ako v resnici želimo mir, se mora čim prej organizirati. Prišel sem v Italijo, da_ razpravljam z vašim velikim šefom o važnih problemih organizacije miru. Prišel sem s popolno zavestjo, da bo moj poset uspeL
Macdonalda in Simona bo jutri sprejel v avdijenci tudi papež. Davi ob 9. je Mussolini sprejel francoskega poslanika Jouveoela* V Rim so prispeli vsi francoski in drugi novinarji, ki so prisostvovali v Ženevi s»-jam razorožitvene konference.
MIlan, 18. marca. č. Listi ot^avfjajo dolse a«a<nke o poseta angleškega ministrskega predsednika v Rinru in naglašajo, da bo v FMrrnu padla odločitev o usodi raz-o-rožitvene konference. »Popoio d' ItaMa« poroča, da bo kmalu za Macdonaildcm prišel v Rim bržkone tudi Adoii Hitler.
London, 18. marca. AA. Po vesteh 1» Berlina je Hitler o-digodil za nedoločen 5a« svoje potovanje v Rim, ki je bilo prvotno določeno za konec marca.
Izfava Balasiierfa
Pariz 18. marca AA. Po svojem povratk« iz Ženeve je predsednik vlade Daladier izjavil snoči na ljonski postaji v Parizu:
Moja pot v Ženevo je bila neobhodno potrebna, ker nismo mosii dopustiti, da bi odpotovala zastopnika Velike Britanije v Rim, ne da bi se prej z njima razeovorili.
Glede Macdonaldovega raz-orožitven^sa predloga je Daladier izjavil, da je videti dober, vendar pa bo treba v njem nekatere stvari izpremeniti.
V današnjtm >Figaru<- se bavi Suchon z Macdonaldovim razoroži t ven i m načrtom in pravi med drugim: Pri ženevskih pogaja^ njih o razorožitvi je prišel v razpravo namesto načrta Pavla Bonecur:a angleški načrt, toda varnost je postala samo kos papirja, ker je enakopravnost ne samo v načelu sprejeta, temveč io ta načrt tudi dejansko obljubl;a v roitu 5 let. Macdonaldov načrt obljublja Nemcem vse, kar so si že od vsega začetka želeli. Zato je njegov načrt, ki favorizira nepoštene in zlonamerne mahinacije nekaterih vlad, prav tako nevaren kakor nemoralen.

Pomlad je glasni
@ v
Primer: „Jutrov" mali oglasnih. Izraža se v vseh smereh, hi nudijo Uk&jšnjo pomoč v tezhlh časih. Danes: 453 ponudb in povpraševanj.
»JUTRO« St. 91
t
12. HL 1933
Proračunska razprava
{Nadaljevanje s 1. strani)
pfatfeje HikaJre take© državi, prav gotovo
p« ni niti ene, ki bi jo plačala v tako veliki meri, kakor naša. ki mora plačevati za tovorni promet po 10. za potniški pa po 15 odstotkov. Takšne obremenitve nimajo nobene drmre državne železnice.
0 rta njo voiomega parka
Je g. minister navedel med drugim: Loko-motivBki park znaša skupno 1846 normalno-tirnib strojev V^ napredne železniške naprave eo uvedle pri tovornih vozovih avtomatske zavore- Tudi naše državne železnice. ki so včlanjene v mednarodni železniški zvezi, so obvezane izvršiti to modernizacijo po določbah mednarodne konvencije. Izdatek za te naprave znaša okrog 150 milijonov dinarjev. Sicer pa je park naših prometnih vozov v veliki meri zastarel, nezadosten in nepopoln. V zadnjem času se je zaradi tehničnih napak izločilo kar 62 vo-j)ov. V ministrstvu se že dalje časa proučujejo načrti za elektrifikacijo postai in postajnih naprav.
Na progah državnih železni« vozi dnevno 195 brzovlakov, ki prevozijo po 16.662 km, 436 potniških z 38.499 km, lokalnih potniških vlakov 123 z 913 km. mešanih 618 z 21.328 km. skupno dnevno 1300 vlakov s 77.478 km. mesečno pa 39.000 vlakov z 2,324.160 km. Dnevno vozi nadalje 138 brzih tovornih vlakov. 4 direktni, 374 tovornih. 162 manipulativnih, to je skupno 678 tovornih vlakov. Potniški promet se razvija redno brez zakasnitve. Tudi železniške nesreče so se v zadnjih letih znatno zmanjšale. Leta 1030 je bilo 427 železniških nesreč, v letu 1931. še 406. v letu 1932. pa 342. Število potnikov v višjih potniških razredih je znatno nazadovalo. Premožnejši ljudje potujejo z letali ali z lastnimi avtomobili. Zaradi tega se ukine prvi razred pri potniških vlakih, kar bo znatno znižalo stroške za vzdrževanje vozov.
Železniških uslužbencev
je prišlo koncem 1. 1032. na 1 km ekspljoata-eijske dolžine proge pri beograjski železniški dirokciji 1.88. pri zagrebški 2.41, pri ljubljanski 3.43. pri subotiški 1-64, pri sarajevski pa 2.11 uslužbencev. Na 1 milijon bnitto - tonskih kilometrov je bilo koncem leta 1932. pri beograjski direkciji 2.39 uslužbencev, pri zagrebški 2.07, pri ljubljanski 2.44. pri subotiški 1.84. pri sarajevski pa 2.43. Na 100 voznih kilometrov je prišlo pri beograjski železniški direkciji 0.45, pri zagrebški 0.56. pri ljubljanski 0.70. pri subotiški 0.54, pri sarajevski pa 0.42 uslužbencev.
Naša železniška mreSa
»maša 9378 km. dolžina dvotirnih prog pa 545 km. Dolgost postajnih in ostal'h tirov znaša 2532 km. vsega skupaj 12.698 km. Z
vsoto 86 milijonov dinarjev moremo «apo-
eliri 0.91 delavca na 1 km tira. Pri drugih
železniških upravah pride več ko en delavec na 1 km. V to partijo spada tudi stražarska služba za čuvanje objektov na posebno nevarnih mestih.
Preveša«
za ITI. razred potniškega vlaka so pri nas
zelo nizke, najnižje v vsej Evropi. Pač pa obstoja znatno nesorazmerje med cenami III., II. in I. razreda, zbog česar se večina potnikov vozi v III. razredu. 0 priliki izvajanja tarifne politike morajo gospodarski krogi to upoštevati.
Nato je prešel minister na
poštno službo
Tekom leta je bilo novo otvorjenih 38 novih pošt, tako da imamo dane« državnih
pošt 639, pogodbenih 1138, občinskih 2137 ln ambulantnih 158. Pri telefonu imamo 5 avtomatskih central (v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani, Novem Sadu in Mariboru); telegrafski promet pada, ker ga izpodriva telefon. Telegrafskih linij je 2L500 km, glavna centrala za mednarodno službo sta Beograd in Zagreb, ki imata direktne zveze z vsemi večjimi evropskimi centri. V prometu so 4 radio-telegrafi.
V debati o budžetu ministrstva sa promet je govori! tudi
posl. Alofzif Denuelj
Že več ko 12 let je z zakonom določena nova proga št. Janž-Sevnica, dolga samo 12 kilometrov. To bo tudi najkrajša zveza velikega dela Slovenije z Jadranskim morjem. Dolina, po kateri je trasirana proga, je bogata na gozdovih in premogu. Vendar se gradnja proge še vedno odlaša Skrajni čas je, da se prične tukaj delo.
Druga prav tako važna .^tvar je dograditev drugega tira na progi Zidani most-Zagreb, saj so že pripravljene tračnice ia je treba položiti le še železniške prage. Kljub vsemu temu se pusti materijal propadati, ne da bi se dovršilo delo. Kako važen je drugi tir na vsej progi Ljubljana-Beograd brez izjeme, to gospodje poslanci sami dobro veste.
S temi deli bi se silno olajšala brezposelnost, ki je v Sloveniji največja. Za ta dela govore torej gospodarski, socialni in strate-gični razlogi, zbog česar naj se še letos prično. Govornik smatra za umestno, da dovoli minister upokojenim državnim uradni Kom stalno polovično vožnjo. Ž njimi naj se izravnajo tudi banovinski uslužbenci, ki ne uživajo nobenih ugodnosti na železnici, dasi se v ostalem ničesar ne razlikujejo od državnih uslužbencev.
Govorilo je Se več poslancev, nakar }e la po sprejemu proračuna prometnega ministrstva seja ob pol 3. ponoči zaključena.
© ministrstvo
Narodna skupščina je danes ob 8-30 zjutraj nadaljevala svoje delo. Po sprejetju jtapisnika je bilo sporočeno, da je podal ostavko na poslaniški mandat poslanec Jo-van Vojinovič. Po nekih drugih kratkih sporočilih je skuščina prešla na dnevni red: budžet ministrstva za kmetijstvo. Obširen •fkspoze je podal
minister Jisraj Demetfovie
I? j a val je: Leto 1932. je bilo težko, eno najtežjih, k' jih je mogoče zamisliti za poljedelstvo in kmeta. Bili so strašni momenti. ko smo se že vpraševali, kako bomo mogli vzdržati in prenesti vse mogoče težko-če. Treba je bilo pomoči za hrano živine, prav tako pa smo morali nuditi pomoč za prehrano Ijud-stva. ki je trpelo zaradi poplav Silne so bile borbe zoper živinske bolezni, ki so prizadejale narodu mnogo škode Enako je bil prizadet kmečki narod po toči, kobilicah, rji. Pri vsem tem je pritiskala še strahovita ekonomska kriza z ozi-rom na silen padec cen m nazadovanje izvoza.
O gospodarski krizi pravi minister, da sicer še ni prešla, misli pa. da ni samo kon-junkturna. nego je tudi strukturna. Take težkoče pa. kakor .so že za nami, po njegovem mišljenju ne pridejo več. Cene kmečkih proizvodov so se izboljšale. Regulirali s>mo
naš izvoz
in dosegM povoljne rezultate, tako da se cene počasi popravljajo. Kljub silni krizi preteklega leta smo izvozili 6,669.287 kvin-talov poliedelskih proizvodov v vrednosti 1.. 113.281 434 Din, nadalje 1.011.612 komada živine. 619.777 kvintalov mesa in drugih živinskih proizvodov v vrednosti 1 milijarde 504.329.564 Din, 511.747 kvintalov proizvodov poljedelske industrije v vrednosti 106,787.823 Din. Te številke pokažejo pravi značai našega kmetijskega gospodarstva. Če tudi jemljemo v poštev splošno padanje trgovinskega prometa in cen poljedelskih proizvodov že od 1. 1931. sem. so navedene številke vendar znatne.
Ofenziva mterkije drugih držav, zlasti onih. ki so bile naši nai^oliši kirpci. ras sil' k obrambi. Treba je izdelati točen načrt da pride v vso stvar gotov sistem Zaradi tega ie imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo predvsem ugotoviti sedanje stanje našega kmetijstva in proučiti m nost njegovega razvoja zlasti glede na proizvode. ki jih izvažamo.
Minister g. Demetrovid je nato obširno govoril
o kmetijskem Šolstvu »n naglasil. da se v ministrstvu že pripravlja poseben žakon v svrho poenotenja kme-tijkega pouka in bolj§e prilagoditve danim prilikam in potrebam. Velik del svojega govora je minister g. Demetrovič posvetil zadružništvu in podčrtal potrebo primerne reorganizacije, da bo moglo zadružništvo pravilno služiti sivojemu namenu.
O agrarni reformi je minister naglasil. da se pripravlja v njegovem resoru nova novela, s katero bo vprašanje agrarnih odnosa je v urejeno na ta način, da bodo zemljo od države lahko uživali samo oni. ki jo tudi obdelujejo. Svoj govor je končal s pozivom na delo. naglasa joč. da bi bil največji greh in največja neodpustljiva napaka, če bi se v teh težkih časih nič ne delalo in nič ne storilo. Baš v kmetijskem resoru je potrebna največja aktivnost
Narodna skupščina je sprejela izvajanja ministra Demetroviča z dolgotrajnim odobravanjem.
V obširni debati
ki se je razvita, je govorilo mnogo poslancev, med njimi g. Albin Koman, ki je posvetil svoj govor zlasti povzdigi kmečke izobrazbe in opozarjal oa veliko važnost zimskih kmetijskih tečajev na osnovnih šolah. Namen teh tečajev je usposobiti kmečke gospodarje. Govornik je z največjim zadovoljstvom ugotovil, da večina uči-teljstva požrtvovalno posveča svoje moči povzdigi kmečke izobrazbe. Potrebno pa je, da se ti tečaja kar najjbolj podpro. Tečajnikom je nujno potrebno, da posečajo poljedelske razstave, da si ogledajo vzorna gospodarstva, m zlasti da posečajo tudi kratkodobne tečaje na raznih kmetijskih šolah Do&m uživajo razne športna društva na državnih železnicah razne ugodnosti, jih za udeležence takih tečajev dosedaj ni bilo mogoče dobiti Zato prosi govornik kme-tejškega ministra, naj v ministrskem »vetu stavi primeren predlog, d« se tudi za take tečaje priznajo primerne ugodnosti in omogoči udeležencem vsaj trikrat letno znižana vožnja za posečanje razstav tečajev in slično. Ni to nikak privilegij, marveč je to le izenačenje kmečkega stanu z raznima drugimi, ki že uživajo razne ugodnosti.
Predlog poslanca Koman a je sprejela Narodna skupščina z velikim odobravanjem. Po govoru narodnega poslanca Zivojina Jeftiča in Mladena Sitniča je Wla dopoldanska seja ob 13. zaključena.
Na popoldanski seji je govori V) ie sedem poslancev, med njimi g. Rasto Pn»to*lein-Šek. ki se je bavrl zlasti z vprašanjem agrarne reforme. Njegov goror Se obja-
vimo.
Ko je bil zgtasovan budžet ministrstva za
kmetijstvo, je ob 20. prišel na vrsto budžet ministrstva z« trgovino in industrijo. Minister g. dr Sumenkovič je podail obširen ekspoze nakar je Narodna skupščina po daljši debati, v kateri so govorniki naglasi'! zlasti potrebo novih trgovinskih pogodb. proračun tega ministrstva odobrili. V nočni seji je Narodna skupščina nato razpravljala še o proračunu ministrstva za šume in rude, ministrstva za socialno pofc-tiko in narodno zdravje ter m nistrstva za telesno vzgojo
Jutri dopoldne «e bo pričel« razprav« o proračunu ministrstva zunanjih zmder. V zastopstvo odsotnega zunanjega mim'Stra g. Jevtiča bo pod«! ekspoze o smernicah naše zunanje politike minister g. dr. Albert Kramer.
o agrarni reformi
G. minister poljedelstva je imenoval v avgustu pretefaiega leta začasno državno opravo v Ljubljani * nalogo, da prevzame šume, ki so bile po njegovi odločitvi ekspropriirane v dravski banovini. O. ban dravske banovine je sestaviJ na to posebne strokovne komisije, ki »o imele dolžnost da na terenu pregledajo ekspro-priirame gozdove in se prepričajo o njihovi rentabilnosti, da čujejo mišljenje zainteresiranih občin in organov, ter da na osnovi tako zbranih podatkov stavijo državni upravi svoje predloge- Te komisije, v katerih sta bila po en stro-kovnjak šu-mar in po en strokovnjak pravnik, so zaključile svoje delo koncem preteklega leta i.n izročile referate s svojimi predlogi državni upravi, ki je te referate in predloge vzela v pretres na svoji seji meseca januarja. Po vsestranski diskusij je dr-

Ijeaje uporabljajte
Planinka čaj Bahave«
ki Cisti Sn osvetuje kri in
tako prenavlja ves organizem. Zavojček Din 20,-V vseh apotekah ln dro-gerijah.
žavaa aprava so*1a»soo spreiela vse predloge po g. bann imenovanih — ka* je treba posebej podčrtati — strokovnih komisij, razen v drveh aJi treh slučajih, kjer so bili predlogi strokovnih komisij sprejeti z večino sedmito glasov proti dvema.
Pri vseh teh odločitvah so vodili začasno d rž a'.n o upravo obziri na paragrai 34., točka 4 zakona o likvidaciji agrarne reforme od 19. jim i« a 1931. L, ki določa: »da je treba računati tako z ohranitvijo celote gospodarske edinice, kakor tudi s potrebami šnimske industrije.«
Tako je začasna državna uprava »prejela predloge strokovnih komisij: 1. da se sprejme ponudba gFoia Zabea, da takoj izroči brezplačno 1000 hektarov šume, mesto da se mu vzame proti odškodnini 2000 ha; 2. da se sprejme ponudba grofa Attemsa. da odstopi brezplačno okrog 1000 ha najboljših gozdov, me?to da se mu odvzame proti odškodnini 20C0 ha; 3. da se pustijo šume industrijcu Pergerjd v Mislinju po<i gotovimi poeoji, a da morajo njegova podjetja delovati v sedanjem obsega; 4. da se grofoma Thurnu in \Vindiechgratzu odvzamejo vs; gozdovi, ki so rentabilni, pustijo pe oni, ki se zaradi svojega položaja v planinah in zaradi nedoistajanja prometnih sredstev ne morejo dobro eksploatirati.
Pri tem je bilo za državno upravo pri sprejetju teh 6klepov merodajno naslednje: V primeru grofa Zabea je ugotovila, da je italijanski poslanik, kateremu se mora po nettunskih konvencijah višina odškodnine za efojpropriirane gozdove določiti potom mednarodne komisije, ki bo gotovo ocenila za vsak hekar gozda po 4500 Din, kar bi zneslo za 2000 ha okrog 10 milijonov Din. to je odškodnina, kakršne ne bi mogle plačati niti občine, niti prizadeti agrarni interesenti. V primeru grofa Attemsa je bilo merodajno za državno upravo, da sprejme brezplačno 1000 ha najboljših gozdov, toda dobi te gozdove takoj in brez odškodnine v svoje roke, a tudi to, da ima grof Attems, ki je vedno naš lojalni državljan in ki vzgaja svojo deoo v nacionalnem jagoelovenskem duhu, vsekakor pravico, da zahtheva, da zanj velja drugo merilo, nego za one, ki ee do danes niso mogli sprijaznita z našo državo in našim jugoslovenskim narodom. Poleg tega je bilo za ta zaključek državne uprave merodajna tudi 4. točka § 24. navedenega zakona, ker ima grof Atteme na terenu moderno urejeno žago in tovarno omotnega papirja ter da zaposluje v obeh podjetjih več sto naših delavcev.
Primer industrijoa Pergerja, ** katerega s« posebno interesira naš spoštovani drug dr. Vošnjak, Je tak: industrijec Perger ima v Mislinjn žago, tovarno papirja, tovarno sodov in industrijsko železnico, Ki meri 10 kilometrov. V svojih podjetjih ima zaposlenih več »to naših delavcev. Zainteresirane občine, delavci in kmetje dobivajo iz Per-gerjevih gozdov brezplačno potrebni les sa gradnjo in gorivo ter tndi brezplačen prevoz sa vo blago. Občine in prizadeti delavci so vložili pri banski upravi prošnjo ter naprosili tndi strokovno komisijo na terena, naj se iz gospodarskih in socialnih razlogov ne smanjša obseg gozdov industrij ca Perger j a, katerega podjetja so za te kraje iivijenjske važnosti. Začasna državna uprava ni mogla prezreti teh prošenj. Uva-žerala jih je, a pod pogojem, da mora Perger odstopiti 1000 ha najboljših gozdov ter vso zemljo, ki se da obdelati, občinam in prizadetim agrarnim interesentom v trenutka, ko prenehajo delovati njegova podjetja
Vse te tako sprejete predloge, tako večine kakor tudi manjšine, je poslala banska uprava v Ljubljani, kakor to zahteva zakon, ministrstvu za poljedelstvo in vode oa končno odobritev. Na gospodu ministru je torej sedaj, da te predloge sprejme ali zavrne.
Zakaj nm vas to navajal? Zato, ker baš sedaj neka oseba, ki je zainteresirana na tem, da se prepreči sprejem novele agrarnega zakona, razširja med narodnimi poslanci neke odvratne pamflete, a kakršnimi hoče napraviti zmedo v vrstah onih, ki so se borili in se Se borijo za sprejem te novele in da namerno vmešavajo stvar tudi gospodo, kakor n. pr. g. ministra dr. Kramerja in mestnega načelnika maribor. skega dr. Lipolda, ki nista imela in nimata nobenih stikov z začasno državno upravo eksproprii ranih gozdov v dravski banovini in imata Se manj kakšen vpliv nanjo. Tukaj t naših vrstah je tudi moj spo_ štovani tovariš Mravije, katerega imena se brez pooblastila in brezvestno poslužuje neka oseba, ki ni daleč od moža. ki stoji v moji domovini na čelu vse protidržavne propagande in je baš zato prišel v nasprot-stvo z državnimi zakoni. Dajem kot član začasne državne šumske uprave ta pam. Cet g. ministru ln ga lepo prosim, da čim prej sprejme ali zavrne predleg začasne državne uprave ekspropriiranih šum dravske banovine, da se napravi konec neizve-srtnosti, v kateri žive že več kot 10 let agrarni interesenti in vsi oni. ki ljubijo naš trpe« kmečki narod. Izjavljam, dax mam polno zaupanje v gospoda ministra in da bom glasoval za njegov budžet.
Štipendije za pravne Studie v Haagu
Beograd, 18. marca AA. Kuratorfj akademije za mednarodno pravo v Haagu je razpisal natečaj za deset štipendij za slušatelje akademiie-inozemce. Vsaka štipendija znaša 360 "holandskih goldinarjev in se podeli za tečaj, ki bo trajal od 3. junija do 29. avgusta. Za štipendije lahko tekmujejo vsi diplomirani pravniki, ki so pokazali, da se zanimajo za mednarodno pravo s tem. da so v lanskem letu Izdali kakšno knjigo ali pa napisali pomemben članek iz področja mednarodnega prava. Obvladati morajo popolnoma francoščino in imeti priporočilo profesorja mednarodnega prava na univerzi. Podrobnejša poiasnfla daje dekanat pravne fakultete v Beogradu. Prijave je treba poslati neposredno predsedniku kuratorija, in sicer najkasneje do 31. marca 1933.
Program otvoritve nemškega
Velike priprave za svečano otvoritev državnega zbora — Popolna izločitev marksistov iz vseh javnih zastopstev
M. mm AA. Vlada je ie obja-viia proigram o svečanostih ▼ Pots-damu ob otvoritvi novega državnega zbora prihodnji torek. Ob pol 7. zjutraj bodo vojaške godbe priredile koncert v potsdamskem parku, ob pol 11. bosta meši v protestantski in katoliški cerkvi, nakar bodo poslanci odšli v sprevodu v garnizijsko cerkev. V tem času bodo zvonili zvonovi v vseh berlinskih cerkvah. Pred cerkvijo bodo zbrani oddelki vojaštva, narodno-sociali-stičnih dru>tev, Stahlhelma in policije, ki jih bo pregledal predsednik llindenburg. Opoldne bo otvoritvena svečanost s llin-denburgovim nagovorom, nakar bo Hitler prečital izjavo vlade. Predsednik republike poj de nato sam v kripto cerkve, kjer bo položil lovor je v venec med sarkofaga Friderika Velikega in Viljema I. Medtem bodo topovi izstrelili 21 strelov, nato pa bodo defilirale ^e čete gamizije in delegacije narodno socialističnih društev.
Ob 17 se bo državni zbor sestal v Krčilo vi operi, ob 19. pa bo svečana predstava v operi.
AUnister za propsgzodo dr. BSbbčls namerava prirediti 21. marca, ko se sestane državni zibor, po vsej državi velikanske manifestacije. Danes ie izdal proglas, v katerem poziva prebivalstvo, naij priredi 21- marca zvečer v vseh mestih in vaseh bafclade nacionalnih strank. Pri teh bakla-dah naj zlasti sodeluje dijaštvo. Na vseh gora? naj se pojavijo veliki kresovi. Na a dan bo tudi vojaštvo prosto.
Vse nemške šole bodo ▼ torek zaprte. Učitelji bodo imeli samo nagovore na učence.
»Kobitsche Voflcszeltimg« pSe gkde sodelovanja oentruma z vlado: Upamo, da današnji voditelji države »e bodo ponovili
Balkanska konferenca
Bukarešta, 18. marca. g. Zasedanje »veta balkanske konferenco je bilo dopoldne zaključeno. Določen je bil dnevni red za prihodnjo balkansko konferenco, ki »c bo vršila v Solunu. Rumunaki delegat je poudarjal, da mora konferenca skleniti brezpogojno realizacijo interparlamentarnega pakta. Grški delegat Papanastasiu je zahteval, da se morajo do prihodnje konference izvesti vsi dosedanji sklepi balkanske konference. Bolgarski delegat Gagacov je prečital pismo bolgarske soc?alno-demo-krarske stranke in nacionalnega komiteja za. balkansko konferenco. Brezpogojno je zahteval, naj se na prihodnji konferenci razpravlja o vprašanju narodnih manjšin, jugoslovenski delegat Jovanovič pa je za-nteval, naj sc razprava o narodnih manjšinah odgodi na kasneje. Grški delegat se je pridružil zahtevi bolgarskega delegata ter je izjavil, da je rešitev vprašanja narodnih manjšin prvi pogoj za zbližanje med balkanskimi državami. Nato je bila seja prekinjena, da se da delegatom prilika za medsebojne osebne razprave. Predsednik je izročil predsedstvo grškemu delegatu Papa-nastasiu, ki je obljubil, da bo izvedel priprave za so+umsko konferenco z vso objektivnostjo.
Izprememfca ▼ vodstva tfdrnženja rezervnih oficirjev
Beograd, 18. marca, p* Dosedanji predsednik ndrufenja rezervnih oficirjev in bojevnikov g. Mila« Radosarvflevič je bil razrešen svojih dolžnosti. Istočasno je bil imenovan za komisarja »druženja general v p. io podpredsednik nadzornega o<3xvra Joksim Gajiič.
Sokolske konference v Beogradu
Beograd, 18. marca. p. Dne 20. ia 21. t m. bo v Beograd« plenarna seja oprave saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Danes se je vrštfa seja zbora žwpnih načelnikov, dočim bo jutri zbor prosvetarjev.
Avstrijski izletniki v Ljubljani
Medsebojno obiskovanje veKkfc skupin izletnikov po lanskem sporazumu med »Putnikom* in avstrijskim »Verkebrsbu-reau«-jem se lepo razvija. Nedavne pose-te iz Jugoslavije na Dunaju zdaj vračajo Avstrijci Tako je sinoči ob 19. prispel v Ljubljano cel vlak avstrijskih izletnikov, v glavnem Gradčanov in Dun-sjčanov. V 14 udobnih vagonih se jih je pripeljalo 49S, dočim je večje število udeležencev te avstrijske ekskurzije izstopilo že ▼ Celju. Le škoda, da je začelo nagajati vreme. V Ljubljani je vse popoldne lilo, zvečer pa se je dež unesel Dane3 si bodo go6tje na vožnji z avtobusi ogledali ljubljanske zanimivosti, zvečer p« se že vrneio v Avstri-
jo.
Dr. Josip Mantnani f
Sinoči ob 18. je irmrl v Ljubljani na Dunajski cesti 17. upokojeni ravnatelj Narodnega muzeja g. dr. Josip Mantu&ni. Zaslužen in spoštovan kulturni delavec lega z njim v grob. ugleden umetnostni in glasbeni zgodovinar, mravljično priden do svojih zadnjih dni.
Bolehal je od Božiča. Po rodu je bil Ljubljančan in bi 38. t m. dopolnil 73. leto. Gimnazijo je dovršil ▼ Ljubljani, univerzitetne študije pa je zaključil z doktoratom na filozofski fakulteti. Vse svoje življenje je nato posvetil starinoslovju, umetnosti in glasbi in nam poleg dobro urejenega Narodnega muzeja v Ljubljani zapušča kopico svojih študij in tudi obsežnejši hdel. ki inu bodo v slovenski kulturni zgodovini ohranile častno mesto.
Pokojnik zapušča vdovo gospo Marijo rojeno Bruni mer, hčorko Marijo, sina Josipa Dom nik a in snaho Ljudmilo Dolar-Man-tuanijevo Ugledni družini izrekamo iskreno sožalje!
Bi »markov« napake in izključili od pozitivnega sodelovanja pri državni upravi strake. ki predstavlja najboljše konstruktivne sile nemških katoličanov.
Poučeni krogi trdijo, da bodo morale posamezne deželne vlado same izvesti vodilno geslo d-žavnega notranjega ministra Fricka da je treba iz nemških parlamentov odstraniti komuniste Iz nekaterih deželnih zborov so jih že izključili in sedaj pričakujejo. da bo tudi pruska vlada izdala okrožnico o izključitvi komunistov iz de-žolnega zbora, iz okrožnih svetov, občinskih sverov in iz drugih .samoupravnih ustanov, ker so komunisti v nasprotju z državo
Ta ukrep bo ojačil dosedisiijo vladno večino tako, da bodo mo-gli v mnogih mestih sestaviti večino tudi brez centruma. kar jo bilo doslej nemogoče.
Tudi državni svet, ki ga tvorijo zastopniki posameznih dežel, bo imel sedaj popolnoma homogeno večino, ker imajo /e vse dežele nacionalne vlade. Takšno večino ima tudi pruski deželni zbor. ki imenuje v dr/,avni svet polovico čianov. Tudi v pruskem državnem svetu bo popolnoma nacionalna večina. Ni izključeno, da bodo tu pripuščeni tudi nekateri člani centruma, na vsak način pa bodo socialni demokrati izključeni.
Državni komisar Ba-ciensbo je pustil aretirati vse komunistične in socialistične poslance v badenskem deželnem zboru, »da jih zaščiti«, ir vse sociaHste in komuniste, ki so pri zadnjih volitvah kandidirali.
»Volkiscker Beobachter« napoveduje, da bodo v Nemčiji ukinjene marksistične proslave 1. maja. Namesro praznovanj« 1. maja bo uveden v Nemčiji praznik nemškega dela.
Župnik dr. Poncmsrer f
Iz Apač so nam sinoči sporočili, d« je umrl g župnik d*- Poncinger. Pokopan bo ▼ torek v Gradcu. R. L p.1
Brasivo narodov proti Peruju
Ženeva, 18. marca. AA. Svet Društva narodov je davi razpravljal o sporu med Kolumbijo in Perujem m po primeru kitajsko-japonskega spora sprejel poročilo, v katerem obsoja postopanje Peruja. Zastopnik Peruja je nato podal kratko izjavo in zapustil dvorano. Svet je imenoval odbor, ki naj motri nadaljnji razvoj tega spora. V ta odbor jc povabil rudi zastopnike Brazilije in Ze>dinjenih držav, ki niso članice Društva narodov.
Smrt itafnans&ega princa
Rim, 18. marca AA. Peno« je umrl Miro Mogadiska v Eritreji i/rine Ix»jis Se vojski ln vojvoda Abruški, bratranec fc*-
lijanskej^a kralja
Bojkot nemških ffirnov ita Poljskem
Berlin, 18. marca. s. Kakor poroča »8. Z. am Mittag«. je filmska centrala v Varšavi sporazunrno z lastniki kirematografov sklenila, da odslej tie bodo več predvajali nemških filmov Ura, in sicer tudi onih n«. ki so izdelana v francoskem zli argie^-es! jezikn.
Iz magistralne ga sremija
LJubljana, 18. marca-
Na damtftn?!	magistratnega greaiij*
je bil Francu Palet u podaljšan naj^m trafike na Kongresnem trgu, za 3 leta ta najemnino 2400 Din na leto. I. Kopaču »e dovoli postaviti bencinsito črpalko a* mestnem trotoarju ob njegovi delavnici ca Slei-weisovi cesti 52 proti plačilo najemno« «00 Din letno. — Prošnja Stevana Imret. da sme tiskati reklamne oglase na trotoar-je je bila odklonjena. — Več ljubljanskih tvrdk je zaprosilo za dovoljenje, da snu«-jo pred trgovinami postaviti stojala »« kolesa. Stojala se dovolijo proti ktni najemnini 300 Din za vsako stojalo. — Lastniki vrtiljakov in drugih veseličnih poletij v Lattermanovem drevoredu so zaprosili, naj ie jim nakaže no t prostor »a ujv bova podjetja, ker se morajo sedaj saradi razširjenja sokolskega zletižča preseliti drugam, morda na otroško igrišč« v Tivoliju. Prošnja Je bila odklonjena.
Rama dela za Delavski dom »o se oddala pod gotovimi pogoji na podlagi najniijife ponudb. — Nadalje so bila oddana dela za. napravo stopnišča ob Gerberjevl hiši. Stavbna dela J« dobil Anton Mavrič, si bo ▼«*; skupaj izVršil z* 82.651 Din, dela ii mestne«« kamna pri tem stopnišču pa bo i«vr<ril Dominik Battelino za 48.178 Din.
Trafika in stranišče na Hrvatskem trgu ■e odstranita, ker »ta n« poti projektirane tramvajske proge. Nor okrogel trafični paviljon se postavi v Jugozapadni kot Hrvatskega trga, stranišče se pa zgradi na irta škofijskega posestva na istem trsu in sicer t bližini Podbojeve hiše.
Letno gledališče t Tiveitje »e »gradi po prof. Plečnika načrta Prostor za gledalce se bo uredi! r terasah, vodnjak «<" prestavi za sedeže.
Za igrišč« športnega kluba >J«dran< se prepusti zapadni del Hribarjevega gaja. — Francu Doviču bo občina uredila stopnišče in škarpe ob njegovi hiši na Vilharjevl cesti, ker je hiša zaradi ponižanja ceste ostala brez pravega dohoda in dovoza Definitivna odločitev se odloži do ugotovitve stroškov.
Stavbna ia uporabna dovoljenja dobe: Andrej Beree z« prizidek k hiši v livarski ulici, Ivan Lesar za hišo ob Vodovodni cesti, in Josipina Bahovec za hišo v Streliški ulici odobrena je bila tudi gradnja objektov sa sokolski zlet na telovadišču v Tivoliju.
Danijel Battelino ni prejel dovoljenj« *a zgradbo stonavnjske hiše ob Podmilščako^ vi ulici.
Odklonjena Je bita tudi nameravana stavba Mirni Sark, na vogalu Marmontove Hajdrihove ulice, ker ne ustreza regnlač-nemu načrtu.
Dunajska vremenska napoved za nedelj®: Milo spremenljivo zapadno vreme bo trajalo najbrž še nekolik« dni. Nato nagla sprememba vremena.
y •
Josef Pflsudski
praznuje poljski narod god mar-fcrla Josefa Pilsudskega. Ta dan se obhaja »večaneje kakor alir/ben narodni praznik din« 3. maja. Pilsudski je premagal zgodovino; ustvaril je sedanjost in omogočil bodočnost. Zato je posta! njegov god pravi narodni praznik V maršalu je vtelešena poljsica sila, on predstavlja živo avtoriteto m poosebljeno narodno edin-vtvo.
Zato je danes na Jožefovo, Poljska v »• stavah. Zato pa god tega velikega vodja poljskega naroda vzbuja tudi nam tople simpatije do Poljske in njenega glavnega maršala.
Redko	jo dano videti fizičnega
»aariaLa Pilsudsdcega, a vsak Poljak čuti
tjepmig« dtrba in njegcm? rafco po^od,
kjer gre za kaj važnega.
Udarž je boijševikc 1920, a sedaj je aldte-»■5 z njimi pogodbo o ncnapadanju. ft-ro j*; bilo veliko, a drugo ni manjše.
Na \Vesterplatte v Gdanjsku j« postal oja&enje posadke, a )o je umaknil, ko je dejanje doseglo svoj namen: Gdanjsk je moral v Ženevi obljubiti, da se tam okob \Viesterplatte ne bo pojavljala hitJerjev-aka policija.
Dolgo je ps-en*8»l aagajanj* Lltvs ta njo-u«?ga takratnega malega diktatorja Waki®-iriara«. Kozino pa je vstal, se odpeljal v Ženevo (on. ki ne zaptišča rad države) in Waldamarasa kratko in odločno vprašal: »Ali hočete mir ali vojno?« In Wa!dema-ras jc kratko odgovoril: »Hočem mir«, ia Pilsoidski ae je vrnil v domovino.
Pred 10 leti se je amaknii celo ix vojB&n. Grdo ne ma je »delo, kar se je med politi čanni strankami godilo. A ko je zk> ogrožalo že državnost, je maja meseca 1906 udaril — državni prevrat, celo krvav, je moral izvršiti. Zlo je biio ukionjeno. Od takrat dalje viada Pilsudski, ne an, šego crogov duh. On je ostal in je vojni minister in generalni inšpektor vojske. Ra je taxii minister notranjih in vnanjih poster — ne on, nego njegov duh, daih rocogo-brojmih njegovih sobojevnikov, njegovi ideologiji in njemu zvesto vdanih...
Temu močnem« simbol« velike pobra timeke slovanske države čestitamo današnji dan tudi mi!
88ietska skrbne matere
LjabJjaeA, 18. nsarca. Va, ietoSnJe JoSefOvo prazmije gospa Ja_
■frpina Sinaončičeva, roj. Pogačnikova, stanujoča nasproti škofiji, svoj 80. god. Kljub
visok; starosti in skrtt polnemu življenju je še vedno telesno in duševno čila. Spoštovana in nad vse ljubljena Je od svojih otrok in vnukov, čislana od obilnih sorod. n£kov in znancev.
Luč sveta je zagledala Po^gTaiJom pri KaJogn, kjer je njen oče Jože (Zoretov) % Dola imel posestvo in oljarno. Od tu so se
in ljudje
jtomBI na Trato pri Euuiu, kjer Ji
dčaia v čvrsto in brhko dekle. Komaj dobro dorasla pa je že morala za kruhom r
Ljubljano. Kmaiu pa je »topila v zakon s že pred 23 leti umrlim Blažetovim Jožkom (Simončičem) iz št. Ruperta na Dolenjskem, ki je bil uslužben v tedanji lekarni »Svobodi«, odkoder je prišel za laborator-ja na realko. Rodilo se jima je sedem otrok in sicer tri dekleta in štiri fantje. Vso skrb in brigo sta posvetila njihovi vzgoji ter jih odredila v odločno narodno naprednem cku-hu. Pri dokaj pičlih dohodkih in tako veliki družini je bilo treba gledati na vsako malenkost. In to je jubiiantka v potni meri razumela ter žrtvovala za družino tudi marsikatero noč. Pri vsem je pa ohranila dobro voljo brez čmernostL Odtod tndi njesna svežost v tej starostL Vseh »edem otrok sta izšolala in pripravila do lepih položajev. Hčerke so bile učiteljice, fantje so vzorni, splošno znani Sokoli. Dobra mati jim še vedno gospodinji, brez očal slika tu pošije sama vse perilo. Sleherni dan pa tudi z vso pazljivostjo prečita »Jutro« in »Narod«.
Svetovna vojen tzufi nfi sd ]Wtatnatfa.
Zet Mihajlo Dolenc, nadnčrtelj v Železnikih, odločen prosvetni delavec, poročen s hčerko Marijo, je pustil življenje na bojnih poljanah v najlepši moški dobi. Pa čaša bridkosti še ni bila polna. Padel je septembra 1917, a dober mesec kasneje je umrla zaradi žalosti in preobilega truda še žena, za-pustivšl dva sinčka še ne štirih in treh let, Miloša te Ladka. Obe siroti je prevzela stara mati v svojo največjo skrb in danes je prvi v osmi, drugi pa v sedmi šoli. Tako se gospa Simončičeva ozira ob svoji 80-letnici s ponosom m zadoščenjem na svojo prete_ Mest kot zavedna žena, dobra .gospodinja to najskrrbnejša mati. Želimo jubilantki, da bi dočakala še mnogo, mnogo tako čvrstih tn čflfh let v veselje in srečo 6ebi in svojcem.
Pri ppehlajenja, hripi, vnetja v vrata, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite ra. vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Frani Josef ove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi »Franz Josefofva« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah m špecerijskih trgovinah.
Smrt najstarejšega Poljanca
Poljan«, 18. marca.
V proSI noči }o po kratki bolezni ugrabila smrt očeta Prodavca — g. Antona Je-senka, ki mu je manjkalo še 10 tednov do dopolnitve 92. leta starosti in je bil najstarejši ne samo v vasi, temveč tudi v poljanski občini in najbrže tudi najstarejši moški v vsej Poljanski dolini.
S pokojnikom, ki je bS pri svoji visoki starosti telesno trden in duševno izredno »vež, se loči od nas stara grča m eden od predzadnjih prijateljev pokojnega dr. Ivana Tavčarja, mož kremenitega značaja ter prirodne bistrine in vedrine, kakršne najdemo tako dobro orisane v dr. Tavčarjevih spisih. Med dobre svoje znance prišteva pokojnika tudi stari Ljubljančan g. Jean Schrey, ki je v mlajših letih česfco prihajal na lov tn izlete v Poljane. Brat očeta Pro-dovca pa je bil pokojni slovenski pisatelj, profesor Janez Jesenko v Trstu.
Oče Prodovc je bil kot pravi sfc1 pertro do ponosen na svojo telesno moč, večkrset je menil, da bo dočakal 100 let, sam si je ustvarjal svoje nazore, bil pa je vedno zavzet za napredek in izobrazbo, katero je naklonil tudi svojim otrokom, ter je ob vseh volitvah očitoval svojo naprednost in ljubezen do države. V gospodarstvu si >e pridobil temeljite izkušnje in do zadnjega je preudarno odrejal, kako naj se opravi to in ono delo na domačiji. Uveljavljanje in izrabljanje svojih bogatih izkušenj je smatral za svojo sveto dolžnost
Staro poljansko koTenmo, moža dela hi kremeni tega značaja bodo jutri v nedeljo položili k večnemu počitku na poljanskem pokopališču. Pokojniku blag spomin, ostalim iskreno sožalje!
VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev!


Najslajši Sito ▼ tef sezoni!
DRA2ESTNA. ŽIVAHNA, TEMPERAMENTNA KOT NASLOV NJENEGA PRVEGA FILMA
PARTNER J
P AVL H5RB1GER
O TEM FILMU BO GOVORILA VSA LJUBLJANA !
Kot dopolnilo najnovejši Foro»v zvočni tednik in Ufin kulturni film
»Na vrhovih, planinskih gozdov«
DANES PREMIERA!
Predstave danes ob S. 5-, %8. tn %10. nri. Vstopnice si nabavite v predprodaji od od 11. do pol 13. tise.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Jožeta VoRSčn t spomin
Maribor, 18. je •grabila smrt zj lodnjaks, mizarskega mojstra g. Voldida, ki je bil star 53 kst ia gs. ye položila v prerani grob zavrai&a bodezen, ki si jo je nakopal v svetovna vojni. Pokojna Volčič je v dobi najhujših narodnostnih bojev v največji meri izkazal svoj narodni idealizem, svoje kremenrto narodno prepričanje in svoj plemeniti nerodni pocos. s katerim je v predvojni dobi nad-
kriljeva! mnoge rojake, ki so bili socialno močnejši m tudi v drugih ozirih veliko bolj zavarovani pred vsemi napadi tedaj, zlasti v Mariboru tako mogočne ponem-oevalne akcije. Volčič pa kot reven obrtnik ni nikdar mdslil na kako Škodo zaradi svojega vnetega nacionalnega odejstvova-nja. B-ii je ustanovitelj mariborskega Sokola in se je tudi v telovadnici vneto «dej-stvovai, dokler m« je dopuščalo zdravje. Dolga leta je bil član vadi tel jskega zbora Zadnjič je nastopil kx«t telovadec pri matični akademiji Bil jo tudi društveni praporščak in je vedno z največjim ponosom nosil sokolski prapor. Pred -vojno se je neustrašeno in vneto udejstvoval v vseh narodnih društvih, katerim je tudi pozneje ostal zvest. V dokaz svoje požrtvovalnosti in smisla za sptošnost je že I. 1904. kot edini Slovenec pristopfl k mariborskemu gasilnemu društvu in bil je tudi med ustanovitelji njegovega reševalnega oddelka. Neprecenljive zasluge si je pridobil tudi za obrtniški stanu Bil je vedno prvi med slovenskimi mojstri, kadar je biJo treba rešiti kako važno načelno in stanovsko vprašanje.
Požrtvovalnega B»rxk)iia, mola kremen i tega značaja ta biagga snea bodo
mnogoštevilni znanci ohnanifi ▼ najlepšem spominu, častno mesto pa bo zavzemalo njegovo kno tudi v zgodovini narodnostnih borb mariborskih Slovencev.
Počastitev zaslužnega osemdesetletnika
St. Vid nad Ljubljano, 18.
Nb doma v Guncljah, v prijazni vasici nad St Vidom so te dni počastili gasilci m z njimi vred vsi domačini zaslužnega moža, posestnika Franceta Štruklja, ki je praznoval SOletnioo rojstva. Daleč nazaj v preteklost je uhajal pogled častitljivega jubilanta. Zamislil se je v davna leta, ko so bile Gunclje takorekoč še daleč, daleč od Ljubljane, zdaj pa že pred pragom mesta. Ljudje, ki jih je priroda obdarila poleg drugih talentov tudi s samostojnim treznim mišljenjem, so se že tistih dob bistro ozirali okrog in skušali služiti okolici Tak je bil tudi naš jubilant Delal je in s svojim zgledom bodril druge. 2e leta 1888. je bil med ustanovitelji gasilnega društva v St Vidu, podnačelnik in vežbalec. Uvedel je v društvu sijajno disciplino, tako da so ma ob raznih prilikah čestitali k temu mnogi odlični možje gasilske organizacije, med njimi tudi rajni starosta gasilske zveze Fran Dobrlet Pozneje je Štrukelj ustanovil
gasilsko društvo tudi ▼ svojih dragih Guncljah ter ostal načelnik društva doslej.
Zato so se torej zbrali, da mu čestitajo k jubileju, poleg njegovih najožjih -mo> in hčera ter 22 vnukov in vnukinj, številni domači in tuji gasilci in še lepo število občinstva- Posebno lepo je poz-di^ vil juv-lanta. ki s ponosom nosi mnoga gasilska odlikovanja pa tudi red Sv. Save V. razreda in srebrno kolajno za javne zasluge, načelnik savske župe g. J. Arhar, poudarjajoč slavljenčeve zasluge za razvoj gasilstva. V iskrenih besedah pa so se ga spominjali tudi drugi in poudarjali zasluge vrlega, kljub visokim letom še vedno čilega jubilanta; zlasti k gum oelj&kemu vodovodu je g. Štrukelj pripomogel največ. Vsa prisrčnost čestitk se je iskrila v izrazih spoštovanja m priznanja vsega storjenega dela. Zelimo, dragi France, da te ohrani nebo med rtami še dolgo vrsto leti
Strelci pri pogrebu ubitega Franceta Novaka
Log, 18. marca.
Pogreb tragfčno wai4oga posestnikovega sina Franceta Novaka, Id je postal žrtev dveh zahrbtnih napadalcev, je pokazal, kako zelo priljubljen je bil pokojnik v domačem kraju. Navajamo naslednje podrobnosti žalostnega dogodka: France Novak je prišel predsinočnjim iz Loga povas»rvat k svojemu dekletu v Dragomer. Tja se je pripeljal s kolesom, a so mu njegovi zašle-
^Ce&adi£i£ ut 4adl£ci
nocejcidabijim zobje potemneliJim pomaga pri tem samo redna dnevna nega
Z ODOL zobno pasto. ODOL Zobna pasta prepreči zobno naslago, obarvanje zob in neprijeten vonj iz ust
ODOL-Zobnapasta ima veliko čistilno moč Zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj vsa barvila in vso nesnaga
dorold pozneje pokvarili na kolesu ventil* ter ga tako prisilili, da se je vračal domov peš. Nenadno sta planila izza vogala nadenj dva nasprotnika ter ga s koU pobila na tla. Franceta »o prenesli pozneje v bližnjo hišo ter ga zjutraj odpeljali v ljubljansko bo-lnico, kjer pa je bila vsaka petnoč zaman ter je žrtev surovega napada naslednji dan podlegla poškodbam. V Dragome-ru, na Logu in okoliških vaseh je žalostna s»mrrt Franceta Novaka seveda povzročila upravičeno razburjenje. Pojavile so se tudi govorice, da France Novak ni bil napaden od nasprotnikov samo zaradi ljubosumnosti, marveč da je bil povod napadu politično sovraštvo in da gre za premišljen umor.
Fakofnftm so danes dopoldne prepeljali x mrtvaškim avtomobilom domov na Log, kjer se je ob 10.30 vršil pogreb. Ker je bil pokojnik tudi član Strelske družine, so se udeležili pogreba tudi polkovnik g. Ljuba Novakovi d, poročnik g. Malič in pa odborniki ljubljanske Strelske družine gg. Roš, Obradovič in Deržaj. Vrlemu mladeniču je spregovoril v spomin in počastitev polkovnik g, Novakovič iskrene besede, ki so jih domačini spremljali z globokim razumevanjem.
Napadalca na Pramccfca Novaka sta bfla aretirana ie naslednji dan ia se nahajata sedaj v zapora justične palače v Ljubljani.
Knez z apanažo 150 Din
Velik! Bečkerek, 18. marca.
KnoSfa 8sst velika čast! 9icer ni podedovana, temveč pridobljena % volitvijo, toda zato 6e tem večja in pomembnejša, ker je obenem tudi dokaz dejanskega zaupanja in vdanosti podanikov. Zato pa je tudi knez Miša Radu toliko ponosen nanjo. Miša Rada je namreč izvoljen knez velikobečkereSkih ciganov.
Na pertfsrfj! VeJIkega BeSkereka £M precejšnje število ciganskih rodbin, ki se bavijo z najrazličnejšimi posli, največ pa seveda z godbo. Pred kratkim so se zbrali vsi odrasli moški člani teh ciganskih družin in so sklenili, da si izvolijo kneza, ki naj bi jim bil vladar in sodnik v vseh njihovih medsebojnih zadevah. Izvoljen ie bil nato za kneza Miša Radu, ki je splošno znan in priljubljen med w>em ciganskim svetom ne samo v Velikem Bečkereku. temveč povsod tostran Dunava in Tise. Izvolitev ee je proslavila najslovesneje in posebno odposlanstvo je izročilo knezu mojstrski izdelano žezlo, visoko dva metra, okrašeno s pisanimi trakovi, ki je znak njegove vladarske in sodne oblasti. In knez Miša tjdi v resnici prav pridno vlada in 6odi svojim podanikom, kateri ee brez ugovora pokor? njegovim ukrepom in razsodbam. Naj je spor med cigani še tako hud, naj tudi pride do spopada in pretepa med njimi, ne iščejo pravice pred sodiščem, temveč pri svojem knez« in njegova razsodba velia, kakor bi jo izrekel eodnik.
Znano je, da cigan! nimate prav posebnega smisla za razlikovanje med mojim in tvojim in da pod njihovimi preti marsikaj izginja. Toda tudi v tem pogledu se je že začel kazati blagodejen vpliv kneza Mile. Oblasti v Velikem Rečkereku so ugotovile, da je odtlej, kar Miša Radu vlada svojim ciganskim podanikom, veliko manj tatvin, kot jih je bilo prej. In tudi cigansko prosia-čenje se je precej omejilo, ker knez Miša stoji na stališču, da je prosjačenje sramotno, zlasti pa še za cigane, kakor pravi, zdravo pleme, ki se more s poštenim delom preživljati. Obenem pa morajo biti hidi po-
G renči ca Hunyadl Janos je najzanesljivejše to najidealnejše odvajalno sredstvo.
Steni državljani, ker Jkn država »_rdi v kem pogleda enake pravice z vsemi ostalimi državljani.
Knez Miša, lrl si Je tabo t kratkem čas«
kar najbolje uredil svojo vladavino, pa jo ravno tako kmalu prišel do prepričania, da se nikakor ne da vladati brez — budžeta. Ker mu je bilo jasno, da bi se n« dal izvesti med njegovimi podaniki niti najmilejfil davčni sistem, je potrkal na drugo stran: pri mestni občini velikobečkereški, ki jo imela toliko razumevanja za želje in potrebe ciganskega kneza, da mu je določila mesečno apanažo — mestni očetje «o poseg!! po vsakdanji označki in so refcla, da nra bodi to »plača« — v znesku 150 Dtn. Tu knez Miša je zelo zadovoljen s to »apanažo« ter opravlja svoje kneževske posle s še tem večjo vnemo in pridnostjo. Knez Miša tu, knez Miša tam, kjer gre za to, da se obranita mir in red med cigani in se jim pomaga kakorkoli. Knez Miša pač ho^e dvigniti svoje rojake. Sam je svoje otroke vpisal ▼ gimnazijo. Obrnil ee je tudi na nte«tno občino. da bi vrnila ciganom zemljišča, ki eo iih dobili pred desetimi leti, pa fim Jih je potem zopet odvzela, ker jih niso obdelovali. M ša pa je prepričan, da so se cigani seda} že toliko ooametili in se nrj bodo pokorili tudi tedaj, če jim pribavi zemlnščo in ga bodo obdelovali, kakor je treba. V ta namen že tudi pripravlja veliko deputacijo, ki pojde v Beograd, da pri osrednji vladi izprosi dodelitev zemljišč za cigane.
Knez Miša tako dejansko zashižf vse spo* štovanje in mu gre po veej pravici po!« kneževskega naslova tudi častni pride velikega ciganskega reformatorja.
V Stokih pred 1580 leti
Beograd, 13. more«.
Pouov HO 9SBO že poročali o važnih rrnsJdb najdbah v StobiK. v današnji maH naselbini Južne Srbije ob izlivu Cm o rek« v Vardar. Te najdbe so izpopolnile marsikatero vrzel v knjigi naše davnine in iz vsakovrstnih spomenikov se da sostaviS zanimiva slika iz življenja petega m šestega stoletja po Kristu. Tako zelo zanimivo sliko je s svojim predavanjem, ki »o »a spremljale slike najvažnejših zgodovinskih najdb v Stobih, podal mnogih poslušalcem v nedeljo zvečer univ. prof. dr. Vladimir R. Petkovič, ko je predaval na KoLaičevi ljudski unverzi.
Na našem pod ročic &o j« našlo že mnogo dragocenih zgodovinskih ostankov, nikjer pa še niso bili tako dobro ohranjeni, da bi se lahko iz njih dobila tako točna slika o življenju v davni prošlosti, kakor je to pri ostankih v Stobih. Predavatelj je strokovnjaško vzporedil slike najvažnejših najdb ter že s tom poslušalcem ob-jasnil marsikaj iz gospodarskega in kulturnega življenja davnine. Ostanki stolpov, ki so na zunaj krasili veliko baziliko, so že 6ami nekaka revija stare kiparske in gra-diteljske umetnosti. Se več povedo iz starega umetniškega življenja raznovrstne freske, ostanki amfiteatra pa dokazujejo, da amfiteater v nekdanjih Stobih ni služi*, kakor po drugih mestih nedolžnim igram, marveč v prvi visti krvavim borbam z divjimi zvermi Ta amfiteater je zatorej imei vedno obiske iz drugih naselbin, o čemer pričajo raznovrstni napisi, ki se nanašajo na zmage raznih slavnih gladiatorjev. Predavatelj je poslušalcem na podlagi spomenikov podrobno opisal življenje bogatega prebivalca nekdanje slavne naselbine, ki je propadi a v šestem stoletju ob velikem potresu, zaradi katerega je dvor v Bizan-ou odredil splošno žalovanje po veliki drža vL
• /ftjv«; ''^»jS^CŠJ iišff. - V. ,» "v;'- ''
Sodeluje simfonijski orkester, močan 150 mož! Originalni posnetki bikoborb ▼ Španiji!
MARGEKJTA NAMARA
prlmadona londonske in pariške opere kot Carmen
THOMAS BURKE
najslavnejši angleSki tenorist kot Don Jose
LANCE FAIRFASE slavni avstralski baritonist kot Escamillo
Londonska kraljevska opera v Ljubljani!
BIZETOVA POPULARNA OPERA
KOT DOPOLNILO UFIN ZVOČNI TEDNIK! Predstave danes ob 3., 5., 7. In 9. uri zvečer.
ZVOČNI KINO IDEAL
>JUTROt St> 9T
Nedelja, 12. 13L 1933
Iz govorov slovenskih poslancev v podrobni proračunski razpravi
Kakor smo omenih ž* v teietonskib poročilih o poteku podrobne proračunske razprave. je poslanec kamniškega okraja g Anton Cerar govoril v razpravi o proraču nu vrhovne državne uprave, .poslanec loga škega okraja g dr Stane Rape pa v raz. pravi o proračunu notranjega ministrstva. Zaradi pomanjkanja prostora govorov nismo mogli objaviti že včeraj. Objavljamo ju v krajšem izvlečku danes
Iz govora narod, poslanca Antona Cerarja
Nikdar poprei ni bila državna abreine«!-tev naroda tako težko znosljiva. kakor danes. ker so bile poprei gospodarske prilike vse ugodneiše n nihče ni tako težko občutil davčnih bremen Vsi gospodarski sloji so imeli pnmerhe dohodke in so lahko plačali, kar ie država zahtevala od njih za svoje potrebe. V današnjih težkih časih pa ko ie pridobitna zmožnost eilno padla, narod ni več v stanju zadostiti svojim davčn m obveznostim Kako spraviti v sklad plačilno sposobnost davkoplačevalcev u potrebami države, to j« vprašanje in problem, ki mu je treba posvetiti največjo pozornost
V načelni debati večina govornikov ni posvečala toliko pažnje samemu proračunu, kakor splošnim poltiČnim prilikam v državi Zdi se malo čudno, da se je štiri dni govorilo o narodnem edinstvu. Za ogromno večino jugoslovanskega naroda državno in narodno edinstvo ni nikako vprašanje več. Zato tudi narodno edinstvo in enotnost države ne moreta in smeta biti predmet debate. Ne smemo pozabiti, da narodno »edi-n jen je Srbov Hrvatov in Slovencev ni delo ene generacije, temveč plod strašnih naporov vseh treh delov našega naroda, ki so 6 svojo železno voljo štrli stoletne sovražnike. Z izredno žilavosti© je slovenski del našega naroda c uspehom zadržal germanski val, t uspehom so Hrvati zaustavili madžarsko poplavo. * legendarno hrabrostjo so srbski polki v šestletni nadčloveški borbi trli ie-leine okove suženjstva, ki so teptali našo sveto juffoslovensko zemljo. Legije junaških srbskih vojakov so dale življenje, a skupno z njimi j>o se borili na dobruski in solunski fronti hrvatski in slovenski dobrovoljd za naše skupno osvobojeni« in zedinjenje.
Ko so bili strti vsi naši nasprotniki, je bila naravna posledica, da je dr. Koročoe kot zastopnik Narodnega viieča v Zagrebu, torej kot reprezentant vseh na ozemlju bivše avstro • ogrske monarhije bivaiočib Srbov, Hrvatov in Slovencev ^prosil antan-to, da prizna rugoslovenski narod za zavezniški narod. Dne 1. decembra 1918 oa ie isti dr. Korošec stopil kot reprezeatani naroda pred Nj. Vel. kralja ter pa v imenu vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev bivše Avstro - Odrske rapros»il. naj proglasi zedinie-nie vseh Srbov, Hrvatov in SLovencev, človek sedaj ne more razumeti, kako je mogel tako re*en politik kakor je bil dr. KoroJoe. ki je sodeloval pri ustvarjenje n&S* skuno« države, naenkrat posfaviti prosiule ljubljanske pnnktacije, ki za h lava jo, da se vrne-mo na7aj na položaj pred 1. decembrom 1918. Ali ei punktaši predstavljajo, da se države ustvarjajo in razbijajo kar na papirju. Zavedati se morajo, da » država ustvarjena iz potokov krvi in da je na sto-tisoČe zavednih Jugotloveno-?. ki bodo tudi v bo loče za vsako ceno čuvali našo narodno državo in ne postavili v bran proti vsakomur, ki bi jo skjšal razdirati in unstevaii (Vihamo pritrjevanje.)
Zalo mora biti politično jugoslovenstvo irven vsake debate. Stop:ti moiaroo is našega plemenskega okvirja tudi Slovenci, v plemenitem tekmovanju s Srbi im Hrvafi ta veličino naše mogočne Jugoslavije. Tndi Slovenci moramo dati vse svoje sile in vrline na oltar skupne domovine, da od na«! črpa vse. kar imamo najboljšega z a njen kulturni, gospodarski in socialni napredek. V tem našem stremljenju nam nihče ne osporava naše slovenske kulturne in gospodarske samobitnosti. Kakor Srbi iin Hrvati, tudi Slovenci čuvamo svoj jezik in »vojo književnost kot svojo narodno svetinjo. Zato zahtevamo, da ostanejo nedotaknjene naše kulturne ustanove Ln da ostane neokrnjena naša univerza kot naša najvišja kulturna institucija. Skrb vlade pa mora biti, da ta najvišji kulturni zavod ne postane torišče političnih 6trasti in plemenskih borb.«
V	svojem nadaljnjem govoru se je poslanec Cerar zavzemal za najširšo dekoncen-tracijo. ki se mora izvesti tako, da se bodo v Beogradu reševala zakonodajna in upravna vprašanja načelno, da se bodo tu izdajali samo okvirni zakoni ter da bo v teh smernicah prepuščeno izvoljenim banovinskim skupščinam in odborom kot samoupravnim korporacijam podrobno izvrševanje.
V	zaključnem delu svojega govora je poslanec Cerar razpravljal o gospodarskem položaju Slovenije. Kot najbolj industriali-
zirana pokrajin* v -irt» vi ja drerflfca banovina najiačji davkoplačevalec a tudi posl«»-
dice uosjodarske krize se zaradi tndiustriali-zt'.ci|e občutijo še prav posebno hudo Socialna beda delavekeea in kmečkega «k)ja je silna Država mora dravski banovini posvetiti vso pozornost
Iz govora narod, poslanca dr. Staneta Rapeta
V petno t i rarprart o proračunu ao-
tranjesra ministrstva je govoril tudi narodni poslanec dr Stane Rape Omenil je, da »o r splošni proračunski debati nekateri govorili o nedoslednosti politike, tri jo je izvajala bivša SLS odnosno njen šef dr. Korošec Če ee preinotj-i vse udejstvo vanje te stranke in aienih voditeljev s»* vidi baš nasprotno, da So bili in so docela io-sledni pri zasledovanju svojih glavnih ciljev Zvesti dosedanji tradiciji klerikalne stranke, so vsikdar smatrali za prvo in glavno stvar, da so oni aa vladi, pa če treba na samih ruševinah Jugoslavije Govornik Je citiral pisanje »Slovenca< iz predvojne, iz vojne in iz povojne dot>e ter na teh citatih dokazal mentaliteto slovenskega klerikalizma Po vojni ko Jih je minil prvi prevratni strah, so že začeli spuščati poskusne balone. Tako so vrgii med svoje ljudi avtonom i stične fraze in čakali, kako bo na to reagirala država. Ko so videli, da ni nobene reakcije, 90 šli dosledno ialje in prišli do tega, kar so sedaj, ko se odkrito izrekajo za federalizem samo rt« bi mogli še nadalje obdržati oblast v svojih ro-
bilo pu—toiiu miiHi<l«u vtaiAtrJeo, ti mo po foapodarola krm orodno kruto udarjene N* tečajih oo ae vm tč ar ji le njihovi «wn aau&iii phemti *ae t domačem gospodarstva potrebne predmete.
Mod letom je bil« r Mlaki pn Kocncn di dozidana moderna lončarska peč 3 pripadajočo delavnico, ki omogoča okoliškim lončarjem, da morejo ▼ higijenično neopo-
roteft prostofft lahJorafl kvalitetno bte-
jo. Skoro tri četrtme stroškov k krila bao-aka uprav« Za vripendije io podpore obrtniškemu oara&iaj u. da jb izpopobn stojo strokovno izobrazbo oa domačih m tujih strokovnih šolah j« izdala banovina okoli 70.0i)0 Din. ministrstvo trgovin« m ind str:je pa je prispevalo v isto svrho 21.CHJ0 Din.
Borba ameriških Slovencev za kulturo
Slovenska pesem ki slovenska igra v Chicagu tn po Ameriki
Ljubljana. 18 marc« Zadnjič amo poročali, kakšno živiuino, p aaou kulturno življenje izkazuje cieve-landska, t. j. največja slovenska n^elbma v Ameriki, in smo zabeležili, da ni v Cle-velaridu (Ohio) nič manj kakor 33 slovenskih kulturnih in zobraževalnih društev in ustanov. Cleveland je v resnic kakor majh-
je rodilo. 6e te je rodilo, m da je propadlo. če je že bilo iako V široke Ijud-ske plast; v domovini bi morala priti /.avesU da je vsako, še tako majhno rojstvo slovenskega človeka :n slovenske stvari v Amerik' majhno rojstvo vse<ja našega naroda m da je v~vika smrt v Ameriki naša smrt Prva slovenska d^JŠtva so se ustanovila
nfinovo
kah. ta te>ffa ee ridi, kako oni prav za prav
mislijo in kako izkoriščajo vaako priliko, da bi ei pripravili teren za to, kar nosijo v srcu. A njihova iskrena želja je samo ta, zasigurati klerikali/nru neomejeno vlado in oblast
■Izvajanja po« L Rapeta *o naprmviLa r
zbornici najgloblji vtis. Vsa zbornica Je odločno pritrjevala njegovemu pozivu, da je treba političnemu klerikaMzmu napovedati najostrejši boj, ker Je škodljiv aa interese naroda in držav«.
Kako je v Sloveisiji poskrbljeno sa strokovna izobrazbo v trgovini in obrti
Ix preglednega im izčrpnega j»oročtta. ki ga j« trgovsko-obrtni oddelek lanske uprave pripravil za proračunsko za?»edanje banovinskega sveta, posnemamo naslednje podatke
NajvažnejSa strokoma ioia ▼ da»Tski
banovini je tehniška saednja šola z arhitektonsko gradbenim, »trojnim, elektrotehničnim ki geometrskim odisekom. Zavodu eo priključene delovodske 5oie za gradbeno, srtroino, elektrotehniško ter mizarsko in strugarsko stroko. V zvezi z zavodom poslujejo tudi kiparska in rezbar-aka, keramiška, graverska, zlatarska in ženska obrtna šola a tremi oddelki.
PoJeg srednje tehniško šole so v amnkh banovini še naslednje strokovne Sokr. trgovski akademiji v Ljubljani in Maribor«; dvocazredni targovski šoli v Ljubljani in Celju; osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani s čipkarskimi §oiami in drughni tečaji v Horjulu, Po>lhovem gradiču, Železnikih, Žireih, Poljanah nad Skofjo Loikio, Fari pri Kočevju, na Prevaljah in na Jesenicah; tekstilna šola v Kranju, pletar-ska šola v Ph:ju, učna delavnica za k.j-šar-stvo v Radovljici; obrtne in trgovske nadaljevalne šole; zasebne obrtne strokovne šole s pravico javnosti pri aaleziancih r Ljubljani
Zaradi redSukdje ^irad!^ as aiooge
strokovne šole niso mogle tabo lepo razvijati, kakor so se z-sčele prejšaja leta. Posebno hude b.le prizadete strokovne n&daljevalne šole, V bs.novinskem proračunu za leto 1930-31 je bila za. te šole 5e postavka 1.1 .milijona dinarjev, v tekočem proračunu pa se je morala skrčiti na 580 tisoč Din. Ako pomislimo, da so se istočasno zmanjšali aii celo izostali vzdrževalni prispevki lokalnih faktorjev (občin. Zbornice za TOI, denarnih zavodo-v itd.) potem vidimo, da so finančna s^edstv« zlasti za obrtne in trgovske nadaljevalne 60-le res nezadostna Mevilo šol, ki je znašalo lani 104, je letos padlo ras 96, število učencev pa od 8100 na 5538. Izredni peržrtvovai-nooti učiteljstva, ki je vztrajalo pri pouku, čeravno je svoje honorarje prejemalo zakasnelo ali pa sploh ne. se je treba zahvaliti, da ta važna panogi strokovnega pouika ni še bolj nazadovala. V šolskem letu 1933-34 bo fcreba ukiniti kakih 23 nadaljevalnih šol, ako se ne cajde naknadno kritje za vzdrževalne stroške.
Lepo se je razvijala fekstilne Sc4a v Kranju, ki ni važna samo za dravsko banovino, marveč za vso državo, razvila se je v kratki dobi dveh let v prvovrsten zavod, za kar gre zasluga izredni agilnosti in strokovni usposobi ienost' učiteljbtva, pa tudi dejstvu, da je bilo že v tem kratkem času in kljub skromnim kreditom mogoče opremiti šolo vsaj z najnujnejšimi učnimi pripomočki Sola je državna, vendar pa k njenemu razvoju v precejšnji meri prispeva tudi banovina. Nemogoče bi bilo na primer pridržati na zavodu prvovrstne kvali-
ficirane moči, ki so v privatni službi neprimerno bolje plačane, ako bi jih ne rm> gl; oškodovati za prekomerno delo pri večernih tečajih, namenjenih delavcem tekstilnih tovaren. T) tečaji so velike vrednosti ne samo za delavce same, katerim odpirajo pot do boljšega kruhia, ampak tudi za nadaljni razvoj tekstilne industrije pri nas. Predlanskim je bilo na šob v L oddelku 18 gojencev, v EI. oddelku pa 16t Lani se je število povišalo na 23 in 17, lotos pa se je za I. oddelek javilo toliko kandidatov, da jih je morala biti cela vrsta odklenjena, ker jc število gojencev omejeno na 24.
Zelo -»alen scro&ovnš sa^od Je 0*rednfl
Tavod za žensko dom&fo obrt v Ljubljani.
Zavod nudi zaslužka nad 20»» revnim podeželskim ženam in dekletom. Gospodarska kriza tudi tej panogi obrta ni pri.sa-neeia m treba je bilo največjih naporov, da so se vzdržale čipkarske šole. S podvojeno propagando in iniciativnostjo bi bilo mogoče doseči komaj 50 odsrtotkov toliko naročil kakor v prejšnjih letih. S pomočjo državnih in bamovinskih kreditov sta bila i.^dana ilustriran cenik in krasen album ju-gofilovenskih čipk. Služila bosta kot važno propagandno sredstvo v inozemstvu. Ustanovi j ein so bili pozimi tkalski tečaji za tkanj« perzijskih prerprog. Zavod hna 19 učnih moči; med njimi 7 učiteljic za kle-klanje čipk. V preteklem šolskem letu j« bilo na zavodu 463 gojenk. Čipkarska šola ▼ Kamni gorici je bila zaradi nezadostnega obiska gojen k v februarju t L ukinjena. Lami je zavod priredil razstave svojih izdelkov v Zagrebu, v U treh tu na Nizozemskem, v Monakovem, v Milanu in na zavodu samem v Ljubljani
Siioraašnemia ljudstvo ca <JcSeB mftti eaisktžka tuda jrletarSka šola v Ptuju ln *o-lorstka delavnica v Radovljici. Država plačuje za oba zavoda le upravitelja, vse pomožne moči »e honorirajo iz banovin sk i h kreditov. Obe foli kažeta lep napredek, zlasti šola v Ptuju je nekaka matica za prirejanj« pletansHh tečajev, ki jih rodijo tamkajšnji delovodje.
Leta 1932. je ban slon uprava priretSa m obrtnike več strokovnih tečajev, med njimi 6 tečajev za damsko prikrojevanje, 3 m obrtno knjigovodstvo, 1 za strojnik« in kurjače, 10 za čevljarsko prikrojevanje in barvanje, 6 za krojaško prikrojevanje, 2 za lasniČarstvo in ondulacijo, 2 za mizarsko luženje, 3 za mizarsko risanje, 8 za pletarstvo, 2 za obdelovanje lesa na strojih itd. Vseh udeležencev na navedenih tečajih je bilo 962. Tečaji so se prirejali vedno v sporazumu s pristojnimi obrtnimi zadrugami. Banska uprava je dala na razpolago učitelje, pri mnogih tečajih p« znatno prispevala tudi k tečajniškim potrebščinam. Za vodstvo tečajev iz najvažnejših obrti ima banska uprava nastavljene posebne obrtne učitelje. S pletarskimi tečaji v Ljutomeru in v Kapeli pri Radgoni jc
na metropola vsega slovenskega izseljen- pred tridesetim. r»red štiridesetimi et;. Le
ma!oka*eremu izmed njih je bilo sojeno dal'še žvljenje kakor po nekaj let Bili no to poizkus; v dobi. ko 'e b la America še zmerom pijoirr^ka dežela m naši rojaki večinoma še nrso m s!i!i ne trajno naselitev.
najraje rabijo naše gospodinje
stva: tn je nacionalni io kulturni center amoriSkega slove»u>tva. — Druyo središče j« Chicago (Illinois). To je kulturno in organizacijsko središče slovenskega prole-tarijata v Ameriki. V Chicagu je izmed slovenskih kulturnih organizacij najdelav-nejlš- klub Št 1 Jugoslovanske socialist čne arveze (Slovenski socalisti v Amerik; imajo navado, da svoje kiubt po posameznih naselbinah imesrujejo po številkah) Med Steviln mj odseki tega kluba je morda najaktivnejši dram9ki odsok. k; tako po svojem repertoarju, kakor tud: po 6vojih vodilnih delavcih kaže prav do?tojen nivo_ Seznam njegovih režr-erjev kaže tudi imena, kakršna »o Etbin Kristan, Ivan Molek, Joško Oven itd., repertoar, ki ga to odeT za seboj, na obsege v veliki mer- dela pisateljev, loakor so Ivan Cankar (Kralj na Betajnovi, Hlapci, Jakob Ruda), Krstan, Seliškar, Molek, dalje Tolstoj, Gogo>j, Hauptmaim, MolRgre. čapek, Sinclair, Sl>avr, Sheriff itd. — Knjižnica kluba premore zadovoljivo Število slovenskih, potem pa angleških in nemških knjig. Klubu j« pridružen tudi pevski zbor »Sava«, ki je r dobrih petnajstih leth svojega obstoja priredil celo vrsto pevskih koncertov ln pa glasbenih iger (Kovačev Študent, Pri treh mladenkah itd ), ln pa prosvetni od-sefe, ki stalno prireja javna preda-^anja. tečaje itd.
Slovenska pesem je r Chicagu v obče prr v živahno organizirana. Najstarejši slovenski pevrtki zbor v tem mestu je »Slovan«, ki js bil ustanovljen že leta 1905, «1 nj^rn pa »Lira«, ki je bik svoj čas tako marljivo delovna, kakor nobsc drug slovensfej nsrv ski zbor v Chicagu. Delavski moški zbof »France Prešeren« je mlajšega rojstva. Značilno za ta slovenski pevski zbor je njegov pevovodja po rodu Litvanec Antonin Kv&-derpa. ki pa obvlada tudi slovenski in hrvatski jezik m že deset let poučuje slovenske in hrvatske zbor- v Ameriki. Nadaljnja pevska zbora sta Se »Adri.ia« in p» »Jezero«. Mimo teh j« v Chicagu še ve? avobodouimr.o a-li katol 9ko usmeiriendh dramatskih druStev, izmed katerih pa rve-katera, ki so ivamen ien« v Ameriki rojeni slovenski mladim, goj'jo dramo <imo v angleškem jeziku m pa verskega duha. Chicago ima tudi šolo ra slovenske otroke. Id jo vodi pisateljica Katka Zupančič, ki p« slovenske mladine ne «iiame v tolikšnem ob«e?n kskor elevelandske šole.
V obče je naš žhrelj v Ameriki prowet-ao in društveno v prarv živahnem gibanja. Skorajda ni državo v Uirji, v kateri no bi bilo slovenskih naselbin, in skorajda ni slovenske naselbine, ki ne bi bila kakorkob, (Se že ne kulturno, pa vsaj podporno organizirana. Izmed vr?eh prosvetnih p^nog se povsod največ goji petje Pevski zbori se snujejo povsod, proevtajo, se bijejo za obstanek in propadajo. Manjka organizatorjev, inicijatorjev rn ometniških vodij. Zs prospeh slovenske oosmi v Araerki je prav značilno, d« skoraj izmed vseh rvez kar jth naši Amerikam"i vzdržujejo a ^arim krajem, najbolj krepko držijo še pevsko sveže: politčnih. strokovnih in splošno kulturnih stikov med nemi tu in našimi onkraj oceana skoraj ni. pač pa »o dob^o uspele v zadnjih letih vse koncertne turneje našh pevcev po Ameriki (gA. Lovšetova, šubelj, Banovec). Takšma pevska zveza je med narodom in njegovim izšeljenstvom malo prelahka, prelahkotna Nacionalni m kulturni kap i ta li našega naroda, ki sc zakopan^ onkraj oceana, se še morajo oživo tvoriti na vseh frontah našega življenj« Doslej smo vse preveč puščali, da ie vse skupaj živelo, kakor je pač moglo: da se
spomladi, ko je zatpet treba odpraviti nedostattee zim-steega pranja. Zapr&no perilo potrebuje spomladanske* •ga salnea in odličnega HUBERTUS mila.	95
Med druitvi ao od v^ege početk« bi® na p»-
vem mestu pevska rbori, n« drugem d*»-ma^sk krožki.
Slovenski peraic abon &o največ le domačim potrebam, nastopali to na prireditvah podpormh in drugih drrv štev, na svojih koncertih so odpel- po nekaj točk V novejšem času pa so nekateri zbori seb; m slovenski pesmi jk le šali «po-menii na gramofonsk h ploščah ter so oddajali koncerte tudi po ameriških nadiopo-sta jeh.
Dramatične dro^tra *> troela na rrojih
Brired rvah povprečno nejvečio udeležbo.
•okler so se Slovenci še tnanjonrta prišel je-vali v Ameriko, »o bile slovenske dr&mat-ske in pa pevske prireditve zmerom tnko dobro obiskane, da se v tem pogledu r resici ni bilo mogoče pritoževati Slovenska pesem in siovenska igra p>a sta poleg knj'ge t resnici osnovni temelj la vagojo, za ohranitev nagega nacionalinsga kolektiv« n« tujem.
Delar-Hsst ameriSrih	ktetomh
organizacij te bila po k-rašHeta ne -rKkc prav zadnji čas — v letfh 1915 — 1931, Z nastopom gospodarske krize, ki j* nad po krvi00 ameriških Slovencev pahnila v hre»-poselnost druge psi o rope! a prihrankov, pe je maogo prej aktivnih delavcem umaknilo v ozadje. Dasi mspoiagajo kulturna dra-5tra t večjih n«selb:na.h zdaj ceio x boi>-Jimi močmi kakor prod leti, ae je tisto občinstvo, ki je prej polnilo dvorane, precej sskrčilo. Vzrok: kri-za, krza fcrLz«.
V letu 1932. je bilo r Ameriki 55 «kt3rv-tHnih slovenskih pevsk"h zborov 36 dramo tskih klubov, nad 20 slovenskih Stalnic, 5 sli 6 godb in orkestrov, ki nastopajo tudi s koncertnimi sporedi, okrog 30 pno-svetnik organizacij, ki stahto prirejajo predavanja, 6 slovenskih šofl. Telovradnih društev je zdaj manj. Svoj ias je smela skoraj vsaka slovenska naselbina svojo sokolsko edinioo, zdaj deluje samo še ».Sokol« v Cle-vekndu. — Prosvetna matica, ki deluje okriljem Jugosk^van^.ke socialistične zveza, je zdaj edina osrednja organizacija, ki dm-ži v sebi vse posamezne pevske zbore, dr*-»r.atske k'ube La pa otsa podporna društva, ki so pripravljena, da n« svojem področja pospešujejo tod' kulturno gibanic.
Vsa t« dejstva, ki smo j-h tu n«vr<d&, 5k>-veka najbrž ne bodo mogla 'apeljati, d« M bil čez mero prijatelj optimizma. Tod« « katerega konca svete naj bi dandanes twd1 prišla čez mero optimistična poročila! Dejstvo je samo, da naš: Amerikanci vkljub gigantskemu boju, ki ga bijejo z gospodar-tfko krizo — »n kriza v dežel-i strica Sama pa* nima tako domačega, tako priljudnega obličja kakor pn na« — da vkljub tem« silnemu boju zvesto m hrabro dihajo kui-turoe vrednote, k »o vezane m njihervo narodnost Nekatera majhna znamenja kažejo celo, da se tudi ž>e domala smerika-nizirana slovenska mlajina polagoma Tra-ča v slovensko dolo, r slovensko pesem, « slovenski oder,
(V bi bili Slov«i»e< narod, ki tods s-ro-je mecene — nikjer drugje ne bi bBo me-censtvo tolikšne hvale vredno, kakor tam, kjr>r se ljudje našega imena na tujem b> jejo za obstanek naše kulture.
Kudotf Kresal :
Tukon
Zdaj sem že pol leta zelo sam im brez deia. Morda mi je treba le še nekaj dni, da se povsem izgubim, utonem v množici brezimnih. Že skoro vsi hodimo le še molče drug mimo drugega, vsak s svojo mislijo in bolečino, ki jo pa vsi poznamo. O, kako dobro jo poznamo. Nemara se prav zaradi tega pogledamo le v toliko, da se z očmi pozidravimo. V napoto smo si. In najhujše je to, da smo pahnjeni v neko sivo, ubijajočo praznoto. Izgubili smo sanie in se prelevili v zahrbtne zveri.
V naših očeh je glad.
»
Prav zadnji čas se tega hudo zavedam. Svojega pogleda, oči, ki gledajo, samo gledaje z eno samo željo, ki je od dne do dne bolj brezupna. Pa vendar mi je ta obup nenadoma čudno lahek. Misli so nekam razbite. In skoro veseli me. da sme si ljudje pokazali zobe — ljudje, ki se pehamo od jutra do večera in vse noči 73 nekim soncem.
Vzhaja in zahaja. Ne, kako dobro poznamo tc čudovito dejstvo. Sai sonce gre zmirom mimo nas. Prav nič božajočega ni v njem m7 veselega. Tako nam je, kakor da nas ne ljubi. Pa saj je le nema priča našega boia. In zato se mu nasmihamo, ga imamo radi, ker je kljub svoji moči ?nrao nema — priča.
Tako čudni smo — mi.
Na sonce in na sanje mislim. Vse je
tiho, tako lepo tiho v svetu enega samega človeka.
*
Saj vem, zakaj sem tak. — Le nanjo mislim, ki jo srečujem vsak večer. Hodim mimo ljudi in jih ne vidim. Nje pa ne izgrešim nikoli
Kadar mislim nanjo, mi je, kakor da sem na veliki beli samotni skali kraj morja in počivam. Sonce zahaja. V krvi zapadnega neba je moje srce. V zlatu vzhoda krvavi in se že veseli prihajajoče noči.
Potem pride ona, o kateri sanjam. *
Snoči sem jo spet srečal. Zdi se mi,
da se nič več ne srečujeva slučajno. Vsak večer okoli osme ure greva drug mimo drugega — se izgubiva v noči — jaz — z njeno — ona — morda — z mojo podobo.
Tema je že, ko se mi nasmehnejo njene oči. Cestnega trušča ni več in tudi ljudi ni več mnogo.
Ona hodi iz mesta, morda domov, morda h kaki prijateljici ali kam drugam. Bržkone pa ima kje na robu mesta nočno službo, da sključena v dve gube strmi do polnoči ali še dalj v stroj, v tiste majhne, mrke ploščice z resnimi črkami, ki ji iz oči im iz drobnih belih prstov pijejo uro za uro kri.
Ne,
ne — ne morem se motiti. TTp-ka rica je. Kaj more btti tako bledo, zamišljeno dekle, z velikimi samjajočimi
očmi, kakršne ima ona, kaj more biti
drugega kakor tipkarlca?! — •
Snoči, ko me je ugledala, se M mogla
ubraniti čudnega nasmeha. Ne vem, kako sem iznenada mogel začutiti zaradi tega njenega smehljaja smrtno utrujenost Potem pa me je bliskovito dvignila misel, da nje čez nekaj trenutkov več ne bo. V luči svetilk se mi je zazdela v svojem do kolen ji se ga jočem belem kožuhovinastem plašču kakor bitje iz nekega drugega sveta. Gledal sem za njo, dokler ni utonila v temi
Zdaj vem, da še nisem povsem izgubljen. — In da v moj? h očeh ni samo glad. — Morda bo še vse dobro. Morda, morda —
V njenih očeh sem videl trepetajoč lesket, preko obraza razlit rajski mir, tiho vdanost v nekaj, česar ne morem dognati, ne morem doumeti. Te vdanosti, ki krije v sebi morda razbesnelo morje, trpljenje, ki ne pozna irtehe, aH pa veselje, ki ničesar ne potrebuje. Ta njen svet, ki diha v mene in mi vrača življenje, v katerem se zdaj gfblie ona kakor srebrna megla sredi noči preko velike tihe ravnine, po kateri me vodi iz sivih, trpkih dni v čudežno svetlobo, mene, ki mi je sonce časih strahotna kletev, noč uMialoča bolečina, ki sem poeosto brez duše in brez srca.
O. glad mi ča<nh daje da W nfl kri z vampirsko <»lo. — P» zdai 'dai tega več ne m^im. Kakor da sem na vse hudo pozabil.
Tukon!
Ne vem, odkod je. Ne poznam je. Morda je zvok dveh neznanih kovin, dveh križajočih se glasov, nerazumljivih besed.
Takrat, ko sem ji bO pogledal v oči, sem iznenada v sebi zaslišal to besedo, ki mi ne gre iz spomina, ki pozvanja, kakor da me hoče opominjati, naj ne pozabim srečanja — z njo!
Tukon .
Kaj naj pomeni? Zaman ugibljem. Zaman iščem jasnega pomena tej besedi, vsebine, da bi ji dal izraz. V sebi vem, da je v njej zajet neki svet, moj svet Ali iz sebe ga ne morem dati — Tukon — Tukon —. Ne, ničesar ni v tej besedi, katere vsebina oi mogla biti blizu še komu drugemu. Le čuden zvok, nekaj svetlega v neskončnem mraku. AH v tem mraku, ki me obdaja kakor svinec, zveni, nenehoma zveni. Morda njen smeh. Slišim, kako nekdo kliče: Tukon! In vidim njo, ki se smehlja, njene oči, velike, svetle, vprašujoče oči, drobne, rdeče ustnice srebrno meglo sredi noči, in čutim ves tisti skrivnostni svet, ki prehaja iz njenega bitja v mene, ki daje mojemu življenju novo silo, novo polnoto. O, to mi je dovolj. Povsem dovolj.
Zelo sem utrujen.
Dnevi teko Prav za prav potekajo večeri. Vsak dan me je bolj strah. Tudi vid mi pe5a' Vendar je kltub vsemu neko čuvstvo sreče vsak dan močnejše.
Vsi dnevi so polni nje. In v vseh nočnih sanjah je njena podoba — en s&ju odrešujoč smehljaj.
Poginem. To vem. Ne vadrflm. Vg©-ga ne vzdržim.
Iz mojih oči gleda glad.
•
Mtellm, kako bi bilo, če bi se ml približala — jaz njej? — se ustavila pred raenoj? Da, ona! — Ne jaz!— Ne jaz! — Bojim se. Nečesa se zeHo bojim. Morda tega, da se vse ne razblini da se eanje ne raaprše v nič, da Tukon ne razpade v mrtve črke, da ne izguM svoje vsebine, se ne osmesi,, da se ne razgali v nepravem trenutku.
In če se mi približa?
Tedaj se utegne pripettti, da dnffl mita. Da sredi noči zagori sonce in po-žge v viharju ognja najini telesL
Glas T u k o n a utihne.
Iz vseh kotov bo čuti pridušen stok.
Njene velike, sanjajoče oči ugasnejo im njih pogled bo bič, s katerim bo vprar-Sevala:
Kaj se je prfpetflo, da Je adaj vse teko pusto in praamo?
Kaj je?
Daleč nekje se izgublja Tukon.
Ne želim si, da mi pride blizu. Ne, bflo bi bln-zno. Le nien glas bi rad slišal, nien eflas. pa nai ei bi bil namenjen čemurkoli. komurkoli
Vsak rivec rase m1 trepefie zaradi nja. Njo vidim vsak večer.
Zgradbe povojnega Beograda
Po vojn! je bilo zgrajenih v Beogradu 5237 stavb, ti predstavljajo
vrednost nad 3 milijarde
Beograd, 17. marca.
Po statistiki gradbenega odbora beograjske mestne občine je bilo v Beogradu od leta 1919 do koncem lanskega leta zgrajenih 5237 novih stavb, ki imajo skupaj 10.992 nadstropij. Pritličnih stavb je 2177, enonadstropnih 1563, ostala pa imajo več nadstropij. Enodružinskih hiš je bilo zgrajenih v tej dobi 1698. V vseh povojnih stav-
narjev. Lani > WV> uporabljeno m aore
zgradb« 253,770.994 Din. Vse te investicije so označene po prijavljenih vrednostih stavb in bodo zaradi tega dokaj različne od stvarnih gradbenih izdatkov.
Največ se je zidalo leta 1927. Takrat so zgradili 692 novih stavb, lansKo leto pa je s 656 novimi stavbami na drugem mestu. Leta 19*23., ko se je izdajo največ za no-bah je 18.173 stanovanj. Ta stanovanja i ve zgradbe, pa je bilo zgrajenih 437 novih
imajo 47.233 sob, 17.550 kuhinj, v novih stavbah pa je tudi 2153 poslovnih lokalov. Modernih zgradb z dvigalom je 369, takih s centralno kurjavo pa 461. Skupna površina vseh novih stavb znaša 2,353.376 kvadratnih metrov.
Vrednost vseh 5237 stavb znaša 3 milijarde 16.631.744 Din. Največ denarja se je vložilo v stavbe leta 1923., in sicer Din 533.040.000 Din. Na drugem mestu pa je leto 1927., ko se je investiralo v nove stavbe 334,105.000 Din. Na tretjem mestu pa je leto 1928. z investicijo od 307,664.000 di-
poslopij. Največjo površino zavzemajo po-slopja, ki so bila zgrajena leta 1927, najmanjšo pa ona iz leta 1923.
Iz vsega tega je razvidno, da gradbena delavnost v prvih letih nikakor ni bila še usmerjena in da se takrat tudi ni mislilo na splošne koristi. Zidali so najipremožnej-ši in je zaradi tega tudi razumljivo, da je v letu 1923. razmeroma malo število novih zgradb na malem prostoru dalo največje stroške. Za proučevanje gospodarskih razmer prestolnice je ta gradben«, statistika v enaki meri zanimiva in poučna
Paila fe zadnja postojanka zime
Na gori Cakor so te dni prekopali 10 m visoke snežene zasipe ter omogočili tako vozni promet med zetsko in vardarsko banovino
Cetinje, 17. marca.
Včeraj Je bil spet urejen avtobusni promet med zetsko, vardarsko in morav-sko banovino preko gore in planine Ča-kor, ki je vsako teto zadnja in najmočnejša postojanka zime. Ko so v drugih krajih že davno rešeni vseh snežnih nadlog in jim je lepo spomladansKO vreme že odpravilo spomine na vse zimske težave, zlasti pa na ineteže in snežne žamete, so snežne žamete, ki so bili visoki 10 in še več metrov, šele te dni z velikim trudom odkopali na cesti, ki vodi prek o čakorske planine iz Andrije-vice v Peč. Ta za promet zelo važna cesta je bila po dolgem trudu dovršena šele po osvobojenju, gradili pa so jo že v nekdanji Črni gori takoj Po zaključku balkanske vojne. Za cesto so se brigale tudi avstrijske okupacijske oblasti, ker jim je bila zelo važna zaradi zveze s postojankami, vsa dela pa so zaostala od obeh strani globoko pod vrhom čakorske planine.
Prehod preko čakorske planine je življenjsko važen za Metohijo in Črno goro. Ta cesta je edina zveza zetske banovine z vardarsko in tudi z moravsko banovino. Kakor že rečeno, je bila cesta dovršena že pred več leti, promet pa je na njej doslej še vedno miroval vsako zimo. Na vrhu Ča-kora so namreč v zimski dobi silni snažni mete ž i in nasipi, proti katerim ne zaleže robena še tako vestna in močna progovna straža Skozi več zim so že poskušali obva-
skimi kolonijami, ni pa bilo nobenega pravega uspeha, ker je burja pred vsako kolono avtomobilov očiščeno cesto nanesla toliko snega, da ga ni bilo mogoče odstraniti pred prihodom druge avtomobilske kolone. Tako so avtomobili, ki so iz Andrijevice prispeli do vrha, le redko kedaj dobili zvezo z onimi, ki so krenili iz Peči in so si morali šteti še v srečo, če so se lahko vrnili brez vsakih ovir.
V naši državi gotovo ni prometne ceste, ki bi imela toliko težav in ovir v zimi kakor cesta preko Čakora. Letos pa pravijo, da je bila na tem področju tako mila zima, kakršne ne pomnijo že 10 let. Od te >mile< zime pa so vendarle do danes ostali preko 10 metrov visoki snežni zameti, skozi katere so morale velike delavske kolone presekati pot, da je kot prvi iz Peči v Andri-jevico dospel poštni avtomobil ter tako po dolgem času spet otvoril direktno zvezo med Metohijo in črno goro. Za poštnim avtomobilom so takoj nastopile pot redne avtobusne kolone in je tako sedaj spet otvorjen redni promet, ki so ga zlasti Črnogorci tako željno pričakovali. Med Metohijo in Črno goro je že od nekdaj življenjsko važna izmenjava poljedelskih produktov. Koliki zastoj in koliko škodo povzroča vsaka zima, pa se med drugimi primeri vidi tudi v tem. da se je točilo enako vino onstran čakora v Peči skozi vso zimo liter po 3 Din, v Andrijevici na drugi strani za-
rovati cesto od žametov z močnimi delav- ' snežene gore pa po 7 do 10 Din.
Šolarckom In študentom je treba zdravih zob
En mesec Osrednjega šolskega zobnega ambalatorija — Blizu 1000 ordinacij — Otroci se zobnega zdravnika ne boje
LJubljana, 18. marca.
Kakor smo že poročali, je dne 15. februarja \ Gledališki ulici nasproti opernemu gledališču pričel poslovati Osrednji šolski zobni ambulatorij, ki ga je ustanovilo Drj-štvo za ustanovitev šolskega ambuiatorija pod predsedstvom senatorja dr. Ravniharia in ki ga je strokovno organiziral ter ga nad-z ra zobni zdravnik dr. Josip Tavčar. Kakor je med Slovenci sojeno vsem takšnim potrebnim kulturnim ustanovam, ki si zastavljajo v resnici humane, socialne naloge, tako se tudi Osrednji šolski zobni ambulato-r i le iztežka materialno prebija in njegova stremljenja so v javnosti in na odločujočih mestih našla doslej vse premalo razumevanja n podpore. Pa dasi ainbulatorii v teh razmerah doslej še ni mogel razmahniti vse svoje delavnosti, vendar že po prvem meseca svojega obstoja izkazuje lepe uspehe.
Ambulatorij se je odločil za načrt, da prične z zdravniško nego zob najprej pri najmlajših, zdaj je njegova skrb posvečena predvsem deri iz prvega razreda ljubljanskih šol. Ko so bili pred božičem učenci prvega razreda na vseh ljubljanskih in okoliških šolah zdravniško preiskani, se je izkazalo. da ima 85% teh otrok bolne, zdravniške nege potrebne zobe. Doslej je ambulatorij sprejel v zdravljenje tri razrede šo-larčkov in je prvi mesec popravil in pozdra-v 1 zobe 110. — Razveseljivo je, da ti mali pacijenti ne kažejo skoraj nič strahu pred ordinacijsko sobo, pred svetlimi, ostrimi instrumenti in brnečo električno aparaturo. Prav radi prihajajo, mirno sedijo in si dajo vrtati po zobeh in se zmerom prav radi vrači jo. Ti šestletni, sedemletni šolarčki bi bili lahko za vzgled marsikateremu odraslemu strahopetcu in nazadnjaku, ki hodi po svetu s črvivo čeljustjo samo zato, ker ne more zbrati toliko poguma, da bi zdravniku po-
kazal svoje robe. — V teku šolskega leta bo ambulatorij popravil zobe vsem prvošo-larčkom v Ljubljani in okolici, pred koncem šole pa se bo vršil ponoven pregled vseh.
Pa tudi k višjih razredov — v področje ambulatorija spadajo prav vse ljubljanska šole. razen univerze — je velik naval, tako da je ambulatorij moral svoje popoldanske ure rezervirati njim. Ta mesec 6e je teh pozdravilo 96. Vsega, kar je nanj stavljenih zahtev, ambulatorij sicer ne zmore, vendar pa ne odbije nobenega šolarčka in nobenega študenta, ki pride z bolečino. Vsak dan stalno ordinirata dve zdravnici, ki sprejmeta povprečno nad 30 pacijentov na dan. Tako sinemo račmati, da je ambulatorij. od početka do danes opravil skupaj blizu 1000 ordinacij.
Osrednji šolski zobni ambulatorij Ima Se ogromno dela pred seboj. Sole kar težko
čakajo, da pridejo na vrsto: bolj kričeča je potreba po zobnem zdravljenju, prej pride razred do svoje ordinacije — Na javnosti in na odločujočih forumih, zlasti tudi na bolniških blagajnah, ki jim ambulatorij od-jemlje mnogo bremen, pa je, da po svoji moči to pomembno socialno zdravstveno delo podpre.
lože Letnik - 60Ietnik
Trbovlje, 18. marca.
60. rojstni m godovni dan praznuje g. Jože Letnik, višji kane list Bratovske skladni ce v Trbovljah. Je sin žeelzničarja iz Trotkove v Slovenskih goricah. Tudi sam je služboval pri južni železnici. Zaradi odločne narodne zavednosti je pretrpel mnogo neprijetnosti, zato je službo rajši zapustil in se preselil v Trbovlje, kjer je delal 5 let v rovih, potem pa je bil nameščen v
to	5to4uje<.
UUtfentva soojclre politike Hi , & Um i^a «4 \ft t J93J,
Bratovski skladnici kot bolniški strežnik in je prav kmalu napredoval do kanclista ki višjega kanclista. Službo vrši še danes.
Pri rudniku so takrat gospodarili Nemci, ki narodno zavednih Slovencev niso radi gledali in so jim delali različne neprilike. Tudi Letnik je moral požreti marsikatero bridko, vendar ga to pri njegovem narodnem delu Ln oviralo. Udejstvoval se je pri
vseh narodnih in humanitarnih društvih. Bil je soustanovitelj Sokola in večkrat tudi starosta. To mu je prineslo dosti neprilik od strani nemških predstojnikov, vendar ga .prav ničesar ni oplašilo. Predsednik CMD je še danes. Tudi med svojimi tovariši uživa velik ugled, saj je bil daljšo dobo predsednik Društva rudniških nameščencev in je več let tudi član občinskega odbora. Svoje tri sinove je vzgojil v strogo narodnem duhu, zato so zavedni Sokoli. Jubilant se še danes pri polnem zdravju udejstvuje pri društvih z isto vnemo kakor v mladih letih. Tako še mnogo let!
<kyv»loc med Srbf)o in njenfca bodočim
kraljem. Blagopokojni kralj Peter se je jubilanta spominjal do svojih zadnjih dni, veliki idealist g. Korošec pa svojih zaslug ni nikdar iznašal ter izkoriščal in preživlja tako svojo starost r zelo skromnih razmerah.
Iz delovanja mariborske Jugoslov.-češkoslov. lige
Maribor, sredi marca.
Na zadnjem občnem zboru Jugoslov.-češkoslov. lige v Mariboru je bilo prečita-no obsežno in 'Zčrpno poročilo odstopivšega dolgoletnega predsednika in soustanovitelja lige g. dr. A. Reismana o delovanju v minulem poslovnem letu. Iz poročila posnemamo nekatere podatke, ki kažejo, kako se čedalje bolj poglablja jugoslov.-češkoslovaška vzajemnost in sicer s praktičnim, podrobnim delom.
Mariborska liga je dala pobudo za to, da se marljivemu delavcu za kulturne stike med Čehi in Slovenci, uredniku »Nar. Listov« L K. Strakatemu izkaže naša hvaležnost. Njen predlog se je uresničil: g. Strakatij je postal častni član vseh JC lig v Sloveniji, obenem pa je dobil odlikovanje z najvišjega mesta. — Ob istem času je bil izvoljen za. častnega člana mariborske lige in vseh ostalih slovenskih lig g. senator Ivan Hribar. Mariborska liga je sodelovala pri proslavi obeh odlikovancev v Ljubljani in pri ustanovitvi podzveze vseh lig v naši banovini. — Priredila je tečaje češkega jezika na realki, gimnaziji in učiteljiščih. — Njen predsednik dr. Reisman je bil izvoljen za tretjega predsednika »Saveza jugoslov.-češkoslov. lige« v Beogradu. Tekom lanskega poletja je večkrat sprejemala goste iz Češkoslovaške. — Vzdrževala je stalne in redne stike z verni ligami v Sloveniji, izmenjavala sejne zapiske in gojila pobratimske stike z odlično delujočo ligo v Brnu. — Skrbela je za propagando v listih m je v teku prejšnjega poslovnega leta zaznamovala preko 80 takih propagandnih beležk in člankov. — Dne 30. oktobra je priredila krasno uspelo proslavo češkoslovaškega državnega praznika. Pre-
Tako vreme / škoduje Vaši kozi/
Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremo i NadrOniie si temeljito vsak večei pa tudi podnevu, preden greste na prosto, roke in obraz z Nivea- kremo. Tako Vam osiane koža nežna in prožna, odporna proti vetru tn vremenu ter dobi ono milino in svežost. ki jo vsi tako ljubimo pri mladini
Sami dobro veste: nobene dru£e kreme ni. ki bi vsebovala euceril in zalo se Ntvea-krema ne da nadomestiti.
NIVEA-K R EM: V dozah od Din. 6.—, 12.—, 25.— V tubah od Din. 12. - in Din. 17
bcterrrl ta posameznosti zsvačaja dob*-o
sklepati iz oblike roke kot celote, posebej pa še iz oblike in razvrstitve ročnih črt. V vsakem delu človeškega telesa in ceio v vsaki celici je po mnenj« mnogih znanstvenikov skrita v^ osebnost človeka. Narava je raznolična, naznolični pa sa tudi ../eni izrazi. Vsa narava govori, njen jezik pa j« treba proučevati, da bo vsem odkrit.
Že stari egipčanski, indijski, grški ln rimski modrijani so po tisočerih izkuč .j?h dognali, da se da iz oblike in ort človeška roke spoznati znaOaj, duševne zmožnosti, preteklost in bodočnost človeKa. O tem govore prastare preizkušnje hiromantije. Mnogo tega znanja se je v teku tisočletij izgubilo in šele v novejšem času »o se učenjaki in med njimi tudi zdravniki v Angliji, Franciji in Nemčiji začeli pečati s proučevanjem preostalih spisov in obenem tudi s praktičnim študijem roke. Kot sad teh raziskovanj imamo danes že medicinsko diagnostiko o roki in nohtih. Tako jo na starodavnem polju hiromantije vzklila hirosofija, s katero se že bavijo mno^i zdravniki in uporabljajo sadove svoj:h iskav tudi v ordinacijah za paralelne dit-gnoze ->o!eg navadnih zdravniških diagnez.
Ce se pomisli na velikansko število nesrečnih zakonov, v katerih so se uve1 javljale v škodo skupnega življenja prej neslu-tene lastnosti, če se pomisli, koliko otrok se vzgaja po metodah, ki ne odgovarjajo njihovi individualnosti, nadalje koliko mladine se sili v poklice, za katere ni nobene sposobnosti in volje, in naposled, koliko poslovnih zvez mora propasti, ker značaj in zmožnosti sodelavcev niso v nobenem pravem razmerju, moramo pozdravljati vse znanstvene poizkuse o naj temelj i teišein razkritju duševnih in telesnih sil vsakega človeka. V neštetih primerih je zaradi t&-ga poleg splošnega zdravstvenega pregleda važen tudi zdravnik, ki se bavi z raziskovanjem roke in njenih črt.
Dr, J©§. MARCiUS
zasebni zdravnik	3917
v Mariboru, Tattenbachova ulica št. 19.
Križaljka 9,Zmaj"
Besede pomenijo:
Vodoravno; 2. sesalec, 4. pokrajina v Grčiji, 7. ljubljanski župan, 10. nekdanji slovenski minister, 12. mesto v Peru, 14. drevo, 15. suženj, 16. pJeme, (zastopnik), 20. členonožec, 22. grška boginja, 23. številka, 25. ploskovna mera. 25.a triumvira-tor v Rimu. 29. ptica 30. središče gibanja, 32. grški bog, 34. reka v Jugoslaviji. 36.
Jubilant Jožko Korošec
V Celju praznuje god in slavi tudi svojo 75letnico g. Jožko Korošec, ki je bil v najtežjih časih poln nacionalnega idealizma. Njegovega zaupanja v našo narodno in državno bodočnost ni mogla omajati nobena sila, ničesar od tega, kar je pa njegova okolica na kratko označevala kot »pritisk
in tok razmer«. Z vsemi svojimi silami »e je mož boril proti toku in posegel je tudi aktivno v zgodovino predvojne Srbije Kakor njegov svak dr. Kustudič je bil tudi oa zaupnik Petra Karadjordjeviča ter powe-
davala sta podpredsednik broške lige univ. prof. inž. Filduka ta dr. A. Reisman. — Odbornik JC lige dr. Lj. Pivko je priredil v jeseni 1. 1. več predavanj na Češkoslovaškem, ki so bila zelo dobro sprejeta. — Sodelovala je s prvim dijaškim krožkom, ki ga je ustanovila CJ liga v Kralj. Gradcu. Dne 12. marca t. 1. je priredila uspelo Ma-sarykovo proslavo.
Kakor je videti, je obstojalo delo lige v celi vrsti podrobnih akcij, ki bi utegnile biti velikopoteznejše, če ne bi ligi nedosta-jalo, kakor poudarja poročilo, delovnih moči, sredstev in — boljših časov. Z odstopom dr. Reismana je liga izgubila vnetega ln inicijativnega delavca za jugoslov.-češkoslov. stike. Preverjeni smo pa, da bo tudi v bodoče delovai za stare ideale in da bo JC liga pod vodstvom novega predsednika g. ministra dr. Kukovca nadaljevala svoje delo v dosedanji smeri.
Pomembni izrazi roke
Za osebno in družabno življenje ima človek v svoji roki zelo bogato in izrazito sredstvo. Po pravici je že v 5. stoletju pred Kristom grški filozof Anaxago>ras razlagal, da se mora človek za svojo spretnost m nadvlado nad drugimi bitji zahvaliti edino le uporabi svoje roke. Podajanje in gibanje roke pri vsakodnevnih pozdravih obeležujejo značajne vtise kakor n. pr. o energiji, odkritosti, prisrčnosti, hladnosti itd. Kakor se iz oblike in izrazov glave in obraza da sklepati na značaj in tudi na razne bolezni, kar velja še posel-:io glede oči (iris-diagnoza), tako se dajo tudi mnoge
francoski narodni junak (nečak Karla Velikega), 37. kar pride po vojni, 33. član družine, 40. otok v Dalmaciji, 41. odposlanec, 43. ljubljanski župan, 46. ako ni cel ? 49. otok v Franciji, 50. moško ime, 51. ka_ žalni zaimek, 52. riba, 55. reka v Jugoslaviji, 56. reka v Italiji, 57. rastlina, 59. va3 pri Ljubljani, 60. pijača 62. nikalnica.
Navpično: 1. tekočina, 3. osebni zaimek, 4. pesnitev, 5, dvojica, 6. vodna žival, 7. gršita črka, 8. razum, 9. mesto v Braziliji, 10. žensko ime, 11. merilo časa, 13. enota teže, 17. francoski spolnik, IS. pleme, 19. strup v čaju, 21. obleka, 22. reka v Švici. 24. obdelana zemlja, 26. zatira, lec, 27. medmet. 28. del neba (mednarodno), 29. mesto v Jugoslaviji, 31. jed iz mleka, 33. ljubljanski župan, 35. pokrajina v Jugoslaviji, 37. poteza v šahu, 39. glas, 41. blago, 42. bog vetra. 44. doba, 45. sadež, 47 francoski vezni k, 4S. otok pri Benetkah, 53. igralna karta, 54. znak za vodik, 56. ljubljanski župan, 5S. pijača, 61. oblika glagola (pomožnega).
Rešitev križanke „Lovee"
Vodoravno: 2. uta, 3. aš, 4. bo, 6. Atene, 9. polom, 10. or, 11. lina, 12. oni, 13. nota, 14. ki, 16. ep, 19. le, 22. od, 23. or, 24. Ig, 25. na, 26. si, 27. Re, 28. aj, 29. le, 31 ep.
Navpično: 1. Ta, 2. xA 3. air, 4. bel, 5. ono, 6. Apolon, 7. Torino, 8. Ema, 14. konj, 15. fi, 16. Eos. 17. pri, 18. ni, 19. lira, 20. Egej, 21. Ida, 29. Lear, 30. po, 32. ep.
© Jezero — nekoč In
Dobrcič (2166 m) je Bigi cele dežele Ko-roške, kajti z njegovega vrha pregledaš vse njene predele do njenih mej in še daleč preko njih sega pogled. Danes čuješ okoli njega več nemške kakor slovenske govorice, toda s svojim slovenskim imenom, ki te vkljub njegovi skalnati kopi spominja na mehke zelene dobrave s šelestečimi hrasti m dobi, priča, da je nekdaj stal če na popolnoma slovenskih tleh. Od njegove, ga obširnega vznožja kot središča se vlečejo radijalno doline in dolinice, izglodani jarki in široke brazde; v teh pa leže mirno in pokojno znamenita koroška jezera, sinje-modre oči lepe pokrajine. Koroška ima okoli 200 jezer. Izpred takozvane »slovenske« cerkvice, ki stoji na zapadni strani tik pod vrhom Dobrača in že počasi razpada, vidiš severno od Dravske doline njej vzporedno v brazdo položeno Milštat-sko jezero, pred njim celo vrsto manjših jezer, južno od Drave pa Belo jezero. »Nemška« cerkev stoji malo niže na vzhodnem pobočju gore; preko nje in izpred nje gledaš najlepša jezera v vsej de_ želi Koroški: zdi se ti. da gleda vsako posamezno naravnost sem gori na vrh Dobrača: prav v takih smereh valovijo njiho. ve vode v njihovi po iolžrii raztegnjenosti aii pa se vrstijo jezera eno za drugim, da takoj spoznaš, da so ostanki starejših, večjih in daljših. V severovzhodni smeri
leži pod vznožjem Grlice z vzpenjačo »Kanzelbahn« znano Osojsko jezero, južno pred severnim vznožjem Karavank se vrstijo Baško, Hodičko, Klopinjsko in mnoga druga jezera, a sredi vseh blišči največje, 16.5 km dolgo Vrbsko jezero.
Vrbsko jezero je starejše kakor pa tista slovenska pravljica, po kateri je nastalo iz vod enega samega sodčka, kojega neizmerne vode je izlil v prekrasno dolino mo. žiček, da tako kaznuje grešni in nepokor-ni svet. Vrbsko jezero je z ostalimi koroškimi jezeri vr*d eno najlepših in najdra. gocenejših daril, ki jih je ledena doba ustvarila in podelila deželi Koroški; je basen, pravlj:ca in pripovedka, ki vse se. gajo v najstarejše dobe človeškega, pa tudi slovenskega rodu; vežejo naš čas s preteklim in bodo iz neusahljivega vira globokega jezerskega dna vrele, se vedno znova obnavljale in živele, dokler bodo pljuskali sinjemodri valovi okoli častitljive Marijine cerkve na »Otoku«; je neprecenljiva zakladnica zdravja, lepote, vseh duševnih, telesnih in materijebrh dobrin, ki jih v njem in ob njem aajde vsak, kdor jih tod išče.
V bližnjem Hodiškem jezeru so našli ostanke prazgodovinskih stavb na kolih. Ob sedanjih bregovih Vrbskega jezera sicer takih stavb samih vsaj do sedaj ni bilo najti; vendar je vkljuib" temu verjetno, da
je bilo jezero tudi že v oni dobi obljudeno vsaj v svojem vzhodnem delu, ki je pokrival tedaj svet in tla sedanjega Celovca. Keltje, ki so prvi bivali ob jezeru, so vzdr. ževali pogosto trgovinske zveze z Rimom nekaj sto let prej, predno so prišli pod rimsko oblast; v dobi pa, ko je Koroška spadala k starorimski državi, je peljala važna cesta iz Viruna v Oglej nad jeze. rom skoz Grliče na Krivo Vrbo, skoz Vog-lje na Došniče in Vrbo. Jezeru so Slovenci dali ime pc Vrbi, stari naselbini na zapad-nem koncu jezera. To ime so Nemci prevzeli in prestavili v svoj jezik kot Velden = Velben, kar pomeni vrbo. Sedaj veljav, no ime Worter-See je jezero dobilo po stari naselbini Otok = Werder; Otok je dan. danes polotok ob južnem jezerskem bregu z vasjo in staro župnijsko cerkvijo sv. Pri. musa in Felicijana, v srednjem veku poleg Vrbe najvažnejše politično, sodnijsko in kulturno središče ob Vrbskem jezeru. Jezero ima sicer tudi danes še več otokov in bi se pravilno nemško moralo imenovat1' »Werder-See. Otok in vsa zapadna obal jezera je bila dolgo časa last Brižin. skih škofov, nekaj časa tudi last reda sv. Jurija v Milštatu, ki so oboji iz tega središča širili krščansko vero med slovenskimi jezerjani in okoličani; odtod tudi važ. nost teh kraiev za postanek in presojo »Brižinskih« spomenikov. Neka lisrina iz 1. 1150. našteva kraje: Porsach. Riuniz, Chodessach. to so Poreče. Ribnica. Hodiše. Sedanje svetovnoznano letovišče Poreče je spadalo mimogrede pod Vrbo. kote »Črni grad« je že davno razsut, pod Blatograd. T>od Strmec, pa tudi pod oblast »Otok«. R:bniea je bila del j časa last isfih gospo-dov kakor bližnji grad V Hodišah. Ni no-
benih dokaaov, da bi ti Hodišani ne bili slovenskega, porekla. Za nas Slovence pa je še zandmi-vo, da je eden izmed njih Leonhard postal solnograški nadškof (1495—1519); v svojem grbu je imel repo (Glej opombo); njegov denar, »repar« je znan v prislovici: »Kadar imam repar svoj vsak mi pravi: prijatelj moj!« Vzhodni kot jezera in njegova okolica sta bila last samostana v Vetrinju, ali pa sta spa_ dala k pomeri ju celovškega mesta.
Koroška narodna pravi:
V Ceiovoi na lenttl tri pavše po jo. Te nove žovnirj« mudtra&i učo.
>Leot« je reč kflometrov doIg prefcop, po katerem so 1. 1580 zveza, i jeaero z mestom. Tedaj se jte pričelo živahno brodar-stvo po jecscu &1 prekopu in slovenski je. zerjani so ne noje pridelke po največ po tej vodni ce*ti spravljali v mesto. Ce bi se bil uresnčai načrt te 1. 1780, speljati vodo iz prekopa v stari meseni jarek in iz njega v »Vankart«, odt> >k Vrbskega jezera, ter tako posredno v Dravo, bi bil Celovec postal svojevrstno mesto v celi Evropi. Pač pa so Rosenbergi zgradili na skalnatem pomolu ob izlivu Jezera v prekop — razkošen grad »Loreto« (1652.), ki je prvi odprl širšemu »vetu lepote Vrbskoga jezera. Po zgradbi južne železnice so se samotne in zapuščene vasi ob severni pozneje tudi ob južni obali jezera začele razvijati v letovišča in kopališča, ki prinašajo deželi ogromne dohodke. Poleg železnice pelje moderna avtomobilska cesta okoli jezera, parniki, jadrnice in čolni križarijo po mehkih jezerskih valovih; ko pa ja.
nuarja meseca jezero zamrzne, nudi najdaljše in pokrajinsko najlepše drsališče v vzhodnih Alpah. V celoti tvori jezero tri jezerske kotl.ne; vsaka tvori svet in sliko zase; vse so v bližini obdane od nizkih hribčkov Za njimi pa se dvigajo zasnežene ledene stene in strmine Karavank, na vzhodu Fleš-vca, Peca, Obir; na jugu Košuta in StoL Ko nastane na njihovih gre_ benih večerno žar en je in lega mrak na po. krajino, zažari to edinstveno drsališče v čudovitem odsevu, kot bi se jezero smehljalo iz svojih tajinstvenih globin. Pozab. Ijena sta greh in kazen. Večerni zvon pobožno doni vrh Dobrača.
Po sredi zelene dolžine jezera je Sla tsu kozvana demarkacijska črta med scitnim pasom A in B. Na severnem bregu jezera, še bl zu Vrbe, stoji kamen, kt pa ni obrnjen na cesto in jezero, temveč v stran, da tujec napisa niti ne opazi, ki pravi: »Bis hieher und nicht weiter kamen d:e serbisehen Reiter.
Op. V solnograškem gradu »Hohensnte-burg« stoji v kotu velike dvorane veleza_ nimiva peč, ki živo spominja na kamemte peči, kakoršne so bile v navadi v starih slovenskih domovih; samo da je nekoliko š:rša in višja. Obložena je namreč vsa od nog do vrha s samimi »reoami« v najrazličnejših velikostih in oblikah v kamnu; dasi je teh rep več sto. niti dve n!sta si popolnoma podobni. To peč je dal postaviti imenovani nadškof Leonhard iz Hodiš pri Vrbskem jezeru. Da si ie baš »repo« 'zbral za svoj grb, dokazuje njegovo kmetsko pokoljenie. Rodbinska imena »Repolusk« (na Pohorju) »Repf6« soomi. njajo na ono dobo.	Opomba pisca.
Dr. Fr. Korotanskj.
CENJENE DAME
opozarjamo na veliko pripravljeno izbero domskih plaščev zadnjih modnih novosti od Din 350,— naprej do najfinejših modelov,
F. LUKIČ, LJUBLJANA, Stritarjeva
Pri nas In drugod.
Kmrfki posestniki iz Ratet in Planice ▼ skrajnem severozapadnem kotn Slovenije imajo na italijanski strani skupno planino ► Za jezerom«. Pred dnevi so dobili o<l italijanske davkarije v Trbižu plačilni nalog. da morajo plafati za tekoče leto od planine 6133 lir zemljiškega davka. ali v našem denarju skoro 20.000 Din (dvajset tisoč dinarjev). Ak«> ne plačajo davka do 10. aprila, bo planina prodana na javni dražbi.
Isti posestniki imajo tudi na jugosloTeo-■kem ozemlju skupno planino, ki je mnogo večja od one na italijanski strani. 0<! teg* večjega zemljišča v Jugoslaviji pa plačujejo na leto komaj okrog 2(M(0 Din (dva tisoč dinarjev) zemljiškega davka.
Res je feudo pri nas, tudi za kmeta. A pri naših sosedih je še mnogo hnjše, zlasti za kmeta.
♦	Imenovanje pri sodišču. Z odlokom mt-
r;?tra pravde je imenovan za sodnika pri okrožnem sodišča r Ljubljani g. Mirko iKoršič, bivši sodni svetnik v Gorici.
♦	Iz državne službe. Višji finančni svetnik varrlarske finančne direkcije v Skoplju g. Maks a s c h a n, naš ožji rojak, je trajno upokojen.
♦	Novi suplenti. Za suplente »o nastav-I: ni na realni gimnaziji v Kočevju Tejkal Irica. na II. realni gimnaziji v Ljubljani Linier Bogdan in na I. realni gimnaziji v l. ubljani Petkovšek Viktor.
♦	Nov pooblaščeni inženjer. Minteter za notranje posle je odobril, da sme šumarski frnženjer g. Fran Paherni)? iz Vuhreda iz-▼ rševati javno prasso na vsem ozemlju naje države specijalno iz šumarske stroke.
Bo najelegantnejši in najmodernejšega kroja
p" K. PUČNIKU
feelenburgova 1, nasproti kavarne »Zvezda«
Trenchcoati, hubertissi, površniki, dežni plašči in pomladne obleke za gospode in dame v krasni izbiri.	106
*	Občni zbor Zveze naprednih jugoslo-venskih akademskih starešin v Ljubljani »■■ bo vršil v petek 24. t. m. t restavraciji »Zvezdi« v Ljubljani s pričetkom ob 8. uri zvečer in z običajnim dnevnim redom. Člane in vse napredne starešine sploh odbor vljudno vabi. da se po možnosti udeležijo občnega zbora.
» Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji številki: Zakon o mednarodni konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil; Uveljavitev mednarodne konvencije o fiskalnem režima tujih avtomobilskih vozil v Veliki Britaniji, Severni Irski, Bolgariji, Danski, Portugalski, Južni Rodeziji in Novi Zemlji; Odločbo o iz-premembj carinsKe tarife glede preparata >r>arazoja B< ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin t letu 1933.
*	Dr. Lopičič na Cetinju aretiran. Sarajevski >Jugoslovenski !uist« objavlja s Četi nja naslednjo vest: »Tukaj je bil aretiran dr. Velimir Lopičič, ki je nedavno prišel i/ Italije. Pri njem so našli kompromiti-rajoč materijal.«
Ka svetovno raisiavo
v Cfekag©!
Kajvečje iznajdbe človeškega razuma — n^kaj novega, kar še nismo videli, nam bo pokazala gigantska svetovna razstava. Omogočiti obisk zanimive svetovne razstave čim širšemu krogu po najugodnejših pogojih, priredi francoska parobrodna družba Compagnie genčrale transa tlantiaue šest skupnih potovanj z največjim komfortom, v zvezi s poseti najvažnejših mest Zedinjenih držav. Informacije in prospekti brez-piačno pri French Line, Ljubljana, Maea-rvkova cesta 14.	3915
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice.
poročno
Meteorološkega zavoda v LJubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 6. ■mer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 1 vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo naj-višio, druge najnižjo temperaturo 18. marca.
Ljubljana 7, 751.8, 8.2 SI, mir., 10, 0.1, dež; LJubljana 13, 749.3, 10.8, 73, VSV 3, 9, n.; Maribor 7, 7*9.5, 10, 50, 5.8, 10, —, —; Zagreb 7, 752.0. 9, 50, W 1. 10, —, —; Beograd 1. 784.3. 9, 40, S 4, 1, —; Sarajevo 7, 755.7, 8. 60. S 1, 10, —, _-; Skoplje 7, 758.3, —10, 90, mirno 3, —, —; Split 7, 754.7, 11, 80, SE 16, 10, —, —; Kumbor 7. 757.0 9, 80. E 1, 6, —, —; Rab 7, 753.4, 9, 80, SSE 14, 10, —, —; Vis 7, 759.8, 10, 70, SSE 12, 10, —, _.
Temperatura: LJubljana 12.9, 6.4, Maribor 14.4, 8. Zagreb 18, 6, Beograd 22, 8, Sarajevo IR, 5. Skoplje 15, _2, Split 15, 8, Kumbor —, 8, Rab —, 6, Vis —, 8. Sonc« vzhaja ob 6.9, zahaja ob 18.9. Luna vzhaja ob 1.44, zahaja ob 9.4.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730
Danes ob 3., %5., «„ %8. In 9.
TIM MC COY
v borbi z Indijanci v filmu
Indijanska kri
Ob najnižjih cenah Din 2, 4, in 6.
•	Higienska razstava v Beogradu. Jugoslovensko društvo za čuvanje narodnega zdravja pod zaščito kralja Aleksandra priredi v Beogradu v dobi od 19. avgusta do 20. septembra letos prvo higiensko razstavo v poslopju tehnične fakultete. Razstava bo imela da oddelka: popularno strokovni ter komercialni oddelek. Ker bo komercialni oddelek važen sestavni del razstave, naj se interesenti, ki hočejo kot razstavljali priti v poštev, obračajo direktno na »Odbor prve zemaljsite higienske izložbe« v Beogradu.
*	Izlet Dunajčanov na nai Jadran V vrsti prijav raznih turističnih skupin iz inozemstva, ki pridejo prihodnji meBec na naš Jadran, je z Dunaja prijavljen izletniški vlak, ki bo 29. aprila prispel n« Su-šak. Izletniki ee tamkaj razdele na štiri skupine ter posetijo Crikvenioo, Selce, Novi in Rab. Vse štiri skupine se vrnejo na Sušak ter s posebnim vlakom na Dunaj. Izlet organizira dunajski »Verkehrsbu-reau« skupno z našim »Putnikom< v sporazumu glede prirejevanja recipročnih is-letov med našo državo Sn Avstrijo.
*	Himen. Poročila sta se 23. februarja gdč. Julka Kincl, učiteljica, hčerka ugledne Kinclove rodbine iz Sv. Jnrja ob Jut. žel., in g. Jože Novačan, učitelj iz La-porja pri Slov. Bistrici. Iskreno čestitamo'
*	Koročke novice. Kakor javlja »Koroški Slovenec«, ee Je na Obirskem vrftil te
dni »gospodarski shod«. Velika udeležba \e pokazala zanimanje zanj. Govornik Gril je pojasnil nekatere stvari, ki so posebno važne za tamkajšnje kraje. Izrazil je upar nje, da se bo izvoz lesa izboljšal in tako povečal edini dohodek tamkajšnjega kmeta. Posestniki naj bi skupno prodajali les in si tako zagotovili boljšo ceno. Nov vir dohodkov za tamkajšnje kraje bi bilo umno sadjarstvo. Predavanje je bilo sanimi-vo, ker je govoril praktičen sadjar. — Koroška deželna vlada je izdala naredbo, da se bodo obmejne prepustnice izdajale odslej le obmejnemu prebivalstvu. — Jože Zor ko, posestnik v Porečah, je n« cesti proti Celovcu po nesreči prišei pod avtomobil ter dobil nevarne poškodbe. — Nedavno je utonila v Vrbskem jezeru žena hotelskega uslužbenca »Auenhof«. Ker je dogodek sumljiv, so njenega moža odpeljali v preiskovalni zapor.
♦	Pogrešanci iz svetovne vojn«. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešanci iz svetovne vojne: Anton Krištof, klepar iz Studencev; Simon Kokol, delavec s Pohorja; Prane Grašič delavec rs Zerkov-06v; Franc žohar, viničar is St, Petra; Jože Gerlič, tesar iz Kamnice; Simon Visoč-nik, delavec s Pohorja; Franc Bek, trgovec od Sv. Martina; Anton Polančič, zidar is Maribora; Janez Hude, delavec is Bistrice in Janez Kljun, viničar is Limbuša.
*	Boga je ukradla. V cerkvi Sv. Trojtee pri Moravčah je pretekli teden Izginilo iz ciborija nekaj posvečenih hostij. Ko je duhovnik hotel zjutraj vernike obhajati, Je v svoje veliko presenečenje opazil, da je iz ciborija zmanjkalo precejšnje Število hostij. Kmalu so dognali, da je ta božji rop Izvršila neka domačinka, ki je baje versiko blazna. Hostije je deloma zaužila, ostale pa skrila in noče povedati, kam jih je dejala. Ta nedovomno izjemni dogodek je vzbudil v vsej okolici izredno pozornost in razburjenje in vse nestrpno pričakuje nadaljnjih ukrepov nadrejenih oblasti.
» Direktorjev brat pograbil milijone fat banke. Pred okrožno sodišče v So m boru so orožniki privedli znanega bogataša iz Odžaka Gjula Trišlerja, brata dr. Aladar-ja Trišlerja, predsednika hranilnice v Od-žaku, ki se že nahaja v zaporu. Nekoliko dni prej kakor je tamošnja hranilnica zahtevala poravnavo izven konkurza, je prišel Gjula v banko ter od glavnega blagajnika in drugih uradnikov zahteval, da se mu da na razpolago ves denar, ki se je nahaja] v blagajni, in vsi vrednostni papirji. Uradniki se zahtevi niso protrvili Gotovine je bilo v blagajni za več milijonov dinarjev. Gjula je ves denar pograbil in ga prenesel v Budimpešto, kjer ga je vložil v razna podjetja.
•	Srnrteo skok s petega nadstropja V noči od četrtka na petek je v Zagrebu neki brezposelni delavec iz petega nadstropja poslopja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev skočil na dvorišče, kjer Je nezavesten obležal s polomljenimi udi in hudimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je podlegel hudim poškodbam. Samomorilec je delavec Mijo Pramen-ko, star 27 let po rodu iz črne gore. Domnevajo, da ga je gnala v smrt neozdravljiva bolezen.
♦	Pes Je glodal otroško glavo. Iz Temeri-
na poročajo: Vse mesto je razburjeno sa-radi groznega dogodfca: neka deklica je v hiši štev. 1802 našla otroško roko in glavo, ki jo glodal pes. Preplašena je prihitela v občinski urad ter prijavila grozen dogodek. Ugotovilo se je, da je roka in glava pripadala otroku, staremu osem do deset let. Uvedena je stroga preiskava.
♦	Ciril-Metodove razglednice sa velikonočne praznike se razpošiljajo v razpečevanje. Naj ne bo nisogar, ki bi Jih vrnil!
» Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-1II.
•	Nagrobne spomenike prodamo tudi za. hranilne knjižice Kmetske hranilnioe in posojilnice. Franjo Kunovar, kamnosefiko kiparsko podjetje, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
» Usnje, čevljarske potrebščine, datnske torbice, aktovke najboljše kvalitet« po solidni ceni nudi tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja, Ljubljana, Stari trg IS.
•	V gledališčih in pri koncertih vas obvarujejo hripe okusne Anacot pastile dr. Wandera, ki se dobe v lekarnah za 8 Din.
♦	Na lepe in zdrave zobe je treba paziti ter jih najpozornejše negovati, kajti slabi ■zobje lahko povzročijo razna težka obolenja želodca itd. Zobna pasta Riviera neguje zobovje, keT ga z ustmi vred desinfe-cira in odstranjuje tudi zobni kamen. Riviera proizvodi so odlikovani z zlato kolajno v Parizu in Londonu.
♦	V kratkem izidejo originalne velikonočne razgle<inice iz fotoateljeia Emte, na kar posebno opozarjamo.
Vse Jofete ln Jofeflsc, vse Pepce, P epe te, Feplne na) k Slamiču povede pot, najlepše tam slavi se god 2
a— Deveto po4)u<*noznanstveno
nje Prirodoznanstvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo bo v četrtek 23. t m. v dvorani Delavske zbornice ob 8. zvečer. Predaval bo g. dr. Oskar Reya o svojem potovanju po francoskem Maroku. Opisoval pa nam ne bo samo svojih doživljajev, temveč nam bo podal tudi lepo zaokroženo sliko iz življenja in običajev tamkajšnjega ljudstva Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Vstopnina običajna.
Za srčne, živčne in ženslce bolezni,
počitka potrebne!
od 15« aprila do 15« junija
20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.200.—
(Dovoz ln odvoz z avtom, stanovanje, štirikrat na dan hrana s kruhom, dnevno ena kopel, dve zdravniški preiskavi,
takse in davki.) Prospekti na zahtevo! 119
u— Mladinska prireditev društva »Tabor«, na kateri bo dane« popoldne ob 16. uri v dvorani »Delavske zbornice« nastopil s sodelovanjem mandolinističnega odseka izključno le društveni podmladek, bo ie spričo skrbnih priprav in izredno posrečenega sporeda žela nesporen uspeh. Nizka vstopnina — za sedeže po 5, 7 in 10 Din, za stojišča po S Din — bo vsakomur omogočila, da si privošči sa današnji popoldan zabavo in lep užitek. Vstopnice se bodo prodajale tudi že uro pred pričetkom prireditve pri blagajni pred dvorano.
BAB VE, LAKE, FIBNEŽ
in vse ostale pleskarske ln slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovoljno postrežem — kupite le v trgovini
»LUSTRA" — V. LAZNIK
Ljubljana, Gosposvetsfca 8 — (poleg Stamtta) Telefon 2753
Prt večjem odjemu rnaten popust.	K
u— Najštevilnejši orkestralni korpus v LJubljani moreta danes postaviti združena orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice in državnega konservatorija v Ljubljani. Ta korpus, ki šteje 64 članov ter ima 16 L in 1 211. violin, dalje 8 viol, 7 čelov, 4 kontrabase, vae lesne instrumente ter vsa trobila in tolkala, koncertira v ponedeljek 20. t. m. ob 20. v unionski dvorani pod vodstvom skladatelja L M. 6ker-janca. Na sporedu sodeluje tudi naš naj-odličnejši koncertni pianist ifvan Noč. Noč Je pianist velikega formata, ionoertiraj Je V tu- in inozemstvu, odkoder Je prinesel najlaskavejše ocene najznamenitejših glasbenih kritikov. Naši publiki je prof. Noč dobro znan p© samostojnih koncertih, <i jih Je leto za letom izvajal s največjim uspehom. Spored, ki s® Jutri izvaja. Je sa LJubljano dekana popolnoma nov. Prvič se izvaja suita sa klavir tn orkester »Noči v Španskih vrtovih«, ki Jo J® napisal Spanec Manael de Falla, dalje se izvaja Mendelssohnova simfonija o>p. M in Brahmsova »Tragična uvertura«. Na koncertu pa je zastopana tudi domača literatura, in sioer Stevan Hristič s svojimi »Tremi srbskimi plesi«. P red prodaja vstopnic jutra ves dan v Matični knjigarni Sn zvečer od pol 8. dalje pred koncertno dvorano.
» P A.TK Vam očisti, pobarva hi preoblikuje za mal denar KLOBUČAR KLOBUKE vseh vrst Sv. Peta« e. 51 v najmodernejšo obliko.
u— Samo ie danes opereta »Dijak pros-JaJc«. Danes ob 11. dop. se vrši predstava popularne Millockerjeve operet« »Dijak prosjak«. Predvaja Jo ZKD na svojem filmskem sporedu v Elitnem kinu Matici. Opereto, ki je polna sladko očarljivih popevk. priporočamo vsakomur v ogled.
u— Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« uprizorijo v ponedeljek 7. L m. ob 8. zvečer v dramskem gledališču člani srednješolske organizacije »Žar< na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Dijaki klasične gimnazije, ki so si ustanoviti literarno in kulturno društvo »2ar«, ki izdaja tudi svoj mesečnik, stopajo vsako leto s kako dramo pred ljubljansko občinstvo. Letos so ee odločili za to Cankarjevo komedijo, ki bo s svojo satiro na »narodnjake«, ki nosijo v ustih blagor slovenskega naroda, v resnici pa skrbijo samo za lastno blagostanje, vedno aktualna, že na tem mestu opozarjamo občinstvo, da si preskrbi pravočasno vstopnice, ki se bodo prodajale na klasični gimnaziji in od petka dalje pri dnevni blagajni narodnega gledališča
©MIŠ PRI SPLITU
HOTEL BELLEVT7E, nova stavba, tekoča voda Penzijon Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo.	120
gggg	Največja muzils&Ina
lipi	senzacija Lj^Mjane
B|9	bo gostovanje zmanse-
Pfp	sitega, po vsem svetu IPP slavnega ženskega
PIP	pevskega jasz-sbora
FOTO TOURIST
LOJZE ŠMUC
Miklošičeva 6 vis-a-vis hotela Union
Kupuje, posreduje zamenjavo vseh vrst foto aparatov ali jih prevzema na račun novih.
u— Materinski večer zavoda za zdravstveno zaščito mater in deoe bo 22. t m. ob 8. zvečer v dvorani OUZD. Vstop prost. Govori g. dr. Čeraič, šef kirurgičnega oddelka, o vplivu okoiice na kirurgičrie bolezni.
u— Starši I V četrtek 22. L m. ob 20. bo predaval v risainici državne učiteljske šole znani avtor knjige »Akademski poklici dr. Lov po Sušnik o vprašanju: Kam z našo miadino. Društvo šola in dom vabi vse svoje člane in tiste, ki se žele včlaniti, da se predavanja v polnem številu udeleže.
u_ V slov. starokatoliški kspeli, Gospo-
svetska cesta 9 bo danes ob 9. zadušnica za rajnega brata Sokola PlaničKa Ferda in 25. t. m. za umrlo sestro Marijo Kovačevo.
u_ Ljubljanski Sokol opozarja, da se
bo vršil tradicionalni družabni večer v počastitev starejših bratov 8. aprila v veliki dvorani Kazine in ne kakor prvotno določeno 23. marca. Na tem večeru bo sodeloval iz poBebne prijaznosti Završanov pevski kvartet.
u_ X. redni občni zbor Jugoclovansko-
angleškega društva ae bo vršil v sredo 29. t. m. ob pol 9. ari v Kongresni kavarni poleg kina Matice. Dnevni red obsega poročilo društvenih funkcionarjev, spremembo imena društva in slučajnosti. Nove člane bo vpisoval tajnik po: ure pred pričetkom občnega zbora
OdM&pta^fi
b— Dr. Janko Pompe, specialist sa bolezni uše«, nosa ia grla, ordinira redno od pol 14. do pol K. Ulica star« pravde 7 (nasproti otroške bolnice).
u— Zobni in praktični zdravnik dr. R. Sfiligoj sprejema v Tavčarjevi ulici 4 od 8. do 11. in od 2. do o.
u— Delitev evidenčnih tablic r« metoma vozila se vrši na Bleiweisovi cesti 22, n., soba št. 1L Uprava policije poziva lastnike, naj pridejo po tablice za svoja vozila Po nastopnem redu: za potniške avtomobile L t m od 8. do 1. štev. 1—200 in od 16. do 18. štev. 201—300, 22. t m. od 8. do 12. pa Štev. 301—600; za tovorne avtomobile: 22 t. m. od 16. do 18. štev. 1—100 in 23. t m. od 8. do 10. štev. 101—200; »a motorna vozila: 23. t. m. od 10. do 12. štev. 1—100 in od 16. do 18. štev. 101—300. — S seboj Je prinesti 26 Din za vsak par tablic in prometno Knjižico s kolkom za 100 Din ter potrdilom o plačani letni taksi, banovinski davščini in občinski pristojbini. Plombiranje tablic bo dne 24. in 27. L m. od 8. do 18. pred opravo policij«. Od 21. t. 3i. dalj« bo dovoljen promet samo sa ona motorna vozila, ki bodo opremljena s novimi tablicami.
u— Umetnostna razstava Matije Jam«
v Jakopičevem paviljonu ostane do nadaljnjega odprta in ljubiteljem umetno?*: ogled toplo priporočamo.
u_ V počastitev spomina pokojnega Bogomila Vdoviča je stalno omizje pri >Fi-govcu« poslonilo Podpornemu društvu sl«^ pih 130 Din. Znesek naj se dvigne pri blagajni >Jutra<.
u— Namesto cvetja ob priliki godu ga. Josipine Slamičeve so darovali gg. nslul-benci bifeja Slainič za slepe 220 Din. Srčna hvala!
Ii Otfa.
e— Shod JRKD na Dobrni Daces $»o sani maši bo r narodni šoli ca Dobrni shod JRKD, na katerem bo poročal narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Scml51>enildU pridite vsi!
s— Ljudsko vseučilišča, V risainici meščanske šole bo ob 20. senimivo »kioptič-oo predavanje g. inž. Janka čuč^ia o sladkorni industriji v Jugoslaviji
e— Elitni kino l>uo«. Danes ob I1l.lt, 18.20 in 20.45 in Jutri ob 16.30 in 20.2« pustolovski zvočni film ><5!ove> x neb&< in tri zvočne predigre
Dame!
Najlepšo Izbiro pomladanskih pfeSfev dcfbfte pri
DRAGO GGRUP 8 CO*,
KONFEKCIJA
MIKLOŠIČEVA CESTA 16, L nastropja.

o_ RedufccU* prt Strojnih tovarna* bi
livarnah. Vodstvo Strojnik tovarn m livarn V Lijubljani Je pred dnevi odpustilo večje število delavcev. Povsem odpuščenih Je 40, okrog 100 pa Jih Je tovarna poslala na brezplačen dopust. Med kovinarji se širi bojazen, da se bodo redukcije nadaljevale še v večjem obsegu. Vodstvo tovarne pa izjavlja, da so vsi ti ukrepi samo začasnega značaja, ker podjetje zaradi denarnih zapor ne more kasirati vseh svojih terjatev. Kovinarska stroka je po krizi ena najbolj prizadetih. Od i 1920. število zaposlenih delavcev stalno pada. V enem samem letu — od srede 1931 do srede 1932 — je bilo reduciranih nič manj kakor 25 odstotkov vseh kovinarjev. Kovinarska industrija je z ozirom na svojo važnost za narodno gospodarstvo in za vse nacionalno življenje vobče pri nas vse premalo razvita in se naše domače potrebe še zmerom v veliki meri krijejo s uvozom is inozemstva. Kakšnega zbolj Sanja v doglednem času še ni mogoče pričakovati.
PRIZNANO DOBER CVIČEK čez ulico „ 9.—
in druga prvovrstna vina od 10 Din naprej.
Specialitete v slaščicah, sendvičih i L d.
BAR BUFFET K O d A K SLASCICARNA Prešernova ulica.	3902
u_ Dela pri Du ki če vem bloku. Pri Du-
Kičevem bloku med Gajevo in Puharjevo ulico Je kakor znano, dozidanih pet poslopij. Pri vogalnem poslopju ob gledališki ulici ki Je namenjeno za bolnieški sklad TPD in pri poslopju tik ob njem dozidava-jo zdaj notranje stene, kar bo dovršeno v enem tednu. Stene pa bo že dozidane v vseh treh hi&ah v srednji skupini od katerih je hiša ob Gajevi ulici nasproti bloka Pokojninskega zavoda namenjena sa go. Zalaznikovo, lastnico restavracije pri Se-stici, drugi dve hiši pa bo podjetje Dukič po vsej verjetnosti obdržalo in bo stanovanja samo oddajalo. Te tri hiše bodo prihodnji teden obmetavati in bodo v krstnem izročene svojemu namenu.
^lašži gadu!® novosti
Pred nakupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov po najnižjih cenah pri	3782
„NOBLESSE"
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 4
etemne
Modne pomladanske bluze od 20 Din dalje.
Tovar. zaloga KRISTAN
LJubljana, St. Petra cesta S& 8816
s— O uredbi ni pobirani* tuksusnag« davka je predaval v <&ctrtek IA. t_ m. »večer okrožni tajnik g. Drago iabkar v
Obrtnem domu. številni poslušalci so nagradili predavatelja za njegova izčrpna hi poučna izvajanja s živahnim odobravanjem.
e— Eefcrutad spjsek sa L 1933 je gotov
žn je občinstvu v sobi št. 2 mestnega načsL stva v Celju na vpogled. Starši in varu»t se vabijo, da se prepričajo, če so njih sinovi odnostno varovanci, rojeni leta 191 S., pravilno vpisani, da lahko pravočasno priba, vijo potrebna dokazila ki jih naj ob prilikrl rekrutacije predložijo rektrutnl komisiji.
e_ Žrtve nesreč in napadov. Na Gorici
pri Celju je neki moški v prepiru sabodel 261etnega posestnikovega sina Jakoba W tanca z nožem v levo stran prsi V Topo! šč i ci pri Šoštanju si Je 321etna služkinja Alojzija Blazinškova pri delu zabodla iglo globoko v desno roko. V konjiški okolici se je privesil 8ietni posestnikov sia Ludovik Višner na težak voz. Med vožnjo pa je padel pod kolo, ki mu je zmečkalo desno nogo. Na 36letnega rudarja Avgusta Divjaka v Hudi jami pri Laškem je padla pri delu težka skala in mu zlomila desno nadlehtnioo. 331etna delavka Terezija Florjančeva iz Ločice pri Polzeli si je pri padcu zlomila levo nogo pod kolenom Na 71etno posestnikovo hčerko Marijo Pintar-jevo se Je pri nalaganju lesa zvalil težak hlod in Ji zlomil desno nogo pod kolenom. Petletna delavčeva hčerka Anica Cehner-Jeva iz Celja se je vrezala z nožem v mezinec na desni roki tako močno, da Je mezinec obvisel le še na tanki koži. 26!«-tnega posestnikovnga sina Ivana Mimška is Loč pri Konjicah je te dni v prepiru udaril ns-ki sosed z motiko tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo. Mirnškovo stanje Je zelo resno. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski boinici
e— Ogenj v Z&vodnL "V noči od IT. na 18. t. m. se je vnela ograja na hodniku prvega. nadstropja gostilne »Jadran« v Zavod ni v Celju. Požar je opazil tam stanujoči g. Hschmann ,ki je domače takoj alarmirai ter tako preprečil veliko nevarnost, da se ogenj ni razširil.
e_ Ukradeno kolo najdeno. Pred dnevi
smo poročali, da Je neznan tat izmaknil mesarskemu pomočniku AloJ. JakuSka v Celju iz veže pri njegovem stanovanja v Gosposki ulici noro kolo. Ukradeno kok» so sedaj našli na nekem travniku v Belini pri Konjicah in ga vrnili lastniku.
e— Srečke državne razredne loterije 58. kola L razr. se že dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. Ne zamudite prilike ter si jth nabavite čim prej! Pri zadnjem žrebanju je-bilo izžrebanih nad polovico v na§i podružnici kupljenih srečk.
Pri boleznih krvi in kože, kakor trudi pri po prišču in sojedcih skaženi polti vzemite Saxlehnerjevo naravno grenčico HUNVADI JANOS. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaja škodljive snovi, pospeši presnovo, čisti kri in ureja stolico. Normalna doza: pol kozarca izpijte zjutraj na tešče. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite- na etiketo z rdečim snedn$m fo^emi
črn Vas
BOLI GLAVA a« ZOBJE, če (mate MIGRENO ali NEUR ALGIJO
oblažuie bolečin«
Orig. fijola z 20 tabl. Din 2Cr— 1 tab'eta Din 150
Dobiva se v vseh lekarnah.
Odobreno oa Min toc. politik« tr narodnega «iraT a S. Br. 17.42° od 3. o^tob»a 1932.
Tel. 33-87.
Liane Hnid ta naS rojak
Svertislav Petrovič v krasni opereti
Predstave: danes ob 15.H. 18. in 20.^, jutri ob 20. urL Pride! »Pot k slavi« Pride*
RHARD TAUBER


Za neg® - ^
obr asa in tdgj
SSs
zacjtjfse


v Londonu in P*™-
e_ Goljufiva prodajalka ročnih del. Nedavno se je mudila v Celju 301etna Antonija Vanova iz v^ancove vasi pri Ptuju. Sprejela je več naročil za ročna dela in zahtevata aaplačila, a pozneje ni dobavila naročenega blaga V Celju je na ta način oškodovala več gospa za nad 3000 Din. Slične goljufije je iz\ršila tudi v Mariboru in okolici, v št. Juriju ob juž žel. in najbrž še v drugih krajih Vanovo so orožniki te dni aretirali v Račjem.
Iz Maribora
a— Mestni župan dr. Lipold se jc vrnil iz Beograda in prevzel vodstvo občinskih zadev.
a— Jožeta Volčiča zadnja p«t. Včeraj popoldne se je vršil pogreb pokojnega obrtnika in znanega narodnega borca g. Jožeta Volčiča iz mrtvašnice pobreškega pokopališča ob ogromni udeležbi prebivalstva. Mestno občino je zastopa' župan dr. Lipold. mariborske gasilce pa mestni zdravnik dr. Wankmfiller. sodišče =odnik dr Lenart, na zadnji r>oti ga je pa spremiialo tudi članstvo Sokola v krojih in v civilii. vsa tukajšnja gasilska okoliška društva s prapori in drugi. Po blagoslovitvi so krsto dvignili na ramo triie Sokoli in tri ie gasilci in io oh s premi jeva niu godbe »Drave« odnesli k odprtemu p robu. kjer se je od pokoinika po siovilo več govornikov. Naj mu bo lahka domača gruda.
a— Leno izpričevalo trgovske podjetnosti. V prihodnjih dneh bo poteklo 20 let. odkar ie odnrl štajerski roiak iz Sv. Jurija ob južni železnici g Miloš Oset na Muti ln^tno trgovino, ki io ie z velikim trudom, trgovsko solidnostjo in neumornim delom v teku let izpopolnil in razširil v najmoder-Tieje nreieno veletrgovino, ki jo ima že od leta 1023 V lastni veliki hiši na Glavnem trgu v Mariboru. Med trgovci - detailisli j«3 Osetova veletrgovina prav dobro znana in trt na eni strani zaradi vedno svežega in cenenega blaga, naipestrejše izbire in stro-fre solidnosti. na drugi strani pa zaradi skrnine higiene. Tudi vsa ostala nova ureditev trgovine ie. kar se da. praktična in je plod 20letnoga vestnega dela. Zato moremo g. Oset.1 na popolnosti njegove veletrgovine le čestitati, ker ne služi v ponos le njemu, temveč vsej jugoslovenski trgovski podjetnosti in solidnosti!
a— T .r po nspel roditeljski sestanek. V petek je bil na tukajšnji meščanski šoli v Cankarjevi ulici roditeljski sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan. Starši so dokazali s svojim obiskom, da je zanje vzgojno vprašanje mladine pnč še najvažnejše med vsemi sodobnimi vprašanji, in da se zavedajo.
sta zdravstveni in splošni napredek mladine podlaga za lepšo bodočnost. Ga. dr. Vali,? včeva je razpravljala o najvažnejših higienskih vprašanjih, o negi otrok, o nalezljivih boleznih itd. Starši so bili predavateljici prav iskreno hvaležni in si žele še več slišnih poučnih sestankov.
a—- Ljudska univerza. Jutri bo zelo aktu. a",no predavanje o sodobni arhitekturi in o gradnji mest. Naš odlični strokovnjak g. univ. prof. arhitekt Vurnik iz Ljubljane bo rszvil ra podlagi izbranih skioptičnih slik razvojne linije sodobne arhitekture širom sveta in označil posebno naša domača stremljenja in dosežene rezultate.
a— Slovanski jezikoslovni tečaji se prič-ro že prihodnji teden in sicer: ruščina (poučuje cand prof. Fr. Borke) v ponedeljek ob 6. zvečer: čeSčina (prof. A. Oven) v sredo cb 6. zvečer tei poljščina (cand. prof. E. Boje) v petek ob 6 zvečer. Ura se Po na £cljo poznejših prijavljencev še mogla spre_ meniti. Z bolgarščino pričnemo kasneje. Jeziki se bodo poučevali v Tli. nadstropju Delavske zbornice kjer ima tudi Slovanski krožek svojo pisarno. Kdor se še želi udeležiti slovanskih jezikovnih tečajev, pa se še ni prijavil naj to stori v poslovnih urah Zveze (od 2. do 4. pop. cb ponedeljkih. sredah in sobotah, v pisarni (Delavska zbornica. Sodna ul. 9-ITI.).
a_ Smrtna nesreča. Predvčerajšnjim zvečer se je smrtno ponesrečil v župnijskem gozdu nad Mariborom pri grabljenju praproti hlapec Ivan Kores. doma od Sv. Roka ob Sotli. Nenadoma se je nani zvrnil težak voz. stranska lestva pa ga je tako močno udarila po glavi, da mu je zlomila tilnik. Bil ie takoj mrtev.
a— Poskusen samomor. V samomorilnem namenu se ie včeraj dopoldne zastrupila SOletna zasebnica Lilija W. Nezavestno so prepeljali v bolnico, vendar zdravniki upajo. dn ji bodo rešili življenje.
a— Nezgoda pri de!u. V petek popoldne se je pripetila nevarna nezgoda med delom 34ietnemu delavcu Avgustu Cileušku s Spodnje Dobrave Pri nakladanju sodov so mu bili zmečkani vsi prsti na levi roki. Cilenška so prepeljal! z rešilnim avtomobilom v mariborsko bolnišnico.
a_ Primarij dr. Bcžidar Lavrič, kirurg
ordinira v Cankarjevi 10. od pol 3. do poi 5. popoMtip.
a_ Tovarniška prodajalna sukna Teoka-rovič - Paračin, Ljubljana, Gradišče 4, v Mariboru po zastopniku Š Šlibar, Prečna ulica 6.
a— Včerajšnji trg je bil zelo dobro založen. zlasti je bila na trgu obilo sveže slanine in svinjine, ki so jo pripeljali sla. ninarji 32 voz. Obilo je bilo tudi perutnine, in sicer nad 2000 komadov. Cene se niso mnogo spremenile, v glavnem pa so malen. kostno padle Tudi sadja zaenkrat še ne primanjkuje in je obdržalo trdne cene. — Na senenem trgu je bilo obilo krme. ki se je prodajna po nasledni ih cenah: 18 voz sena po 70 do 90 Din 4 vozovi otave no 80 do 85 Din, 2 voza pšenične slame no 50 do 55 Din in 2 voza ržene slame po 50 do €5 Din za 100 kg.
a— Na svinjski sejem v Mariboru je bilo prignanih predvčerajšnjim 166 svinj, od katerih ie bilo prodanih 111 po naslednjih cenah: prasci 5 do 6 tednov stari 120 do 12.'. 7 do 9 tednov 140 do 180. 3 do 4 mesece 230 do 380. 5 dp 7 mesecev 450 do 530. 8 do 10 mesecev 550 do 580 enoletni pa 800 do 1000 Din. kiloeram mrtve teže 11.50 do 12, žive teže pa 7.50 do 8 Din.
Iz Krassja
p__Kolo jugoslovenskih sester v Kranju
ima svoj redni občni zbor v sredo 29 t. m ob 5 popoldne v prostorih dekliške narodne šole Vse članice so vljudno vabljene k obilni udeležbi.
Z Jesenic
8_ Mr. ph. Jože žabkar. lekarnar, vtjnd no iavlja, da otvori svojo novo javno lekarno danes na Jesenicah. Gosposvetska cesta nasproti hotela »Triglav« (ordinacija g. dr. Marčiča). Izdaja zdravila na recepte vseh bolniških blagajn.
Iz Trbovelj
t— Sokolsko gledališče. Danes zvečer vsi v Sokolski dom kjer 3e odigra zelo zabav, na burka »Vražji Rudi«. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj te prilike ne zamudi. Svira sokolski orkester.
Iz Hrastnika
h— Priprave za zgradbo vodovoda v Pra-protnem so v polnem teku. Čaka se samo še na naročene cevi. To delo je zelo važno tudi zaradi tega. ker bodo pri njem zaposleni domači brezposelni Nekaj od njih je v preteklem tednu dobilo delo pr cestnem odboru in pri občini pri popravljanju občinske poti proti Dolu.
h— Občni zbor Protituberkulozne lige >e je vršil 12. t. m. ob velikem zanimanju občinstva tonovno je bil izvoljen z ma-rmi izp--r.i'-mbami dosedanji odbor, kateremu predseduje g Zelinka. V odbor >o došli tokrat tudi zastopniki delavstva, kar je najboljši dokaz na jpopolnejše u veljave te prep i rebne organizacije.
h— V Sokolskem domu bo danes ob 10. dopoldne predaval g dr. Mihelak iz Ljubljane o zelo važni temi: Gospodarska kriza, brezposelnost in kriza kapitalizma. Po predavanju brezplačno predvajanje kulturnega filma.
Is Ptsiia
j— Na občin$ki sejt. 16. t m. je župan Jerše poročal, da bo Pokojninski zavod, ki je dovolil milijonsko posojilo za izvedbo
Dr. Urban Lemež f
Slovenska Bistrica. 18. marca.
Ugledno Len.eževo družino je zadal n"v h i J u. da res Šele pred dnevi smo po*očah, aa je v Zagrebu umrl sin čestitega narodnega delavca <Jr. Urbana Lemeža, davi pa ;e družinski cče sam za vedno zatisnil cči v lepi starosti 75 let V ponedeljek popoldne ob lo. ga bodo spremili k večnemu počitku.
kanalizacije in vodovoda, nakazal denar v
avgustu. Dela se bodo pričela takoj nato. V revizijski odbor mestne hranilnice so bili izvoljeni gg. Anton Brenčič, Lenarčič Franc in Mirko Ogorelec. Davek na avtomobile. stavljene izven obrata, se ukine popolnoma. Za nekatera nujna popravila v Mestnem gledališču se odobri primeren kredit in se bo s popravili takoj pričelo. Prošnja za sta vb išče Matzu in Janžekoviču se odkloni, ker sta prosila za zemljišče ob sejmišču, kjer bi morala občina svojo stavbo podreti. V zadnjem času po odobritvi proračuna za leto 1°33 prihajajo na mestno občino od strani pridobitnih krogov prošnje za znižanje cestarine za gotove predmete, češ da je bila ta davščina previsoko nastavljena. Ker mora občina računati z vsemi dohodki cestarine, se je soglasno sklenilo, da se predlogi ponovno obravnavajo šele ob priliki sestave novega proračuna za leto 1933-34 Začasno se pa je določila lanska cestorina in to za vagon-ske pošiijke kosti, *l?me. slamnatih izdelkov in embalaže. Sokolskemu društvu se dovolijo za okoliško deco brezplačne kopeli v mestnem kopališču. O pomožni akciji je obširno poročal g. Franc Lenarčič; kuhinja je razdelila za bre;cposelne skupno 4163 obedov ter 4300 kosov kruha po četrt kilograma. Občinski svet je soglasno izrekel g. Lenarčič« za požrtvovalno vodstvo najlepšo zahvalo, enako vsem plemenitim darovalcem.
žili gg. nadzornik Rezeljak, referent Šu-šteršič, učitelji Okorn. Kopriva, Kovačič, Rigler m drugi. Zvečer so se člani JUU po-služili vabila gledališča, ki je dovolilo zborov alccm polovično vstopnino.
Zadnja pot dr. Antona Božiča
Celje, 18. marca.
Danes ob 16. je nastopil svojo poslednjo pot veliki narodni in gospodarski delavec, odvetnik g. dr. Anton Božič. Prod hišo žalosti na Miklošičevi cesti se je zbrala velika množica iz Celja ki okolice, prišli pa so k zadnjemu slovesu tudi iz oddaljenejših krajev. Zbor Celjskega pevskega društva je zapel ganljivo žalostinko »Pomladi vse se veseli« nakar se je razvil dolg sprevod proti okoliškemu pokopališču. Otvorili so ga Sokoli v krojih s sokolskim praporom
na čelu. Za mrtvaškim vozom, ki je bil gosto obložen z venci, in za globoko žalujočimi svojci pokojnika so se razvrstili številni ostali pogrebti. med njimi gg pod-ban dr. Pirkmajer. predsednik upravnega sodišča dr. Vrtačnik. predsednik celjskega okrožnega sod;šča dr. Vidovič. dvorni svetnik dr. Kotnik narodni poslanec Ivan Prekoršek zastopnik Odvetniške zbornice in predsednik sreske organizacije JRKD dr. Kalan, župan dr. Goričar. direktor gimnazije Fran M ra vijak in še številni drugi predstavniki oblastev in raznih korporacii. zastopniki okoliške občine in stanovski tovariši iz raznih krajev
Navzlic hudemu nalivu so mnogi pogreb-ci vztrajali s sprevodom do okoliškega pokopališča, Tu je po obredih stopil pred sveži grob bivši žuj>an dr. Juro Hrašovec. nestor celjskih odvetnikov. V krasnih besedah je poveličeval velike zasluge blagega pokojnika za gospodarski napredek naroda, neumorno delo za procvit celjske in okoliške občine, globoko socialno čustvovanje moža, ki je bil vsakomur rad uslužen s pomočjo in nasvetom. V imenu bivših »Slovenijanov« se je od pokojnika poslovil »reški podnačelnik Klobčič. Pevci so še zapeli nagrobnico, nakar so jele prdati prve grude, sokolski prapor pa se je trikrat sklonil nad svež grob. Težko je bilo slovo od blagega, nepozabnega moža. V spominu premnogih, ki so vedeli ceniti njegovo delo in značaj, bo dr. Anton Božič živel še dolgo, dolgo.
kmečke gospodinje so z zadovolstvom hvalile vse izdelKe zaradi strokovnega in praktičnega učnega programa, katerega so tako častno izvajali voditeljica gospodinjskega tečaja Odlazek Minka in njena pomočnica a tudi agilni šolski upravitelj Kržišnik Alojzij v Preski. Lepi so prostori gospodinjske nadaljevalne šole v poslopju vzorne narodne šole v Preski, ki je menda najlepša šolska zgradba za ono v Zgornji Šiški. Kmetske gospodinje in matere so kar glasno izražale željo, da bi se taki gospodinjski tečaji ponavljali tolino let, dokler bi ne pridobila vsa kmetska dekleta v Medvodah in okolici tako potrebnega gospodinjskega znanja v ženskih rokotvorih, kuhinjski umetnosti naših domačih pridelkov, higieni na deželi itd. Vse to lepo izobraževalno delo so nadzorovali in na dan razstave ogledali tudi gospodje kr. banske uprave kmetijskega oddelka in sreski šolsKi nadzornik Urbančič, ki je v lepem rodoljubnem spodbujevalnem nagovoru pohvalil vztrajno delovsega učiteljstva in našega gospodinjskega naraščaja. Naprej s temi vzgojnimi smernicami pri vzgoji kmetske mladine!
SEVNICA. Prosvetni odbor Sokola v Sevnici, priredi danes ob pol 15. v Sokolskem domu filmsko predavanje. O davici bo predaval brat dr. Turk s predavanjem poučnega filma. Vstop prost za vse šolarje. Vstopnina za odrasle samo 1 Pm.
VIŠNJA GORA. Po daljšem odmoru so vprizorili v nedeljo 12. t. m. na našem sokolskem odru Schaumberg-Doksova 4 dejansko veseloigro »Ulica št. 15«. Dasi so imeli igralci za naštudiranje igre le dober teden dni, je igra sama na sebi še dokaj dobro uspel , tudi posetnikov je bilo častno število. — V ponedeljek 13. t. m. se je vršil v Višnji Gori postni sejem za živino in blago. Na sejmišče je bilo prignanih 350 glav živine. Kakor je bilo opaziti, se je začela cena malenkostno gibati navzgor, vendar le pri res dobri iu lepi živini. V splošnem je pa že vsa trgovina v znamenju odločne krize.
VRHNIKA. Danes se bodo vršili v telovadnici osnovne šole dve kulturni predstavi. Odsek Sokola I. v Ljubljani bo uprizoril »Kralja BrkoMna« in »Gašperček dvorni zdravnik«. Pri obeh predstavah igra med odmori Ajaks.band.
ZGORNJA BESNICA — SV. JOST. V nedeljo smo ves dan imeli kmetijski tečaj. Predavatelja sreski kmetijski referent Su-stič iz Kranja in pomočn.K referenta gospod Martelanc sta predavala in demonstrirala kar najbolj nazorno. Pouk se je vršil po večini praktično, v hlevih, svinjakih, dvoriščih in v sadovnjakih. Obisk je bil za našo majhno hribovsko občino zelo časten (čez 50 oseb). Poslušalci so sledili pouku z največjo pozornostjo, saj uvidevamo. da je naša rešitev ravno v izboljšanem trav-
m
ništvu, živ noreji in sadjarstvu Uvidevamo tudi. da nam je potrebna samostojna sadjarska podružnica.
Vremenski pregled
Ne moremo se pritožiti; lepih solnčnih zgodnjepomladnih dni smo imeli l.-po vrsto. Ni bilo še posebne toplote, toda tndi mrzlo ni bilo, vendar pa so pričetkom 'cina padle še prav hude slane. Ali čez dan se je segrelo, čeprav je. zlasti v prvi polovici tedna, še gospodoval vzhodni zračni tok. Ob koncu tedna je nastciia temeljita sprememba, ne samo pri nas, marveč po vsej Evropi.
V začetku tedna je imela vsa Rusija še prav hud mraz. sredi tedna je marsikje tamkaj še na novo snežilo. Pa ne samo to, _ celo šo hujši mraz je pritisnil tjakaj od sibirskih polarnih predelov. Pomislimo. da je imela severna Rusija točno v sredi meseca, dne 15. marca, mraza 30—37 stopenj C pod ničlo in prav tako še naslednji dan. v četrtek. To jo Drava sibirska zima. kakor bi delala čast januarju Tudi na Finskem sc je mraz stopnjeval do 27 st. C pod ničlo. Ako bi se uredila primerna razporeditev zračnega pritiska in bi se začel ta ledenomrzli zrak premikati proti srednjeevropskim krajem, bi mogli v nekaj dneh tudi mi dobiti temeljit povra-tek zime. Toda sreča nam je bila mila; take nevarnosti ni, zakaj na pomoč n.irn ;e prišla ogromna nova atlantska depresija, ki se je utaborila v drugi polovici telna ob severozapadni Evropi. Njen orjaški vetrovni vrtinec je v polnem obratu; s silno energijo žene od jugozapada tople in zelo vlažne zračne mase ter preplavlja z njimi kontinentalne predele čim dalje bolj proti vzhodu. Iznad Poljske in južne Rusije jc mraz že popolnoma pregnan, tudi Povolžje in srednja Rusija z Moskvo ima že temperaturo nad ničlo in poplava toplega južnega zraka prodira odtod še dalje proti severu in krepki južni tok odplavlja tu li šele pravkar dovedene sibirske zračne mase nazaj v polarno območje. Tako moremo reči. da je ta teden pomlad od južnih in oceanskih predelov prodrla najdalje v kontinent in da se ji ob koncu tedna upira samo še skrajni sever.
Ta čas se nam je središče depresije me; no približalo, barometer je padel nizko, ka-Kor malokdaj, dobili smo dež v t.iničnili osnutkih in ga bomo pač še obilo deležni. Vreme pa bo seveda v naslednjih dneh še zelo spremenljivo. Zakaj za Škotsko /e dere na jug mrzli severni zrak; tudi na mrzle reakcije moramo biti potem tekom še pripravljeni. No, to nam ne more b'ti nič novega, saj mesec sušeč pozna evojo vlogo.
Repertoarji
DRAMA
Nedelja, 19.: Dame z zelenimi klobuki. Izven. Znižane cene
OPERA
Nedelja. 19.: Manon. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 20.: Zaprto.
Nedelja v drami. Za Jožefovo bo v drami samo ena predstava, in sicer ob 20. repriza izvrstne francoske komedije »Dame z zelenimi klobuki*. Koniediia ie izredno zabavna in nam slika življenje treh starih devic-Premiera »Hamleta« v Zupančičevem prevodu bo na praznik 25. t. m. Na premieri bo igral naslovno ulogo g. Kralj, pri reprizi pa g. Ciril Debevec, ki je delo naštudiral.
»Manon« kot ljudska predstava po znižanih cenah bo danes ob 20. v znani izvrstni zasedbi z go. Gjungjenčevo in g. Gostičenu — Premiera Saint - Saensove opere »Sam-son in Dalilat bo 23. t. m.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15.
Nedelja, 19.: Nedolžni lahkoživec.
★
Izborno barko »Nedolžni lahkožive«"«, ki
se bo igrala dnevi predvidoma zadnjič z Bučarjevo. Kuncem in Lavričem v komičnih ulogah, diči sijajna komika. Režira g. Ko-šak. sodelujejo najboljše moči Šentjakobskega gledališča. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 19. dalje pri blagajni v veliki dvorani Mestnega doma. Poletite 1
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20 Nedelja. 19.: Pri belem konjičku. Znižane cene.
Ponedeljek. 20.: Zaprto.
3 mMm&^mgmm
r/
Odvetnika dr. Urbana Lemeža smo se v >J'itru« spominjali lani, ko je slovenjebi-efriška podružmea CMD praznovala 4C!ct-nico svojega delovanja. Ustanovil ;o je dr. Urban Lemež. ki je takrat na čelu narodnih mož elovenjebistriškega okraja voiil huae borb«? za narodne pravice. Z mlado6tn;m elanom in rezlomljivim idealizmom se je dr. Lemež ietil oela in je skupno i, dr. Jo-sipom Vcšnjakom, ki je takrat živel na Vi-eolah pri Slovenski Bistrici, osnova) Kot prvo narodno organizacijo v nemški trdnjavi podružnico CMD. Ozka vez med gospodarsko cavisru-sijo in narodno nezavednostjo je aovedla ze i. J894. dr. Vošnjaka in dr. Lemeža a o tega da sta ustanovila slovenje-bistriško ro>oiilnico, ki si je pridobila lastno hišo. Tj ie nastalo torišče vsega narodnega gibania zlasti še, ko se je ustanovila Narodna čitalnica. Kakor tu, je dr. Lemrž sodeloval tudi pri ustanovitvi Sokola Zasluge neumornega narodnega delavca veao ceniti ne samo Slovenjebistričani, marveč v«, k1 se soomin;ajo, koliko žilavoefi odločnosti in mravljične pridnosti je bilo pred vj;no tieba za vsak pedenj slovenskega napredka. Zato bo dr. Urbanu Lemežu trajno ohranier časten in hvaležen spomin!
Bešl® š®'
TE0KAR0VIČ, FARAČIN E 0 K A R 0 V I Č
sveže spomladansko blago za obleke in površnike.
Cena in vzorci Vas bodo presenetili. — Kvaliteta enana najboljšim inozemskim.
TOVARNIŠKO SKLADIŠČE LJUBLJANA GRADIŠČE 4
135
Sodelovanje učiteljstva s kmetovalcem
Ljubljana, 18. marca.
Dopoldne se je vršilo pri Mikliču zanimivo učiteljsko zborovanje, ki se ga je udeležilo 80 učiteljev in učiteljic iz litijskega in višnjegorskega konca Zborovalce in njih nadzornika ie pozdravil uvodoma društveni predsednik g učitelj Zupančič iz Litije. Sreski kmetijski referent g. šušter-šič je orisal smernice za medsebojno podpiranje vseh podeželskih činiteljev pri delu za dobrobit kmečkega stanu. Podčrtal je dosedanje pohvalno delovanje učiteljstva na gospodarskem polju. Učiteljstvo je soglasno sklenilo udeležbo na banovinski razstavi šolskih vrtov, ki bo jeseni v Ljublj?ni. lzvo'jena sta bila dva odbora iz litijskih in višnjegorskih učiteljskih gospodarskih strokovnjakov, ki bodo priredili zbirne sreske razstave Sodelovale bodo vse osnovne kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalne šole Zborovalci so pokazali vse razumevanje za strni tev vseh sil pri podpiranju našega kmečkega stanu.
Prav zanimivo in pregledno je bilo predavanje primskovškega šolskega upravitelja g. Petra Golobiča. ki je razpravljal o problemu mednarodnega jezika. Zborovalce je navdušil za esperanto. Ob zaključku izčrpnega poročila ie deklamira! esperant-sko himno. Prav pregledno situacijsko sliko je podal predsednik g Zupančič, ki je nanizal v enournem govoru težnje učiteljskega stanu m opisal živahno delovanje v JUU Pri vseh točkah se je razvila stvarna in podrobna debata, ki so se je udele-
Iz življenja na deželi
BREŽICE. Dramatski odsek gasilnega društva Zakot pri Brežicah je vprizoril zadnjo soboto in nedeljo lepo žaloigro »Prekleta«. Igra je bila za preproste igralce diletante precej zamotan vozel. A vendar ne tako zamotan, da b: ga ne razvozlali. Vsak igralec j rešil svojo vlogo dobro in dal iz sebe v glavnem vse, kar je mogel. Posebno Renard Mardohej, berač, Peter Ro-venat, oskrbnik in Leon so pokazali, kaj zmore podeželski oder. Igra je dosegla lep uspeh in je občinstvo zapuščalo dvorano z velikim zadovoljstvom. Pričakuje se, da nas igralci zopet razvedrijo s kakšno igro.
DOL PRI HRASTNIKU. Danes uprizori Sokolski prosvetni odsek na Dolu ob treh popoldne šaloigro »Velika repatica«. Tako po vsebini, kakor tudi zaradi dejstva, da so Sokolu nasprotni krogi skušali uprizoritev z vsemi sredstvi preprečiti, zasluži uprizoritev polnoštevilne udeležbe. — Sadjarska podružnica je pričela oddajati sadno drevje vsem. ki so se svoječasno priglasili za njega. Danes pa se bo oddajalo v šoli brezplačno tudi cepiče jabolčnih in hrušiinih sort, ki so predvidene za tukajšnji srez. Sadjarji, sezite po njih! V sredo je priredilo Sokolsko društvo r svojih prostorih odhodnico trem bratom, ki odhajalo k vojakom. Bil je prav lep večer družabnosti. Zavednim bratoin vojakom srečno pot in srečno snidenj«.
DOLENJI LOGATEC. Družtvo za raz-iskavanje jam, sekcija Logatec, je priredilo v sredo zvečer 15. t. m. v dvorani Sokolskega doma predavanje o velikih jamah v Jugoslaviji. Predaval je vseuč. docent g. dr. Seliškar iz Ljubljane. Predavatelj nas je povedel v pravljični podzemski svet naših kraških tal, v jamo Vjetrenico ob Popovem polju v Hercegovini, v Lipsko pečino pri Cetinju, Križno jamo pri Ložu, Logarček pri Planini in v lansko leto odkrite Kališke jame pri Logatcu. Velezam-mivo predavanje, ki nam je odkrilo neslu-tene zanimivosti in čare našega podzemskega sveta, posebno geološko strukturo Krasa in čudovito jamsko favno, kt izkazuje vso trdoto biološkega zakona, je po-nazorovalo poleg prikazane tehnike raziskovanja pogumnih jamarjev preko 150 krasnih, izredno čistih skioptičnih slik. Na slikah smo videli na delu tudi naše domače podzemeljske pionirje, tako razen predavatelja n. pr. še Mirka štravsa, Karla Se-rinija, Dolarja in druge, kar je zanimanje še povečalo. Predavanje se je vršilo ob primerno povoljni udeležbi občinstva, pred vsem pa je bilo v polni meri zastopano ra-zumništvo. Društvo jamarjev nam je s tem predavanjem v kulturnem pogledu izpolnilo veliko vrzel.
PRESERJE PRI LJUBLJANI. Odkar je bila po cerkvah prečitana škofovska poslanica, naperjena proti Sokolstvu, ima tukajšnji Soko' prirastka okoli 20 članov, kar je vsekakor vpoštevanja vredno. Pridno se dela v vsek odsekih: v telovadnem, pevskem in dramatskem. Nedavno je nastopil pevski zbor z novim programom, za kar je žel zasluženo pohvalo. Letošnja prva predstava na odru pa je bila Golarjeva komedija »Vdova Rošlinka«. Obisk je bil navzlic protiagitaciji od gotove strani prav povo-ljen. Igralo se je pa tudi duhu in času primerno. Markantnejše vloge so bile dobro razdeljene med stare, nam že dobro znane dilentante, postranske pa »o imeli novinci, da bo društvo imelo tudi v mlajših silah svoj naraščaj. Posebno moramo podčrtati naslovno vlogo »Vdove Rošlinke«, ki je bila karakteristično podana po sestri Župančičevi, in vlogo ženina Janeza — br. Petelina, ki je s tem obhajal svoj jubilej, kajti na odru je nastopil že v 25 vlogah. Tako skrbi tudi naše društvo Sokol za telesno vzgojo in ljudsko izobrazba
V PRESKI PRI MEDVODAH so preteklo nedeljo zaključili trimesečni Kmetijski gospodinjski tečaj z razstavo ročnih del (ži-votno perilo in podobno) ter mnogih praktičnih kuhinjskih umenosti (pecivo, mlečni izdelki, vkuhano sadje, razne konserve itd.) katere je izdelalo 18 kmetskih deklet ki so obiskovale tečaj vso zimo z lepim učnimi uspehi. Mnogi vaščani in okoličani so vso nedeljo ogledovali lepo razstavo in
Gospa Maria Mantuani, rojena Briimmer, naznanja v svojem imenu in imenu svojih otrok vsem prijateljem in znancem, da je dne 18. marca po dolgi, mučni bolezni, naš ljubljeni in nepozabni soprog, oče, brat, tast in stric, profesoi
Br. Josip Mantuani
veliki komtur Rumunske krone, imejitelj reda Jngoslovenske krone IV. razreda, dvorni svetnik, univerzitetni in konservatorijski pro-iesor, ravnatelj muzeja v pokoju, itd. itd.
previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega rajnika se bo vršil dne 20. marca 1933 popoldne iz hiše žalosti Tyrševa cesta 17 na pokopališče pri Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 19. marca 1933.
MARIA MANTUANI, soproga; JOSEF DOMINIK, sin; MARIA E. MANTUANI hči; LJUDMILA, rojena DOLAR, sinafca.
»JUTRO« St <JT
8
Nedelja, 22. HL t9S
Osnovni pogoj „Jutrovega" zavarovanja
Tragičen dogodek iz zadnjih dni nas vzpodbuja k ponovnemu opozorilu vseh spoštovanih naročnikov, da je točno plačevanje naročnine osnovni pogoj »Jutro-vega« zavarovanja za primer smrtne nesreče. Po pogodbi, sklenjeni med »Jutrom« in zavarovalnico »Triglav«, je zavarovalnica dolžna izplačati 10.000 dinarjev zakonitim dedičem vsakega »Ju-trovega« naročnika, ki se je smrtno ponesrečil ali umrl na neposrednih posledicah hude nezgode. Edini pogoj je ta, da je tudi naročnik izpolnjeval svoje dolžnosti, to je, da je v redu plačeval svojo naročnino. Po zavarovalni pogodbi se smatra, da je naročnina v redu, ako je poravnana za vse pretekle mesece in najkasneje do 14. dne v mesecn tudi za tekoči mesec. Ako ni tako. potem zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovanega zneska 10.000 Din in je k temu ne moremo prisiliti niti mi. niti kdo drugi.
V prvem stavku omenjeni dogodek se nanaša na nedavno smrtno nezgodo ne-
kega našega naročnika. Nesreča se je primerila v prvi polovici marca, naročnina pa je bila poravnana le za mesec januar, zaradi česar zavarovalnica ni izplačala zavarovane vsote. Ako bi bila naročnina v redu poravnana vsaj do konca februarja, bi zavarovalnica izplačala zavarovanih 10.000 Din brez obotavljanja.
V širokih krogih »Jutrovih« naročnikov se je na žalost tudi lani primerilo več smrtnih nesreč. Bilo pa je med njimi pet primerov, ko zavarovalnica ni izplačala zavarovanih vsot, ker naročnina ni bila poravnana, kakor to zahtevajo zavarovalni pogoji. A deset tisoč dinarjev je v današnjih razmerah vendar težak denar zlasti še za družino, ki .ji nesrečno nakliučje nenadoma ugrabi rednika Priporočamo zato vsem cenienim naročnikom. da tudi v svojem lastnem interesa redno plačujejo naročnino ln si tako ohranijo svoje pravice iz nezgodnega zavarovanja.
Današnji nogomet na Igrišč« Primorja
Prlmorje Je porabilo današnji prost ter_ min da nudi prijateljem lepega nogometa zanimiv domač program Dočim aa_ stopi lig-ino moštvo v Splitu proti famozne. mu Hajduku, bodo na igrišču ob Tyrševi cesti trening tekme I. in II moštva Primorja z Jadranom in Grafiko Prvi par Jadran : Primorje II. nastopita ob 14.15, Grafika in Primorje I. pa ob 15.45 Pnmor je ima vrsto zelo dobrih igralcev in ker bc_ sta oba kluba gosta postavila najboljše moči. da jim nudijo pred prvenstvenimi tek_ mami dober trening, bodo tekme vsekakor zanimive!
Hirifa A t Ilirija B
Danes .se odigra na igrišču Ilirije ob 15.30 tekma mod dvema moštvoma Ilirije in sicer nastopi A tim proti B timu Obe garnituri »ta približno enako močni gotovo pa je da bo tekma nudila prav zanimiv šport ker se bodo igrači potrudili zares igrati. Za na b^lj^e igrače »o namreč določena tri 1lepa darila, prejeli jih bodo oni. ki bo zanje glasovala publika. Občinstvo dobi pri vstopu na igrišče poleg vstopnice tudi listek za glasovanje Cene 90 popularno nizke in sicer; 3, 5 in 8 Din.
Hermes i Železničar
Hermes nastopd danes v Mariboru proti SK železničarju za pokal železniškega ministra Ker sta dosegla oba kluba v pomladanski sezoni prav lepe uspehe, Hermes je zmagal med drugim tudi nad Ilirijo 8:4, Železničar nad Primorjem 4:2, je pričakovati lepe, fair in napete borbe. Tekma se prične ob 15. ln se bo igrala ob vsakem vremenu. Revanž se bo odigral v Ljubljani
Službene objave LNP
(Seja o. o, dne 13. marca.)
Za prvenstvene tekme 25. in 26. t. m. ae
delegirajo naslednji sodniki: g. Versel za ČŠK-Celje v čakovcu, g. Volčiči za Brat-stvo-Korotar. na Jesenicah; g. Peterka (rez. g Versel) za CS-K-Ilirija v Čakovcu, g. LuLa (rez. g. Volčini) za Korotan-Ptuj v Kranju, g. Zupan za CeljeJBratstvo v Celju. Opozarjajo se sodniki, ki bi bili na dan tekme zadržani, da javijo to pravočasno podsavezu v svrho določitve odnosno obvestitve namestnika. Ponovne se opozarjajo vsi klubi, ia prijavljajo tekme pravočasno. Prijavama znaša za vsako tekmo Din 10 in ne več Din 5, kakor lani.
Prvenstvene tekme se vršijo na igriSOii prvoimenovaniii klubov. V slučaju, da kateri klub ne na3topi k prven. tekmi, temveč jo prepusti par ror-fait svojemu nasprotniku. naj javi to brez odlašanja podsavezu.
Pozivajo se vsi kiT&č, da Cteopreje nakažejo članarine za leto 1ESS v iznosa Din 100. — Tajnica L
Določijo se termini ljubljanskega <Jroge_
ga A. in B. razreda. 26. marca: Korotan-Hermes, Jadran-Slovan, 2. aprila Slovan-Korotan, Jadran-Hennes, S aprila; Ja_ dran-Korotan, Hermes-Slovan, 23. aprila: Hermes-Grafika, 30 aprila: Grafik a. Korotan, 7. maja: Slovan-Grafika, 14. maja: Grafika-Jadran; drugi B. razred: 26 IH.: Reka-Domžale. Sp&rta.-Svoboda Vič; 2. IV. Domžale-Svoboda Vič, RekjuDi.sk, 9. IV.: Sparta-Domžale, Svoboda VičJReka, 23. IV.: Domž al e -Disk. Reka-Sparta, 30. IV.: Disk-Sparta, 7. V.: Svoboda VičJDisk.
Podsavezni liga razred: 2. IV.: Maribor-Ilirija. 9. IV.: Rapdd-Maribor. 23. IV.: že-lezničar_Rapid, 30. IV.: Ilirija-Rapid, Ma-nbor-železničar, 7. V.: Hirija-železaičar. Tajnik n.
Službene objave LUP
(Seja n. o. dne 8. m^rca)
Za jesenski del prvenstvene sezone 1932-33 se določijo za še ne odigrane tekme tile termini: 25. III.: čakovečki-Celje, Bratstvo-Korotan. — 26.IH.: Čakovečki, Ilirija. Korotan-Ptuj, Celje-Bratstvo. — 2. IV.: Ptuj-Ilirija, Korotan_Atena, Brat-stvo-čakovečki. — 9. IV.: Atena.Ptuj, Ko-rotan_Čakovečki. — 16. IV.: Ptuj-Cako-večki. — 17 IV.: Bratstvo-Ptuj.
Za pomladni del prvenstvene sezone 1932-33 so tekme izžrebane takole: 23. IV.: Bratstvo-Celje. Hirija-čakovečki, PtuJJKo-rotan. — 30. IV.: čakovečki-Ptuj, Celje. Korotan Bratstvojlirija. — 7. V.: Ilirija-Korotan, Ptuj-Celje čakovečki-Bratstvo _ 14 v.: Bratstvo_Atena Celje-Čakovečki, Bmja-Ptuj. — 21. V.: Korotan-Brat stvo. Ptuj-Atena. Ilirija:Celje. — 25. V.: Atena.Hirija čakovečki-Korotan, PtuJ-Bratstvo — 28. V : Čakovečki-Atena. — 4. VI.: Korotan-Atena, — 5. VI.: Atena. Celje.	_____
VSK Triglav : SK ROrotaji. Na igrišču Korotana na Rakovniku se vrši danes ob 16. nogometna tekma med vojaškim tea-mom Triglavom in Korotanom. Obe moštvi sta dobro vigrani m obeta tekma biti zani-
miva. Tekma se vrši ot> vsakem vrememi
Vstopnina zelo nizka.
Za pOmiiidne »mučar^k« tur® so v Triglavskem pogorju odprte nasiednje koče: Koča na planini na Kraju Je stalno oskrbo vana, koča pri sedmeHh jezerih je oskrbo, vana od 17 marca dalje, Staničeva koča bo oskrbovana od 23. t. m. dalje, Triglavski dom na Kredarici bo od 25. t m dalje do preklica odprt. V Staničevi koči bo tečaj JZSS za savezne smučarske učitelje in klubske trenerje, ka bo trajal od 1. do 23. aprila, vendar bo prostora tudi za izletnd ke. — V ostalem je smuka še prav dobra v Planici kjer je stalno oskrbovan smučarski dom Tiirije na Zelenici in na Kofcah kjer sta odprti in oskrbovani obe koči, na Kr vavcu in Veliki Pianini, kjer Je v dolinah in po gozdovi! še prav dobra smuka Tudi Pohorje ima še sneg ter so vse koče oskr bovane.
Službeno te LNP. DoroH b® na podlagi
doposianega oblastnega dovoljenja odigra nje mednarodne tekme Atletfk SK : Ama. ter (Gradec) v Celjiu 19. marca t. L Tajnik I
ASK Primorce (Dopnroefna aekeit«-.
Rezerva mora biti ob 13.45 na igrišču. Pr vo mošt to ob 15.15. Vsi verificirani igralci naj prineseio po eno fotografijo, da se jrim izsitavijo Iegitiinacje za brezplačen vstop na ligine tekme
RK Ilirija (bazenska sekcija). Danes ob 10. dopoldne trening za vse igralke. Po tre. ningu sestanek. Udeležba obvezna zaradi pred stoječih tekem.
ŽSK Herme* (nogometna »dccija. V primeru lepega vremena bo danes ob 14. tekma B moštva s Slovanom. Na trening: Oblak. Ferjan, Prešern, Zore, Kovičič, Ker-pan. Močnik, Lorbek. Brodnik, Primer, Er-Iih, Sočan. Simčič I m IL
SK Grafika. Danes ob 15, naj bodo na igrišču Primorja: Bežan, Zupančič, Mihelič, Mekina. Sripica, Kmeti č, Katavič, šorn, štrukelj, Sfcrobrrtajer Potrato, Trobevšek, Verčnik, Martinčič. Igramo s Prinvorjem Vsi in točno!
SK Reka. Za prijate!5ster> teiono proti Bi-rijo morajo biti danes ob IS. na IgTišču: Pikič, Furlin, Venturini, Korie, Drage, Te-ran, Pike, Ane, Broni, Eržen, Cesnik. Oto. Ob vsakem vremenu. V ponedeljek ob 20. srtrogo obvezen sestanek neprometne sekcije v Sokolskem domu, Vič.
razpored tekem ssa dtrtavna prvfmetva v nogometu se dobi v vseh trafikah. Cena 2 dinarja,
Kofce, 18. marca: —8, W cm ptrSKa,
močno sneži, smuka ugodna, izgledi jako dobri.
ni drobiž
O Tarisu srno danes že pisali. Možn so zdaj nekateri plavači že za petami in zato ni čudno, če je začel misliti na izboljšanje stila. Kakor je pripovedov&l uredniku >L'InetTansingeanta<, namerava deloma spremeniti delo rok pri >crawlu«, češ, da mu bo to gibanje omogočilo lažje dihanje, ker se mora prsni koš z novimi gibi rok bolj razširiti. Na to misel ga Je spravil Američan Grable in tudi Japonci v Los An-gek-su so uporabljali po večini to metodo! V ostalem hoče rezultate šele poskusiti! — Sicer pa so glede svojega >cra-w.!a< podali Japonci zanimivo izjavo, ki precej pojasnjuje njihove lahke zmage v plavalnih _ disciplinah Takaishi pravi med drugim: Med >eraKiom«, ki ga plavajo Evropci in Američani ter Japonci, je ogromr.a razlika. »Crawl< naših plavačev Je popolnoma individualen V ostalem je pri plavanju glavno, da se telo drži vodoravno. Temu plavači posvečajo vse premalo pozornosti. Glede dela rok je upognjen položaj značilen za japonske plavače, ki jim je tudi prinesel boljše rezultate kot Evropeem ali Američanom. Pozitiven znak našega plavanja Je >pritisk na vodo<!
•
V ostalem pa prireja >£/Antex fte drugačne ankete. N. pr.: Katero mesto zavzema šport v Vašem življenju? Skoraj vsi čita-telji so mu na to vprašanje odgovorili: >Prvo!< Res je, da so ljubitelji športa navdušeni, toda končtno ima vsak še skrbi za važnejše stvari, kot n. pt. poklic, rodbino, državo itd. Toda list ugotavlja po tej an keti, da Je pač tako, da skriva šport za mlade ljudi mnogo nad v bodočnost. Starejšim pa prinaša mnogo hvaležnosti, ker jih je obvaroval mnogih telesnih neugodnosti Zanimivi so nekateri odgovori vsebinsko. Tako piše nekdo: >Sport me je obvaroval telesne in moralne propasti«. — Drugi pravi: >Ves svoj prosti čas izrabljam za obisk športnih prireditev in za čitanje časopisnih poročil o njih.« — Tretji je priznal: »Izmed 45 dni, ki Jih imam vsako le to zase. jih uporabim 30 za aktivno športno delo. 10 za gledanje športnih prireditev. 5 pa za svojo rodbino Narod, ki ima tako strastne ljubitelje športa, ima na tem po-Ijn veliko bodočnost!
rpinio
Športni
Težavno življenje raj Gorjancev

Črnomelj, 17.
Bela Krajina Je tele tis pred svetovno vojno dobila železnico, medtem ko se Jo drugi kraji imeli že desetletja prej in zato tudi lahko prodajali višek svojih živil, svoj 1<js, vino in ostale pridelke Belokrajin-ski kmet pa se je moral mučiti po 40 in 50 kilometrov daleč, da je prišel do tega, za gospodarstvo najvažnejšega prometnega sredstva Po pokrajinah, ki so bile bližje železnici, ee Je kupčija živahno razvijala, zaslužek Je rodil nov zaslužek, v 50 letih je nastalo gotovo premoženjsko blagostanje ki ga kažejo Kraji območja Južne, gorenjske, dolenjske, kamniške, tržiške, savinjske, dTavske in posavske železnice. Kraji na vzJhodni periferiji naše banovine pa so v kulturnem in gmotnem blagostanju močno zaostali. Zato se ne smemo čuditi, ako so potrebe teh 8rezov večje in zato tudi ne smemo pri njih štediti r taki meri. k«-kor pri ostalih, v zadnjih desetletjih gospe« -iarsko okrepljenih sreskih organizmih
V Beli Krajini je še danes kljub telesni ei večina krajev oddaljenih po 20 in več km od nje in se mora promet vršiti po cestah, ki pa so večinoma v dokaj slabem stanju Državnih cest tn sploh ni. nego le banovin-ske in občinske, od katerih pa so zlasti 2adnje vse razrite in nesposobne sa promet zaradi gmotno šibkih občin, ki ne zmaguje jo velikih bremen vzdrževanja. Potrebno bi bik), da banovina za revne Breze ustvari poseben fond za subvencioniranje občinskih cest. ker se po sedanjem pravilniku cestam našfga sreza že zato ne more nuditi nobena pomoči, ker se na osnovi IV poglavja morejo podpirati le tz sredstev sreskega ceetnega proračuna
Pred vojno so naši ijudje bosIuZIB t Ameriki in podpirali siromašne svojce Dane« je vsaka emigracija morala nehati in so naše vasi polne fantov in deklet, ki ča kajo dela bodisi v gozdu, na polju, cesti ali kjerkoli čakajo kmetijskih in gospodinjskih tečajev, kjer bi se kaj naučili. Bilo bi nujno potrebno osnovati na ljudskih šolah kmetijske nadaljevalne tečaje in ljudi pou čiti » umnem gospodarstva. Sedanji tečaji, ki se prav za prav potujoči in trajajo po tri mesece v eni občini, n« zadoščajo-
Tudi Živinoreja Je zelo nazadovala muh ili izredno slabih pašnikov, ki i» leta v leto preživljajo manjše število glav Pomanjka nje napaja i i šč Je enako krivo padca Potrebno bi bilo dalje več vagonov semenske ga krompirja, ker ga kmet danes nima niti z& hrano ve« Nujno Je tndi pogozdovanje, ke«r kraška semlja Bele Krajin« postaja vse bolj pusta ln goia Ustanovitev posebne zadružne kleti pa bi mnogo doprinesla naprednejšem« vinogradništva in kletarstvo Izredno ratao )e sa Belo Krajino vprašanje elektrifikacij«, s katero pa bo nedvomne ravno tako, kakor J« bilo ■ fcetes-aico Vsi drugi »rezi Id leže bližje električnim centralam, bodo dobili elektriko in i njo zvezane življenjske in gospodarske ugodnosti mnogo prej, kakor naši kraji hi bodo zato zopet morali saostatS daleč »a drugimi. Tem bolj upravičene ao torej prošnje, da se Ji vsaj r drugih gospodarskih panogah pomaga. — Kakorkoli nam J« naš tisk vedno bil naklonjeni in naše težnje vsestransko podpiral, tako se tndi naš bao-skl svetnik g. Lovšin vedno trudi se dobrobit črnomeljskega sreza. Upamo, da bomo v letošnjem »tu dosegli vsaj polovico nagih željft. ker nas bo sicer sčasoma »adela usoda skalne Hercegovine ta Črne gor«.
gaJostntm srcem naziaftnjsaio, da
je dane« nenadoma preminil moj ljubljeni soprog, gospod
Ignacij
brtveo
Cas pogisfoa bo mlmartna «t>-Javtfen.
I4ub^aas XS. marca 1988.
feifnjpfe soproga to sorodstvo.
tkalske šote
se išče ca takoj. Ponudbe na ogl. oddelek xJutra« pod »Tkalnica Ljubljana«. 8928
REDKA PRILIKA!
avto Saiuriua
krasen, elegantno opremljen vo*, 8~cilin<Jr-Bki in 6-sedežen, malo vožen, kot nov, dar našnja nabavna cena je 330.000 dinarjev, naprodaj zaradi selitve v Inozemstvo proti
vsaki sjirejcinljm ceni.
Ogledati pri »Horch-Wanderer«, avtomobilske tvornice, Zagreb, Kraljice Marije ulica št. 25, telefon 33-85.	3912
fjSVOji lepi polt i s s sPr»lrt	igralka Irena Ware
se imam zafivaffei za reBSd
TS odlike dovršene lepote se dosesajo naglo in sigurno tn redno nego Porenal Cold creme, ki se uporablja preko noči ali, ako je obraz preveč suh.
Sigurna zaščita pred sončnimi pegami ln oetaitmd kvarnimi vplivi vremena je suiia Porenal crema, ki se uporablja preko dneva; ona služi obenem kot najboljša podloga s&jamčeno neškodljivemu finemu Porenal pudru, ki se dobiva v 12 prekrasnih barvah.
Porenal creme (Cold ali suha.) po IS.— Din ter Poreruti puder po 24.— Din se dobiva povsod aH ga pošlje po pošti Nobilior-parfumerija, Zagreb, Eica 34, Jelačlčev trg 15.
NOVI MODELI
ataumnfke tn moške kiobnke • • dospeli 1 se bBvrftujejo po zdtki «nC
Priporočata se	8911
fvaa in Helena Kvas
Maribor, AJetamadrova e.
Stavtai hranilnici tn poeoj&ild »Moj dom« Zjattgaca, Tyrševa 31. L
z štirimi vrati v najboljšem stanju se proda. Ponudbe pod »A v t« m na podružnico »Jutra« Maribor.	8904
PRILOŽNOSTNI NAKUP
t
J 61
Octte m Wlw«>
dodcSiter te a^prtiti-o-nm*	togfcčBi* ut?rr-&e>a«- |
g« brsxob:eeita-«j» jkvso^!« .
V»»k«», W t* feMl UM -e oJkit.t** ; A. IX M-; IL
Moje io^crr«,	> ]M	i*J«wpioJ« v*-
pmitmL	&es odprt, gesseraino remriran in novo laldrsa.
Loke 276. ;	Dr. Sadnik, Celje.	3884
Floretrfni Lodjan, Trbovlja
Prodam dc>bro ©v^ranless®
ll
I
M d J* S T
▼ prlftravffafoict tkalislse
ST»rejm«no čtm preja. V poštev pridejo jugosL državljani, vojaščine prosti reflek-tantl, ki eo že jednako ali podobno službo v tej stroki opravljali. Znanje nemščine je zaželjeno. Samo pismene ponudbe reflek-taatov z neomadeževano preteklostjo s spričevali je poslati na tekstilno tovarno Beer, Hribemlk & Coinp. St. Vid nad Ljul>-Ijano.	3867
Inserirajie v „JUTRU"
z goBi>o<1aTSkim. pK^Iopjem, z vrtom tn sado-časnikom v Spodnjem Radvanju štev. 4. Leži ob glavni cesti in je solnčno. Kupi se lahko tudi s hranilnimi knjigami od; SpoanještajersKe, Mestne fc posojilnice Maribor (Narodni dom). Lastnik : Kolnifc Mak3, Studenci, Aleksardrova 5. 3905
je edino in najboljše sredstvo sedanjosti aiper kurja očesa in trdo kožo (Horn-haut) preizkušeno po gg. zdravnikih ter nad vse pohvaljeno.	H4

ŽIVLJENJE IN SVET«
i vam dela spomladiia obleka pmei skrbi, zato pazite na naslednje točke:
ČEDNO
9
POCENI
HITRO
VARČNO
vam vrnem vašo moško in damsko garderobo kemično očiščeno, barv in brezhibno zlikano
»Ideal"
LEPO
KEMICNA-PARNA PP M/NT^
Spre jem al išče: KONGRESNI TRG 3
BARVARNA
Tovarna: RUDNIK 24

HUMAH FRANC, splošne čevljarstvo
MOSTE, Zvezna nlica štev. 3 (Zelena jama) NajflnejSa izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospode. Sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlje in vse v to stroko spadajoča dela. Izvršujem strokovno barvanje čevljev. 15479
z barvami in kemikalijami
na debelo ln drobno, dobro vpeljana, na ugodnem položaju, v enem glavnih mest Slovenije, poceni naprodaj. Potreben kapital okoli 150.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro
»Kemikalije«.	391u
SPECIALNA
MODNA TRGOVINA
izborno vpeljana pri najboljši stranki, na najprometneja točki v Ljubljani, se zaradi družinskih razmer TAKOJ PRODA proti gotovini. Poleg sigurne naložbe kapitala najugodnejše obrestovanje. Pismene ponudbe pod značko »Mesečno 12.000« na oglasni oddelek
»Jutra«.	3930
»luno« t. «r
9
Kedojja, 12. UL 1933
KraljeitTo mode
Kako vam ngajajo novi plašči?
WecJvorano so zelo zantmivi, zlasti ker so
tzdelanl v različnih oblikah, ljubkih barvah tn lz nenavadnih tvoriv... In Se nekaj: novi plaSči so povsem »neprisiljeni*, kar pomeni, da letos ne poznamo Izrazitega modnega dlktata ter »e dame lahko oblačijo, kakor jih Je volja. S tem pa Je poslana neka fantastična raznoličnost, ki poživi ta osveži modno sliko.da dobi ros pomladanski viden.
V načelu Je o&rla novega. pta^Ca vitek In ozek. S tem pa še ni rečeno, da mora biti {>ovsem raven, kajti mnogi modeli prlnar <a.Jo lahno zvončaste kroje, ki seveda ae smejo biti pretirani. Široko nabrani rokavi počasi Izginjajo. Njih arednjevška dosto-janstvenost ne odgovarja naglici modernega cestnega vrvenja. Telovnik pa mora biti povsem raven, enostaven. Plašč naj učinkuje le z barvo ta krojem.
Tudi okrasje mora biti vedno nevsBjJvo, Tu pa tam kakšna guba ali izrazit šiv, zanimiv gumb in Široki, nenavadni robovi ln >red^ >em: svetli ovratniki. Vse pa mora biti neprisiljeno, stvarno In smotrena
Prt vsem tem je linija plašča sama teb-niCno jako težko izvedljiva ta zahteva mno-jjo krojaške veščine.
Oglejmo si n. pr. naš tretji model. Ozki kep se zaključuje v neki, like Strlečih fcepiL, ci prehajajo v zvončasto krilo. Plašč se napenja z enim gumbom t« Ima svetel ovratnik, ki .-i« da zamenjati
Kako graciozni ta učinkovtti so 8e Ko črni plašči z belim okrasjem! Naša, droga suka predočuje raven model, lri se tesno ■ •b vratu zapenja z veliko pentljo la belega blaga. Bele so tudi manšete na kelihaatih izgornjih rokavih.
2e pri našem tretjem model« mno vi-deli, da moda prav rada podaljša ramena, bodisi s ke.pom ali kako drugače. V tem
leta ISIS
o^SUšsto fsel® platno
oziru Je nedvomno najbolj apartna možnost »mornariški ovratnik« v podobi kepa, td Je navzlic vsej stvarnosti prav slikovit. Plašč zapenjamo s širokim usnjenim pasom to s štirimi velikimi gumbi iz kovine ali plemenitega lesa (1 .skica).
Važno vlogo imajo plašči s pripetimi rokavi, ki jih v toplem vremenu lahko odstranimo, tako da dobimo poleti plašč s kratkimi rokavi. (Zadnja ta predzadnja skica.)
6e nekaj o barvi novih plaSCev:
Črno ta temnomodro velja za one, ki bodo pl$šč mnogo nosile. Lepe sive ta peščene barve so jako občutljive, a prekrasne.
Vse dame z bogato garderobo, ki si morejo privoščiti luksus izrazitejše barve, pa naj sežejo po moderni rdeči barvi, ki vsakomur tako izvrstno pristoja. Dame, ki ljubijo srednje ta mirne barve, pa naj se odločijo za havanako rjav ali mandljevo zelen odtenek.
Moderni robci
se morajo vsaj v barvi strinjati s odgovarjajočo obleko. Zato elegantna žena nima nikdar zadosti ljubkih malih robčkov v belih aH pastelnih barvah, pa tudi kari rasti ta pikčasti robčki so jI vedno dobro-
Pred vsem naj omenimo robček s ttpka-stlm zobom na okvirju m rešenimi motivi, ki je is enobarvno progastega tvoriva.
Pomladansko ljubek Je komad z enobar-vim robom ter pikčasto sredino, ki Je vezena t takozvanem grahastem motivu.
Jako okusen Je robček z robom iz pestro karirastega batista, ki Je zobčasto obrobljen s svetlim, enobarvnim batistom.
Zadnja novost so robčki, ki so na robu razdeljeni z ažurjem ali pa z robčki na polja z vezenimi cvetličnimi motivi.
Trovrstna tvoriva
uporabljamo letos za nove promenadne kostume ta se pri tej priliki lahko poslužimo kakšnih svilenih ali volnenih ostankov. Ka-
ko čedno na primer učinkuje črno krilo ▼ zvezi z belo, z robo ki okrašeno bluzo ter s črno belo karirasto Jopico, ki ima reverje iz belega pikčja!
došli. Naša slika prinaša nekaj idej, ki bodo izvrstno sogiašaie z novimi s pomladnimi
^KfiMITEra
LJUKLJQKD
Levstikova uiiea na Vrtači
Zdravniška posvetovalnica
čačak. Sestav ta način prirej-ovrnj« Gra~ ham kruha ni tako enostaven, da b« ga cmogii sami izdc&ovs d Pač m pa lahko oeio vrsto okusnih im r^iikišh jodš seani doma pripravite s Sicnonocn, katerega dobite v v««ki apoteki. Reoepti ao priloženi vsakemu zavoj-o. — Mbr 46. K.er ne vemo \-zroka za oin«rm.^jk>»t Vašega moža, nru tudi ne moremo dati točnega nasveta- Oe ni kaka bolezen po bredi, aru priporočamo krepko brano, omiejiitev kajenja in vrovanja alko-boinih pijač in patrne ko pel ji s mrzlim oblivam jem. Če ne bi poma-gaio, mu zdravnik da lahko injekcije ali pa zap«se zdravilo. — Nerodno perilo pni Vas je aajbrie začetek prebodm« dob«, ki v teh lotih nastopi. Priporočamo Vam »d -savniŠk© preiskavo, da se Izključi kak dr.jg vzrok. — M. Č. N. 2xii se, da boluiete na kromičsiem katarju gnla. V sporazumu z Vadim zdravnikom bi Vam pniporoči.H morski zrak. — V javni, t j. banovinski ali državrai bolnici privatni zdravnik ne more operirati ker so za to zdravniki bolnioe. ALogoče bi bilo v kakem posebnem slučaju, oe to bolnica dovoli. V privatnem s&iiatari itt, kjer je pesta izbira, zdravnika, pa Lahko seveda vs*ik operira. — N. S. Čas poroda se izračuna, če as od prvega dne zadnjega perik odšteje 3 mesece an 7 dni prišteje Oe .je torej bilo rad-nie perilo 10. oktobra, pričakujte pon>d okodu 17 julija. — liosna. Pri zoženi koži so, čo in dokler obstoj«, vnetje, priporočljive kopel ja v kolikor mogoče topil raztopini hipeTmamgana 3—.>krat na dan po uro. Ko so rane zaceli ene, je pa najboljše, če se daste operirata. — Celje. Vrtoglavica ima lahko različne vzvoke. Ker pri Vas niso našli nobenega obolenja, je treba smatrati, tla je živčnega izvora. Poskttsritc spren.en.iti zrak in okolico. Vsekakor ms pa
driBtt
odvajanj«. Lamina! ni ftodUjfcr, te se ne
prekoračijo predpisane doc«. — A. M. Split. Kwj« očesa a fciji se sdmvdjo *
omehčan jem in od!u&čea.,em trdih, zasušenih roževinastih plasti, kar so vrši z Leki ari pa operativnim potom. V prvem primera upe zdravljenje z dolgo trajajočimi torii-irei kop »1 j mi. Dober je seli orlov milnati cfcliž. Priljubljeno j« zdravljenje s kalcijsjn ali sadnim lugom, vendar je pofrreo io oprezno ravnanje, kor seže v globino. — Radikalno se pa odstranijo žiriji opera tiv-aim potom. — Pomla.1. Motenj« v glavi, bl edost, bolečine v ušesih, ki se Vam p izjavljajo pri razgovoru saano z nekaterimi osebami, so verjetno živčnega ali pa še globoke jšega duševnega izvora. Točno bi se <Lilo t» ugotoviti samo s pomočjo psihoanalize. Pa dobra volja m prepričanje, da za te pojave ni nobenega povoda, bo tudi pomagalo. — Zdravje žene. To, kar slikate pri Vaši ženi, je slika hude nevrastenije. Predvsem bi se moralo dognati, če niso ti pojavi izraz motenja žlez z notranjo sekrecijo V tem pri-meru bi ji b lo treba dovajati preparate dotičnih hormonov. Če je pa samo duševnega izvora, jo j« treba s potrpljenjem m pravilnim ravnanjem umiriti. V pravem čar su tudi strogost n« bo škodovala. Na drugo vprašanje odgovarjamo, da je to popolnoma individualno in stvar medsebojnega sporazuma. Sprememba zraka in okolice in vtčtodenska ločitev bi obema koristila. — V K. Najboljše m najhitrejše se zdravijo bradavice z etLektrolizo, kar p« more izvesti zdravnik. — /. M. V koliko je seme še plodno, lahko ugotovi mikroskopska preiskava, ki jo lahko izvede vsak zdravnik. — I. O. Pri suhi razpokani koži Vam priporočamo Gold-Cream. Njegov recept je: Khove masti 10 g, belega voska 5 g, mandljevega olja 40 g, rožne vode 10 g. Pri umivanju rabite mehko vodo in dobra nevtralna mila. — G. v. M. Šumenje t ušesih hne lahko r*x-liooe vzroke. Velikokrat j« tudi ▼ zvozi * revma tizmom. Pn kroničnem nahodu inza-stluzenju grda poskusite ▼ vdihavanjem top-ke pat«, izpiranjem oziroma grgranjem 1 odst raztopine kuhinjske aot. Dobro vpfivad bi tudi morski rrak. — M. R. Ker ste ie enkrat imet splav in nate, predčasno porodili mrtvo dete, bi bilo kljub vašemu zatrjevanju potrebno, da se Vam in Va-Semu možu preišče km. Od tega zavisi nadaljnje zdravljenje. Najbolje bo, 6e greste vsej za par dni ▼ žensko bolnico, da. Vas natančno pregledajo.
udi®
!fede!ja, tt.
LJUBLJA2IA 7JS0: £lvlooreja. — fc Jl»-eveti u kmetovalce. — 8.15: Gimns^Ska.
—	8.®: Poročila. — 9: Versko predavanj«.
—	9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: 0
energiji in energij, irospodinstvu. — 10.30: O elektrotehniki. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila. — 16.30: Slovenske narodne. — 16: Prenos sokotskega koncerta iz Kranja. — 20: Prenos iz gledališke agentu re. — 20.45: Salonski kventet — 22: Čas, porodila, plesna glasba na ploščah.
BEOGRAD U: Narodne melodij« as dado. — 12.30: Orkester. — 15: Ciganska godb«. — 16.80: Narodne pesmi. — 17: Saksofon. — 19: Zborovsko petje. — 20: Violinski koncert — 21: Slušna igra. — 21.40: Orkester ki ciganska godba. — ZAGREB 12: Koncert na ploščah. — 17: Jazz. _ 20: Veseloigra. — 20.30: Koneeri orkestra. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22.15: Pisana glasba. — PRAGA 19: Prenos iz Etna.
—	20.05: Orkestralen koncert. — 21.05: Vojaška godba. — 22.20: Jazz za dva klavirja.
—	BRNO 19: Revija. — 20.20: Orkester bs-lalajk. — 20.50: Prenos iz Prag«. — VARŠAVA 17: Pesmi legionarjev. — IS: Lahka glasba. — 20: Koncertni reber. — 21.30: j Klavir. — 22.15: Plesna glasba. — DUNAJ 9.40: Orgle in klavir. — 10.30: Arije m pesmi. _ 11.30: SimfonJ&c korrert — 12.50: Redki valčki. — 16: Godba na pihala. — j 17.25: Komorna glaefca- — 19.35: Detevskl j simfoničen koncert — 20.90: Dunajski v®- S Ser. — 22.15: Iz operet te revij. — BERLIN j 20-20: Godba aa pihala. — 21.15: Nadalje- j vanje koncerta. — Plesna glasba. — K6-NIGSBERG 20.40: Pesmi, pleei, koračnice.
—	22.15: Plesna glasba i« Berlina- — MCHLACKER 20.15: Mešan program. — 21.15: Nemška erlasba. — 22.45: Vedra gias-ba. — BUDIMPEŠTA 20: Madžarske pesmi j s cigansko godbo. — 21: Jazz. 22.30: Skan- i dinavski večer. — RIM 17: Popold&oski j koncert — 20.46: Operni veder.
LJt/BUANA 12.15: Plošče. — 12.4*r Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Esperam-to. _ 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Prenos opere iz Beograda — 22: Napoved časa, poročila, plošče.
Beograd 12.05: Radio orkester. — Mr Popoldanski koncert. — 19: Narodna glasba, — 20: Prenos opere iz gledališča. — ZAGREB 12.30: Operne arije na ploščah. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos opere iz Beograda. _ PRAGA 19.20: Prenos opere in spevoigre iz gledališča. — BRNO 19.20: Prenos programa iz Prage. _ VARŠAVA 17: Skladbe za dva klavirja.
17.35: Pesmi. _ 18.25: Lahka glasba.
—	20: Prenos Verdijeve opere »Don Car-k»< iz gledališča. — 23.20: Plesna glasba.
—	DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 16.45: Lahka godba orkestra. — 19.20: Glasba Joh. Straussa. — 20.46: Večer Maxa Regerja. — 22: Godba za ples.
—	BERLIN 19 45: Slušna igra — 21:
Raphael: Variacije škotske melodije. _
Plesna glasba. — 24: Spomin na Rdntgena. _ K5NIGSBERG 19.45: Prenos iz Berlina. 21: Koncert berlinskega godalnega kvarteta. _ 21.50: Recitacije. _ MCHLACKER 19.45: Prenos iz Berlina. _ 21.: Starejša plesna glasba — 22.50: Orkestralen in klavirski koncert — BUDIMPEŠTA 17: i>ah-ka glasba. — 18.10: Koncert delavskega pevskega zbora. — 19.40: Simfonični koncert — 22.05: Lahka in plesna glasba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen kxn>-cert — 20.45: Slušna igra. — 22: Lahka godba.
Torek 21. marca
LJUBLJANA 11.16: šolska ura. _ M.ttr Plošče. — 12.45: Dnevne vestL _ IS: Caa, plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet
—	18.30: Nemščina. — 19: Plošče. — 19.S0-.
Kapitan Evan« v osrčju Antarktide. _ S<h
Glasbeno predavanje: O domačih godbah na pihala — 20.30: Salonski kvintet Vmes napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11: Radio orkester. _ 1%Mr Narodne pesmi. — 1€: Lahka godb«. — 19.30: Plošče. — 90: Prenos programa Is Zagreba. — Lahka godba — ZAGREB 12.30: Plesna glasba na ploščah. _ IT: Popoldanski koncert — 20: Kompozicijski večer Oskarja Jozefoviča. — 21: Jngoslo-venske pesmi. — 21.30: Vk>!iMki koncert 22.10: Godba za ples. _ PRAGA 1910: Program iz Brna. — 20.10: Klavirski koncert — 21.35: Komorna glasba. _ 22.15: Ciganska godba iz Bratislave. — BRNO 19.10: Kabaretna snita. — 20.10 Program kakor r Pragi — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert _ 18.26: Lahka glasba. — 20: Večer estonskih pesmi. — 20.25: Vio!ina*i in klavirski koncert — 22.15: Plesna g3as-ba. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. _ 15.20: Pesmi. — 17: Popoldanski koncert orkestra. — 19.40: Narodna glasba. — 20.15: Kako sanjamo? (veseloigra). — 21.30: Pariška revija. — 82.46: Violina, čelo in dvojni klavir. — BE&fiiJN 20: Zabaven program. — 22 30: Nočni koncert iz Hamburga — K0NTGS8ERG 20r Program kakor v Berlhm. _ MttHLACKBR 20: Delo Bodobnih skladateljev. — JI-SO: Zabaven program. — 22.45: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 17: Baletna mozUa- — 18.50: Violina hi klavir. _ 19.30: Ci^anSks godba. — 20.30 Slušna igra »Caruso«. w 22.25: Klavirski koncert in Jaza. —.
Nova hazardna igra
▼ Moots Carin so urverfH novo te—>1 igro »motrtecariošfc: hazard«. ki si pridobi, va čedalje več pristašev. Ta priljubljenost gre na radua dejstva, da daje igraica t»-redno šanso do l&C-kratnega dobička, daghn je mogoče »zas&užiti« na ruleto komaj 36-krat več, nego znaša zastavek, pri dr*^<h proeSuHh mootecarlošklh Igrah (»trente efe cjuaracte«, »baccarat«, »chenim de fere)-pa še manj. Seveda p« je 180kmtni dobL ček zvezan * izredno srečo ki mogoč samo ▼ Izjemnih primerih, spAofe pe so mstem&-tične šanse pri tej igri sa igraica. dosd manjSe nego pri drugfšb hazardnib igrah. A vendarle se je že zgodilo, da. Je neki fraacoefci milijonar z zasta<vfcotn 300 fr. r pod ari zaslužC 54 000 fr. MontecarloflcS haasard je igra s kockam« oScofl mtes r podobi podkve. Igra arav s&. prav ni no«, ker so Jo že dolgo igraS na Ksfiri. sa moo. tecarloSke igralnice p« so Jo nekoliko pravili«.
<MMtM»»mm»»HOMMMMMIMnM»
Čitajte tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«

Ivan Albreht:
Konec
Gospa Silva, Vreden o va je sedela pri oknu in brez solz jokala. Jutro je bilo
megleno in ulica skoraj brez ljudL Tu m tam ie prikolovratil mimo pijan bos-jak, hripavo sa vriskal in takoj zaklel, ker se je bil opraskal cb zidu. Kdaj pa kdaj je prijadrala večja družba, gospodje in dame.
— Jo j, kdo je vse danes gospod in kaj
je vse dama! — je ledeno streslo gospo
Silvo.
Od vseh ljudi je še puhtela soparica plesne dvorane. Moški so bili pepelnato hledi in ženske, ki so bile čez noč izgubile ves puder in šminko z obrazov, so buijile v meglo, kakor da iščejo ležišč. Vitka plavolaska se je pod Silvinim oknom oklenila moškega kraj sebe in z za-grienim glasom zapela:
—	Gospod, gospod, kako je to, da ste tako nespretni?
Zasenčen bariton ji je odvrnil z nadar ljevanjem omlednega kupleta:
—	Gospa, gospa, samo zato, ker ste prenedovzetni!
Gospa Silva se je zdrznila. Ta glas je poznala. Pritisnila je čelo na steklo, da bi videla bolj natanko. Da, res: pevec je višji svetnik Katmšek!
Kakor ji je tudi bilo bridko pri srcu, se je le morala nasmehniti To je torej Katinšek, tisti krotki, v misterij mitov in religije zamaknjeni svetnik, kakor ga je pred leti spoznala Silva, ko je bila pravkar dovršila licej in prejemala dan za dnem svežo pošiljko pesnitev. Verzi so sicer res bili nerodni, vendar so ji skraja ugajali. V njih je mrgolelo visokih besedi. Zdaj mu je bila »Apokaliptično razodetje«, potem pa »Sen, ki ga edino Višnu sanja«, potem za spremem-
bo kdaj »Madona, ki jo sam Bog je po-veličal«, celo »V daljavi zvezda svetega spoznanja« in še toliko in toliko drugih veličin, da se je nazadnje odzvala in prišla na sestanek, kamor ji je pisal.
—	Pri tretji brezi koncem parka! je z nasmeškom ponavljala, ko je odhnjala z doma. — Odkod jih je neki štel?
Ko je pod brezami zagledala gospoda Katinška, ji je šlo še bolj na smeh. Govoril je stisnjeno, kakor da ga vedno nekaj davi, in beseda se mu je neprenehoma zatikala. Poleg tega ni vedel povedati nič takega, kar bi bilo Silvo količkaj zanimalo, in se je na vse pretege dolgočasila, ko sta iz parka zavila na zasenčeno gozdno pot.
—	Ali danes ne znate nobene pesmi? ga je slednjič hudomušno zbodla, ko se ji je zdelo že dovolj tavanja Hotela se je okreniti proti domu, gospod Katinšek pa je vzdihnil in jo hlastno pri je! za roko, da je zavrisnila od bolečine.
—	Veste kaj! je bila jezna, on pa kakor napihnjen meh:
—• Silva, ahhh, Silva —-
Gledal jo je z izbuljenimi, rosnimi očmi, ki so se ji bolj in bolj bližale, dokler ga ni z drugo roko sunila, da se je opote-kel, in jo kar navprek ubrala čez drn in strn. Slednjič je zasopla obstala, se ozrla in opazila, da lomasti Katinštk za njo. Bil je že ves zaripljen in znojili obraz se mu je odurno svetil, ko je hro-pel:
—	Silva, ahhh, Silva —
V grozi je zavrisnila, skočila še nekaj korakov po nezaraščeni brežini in se v teku zaletela v nekšno stojalo, ki se je prevrnilo, medtem ko je poleg stoječi človek srdito zaklel. Silvi so od strahu odpovedale noge in je lopnila po tleh, ko pa se je skobacala pokonci, je bila njena bledorožna obleka polna najraz-
, ličnejših barv.
—	Oprostite! je za jecljala, toda človek je srdito krilil z rokami in vreščal:
—	Ali ste pobesneli? Najlepšo sliko ste mi uničili!
Njej so silile solze v oči ln bi »e bila najrajši sesula v prah, ko se je neznanec nenadoma na vse grlo zagrohotal:
—	Ko bi le videli, gospodična —
Pomolil ji je zrcalo in ie morala že
sama prasniti v smeh, ko je v njem zagledala svojo podobo. Med tem je prisopihal gospod Katinšek in z osomim pogledom premeril neznanca:
—	Odkod ta predrznost, gospod? Dovolite: Vladni tajnik dr. Katinšek'
Neznanec se je naklonil:
—	Janko Vreden. Poklic mi je pa pravkar posnela s platna tale vihrava gospodična.
—	O, kako izredno naključje! je bil zdaj Katinšek mahoma meden. — S slikarjem Vredenom imam čast? To me res veseli; kajti umetnost mi je od nekdaj najvišje na svetu.
—	škoda, da jo je danes gospodična tako neusmiljeno ponižala — se je smejal Vreden, ko je pričel pobirati stojalo in sliko, ki je bila zdaj samo še kos za-packanega, raztrganega platna.
—	Vsekakor res neljub pripetljaj — je stokal Katinšek in tako bolj potihoma momljal, da bo seveda povrnil škodo.
—	Ne, ne, 8 tako ceno mi gospodična ne uide! se je zaiskrilo v slikarjevih očeh. — Za kazen jo bom slikal: Vila, ki jo preganja Divji mol Sijajna kompozicija, boste videli, gospod vladni tajnik! Smem vedeti —? se je ozrl na Silvo. Katinšek je hotel predstaviti, ona pa naglo:
—	Silva Hrastova.
—	Mladost, norost! Seveda, imenitno! se ji je poklonil Vreden. Kakor je govo-
ril, je njegova beseda ni žalila. Bila je vesela, da je tako na lepem ukrotila Katinška. In vrhu tega bo še naslikana kot vila!...
Ker Silva n! mogla takSna v mesto, bo odšli vsi trije v okoliško gostilno, kjer se je razbohotila Vredenova živahnost v tolikšni meri, da je bila mladenka kakor očarana. Oba gospoda sta jo na večer spremila domov, drugo jutro pa je prejela dve pismL Katinšek jo je na dolgo in široko prosil odpuščanja in se pri vseh bogovih zaklinjal, da ne ve, kaj ga je tako nesrečno zmedlo. Rotil jo je, naj mu privošči vsaj skromno besedo, da se umiri njegova nesrečna duša. Sicer da ve, kaj mu ostane: hladne stene črnega groba.
Iz vsega srca se je nasmejala, ko je
prebrala solzavo pismo, vendar je odpisala, da je hudo, hudo razžaljena.
Drugo pismo je bilo od Vrzdena. Prosil jo je, naj pride k njemu v atelje, da se domenita zastran slikanja.
—	Tisti štorasti brdavsina, ki vas je preganjal po gozdu, se bo na sliki lepega dne zagledal v podobi Divjega moža. To bo mrcin plasal, kaj!?
Misel je Silvi ugajala in je bila na moč vesela, da bo Katinška tako temeljito izplačala. Odšla je v atelje, kamor je potem prihajala še mnogokrat Skupaj sta z Vredenom prebirala Katinškova pisma in se smejala.
—	Oi, kako lepo je biti mlad! je ponavljal Janko z Župančičem, kadar mu je šinila v glavo kaka nova porednost, ki sta jo zagodla Katinšku. Poslednja in najhujša je bila tista, ko je slikar sklenil, da se predstavita s Silvo kot zaročenca na bohemskem večeru, kamor sta razen prijateljev povabila tudi drja Katinška.
—	To bo gledal vetrnjak! ae je vse
smejalo v Vredema.
In joj, kakšne oQ js naredil ihM tajnik, ko je slišal, kaj se je izcindlo te gozdne dirke!
Po tisti noči je Siva nekaj dni zapored prejemala žehteČa pisma, ki so n>» tila, prosila in predla, naj si premisli, dokler je čas. Kaj da je umetnik? Senca. ki sama zase niti obstojati ne nx>-5 re... Nastane, premine in niti list ▼ j vetru se ne zgane za njim... Kaj misli Silva, da hoče na tako ničevost vezati svoje življenje?!
Teh pisem si ni več tipala kazati ženinu, ker se je bala, da bi utegnil z zaljubljencem krepko spregovoriti brez pisanja in besedi Tudi Katinšku samemu je šele malo pred poroko sporočila, da ja njen sklep trden, pa naj se rodi iz tega kakršenkoli usoda zanjo. Tudi na to zadnje pismo je prejela odgovor, ki ja zopet plaval v tistih višinah kakor skrst* ja njegove pesmi. Izročal jo je ▼ vaiv stvo vsem svetim priprošnjikom in jI želel božjega blagoslova, a na koncu JI je celo ponujal pomoč, češ:
— Ako bi kdaj bilo treba priprošnje, sveta ali česarkoli, s čimer bi liani moja malenkost lahko pomagala, bodite prepričani, da boste našli vselej iskrenega zaveznika in vdanega služabnika v meni, ki mi Vas nobena sila ne iztrže iz srca in bom še onstran groba samo
Vaš nesrečni Dr. Katinšek.
Gospa Silva se je trudno vzdramila iz misli Daleč nekje je zopet zacvilil ženski glas:
—	da ste tako nespretni?
Se dalje je grgravo odgovarjal bariton:
—	Gospa, gospa, samo zato, ker ste prenedovzetni!
Sttva je zajokala bcez solz, ko jg jy>
ŠAH
Urejuje dr. Milan Vidmar
Svetovna šahovska zveza ima letos svoj kongTes v Folkstoneu in sicer v drugI polovici junija. Poglavitna točka na programu je seveda olimpijada. Zopet se bodo vsi narodi spopadli za Russelov pokaL
Američani so ga v Pragi pred dvema letoma iztrgali Poljakom. Branili ga bodo z vso svojo žiiavostjo. Toda borba bo zelo težka. Poljaki so še zelo nevarni. Nič manj nevarni pa niso Cehoslovaki, Madžari in Avstrijci. Zelo resen kandidat za prvo mesto bi bilo — jugoslovansko moštvo.
Bi bilo — če bi prišlo v arena Če bi se naš šahovski savez zavedal svojih dolžnosti in če bi sploh imel še dovolj krvi, da bi žaret, inozemstvu pokazal, di. živimo. Na žalost pa v Folkstoneu naših borcev najbrže ne bo. Pokal bo šel iz rok v roke brez nas.
Folkstone je prijazno mesto na jugovzhodni angleški obali, prav blizu znanega ustopišča Doverja. Angleži so gostoljuben narod. Vse njihove šahovske prireditve so bile zelo lepe. Tudi olimpijada bo lepa. Stroškov za stanovanje in hrano udeleženci ne bodo imeli.
Stroški za potovanje in za male izdatke pa ostanejo moštvom, ki zastopajo posamezne države. Za nas bi bili precejšnji. Mojster Pire jih ceni na 6000 dinarjev za moža, v celoti tedaj na 30.000 dinarjev.
Naš savez jih ne bo zmogel. Pa saj tega nihče ne zahteva. Pač pa bi se moral savez v pravem času pobrigati za potrebni prispevek državne blagajne. Udeležba na svetovni olimpijadi je za nas zadeva propagande.
Mar bi ugledu države škodovalo, če bi naše moštvo prineslo domov pokal ? Ali bi ne bil lep dokaz naše nacionalne sile in svežine, če bi v borbi s starimi velikimi narodi dosegli odlično mesto? Pa naj bo sredstvo samo šah. Ugled, ki ga narod in država imata v svetu, se sestavlja iz manjših in večjih drobtin. šahovska je vredna več nego 30.000 dinarjev, tudi več nego 300.000 dinarjev.
Savez mora zagrabiti z vso silo aH pa
naj likvidira svoje delo. Država mora po nasvetih šahovskega saveza izpolniti svojo dolžnost. Dokler pa je poklicani faktorji ne opozore na važni problem, ne more pomagati
_ • _
Veliki dunajski šahovski klub je v februarju priredil več posvetovalnih partij. Danes prinašam četrto, ki je imela čuden konec. Važna je zaradi svoje otvoritve. Beli: E. Grtinfeld in črni: H. Kmoch tn dr. A. Kaufmann	H. Wolf
1.	d2—d4	Sg8—fS
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sgl—f3	d7—d5
Priljubljeni povratek ▼ stari damski gambit.
4.	Lcl—g«	LfS—b44-
Zanimiva varianta, črni namerava naknadno sprejeti gambitnega kmeta.
5.	Lbl—c3	d5Xc4
6.	Ddl—a4-fj	6b8—c6
7.	e2—e4
Beli zaseda seveda središče.
7..........LcS—<37
8.	Da4—c2	h7—h6
9.	Lg5—d2	Sc6—a5!
To je najvažnejša poteza v tej novi otvoritvi, črni drži ugrabljenega kmeta, ne da bi slabil svojega damskega krila.
10.	e4—e5	....
Slabo bi bilo 10. a2—aS. Po 10.....
Lb4 Xc3, 11. Ld2Xc3, Sa5—b3 12. Tal— bi, b7—b5 bi črni Imel izvrstno igro.
10..........Sfo—g8
Skakač ne sme na d5: 10.....Sf6—d5
11. Sc3Xd5, LMXd2 12. DdlXd2 in beli je dobil figuro.
11.	Lfl—e2
12.	Sc3—e4
13.	Se4—d2
Sg8—e7 Lb4Xd2+ b7—bo c4Xb3 Sa5—c6
14.	b2—b3
15.	a2Xb3
16.	0—0	.... Kmet na b5 Je	še zavarovan. Na 16.
Le2Xb5 bi sledilo 16.....Sc6Xe5.
16..........a7—a6
17. Tfl—cl	Se7—d5
Oba finm Aakate stoji la
Črni pa ima še ugrabljenega kmeta.
18.	Sd2—e4	Sc6—bi
19.	Dc2—d2	Dd8—e7
20.	Se4—c5	0—0 Pozno je črni dosegel rokado. Zaposlen
je bil s kmetom, ki ga je pobral, ves Ča3. Toda prvih svojih 19 potez Je izkoristil iz^Tstno.
Sb4Xd3 b5—b4
Tf8—b8 Tb8—b8 Ta8—b8 Sd5—c3
21.	Lc2—d3
22.	Sc5Xd3
23.	Tel—c5
24.	Sf3—el
25.	Sel—c2
26.	Sc2—e3
27.	f2—f3	....
črni je grozil zajeti kvaliteto s Sc3—e4.
27..........1x17—b5
črni že pritiska na točko d4. Nedvomno ima najlepše nade na zmago. Toda vse mu poruši čudna usoda.
Pri posvetovalnih partijah sedi vsaka stranka pri svoji šahovnici, navadno celo vsaka v drugi sobi. Zavezniki na ta način mirno lahko razpravljajo. Med posvetovanjem tudi brez skrbi lahko prestavljajo figure. Stroga pravila veljajo v takih partijah še le za napovedane poteze. Nepristranski posredovalec prenaša poteze od stranke do stranke. Kar ima v roki, to velja.
Primeri se seveda, da se v posvetovanja vtikajo »komarji«. Primeri se celo, da z nepoklicano roko posegajo v šahovnico. V črnem taboru se je to primerilo v naši partiji. Posledice so bile porazne.
28.	Se3—c4	TbS—d8
29.	Sc4XbS	De7 Xc5? ?
Kako je to mogoče? »Komar« je premaknil skakača s polja d3 na c2. Nihče ni opazil zmede. Zato je partija zašla.
Nasprotniki so se prijateljsko zedinili na remi. Po paragrafih je črni zgubil, po morali beli. Remi je bila lepa rešitev, zamotanega problema. Vrag vzemi nadležne »komarje«!
Pojasnilo
V prvi številki lista »Soko« sem priobčil članek »K novome poletu!«, v katerem pravim med drugim tudi: »V tem smislu se zavedajmo, da nismo učitelji telovadbe ali trenerji, temveč da smo vzgojitelji, ki morajo s svojimi gojenci živeti in čutiti.« Ta članek je bil priobčen tudi v »Jutru« dne 22. januarja 1932.
Pozneje sem izvedel, da so bili nekateri člani društva telovadnih učiteljev na srednjih šolah zaradi tega odstavka vznemirjeni, češ, da sem jih s tem razžalil kot »učitelje telovadbe«; eden izmed njih je celo izvajal zaradi tega posledice proti Sokolu.
Ker vobče ne žalim in ker ne morem
pustiti, da bi po kakršnemkoli nesporazumi j en ju nastala za sokolstvo kaka neprijetnost, se mi zdi potrebno ugotoviti naslednje, čeprav ne najdem nobenega povoda za kako upravičeno vznemirjenje:
Pojem poklicnega ali nepoklicnega učitelja in pojem vzgojitelja nista istovetna, ker s tem, če je nekdo učitelj, še ni rečeno, da je tudi vzgojitelj. Vzgojitelj pa je tudi lahko nekdo, ki ni učitelj. Beseda učitelj tudi ne pomeni samo stanu ali poklica, temveč velja za vsakogar, ki nekaj uči in to tudi v primeru, če on le uči in ne baš poučuje.
Vsebina in smer mojega članka v celoti
jasno kažeta, kaj hočem z besedo učiteij označiti:
Za učitelja telovadbe smatram onega, ki
mu je telovadba smoter, za vzgojitelja v tem določenem primeru pa smatram onega, ki mu je telovadba sredstvo za dosego smotra, kar je v tem primeru sokolska vzgoja naroda.
Tu ne gre torej za kak poklic ah stan, za dejanja ali udejstvovanje kakega poklica ali stanu, temveč za metodo postopka, ki jo priporočam svojim sokolskim prednjakom, pri čemer v teh okoliščinah ne pride v poštev kakršnakoli kritika kateregakoli stanu aii poklica, odnosno njegovih poedinih pripadnikov. Miroslav Ambrožič.
Za novi SokoIM dom v Radomljah. Dolgoletna nar ra zgraditve Sokolskega doma se bo letos uresničila. Fantje, bolje rečeno, občani prav pridno kulukujejo in pri-praljajo material, ki je potreben za gradnjo doma. Načrte za Sokolski dom dela
arU. Int. Hm ta bo to za n&Se kraje
zantna stavba, ki bo letos pod streho. —
V nedeljo 12. t. m. nam je g. dr. Mihelak iz Ljubljane pri dokaj lepi udeležbi obrza-ložil vzroke današnje splošne gospodarske krize. — Tudi pri nas smo ustanovili strelsko družino, ki ji je takoj pristopilo 50 članov. Strelišče bomo imeli doma v Radom-lju, kjer so še za časa vojne napravili vojaki dve strelišči. Odbor družine je naslednji: predsednik Polde Lovšin, podpredsednik Anton Krištof, tajnik Pirš Franc, blagajnik Lovro Jlerman, orožar Jerman Slavko. odbornika pa Ciril Sešek in Julij Oce-pek.
Občni zbor Sokola v Rušah «e Je vrSil
ob lepi udeležbi pod vodstvom br. staroste Bučarja, ki se je spomnil 100 letnice Tvrševega rojstva in drugih dogodkov ter dela v preteklem letu. članstvo je obsodilo pastirsko pismo proti SokoIu. Po prečitani savezni poslanici so podali posamezni funkcionarji svoja poročila, ki so pokazala, da je društvo delovalo v sedmih odsekih prav marljivo in doseglo lepe uspehe. V telovadnici ,je vadilo 12 vrst povprečno po 34 te-lovadečih na uro. Rezultati so se pokazali doma, pri društvih, pri tekmah. V Prago je pohitelo 14 članov in članic. Smučarski odsek pod predsedstvom br. inž. Teržana ;e zimski čas prav dobro izrabil in sodeloval pri ssoro vseh prireditvah. Velika pridobitev je smučarsko zavetišče na Glažuti, ki nam ga je omogočil industrijalec g. Marine in pa smučarska pot od Areha do Ruš, ki smo jo strasirali s pomočjo SPD, tvornice za dušik in br. Robnika, katerim naša iskrena hvala. Br. prosvetar črnka je poročal, da je odsek deloval skladno s pred-njačkim zborom. Skrbel je za nagovore pre.i vrsto, ki jih je bilo 77, 2 Tjrševi proslavi, .proslave narodnih praznikov, miklavžev večer in božičnica za deco; dobro je razširjen sokolssi tisk. Marljivo in smotreno Je deloval gledališki odsek. Velika pridobitev je letno gledališče, za katerega ureditev gTe prvenstvena zahvala domačinu g. Vekosla-vu Janku, gled. igralcu v Ljubljani. Glasbeni in pevski ods*k sta vedno sodelovala pri društvenih prireditvah. Tudi lutkovni oisek je začel jeseni delovati in z uspehom priredil več predstav. Manj ugodno je bilo poročilo blagajnika br. Lamprehta. Z razmahom društvenega dela so rasli tudi izdatki, dohodki 8o manjši in se mora društvo stalno boriti s finančnimi težkočami.
gokoiska župa Kranj priredi danes na podlagi lanskoletnih uspehov svoj drugi prosvetni dan. Ob 9. bo zbor društvenih prosvetarjev v Narodnem domu, na kate_ rem bedo podali svoja poročila, objasnili svoje želje in nasvete za prosvetno delo v tekočem letu. Ob pol 11. bo v hotelu »Jelen« lutkovna predstava »Žalostna princesa in začarani ptič«, ki jo odigra češka beseda v slovenščini. Predstava ima namen, da zainteresira prosvetarje in ostale sokolske delavce za to tako važno vzgojno panogo prosvetnega dela. Pripomniti moramo, da vsebuje predstava lepo sokolsko misel, ki je v prijetni obliki podajajo Ga_ šperček in tovariši svojim malim poslušalcem Hvale vredno je, da češka beseda trajno podpira širjenje sokolske misli ravno v lutkovnem gledališču in si je priredila, kakor čujemo, posebno potujoče lutkovno gledišče, ki je namenjeno okoliškim sokolskim društvom. Lepo delo je zasluga br. Villca ševca. Ob pol 16. bo koncert, na katerem nastopijo moški zbori društev: Dobra vaJPodnart, Kranj, Podbrezje Stra-žišče in škofja Loka, mešani zbori društev Jesenice, Kranj in Radovljica ter ženska zbora društev Dobra va-Podnart in Kranj. Dve pesmi bo zapel mladinski zbor Sokolskega društva Kranj. Samostojno nastopd z dvema točkama orkester Sokolskega društva Jesenice. Skupni moški zbori bodo zapeli pod vodstvom br. Frana Adajrtiča iz škofje Loke E. Adamičevo »Molitev«, za katero je g. skladatelj oskrbel posebno klavirsko spremljavo. Združeni moški zbori in orkestri bodo izvajali pod vodstvom br. Albina Fakina Sukovo sokolsko koračnico »V novo življenje«. Br. Albin FaMn vodi razen tega še A. Foersterjev »Venec Vodnikovih« za mešani zbor in orkester. Uvodno sokolsko koračnico, kil jo odigrajo skupni orkestri, bo dirigiral br. Rado Kleč z Jesenic. V skupnem moškem zboru bo pelo 150 bratov, v skupnem mešanem žbo_ ru 220 bratov ln sestra, dočim šteje skupni orkester nad 40 godbenikov. V uvodu bo govoril župni prosvetar br. Jakob špicar. Glede na važnost prireditve in begati spored pričakuje prosvetni odbor Sokolske žu_ pe, da bo obiskal, kdorkoli le more, prireditev osebno, ostali pa morejo, da poskušajo koncert v radiu. Predprodaja vstopnic bo od pol 11. do 12. ure v pisarni v Narod, nem domu v Kranju, blagajne pa bodo sicer odprte že ob pol 14. uri.
Dogodki za me m
PoEsijsM režim na Goriškem
Po vsej zgornji soiki dolini se je v zadnjem času znatno ojačil fašistični policijski režim Prefekt Tiengo, ki je bil pred kratkim premeščen v Trst, si je pridobil za to velike zasluge. Od rimske vlade je izsilil potrebna sredstva ,po goriških podeželskih centrih je organiziral sekcije goriške kve_ sture in jih opremil z »najboljšim« policijskim osebjem z modernimi vozili in celo z radijskimi oddajnimi postajami, med ljudstvo pa je razpostavil gosto mrežo zaupnikov in ovaduhov. Poleg političnih policijskih agentov je organiziral tudi cele čete karabinjerjev, fašističnih miličarjev in celo financarjev. Bilo je treba težkih milijonov in nad stotine ljudi, da se je končno po 14 letih vsaj dozdevno afirmira! italijanski re_ žim v obmejni Goriški. — In potem naj si še kdo domišlja .da Goriška ni že 2000 let italijanska ter že od vsega početka p-ežeta z najbolj integralno fašističnim duhern!
Policijski režim na Goriškem ima poleg Gorice svoja središča v Kanalu. Tolminu in Idriji. Kanalskemu komisarijatu je pride-ljenih 15 tajnih policijskih agentov in IS karabinjerjev. Dan za dnem mora po 12 karabinjerjev s policijskim avtom na krožno inšpekcijo v Anhovo, Kambreško, Ro-činj in ob Soči navzgor vse do Sv. Lucije. Od časa do časa pa organizirajo racije ter preiščejo do zadnjega kota vso okolico.
Baš pred dnevi sta iz Kambreškega izgi_ mila dva domača fanta. Kanalska policija, ki ju je osumila vseh mogočih in nemogočih prestopkov, je vhipu blokirala vso okolico. Toda sleherno pri-radevanje je bilo zamanj. Fantov ni bilo nikjer. Karabinjerji ju še zmerom iščejo, a do danes ni za njima niti najmanjšega sledu.
Mnogo posla imajo policijski agent je ln zaupniki v Kanalu tudi s »širjenjem« fašd_ stičnih idej. V poslednjih mesecih so tamkajšnji fašisti razvili silno propagando za svojo organizacijo »mladih fašistov«. Res so dosegli, da se je vanjo vpisalo okrog 70 ljudi. Ko pa bi morala organizacija pričeti s svojim delovanjem ni bilo nikogar več blizu. Menili so, da bodo ustrahovali ljudi z disciplinarnimi postopki ter so več izmed njih kaznovali ,a zaman. Treba je bilo pričeti znova — s policijskimi grožnjami in nasiljem.
še bolje ko kanalska je dobro organizirana tolminska policijska sekcija, ki je razpolagala doslej s 6 tajnimi agenti, četo miličarjev, avtom in psi V ostalem ima tolminska policija tudi teritorialni večji delokrog nego kanalska. Pred dobrim te_ dnom so dobili novo ojačeuje iz Gorice. V Tolmin je prišlo 8 novih tajnih agentov politične policije in 20 obmejnih miličarjev ki so pripeljali s seboj še tri policijske pse. Poleg tega so v policijskem poslopju namestili novo radio oddajno postajo. Pred 8 dnevi so jo preizkušali in so poiskusi baje dobro uspeli Postaja pa ne bo služila le policijskim m vojaškim namenom, marveč bodo z njo motih tudi ljubljansko postajo, ki jo Tolmincš s pridom poslušajo. Toda o tem prihodnjič.
V poslednjih <tech so na tolminski policija začeli pripravljati tudi že teren za prihodnje parlamentarne volitve, ki se bodo po zakonskem roku vršile prihodnje leto. Kakor določa zakon ,se morajo vsako leto revidirati in izpopolniti volilni imeniki. Tolminska policija je sedaj sestavila imenik vseh onih volilcev iz Tolmina in okolice, ki so bili iz političnih razlogov že kdaj kazno. vani. Te ljudi pozivajo sedaj na policijo ter od njih z grožnjami izsiljujejo izjave, v katerih se »prostovoljno« odpovedujejo volilni pravici.
Na Krasna poje boben
Po vojni so se kmetje na Krasu, ki so Jim bila posestva razdejana, znatno zadolžili. Računali so, da bodo dolgove povrnili ko jim bo izplačana vojna odškodnina Posamezni posestniki so se tako zadolžili pri raznih denarnih zavodih, zlasti pa pri beneškem zavodu »Banca di Credito« za 5 ali celo 10 tisoč lir. Omenjena banka je izdajala ta pesojila kot brezobrestna za do_ bo 10 let. Pred nekaj meseci pa je nenadoma razposlala svojim kmetskim dolžnikom opomine, naj nemudoma povrnejo ne le dolžnih svot, marveč tudi visoke obresti za vseh 10 let. Kmetje seveda tej zahtevi niso mogli izpolniti in tako je šlo v zadnjih dneh več posestev na boben. Le v Vojščici pri Komnu so bila prodana po_ sestva Pirčevim, Mičaževim, Legiševim in Milančevim. Več posestev je bilo prodanih na dražbi tudi v sosednih vaseh.
A£era mšljskega p-odestata
Poročali smo o aferi, v katero se je zapletel miljski podeštat Gorialo, ai je najemal posojila pri tržaškem zavodu »Banca Popoiare«. a ni vrača! ne glavnice ne obresti. Kakor znano .bi se moral denar investirati v cest gradnjah, ki so jih načeli v Miljah. da bi omilili brezposelnost, ki je zelo narastla. ko so reducirali stotine delavcev v ladjedelnici pri bližnjem Sv. Roku. Kakor pa se je dognalo, je Gorlato velik del tega denarja poiab'1 za vse drugačne namene . Nazadnje se je moral hudo zameriti fašističnim hierarhcm. da so dovolili denarnemu zavodu, da ga je razkrinkal. Nenadoma je bil odstavljen. Njegovo premo, ženje ,ki si ga je za časa svojega podsštat-skega delovanja v Miljah zelo povečal, ye šlo na boben. V kamnolomu, kjer so ma ljudje robotali. ne aa bi bili zato preiemaft plač. ki jim jih je Gorlato ostajal dolžan, so ukinili delo. Med ljudmi si je nakopal mnogo sovražnikov in sedaj se ga otresa-jo celo fašisti, tembolj, ker je po materi slovenskega rodu. ki ga je pa zataiil.
Nsva fašžstlsssa nadlega
V	zadnjem času je iznašel fašistični režim novo metodo za preganjanje našega ljudstva. Vse doslej so karabinjerji m fašisti neprestano nadlegovali ljudi zaradi begov čez mejo, zaradi skritega orožja in zaradi vojaških naborov. Sedaj so se pričele šikane s predvejaškimi tečaji. Neprenehoma se ljudje policijsko kaznujejo, ker njihovi sinovi redno ne zahaja k> k pred-vojaškim vajam Te dni ie sodišče v Ajdovščini obsodilo 45 ljudi na denarno kazen po 50 lir Ljudje so večmoma ploven-ski kmetje iz okolice Aidovšč'ne od Rifea-berga do Čemič. Št Vida in Cola.
Eegunsi pr&š. sediščera
V	zadnjem času so pričeli zlasti Vipavci spet pogostomt. bežati čez mejo. Sodišče v Ajdovšč ni ima z nj 011 mnogo opravila. Novi sodnik, ki je bit lani nameščen na ajdovskem okrajnem sodišču, pa je pričel letos z begunci še Bol j strogo postopati, kakor je bila navada doslej. Kazn; ^o se skoraj pri vseh povišale od 2 na 4 in celo 6 me^ec^r zapora. Pred dnevi se je moralo zeradi bega čez mejo zagovarjati pred sodiščem šest ljudi. Julija Bajčeva. 23 letno dekle iz Du-pelj pri Vipavi, ki so jo karabinjerji 5. no-novembra pr. I. presenetili, baš ko je bežala čez mejo, je b'l« obsojena na šest mesecev zapora in 3000 lir denarne ka^ri. 38-letnj Leopold Teroel j z Erzelj« je bil v fcon-tumaciji obsojen na 4 mesece zapora rn 3000 lir gVibe. r>rav tnkn tudi 28 l^*ni Ludi*-lav Škabar iz Tolmin*. 20 letni Viktor Zgo-nik iz Rihemberka. 20'etni Alb-n Bandelj iz Šmarja pri R:hember£cu in 20 letni Albin Gerrnek iz Sv:ra pa so b:li obsojeni na 3 mesečno ječo in po 20r'0 l r globe. Zaradi orožja, ki ga ie baje skrival na svo-m domu, pa je bi*! obsojen 40 letni posestnik Lojze Šorli z Banške planote nn 20 dni zapora in 5000 lir globe. Prav taloo sta bila zaradi orožja prijavljena sodišču v Gorici 21 letni Maksimilijan Grrlo-b iz Smartna pri Kojskem in 201-etni Mihael Nikolavčič it Gorice.
Trst	zatjostavlfett
Sele pred nekaj dnevi so tržaški ugotovili, kako propada tržaški blagovni m osebni promet ne le spričo gospodarske krize, marveč še posebej zaradi tega, ker protežira režim s svojo pristransko politiko v vse večji meri nego Trst druge italijanske luke kakor Genovo, Napulj in Benetke. Njihovim protestorn p>a je sledi te dni nov udarec. Nenadoma je bil izdan de>-kret, ki ga je že objavil italijanski »Uradni list« in ki bo nedvomno priza-dejel še hudo škodo tržaškemu prometu. Dekret uvaja novo takso na potnike, ki se vkrcajo alt izkrcajo s parnikov v tržaškem pristanišču. Ta taksa se bo zaenkrat plačevala do 31. decembra 1933. 1. Nedvomno bo spričo tega potniški promet v tržaški kiki znova silno nazadoval. Okoristile pa se bodo pri tem Benetke, za katere pripravljajo za letošnjo tujsko-prometno sezono nove prometne olajšave.

a" ie Z2V
i.« a-
L?* i y,yyil
»sld
mislila, kam je življenje v nekaj bore Jetih pahnilo umetnika Janka Vrzdena ž njo vred in kam je tehtnica usode dvignila Katinška.
Ko sta se vzela, so bila vsa usta polna "hvale o Jankovi umetnosti Sicer vzlic temu nista tonila v izobilju, a živela sta. In še dete jima je naklonila mlada sreča! Janko je ves utripal z otrokom. Do-brica mu je bila obljuba vsega onega, kar naj bi še rodila njegova stvariteljska sila. Ali komaj je mala dopolnila dve leti, je ugasnilo življenje v njej. Ko je potlej zabobnela zemlja na belo krstico, je Janko Vrzden omahnil in so ga komaj prestregli, da ni zdrknil v grob. Mesece in mesece se je za tem zaman silil k delu. Vsak trenutek je sproti razdejal in kakor izgubljen taval okrog, dokler ni začela trkati beda na vrata. Nazadnje se je s silo vzravnal in dvignil. Tedaj je nekdo planil v svet, češ:
—	Umetniška sila Janka Vrzdena očitno peša, kar je pri tako docela lirsko navdahnjenem talentu naraven in skoraj nujen pojav.
Včasih se po ves dan ni prikazal iz ateljeja, tako ga je grizlo ponižanje, toda mnenje o njegovi izčrpanosti se je širilo kakor kolobarji na vodi, kamor razigran dečko zažene kamen. Karkoli je naslikal, je bilo brez cene, in na nobeni razstavi niso njegova dela našla kupcev. Med tem mu je Silva povila dečka, ki je bil slaboten in bolehen, a je le živel. Sprva se ga je Janko razveselil in je bilo videti, da se bo iznova pomladil ob njem, a bilo je samo medel blisk, življenje pa je udarjalo dan za dnem z ostrejšim bičem. Tedaj se je Silva spomnila Katin-žkovega pisma.
—	Morda bi le stopila k njemu? je omenila možu, Janko pa, kakor ga je
pičil modras:
—	Dokler si moja žena, ne! Rajši npj vsi trije poginemo! Misliš, da ne vem, čigavo delo je modrost o mojem peša-nju ? Katinškovo razumeš ?!
Ostal je za vsak ugovor gluh, dokler mu slednjič ni Silva pritrdila. Pozneje so sicer Janka Vrzdena zopet jeli povzdigovati in je ime zasijalo celo v tujino, a bil je le svit, kruha pa, kruha ni bilo! Kakor strupene kače so se družine ovili dolgovi, rastoči slednjič iz nekšne peklenske lastne moči. Nazadnje so nenasitno pogoltnili še ono malo, kar je včasih kanilo za slike. Vzlic temu je Vrzden delal kakor divji in ustvarjal včasih s tolikšno neposredno silo, da je bilo težko vzdržati v njegovi bližini, dokler ni nazadnje klonil pod nezmagljivo težo. Lica so bila kakor postrgana, ustne so se stanšale in lasje na glavi so se mu zredčili ter jeli štrleti kakor arjevica. Kmalu po novem letu ga je Silva našla v ateljeju nezavestnega, ko mu je popoldne prinesla čaja. Platno, M ga je bil vprav pripravljal za novo sliko, je bilo krvavo, in tudi na Vrzdenovih ustih se je še napihovala krvava pena.
Odtlej je Janko Vrzden uklenjen med puste, dolgočasne stene v bolnici in upa in čaka Silva hodi k njemu s sinčkom kakor na božjo pot, na žalostno božjo pot na goro Kalvarijo. Dan na dan mu pripoveduje isto laž:
—	Ne veš, Janko, koliko bolje dane« izgledaš!
—	Saj tudi sam čutim, da se boljšam. Le obupati nikar! se Janko Vrzden vsakokrat zadovoljno nasmehne in hvaležno položi svojo izsušeno roko v njeno dlan. Potem s slabotnim glasom pripoveduje o prividih iz sanj. Ti dnevi samote in brezdelja da so mu dali neverjetno dosti no-
vega in še doslej neznanega. Ko se vrne domov, bo krenila njegova umetnost na čisto druga pota. Silva ga boža po rosnem čelu, sinček plaho sedi v materinem naročju in vselej ob slovesu ponovi isto vprašanje:
—	Zakaj pa ne greš z nama domov, očka?
To je za Silvo najhujši trenutek, vendar pogoltne solze in se samo smehlja, da bi Janko ne spoznal, kako že trepe-taje ugaša v njej lučka nade.
Ves predpust je to romanje Silvino edino razvedrilo. Včasih sreča na hodniku zdravnika. To je starejši gospod, vedno prijazen in preroško zagoneten. Nevšečne besede ni iz njegovih ust, a to-lažilna je vselej zavita v skrivnostno kopreno.
—	Ali smem upati? v pričakovanju
Silvi zastaja srce.
—	Brez upanja, gospa, bi življenje ne imelo nobene cene! se izmakne zdravnik in brž nato prilije ugašajoči lučki olja:
—	Spominjam se že težjih primerov, gospa, pa se nam je le posrečilo! In gospod Vrzden ima krepko voljo. V bolezni ie to mnogo vredno, če ne morda celo največ.
Oj, kako mu je Silva hvaležna. Pokleknila bi predenj, pa se nenadoma oglasi možev cvileči kašelj iz sobe. Tedaj nemo krikne njeno srce in kakor v omotici se gospa Vrzdena napoti domov.
V torek, oh, saj je bilo to včeraj, na sam pustni torek je zopet govorila z zdravnikom. Bil je videti še bolj prijazen kakor dosihmal in tudi bolj zagoneten. Pojasnjeval je Silvi, da se bolezen popolnoma pravilno razvija, da pa nemara gospoda Vržena vznemirja prisotnost drugih bolnikov, kar nikakor ne pospešuje zdravljenja. Ako bi se morda
gospa odločila za drugi razred, bi to utegnilo bolniku bržkone precej koristiti.
Janko sam je bil včeraj nenavadno čvrst. Imel je svež glas in tudi sicer je bil skoraj kakor zdrav, zato mu ni marala Silva nič omeniti zdravnikovega nasveta zastran drugega razreda. Samo domov grede je ugibala in vso noč premišljevala, kako bi ukrenila. Na čas se niti zmislila nL Ko po vsem premišljevanju ni našla nobenega izhoda, so jo šele majave gruče na ulici opozorile, da je to jutro konec pustnega norenja: pe-pelnica. Kakor roganje je še zmeraj cula:
— Gospa, gospa, samo zato.
ker ste prenedovzetni!
Da, to je Katinškov glas in on je danes višji svetnik! Nekoč ji je sam ponujal pomoč. Zase je ne bi prosila, a za Janka, za njegovo umetnost, za dete. _
—	Mamica, ali je res prišel očka? se zdajci predrami sinček in začudeno gleda krog sebe.
—	Samo malo Se počakaj, dražeč! stopi mati k njemu in ga boža. — Danes pojdeva k imenitnemu gospodu, da ga nama pomaga dobiti domov. Ali pojdeš z menoj?
Mali veselo prikima in se je oklene
okrog vratu.
—	Nikdar nisem Iskala milost! in ne
pomoči! se bodri gospa Vrzdenova, ko čuti otrokove tople roke, — samo to edinokrat---
Vzlic temu jo tesni v prsih in nima nikjer obstanka. Slednjič se poda z malim v cerkev, in začne moliti iz globine duše brez besed moliti, moliti. Brezmejno grenko ji je ob misli, da bo ponižana in beraška stopila pred Katinška in da od same njegove volje zavisi usoda Jankovega zdravljenja. Ko odbije ura enajst,
se mukoma premaga in odide x m&Bm br>
svetišča.
—	Memento homo, mrla rrnlvis ea! obdaja en svet, a drugi se roga;
— Gospa, gospa, samo zato, ker ste ---
Cim bolj se bliža KatinSkovi pisarni, tem bolj se ji šibe in tresejo noge v kolenih.
—	Ali te zebe, mamica? opast eek*
mali njen drget, ko stopata po širokem hodniku. Silva ga samo poboža po giavl in strmi naravnost tja, od koder prihaja nekoliko upognjen in majavih korakov višji svetnik Katinšek. Gospa obstane, da bi premislila, kako naj začne, zasenčeni bariton pa ji že seže v roko:
—	Iskreno sožalje, gospa!
Silva skuša izdaviti iz sebe, kako M bilo po zdravnikovem mnenju za moževo zdravljenje bolj ugodno v drugem razredu. Zato da je prišla in bi prosila pri-n merne podpore.
Beseda jo reže po grlu kakor brin jeva veja, gospod svetnik pa t nemo kretnjo odvede ponižano v pisarno.
—	Seveda, — pravi, — nič d ne delajte skrbi. Pogreb oskrbimo na javne stroške in slovesno, kakor se spodobi. tako slavnemu umetniku.
Silva še ne razume, ko ji Katinšek pripoveduje, kako je pravkar izvedel v< uredništvu »Jutranjika«, da je Janko^ Vrzden preminiL
—	Oprostite! se trese njen glas, a sve6>; nik Katinšek ponovi:	i
—	Moje globoko sožalje, gospa!
Tedaj zakrili Silva z rokama, objame
dete in se zgrudi znak. Vse okneg nje jq sama sivina, zgolj mrtev pepel.
Višji svetnik Katinšek iztegne desnic^ in pozvoni slugi . . *
»JUTRO SL m
13
UL m. 1933
arstvo
Zadružno sadjarstvo je potrebno za dvig
sadne trgovine
O. dr. Milan Gori še k j« t članku > dne T. t. m. v >Jutra< objavil vrsto pomislekov o zadružnem sadjarstvu, zlasti pa se izraža proti sadni prodaji na zadružni podlagi in nekako zagovarja trgovino s sadjem v rokah sadnih trgovcev.
Mnogo je v njegovih izvajanjih vsega araže vanja vredno, vidi se mi pa, da je proti zadružni misli, in kar se ▼ tem praven glasi, ni dobro Kdor je sam sadjar 5n J? imel opraviti s sadnimi kupci, je prišel do zaključka, da je naša sadna trgovina n.a tleh Kmet sadjar 3e je v zadnjih letih posvetil mnogo bolj sadjarstvu kakor kdaj prej, in to po zaslugi Sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino v Ljubljani in Kmetijske družbe, ki se je prav * namenom, da prepreči zloveščo trgovino s kmetijskimi pridelki, izpremenita v zadrugo ia se posvetila tudi sadni trgovini. Mnogo !3o koristili tudi kmetijski referenti, ki so ljudstvo poučevali o gojenju sadnega drevja, največ pa se imamo zahvaliti našim v> Barskim, sadjarskim in kmetijskim šolam,
»o z izobrazbo kmečke mladine dvignile sadjarstvo. To delo sedaj nadaljujejo še S-motijski tečaji na osnovnih šolah
Ko smo navajali kmečkega gospodarja da se je s večjim zanimanjem poprijel sar-dj&rstvs in da pridela boljše sadje, mu moramo nuditi todi priliko, da sadni pridelek ttobro proda. V to s vrbo so se prirejale sadne razstave in sadni sejmi, delala se je propaganda v tujini in še drugi ukrepi so e* nakrenili. da dvignemo sadno trgovino. Uspeh seveda ni bil velik, a nekaj ga 3« vendar bilo. S kontrolo pri izvozu smo hoteli preprečiti, da se ne bi izvažalo v tujino slabo blago, zlasti pa ne nezrelo sadje :tn razne mešanice vseh vrst in debelosti. Po izrekih svetovnih strokovnjakov «ne-io trdimo, da naše sadje glede kakovosti, "onja, barve in okusa lahko konkurira z "'•sakim drugim sadjem v Evropi in tudi v .Ameriki Prav ta usodnost nam daj« prednost in možnost, da se na svetovnem tržišča trveliavimo in dosežemo lepe cene, ako »s ravnamo po zahtevah svetovne trgovine. Navodila nam je dal ravnatelj Josip Priol in tudi tuji kupci so nas opozarjali na izboljšani postopek sadjarjev v drugih ■državah Štajerska sadjarska zadruga pa je uvedla in ima polno zaslug za standar-diziranje sadnega blaga.
Poučne možnosti je dovolj, % strani sadjarjev precej dobre volje, dobrega blaga te primerna množina, kljub temu pa sadna trgovina peša. Koliko milijonov narodnega ■premoženja gre vsako leto t izgubo! Vzemimo za podlago, da v dravski banovini lahko pridelamo vsako leto od 2000 do 4000 nagonov lepega namiznega sadja, če tedaj vzamemo povprečno najnižjo ceno 1.50 za kg in najnižjo mero pridelka, pridemo do zaključka da bi sadje dalo vsakoletni dohodek do 30 milijonov dinarjev. Leta 1932 je bilo obilo sadja, lahko bi ga izvozili do 3000 vagonov in tudi dosegli ceno 1.50 »a kg, tedaj 45 milijonov dinarjev. Kaj pa -mo dosegli* Komaj 20 milijonov okroglo n ip orej 25 milijonov dinarjev narodnega premoženja šlo pod zlo. To »o številke, ki kričijo po takojšnji remeduri v sadni trgovini. V teh hudih časih, ko Je denarna stiska tako velika, ko se grmadijo dolgovi na kmečkih posestvih 5n se drugi kmetijski pridelki siabo prodajajo, bi bilo lahko sadje dober vir dohodkov, ki bi delno nadomestil izgubo v drugih gospodarskih panogah. Vsak mali aH večji kmet sadjar bi prejel sa sadje nekai denarja za svojo lastno Potrebo in ime! nekaj postranskih dohodkov od svojega posestva, kakor se žal danes Se smatra, da je sadjarstvo postranska panoga.
Kdo povzroča, da Je izguba r sadjarski
panogi tako velika? Zadruge gotovo ne, ker je v tem pogledu delovala samo Štajerska «adjarska zadruga v Mariboru. Reelni sadili trgovci tudi ne, pač pa množina nereel-nih sadnih trgovcev in prekupčevalcev. Dolnjem že nad 15 let v sadjarstvu in sem član kontrolne izvozne komisije, sam sadjar in sodelujoč član v Sadjarskem in vrtnarskem društvu in sem poleg drugih bil organizator sadnih razstav in sejmov. Vidim tedaj dobro in slabo stran in lahko objektivno izrečem svojo sodbo. Imamo res nekaj dobrih in poštenih sadnih trgovcev, ki jim gre priznanje. Koliko pa je takih, ki niso sadni trgovci po poklicu in so se samo vrinili v sadno trgovino ter preplavljajo kmečke domove in sadovnjake? število teh je ogromno Smelo trdim, da niti ena desetina teh sadja dobro ne pozna, Se manj pa ima pojma o zahtevah sadne trgovine na tujih tržiščih. Ti so škodljivci naše sadjarske panoge in krivi izgube na narodnem premoženju! Kdo more potrditi, da imajo vsi ti ljudje, ki se pečajo s sadno trgovino, povoijno izobrazbo v sadjarski panogi in zadostne zmožnosti za sadno trgovino' Živijo pa vendarle, in to na račun kmeta sadjarja. Proti tem so celo dobri in vestni sadni trgovci izgubljeni, zlasti še, ako si jih najmejo kot sadne nakupovalce in mešetarje. Ti nepravi trgovci so malo povohali v sadno trgovino in že mislijo, da so zanjo zreli. Ne nudijo nobenega jamstva, re s svojim znanjem in ne s svojim premoženjem Pri nakupu obljubljajo sadjarjem primerne cene, ko pa je blago dospelo in se mora prevzeti, tedaj so cene padle ali pa sploh ni tistega kupca, ki je blago naročil Kmet sadjar, ki je s težavo obiral sadje, ga lepo naložil na voz in odpeljal na postajo, je izročen na milost in nemilost takim sadnim prekupčevalcem m mora dati svoje lepo odbrano sadje po nizki ceni, da ga sramotno ne pelje nazaj domov. V Ptuju so se takemu trgovcu uprli sadjarji sami in ga prijavili policiji, ki mu je odvzela slabo tehtnico in ga kaznovala. V Št. IIj je došel tuj kupec in ponudil primerno ceno Prekupčevalci so ga obkolili ter mu ponudili sadje po ceni, ki je bila za polovico nižja, kakor jo je sam želel plačati. Enakih primerov je nešteto. Sedaj se zbirajo, da se bo na konkretnih primerih lahko dokazalo, kdo je škodljivec v sadni
trgovini.	.
Kmetje sadjarji sami so se na občnih zborih podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva izrekli proti nereelnim sadnim trgovcem in za zadružno sadno prodal Ob priliki letošnje sadne kampanje »o prihiteli mnogi na podružnico z zahtevo, naj jih vendar ščitimo pred izkoriščevalci. Navajali so neštete izgubo, neplačano sadje, ker je knpec s sadjem pobegnil, nepravilno tehtanje tako naprej. Mnogo naših kmečkih sadjarjev je pokvaril postopek sadnih prekupčevalcev, da so kmetje tudi mešali slabo
blago med dobro, čeS: ti hoče! mene
opehariti, Jaz bom pa tebe. Ce bi postopali vsi sadni trgovci reelno in pošteno, bi »e kmet sadjar tudi izogibal nepoštenega postopanja, ker bi spoznal, da mu samo Škoduje.
Nepravih sadnih trgovcev glavne napake •o: L) da ne poznajo sadnih sort in ne znajo vešče ravnati s sadjem, 2.) da Jim niso znane zahteve tnje sadne trgovine, a če jih poznajo, jih n« upoštevajo. Več sadnih trgovcev, ki držijo na svojo reelnost in vest, se sicer izogiblje raznih prekupčevalcev] nima pa še popolne podlage in moči za sadno trgovino. Kdor hoče biti pošten reelen sadni trgovec, ne sme: 1) najemati neveščih in nepoštenih nakupovalcev, 2.) naročati in nalagati nezrelega sadja, 3) ravnati s sadjem kakor s krompirjem, 4" se posluževati ničvrednih izgovorov pri nakupovanju in prevzemu sadja od sadjarjev, da nakupno ceno zniža, 5) se posluževati umazane konkurence in ponujati blago tujim kupcem po nižjih cenah na škodo sadjarja, 6) tujim kupcem izposojati m prodajati svojih izvoznih pravic, ne da bi sam sodeloval, in 7) se pri nakladanju in tehtanju posluževati sleparskih mahinacij.
Ker se Je žalibog to mnogokrat dogaja-jalo, so postali sadjarji nezaupni, tuja tržišča nam nenaklonjena in naše dobro blago Je izgubilo na dobrem glasu in ceni.
Mislim, da imajo poleg sadjarskih za-drug vestni sadri i trgovci svoje mesto, da lahko delajo po enotnem načrtu in postopku skupaj z zadrugami. Saj ne more nekaj ljudi v jesenski sadni kampanji vsega opraviti. Dela in zaslužka je za vse dovolj, samo da se vrši kupčija reelno. Pošteni sad- • ni trgovci in sadjarske zadruge se bodo morali združiti t skupen postopek proti lažnim sadnim trgovcem in jih temeljito izkoreniniti in odstraniti iz poslovanja. Potem pa bo dobro. Kmetu sadjarju Je vesten in reelen sadni trgovec vedno ljub in dobrodošel. Kmet bi se ne potegoval za sadjarsko zadrugo, ako bi se ne delalo na njegovo škodo z njegovim produktom. Ker pa se Je prav zadnja leta pokazala tako žalostna slika v sadni trgovini, j« naravno začel misliti na samopomoč ter se je začel vračati spet k čieti naravni samoobrambi, to je kmetijskim prodajnim zadrugam, in to kljub temu, da Je slišal in videl ali celo lastno trpel že pri kateri propadli zadrugi. Odprle so se mu oči in izprevidel J«, da se s pomočjo zadruge da delati in koristiti kmečkemu stana, ako Je kmet proizvajalec
»draga pa ▼ dobra
tn dobavitelj poite*. rokah.
Re« m nekateri ponatatoki, ki g. dr. Mttaa Gori Se k, aele tehtni, v«« dar
n« morem pristati na to, da naj smo proti zadružni misli in sadjarskim zadrugam, ker so se dogodile pri nekaterih zadrugah is-gube zaradi nepravilnega vodstva zadrug.
Nikakor ne! Prav nasprotno Je treba ravnati! Ce kmet spoznava blagodejno stran zadruge in mi ta misel ni sovražna, ampak se je oprijemlje, tedaj je treba zadevo vsestransko prijeti r roke, Jo podpreti in ustvariti primerno podlago za ustanovitev zadrug, in sicer na sedanjih hndih izkušnjah, da se izognemo polomom, ki so se dogodili in so samo naša šola za boljše delovanje v bodočnosti, kakor to razlaga Miloš Stib-ler v svoji knjigi »Zadružništvo«, fe šla pri Kmetijski Matici. Kmet naj se ne odriva, ako sam prihaja, temveč ga je pritegniti in uvajati v zadružno poslovanje z dobrim namenom ,da se mu koristi, ako bo tudi njegovo ravnanje pošteno. Naš kmet je dober, dovolj pošten in sposoben za reelno oddajo svojega blaga. Tudi Je ponosen na svojo poštenost, da bo dano besedo držal, ko se bo od njega zahtevalo samo dobro blago, zlasti Se, če bo pri zadrugi zavezan. da mora toliko in toliko blaga oddati svoji zadrugi t dobri kakovosti, sicer zapade globi. Na drugi strani pa bo prepričan, da j« koristil le samemu sebi, ko je tako pošteno postopal, ker bo deležen ne samo primerne oene, ampak tudi doplačila iz ugodne prodaje po zadrngi na tržišča.
Res je. da je treba za trgovinsko poslovanje sposobnih ljudi. Vendar Jih ne manjka. samo plačati jih je treba in jih strogo navezati na zadrugo. Smatram, da je po načrtu, ki je bil predložen g. banu ia g. podbana in ki ga je odobrilo Sadjarsko ln vrtnarsko društvo, podana možnost za mogočen razvoj zadružne prodaje sadja. Ako si ustvarimo ▼ Maribora na mariborsko okrožje in ▼ Ljubljani aa ljubljansko okrožje izvozno središče, preko katerih ne sme iti niti kg sadja izven naših državnih mej, ln ako se ti središči, ki slonita na reelnih sadnih trgovcih in na sadjarskih in kmetijskih zadrugah, medsebojno podpirata in ravnata kakor enota, bo izostala ničvredna sadna trgovina preteklih let, ki Je bila za nas le siromašno izpričevalo in velikanska škoda na narodnem premoženju.
Iz navedenih vzrokov ne zame tujem zadružne misli in Jo krepko podpiram. Pri tem trdim, da bo zadružno sadjarstvo dvignilo sadno trgovino in da Je za za droge in poštene sadne trgovce na teritoriju dravske banovine dovolj posla in zaslužka.
Ljudevft Sagadta, Ptuj.
Predlogi za oživljeni® denarnega prometa
Današnja položaj denarnega prometa kliče po rešitvi Zato je razumljivo, da se pojavljajo razni predlogi, kako naj bi se oživil denarni promet.	,
Te dni se Je vršil ▼ Maribora sestanek tamošnjih gospodarstvenikov, ki je raa-pravljal o tem vprašanju. Slo je v glavnem za dva predloga Inž. Pehani je predlagal uvedbo klirinških nakaznic, ki naj bi se jih posluževalo vseh 600 denarnih zavodov Slovenije. Zborovalci ao sicer priznavali dobre strani tega predloga, ki ga pa ven-nar niso sprejeli spričo nevarnosti, da bi mogla končna likvidacija tega klirinškega prometa povzročiti prevelike perturbacije v gospodarstvu.
Sestanek se je izrekel za predlog dr. Ra-potca, po katerem naj bi veljala uvedba novega nadomestnega, plačilnega sredstva zaenkrat le za ozek krog. šele, če bi se pokazali uspehi, bi se razširilo poslovanje z nadomestnim plačilnim sredstvom. Po tem načrtu bi se ustanovila v Maribora za_ druga denarnih zavodov, ki bi izdala v promet novo nadomestno valuto. V naslednjem navajamo nekaj podrobnosti tega. načrta.
Načrt oenačuje kot posredovalni papir vlogo (vložno knjižico), ker sta za zastavna ali dolžni list predpisani koncesija finančnega ministra in plačilo znatnih taks. Ce bi se posrečilo te težave odstraniti, bi bilo praktičneje, poslužiti se teh papirjev. Načrt določa, da bi Mariborska hranilnica, Posojilnica in Spodnještajerska ljudska posojilnica ustanovili zadrugo za poravnanje medsebojnih obveznosti, ki bi se imenovala Posredovalnica za poravnavanje medsebojnih obveznosti med denarnimi zavodi, r. z. z o. z. v Mariboru. Člani zadruge bi bili omenjeni denarni zavodi, pristopiti pa bi mogli k *.adrugi tudi drugi de_ narni zavodi.
Zavodi člani bi naložili vloge pri posredovalnici na ta način, da bi ji odstopili svoje hipoteke na hišah, morda po polovičnih zneskih, katerim bi se podelila v zemljiški knjigi prednost pred drugimi polovicami hipotek, z naložitvijo 200.000 Din za vsak zavod. Postopno bi se te naložbe sporazumno zvišale. Posredovalnica bi izdala za te hipoteke zavodom vložne knjižice po 100, 500 in 1000 Din v skupnem znesku za-vodove naložbe. Vložne knjižice bi se glasile na ime vsakega posameznega zavoda. Načrt daje knjižicam naziv »vloge posredovalke«. Te vloge posredovalke bi izdala posredovalnica v svrho cirkulacije.
Zavodi člani bi izplačevali z vlogami po. sredovalkami svoie naložbe iz vložnih knjižic ali računov; prejemala bi vloge posredovalke v polno plačilo ali na račun svojih terjatev vseh vrst v polnem znesku; sprejemali bi posredovalke kot naložbe in jih
re bi prižli z gospodarsko porabo posojil. Tako hi se Iafcko tudi pridobljena gotovina uporabila za amortizacijo vlog posredovalk.
Za enkrat delokrog t( se po iiufcw-stt raasSfcrfL Tako ti tudi lahko mestna občina mariborska sprejemala <M terjatev a
posredovalkami. Razširilo bi se StevUo zavodov in prijavilo bd se lahko tudi dovoljno število zasebnih gospodarstev ta podjetnikov za delno sprejemanje teh viog za svoje terjatve.
Na sestaeflcn je dr. Rapoteo poleg tega
načrta predkužfl Ae uvedbo drugih papir, jev za pomožno plačilno sredstvo. Tak papir bi predstavljale zadotžnioe, dolžni ali zastavljeni Usti, ki bi jfli izdala zadrega, ki bi ga za to morala Imeti dovoljenje finančnega ministra ki bi morala hiti oproščena taks. Mogoča bi bila rešitev točil po zavodu, Id ima že po pravilih pravico, Izdajati zastavne liste, kakor je to Hranil, niča dravske banovina
O vprašanja aurogator bankovcev Narodne banke razpravlja tudi inž. Madjare-vič v »Jugoslovenskam Lk>ychi« in pravi med drugim: »V .Jugoslovenskem Lk>ydu' sem že objavil eden načinov, kako bi se mogla rešiti bančna kriza, ta naglašal, da bi bilo treba vse vloge pretvoriti: do 26 odstotkov v garantirane obligacije, do 25 odstotkov v delnice, a ostalih 50 odstotkov bi se moralo izplačati v gotovini. Toda glavne težave so ▼ nabavi gotovine, zaradi česar se pride do sklepa, da Je najboljše, najzanesljivejše in najhitrejše sredstvo posebna emisija državnih bankovcev, ki bi se po obrestni meri največ 2 odstotka dati bankam v znesku 5 milijard dinarjev na razpolago.
Brez gotovine nI vrnitve zaupanja, a brez zaupanja ni velikih kapitakrv, ni bank. Zbiranje gotovine a posojili ne prihaja v požtev, ker banke ne prenesejo več visoke obrestne mere današnjih posojiL
Omejitev getovine na 50 odstotkov nima te svrhe, da bi vlagatelji morda ne prišli popolnoma do svojih vlog, temveč izključno samo to, da bi se izplačevanju gotovine morda ne zgodil ponoven run, ki bi ▼ ne. kaj dneh izpraznil vse bančne blagajne. Ta opreznost je potrebna glede na vladajočo psihozo. Istotako ni potrebno, da bi bilo izdajanje obligacij absolutno, temveč posamezno, to se pravi, da bi banke izdajale obligacije onim vlagateljem, ki bi Izvajanju te sanacije takoj odpovedali vso svojo vlogo.
Sam pojav državnih bankovcev na denarnem trgu bi odvrnil mnoge vlagatelje, da ne bi takoj dvignili svojih vlog, ker bi pravilno kalkulirali, da je pojav državnih bankovcev začasen, ki bi dovedel do bega, da bi se pomirilo denarno tržišče, kar bi
obrestovali po^6 odstotkov^ obenem M iz- j im6lo ^t za posledico vzemanje teh ban-,_* i. _	-j ,. j n . .	-z projneta ju izplačevanje vlog v
bankovcih Narodne banke. Razume se po sebi, da bi se po tem meddobju morala izvesti pre osnova same Narodne banke v smishi možnosti večje emisije bankovcev, ker današnji obtok po svojem vohimenu ne zadošča v današnjih razmerah.
Vse druge metode reševanja bančne krize, kakor sta inflacija ali devalvacija dinarja, moramo za zdaj opustiti, ker se proti tem metodam dviga določen odpor. Ali bi državni bankovci izzvali padec kupne moči dinarja, je težko v naprej reči. Teoretična verjetnost je, da bi do tega prišlo, čeprav tudi to ni gotovo, ker vidi. mo, da so te dni tudi ZecHnjene države dale v obtok pomožne bankovce pa še ni prišlo do padca dolarjeve kupne moči.
Nedvomno bodo tem in sličnim predlogom sledili v časopisju Se drugI. Gotovo je dobro, da se važno vprašanje oživljenja denarnega prometa razčisti na ta način in se morda tako odkrije nafboltši način za izhod Iz današnjega nenormalnega stanja na denarnem trgu.
plačevali s temi posredovalkami; dajali bi z njimi posojila svojim klientom, v glav. nem kratkoročna menična posojila, ki bi jih smeli klienti v celoti vrniti s posredovalkami po 9 odstotkov. Upravni stroški bi znašali 1 odstotek.
Za varnost vlog posredovalk bi skižile kakor gori rečeno hipoteke zavodov, ki jih odstopijo posredovalnici. Ce zavod ne bi mogel več spreleti vlog posredovalk, ki so v posesti zasebnikov, bi služila hipoteka posredovalnice za kritje teh posredovalk, ki se v gotovini izplačajo najpozneje pri realizaciji hipoteke. Ce bi vsi zavodi člani propadli, bi obdržale vloge posredovalke še vedno polno kritje pri posredoval, niči. Zadruga bi se ustanov, za določeno dobo. ki bi se po potrebi sporazumno lahko podaljšala ali skrajšala. Izdatki za prenos ali vrnitev hipotek, za takse in administracijo bi se k rib l obrestmi od mnogih meničnih posojil. Posojilojemalci ne'bi imeli pri vračanju posojil vedno pri rokah dovolj posredovalk pa bi vračali zaradi tega posojila dostikrat z gotovino, do kate-
Fe fckasj ». t ni, se je
BBADjSfthl za 4.81 mfKjona na 1995.59 milijona Din. Devize, ki se ne Štejejo v podlago, bo se povečale za 8-91 milijona na 13.29 milijona Din,
Posojila m menice m m dalje zmanjšala, in sicer za 8.29 milijona na 2031.87 milijona Din. lombard p« je padel aa 15.45 milijona na 339.83 milijona Din.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 33.32 milijona na 4587.03 milijona Din, kar prihaja ▼ trla vnem od povečanja obveznosti na pok a zanje v znesku za 20.91 milijona na 875.20 milijona Din. Obtok in obveznosti na pokazanje v skupnem znesku 5462.23 milijona Din so bili kriti z devizami, valutami m zlatom ▼ razmerju 35.43 •/• (neizpreme-njeno), a samo z zlatom v razmerju 32.24 V» (za 0-07 •/• več). Lani v istem ča«u je znašal obtok bankovcev 4803.71 milijona in je b;l za 216.68 milijona Din večji kakor letos.
Stanje Narodne banke 15. L m. je do glavnih postavkah naslednji (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti staniu 8. t. m.): aktiva: zlata in devizna podlaga 1935.59 (— 4.31); devize, ki se ne štejejo v podlago 13.29 (4- 3.31); kovani denar 2 13.83 ( + 2.84); posojila na menice 2031.87 (— 8.29); lombard 339.83 (— 15.45); stari državni dolg 1811.12 (+ 0-18); pasiva; obtok bankovcev 4587.03 (_ 33.32); obveznosti na pokazanje 875.20 ( + 20.91); obveznosti z rokom 1318.20 (— 4.80).
Gospodarske vesti
= Jogosiovensfcojieniška pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Kakor javljajo iz Beograda, so se začela v Berlinu pogajanja naše delegacije z nemško zaradi zaključenja nove trgovinske pogodbe. Pogajanja potekajo povoijno in kaže, da se bodo v najkrajšem času zakltučiJa.
x= Bedni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovine in industrijo r Ljnbljani se je vr šil včeraj dopoldne. Zbor je sprejel vse sklepe, ki smo jih že objavili v našem listu, in je sklenil, da se bo izplačevala 9®/« divl-denda od 1. aprila naprej. Uprava m nadzorstvo zavoda sta ostala ista. Bilanca, ki smo jo že objavili, pokazuje lepo uspevanje tega denarnega zavoda, ki je kljub hndi krizi zaključil lansko leto zelo zadovoljivo. Uprava, ki je spretno vodila zavodovo poslovanje, je lahko z uspehom zadovoljna. Sedanja dividenda je samo za IV« nižia od dividende za 1. 1931., ki je znašala IO9/«. Iz bilančnih postavk naj navedemo, da je znašal dobiček 2.95 milijona Din (2.32 milijona za 1. 1932. in 0.63 milijona Din prenos iz 1. 1931.). Dobiček Iz lanskega leta je kljub krizi le za 0.32 milijona manjši kakor v 1. 1931. Celotni dobiček « prenosom (0.62 milijona) iz L 1931. se razdeli na divi-dendo, 10®'» tantijemo upravnemu svetu (0.17 milijona), 3°/» tantijemo nadzorstvu (0.06 milijona), 4*/t euperdividendo (0.50 milijoni), dotacije reservnemu fondu za d>i-biozne terjatve (0.90 milijona), dotacije pokojninskemu skladu (0.10 milijona), dotacije za obče koristne namene (0.05 milijona) m prenos na novi račun (0.56 milijona Din). Vtoere na vložne knjižice so znašale lani 58.83 milijona Din. Celotni blagajniški promet Je dosegel ▼ L 1932. 917.09 milijona nasproti 1560.14 milijona Din ▼ L 1931.
= Za izvoznik« sadja. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavlja izvoznL kom sadja ln izdelovalcem zabojev za skladanje presnega sadja, da je resolucijo, sprejeto na konferenci sadnih izvoznikov 5. februarja letos, kakor tudi norme, predložene od strokovnega odbora, po katerih naj bd se v bodoče skladalo presno sadje, namenjeno za izvoz, napotil centralni komisiji za sadje. Komisija je na svoji seji 27. februarja osvojila v celem sklepe, sprejete na omenjeni konferenci. Zato se priporoča izvoznikom sadja kakor tudi izdelovalcem zabojev za presno sadje, da v letošnji izvozni sezoni porabijo obstoječe zaloge zabojev in da tudi uvedejo novo predpisane norme, ker se bo že v sezoni leta 1934. smelo izvažati presno sadje samo v enotnih zabojih predpisane velikosti. Ostale točke resolucije bo centralna komisija vzela v pcStev ob priliki izdelave navodil za bodoče delo kontrolnih organov. Centralna komisija izraža mišljenje, da bi se morala tudi v bodoče vsako leto vsaj dva meseca pred izvozno sezono vršiti taka konferenca. Oddelek za rastlinsko proizvodnjo v kmetijske mministrstvu bo izdal naredbo sreskim kmetijskim referentom, da pred obiranjem sadja, posebno češpelj, prirejajo predavanja in dajejo navodila o obiranja ta skladanju sadja kakor tudi o pravilnem sušenju češpelj.
= Povpraševanje pe nažem Magu. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine prinaša v >Glasniku<, kakor smo že večkrat poročali, posebno rubriko pod naslovom »Povpraševanje po našem blagu«. Naši izvozniki se naprošajo, da zavodu, sklicujoči ee na od-noene številke te rubrike, pošiljajo z vprašanji tjdi konkretne ponudbe, ki bi vsebovale vse potrebne podatke za zaključevanje poslov. Istočasno naj ae pošiljajo tudi vzorci, ako to zahtevajo ponujanj predmeti. Iz omenjene rubrike navajamo: Proizvodi gozdarstva: 2500 — Haifa: gradbeni les. železniški pragi, brzojavni drogi. — 2569 — An-oona: les. 2708 — Dunaj: les za fabrikacijo papirja. Proizvodi sadjarstva in vinogradništva: 2370 — Praga: vino. 2441 — Bang-kok (Siam): vino, alkohol. 2731 — Mann-heim: vino za rezanje in za kis, desertna vina. 2929 — Trnava (CSR): smokve za uživanje. Rasni kmetijski is »lični pridelki: 2186 — Kobenhavn: žito, živinska krma. | 2354 — San F ran cisco: gobe, maelinovo olje. 2500 — Haifa: moka, sladkor, gorilni špirit, seme solnčnice. 2441 — Bangkok (Siam): razni proizvodi »a hrano. 2585 — Schaffhausen: predivo. 2631 — An vere: predivo. 2736 — S&zvSr ^Madžarska): sirko-va slama. 2748 — Genova: suhe gobe. 2783
—	Kobenhavn: hmelj. 2784 — Budimpešta: bučno seme za Severno Afriko. 2824 — Berlin: kamilice in papričasta meta. 2912
—	Atene: seme za kulturo po vrtnine in krme in drevesni plodovi. Perutninarstvo. živinoreja in ribištvo: 2354 — San Fran-sisco: sir, sardine, ribe in razne delikatee«. 2568 — ftpanija: jajca. 2210 — Milano: zastopnik za perutnino in jajca. 2507 — Dunaj: očiščeno gosje perje. 2500 — Haifa: voli, ovni. 2538 — Torino: konjska žima. 2540 — Bruselj: podla9ičje krzno. 2631 — Anvers: kože. 2732 — Dreeden: žive gosi. 2693 — Milano: zastopnik za suhomeenate proizvode. Rude: 2420 — Švica: minij in svinčeni kabronat. 2541 — Bukarešta: mag-nezit Razno: 2441 — Bangkok (Siam): kuhinjske potrebščine, krtače, steklena in ilovnata posoda. 2735 — Hamburg: zastopnik za kovinsko industrijo za izvoz v prekomor-ske kraje. 2449 — Hamburg: zastopnik m
droe«, razne vegetabflije in razne
1924 — London: igračke. 2595 — Lo« An-
gelee: parfemerije, keramični proizvodi.
2905 _ Bruselj: razni predmeti, posebno
obleke, kavčukasti čevlji, ceneni kostumi itd. za morska kopališča.
•== Popravek v »Gospodarskem adresarj««. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ▼ Beogradu javlja, da ie v njegovem »Gospodarskem adresarju« za 1. 1932. pomotno naveden g. Oton DoktoriČ kot zastopnik Čebelarskega društva za Slovenijo, kar on nI.
= Za posebno gostilničarsko zbornic«. Društvo gostilničarjev savske banov+ne je na pristojnem mestu izročilo spomenico, s katero zahteva posebno gostilničareko zbor nico.
— Devizni diktator t Zedinjenih driavah.
Predsednik sveta newyorške univerze in direktor Bankere Trust Co.. Frederee Kent. ie bil imeciovan za deviznega diktatorja. Za nadzorovanje devizne trgovine je bil osnovan osrednji urad. Kennt bo nadzoroval vse devizne posle Federalnih reservnih bank do povratka normalnih razmer. Kakor javljajo iz Newyorka. 60 začele zopet množiti vloge, iz česar je sklepati, da je Roosevelt dobil bitko proti krizi zaupanja.
=r Načrti z& emejitev vinogradništva v Madžarski. Kakor pri nas. je tudi v Madžarski po vojni izgubilo vinogradništvo na rentabilnosti. Možnosti izvoza «o se zelo zmanjšale, medtem ko se ie površina, zasajena s trtami, povečala. Nedavno je madžarska vlada znižala trošarino na vino. da bi podprta vinogradništvo, v zadniem času pa ee porajajo načrti, da bi bilo treba skrčiti vinograde, a one zasajene z manjvrednimi trtami, popolnoma opustiti. Seveda so naleteli ti načrti pri prizadetih vinogradnikih na odpor in zato išče vlada rešitev, s katero bi se zadovoljili ti vinogradniki Vlada namerava dovoliti še razne davčne olajšave in m prizadeva. da bi pregovorila vinogradnike na preorientaeijo kulture. Predvsem naj bi ae na površini, kjer naj bi se opustili vinogradi, začelo gojiti mdiarstvo.
= V trgovinski register se je vpisala nastopna tvrdka: »Utensilia«, tovarna aa izdelovanje industrijskih potreba«n, d. a o. z. r Mariboru. Izbrisala pa se je tw<Bm Mihael Omahen, trgovina z mešanim blagom v Višnji gori (zaradi skrčenja obrata).
= V zadružni register sta se vptoaft nastopni zadrugi.: Mobilna kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani, in Prometna zadruga r. z z o. z. za blagovni promet ▼ Ljubljani.
= Poravnafao postopanje je uvedene e
Imovini Konzumne zadruge, r. z. z o. z. ▼ Hrastniku (narok za sklepanje poravnava pri okrajnem sodišču v LaSkem 24. aprila ob 9.; oglasitev terjatev do 19. aprila; za. druga ponuja 40-odstotno kvoto). Poravnalno postopanje o Sicheriu Rngeibertn, trgovcu v Spodnji Polskavi, Je končano. Potrjena je poravnava Ivančiča Josipa, trgovca v Ljubljani.
= KOn^orz je razglašen o Imovini Kri. cka Franca, trgovca v Celja; prvi zbor op nikov pri okrožnem sodišču v Celja 1. aprila. ob 9.; oglasitveni rok do 24. aprila; tovitveni narok 29. aprila ob 9.
PoSožaf na naših borzah
Ljubljana, 18.
V preteklem tednu so na naših nekoliko poskočile devize na Ameterdam, Berlin, Pariz. Prago in Trst, medtem ko sa devize na Bruselj, London m Newyortc popustile. New7ork je začel noti rati aopet v torek Na ljubljanski borzi je znašal proiH v tem tedn i 1.87 milijona Din nasproti 2-lft, 2.52, 2.34 m 2.40 milijona Din ▼ pndhod&ib štirih tednih. Avstrijski ščling se Je n*H tednom v privatnem kliringn sškljnieval m 905 do največ 9.20 Din.
Na efektnem tržišču ljubljanske bane )e bila slaba tendenca brez zaključkov. Vojna škoda je od ponedelfka na včeraj popurfk za 14 točk v povpraševanju in za 18 toSc v ponudbi. 7*/» investicijsko posojilo je nazadovalo za 3 točke pri blagovni in za 2 prt denarni notici. Blairovi posojili ao beležili neznatne tečajne izoremembe. Za Trbovlje je bila skozi ves teden not ca za denar 140 a notica za blago 155. I* včeraj je notiea blago Dopustila za 5 točk
Lesno tržišče ljubljanske borze Je bfla stalno mlačno. Položaj se je zopet poslabšal. V januarju in februarji je izvoz v Italijo nekoliko oživel, zdaj pa je italijansko povpraševanje spet popustilo. Kakor kaŠe. ee nam obeta izvoz v Span;jo: do večjih zaključkov pa zaenkrat še ni prišlo. V mehkem lesu »e kupoje le blago III. vrsta, vendar pa tega blaga ni dobiti. Blago III. hi IV. vrete se dobavlja » Gorskega koterja in iz Bosne. V bukovim je povpraševanj* po suhem blago, ki ga primanjkuje. lavo« drv in oglja je občutno popis ti 1.
Na zagrebškem efektnem tržišSn ae je Vojna škoda v ponedeljek zaključevala za tnare in april po 182 in 183. Naslednje dneve je popuščala in je imela včeraj za kaso zaključka po 172 in 173. za april pa po 175. Enako je popustilo 7°/» investicijsko, ki je Imelo v torek zaključek po 44.50, včeraj pa po 42.50. 7*h Blair se je zaključil v Četrtek po 34, Privilegirana agrarna pa včeraj po 218. Trbovlje so imele v ponedeljek zaključek po 140, v sredo pa po 150. Sečerana Osijek je imela v četrtek zaključek po 100. — Avstrijski šiling se je zaključil včeraj po 8.75. Grški boni eo za malenkost popustih". Med tednom so notirati okrog 35 do 35.
Devize.
Carfh. Pariz 20.335. London 17.87, Wew-▼ork 515.75, Bruselj 72.25, Milan 26.625, lfa-drid 43.70, Amsterdam 182.425. Berlin 128415 Dunaj 72.86 (58.70). Sofija 3.70. Praga 15.88, Varšava 58. Atene 2.97. Bukarešta S.0R.
Borzna tržišča
ŽITO.
+ Ifovosadska blagovna bona (UL t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 88 vagonov. Pšenita: baška. okolica Sombor m okolica Novi Sad, gornjebaška. srednjsba. ška. baška potiska in sremska 222.50 — 225: gornjebanatska 222 — 224. Targtiea: baška in sremska garantirana 63 — 65; sa umre. april, maj 68—70; banatska garantirana 62_64. Ječmen: baški m sremski. «4/65 kg, 102.50—107.50; pomladni, 66/67 kg 107.80 dn 112.50. Oves: baški in sremski 98. — 10C. 110—115; pomladni, 66/67 kg 117*50 do 122.50. Oves: baški ta sremaki 98—102. Moka. baška ta banatska. >Og« in *0gg< 355—370; »2« 335—350; >5< 815—330; >*< 290—300; >7« 195—205; »8« 80— Otrobi: baški in sremaki. v jutastih vrečah 62.50—65, banateki. v jutastih vrefcih 60 — 62.50. Fišoi: btiški k aromaki b<M brea vrat 112J0 - tU
»JUTKOc 8t 87
14
Nedelja, 12. JJL 1933
Iz življenja in sveta
človek in njegov razvoj
AII In kdaj bomo premagali smrt?
Dopisnik nekega nemškega lista je po. setil te dni italijanskega izumitelja, senatorja Marconija in mu v pogovoru zastavil več zanimivih vprašanj, med njimi tudi to, da-li se bo človeku posrečilo premagati smrt in si vsaj podaljšati življenje.
Marconi je odgovoril, da je življenje vsekakor prekratko, a digiena in biokemija bosta gotovo podaljšali življenje daleč pre_ ko 70 let. Današnji Carrelovi poskusi za izdelavo umetnih stanic in Steimachovi po-mlajevaini poskusi bodo tedaj veljali za otročjo igro. žal, da bodo izumi za podaljšanje življenja prišli za nas prepozno. Sicer pa smrt ne pomeni popolnega uničenja življenja. Niti vera v posmrtno življenje niti naravni zakoni ne bi bili v skla. du z naziranjem, da je smrt konec vsega.
Na vprašanje, kako gleda na človeški napredek, je izumitelj opozoril pred vsem na silni razmah brezžične telegrafije in telefonije v zadnjem desetletju. Prva brezžična brzojavka je bila oddana pred kak-Snimi 25 leti, danes pa o-bstoje že brezžič-
ne zveze mod celinami in pa miki na naj_ oddaljenejših morjih, ki kličejo v nevarnosti brezžično na pomoč. V kratkem času bomo tako daleč, da se bo lahko vsak človek, če bo le hotel, pogojarjal s svojega stola iz svoje sobe s sočlovekom v Avstriji ali kjerkoli, kakor se danes pogovarja s svojega otkna s človekom na ulici. Na. šli pa bomo tudi možnost brezžičnega prenosa električne energije na poljubne razdalje in način za izrabo ogromnih energij, ki se sproščajo pri drobljenju atomov. Malenkostna količina snovi bo tedaj dvigala milijone kilogramov in pognala največje prekomornike preko oceanov. Brezžični prenos slik in dogodkov je danes že rešeno vprašanje, bodočnost bo to stvar samo še izpopolnila in jo postavila v službo vsega človeštva, človek bodočnosti bo mogoče ti_ sti nadčlovek, kakor si ga je predstavljal Nietzsche. Vsekakor pa se bo genij uveljavil v vseh časih, naj si bodo pogoji zanj ugodni ali neugodni
mtl brez vrednosti
Ogromna nova najdišča v Afriki
V deželi Namakva v Britski južni Afriki so v popolnoma samotnem ozemlju med mestoma Springbokfontain in Lilyfontain odkrili ogromna ležišča demantov. Vrednosti teh najdišč niso še precenili, prekaša pa baje daleč vse, kar predstavljajo doslej znana najdišča. Zanimivo in značilno pa je tudi to, kakšen rezultat je imelo to odkritje. V Južni Afriki je nastala prava panika in družba, ki izkorišča tamošnja demantna polja (do danes najizdatnejša na svetu) in ki le s težavo, z umetnim ome_ jevanjem produkcije, zadržuje padec de. mantnih cen, si ni vedela drugače pomagati, nego da je izposlovala prepoved pridobivanja dragih kamnov na novem ozemlju in ga dala najstrožje zastražitl.
V današnjih časfti demanti in podobne stvari itak nimajo takšne cene kakor v nekdanjih časih, ker so v bistvu nekoristne mimeralije in samo njih relativna redkost jim more ohraniti sedanjo relativno vrednost, če bi pa začeli izkoriščati na debelo demantni zaklad, ki leži v namakvan-ski zemlji, in bi ga vrgli na trg, tedaj bi morala cena demantom katastrofalno pasti. Tega se seveda boje južnoafriški demantni pridobitniiki in zato so proglasili zaporo nad novimi najdišči. Navzlic temu pa je pričakovati, da bo vrednost deman_ tov zelo padla, saj mora na to vplivati že vest, da demanti nikakor niso tako redki, kaikor so ljudje mislili doslej.
ic itirozev
Chillzasija na otoka Beringu
V Berrngovem morju je otok z istim imenom, katerega prebivalci živijo od lova in reje živali z dragocenim kožuhom, kakor polarnih lisic, morskih bobrov, belih medvedov in zlasti mrožev. Lov na mrože jim je dovolila 1894. neka pariška konferenca. Takrat so imeli mroži na tem otoku nekakšno zbirališče, še danes jih je tam zelo veliko.
Kakor kaže. pa jih bo kmalu konec. Tega je kriva njihova koža, ki je zelo dragocena. Dolga je S m, široka 60 cm do 2 metra. Iz nje izdelujejo zlasti kovčke in podobne reči. Vrhnjo dlako ji odstranijo,
spodnjo pa barvajo Običajno temnorjavo. Odlikuje se tudi po svojem čudovitem sijaju in je znana pod imenom se al in seal-stkin.
V zadnjem časa pa so ameriški kemiki odkrili, da vsebuje mroževa mast več nego 50 odstotkov gazolina in drugih snovi, ki so važne n. pr. za izdelavo mažnSh olj. To Je imelo za posledico, da so na otoka osnovali postajo za lov na mrože in obenem tovarno za predelavo njih dobrin. To se pravi z drugimi besedami, da bo mrožev na otoku Beringu kmalu konec.
teze pri živalih
Kakor človek za človeka, čuti žival za žival
Kakor pri človeku je tudi pri živali du-Sevno stanje neposredno odvisno od telesnega. Bolna žival pobeša giavo in je ža_ -ostna. To se kaže v vsem njenem vedenju, živali pa so lahko žalostne tudi iz čisto psiholoških nagibov, n. pr. še pravkar veseli psi pričnejo tuliti, če jih same ostaviš doma, živalska žalost se lahko stopnjuje kakor pri ljudeh celo do smrti. Verodostojni ljudje poročajo o mačkah, psih in celo pticah, ki se jih je graja ali ločitev od kakšnega druga tako dojmila, da so se usmrtile.
Znan je primer slona, ki se je zaletel v zid in si raztreščil lobanjo, ker so ga ločili od njegovega vodje, živali v takšnih okoliščinah gotovo ne izvrže namenoma samomora, temveč izgube v svoji žalosti vsak smisel za previdno ravua.nje. Neštete so zgodbe o psih, ki so poginili na grobu svojega gospodarja. Nič manj številne niso zgodbe o živalih, ki so poginile zaradi lo_ čitve od živali, s katero so živele v tovarištvu. Zanimiva je v tem oziru zgodba o mački, ki se je bila spoprijateljila z znamenitim dirkalnim konjem Godolphinom, dasi baš mačke niso posebno družne živali. Ko je konj umrl je sedla na njegovo truplo in se je odstranila šele, ko so ga za-grebli. Malo pozneje so jo našli mrtvo v nekem skednju.
Nečimernost ni samo človeška, temveč tudi živalska slabost. Treba si je pogledati
samo pekinškega psa, kako leži na svoji svileni blazini, ali angorko, ki se izteza po preprogi. Neki šimpanz, ki je večkrat sodeloval v filmu, se je čutil tako vzviše. nega nad tovariši svoje vrste, ki jih ni bila doletela ta čast da se sploh ni hotel več družiti z njimi. Opice so sila zaljubljene v lišp. živali, ki se udomačijo s človekom, se v isti meri odtujijo svoji vrsti in ji postanejo naravnost sovražne. Najhujši .sovražnik volka in šakaJa je njiju potomec pes. Divje slone lovijo najlažje s pomočjo udomačenih slonov. Ti postanejo naravnost prevejani v metodah, s katerimi izdajajo človeku svoje divje tovariše.
Mnoge živali doumejo namen človeškega orodja in se ga nauče uporabljati. Vsak je pač že videl pse, mačke, konje in druge domače živali, ki si znajo same odpirati vrata, dvigati zapahe, pokrove itd. Pes s svojimi tacami in slon s svojim rilcem od. pirata tudi komplicirane zatvore, opica opravi z vsakim vijakom.
Vse višje živali in tudi ptice se zavedajo svojih pravic in jih vedo uveljaviti, že v starih časih so ljudje vedeli da imajo v jatah živeče ptice večkrat prava zborovanja, na katerih »razpravljajo« z velikim vriščem o prestopku kakšnega člana svoje vrste in jih tudi sodijo ter obsodijo. Po dolgem razpravljanju planejo nenadoma na grešnika, ga umore in odletijo po_ tem svojo pot.
Pravo vedenje
Neki gospod stopi v javem lokal in opazi znano mu damo, ki sedi ob neki mizi z gospodom, ki mu ni znan. Ali sme stopiti k mizi in jc pozdraviti? Ali pa naj gleda stran in je sploh ne pozdravi? Niti prvo niti drugo ne bi bilo pravilno. Vljuden človek bo napravil tako. da se bo dami priklonil in sedel k svoji mizi. Nepravilno bi bilo tudi to, če bi dama gospoda, ki jo je pozdravil, pozvala, naj sede k njeni mizi, če mu je drugi gospod neznan.
Kaj pa, če je pozdravljajoči gospod nje mož?
Tu postane položaj bolj zamotan in neki pisatelj pripoveduje o podobnem primeru sledečo anekdoto:
Dama in gospod, ki sta sedela pri sosedni mizi, nista mogla biti -poročena drug z drugim. To je bilo spoznati že iz konven-cionalnega taktnega obnašanja gospoda. Hipoma se je dama stresla in dejala: >Moj mož prihaja!« V lokal je tedaj stopil go. spod v smokinigu in z majhnim zavojčkom v roki.
Videti je bilo. da se čuti zelo nesigune. ga. Ko je «ag$edal ženo v družibi neznanega mu gospoda, je bil očitno bolj prestrašen nego ogorčen. Mali paket je nenadoma spustil v žep. Potem je mož sitopil s kon-vencionalnim nasmehom k mizi, dama, ki se je tresla po vsem telesu, je Oba gospo, da predstavila drugega drugemu in_ poka-cala na prazen stoL Kaj so vsi trije po-
tem govorili, opazovalec ni slišal, pogovor pa je bil videti hladen in postranski. Mož je v naglici nekaj malega snedel, plačal ves zapitek, se priklonil gospodu in osta-vil z ženo lokai.
Gospod je sedel kakšnih deset minut sam pri mizi. Tedaj je vstopila dama ki je bila videti po poklicu med gledališčem in barom. Iskala je z očmi po lokalu in se nazadnje obrnila k plačilnemu natakarju. Ta je pokazal proti mizi, kjer je sedel osamljeni gospod in rekel: ^Gospoda je sedela tam 1n je pravkar odšla.« Osamljeni gospod je to slišal, se nasmehnil, vstal in dejal: »Milostiva, moj prijatelj se opro. šča in me je prosil, naj vam delam družbo namestu njega.«
Dama je sedla. Saj ni vedela, da je prišla ob svoje darilo.
Sreča
v nesreči
Te dni 6e je ponesrečil na neki smučarski turi podpredsednik Avstrijskega planinskega društva Leopold Landl. Napravil je smučarski izlet na Snežno kopo, kjer se je baš tedaj, ko je Landl počival, utrgal snežni plaz. K sreči pa je imel Landl pri sebi tako zvano vrvco za plazove. Neka skupina smučarjev, ki je z očmi sledila nesreči, je takoj šla za plazom, in čez dve uri se ji je res posrečilo odgrniti Landla, ki je imel v trenutku ne9reče toliko prisotnosti, da je držal roke t»red obrazom, si-ceT bi ee bil v plaziu zadušil brez zraka.
D glasb!
Glasba Je resnični splošni jezik sveta. *
Glasba v najboljšem pomenu besede potrebuje le malo novotarstva, da, čim starejša je, čim bolj smo je navajeni, tem bolj učinkuje na nas.
Svetost cerkvene gla?ibe, vedrost tn Se.
gavost ljudskih melodij sta oba trnka,
okoli katerih se suče prava muzika. •
Glasba stoji med mislijo tn prikazom, kot posrednica stoji med duhom in snovjo, sorodna je obema, a vendar različna od obeh. Kot duh potrebuje časovne mere,
kot snov ne potrebuje prostora.
*
Glasba ie sama svetoven jezfk, ki ga ni
treba prevajati; tu govori duša k duši. *
Duha glasbe ne morem drugače razume, ti nego ljubezen.
Kdor ni nikoli lovil, nikoli Iskal vonja cvetlic in nikoli vztreroetal ob zvokih glas.
be, ni človek, temveč osel.
*
Glasba Je kljoč do ženskega srca. *
Gfa°ba Je poezija ozračja.
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo cesto po večkratni uporabi naravne »Franz Josefo-ve« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Blazna stava
V Debreczinu je stavil 19 letni Mihael Toth z dvema prijateljema, da bo z golimi rokami demontiral vod električne napeljave. Splezal je na železnega žerjava in se dotaknil žice z .roko. Tisti trenutek je buhnil iz žice plamen in Toth je nezavesten omahnil na zemljo. Ugotovili so, da se je fant tako o žgal, da ni več rešitve m njegovo ž:vlje-nj§. V bolnišnici je kmalu nato umrL
čudaške pravde
Pravda« so v sodnih dvoranah prav tako nepriljubljeni, kakor so priljubljeni pisateljem veselih iger Vendar je to rod, ki ne bo menda nikoli izumrl. Zobotrebec — prtljaga
Pred kakšnimi dvajsetimi leti si je za_ radi svojih čudnih procesov pridobil precejšnji sloves odvetnik Pavel Goguilot. Nekoč se je pojavil na neki pariški železniški postaji in navedel kot svojo potno prt. Ijago zobotrebec. Uradnik se je branil sprejeti tako »prtljago«, toda odvetnik mu je dokazal, da ni predpisa, ki bi mogel to odklonitev opravičit«. Vrhu vsega je dal zobotrebec zavarovati še za 1000 frankov. Po nesreči se je zobotrebec na vožnji v namembni kraj izgubil. Tedaj je Goguilot vložil proti železniški upravi tožbo za odškodnino — in je pravdo v vseh inštancah tudi dobil...
Reka brez rib
Pred vojno j* čital neki navdušeni angleški ribič v nekem vodiču po Irski, da je ena tamošnjih rek prepolna rib. Odpotoval je tja in je imel s tem potovanjem precej stroškov, a ko je dospel na cilj, je moral z žalostjo ugotoviti, da ni v reki niti najpreprostejšega klena. Vrnil se je v London, tam pa Je vložil proti izdajatelju vodiča tožbo za odškodnina ki so jo sodniki res razsodili v njegov prilog. Skažena sodobnost
Lansko leto Je tožil neki dunajski hoteL ski vratar za odškodnino lastnika nekega psa, ki ga je bil napadel ln ga ugriznil v nos. Med razlogi za tožbo je navedel vratar to, da je bil pred tem napadom zelo podoben cesarju Francu Jožefu, kar mu je prinašalo obilno napitnino s strani hotelskih gostov. Ta vir dohodkov pa se je po-
sušil, ko mu je pes z ugrizom skazil podobnost s pokojnim vladarjem. Sodišče mu je priznalo odškodnino 500 šilingov.
Bankovec in banka
V Brooklynu je mlada dama sprevodniku cestne železnice ponudila večji bankovec za plačilo voznine. Mož ga ni mogel menjati in ker je bil že itak slabe volje zaradi preobilice dela, je zamrmral med zobmi: »Za vraga, tu vendar ni banka.« Dama pa je menila, da je dejal: »Idite k vragu!«, stekla je k sodniku in zatožiia družbo cestne železnice, češ. da je bila globoko razžaljena. Ker so Američani napram mladim. brh_ kim damam galantni, je res dosesrla, da ji je sodišče priznalo odškodnino 1C00 dolarjev.
Izgubljeni mir
Mnogo prahu je dvignil lani v Berlinu »proces za vrabce v Pankowski cesti«. Na tej cesti, ki je drugače ena najbolj mirnih v velemestu, »ta bili dve drevesi, ki so si ju vrabci izbrali za svoje zbirališče — v veliko nezadovoljnost prebivalcev hiše za tema drevesoma. Vsak poskus, da bi vre-ščave ptičke pregnali od tod. je bil zaman, končno so se najemniki naveličali in so tožili svojega — gospodarja zaradi izgub, ljenih mirnih ur, ker vrabcev pač niso mogli tožiti. Med drugim so zahtevali od njega povračilo najemnine, odškodnino za skaljeni mir, za motenje pri delu itd. Gospo, dar Je a sv- je strani tožil okrajno upravo za odstranitev dreves, okrajna uprava je tožila nekega najemnika. Ki si je dovolil posekati dievesa na svojo nest, najemnik, ki so ga obsodili, je tožil ponovno hišnega gospodarja itd. Ves Berlin se je smejal tej čudni verigi tožb, sodniki, ki so imeli z njimi opravek, pa se niso nič smejali.
Zdravljenje arteriosl
Nova lečilna metoda dunajskega zdravsllta
Vseučiliški docent dr. Hans Januschke z Dunaja je nastopil te dni s trditvijo, da zdravi že dolgo vrsto let povečani krvni pritisk in z njim združeno arteriosklerozo (poapnenje žil po svoji posebni metodi. Ozdravitev pa večinoma ni trajna in je treba zdravljenje ponavljati, po drugi strani so tudi ostali medicinci glede Janu-sekejeve metode precej skeptični in pravijo, da Jo bo treba šele dobro preizkusiti preden bo padla o njej zadnja beseda.
Januschke pravt da ima povečini krvni pritisk svoj sedež o centru krvnega pritiska, ki leži v podaljšanem hrbteničnem mozgu. S staranjem se ta center kemič. no spremeni, kar trna za posledico dražljaj ,ki povečuje krvni pritisk. Znaki arte-
Zadnja pot Zupana čermaka
evoz trupla iz bolnice na postajo v Miamt
itroci, gosti, neveste na posodo
Družba, ki odpravi vse razen krize In brezposelnosti
».. JPripraviijeni snto tudi preskrbeti Vam enoletnega otroka za dva meseca na posodo, samo da nam izrazite svoje želje glede barve las, oči, itd. Posojnino bi mo_ rali plačati v naprej, ker moramo tudi mi takoj izplačati pripadajoči znesek izposo-jevalcem. Dalje se morate zavezati, da boste za deteta skrbeli v vseh ozirih in z nežno ljubeznijo. Ker Vas pa poznamo, zadostuje, da podpišete priloženi formu. lar ... «
Podjetje, ki je poslalo interesentu to čudno pismo, je tudi samo eno najbolj čudnih, pri tem pa najbolj solidnih na svetu. To je družba Whiteleys Universal Aut-fitters v Londonu, ki vam preskrbi in opravi po določenem tarifu vse, kar si le želite.
Hočete prirediti na svojem posestvu gar. den partijo in bi radi, da bi se o tem obvestili vsi znanci, ki jih hočete povabiti ? Zadostuje. da pošljete omenjeni družbi naslove vseh povabljencev in navedete ura Točno eno uro pred dinejem bo stalo 25 ali 30 avtomobilov (kolikor je pač povabljencev) pred njih hišami in na minuto toč. no jih bodo pripeljali na posestvo. Dve uri prej je bil tam že režiser z velikim vozom kulis in potrebnim številom delavcev, ki so zgradili iz nič privljično scenerijo na veu šem vrtu.
Priredili ste gostijo in povabili 12 prijateljev in prijateljic. Z vašo ženo in vami bi sedelo pri mM torej 14 oseb. Zadnji dan pa je eden izmed povabljencev odpovedal — ostalo bi 13 oseb ln to prinaša nesrečo (če daste kaj na praznoverje). Telefonirajte takoj družbi Whiteleys Universal Aut-fitters in ste lahko mirni, da se bo točno ob napovedani uri nofevil rrred vami eie.
garrten, dobro vagujai ln gatoavea mtad
gospod aH mlada dama, ki bo iagjotaila manjkajoče mesto Id ki se ne bo upirala, če Jo predstavite družbi kot nečakinjo (ali nečaka) iz Kanade.
Družba Je sploh ta jAbl pomaga ljudem iz vsake zagate in Jim izpolni vsako željo. Neki častnik v Indiji se je hotel poročiti z zaročenko v Kanadi, preden bi izšel zakon, ki bi stvar zelo otežkočil. Sam ni mogel ostaviti svojega mesta. Pisal Je družbi Whiteleys (itd.) in ta Je namestu nJega poklala zanesljivega mladeniča v Kanado, da je zastopal pravega ženina pri poroki. Zgodilo se je tudi to, da je družba podala nekoč telesne ostanke nekega kitajskega milijonarja v domovino, in sicer Je spremljal krsto ubog penzioniran angleški uradnik, kajti pri takšnih poslih daje dražba s tistim čudovitim angleškim socialnim smMom prednost pred vsem ubogim m brezposelnim ljudem, ki pridejo na ta na. čin do poštenega in obilnega zaslužka.
Neštevilna gledališča in filmske družbe so stalno v zvezi z Wh!teleysi, kajti ti Jim najhitreje in najsolidneje prisikrbe indijske slone, prave mobilije v slogu Ludovika XVI, pritlikavce, veltkane, komparze m vse mogoče stvari, ki se uporabljajo za snemanje filmov. Zato ni čudno, da dobiva družba cele kope pisem, ponudb in prošenj od oseb, ki so brez zaslužka in so pripravljene prijeti za vsako delo. Mnogi
-d njimi tudi v resnic! dobe kakšno zaposlitev ali vsaj slučajen zaslužek, vsem pa seveda n« more ustreči, kajti čeprav zmore vse, kar si od nje želite, tega družba Whiteleys vendar ne zmore: da bi odpravila gospodarsko krizo ln brezposelnost.
rioskleroze in povečanega krvnega pritiska lahko nastanejo torej celo brez poapnenja žil, kar so ugotovili že drugi raz. iskovalci. Januschke pravi, da more pod temi pogoji zadostovati, če se pacientovemu organizmu dovedejo kemične snovi, ki so se izgubile po starostni spremembi centra krvnega pritiska.
Zdravijenje se vrši s čisto farmakolo-Sdmi sredstvi, pri čemer pa se morajo po_ samezne snovi pripravljati po določenem načrtu. Ni vseeno, kolikšno množico te ali one snovi dobi pacient, kajti prevelike količine v večini primerov samo škodujejo. Zato noče dr. Januschke povedati ničesar o sestavi in dozaciji svojih lečil in zahteva v vsakem primeru stroge zdravniške kontrole. Vsak pacient narj se zdravi individualno, a vedno pod zdravnikovim nacfejoiL stvcan. Zdravljenje pospešuje tudi daljši aii kra^S odpočitek v kakšnem gorskem ali morskem letovišča. Ce prične učinek zdravil popuščati, se zdravljenje enostavno ponovi.
A 0 veš...
...da se obrne Od 29&0 0tts!l(W82c8V frrak sejev pri vstopu 75 takoj na desno, dočim. cA prične le 25 od sto obiislkovaicev ogledovati razstavljene predmete na levt strani?
...da teme*? rai ugodja, o malem Davida, ki Je usmrtfi velikega GoHaia, na zmot5, kajltl kdor pašno prečita sv. pismo bo našel, da Je GoSlaia abil velikan 52-henan!?
... da so JroeSl pevi bakreni	cisCko
noAev ta da so Jih K3tajct uporaMJaH ž» okrog L 2250, pred našim štetjem?
... da Je izšel najstarejši ženitni o§4as L 1130, v nekem kitajskem Estii in da so ▼ tam oglasa iskali za lepo in bogato de-Me močnega, spretnega, razumnega to ljubeznivega druga ?
n gospode, površnike tn velika izbera sakna modernih vzorcev 5s vedno najceneje Pri
Scfrwab, Lfubljaaa
ANEKDOTA
»tope. skozi pisarno. V nekem kota Bedi mladenič in Člta časnik, šef se obrne preteče k njemu: »Koliko plače imate?« Mladenič: »2000 Din.« 5ef izvleče listnico: »Tukaj Imate 2000 Din tn sedaj izginite i2 hdše. Nočem vas več videti!« Mladenič vtakne denar v žep, pozdravi in odhiti. Šef pa se obrne k vodji pisarne: »Zakaj sprejemate takšne lenuhe v službo ?< Vodja pisarne: »Saj sploh nI naš uslužbenec. Prinesel Je iz tiskarne tisoč pisemskih pol in čaka na potrdilo?«
Vsak dan ena
Mars (pred vrati razorožitvene konA renče): »Več nego dovolj časa imam, da lahko napišem svoj testament.«
»JUTHO« SL ff
Nedelja, 12. UL 1S33:
naJnUJI ceni
po
Prt
GOSPODARSKI ZVEZI
Za preobleko zof
roteijev itd. najtežje Kupite blago ut Krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri
R. SEVER
Marijin trg štev. 2 It Zavese, odeje, perje, puh.
Kože kuncev
i? v vseh barvah, dobre fsjj kakovosti, kupim. — §g Najnižje ponudbe od ^ i 1000 do 30.000 kosi i madov staviti: Ttho-^ : mira Radovičn, Beo-tp-ad, Kolarčeva IZ. 2808
11 I
| ! ,<NH ^ M—M—m.
i, | | /4 HepdjS liker i j j m4 28 Setodee Je *
• » •
• ■ » »
i
1
M !l
I
■
I i
m
J i ■■>
I
Mt
kozarci .....
krožniki hi skodelic«
...............»
velika skleda za kom pot . . . brušena garnitura za kom pot, 10 komadov ..«•«••
Nogavice s
ženske, par ...«>••■ 6.50, 7.50, 9.—, 10.—, 13.—, 15.—
moške, par ...«*•••
otroški, par , . . * • t
Konfekcija!
krOa *.»■■••«•« obleke .■•>•*•••• plašči ...«■■•■«• jumperji otroški
jumperji ženski, s kratkimi rokavi, na nov način pleteni . jnmperji ženski z dolgimi roka--kavi. na nov način pleteni .
rte
1.75
3?7o 8.— 17v—
Sa-
ške deli ce sa črno kavo . skodelice za mleko . . servis za črno kavo . . servis za čaj. . . . -
Din
ženski črni in rjavi . « .	*
moški črni in rjavi . . .	.
ženski gar. krupon podplat	.
moški gar. krupon podplat	-
dalja
Din	58.—
*	98.—
„	150.—
_	6iv—

Kavine žlička . , . lonci, tri osminke litra
noži in žlice, par . *
C « • *
Din L—
_ 3.50
tm
servetl , , . • • krpe za psrah « « brisače .... predpasniki, befi predpasniki iz guroe prti ......
milo
ribari C® „,.«•• škarje
krtače sa obleko . . « krtače za lase . « . . zrcala .......
krema v tubah r? čevlje
Thermos steklenice . .
edini proizvajalec LOV SO SEBENIK Ljubljana VIL
PEBJE
puhasto kg 32.— Din oelo 45.—, puh 140.-i^.pošilia po povzetja bepo volno tn žime najceneje prodaja
SEVER Martjftn trg 6Uw. i.
Koliko bo vredno Vaše vozilo
L 1934,
je odvisno od tega, kako ste ga negovali
L 1933
Najboljša nega za vsako vozilo je uporaba visoko-stopnega maziva, ker Vam zagotovi trajnost in večjo prodajno vrednost vozila ter prepreči nepotrebna in draga popravila.
Varčujte s kapitalom, ki ie vložen v Vaše vozilo s stalno uporabo
BOGATA ZALOGA OTROŠKIH VOZIČKOV
V trgovini dobite brezplačno tm pesknšnfo priznane nafbollše SLAMIČEVE HRENOVKE!
ZAŠTICEMi
Olja svetovno znane kakovosti
VACUUM OIL C0MPANY D. D.
ms
Domal Izdelek!
LJUBIJ k
Mestni trg štev« t&
PkitkKOVAHJA
jbodo nodkr.ljilo l*.?*stna
glasbila
nc;ve£]e domač« odpj«me
KR*Ljr-v5jrt evdbc soBAvrr*vj
-^CHNEI&ER
NikcUčeva. iJ ViaHnB-md 71-iaT^
"f.58.- «
3Icmdo2ina ~ Jp8.- • lianzionika •• 75. - *
Havajsko gftor«. kroinei^rte hat>mor%!k<\ i»yb«, »okso?«« i. t d po nojr>!£jih eenoh.
ZAHT£vx.yre
trpssj^iaČTu poučni
&IS7V2JHZ
najbolj Btirmro kavtea primes, ria^tt
ZA OTROKE, ZA BELO KAVO
FAVORIT cfkorfja rabi tretjino znanj sladkorja, Je edini čisto domač tadefek!
Vljudno pozdrav!jamo vsa nafta odj»- Priporočamo se vsem gg. trgoroem sa
f«—	j	nadaljnja naročila.
Glavno lastopstro t
BREZNIK & KRALJ, Ljubica, poStal predal St. H4
DOMAČA ZAVAROVALNICA
Herceg - Bosna
LJUBLJANA, Šelenburgwa mL T/L sprejema vsakovrstna zs varovanj*
JBče zanesljive poverjenike ▼ vseh večjih krajih M
Proda se
takoj radi preselitve proti pofcovtnl dobro«
idoča, stara
TRGOVINA
z mešanim blagom v večjem kraja na Štajerskem. Trgovina se nahaja na najbcljžl točki, pri cerkvi. Ponudbe podati na ogi, oddelek »Jutra«, Ljubljana pod »Priložnostni nakup«.	3813
*U. F.« }e najmodernejša nogavica, iz dvojno rna tirane svile, ter se dobiva v vseh boljših trgovinah. Pazite na znamko »U. F.« in zavračajte ničvredne po-tvorbe!
3844
z vsem komforiom v nepo-srečai bližini opei-s so odda takoj ah pozneje. Pojasnila:
Inž. JosSp Dedefe, Ljubljana VIL, Žibertova št 7/X

je sijajen roman, e ga morete čitati le s pritajenim dihanjem. Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45. Naroča se pri upravi >Jutra«.


Obveflčamo sorodnika, prijatelje te roance, vse, ki »te ga poanaB )n ki sU ga kdaj srečali v tivljenju, da je naž dobil
ir. URBAN LEMEŽ
odvetmk v Slovenski Blstrlsi
▼ soboto, dne IS. marca t. L, ▼ zgodnjih jutranja urah »ttenfl svoja
^^^edeljek, dne marca t. L, ob 16 url ^	te A««
na zadnjo pot gor h griču večnih sanj. V torek, dne 2L marca t. L, ob S. uri zjutraj bodo molitve ▼ samostanski cerkvi.
Slovenska Btetxioa^h«jMffl^-Zogreh, dne IS. marca MSS.
LeopokBna Lemeieva, žena; dr. MIlan Leone* sla; 8925	dr. Milada Benšova-Letaež, sinaha.
ZAHVALA
Za številne dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob prerani izgubi naše nad vse ljubljene, srčno dobre soproge in zlate mamice, gospe
LJUBE LIPEJ rojen® LIP0LB
__	rahvaliuiemo. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Pečku, zdravniku v Bre-
ob Času bolezni CE. duhovščini za časten sprevod v
Seat riil Pe^m ki so^ zapeli prekrasne žalostinke v slovo župniku Pe^ - ^-govor ob grobu, darovalcem vencev in krasnega cvetja ter vsem pnja eljem m
nam pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj Bog plačaj. Našo nepozabno mamico pa priporočamo v blag spomin in molitev.
Žalafočl soprog In hčerka ter ostali sorodniki.
Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik
TOVARNE OBLEK
miumMs
ToweriA-PEWiA-«i-OBia CELJE STEV. 20
OBLEKE
iz Sevjota.....D*11 230 —
meitona ,*■■»• * 350.
kam ga rna .....* 590.—
fantovske obleke po 40, 65 ta 72 Din. Kar ne odgovarja se zamenja aH vrne denar. Cenik zastonj!
\3TTF!t)(h 9t Sf
— '5
TTeaeTja, 12. ITI 1033
•VcjscI mers&oL
DUBROVNIK
Marto večne pomladi, brezprimerne harmonije, sredajeveške arhitekture in narave pod toplim južnim nebom. Ilože cveto vse leto, zavarovane od hladnih vetrov, povprečna temperatura znaša 1 lu C. Dubrovnik je središč« jugoslovenskega turizma.
G BAN D HOTEL IM PEKI AL, prvi na rivieri, ves evropski komfort, cene zmerne, prospekti na zahtevo. HOTEL EXCELSIOK — PENSION VILA ARGENTINA nad morjem proti Lok rumu. Ima ia&tno plažo, pension po Din 90.—.
HOTEL »DE LA VTLLE«, popolen komfort, lepe sobe, ves pension od Din 80.— dalje.
FARK-HOTEL GRADAC na najlepSem
mestu, pension a la ca rte v sezoni od Din 80.— dalje. KAVARNA DUBRAVKA-PILE je zbirališče publike ter ima terase z razgledom na morje.
PENSION »MIRAMARE« tik ob morju,
lastna plaža, pension po Din 75.—, po potrebi pa tudi pavšalno. PENSION »VIKTORIA« na lepem mestu, lepe sobe, prijetno bivališče ob zmernih cenah.
HOTEL »ADRIA« na Lapadu, blizu kopališča in parka, zmerne cene, srbska in francoska kuhinja, pri $>Ciki Slavku«. ALI POTUJETE V DUBROVNIK ? Potem se nastanite v HOTELU BREG. HOTEL ZAGREB — DUBROVNIK H., novozgrajen, blizu kopališča, s tekočo vodo. Zmerne cene.
PENSION KLOTU.DE — DUBROVNIK
n., pri pristanišču, cene zelo zmerne, dobra hrana, BERNER — DUBROVNIK, fototrgovtea
in parfumerija. HOTEL-PENSION »GLAVOVIC« na otoku Lopudu nudi prijetno bivališče, zmerne cene, dobro hrano.
PENSION »SUPETAR« — SREBRENO, poleg Dubrovnika, plaža, park palm, pension Din 65.—. HOTEL PENSION »KALAMOTA« ml Koločepu. 25 minut od Dubrovnika, z divno plažo, cene Din 60.— do 75.—. PENSION »SREBRENO«, poleg Dubrovnika, brezplačno kopališče, diven park, odlična kuhinja, pension Din 65.—*
NA DALMATINSKO OBALO POTUJETE Z LUKSUZNIMI PAŠNIKI DUBROVNIŠKE PARNE PLOVIDBE.
HERCEG-NOVI
Je mm pragu Boke, zavarovan od vetrov,
drevoredi cipres, palm in oljk, vedno dovolj eolnca in toplote.
PARK-HOTEL »BOKA«, moderni komfort, tekoča voda, steklena dvorana z razgledom na morje, park palm, oranž, oleandrov in mangolije. Lastno kopališče, pension pozimi Din 80.— do 90.—, poleti Din 90.— do 100.—.
KOTOR
Prehodna točka izleta preko lovčenskih serpentin na Cetinje, Podgorieo in do Ska-derskega jezera, črnogorsko primorje z edinstvenimi plažami do Budve in Ulcinja.
HOTEL »SLAVIJA«, na najlepšem mestu, z modernim komfortom.
SPLIT
Najživahne^e mesto našega. Primerja. Slovite starine iz rimske dobe, muzeji starodavnih spomenikov, pestra folklora, gledališče, bioskopi, divna sprehajališča, izleti na kopnem do Trogira, KJiškega grada, Omiša in vodopadov Cetine, po morju pa na otoke fcolto, Brač, Hvar, Rorčulo, Vis in do čarobne Modre votline na Biševu.
Vse issformacile © g?©tova2s|ih daje brezplačno društvo „Putnik" v Beogradu in njegove podnsžmse dosea ia
v inozemstva.
Pomladni dnevi vzbujajo v ljudeh želje po potovanju in razvedrilu. Kdor je kdaj bival na morju, se mu dramijo spomini, v duši mu vstajajo nepozabne podobe mogočnih parnikov, rezočih zeleno vodo, in jadrnic, hitečih z lahnim, mehko božajočim vetrom. In mesta ob morju, otoki, kopališča, — vse v objemu toplo prigrevajočega sonca! Prerojeni po zimskem mrtvilu hrepenimo nekam daleč, neutešni, željni razgibanja in oddiha obenem. Kogar pa tare nadloga bolehnosti, trezno preudaria račune in načrte, v katero letovišče odnosno zdravilišče se bo letos namenil.
Kakšna bo letošnja sezona? Mi prerokujemo, da bo dobra, celo zelo dobra. Tehle par dni, ki so nam pretekli teden tako prelestno sijali — to so bili samo prvi »poskusni vzorci«. Upajmo, da bo pomlad in vse poletje dovoli sončno, a ne saharsko vroče. Tudi vremenoslovci dajejo prav zadovoljive prognoze. Torej bo sezona v vremenskem pogledu ustrezala. Kako pa denarno? Res je, mnogo je jadikovanja zaradi nesrečne krize, ali na drugi strani je pa tudi res. da je zdravje najdragocenejši zaklad, ki si ga je treba za vsako ceno ohraniti in po možnosti le šp povečati, utrditi. In pri tem je treba poudariti, da je v krofih tui=ko prometne industrije prevladala že tolika uvidevnost in so cene splošno tako znižane, da si lahko privošči nekaj oddiha in razvedrila vsakdo, ki si je preko zime

HOTEL »CENTRAL«, t poslopja največja
kavarna, glasba, zabave, bogata izbira morskih rib. HOTEL »SLAVIJA«, ▼ sredlšCa mesta,
kuhinjske specijalitete. HOTEL »SAVA«, dom meSčanske udobnosti, izvrstna kuhinja, snažne sobe, nizke cene. HOTEL »SALONA«, najcenejši, zajamčeno snažen, cene sob od Din 20.— do Din 80.—, pension od 60.— do 89.— Din. HOTEL-PENSION »REVIERA«, Kaštel Stari ob morju, odlična kuhinja, koncerti in plesne prireditve.
ŠIBENIK
Mesto polno srednjeveških spomenikov te zgradb. Slavna katedrala iz 15. stoletja, ki ima za krstni kamen reme.k - delo stare : skulpture, mestno gledališče, v neposredni ■ bližini prekrasni vodopadi Krke, odlične železniške in parcbrodne zveze. HOTEL »KRKA«, razpolaga z leptad in j udobnimi sobami. Cene zmerne.
HVAR
Jugosfovenska Madeira, za zdravje najugodnejše pomladansko letovišče, le redko-kedaj dež, prijetni iz prehodi skozi najbuj-nejšo vegetacijo, kursaJon, mramomato morsko kopališče.
HOTEL »KOVACIC« na Idealnem netočnem kraju blizu kopališča. Cene naj-zmernejše.
HOTEL »OBERLAND« tik ob morja,
najbližje kopališče, odlična domača ln tuja kuhinja. Zmerne cene. HOTEL JADRAN NA JELŠI ob ot»fl ln
kopališču, 40 lepo urejenih sob, pension poceni.
BARAB
Morsko ln kUmatlčno kopaTSlče na krajo dolgega zaliva, prijetno starodavno mestece, direktna železniška zveza, posetnlld imajo pri povratku 50, odnosno 75 % popusta. Vse inforumacije daje brezplačno Društvo za tujsld promet, Balcar.
HOTEL »JADRAN«, koncerti, dandnj, šport, ves pension od Din 50.— dalje, po želji se pošljejo prospekti.
CR1KVENICA
Vodilno morsko kopališč« ln kfimattčno zdravilišče na Gornjem Jadranu. Letni poset 14.000 gostov. 80 hotelov in pensionov. Zahtevajte prospekte od Zdraviliškega po-verjeništva.
HOTEL »MIRAMAR«, najmodernejše urejen, odlična kuhinja, prekrasen park In lastno kopališče.
KRK
otok v neposredni bližini SuSaka, Id Je po¥n prijetnih letovišč. Glavno mesto Rrk je starodavno in 3 ure daleč od Sušaka.
HOTEL »KRK«, od Din 46.— do 56.—%, HOTEL »JUGOSLAVIJA, od Din 4&—
do 54.—.
RESTAVRACIJA »LJUBLJANA«, od
Din 48.— do 54.—. RESTAVRACIJE »NA OBALI«, »RIBA-RA«, »VELEBIT«, »JADRAN«, od
Din 40.— do 46.—. Domača hrana Din 22.—. Kopališče »Dragica« in »Jadran« po Din 1.—. Ob parku Narodna kavama. Cene pensiona so s stanovanjem in takso.
HOTEL GRANDIC — BASKA, Popolna
oskrba do Din 75.— dnevno. Koncerti in plesi. Prospekti.
©MIŠALJ
na otoku Kriku, 45 minut parobrodne vožnje od Sušaka. V mestu so naslednji hoteli:
UČKA, PILAR, SLAVIJA in BISERKA.
Informacije dajejo poverjeništvo kopališča in hoteli.
feopali šca

prištedil vsaj nekaj stotakov, — pa naj že bo ob morju, v planinah ali v kopališču.
Jugoslavija je izrazito tujsko prometna država. Toliko slikovitosti in izpre-memb najde oko potujočega malo kje, kakor baš v okviru njenega prostranega obsega. Nekdo je že pred leti dejal: Če bi Jugosloveni bolje poznali svojo državo, bi jo še vse drugače ljubili... Resnično. Treba je videti očarljivo lepoto Zagreba in Beograda, ki ima edinstven položaj v Evropi, treba je spoznati orientalski čar Sarajeva. Mostarja in južno-srbskih mest z ameriško naglico napredujočim Skopi jem na čelu, prevoziti je treba stotine kilometrov preko vojvodinskih poljan, kadar na njih valovi zlato morje klene pšenice, spoznati moraš junaška gnezda črnogorskih orlov tam za Lovčenom; bratom z one strani Sotle je naš planinski raj kakor razodetje, kadar prvič stopijo vani: nam pa .je duša prepolna poezije, kadar se znajdemo ob krš-ni obali sinjega Jadrana, v senci belih starinskih katedral in palač Šibenika, Splita, Dubrovnika, Boke Kotorske ...
Le tako, ko se bomo medsebojno čim bolj spoznali, se bomo tudi znali ceniti...
Ni treba, da bi bifi pesimistični. vendar je bolje, ako že vnaprej računamo s tem, da tudi letos dotok tujcev v osred-je države ne bo tako velik kakor prejšnja leta.
KOPALIŠČE IUD2E
pri Sarajevu, znani žveplenl vrelec, temperatura 57.5° C. Kopališče je znamenito zaradi prvovrstnih hotelov, parkov in odličnih restavracij. Bivna okolica. Z lokalnim vlakom iz Sarajeva zveza, ob vsaki url. V pol sezon i 50 % popust pri stanovanjih in kopališnih taksah, prospekte pošilja uprava kopališča,
KOPALIŠČE SLATINA
alkallčno-muriatlčnl vrelec s temperaturo
42 stopinj in s hladnim vrelcem kisle vode. Odlična kisla votla za pijačo. V dobi glavne sezone je dnevno avtobusna zveza z Banjo Luko (17 km). Na razpolago 130 sob in 250 postelj. Lep park in hotel. Hrana odlična in poceni. Stalna zdravniška oskrba. Zdravi se revmatizem sklepov in mišic, protin, ženske l>oIezni, cksudutl ter bolezni želodca in črevesja.
VAMŽDINSKS TOrLICE
žvepleni radioaktivni vrelec, toplota 59° O. Zdravi kronični revmatizem, škrofulczo, trganje po kosteh. Zdravljenje vse leto, izven sezone znaten popust. Popolni pension s kopanjem 50—80 Din.
VRANJSKA BANJA
sprejema tudi izven sezone na zdravljenje revmatlzma in protina. Vse udobnosti nudi Državni hotel, ld je v istem poslopju, kjer so tudi kopališča. Centralna kurjava v kopališču in v vsej zgradbi. V sobah topla in hladna voda- Ves pension v Državnem hotelu stane od 50—60 Din dnevno.
VRUČICA P2SI TE3LICU
mnogoštevilni topli ln hladni vrelci, temperatura tople vode 29-59« C. Veda je radioaktivna, muriatična ter je kopališče podobno Neuheimu. Indikacije: obolenja srca in krvnih teles, jeter, živcev, prezgodnje staranje, nepravilnosti hormonov zaradi raka, kožne bolezni, malarija- Zdravljenje se vrši s kopanjem v kadi in v bazenu, s pitjem zdravilne vode, dietno hrano, masažo, ront-genom itd. Kopališče Vručica je 3 km daleč od industrijskega kraja Teslič v divni dolini Usore, obdano s planinami, brez prahu in megle, 230 m nad morjem.
DVA NOVA HOTELA ln Štirje uOJta1
pensioni razpolagajo s 150 sobami in 250 posteljami. Avtobusi pričakujejo goste na železniških postajah Teslič in Doboj. Vse informacije daje Uprava kopališča Vručice pri Tesliču.
KRAPINSKE TOPLICE
zdravijo protin, revmo, ženske bolezal Itd. Dnevni stroški od i>ln 50 naprej.
Lipnc
radioaktivni jodni vrelec 43 stopinj zdmvt
protin, sklerozo, reumatizen^ sladkorne, črevesne, ledvične in ženske bolezni. Zdravi se s pitjem zdravilne vode ln kopanjean.
MIŠKA BANJA
Radioaktivna homeoterma, značaj alkalnih voda, temperatura toplega glavnega vrelca je med 34 in 38 stopinj. Mlačni radioaktivni vrelci s pitno vodo. Zdravi se z in-halacijo, kopanjem in pitjem vode. Indikacije: vse živčne bolezni, bolečine v sklepih, kosteh in mišicah, obolenja notranjih organov srca in krvnih teles, jeter, ledvic, sluznic, žlez in kože. Visoki pritisk hiperten-zije se uspešno zmanjšuje. Kopališče razpolaga s prvovrstnim hotelom s 60 sobami in s tremi manjšimi hoteli. Prekrasen park z rednimi dnevnimi koncerti. Ko ališče leži na glavni progi Beograd-Niš-Čarigrad in ima svojo železniško postajo. Z niške postaje prihaja vsakih 15 minut tramvaj naravnost v središče kopališča. Vozovi in avtomobili so na razpolago. Državni uradniki in uslužbenci imajo izven glavne sezone 50 % popusta.
je kot vodilno kopališče v državi:
1.	eno od najuglednejših zdravCiSč n zdravljenje prebavnih organov;
2.	reprezentant alkalično - saHničirih ln zemljskih vrelcev z Izviri »Tempel«, »Sti-ria« in »Donat«;
3.	priljubljeno letovišče. Sezona: naj, oktober, predsezona 1. maj, 15. junij, po-sezona od 1. do 30. septembra.
V pred- in posezoni znatni popusti. Javni nameščenci, oficirji, zdravniki ter njihove žene in nedorasli otroci uživajo še posebne ugodnosti. V glavni sezoni sestanki mednarodne letoviške publike, razna razvedrila, šport itd.
14 zdraviliških hotelov pod lastno upravo z izbrano kuhinjo v središču zdravilišča. Slovita dietna kuhinja za diabetike »Nova švicarija«, kopališča, hidro-mehano-elektro-terapija in specialna medicinska in terapev-tična sredstva, šest zdravnikov specljali-stov. Medicinsko - kemijski laboratorij in druga pomočila sredstva moderne balneoterapije.
HOTEL »OBČINSKI DOM« s 85 sobami.
Novo poslopje z lepim vrtom ln gozdom. Telefon v hiši. HOTEL »OZOM«, novozgrajen to moderno urejen, 40 sob, lift, tekoča voda, slovita kuhinja,
SPLITSKE TOPLICE
fcvepleno-bromno-Jodno-termalno kopališče sredi Splita, Zdravljenje s pitjem, kopanjem in mineralnim blatom. Zelo nizke cene.
Velikonočni teleti v GRČIJO. Obisk Soluna in Aten. Cene vožnje Beograd-Ate-ne-Beograd v tretjem razredu Din 550.-, v drugem razredu Din 880.—. Udeleženci izven Beograda imajo ugodnost 2/3 cene do priključne postaje Beograd- Prijave se sprejemajo do 1. aprila, vsa obvestila pa se dobi pri Putniku in njegovih podružnicah.
<99 •_- • v-
BLED
Najidealnejše zimsko letoviSče. Središče zknskega športa. Sestajališče odlične tuje in domače publike. Popolnoma zavarovan od vetrov, na višini od 510 m nad morjem. Zaradi relativno majhne oddaljenosti od morja zelo prijetne klimatične razmere. Izhodišče vseh izletov in alpskih tur. Blejsko jezero nudi najlepše drsališče, pori i ni je vedno dovolj snega in solnca v romantičnem okviru slovenskih Alp in zgodovinskih krajev. Bled razpolaga s hoteli, ki zadovoljujejo vsakega posetiiika. Idealen kraj za počitek in okrevanje.
GrafKt h©tel TsmSlee,
najmodernejši hotel države, najugodnejše pavšalne cene: 10 dni Din 900.— do 1000, 14 dni Din 1232,— do 1372.— za sobo z balkonom, odlično hrano, postrežbo in takse.
HOTEL-PENSION STARKL ob Jezeru,
z vrtom na obali, v predsezoni Din 65.—, v 3ezoni Din 80.— do 90.—, brez kurtakse.
BOHINJ
SI oviti zlmskosportm teren, najdal^a proga za sankanje, najboljši tereni za smuko, Izhodišče za ture na Triglav.
HOTEL SV. JANEZ ob jezeru, v romantičnem gozdu, pension Din 65.— dnevna
KIDANJ
s prekrasno lego na lepi obnfl Save used Karavankami in Kamniškimi pianinami, prijetno letovišče.
HOTEL »JELEN«, popolnoma reacrvtrsn.
tekoča voda, 50 postelj, pension od Din 38.— do 45.— dnevno. Odlična hrana.
MOJSTRANA
Na vtiodu v Alpsko dolino Vrata. jPozinri živahno športno življenje, zlasti smuka, poleti priljubljen počitniški kraj. Izhodišče za izlete na Triglav.
HOTEL »TRIGLAV« »ma TO postelj, pension Din 40. — do 65.—, v predsezoni Din 35.— do 50.— dnevno.
PENSION ln RESTAVRACIJA SMERC, v pred- in posezoni Din 40.—, v juliju ta. avgustu od Din 50.— do 55.— dnevno.
LJUBLJANA
V srca rfovenskih Alp. Sloviti ljubljanski grad iz 14. stoletja. Množica zgodovinskih spomenikov. Baročne in renesančne cerkve, prekrasen park Tivoli. Izhodišče za Izlete po vsej Sloveniji, zlasti pozimi. Ljubljana je v vsakem pogledu prijetna pozimi, ker nudi dosti razvedril, poleti pa nI nikdar preveč vroče, ker daje bližina Alp ln vodA vse pogoje prijetnega letovišča. HOTEL MIKLIČ nasproti teleznfflke postaje, popolnoma nov, tekoča voda, najmodernejša kavama. HOTEL ŠTRUKELJ, 3 minute od fes!e»-niške postaje, moderno opremljen, odlična restavracija, znižane cena
ZAGREB
Gospodarsko in kulturno sredlSče, drupo mesto države. Dočim je spodnji del mesta popolnoma moderen s palačami nalik drugih evropskih velikih mest, je gornji del mesta poln zgodovinskih stavb in spomenikov. Gradovi, cerkve, muzeji, gledališča, prekrasni parki, galerije slik, veliki trgi, zoološki vrt v Makslmiru, športna igrišča. Na eni strani velemesto, na drugi pa začetki gozdov v samem mestu. Prekrasna okolica. Izleti na Sleme, v Gorski Kotar, Gornji Jadran. V okolici mnogoštevilni stari gradovi, dobro ohranjeni ln polni umetnin. Zaradi reke Save je bivališče tudi poleti prijetno. Ob savski obali so najmodernejša kopališča, Zagrebški hoteli so znani po svoji udobnosti. Avtobusne proge na vse strani.
HOTEL ESPLANADE pri glavnem kolodvoru.
HOTEL MILINOV, Jeladčev trg. HOTEL PALAČE, Strossmaverjev trg. HOTEL IMPERIAL, Frankopanova 8. HOTEL TRI GA VRANA, Jurišičeva 6. GRAND HOTEL, Hica 6. HOTEL CENTRAL nasproti glavnega, kolodvora.
RESTAVRACIJA in HOTEL »LOVACKI
ROG«, Ilica 14.
PLITVIČKA JEZERA
Fenomen narave brez primere: 16 jezer s stotinami vodopadov se izliva eno v drugo brez prestanka skozi planine, pokrite z gozdovi. Gorski Kotar, v katerem so Plitvice, je poln nepričakovanih zanimivosti za turiste in za vse one, ki si žele svežega zraka in oddiha* Direktna avtobusna zveza z Zagrebom.
HOTEL LABI7DOVAC J* ▼ *«*«*
se lahko vsakdo prijetno okrepča to spočije.
BANJA LUKA
SredBče turizma Vrbaske banovine. Mesto bujne flore, gozdov, drevoredov in parkov na obalah Vrbasa. Mnogo orientalskih stavb. Džamija Herhadija je iz 17. stoletja poleg velikega števila rnan^fh džamij ter ima popolno orientalsko obiležje. Banski dvori so središča, okrog katerega se intenzivno razvija evropski del mesta. Muzej, gledališče, bioskopi, izleti v Gornji šeher, vrelec žveplene zdravilne vode. Avtobusne proge na morje, v Jajce, Bosansko Dubico, Dervento, Teslič, »oboj, Petro vae, Bosansko Gradiško. Mestni avtobusni promet.
Veličastna Je pot. od Banja Luke do Jajca skozi sotesko Tijesno in mnogoštevilne predore, ob Bočcu in ostankih srednjeveških zgradb. Slikoviti bosanski mlini dajejo posebno lepoto tej poti.
HOTEL BOSNA, najmodernejše urejen, tekoča voda, centralna kurjava, lift, kavarna in restavracija. HOTEL VAKUF, nova zgradba, luksuzno urejen, največji komfort, otvoritev dne L maja.
I	JAJCE
Zanimiva prirodna lega na Jnj^asctem br»-gu ob vodopadu Mi ve v VHkis z višine od 26 metrov. Mnogoštevilni zgodovinski ostanki pričajo o burni preteklosti tega kraja. Katakomi>e, stare c<*rkve in džamije.
Po svojih prirodnih lepotah slovito »Mere je oddaljeno 10 km. Jezero slovi zaradi v*>-likega zaroda postrvi. Na Jezeru jr banovinski dom za turiste. Idealno letovišče, železniške zveze s Sarajevom.
GRAND IIOTEL kna 37 sob te 52 postelj.
SARAJEVO
Pod Tre-bevičem od treh strarrf «i>Vatc n gorami. Mesto polno starih orientalskih stavb, slovita Baš-džamija spominja na pravi vzhodni vašar, nad 100 drujfih džamij daje pos*vbno čarobnost mestu, ki je polno zelenja in drevja. Sarajevo je sicer evropsko zgrajeno mesto z nad 70.{KUJ prebivalcev. Med impozantnimi stavbami so zlasti posvetovalnica, Narodna banka, pošta, jn-stičiut palača, gledališče, cerkve, najlepši muzej na Balkanu, elektrarna in plinarna; divno urejen mestni vodovod, tramvaj Itd, Tudi v najtoplejšem letnem času so noči vedno sveže. Izleti na Pale, Romanijo. lašnif-o, Kiseljak, avtobusne zveze na vso strani.
HOTEL »EVROPA« na koncu, tovrara*
in restavracija, sestajališče ugledna tuje in domače publike. HOTEL CENTRAL V CENTRU,
viran, restavracije in kavarne, zmerne ceno.
NIŠ
Središče torfema Moravske	5Bb-
sto leži na obalah Niša ve in Vs polno zgodovinskih spomenikov. Niška trdnjava, slovita Djele Ivula, samostan Pantelej, Izkopanine iz rimskih grobnic in starih cerkva, grobnica od Bolgarov ubitih duhovnikov, Čegar in druge znamenitosti pričajo o burni preteklosti tega mesta. Niš je tudi središče trgovine in obrtništva Moravske banovine.
V Nišu je večdnevno bivanje udobno hi zanimivo. Bližnja in daljna okolica je pohia prirodnih lepot in primerna ra enodnevn« in dal je trajajoče izlete, kakor n. pr. v NV-iko Banjo, Sičevaško Klisuro, do 8aJTK*ta-nov Sičevo in Sv. Petka (letovišče), Gabro-vac, Sv. Jovan, Pantelej, Čegar, Jefoižničfea Klisura, Stadeno (letovišče), na Suho planino, katere severovzhodni del Je značfien po svoji flori ln farmi.
Na/Laljne zanimivosti so SvripS&S grod to planine, Prekonoška pečina, breodno TSrf*o-ka. rudnik Podvis, dolina Toplice do PTo-kuplja ln Koršumljiske barje. Lep Je tucfl izlet v Aleksinac in v Soko Banjo (termalno kopališče in letovišče). Ž*»!<*zniške ln avtobusne zveze, prvovrstni hoteli, tramvajska zveza z železniške postaje skozi mesto do N!ške Banje.
HOTEL ORIENT ▼ sredtai mesto, tasTOf-
na in restavracija, zmerne cene. HOTEL PALAČE, bioskop, kavarna. HOTEL »RUSKI CAR«, dancing ta restavracija.
KRUŠEVAC
Prmtotedca carja Larara tn »e j^ns-srttaa mesto leži ob rečici Rasi ni v bližhii capeutoo Morave ln je pr>lno zgodovinskih spomenikov. Iz Kruševca so lepi Izleti v Vmjačko Banjo, Mataruško ln Rllarsko Banjo, n» God ln Kopaonlk, kjer so znona letovišča, potem v Brus ln vinorodno okolico Alefrsan-drova, dalje v Trs t en i k Kraljevo (aerodrom) in slovite monastlre (samostasw»)t žičo, Ljubostinjo Ln Naitparo. Železniška zveza Stalač, Sarajevo, autobusna »•s^eza Niš-Kruševac-Stalač-Vrnjačka Banje-Kro-ševac-Brus in Kruševac-.Aleksandrov-o.
HOTEL PARIŠ, ves komfort.
ZA JEČ AR
Turistično središče Tlmoka te Dtuj®**-Znani rudarski in industrijsld certer. Prehodna točka za izlete k Dunavu skozi DJeer-da v Kladovo, Donji Milanov~ac ln Golaba«^ rudnik Bor, Brestovičko in Gajnzigradsko i banjo, železniška zveza Niš-Zaje<'ar-Praho. vo ob Dunavu in Zaječar-Piaračin.
SKOFLJ1
Gospodarsko-kultiirno-prortBPtaf» to stično središče vardarske banovine. Vozel vseh potov. Cerkev sv. S pasa z znamenitimi lesorezi. Mošeja sultana Mura ta in Isa-Bega. Muzej Južne Srbije. Kopije fresk od 12. do 16. stoletja. Prehodna točka za zanimive izlete v samostane: Nerezi, Sv. Nikola, Markov Manastlr, Mateči, Matko in Sv. Andrej, kakor tudi na Ljuboten in ftar-planlno. TwH v samem mestu je polno starih zanimivih zgradb in trgov.
i HOTEL BRISTOL hi SPLENTOD, n*»-
1 derni komfort, odlična hrana. ' VARDAR, Informativni list v Skopfja, to-haja na 16 do 20 straneh dvakrat na teden v 5000 izvodih. Oglasi po tarif u, format kakor beograjska >Politika«.
OHBfD
Prastare mesto ob Ohridskem Jeeeru, ki nikdar ne zamrzne. Nadmorska višina 6ft9 m. Ugodno bivališče poleti in pozimL V mestu so: stara trnjava, cerkve sv. Rleenonta, sv. Sofije in sv. Jovana, v bližini pa znana samostana Sv. Nauma in Zauma z veličastno prirodno okolico. Primerno za šport, zlasti za veslanje, plavanje in ribolov. Struga in ženski samostan Kalište sta tudi blizu. ! Pejsaži In drugo zelo zanimivo za fotoama-j terje.
HOTELA »SRPSKI KRALJ« hi »VELIKA SRBIJA« imata 50 lepo urejenih sob.
BITOLJ
Prehodna točka za izlete na Perlster to
Kajmakčaian, staro lepo mesto s posebno zanimivo in razkošno cerkvijo sv. Dimitrija. Drevoredi na Dragoru in ulice naokrog so polne majhnih zanimivih prodajaln. Najži-vahnejši je židovski del mesta, kjer so pro-dajalnice vsakovrstnih starin in krasnih vezenin itd.
HOTEL JEFTIČ, najmoderneje urejen, le-pe sobe, zmerne cene, kar omogoča naj-prijetnejše bivanje.
»JUTRO« It ST
?7 -
Nedelja, H m. 1938
to doptau. aipk nriu l«««d. LNm ir- Cm *oft>tnm m Utre atl aa dajanfe m^ovi Dta« i—v Ogla* trtovaksgo to reklamne** moča/* vm*«	CMn /.—. P« Do. |.— M beeedc
sa earmčunafo madalfs vat oglas«, fcl spada)* pod ntbeike »Kam p* kam*, »Aoto-moto*. »Kapital«, »V aajeana, »PonuiK, »Lokat**. »Sto movanjm odda*. »StroM* »Vrednot**, »Informacijo*, adbvaft«. »Obrt* Im »Lo*. far pno rubrikanaa »Tntrrvaki potnik t* Im »Zašlo-tok*, Srn ms oglasom madi r asi u tek. oziroma, te se Me potnika Kdor al pa	temi rubrikama Oče zaslužka ah thrib*. plača ea
i§ pat. Pri mrak o <<■■». « m zaračunajo po lw»» I.— M	m zaračam. enkratna aneto/btn* Dia 5.— M H/re oft
m dajan}* nneknre Vsi mctnk oglati socialnega cnačsf* $e računu f« po 50 par za vsako beaaao Enkratna pristojbin* ta tifro aH tn Jafanfa mastm-e pn Oifiaaih. ki m taračunajo po 50 oar sa vsako
znaka Din i.—
Najman&i tneeek pn ogtajik pa 50 mm ea teanio, )a Du> lit.—v
«ri oglatih p« I Dh» sa bett*>Jo aa Dtn 15.—. T se prtatofhtne ga mate oniaea fe plačah prt predat! mrmčita, CS*-lik la vpntdtcfl v vtsmv oheneai t ium<!f/nm
VI ZAMOEETE DOMA
n« da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike aii sebi saaigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na
J ugoslovenski sekcij Po Rteb ničnega instituta ▼ Pariza,
la nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaj« oeet* možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stope jo izobrazbe, matenjelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-atrojnl in arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, rlA&rja, nadzorniku, pomočnika inženjerja ln tnžeaierja. Tečaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. oovrtttvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije ce vrši stalno. Za vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd, ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut PolytechnIque, Faris XVI.,
66, Bd. Exelman».	94
VuU MMii 30 par. | ta da ta* je asairrva ali i ra «H»» m S 1«». ni J
Mamifakterist
irv«oiu t »trii', •t aprojnae kot prv« v rvAjo detajlne trgovino v LjoVj*ni. Pofrjuo* oa •S'a*.	»Jutra« poG
ii'v>	prodajalec«
8164-1
Strojevodje bi prve
pomočnike
jr" pa parata strojih protž »>l)-™i po»tof>k-u io b-. piaii « taio-jšnjim n« sprtvmeoe V po-pride^ -orr-A naši ttr*«^ ,■»!». Po-nudbe na Za^Tebs^fcs Dioni&ku tvor-!»;-'» papirt Zagret) 2. f*r< pret.	68001
Praktlkantinjfo ht v s Jenko
sp-« fameki friservfci ac' vi Navinšak v L;til>-Ijtoi.	8S«-1.
PletHle
V« teurjpoe. f rfflrtno KprcmPOT. — Po a:i<tt>* m	oddelek
•s»i*r»< pi>d Jifro »Ixur;f>
m	8155-1
Knffgovodio-
bHanc^ta
a«nwt»}mt kore«i»ofld«nta »io t«4)«> (►nt-.	st o
k » t r i j * ucoiik iacaj« »-!<1»HXH Prmo^b- o*
»>itr»« fKKi 4»fr« n	sv«.
aito-i
Mfear. pomočnika
er- r-jm* Mii rk-o Lunik. V.—mor* brtš Mwii v
82&M
Sofer-mehan^i
le	ti tnt j
tot1 ia pofirafijas! Tair.t | > -	;I5 ki Si opravljal
ijrTrtra 'i--!a. d«fti »!ni-V> takoj. P«nnjd^>e na Av-podjetje, Ra^I-OO-8145-1
2—3 solidne
mladenke
Ar«ms* ia lc^*. eprejmem k.ct	v	dam
kApeio. StJro« 15—17 let, idier g-m .o to:j«
u&itj e	Dobijo
ac*vAn;e, hrano m 30(i l>.n meeedsio. Ponudbe n« la sipv: Jakob Njf-jovan, ka-pokark. Morn« reka gostjona
—	Ti-ra-t, Boka Ko»->rika.
8201-1
Gosrpodično
trge*'A« podj-elaoeti. Ko. pridno, išik g'jt>!« mi m', f-k ".riM jo d«likate«o t Zagrebu. Pata 300 Din ie v¥ia oskrba. Nastop takoj. Pf>trel«ti kalcija y goto-■viTK ^TiOO do 3"Xi Kn. — Ponudbe na opiaani od-d^rlek »J-at-ac pod >2500—
3000«.	SS3-1
Kuharico
perMrtno,	sar.o^tojsvo.
Sfem zmv«o »obane* k n:ali rodt»i« na dfioM. — Ponudbe «i &gi«p-i?i <xl-de!«k »Jutra« pod »Spretna im iao<wjiva«. t^O-I
Kmečko dekle
ta" ae bS« »e t slufi*,
pridoo m pošteno, vajooo te-flkih dol, nuSem takoj. Na#"or t	odde4-
ko »Jntrn« pod »Okolica 6C32-1
Dekle
aa *sa domača opr»«la t inanjmi k'jhaaja ii^-eai. Po-t\r.d<'"ie i naved^io doe<yia-sa službovanja pošljiite na iifg. 0. Lobko-vid, Kar-loTac.	83!9-l
Prodajalka
aK-fcnf »troke r msanprn
na. dobra ktibanfA. kš W y a nlx»eni v a rt™ po-=<podčnj-. »e »(»rejine na d^.e^-n. Porsnd^ s siiiko na fiod.nia.niioo »Jiptira« v M«r	ipo.3 *Večino«t
iamftim«.	8KT7-1
Gospodična
dWbro irvrtfrana ▼
rieiki tr^vi«. Trf prt-m-a-da, k* bi vodSa manjžo trgoviTio ervojo k'Micor-ij-0
—	(«pr»j3r.PTii u Colje. Na-
nri pod rniiiioi jTitra r C«TO.	81-2S-1
Mesto prodajalke
ki k* *uai>»uojo« vodila
oa d-eioH, saložccu a cca 50.000 Din Maga, »udim po dogovor«, proti takoj-Snjin>u T»no«pa.	»e
5000 Dw jajnw.v«, aH op aik ja ietio vsoto. JTa*!ov v rrg aoneiE odd»Jks J<utra 82314
Strojevodje ta it **
dela« v hovarcah papirja pri pa}»miii iK.ru.iii. popoi-rtoms vošži •asr»o»tojTi« vi-de4avo papirja v«ake imtf, na« drSaHjaTB, dobe takoj name^-eaije. Po«ndbe ca Zftgreb^čikn droni^kti tvor-ratou papira, Zagreb.
680&-1
Pos!o\x>dlo
ROrejnrve veletrgovina. — teSja kavcija potrebna — proti v«f«tranpki sigMrno»<1 Pontnibe na oglas, oddetesk »Jutra« pod »200.000«.
Perfektne šivilje
aa S^vaiaje pJetMvia — in
prrkrojevatko
sa pletenim« »prpjimem. — Roflefctiir« se na prvovrstno nno^i Zajofcndee iikJjflč«>e Pooadbe na oglae. oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobra mo£ 655«.	8430-1
Hotelskega slugo
irv<^J>.<ineg«, ve^fcega nem-iiime, sprejme hot« roke!	8445-1
Mlado gospodično
BDrejav>m k dovetmoseftrti ^■etl i-oi. Predeta vit* ee j« da.«« med 4. » 5. uro v Volili čolnarski nL l.Vn.
845?-1
Fotografskega
pomočnika (co)
sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »laborant«.
8520-1
Mesarja
z mojstrskim Izpitom a!l obrtnim listom Iščem. Ponudbe na oel. oddelek »Jutra« pod »Mesarstvo«.	8452-1
l,<tffM iSjt*- ihirronths:
DRTTfJI D?X
»38
Ko eo spmvIH riato na krlžarko, j« kapitan rekei, da se zdi
*amemu sebi kakor jKrveljnik španske jadrnice, vračajoče «e Iz bogatih aztefikih mest. »Kdo ve, ali me ne bo spotoma posadka ubila in polastila zaklada«, je smeje se dejal. A Tarzanu se nI zdelo vse dato nič v primeri z zlatolaso deldico, ki Jo je bil rešil iz zlatega ii vrata.
Drogo Jntro, ko so rs odpra\ ljall na krtžaifco, Je Tarzm rekel Jani: »Pravijo, da divje zveri no poznajo čuvstva. A jaz bi se vendar rad poročil v koči, kjer sem bil rojen, ob grobu svojega očeta ln »voje raitenei, ln sredi divje džnngfe, ki Je bOa zmerom moj donu
Podjetno prodafafko
34 trgovino z mešanim blagem lž^orn. Kavcija pogoj. Cc-sta v a^ino dolino 36.	8482-1
Sposoboe vodje
ekspozitur ter ratroopnl-ke ISčemo 5» vsa meeta ln kraje v dravski banovini. — Dopise pod »Jamstvo« na ogl. odd. »Jutra«.	0475-1
Prodafofto
ki bi samostojno vodna dobro vpeljano podjetje ftprelmom. — Kavcija predporoi. Ponudbe na ojrl. odd. »Jutra« pod Sirro »Zelo poStena«.
R4S5-1
4b9c3venta
tVpKke
BBr-« sa tek-»'. na »fiMn odd^ek Ju*.'-a pod »T!rs'ni«a	<.
8J7S-1
Pekov^c! p<WT?oČT:Tk
7!drftT, neoftetilen. r, 'ast-
no koncesijo, star 28 do 35 let se	Flsmene
ponudt»e p-ielat! nr. opl-odd. »J"t.ra« rx>d r<wr'r>-rom: s Pekrski p-TT-O*-n*k«.	8593-1
m ft«» Vd-el.vr* ^em. s-^-t v o«ldpfflo« »Jvtra«. 8011 1
Mla^o MtpstVO
tr»d» vodne ondTilfK^j«, tor
brivskega
poro^-TVa
ta perV^t^oe-
sra Midirleria. M>o<w>hn^-sra sa vodstvo podrtiintee ra
takoj. P*"™*«« prtnaidb« i navr<IN) (!ofw-d*irve.2ra «-rr*hoi-a.nia in rr.-
plafe ia oddi-iek »Jutra« pr-d V'r<> »Brivski Mion«. 853fi-l
Go?<podlr!?a
nsd 30 !et stara, rosma. poltena ln zino^ljiva orebo dobi službo v bollSl družni s trsml otroci, kler so starši ve« dan odsotni. Ponudbe na podr. ».TT-tra« v- Ce-ltu pod znafko: »Tr-^tv vlna«.	85P6-1
i ^»ika bo»e<1« V> pa,-: 1 lajenjo oa> ,>va nJi ra Wro pa S D?7i. 'Žl
Trg. naobražen
c ananjom oetnS^ioe, Ače »tožbo »k.adififtnika al: saj sli^iie^« Položi 500C: D.n kavo-rje. Po-nudbe oa og.. >ddoiei »Jutra« pod 4itro »Lahko takoj«. 8159-2
Trgovski pomočnik
me£ane stroke, i inonjem nemščine. ioli premeni:« nierto. Conj. pooidbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »ifro »Zanee ljiva moi«.	&i>lu-2
Lesnim industrijam
se »udri ievTsten io lelo sposoben i-eeiE ma ni-pa-lnnt i veile-too prakso pri vefi jih podjetjrlih. Najboljše re-fe-reooe im spri6eT-la. Pr-evianae Sodi službo prevzemale!, frkadiS&niika aLi žagovodje. 7.3 vjako tob strok je ® vrstno kvelifi-c-iran. Ponudbe n« og'a£. oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovna sila«.
8850-2
Gospodična
i Aovržeoo drž. fg»v«ko Šolo v Zagrebu Išče mest® v pisarna Nastop! laii ko t*koj. — Pf«aunbe na ogla«, oddolek »Jutra« pod 5'fro -Pošte-DOS-t«.	2
Mesto gospodinje
aJi ka*o iai.o i*po#Hrer išio dVv-a kuharica Sa
»lov pov-e oglasni iwide>k »Jura«.	9m 2
Gospodična
a trgovsko Sol« -a tna-ojeni nemškega .'o*ika. išče prtairmo n« meSč-enje aa braDO in sianovanje. Gre tudi kot	v z>o«>-po-
dini^tvu. Ša.*!(»v v og as. oddelku »Jutra«. 8242-2
Vrtnar
ssmaW. i56e s-takte ^TŽtre. Je sfa-okovniak v vrunar-stvn ter prevzame dela m nesadc. obrozovarje dreves. vrtnki. podobno strokovnjak v g* d je reji. izdeluje načrte. Pismene ponudbe oa og a«ni oddelek »Jutra« pod »Diibra moi«.	8SP9-2
Šofer - mebarik
«£>urcia TOMŽ. /Jt-iSem vgrh popra.vil. v«jaSii>e prost, abstinent, i^e službo.	v oglasnem odd^oi-tcu »Jmtrac. 83e5-e
Maserk..
ro^a. Natlor v ogl a<*»eta oddefflr« »Jwtra«. 8012-2
Rezbarfa
prmmrtiBega fi^urant«, ra na-tan^^io dol o i S S e m. — r*wmeoe po<i-udbe pod S-fro »•D"beT laslušek« na og1.. oddelek »Jutra«. 84f6-2
Gospa
srednJTh let želi mesta gospodinje aH sobarice. Zmočnn vsakega posla. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gospodinja«.	8491-2
Služkinja
tf-o^rii knHa tIta, z T^Ret-ninri	tffl »re-
7ih*fwhi sitt^^o k ukinit*! boljK drcSni. — Jfa^Va DroteA, Medvod« i.
Dekte
ff*	k ut»><tx*. Ar*- |
2ii»i. &re tirdi k«X p-siteei- | aoa.	v »giaiai«-™ ;
o-idcJfct »Jijira«. SiLt*-3 i
Kroj. pomočnika
prvovrstnega, lSčem lino delo po meri to konfekciji. Ročna ulica št. 13.	S5C8-2
Strojnik in torišč
z dolgoletno prakso službe klerkoll. Ponudbo p>od -»Kurjač« na ogl. odd. »Jutra«. T942-2
Trgovec
železnlnar ter raeSaness bi s sra želi rs^a pofilo-vodte. etre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »S»-mof-tolem 60«. 8507-5 _______I
RoHše dekle
z r.aan jem nezn'5tae i nrosl službe k otrokom. najra'e l!r»wn LJubljane. Ponudbe na ogK«-rtl odd. »JUtet« pod »21«.	8543-S
Natalrarfca
prH»>a ta pojtet«. fff »e-
ato v bo(jS gootf!«! — na1-*)* T LWb';««ri. P» ndbe rw os^»<»ni ».Trtra« pod »Takojšen na-utop«.	8BR4-S
Prodailalka
s trpo-.sklm tečajem Se-H namefiSenla s 15. ao^-lam v dellkatesl, s'aAM-čarnl. mlekarni atl ka! r^-vlobnega. Službo ho-č?rn lz v	vcfftno ln
tr^no. Pr<nt!<Tbe na orl. o^d. ».7"Ttr«*- nod Stfro »^onesMlva 3C7«.
kSS-5
Plač*?*? natakar s?! hotef^^ poTfr
s i« wv^wt«»aiH
BmorJefl vei jorikov. «aW mesto. Pomidbe na podrnžnloo »Jintm« v Ma-"ibom pod cnačS:« »T»koj« 86fl?-2
Usnfarsk! pomočnik
kjerkon •iužbo. Naslov pove ogiasni odd«'ek »Jo'.ra« v Liaibfjanft. 8ESO-2
Vdova
trgovsko naobražetia.
bra gospodinja, želi »er-to Ponudbe na podrtfi. Jiu-t-a v Maribom ix>d Šifro »Za-neriiiva«.	8681-3
Mlada prodajalka
želi kakrSnofco'1 ahr<h». — Pr»nndhe pro«i tra oddelek »Jntra« pod Wfr« »Vedro) bvalraia*. 7SČM-2
?n>fer
zanoslijlhv, r«>St«ji. ■ b—m «pn?ev«1om, kf.ta-^avniSar. ?4 let star, km-žem k«voi;«, žel? me«ta kjerkoli. Nirlov v og^aa. oddelka »Jmtra«. 89®-?
Učiteljska
abrhsrfjesiflra i nf>awjem g1ae<yvtTja
primera »liifte. Po«idbe pod »Vewtir»o»4« na odJolek »Jotra«. 89^-2
Kuharfcn
dobro i*wrj«ia, iSte shrf-be ia ho-teJ aii bol.^o go »S; no, gre tudi k boljBi ve? ji d n-ž-ni. Nasl-o-v v oglasim (KM^lk-u »Tutr«« 83T1-?
SoSer
vowSM<no prost, oieoje«. b"-c<? o«iTok, SeH službe takoj kjerkoli ZmoKen kav-cr?e io popravil. N>e'ov t og;ai»ii?m oddelku »Jutra« 8S29-5
Stroln?k hi kurfoč
z	pra kwv VOe
k.Vrko'i J-n^Kr,. ra og!.i"TO oddelek Jtrtra pod snaSkio >Ku<rj»i«.
7BM8-«
Mlada prodajalka
ž^i kakr?i>o1col3 »ruzbo. — Cenjene pnn-udb« proei na oddelek »Jutra« pod zmafko »Vedao bvaJefna«.
7C04-2
Absolventka
dvor?iredne trgovske Jola
i^f-e mest,, prakrfkarrt»>n,> s hrano ta eta-nn.va.njem. Po-
rw;dit)e na podruSmroo Jntra v Trbovliah pod nvtčko »OdJddnjakinja«. 8195-2
Službo gos.podir'e
pri «imo*totaf-:m goppr^n, po možnoet: v bližini Ljutomera išče priletna po-5tena in zane-lfra oeeba, ki pvror t«:<1r perfektno n»"nSko. Ponudbe »a ogi. oddelek ->Jm^r.i < v Ljub-Ij-aai pod zinjfko »V. M.
815?-2
Mlada vdova
b^eltrontna. bro* otrok, M f»ot«l'>eT T pešamo. Gre p* trodi kot s»*podinj» k boljšem«! samosliotamni goapndn — t*id» i®von 8io-vMilj«. Ponudbe na oAioIek »Jutra« pod Jifro >S;rap»«8Ba dama«. 8162-2
Fina kuharica
roepodinja. 30 let stara, 5Se meete — naVaje n« gootiioJ. Po-t™dbe na agfsmi > J-mra« pod »fct-edl jiva«.
8800-2
Natakarica
M laMto položp 4» 20.000
Dta karmije, prikapl^iva ta Jedna, bi Ha taworkoW talkoj v	(poetfmo.
Andi«« Same>. Zagorje ob Savi.	8236-2
Vzgofltellfca
na ve? josikov 1»
klaviria. i«e mesto. Cen j. ponudbe na nglaa. oddelek »-Totra« sod »ViCoJtoHtaa 1988«.
Absolventka
me^č. SoJe
i« baMSe fc-ožšno, t una-nče« «iove«-^kega ta n-eaa-jesika Ua klavir;*, eladbo ari	in-
k otroka. — NaeJov; T. A-^rajak, »ge it-c, Ptnj 8i5e-2
čebelar
atatotslso -retrsiiso, oarin operacij t A. 1 pa-u.ti ta v vaah otMaiili ea-
.»•emieJk, i55e Mt^ut^e&i«. — l'rvx>vrw»i;e reference. Po-r.iidite ua ogl««*' oddeiek »Jutra« p'-d »Čebelar«.
&3E7-1
Mlado dekle
bi Celja, poštena ta r,c, lASe •Vuflbo kj«rk.oK t 5?oven-;j8. Zm vee deJatf. Najraje bi	k zakico-
etnta i otrokom, ali pa •.rrd-i xa eobsHo«. Po^ndSe m	Ca-ibea. 'Aagreb
llaroiJiov trg kt. il.
ase 2
rFateAaržca
po*t«i'ia. CaS t 1. aip-foro slaSbo v boJ ^ £<0*1{M. aH k*t pomoi »•ispodtajl — oa jra..* oa (V>renj»*eta. Poraidbe na o^as. oddelek »Jutra« pc>d tna£fco >Poit«n« dekle«.
8394-t
Peric«
v Iglami e« oddešfcn Jri tra
Učenca
n pripr»ate ta po»teec še. i sekaj rmcredii meUan-e loie aprejmem v velita) trgo Vilko meaaoe wtro ke oa 4etc'i. Nasi-or pove fHflasaJ oddelek »JT;'-;«.
7510 44
IirteOgpnt. rajenko
t primemo	pr«-i-
isobraTbo sprejme	darcoki
fteaalni ea km K.	Fotrioh-
Prankbeinu	83S&-44
Učenko
krojflftrc Bt> R«alj«vi e«Mi 12.TI le>ra.
8077-44
K rotečega vajenca
takoj sprejrtBe s * oskrbo v MS Pran« Smoga-ve«, Vransfco. SSZi-U
Klobučar, učenca
oknog 16 Ve4 »taregv i vwo oekrbo v biii sorejme Frane A d a m » j e. s^ioina iloboiarstro, Trbov?j« H. TlpoStcva se tvdi revnih »tar*e>v, k» dobi obi-eko po d-og»v»r».	8196-44
SedJasr. valenca
» hrano ta e*a.novaoje«R ▼
dj u^a po iogio^or^, aprejane PV. Porita, sedlarstvo, 8t. Vsd nad Ljub->ja»»o.	8ST5-44
Kroj. vsfenca
karfboe«. Sodna itev. 15.
8SCM-M
Učenca
poiBeaos«, anart^voj« k
aaooeAjirrge aprejme^a v trgonoo a k<«nik a ir j« md. Pooodb« na og?aa. oddeJek »J«ttra« pod #>iro »Na&top tak*j«.	891.V44
Deček
priden ln pošten, ki j« dovršil 2 razreda gimnazije s prav dobrim uspehom, ter Je brez sredstev, želi mesta kot vajenec v kakšni trgovini ali bolJSem obrtu. Ce mogoče s brano ln sta-novantem v U151. CenJ. ponudbe Je poslati na oei. odd. »Jutra« poet vDober talent«.
8504-44
Učenko
tSta ®od*rt.inja. nh*9t t ogiaon«<B o»ide!kn »Jutra« 8606-44
Klen ar. valenca
« pnmorno za^^rro pJafto erproime Antor. PSioli«. Go-Jposvetska cesta Stev. 16.
8uCC-44
! Kdor iti« aaaiaika, 1 phrfa aa vaako baiedo j 50 par, ia BAstov ali
j Saro s Dva. — Kd«r a u d i zasiaiek. pa sa vsako be»e<io 1 Din. ta dajanje naslova ali %% S«.(,i< pa 5 Din. (S:
Entlanje I m I Din ažur 1 in 2 Din
Pllstranje, montaža bridge - star, pranje ln likanje vezenin, ročno
vezenje, monograml, trajno vezenje, pred tisk najmodernejših vzorcev. Dunajska la/IV.
84S4-3
Poicaisčevanje
mrčesa
* drfttiutvftjset let preizkušenim sredstvom, bres »trupenlh plinov. Stenovanje takoj zopf-t porabno! Miroslav Tor. Dunajska la/TV.
8495-3
Danes se
razpečavaio samo majhni praktični predmeti, ki Jih kupi vsakdo 8e za 4 Din. — Zgovorni agenti zaslužilo brez napora 50 Din dnevno, tudi kot postranski saslitžek. »Pl-co«. Dunajska e. 36.
8304-3
Perte v čohavie
na So«. KaVor v o^aanaaa addeHtfl J«tm
Stamiia
mfcevrraie barre, Bvaa
sa »troj. Modiminjam po-pwcL Pop-avi!a totna ta pooeni. culou M ia. Plor-janeia &.	8!SS-5
Šrvtja
»e pripotoia »a	f4a-
ktv, itootumov, oblek »a d.-<Ske ta dvfice ta porv!« po najmiijt ceni. lo^rtam sf>ro;m	g>n,^>o«li/ivo
rtaBOvaftje. M..
«L T, podpri tsWje.
8345-3
tieaeOa 1 Dia; m da	J
»nie aaekkva	M	|
Sifr« 6 Cha Dijaki, ki	j 'ft*o.ia instt ukoij«, (n-
Ja)9 vaako bes<jo Jfi	j
par^ aa iifro aii za t*-	t
«.nje	S Tjžd. (4)	j
Franco$čh»o
te«»eijitJO poučujem. Kja-kom lajen t»«I: pooioJsii p~uk ta pripravita« Tt! »oito. Cecieoe	aa
ogla*, oddelek »J"itr»« ped um-fiko »DifMOtniraca«.
8066-4
Nemško konverza-cijo in pouk
iaobražeoa goopa »o 10 Dio M aro. Poijaiuita oeuta	10.11. lovu.
0014-4
Šofer, šota E. Ceh
Tvrševa ;D<iea)eial oeata iti 36 Zahtevajte pro«>»-kt
Puhasto perje
IS Dka. »obaoe 80 Din. pah
1^0 Ka kg. ler
voh?o ?n žimo
ia aa^ireo«, sredo« as prodaj Se«|a. W»ta«
•frM. toov. ~
tift-4
Omare
sa kn^Mee, ta pat** pa
nr-ti orv. p t • d a Gota*. S«J<>mbarg«»vi 7.
8615-4
Otroški športni voziček
na pcrejjh. ašcofaj no*, ngodr~« prodaa. — O-il, IUn»ka t. UA. SVKr-H
Otroški voziček
y'ol>n4L, dobro obra-njism, pr-Alam. Opckaiaka e. iS.
SSM
Nov rm za prevoz paketov
aK kraha. rdeore nov, frv-dasa. V>f Je popolnoma taprt ta	« plo^evna.
Na ogled v gub ti 4 ot »-Tr-^.'im v Kamsiika. SS18-6
Soflranle fn teorifo
ponduje za «an»ovozaie rn poklicno šoferje avios-tro-kovoja«. Nas-iov: Avtostro-kovjijai, Ljobljan«, Poljanska cesta 18. pr!tž!6je doeoo.
-M* n<»ta pvt aika,	sa v«ako
50 pw; m 4a ■aaje oae.loTa aii aa [ • ii.»w> S Dm. — Xd.n | eprrjesu pouSE«.
b-j«e<l*> pu 1 I>Qj a« iujuair nx«teva al) t« Hi fT* pa 5 Dia. fo) }
Z^stojrstva
ia Srbijo sprejme v Beograd* dobro vpeljana a-gefltara. Ponudbe na ca il-or: Ivan Kralj, Beograd. Karadjordje-va u>ca 6S
7797-5
Zastopstvo
ar aru »n Aoi.re vpeij»na, sv-dia t .a^tnim «kiad-:4<fsn v L/iibi.^am — PoiHid-bf aa "ja>. oddelek »Jatra« pod »Garaneflia« 3283-5
Gos^iode
dobro vpeljan« pri uškdh, lšč-em za prodajo prvovrstne novitoto — sa okoilS »amopredaje. Posebne ugcdDoaci za oot. ki taii.ta podza^u^BCva. T»-
kojemje ponmdbe na naslov Sp.ewfi-m. Graa, Leeudta-i S7 (Avstriji).	K3S-5
Zastopnike
ISČerno v vseh krajih za v VBakl hiši potrebne doslej še nepoznane proizvode. Nudi se dober zaslužek. Ponudbe na Commerclal Bure&u. — Ljubljana, poi-tnl p-edai 322.	8467-5
Potnik
živilske stroke, ?e!o dobro vpeljan v Sloveniji, avtovozač, pošten ln a stilen, Išče zastopstvo sposobne tovarne. CenJ. ro-nudbe na K. B,- LJubljana, predal 214.
8455-5
Agentom
ki obiskujejo trgovce za prodajo galanterijskih ln gospodinjskih predmetov za potrebo, damo Hksum la provizijo. --»Omnla«. Dunajska cesta 33.	8595-5
IOfM tng. *n»6aja po 1 Dia beseda; aa da j janje cvv-lova »21 ta i J a&ra • D». — OgU« <
j »ocUl&er* t«a£aja (U
| ka b<«oda 55 paj- za ; { dajanja B&atova ali ia j
| «itno p« 3 Din. f«) ;
Tracsparentno
reklr < .o
M IskvEbon« o*n«. i k-menijsvimE črkam; tor vet kratao kompletao alfabet« popoinojaa i>oto, prodamo Naft'ov * offissnem oddelku »Ja tra«.	7096 6
Premog in drva
prodaj« Jezoršek. Vodmat 200
Sadna drevesa!
Radi iaprasnitve dreveaai oe na Poljansf c«ti. je naprodaj voč t»oi vtaoko-deivHoet) ta pritlitota ja bla«i ta hmik. maroiie breakev pe znižanih ee^ah Zahtevajte coaik. aii »gla site te oeebuo pri Kmeoii-M družbi v Ljubljani — Nori trg S.	7S76-6
Prsi
(Huma«) sa vrtosi*, praee-jaoo. peeek aa pos'-t>anje Vam dobavi gradbeno podjetje Anton M a v r i č.
Tyršova S8. telefon SJ-82.
8045-6
BrfetsJd voz
<<fV!ffetws<reii) aa	ta
sad»e soke. modorES trro-jofi, i^araajf kc«a.rcev, prikladen za kolodvor sit STK>r<aka igrtata, poAeaii "O produ,- pn llnionna, 4 oveneka ta.	M*n>-
bor.	8836-«
Starinsko uro
x i »tiri* Trw+*TBEBbom,
poo^ni prodam. Naelov v »Jut-a«. snet-«
Fotoaparat
THdeoe-tock - TVtaar t: 4-6, S X 12. prodam. Na*'o<v v aglMneaa oddetkn »Jutra« ®S7-6
Kaoaoe
T*cd~Tna7er) ra^«roda* v -Vi	28.
aesvr-6
Lene vrtnice
Im-era. večjo mnofioo preda Jerše, Sol. nr.raviteVj, Nak*o.	8-J23-6
Vremenokaz!
Za vsakega feta-telja je na ra®po!?i;o vvoUM-noke« aii barometei, kt ja-netdjiv« kaže vreme za 24 ar v naprej (pat. 9t. 9T.14). Da dobit« to nsoravvv roPjit« ta (M^ae ta' Dta 3-50 v zcamičiJi na na*lo<v: Barometer, LjuMjaoa I., podtui predal Si. 1$. — F**« <«-^■d mmo^ib zahvalili}) pi-secn: Ker je VaS barometer taboren vremenokat Vae promm, da asi potfie-te ie tri komade. Vinkio
8-.CR«
Motorno žago
na »ernja pita, vooee&^ut-ko, agodro proda »H odda v najem P^er, Pit-Z<xr&».	8308-6
Glad!jo4e
veHIroovestne — pi wj>viatBa 6ebo<e aajaovojiili vrat, vseh barv. po 0.60—1 Din prodaja Kerda, Maribor-Pobr>ije, Nasipna triioa.
8306-6
Čebele
9 8tadj>j8»čev*k pasta", ® VruijM«, 2 ekspoma, vae
c &ebrfami, ta ž fkeportna satoiki brez čeb«l. ter no vo koeiterrno to^rio prodam skumio. Cema po do govom. Kwp»« dobi po vrhu rasa« čebela!. orožje Ažman Josip. oaduSHeJj v p., Lesce pri Sledu.
8306-6
Preprosto pohištvo
2 poeteijl s viožki. noita« oniarioo ia d-ntgo pooeni proda Kora<W, EWerje k. SlA.	8£oS-6
Otroški vozički
na jt;o<vo56e	po s M*
niTikili eemai) v	trgovini
X. Tomšri, »v.	Pe*ra e.
»t. 53.	4185-6
Predsob«) steno Id orehiovo spalnico
m eno	pooooi pra
dam. Naslov v ogliu*ieas ed^eiba »Jutra«. 8411-6
Premog, drva, koks
p*odaia Vinko Podobnik. Triaika eeeta 1«. tal. 3816
Vrtnice
Hnoke ta nizke v n)w vejSih različnih barvah T-..T* naprodaj Ina Brocei-tak, Veiika Mnanka M.
«687-6
Otroški voziček
m perenb, n^odna proda T/sdiba, Be&utvviKPva uii«a St. VI.	8136-6
Lepe preproge
dobro ohian|ef>e, rame ve-likooti. apodno naprodaj v Tavčarjevi nlioi Štev. 2/1 desno.	8*36-6
Vrtne stole
tfofHfrve, proda TrtboB aa Tr2aAka eeata 6
Glinoah. — telefon 3806.
NK8-6
Bofler
zidave T«bui. GJlaee — TrtaAu reeta i, tal. 9605.
8481-6
Kuhinjsko kredenco
trW H no. lAia ta drogo pobiftbvo po ogodni eeni prodani veied odpotovanja .iaslov v oglaanem oddelku »Jwtra«.	8484-6
2 gostilniški mizi
okrogli ta grmofo« po-ee«)< naprodaj wri Reški tn CelorSki ces«I K. 6«.
8441-18
Kuh*n?sko kredenco
ta dni jo kn-hi njsk« p*. blStrva proda Wtri«nd*r — Stioiic« k. 140. 84044
Otroški voziček
dobro ohranjen, globok, prodam. Poizve se Stari trg 18, H. nadatt.
Otroški voziček
Aora( nov *p«Ke«M nnpro-J^j v Tm«w««. Klsd»-zii» fcica St. iS.	Sii-o
Otroš« voziček
iobra obraajan utiroJaj a, Kmin <*,. VU.
Otroški l-cziček
gi^bak. penoinocj ofcra-^jem, naprodaj aa fflTccafc — 'tVhun. ee»u Jt. STU.
Otroški voziček
(Korbwagen), malo rab. ljen, prod;un za 600 Din. C^ieaa se pri M. H?.r-dln. mehanik, Po^Js^-k?.' e. 31.	8511-6
Damsko pupo
kr*>>««kr ah in-^ibeno kopitno. Nc-oiOt v o^aenr-m odde;ka ».Ivtra«. " 799i>-7
Kompletno posfceijk>
r. m»<irse-"« k««r«iB. Na-«'-n<v pove ^-7i»<«ni oddel<Jc
. "	81817
ia ap+w
fcscmj-aa aa »igoae	teta
5czow. ra	o^f«
»jTHra« pod	ŠM-T*
»Kro6«.
Pri brivcu
zahtevajte mlljenje sa-tao z »D^rodoct« praškom. Obriti borte trlp.d-ko. koža bo mehka. — Dotoro si zat^OTir>!t« trne »Dorodont«.	8500
Otroško ixw»teT??co
Se^e^ia, b^o. fffrto. w * j
m>vo i»ro<i«m. — f^s -' trg k. i/l, deam.	S^TT-«
Otroški
(b* lefctfO ie (tabra okra-»y»ai, sa Vf> Kn n»«woJaj t Linbarturrt	»»<^. 8.
3380«
Fotoaoar?t
• X Ht. p«*!«« ** nne rfim sa amSc« koJa^ — IVoiga^Jta ei J«*	17fL
C^gliedaitf meri 3. ta 5. »r*.
Otroške vozičke
nndš aa Vemoj« K » e t e t, C^ovSSra ^ 4£. Pla^r-olajf-iv*.
O+roSkl voziček
pooftjfsa, na perosib. ta
košarica
' Roflnl ril. *
8S88-«
Naprodaj:
2 ctetažl s premičnimi vrati, 1 veL stelaža bre« vrat. 1 pult ln 3 stola. Polrve se pri dr. Lt>»k-ir>wnn. Gradišče.
8313-6
Gramofon
Hls Master*s votce. Pr^l pol leta nev, za gostilno. avtomat na Din ter več plošč, prodam Ril zamenjam za les. Ponudbe pod šifro »3500« na ogl. odd. »Jutra«.
B®3-0
Ptft hi 2 polici
s steklenimi premičnimi vrati prodam. Oglejte Bi pri <tr. Luctmarm-i.
8536-6
Trgovsko opravo
komo! ei&o, vieoka Mnao» in kolesen »od sa 200 1 ngrnln«) nrods-n. Itanudbe na oglasm oddrfek »Jitra« pod »Ogpdino^. »«-»
Omara
sa oMA«, Jebio B^nfljo na, peeeai nat>mdsl v u«^ Stav. *TTT vrata 8.	8K4-6
Antfčen testeoec
Inp. velik,	prtaaerea sa
cerkev aH	dvorano nro-
dacc. Eot«	S on. Ltablta-
na.	SZTC-C
Jedilni pribor
rje prost, 24 delni, 500 dinarjev, tridelna posteljna garnitura 250 dinarjev; prah vsesaTa-Joča patentna krtača z 10 letnim Jamstvom 60 dinarjev: dam«*tnl namizni prti 40 Din, sladkorne doze la čiste Al-pacca 40 Din, elegantna -nitura igel 5 Din. moderna flna obratna verižica 23 Din. »On-nla«. Dunajska e. 38.
8506-6
H5
c*jatacga aoaAaia »e 50 par bee^a. Ta ia jan^* aaai«>aa ali aa al (to s Dta. osi im* S DU.	«M)
Moško kolo
ta£be ta iobro afcraafc— kv.pam. Kodedjevw, Po<v-ie»va eeeta L 8E38-U
Moško kolo
v najbo+jie® aiaojn sala j na V«6», Cesta oa avo 4.	846611
proda Dobra
Žensko koio
dobre oteaojen« kipim
Porrodbe na podruž. Jutra v Trbovl'j*i pod zrnato »Koto«.	8528-13
Kupim
Oftata d«, inateja po 1 Dta boaeda; a. ii .»■ja aataava afi sa
Mm • Dta. — Oglar sontaloeb mriaja vaa ka fceaada 60 par; ta da.taej* aa.liva a« ra
pa a Dia. (n
Fotoaparat
ob injea, k a p l m takoj. Ponudbe na o^iae. oddelek »Jo.ua« pod Šifro -i35«.	8003-7
Vrtno ograjo
(■Lreio) 150 m. rablje««. iwa. Nadov v ogla«, odd-erka »Jutra«. — Tranc Godaijavee, Trtbt^je ua Doi.	836o-7
Zoboflelmlško
nožno vrtafko
raMJeiso. k m p i m. — Ponudbe ca oglasni oddelek >Jstn< nad »Vrtalka«.
--T
Otroško posteliico
dobr« akranieste ku;»taL. — ^a.-^ap to..	—
~3ta 1.
Mah> pisalno mizo
če mogv«e z rolojem, že rabljeno kupim. Fonud-be na ogl. odd. »Jutra« pod »Pisalna miza«.
84T2-T
m
—ti
i*
j Vnafca tx»rd» I Dta: J aa ^tjaJija nateova aii
» u. šifro na 5 Dta. (1S>
Zaročenci
zaročenke!
Pred naiapc-n *i ogi-e^e wmj«	rasiwxvTa!ncja
>»ništva.	»palmi«,
jedilna« »a. V iota* kn. i-ži«č pre^zaaveaa v pl*£-':o. Stefat K o t « r, Katšhar. llli-nia 23.	TSC-iJ
Najugodnejši nakup pohištva!
P^fiiaie tpaintce žf«.Td Irm pie&k<t.ne ora»rti . 400 „ >««ei}e S9t> „ cwn.pl et ne k u tir je 950 „ Imam veiiko abir« vmnega a»«lomega pohištva aa aatnižj-L ooeab. Andlovta, stroj, oalsa Kom«r»k*ga aiioa K 34.
Pohištvo
M d-hi nx obroke ta na branilce kwj»'ti».e pri KA za-rstvu »Sava«. ska 18, Mtk ošteva 8. — Tel ef-oa ZT-3X
1 o«oe	1800. —
omare	380.—
poMflija	200.—
kvh. oprava	8E0.—
krojeno*	-^(0.—
8M6~IM
K?e kt»p?te
ta najoeoejSe pa-mštr«>-? &!ii»o	Gosua-
darski hu,. ^gi tniaanurfb oojstrev v L.ubl-.aji.. VV-gora trf. f. Tam na/ve^i« fsbiro trdih m
mehkib spalnic ta
re*i kuin^j-	8:W6-7®
Trg. ogla«« po 1 Dta be»eda: u dajanja aa-um« aii za hi ho 5 L> Ogiaal sooittlr.ega im taja vsaka beeeda 80 par; *a dajanje sa«i«Ta s* »ifro S Dta. (iff!
Več o?>lek
piag^i po teri len 55/L
Pomladanslj plašč
damoki, fin. skoraj nov, velikost e*ia, prodaj* za 330 Din. Pnirve »e v tra-Kki Aurbrsšev ug. SS&i-iB
Vsaka boaoda 1 Dw; sa lajanje naslova ali aa žil«> pa 5 Dta.
Buitove hlode
Ia, »7«i« eeitaja, fTanfaa nakladalna postaja iufa* ta lvaa Ogorele« k Ga_ ialee.	-----
B.4or a a 41 fntaae pia«a *a vaak« liatodi 1 Dta; kdor	p»•«-
b-ane pa aa bsaad« 90 pMT, za dajanj« na-! stova aii iifro • Dta. taro« 6 Dia. (14) T»g»rrsk! ogiarf 1 Dia
Otroka
tftarosts gj»' 'i w pufMMoo eekrbo. Ponudba oa u^lsesi odroiek Jis-tra pod kfro »Poštema ^tafa«.
Otroka	
▼ (Mwo oekrbe	
MSteTM, Scati trg	it. ia
	K»M
"ima	ftffl cnil
j V«a*a beaeda 1	Dta,
1 aa dajanj« oui-on	ra a^
| M fitaa pa S Dta.	
Lhnuzlna
petaedežoa. v zeta etrsnju upredaj proti hranilni knjižic«. Miroma p* l-oeovo-m. — P-»i*ve m v trposrtad aa B^r*t»iko«ve« trga te. 1.	8132-10
Osebni avto
»Chrysler«
Hgsutaiia. 6 sedeže* (er. 6V 4 vrata, v pr«1* (tatae« stan^L kt se ne taai ta bret varje«ija fbratb &
3cbwei€*frei). naprodaj. — Sprejme se leoma »d! vloŽT)« ItnjlStoe braoiJnioo ,'ne zadruge). VpraAacta oa tm predal 219 Ljubljana »vfot. Beethovnova 14. me-4» levo (pisarna), aH Trlumi-Aoto. [>l«»vSka ceota 38.	6528^1«
Rabljene
avtomobile
n»ve »Retiaok« reiervoa deta knfBta pod e e a ot Oaata sta Rofaik St. 1».
{
> JUTRO« St 67
18
Nedelja, 12. m. 1933
Radi bolezni
produn doto iportoo «K>-torno kolo s prifcoJ-ic-d. V ptač*M> vzamem tu-da hramlmo knjižico. Vprašan ▼ B««.riji Zamik. Tyrše-Ti oeet« 41.	8311-10
Pucb motorje
KSO. oove oLpe. kompletne z električno lučja> jgodno proda Gr.gorin. St Vid pri Ljubljani	8290-10
Motorno kolo
• prikolico i-o elektr. raz-trp-tl.aTP v b'»-z h'bn t-in »ur. u prodam. Vevče 10.
8348-10
Osebni avto
Chrvrt e-r, limuzina, 5 sedežev C6). 4 vrsti, v prav dobrem s-«nju. brueh i »ohweissfrei. na pro-daj. — Sprejmem tudi vloine knjitc-e kake hrani',lice. Vprašan4« na M Stirn.
bi jaoa, Puharjeva ulica 14/1.	6350-10
BSA s prikolico
S ciinndersfci 7.10 ccrn. tipa 9cfi. prvovrstno ohranjen, rodi gotovine prodam ia 8m'W l»ii> aii zamenjam za b-e7.h:ben poi --ov»)-ti; avto, maniifakturTM) aii šf>ec-e-ri*ko biaco. Dopise posuši na naslov: ¥. Stein-bauer, S al. Radenci.
8356-10
Harley-Davidson motor s prikolico
©mi. skoro nov. z vsem k>m*"rom. pr-dam c« nizko ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
&m- io Motorno kolo
brezhibno. kn:>:m. Ponudbe ■a »glasni odd p.!»k ».Jntra« pod značko »Motor 250«.
816'>-10
Kompanjotra
1 Dio 250.000 iščem k dobremu podje-tj-u. Vprašanja pod »Družabnik« na opra vo »Jutra« Maribor.
8335-16
Hranilno knjižico
M rritae lira oitmc-e ljubljanske. t vlogo 8000 Din ku pi.UL ponudbe na »g.esni >idelek »Jutra« pod >;fri »Knjižica«.	8308-16
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke.	najugodnejšimi pii-goji kupi S.okar. D--U1 8.93-iO
Knjižico Kamniške mostne hranilnice
z vln<ro 10.000 Din kup'm Ponudbe z navedbo nat-trlžje cene pod zn«čko »Gwtovina II« na og:asm oddeiek »Jutra«. &162-1G
V Cnmiefl
na Dolenjskem
oddam v najem pekarno. Ponudbe na podiuž-nico »Jutra« v Novem mestu pod »Pekarna«.
8526-17
Trafiko
radi bolezni oddam r najem. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najem«.	(j.>iii-i7
V -o., » oeseda i Dm. ta dajanj* na slov* ali
na A'fro 5 Dn (181
Limuzino
»me: Asn^keg-a ivora. mala voieno.	ali ut-znenjiim »a špecerijsko b'a-go. oairoma vi,no. — Ponudb* na o^as-ni oddelek ».hitra« ;>od šifro »Po'ovič ca cena« 5181-10
Rudjre Whitworth
penilo (Getriebe) kupim
k.ntif'vr.riiv ±: i	mezne
c.-;e P«rtiind'be na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Gonilo«.	8278-10
Nadomestne dele
ca avtomobile nudi na c* BeiH C-«ma Atnerikan loj po rt. L'ub..aiia. Duna '"ka erS'3 36	74 10
Autotaksi
r korvcetM-Jo, dohro »h-a u m in vp-!;an. naprodaj. Ka^iov v o^asnem oddelku »Jutra«.	8-k>:-lft
Kolesarji, motoci-k!?sti, avtomobilisti
senzacija secian;or,ti je jVulkancit - Peralln«. ki vam samostojno popravi med vožnjo vsp poškodbe na zračnih ceveh.	več nadležnega krpanja. Prihrani denar, čas, je^o. odstrani nesreče. Zavitek z navodilom in Din. Naročite: »Vulkaneit«. -Liubliana. poštni predal 370. 8499-10
Lokomobilo
prvovrstni nemšKl fa-briXat. 100 k. s močno, jako malo rab!;eno, v brezhibnem st^.niu, kakor nova. prodamo 7a-rndi opustitve obrata. Ponudbe na ocl. oddelek »Jutra« t>rvl »Loko-mcblla ICO HP.«
8523-10
Tovorni avfo
•n."rrV« »Tatra«. mtonet; *	d^hrpm fft^n.iu r.elo
caodno nat>r^d?ij proti 2TO-tovrnr.	pove o^ias.
oddelek »Jutra« v T,;i*b Uani.	8S68-10
Osehn? avto
rat 5ftt. raradi rm:rrf.;e obdavčenja i.n mi-nina rif uporabe. 10 litrov heneina za 100 km. p-:praT^n tudi potovali'"-e. poceni p-o d.iin D.
Ljubljana. Krivi teljska.	8"7D 10
V««k» bote^io i Din. j u lajanj* na k lova al! ! u IMfrm na S Din.	1
40.000 Din posojila
IšieOT na bi£o c posestvom ic >brtjo. danaiu^a vrednost 150.CVI0 D.n — proti vknjižb: na prvo me^OO. Ponudbe na oi''asm oddelek »Jutra« po-d uPekarua« 7313-16
Zagotovite si
lostuo domačijo ln brezskrbno bodočnost. Brezobrestno p jsojilo za zidavo lastnega doma odplačilo obrestnih dolgov Izplačilo dedščine ln dote dosežete kot član zad-uge Moj Dom Ljubltana. Tvrševa ce-6ta 31 /I.	105-16
Hranilno kniižico
Ljubijans-ke kredHne ban k« f viosrn do joo.ooo Din kapiin proti vknjižbi m Di-^-inim od-plafti om p« 6<w Dn Ponudbe na po drnžuieo »Jutra« v Celju pod i na f ko »Ji)«. 8?12-'l6
Undnika
ko» 5pfa oddelka t rložnn kn.iif:eo oca SO.IVKl do lfHi.llfto Dn i gotovina od Ift.onri D n išče podjet jo 2 zat^iffu-ano »o«tjo. Ponudbe na og aA. oddelek »Ju-ra« r»od šifro »Sta 1 na služba 1933«
8344-16
Viosre Ljudske oo-s^Mjrrice v C^elili
iprf\;rmarn v jamenjavo »a pri-ma hipoteko na hi v L'ubijan! 'eentrum; te okros 2fHi.noo Dir, alš manj Ponudbe p«d »V!.o 1933« n« offiarai >dde fek »Jutra«.	835116
Družabnika (co)
• l.vn^O Din kapita'a «prej »em Prednost 'tnaio na ttVa-f. 're). — Dnpi?e na •»'a* >d^e!ek •Jntra« i>nd ■m»Sto »Letovišče«.
8245-16
Dnižabnika
z večjim kapitalom, kateri se zavaruje sprejme tovarna tekstil. Ponudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Gorenjsko«.
£488-16
Posojilo
Vam preskrbim
na hrsnilne knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, Ljubljanske lrreditne banke in Pra-<>tedione — nitro. vestno tn točno. Zato ne prodafajte knjižic, preden se ne oclasit? pri meni. — Zore. liiitblia-na, Gledališka uli"a 12.
6443-16
Ffr^niino knfi^i^o
Zadružne ff^^oodor banke. t vloffn	IVn proda-
mo 60 % notni m'e. — N"> o.r r ojj]a?nem odd°';kn j »Jutra«.	8458 16
PosojTIo
brezobrestno. dolgoročno. neodpovedlilvo. proti vknjižbi zajamči vsa-kpmu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj Dom«. Ljubljana, Tyrševa 31 'T
3408-16
30—40.000 D'n
posoHla Išče
podlet^p na hipoteko in večkratnim lamstvom olača se dobre obresti. Ponudbe pod »TJ^odna Rcložltev« na oglasni oddelek »Jutra«. 8518-16
"O-P^n P;p prve^;:},
!??ein oroS Tltinii*hi na prvo m •"•f** o. Ev*n<t. dobi r».<ojova;PO trisobno sfono vaiiv ? knpalnie-n r>o do rrn-vnru.	v osr^irineTn
oddelku »Jutra«. 8545-K5
s .VHvt D:in katyitai« in »n-de!oranjem. na;ra;e vpoko-'eneia žeierničaria ei>rej-irem. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod s;fro »I>in 5000«.	8355-16
Na veselo domečo zabavo
vabijo v s i Jožeti im jožioe. PorareC« Vam bo-čem s prit:.ji':,m cvičkom (»o 8 in lt» K«. Za obiien obie.k se prijoroča v Rezi ICorit.niik. ff^fitiaia pri Rezki. Sp. S'.wka — pri »tari cerkvi	»440-18
Koncert
v gos*4!ni Frisre! na OMti-ca h'. Isrr« dobro »natii harmonikar Zabufcovee. — Se priporoča Karla P"ga čar.	&371-1S
1S00	procjo."'!?
7.3 dobro idifo obrt iščem proti 15 % o bresti m Po-n,idbe na o^la^nii oddelek »Jutra« pod »Nujno '!>«.
85.18-16
hranilno k""žico
Vza'omino po^-oMluice. v »n»ekii 20.fKt1 D:n kupmi. Ponudbe na o?'as. oddelek »Jutra« pod »Vzajemna«.
8517-16
Hranilne vloge
kupite ln prodaste nai-bolie pri Komand, družbi M Jankole. Liubliana, šelenburgova ulica R. TI. iiads^r Telefon 30-52.	8303-16
Drežabno moč
pod.^tno, z manjšim kapitalom. iSčem za prevzem dobroidoče restavracije. Ponudbe se prosijo pod »Vesnlie do dela« na ogl. odd. »Jutra« 8636-16
Dmžabnico
i?č?(m ja miekamo. Va ^'ov pove o?las-ni odd^it-k -lutra«.	8tXX)-16
Hranilno kn;ižico
Mariborske hranil-niee >.Va rodni d'im«. i vlogo ?.5.i">0'1 D:.n kupi Cvepnž. Tezno-Maribor. Jurčičeva nI. 17.
£580-16
Kdor posodi
500 Din
dob! vrnjeno za 10 dni 700 Din. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nujno rabim«.	8592-16
Vsaka [>es»da ] Din. j ta dajanj* naslova ali ta Sifm oa 5 Din (17
Klet
za skladišče blizu dolenj s.ke»a kolodvora na Do ieniški eesti 5t. 48 takoj odiiam v najem. 8379-17
Gostilno
prom-etno. vzame v najem zakonski! par brez otrok Ponudbe na podruintoo »Jutra« Jesenice pod šifri-»Kavuijo zmožen«. 8326-17
Pozor modistinje in .ilobučarji
Dam v naji-m ili pvrodam in od litovsko .ji klobuiar s-ko obrt Dasei Qa okr--g br»-z konkurence Lokal v centru ponudibe pod šifro »l];rodno«i 333« na '>glasni oddolek »Jutra«.
8322-17
Gostilno
aH trgovino
dobro idnčo vzamem 'a koj v naj^m. Ponudbe na off'a«. oddelek »Jutra« pod značko »Ilitro«. 824>6-17
Peki, pozor!
oddam v najem veliko delavnico v Ljubljani v kraju. kjer ni blizu konkurence, event. se proda posestvo, ki je zelo rentabilno, v račun se vzame tudi knfižice ljubljanskih hranilnic. Ponudbe pod »Pekari.ia? na ogl. odd. »Jutra«.
8516-17
Jožetova zabava
e p!e.<H)m v gostilni Fran ko'iidin=k)i dvor. — Izvrstna vina im jedi!a. zaiiavno bnrnca.ni.ie iJi k"g,',an;e poljubno na razpo ago. Za obiiiio udeležbo se prii>n-roča Ukruar	&l 'Tt>-
Pozor!
Bošla sc mi pristna vina iz Halošklh goric, znto 2 Din cenejše, čez ulico 1 Din pri litru. Cenjeni gosti, pridite pok-asi t v gostilno Miil-ler, Bežigrad, Janševa ulica 15.	8480-18
Gostilna
T. Mencinger
LJubljana, Sv. Petra cesta št. 43, priporoča prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po najnižil ceni.	8510-18
Pri Ražinu
dobite Izbrana vina ln okusna jedila po zelo nizkih cenah. — Ruzne specijalitete! 8515-18
Vsi Jožeti in Jožice
sr-em-o dane* v re^tevročijo G-orenjskii kolodvor. Vabi Marica.	8521-18
Jožeti iti Jožice
aVo »e bočete veceliiti in dobre volje b:t.i. morate v restavracito Čarman pri'ti. Zg. Šiška.	8571-18
Viiaka f>ej*t-aa 1 Dm. 1 j sa 4aja.iij« naslova ali j
' ia iifro p» 5 Di.n. (19 ;
Obširen lokal
v Ljubljani, Mestni trg 17
v I. nadstropju, pripraven za pisarne, skladišče, restavracijo ali menzo. takoj odd«m. Pojasnila v trgovini Kcnda.	7192-19
Stara gostilna
na promettM se.s.td. 15 mi nut od Maribora i gos.[.io darskim po^iopjem vei-i-kinj vrtom sc e pi m stavb a-.m prostor o-m. i<udi ta irugo pi>ijetje primerno, naprodaj. Dopise na po Iruinioo »Jutra, v Mariboru pod iiiro »3S0.1HKI«.
7393-19
Garažo
mesečno ia 2<>0 Dic oddam. Vprašati viatarja hotela Slon.	S575-I9
Lepa trgovina
z aii brez koncesije, vpeljana, sredi mesta, zaradi boiezni naprodaj. Potrebna gotovina takoi lO.OGO Din. Le resne ponudbe pod »Ugodna prilika «na o=r!. odd. »Jutra«, Maribor.
8502-1D
Večja restavracija
z zelo obširnimi in moderno urejenimi prostori. več komfortnimi sta novanji, garaže in veliic vrt s teraso v neposrud ni okolici Ljubljane se zelo ugodno proda: or«-vzem hipoteke, ostanek v eotovini ali knjižice po dogovoru. Event. se *amf»nja za hišo v Celju ali Mariboru. Pojasnilo daje Realitetna pisarna Grašek Jože. Ljubljana. Masarvkova 12 8561-1 o
Kavarna
i Tgiem inventarjem v večjem nr-stn Dravs.ke ba n«ivine se radi starosti proda il-i da v nakup. — Interesenta naj pošljejo nas-Ior na podrnž.n.oo »Ju tra« Maribor pod »S'ro kovnjak«.	7639 19
Gostilno
v »trogem centru Ljub ijane. obstoječo 30 let. prvovrstno frekventirano. s čednim inventarjem pro dam vslei iružinskib -v mer za 150.00(1 Dim v go tonnn. aH zamenjam za hišo P<-'m b^ na >glasn' rid el ek »JiK.ra« ce>d »ifr« »L.borna uksistencia«.
82S2-19
Restavraciio
najboljšo v sredini Ma ribora proda Vicel. Go s-p.iska 5.	8220 19
V Zagrebu
v najipromet.nej5; ulic1 pro dem d>bro idofo monzo i novim inventarjem. ilič aion lokalom s 4 oros-tor: ki je pripieven za vsak" drugo, trgovino, radi kom pan jonski, h razlogov takoj po zeio nizki ceni Pojas nila daie flupak. Zagreb Petri-njska br.' 25. 8140-19
Gostil DO
oa promeuieai trx)m od
dam oa račun. Ponudbe na ogiasai 'Kldrtei »Jutra« pod »EveDtuelDo e kavcijo«.	8380-19
Trgovino
z meš. blagom
in trafiko oidam na leio prometnem kraj«.	i*re
od glavne pošle. Ponudbe na ogartni oddelek »Jutra« pod »32.000«. 83S9-19
Poslovn? lokali
(p-sarne) obstoječi iz 4 sob in predsobe, eventuel-no z jpremo na Dunajski cesti, se s 1. aprilom ugodno oddajo. Naslov v ogla.-nem oduoiku »Jutra« 83Š1-19
Čevljarji pozor!
Zaradi b'Meznrl ug^no pro d.iin dobro v[-eI.ano čer-Ijars-ko delavnico s stroji in y5w-m inventarjem v središču iindus^trijsk^ga m^sta na Gorenjskem. Ponudbe na podružnico »Jutra« Jestinict p-.ni »7.V)iJ«.
8325-19
Lepo posestvo
obstojefe k atMKKraajefce
biš«. goeipodaj. poalopja. vrta. njive in 30 ba gozda. 10 miniK jd kolodvor« oa Štajerskem prodam u Dni 190.000. V plačilo ae »prejme tudi knjižica Zadružne goepodareke banke. — Ponudb e na oglastii oddelek »Jutra« pod iifro »Srečen dom 100«.	8073-20
Loka!
s stanovanjem oddam v Zg. Ši4fci na glavni cesti. Ponudbe n« >g'as. oddelek »Jutra« pod »Lep prostor« 8132-19
Srecerii. trgovini
dobro vpeljana, v večjem kraju Slovenije na zelo p:ome-mi točki tako; ogod ne naprodaj. Naslov v oglae-nom oddeJku »Jirra« 8340-19
Specerij. trgovino
na	p-^metnem kraju v Cel j«	oddam v najem Naslov pri	podruž. »Jutra« v Cel jo.	81.21-19
Špeeerij. trgovinico
b-ezkonkurenčmo, v okolici Ljubljane prodam. Ponudbe na ogia^-m oddelek »Jutra« pod »N'i'z.ka najemnina«.
8173-19
Pokamo in gostilno
dam v najem. Dobi &e lahko tu ds posameano. — Pn;3sniia dajo DuJčič. Sa-mobor.	8229 19
Bolifo kavarno
po strogem centru ZagTe-ba p*1 ielo ugodmi ceni prodam. — Interesenti naj pošljejo ponudbe na Pu-bicdtas. Z«greb. Ei-ca 9, pod »Savana u Zagrebu«.
"8230-19
Speceiij. trgovina
delikatesa, bufet ln trafika
v najprooiotmejši ulici Za-greba ugodno naproiiaj. — N"«j'ir[v5a lega io velika bodočnost zagotovljena. Potrebno cc.i 100 do 140.000 Din. Pojasnila daje Malj-kovič. Zagreb. Zvonimirova uiioa 36.	8:36-19
Za industrijo!
Krasno d v o / a n o v novi
stavbi. 18 m dolgo in 9 m široko, pripravno za ka kršmikoln večji obrat, v sredim mes.ta takoj oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »industrija«.
8165-19
Lep lokal
sredi Ljubljane išče »Frf-zej-«, Maribor. Mlinska 8.
8331-19
Lokal
za trgovino ali obrt, v mesftu n« Dolenjskem ugodno oddam. Naslov v 'glasnim oduelku »Jutra« 8241-19
Trgovino
z galanterijo, papirjem i4d. dobro vpeljano v manjšem mostu 5'ajerske prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod ši.fro »65.000« 8240-19
Mlekarne
na r»roraetnem kraju takoi prodaim. Sp. Si«ka. Jorne jev* žit. 5S.	8535-19
A g? 1 nem u peku
ki bi s-.i m postavil peč oddam nove prostore na glavni ces.ti v Zg. &iški. Ponudbe na o^las oddelek »Jutra« pod »Kavcija 15«.
8431-19
Trge dno
špecori.ie in ga'anteriije, radi bolezni prodam na dobri točki. Pripravna za priključitev vinotoča. Na ra7.pn'«go takoj. Donos :ep Ponudbe na iglas oddelek »Jutre« pod šifro »Ugoden nakup«	8135-19
Vežo
takoi oddam na najbolj prometnem in že vpelja nem kraju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8487 19
Vpeljano mlekarno
v centru mesta prodam Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod »Eksistenca« 8168-19
Galanterijsko in konfekcij, trgovino
na najprometnejši točk' sredi Ljubljane, zaradi rodbinskih razmer prodam. Potreben kapital 10.000 Din. Pismene ponudbe prosim na oglasni odd. »Jutra« pod »Lepa eksistenca 173« 8473-19
Veliko delavnico
event. s stanovanjem po n'zk.i ceni oddam v sredini mesta. Pismena vpraša nja n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Glavnica ta koj«	8562-18
Prostor
za po«taviit,ev pekovske peči odda Iva-n Per. Mengeš št 9.	8504-19
Lokal
z inventarjem za mann-fakturno trgovino, v sredin- L'ubija m- poceni oddam. Inotam oddam tu4i zalogo manufaktur. blaga v komisijo. Ponudbe pod »Komisija« na oglasni od-de'ek »Jutra«. 8570-19
; Vsaka boseda 1 Din: u dajanje cas!o<va ali ! ca šifro pa 5 Dun. (201
Stavbeni prostor
približno 2000 m' i ma terijalom za zidavo sta novanjske hiše poleg ve likih tovarn v Kranju ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Ugodila prilika
156«.	8332-20
Enodružinsko hišo
s 4 sobami, knhmjo. pripadajočimi prilik linami — vodovodom, elektriko in majhnim vrtom prodam. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	8006-20
Crikvenica
Peuzion-vilo »Ve^na«. bN-zu potuje Pa-rnika dam T najem aJt prodam lnfor maoije laje Ivan Car. pe-'og Crikverne«. 6678-20
Hišo - vilo
kuipiim v ceni do MO.OOO Dn. Prevzamem bipoteko m^-stno braniinice: ostanek v gotovimi. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 6869 20
Prodam parcelo
728 m1 vogalno. 4 minute od tmovs-k-e cerkve. Po jasnila iaie Pawve(. D*-vinska uiica 8. a?lS-20
Stavbišče
946 m1 vogalno, pod
Roindkom, za vieokopn tiično ali enooadstropo" »tavbo. proda iirovmk. lavčarjev« R.	8243-20
Ugodna naložba hranil, knjižic!
Takoj prodamo velik« st« novanjsko b t i o e skladiščnim poslopjem, garain itd. v Sp. Sišku. Z malo adaptacijam- 16 stanovanj K om.pl ek« primeren tudi sa tovarmŠci obrat ali vo'etrgoviivo Renta bilrcoM podana Sprejmemo hra nilne knijiiž.ioe prvrovrstnh zavodov Res-tie ponudbe po<i »Spodnja SiSka« na oglasni oddelet »Jutra«.
8227-20
Dektrotcbničma
trgovina
i delavnico, skladišč-i in hiSo, v eeiMru mesta, trideset let obstoječa. naprodaj. Naslov t ogias. oiideika »Jntra«. 8M2-20
Novozgrajena
trgovska hiša
primerna »ud« za gosttf-n-i&ko obrt, promoten kraj v bsiiini železniške postajo, po ugodni ceni na prodaj. Sorejmem tudi v!ož-ne knjižice dobrega zavoda. Informacije pri Posojilnici v Rušah. 8356-20
Industrij, podjetje
živilske stroke, v lepem mestu, garantirano do-bičknnosno. prodam za ugodno ceno 500.000 Din z hišami in vsem inventarjem. aU vzamem družabnika s 300.000 Din ali posojilo 100.000 Din. Dopisi pod »Dobro podjptje« na ogl. odd. »Jutra«. Maribor.
7141-20
Večstamovanj. hSšo
z delavnico m vrtom oddam za	let v najem v Domžalah. Vpraša ee pismeno na A. V.. Slomškova aL 18. Ljub't na.
8372-20
Stavbno parcele
od Šentviškega hrib« do »Savo« pri Ta emu ložeče, naprodaj. N%»lov v og'aa. oddelku »Jutia«. 8333-20
Hišno posestvo
i gostilno v n-eposredni bližini Ljubl;ane naprodaj. Nastop takoj. Pojasnila daj« notar dr. K rev! Jo-siip v Ljubljani, Dalmatinova ulica S. 8330-20
Podjetje
Svflgke mlinske stroke, garantirano dobro idoče in dubičkanosno. dvoje poslopij. prodam radi starosti za mgodno oeno. Dopisi pod »Zdravo pod tet je« na npravo »Jutra« Maribor.	8338-20
IVova hiša
s S stanovanji! naprr>daj v Gozdni ui'ici 38. Pobrežje pri Maribora.	8119-20
Zelo ugoden nakun
Prodam lepo večjo trgovsko hišo z v?o zalogo v lepem industrijskem kraju G-oroniske. C«nj. ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod »Sreča 1933«. 8198-20
Enodružinsko hišo
v okolici LjubMane kupim Ponudbe na oodruž. Jutra. Trbovlje I. pod »P R.«
7999-20
Stavbna parcela
n« Viču št. 101. c ca 4000 m1 velika nasproti farne cerkve ob državni cesti naprodaj. Ponudbe i navedbo cene na Notari'at v Sevnici.	8144-20
Enodružinsko h?5o
e sobo. kuhinjo in vrtom p-"da m Studenci pri M a riboru. Jurčičeva ulic« 94 8307-20
Hišo
a priključenimi ob;ektl — pripravno za manjšo tovarno ali za druff trgov *kl obrat — na periferiji Ljubljane prodam. Pn mrdhe na oglasne oddelek »Jutra« pod »Ugodno«.
8C74-20
Enostanovan?. hišo
z vodovodom, elektriko in vrtom prodam. Prim-skovo št. 140 pri Kranju
8293-20
Travnik
ležeč v bližjim Ižanske peste. v Izmeri preko 11.000 m' naprodaj. — Ker leži travnik ob dveh po-t.ih, je primeren z« stavbišče. — Vprašati v pisarni dr. A. S m o ! e t a. odvetirka v Litfbliaini. Dalmatinova nI. št. 5.	8402-20
Enodružinska hiša
naprodaj — Jarie k. 83.
Sv. KridL	8429-20
Parcelo
k« ■ u 16.000 Dia in bito n 100.000 Din. Po nudb« na oglasni oddeek »Jutra« pod šifro »Ljubljana takoj«.	8*15-20
Tristanovanj. hišo
novo. moderno, idealno, i vrtom, spadajoč« pod mesto, prodam za 273.(100 Din Potrebno 50.000 Din gotovine. prevzem hipoteke, ostalo na h-a nilne knjižice Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	84.16-20
Parcele
v bližini mest« prodam profi odplačevanju. — Po midbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »ProtJ odipla&emnju IS«. 8443-30
Prodam hišo
z ipesipo^-a rsk im poslopiem in ma.;;bnim vrtom z* Din 70.1VI0. St. Vid št. 60 nad Lčmbljauo.	S166-20
Novo hišo
enonadstropno, s 3 stanovanji, prodam v Sp. Slškl. Posredovalci Izključeni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8531-20
Lepe stavb, parcele
na Linhartovi ulici in v Kolezijl naprodaj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	8522-20
Krasno parcelo
1000 m' veliko, pri Sokolskem domu v &iški proda Franc Sušter. gostilna Jadran, Cernetova uaica 31.
8552-20
Vogalno hišo
dvoetaHiovanjfiko, enona/'-«t.-o-!>t>o. s pa rkotoro. vodovodom. pliiriom. elektriko im vrtom prodam. Ponudbe sprejema gospodar v Mostah pri Ljubljani. Cifri ar jeva 15.	86US--J0
Trgovsko hišo
v sredini mesta z več lokali ln dvoriščem, velikim vrtom, se obrestuje po deset odst. prodam. prevzamem hipoteko Mestne hranilnice. — Pojasnila Jančan. Sv. Petra c 27.	8S09-20
Lepo zemljišče
prt Zeleni iaml, LJubljana. 8600 m1 se ugodno Droda, tudi za vlogo Mestne hranilnice. Ponudbe r»od »Leno zemljišče« na ogl. odd. »Jutra«.	8572-20
Najhitreje
prodaste, kupit« aii zamenjate kakršnekoli nepremičnine. ako prijavite Vaš naslov Reall-tetni pisarni Grašek Jože, Ljubljana. Masarvkova 12, katera ima stalno v evidenci vsakovrstne Kupce ln prodajalce.	8565-20
Vinograd, posestvo
lepo, s hišo poleg farne cerkve ln šole. Kjer se dobi lahko gostilno in trafiko. pripravno za upokojenca prodam z vsem inventarjem. Ponudbe na podr. »Jutra r v Cellu pod »Slučajno«.	3583-20
Leno posestvo
oribllžno 25 oralov z gostilno na križišču cest » lastnimi vinogradi, lepim poslopiem. ni-odom r vsem lnventorlem Ponudbe na podr. »Jutra« v C»J1u pod »Ra<11 od-notovan.ia«.	8584-20
Sf3v?>na rvvrcel'1
«!1 t^^Vo v sredini Ar-no pn p-pr-iUpVi r^riro-^<»1. "i-il Plšler. t^-v^o -Slatina. 8';?7-2',
■7	ln nllvn
nn 1et>1 le^1 Ob fflorn'
r nc-f1 r^l -ire	'-'-lilo
r>-"»tl f.fl5vi,n.,i
v«r sem ponorom« f«m vior »» Tanlrna •»•»
IIVi p«4 co 7»»l.el nr' '""ko Oiir>b. ""»-iro Oelje. Jur"-'-«"-snrtmor.	fi.lRfl-oo
Novo Wča
T. vrt-rrtn. r><> SVofl'1H o^i pTn^nl cesti Tr h"*'—' oosf-fl1®.	AOO
ntrun. S , Mestni 11 LlubUa^a	"V7-5"
Posestvo
oa Vate-o»n 'aMri ^ o^avp ^t-r-t-ne *rtft -nde v;tno r>-od"tr n-* .Tnn?"
Pnne. F-A n r
Radeče pri Zidanem T/«*,.
5535-20
' OBVESTILO!
Sporočam svojim naročnikom in cenjenemu občinstvu, da sem
v Ljubljani, Kongresni trg št. 8 L
(nad Kongresno kavarno) OTVORIL
kroraški modni a
„PBS£SE"
Realitetna pisarna
druiltoa t f. Lj»bl]ana. Miklošičeva e. 4
prodaja:
TERMALNO KOPALIŠČE. restavracijsko po. slc-pje, 2 vili. depen-danso s 30 posteljami, kompletne kopališke naprave s 6talnim toplovodnim termalnim vrelcem, ca. 8 oralov zemljišča parka, gozda in travnika, vse kompletno opremljeno ln ponovljeno. 7-a Din 520.000.—. HISO. enonadstropno. zidano. v surovem ht»niu. pod streho, s 5 sobami, pritikllna-ml. 600 -n? vrta. Sp. Slika. Din 90 000.—. HIŠO, leseno, dvosobno In enosobno stanovanje. 400 m; zemljišča, pri Dolenfskem kolodvoru. Din 50.000.—. HTSO, novozldano. 2 sobi, kuhinla. pritlkli-ne, 400 rn' vrta. Ereži-ce. Din 3P.OOO. vanJa, 1000 m' vrta. HISO. enonadstropno. štiri dvosobna stanovanja. 1000 m? vrta. Zg. Šiška. Din 280 000 za knjižice Mestne. Liudske. Kmetske. DVE PARCET.T, 500 in 600 E'. Kodeljevo. po TMn 42.—.
Poieer tee-a več drugih ftanovanisV-ih. trgovskih bLI v mestu, na debeli kmečka posestma, stavbi«'^ itd. v naJveMi izberi.	8420-20
11
II
m
'•imii
Izdelujem obleke vseh vrst, plašče, raglane, ulstre, dsmske kostume in plašče angleškega kroja in vsa, v krojaško stroko spadajoča dela po najnovejših krojih, v solidni izdelavi in
po zmernih cenah. Za spomladansko sezono imam za obleke in površnike v zalogi prvovrstna angleška blaga v modernih vzorcih in finih kvalitetah ter vabim vljudno na brezobvezen ogled. Za naročila
se priporoča
JOŽE JELOVŠEK
MODNO KEOJAŠTVO
Ljubljana, Kongresni trg št,
(vhod Gledališka stolba) Podružnica : SPLIT, Krešimirova nllca štev. 3.
8»
i«
, VMk» Ot«eO« 1 Din; sa dajanje naakrvs aH
1 u iifro pa 5 Dic. CbD
Stanovanje
z S in 3 »ob«m: oddam z majem na Slart-in trgu 24.
7253-21
Stirisob. i,tanovanie
elegantno, z etažno kurjavo, vsem komfortom m vrtom [m ceni oddam na Mirju. Naslov v og'asoem oddeiku »J uitra«. 7706-21
Dvosob. stanovanje
v visokem pritličju oddam Ponudbe n« ^gla«. oddelek »Jutra« pod »Maj 1933«.
8079-21
Pristopajte
k Dnritvu stanovanj, najemnikov, Vegov« »lica 8.
373-21
Dvosob. stanovanje
lepo, solnčno. vrt, s prl-tikllnami oddam takoj ali za maj Poizve se Hladnlk. Stožice.
8604-21
Trisob. stanovanje
s pritikliflamt ie vrtom oddim za maj ali april. Pojasirila ▼ trgovini Barvaj. Vodovodna ceota
8299-21
Trircb. stanovanje
oddam na Vodovodni cesti ši. 77/1 za 1. maj.
8376-21
Trisob. stanovanje
takoj oddam zolo ugodno v Povfteiov.j alioi 39, Kodeljevo. Vprašati v Moč-aikovi »lici 6, Ukmor.
8346-21
^tlrisob. stanovanje
oddam za maj. Ljnbijana 7, Fraokopanska 9.
8s47-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami takoj oddam po zmerni coni. Val. Vodnikova ul. 30. 8357-21
Stanovanje
sobe in kuhinje (eiektrika, pcTket) oddam e 1. aprilom marni stranki. Hrenova 5.	8373-21
Stanovanje
5—toobmo. z modernim
komfortom urejeno, t centru most« oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i«od značko »Komfortno«.
8080-21
Petsob. stanovanje
kompetno. v vili 10 minut od gavne po^te oddam s 1. majem Vprašati v Tav-čarjfvi ulici št. 2/1 desno.
84-5-23
Stirisob. stanovanje
kiom-fortino m zračno ter svetle
pisarniške prostore
od«ia zavarovalnic« »Du nav« v svoja palači n« Aleksandrovi cet-ti Informacije se dobijo »stotaia v družbeni pisarni. iiiil-21
Sobo in kuhinjo
oddam blizu gorenjskega Kolodvora boljši osebi za mesečno najemnino 250 Din. Poizve se pri novi cerkvi Kettejeva ul. 7, v mlekarni.
8530-31
Komfortno
stanovanje
treh sob Vtd. oddam ti avsrnst »talni stranki. Ponudbe na og:«sni oddelek »Jutra« pod šifro »Zasebna vila«	8546-23
Trisob. stanovanje
s kopalnico in pritiklinam! oddam čistemu in poštenemu plačniku za 750 Din na Celovški cesti. — Pojasnila na Poljanskem nas"t>u 1211 — vrata 12.	8551-31
Stanovanje
sobe. kuhinje in v«eh pri-tiklin takoj oddam v Zg Si>ki 176 (Kosovo) poleg rejnike.	8503-21
Dve stanovann
eoosobno in dvosobno. • kabinetom takoj oddam v Šiški, Janševa ulica 14.
8544 21
F?w«oh stanovanje
0<idam takoj. Naslov pove osf'.as<oi odiieltk »Jutra«.
8535 31
Sobo in kuhinjo
oddam takoj s pritiklinami. Zg. Šiška, Kosovo polje 193.	8532-21
Dvosob. stanovanje
z vrtom ln pritiklinami takoj oddam na Smar-tlnskl cesti št. 21. Poiz-vo se Dvorakova ulica št. 3, dvorišče, pisarna.
8537-21
Dvosob. stanovan;e
takoi aH z maiem odda Tribuč. Glince. Tržaška 6 -- te-lefon 2605. S123-31
Stanovanie
sobe. kuhinje. prVtikiin tn vrta. v pritličju oddam s t. apnlom za 300 D'ti ob tramvaju v Zg. S;?ki — Koaovo 94.	8444-21
Kletno stanovanje
s sobo io kuhinjo oddam 2 aH 3 os»bam. Nas ov v og'asnem oddelku »Jutra« 8401-21
Petsob. stanovanie
komfortno, v vili v nepo »redni bližini centra .idd«m s 1. majem. Naslov v og.. oddelku »Jutra«. 8406-21
Dvosob. stanovanie
v vili. s kopalnico im balkonom oddam mirni stran ki s 1. majem. Naslov v oglasoem oddelku »Jutra« 8442-21
£t»Hsob. stanovanie
oddaim s 1. m.riem. Nas'ov v oglasnem oddelku Ju trs 8453-21
Dvosob. s*anov;»n'e
solnčno. z vsomi pritiklinami in kopalnico odd3tn * 1. ma;em ali 1. aprilom za Ri!Žr;?'adom. Apibova tiKca H. 21.	8450 21
Stanovanje
zračno in čisto, z wmi pritiklinami oddam takoj ali z prilom na Tržaški cesti 54.	8184-21
V bližin! Mirja
oddam 3 sobno solnčno in prostorno stano-anje za 850 Din. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 8456-21
Lepo stanovanje
vel-lke sobe. kuhi trie m pri-tiklin 'ako.' oddani v nojem v Savljah štev 50.
8464-21
Enosob. stanovanje
oddam mirni stranki — Istotam oddam tudi več.io
oorenr!5«"« sobo
Kod<s'jevo, Zadružn« nlica ti. U.	8505-Ž1
^tirisob. stanovanie
komfortno. ▼ centra me sta oddam v najem z majem. — Plin im elektrika vpeliana. Naslov v oglas, oddelku »Ju.tra«. 850i2-21
Stanovanje
sobe. kabinet«, velike ku bi oje iti pritikli®. solnčno, svetlo im suho. oddem v Trnovem za apri' ali maj mirni stranki. Naslov pove Offia^ni oddelek Jutra.
8519-31
Dvosob. stanovanje
e prostrm vhodom im plinom oddam. Informacije na Domobranski cewt.i 171 S509-21
Komfortno
stanovanie
S večjih sob. predsobe, kabinet« im pritakl-m oddam v Bolgarsiki ulici 25, pod kava-T.o »Viadukt«.
8465-21
Solnčno stanovanje
z eno sobo im ktiJiinjo ter prirtkliinamd takoj oddam v Gerbičevi ulici &t.. 19.
8477 31
Stanovanja
Vsaka Ooeeda 50 par.
dajanje Daslova ali u Mfro S Din. (21-«1
Stanovanje
2—3 M»b ic pritiklin. išč* boljša strank« s 1. majem Ponudoe aa »glasni odde 'ek »Jutra« pod »Zmerna najemnina«.	754il-31/a
Stanovanje
obstoječe dveb sob kn-bmjr m pntiklim. suho. v mes-tn -^če mirna stran ka -»amo odroslib »se^. Dopis«- o« ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plača »čno 1933«.	8211-21/a
Dvosob. stanovanie
iSče za stalno mirna družina za maj. najraje v mostu. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen pl3čm'k«.
8398-žla
Dvosob. stanovanie
(kopalnica) rabim aprila aH maja. — Ponudibe na oglasni" oddelek »Jutra« pod »Dvojica«. 8396-218
Stanovanje
dvo- ali trisobno, išče mirno stranka odraslih oseb za mesec maj — po mo gočnost« v Poljanskem okraju. Ponudbe z navedbo cene ae oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Reden plačnik«	8463-21/a
Zakonca'brez otrok
Iščeta udobno ln snažno dvosobno stanovanje v mestu za maj ali kas-noje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Snažno«. • 8o29-21a
Dva železničarja
iščeta dve e-nosobni stanovanji na periferiji mesta Ljubljane, po možnosti v eni hiši. ponudbe p-*! »Z naved.bo ce-ne« na oglasni oddeitk »Jutro«.
enih. i-2: a
Za mai
išče dTŽavni uradnik e»io-soboo aii manjše dvosobno stanovanje na bližnji periferiji. Podpritličje izključeno. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sončno«.
8333-2:a
Lepo zračno sobo
s posebem vhodom oddam solidnemu gospodu n« Rimski cesti št. 12. priti. revo.	£535-23
Več ooremijenih sob
m sobic s peč-icaavl oddam t Florjanski aH a 24.
83S4-23
Opremljeno sobo
lepo, s tekočo mrzlo n g' rko vodo. oddam 1—S osebama v vili blixu Vrtače. &krabčeva 5 od 11. —3.	8275-23
Sončno stanovaire' Opremljeno soho
2 sob in pritiklin išče mirna tričlanska družin«. Ponudbe z navedbo ci ne na oglasni o<idelek »Jutra« pud »Penz.;joner«.
8349 21 a
Manjše stanovanie
išče boljša stranka. . Ponudbe pod »Ludvik« na oglasni oddeiek »Ju.lra«.
8353-213
Enosob. stanovanie j
najraje v novi stavbi na i Kodeljevem ali v bližini j ženske bolnice iščem e o. ; ma'em. Ponudbe r,a	,
odde ek »Jutra« pod šifro »2 osebi«.	8o"3-21/a
i 2 postejama pos-bni« vhod-em elektriko m parketom oddam takoj v TUiž-do';r.j. C<-s-a X št. 26 — pod Rožnikom. 2ii3 23
Lepo sončno sobo
oddam. Skrabčeva 6.
S33&-23
Prazno sobo
eddem v vili za 1. ar Prule št. 25.	83t: -j
Opremljeno soho
■ posebnim v-bodom po.-e-
ni oddam takoj go?<pod č-n:. Podjunska ulica 4, Sp. Si-S-ka blizu Sokol«k'-cr« doma.	83^4-23
Iščem stanovanje
moderno, tris--!>no. z v?e- j m,i priitiklinam: in vrtom. Prednost vi'a mni Sl^ko in Tivolijom. Ponudbe ta 1. maj na telefon 31-42.
8176-21/a
Dvosob. stanovanie
išč-e tričlanska uradniška družina £a maj — najraje v centru. Ponudbe s neno na O— asm oddee-k Jutra pod »Točen plačnik 40«.
8309-21/b
Stanovanje
eno- ali 4vo?obnnD. solnčno in mirno, ižče drž. ursd-nica za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Sredina mes'a«.
8302-2'1/a
Majhna rodbina
išče sobo s kuhinjo, oziroma Ive sobi s kuhinjo s 1. aprilom. Ponudbe na og'as. oddeiek »Jutra« pod značko »E. S. 4ii«.
8419-21/a
Trisob. stanovanie
z vrtom, v centru aH b'i-žini išče t majem štiričlanska mirna rodbina. — Ponudb? na og as. oddelek »Jutra« pod »Re<len plačnik 1933«.	8454-21 a
Kdor mi preskrbi
sobo in kuhinjo v bližini Bleiweisove ceste. Gradišča, dobi 100 Din ali mesto hišnice. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »čisto 9»«.
8447-21a
Sobo in kuhinjo
i aprii om aH majem išče uradnik — 2 odra«.'.-, "sebi Ponudbe na osras. oddelek »Jutra« pod »Uradnik«
8486-21/»
Trisob. stanovanie
išče ve« dan odsotna dvočlanska dru<ž;Dfl. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Točen«.
8553-21/a
Stanovanje
sobe in kuhinj«, ako mn goče z vrtom, išče mlad zakonski par — naj-aje v južnem delu Ljubljane. —
Cenjene ponudbe ^a og'as.
oddelek »Jutra« pod šifro -Nujno rabim«. 85»l-2i/a
Mlad zakonski par
išče eno-sobno stanovanje v bižini inwtn. Ponudbe s e.eno na oglasni oddelek »Jutra« p<,d »Tričlanska«.
£££<9-21/3
Stanovanje
velSke sobe in kuhinje ičč*> stranka 2 oseb. Ponudbe na og.as.ni oddelek »Jutra« pod šifro »Cioito 1933«.
8567-21 /a
Stanovanje
2—Ssobno.	išče mirna
stranka 4	oseb. Ponudbe
na og!a«ni	oddelek »Jutra«
pod šifro	»Aprii ali maj
1933«.	8573-21/a
j Vsaka beseda 50 par. ' z« dajanje naslov« «11 i ta šifro 3 Din. (23)
4 pisarniške sobe
v pritličja 'akoj .>d»lani v najem Pojasnila laje Ro jima Ljubljana. Kolodvor ska ilir« S	5408^23
Gospoda
sprejmem na stanovanje s hrano, postrežbo in elek trično razsvet ja-vo ia 500 Dim mesečno na Sv Ji k o h« trgu 5.	?3
Mesečno sobo
smažno. opremljeno, s posebnim vhodom in elektriko oddam s 1 aprilom. Janševa 10, Sp. Sifka.
8370-23
Opremljeno sobo
z elektriko odda so':»dii osebi Tavčar. Karlovška Cesta 15-'II levo. 8341-23
2 sobi s predsobo
s posebnim vhodom, takoj od-iam v Gledališki ulici 4 I v pritiličju. samo-s*o:neniu ^-'»odu. ta pi-s rno ali kako mirno obri 8252-23
Onremlieno sobo
^ r»oseb. vhodom im el.-.k triko o-ldsm s 1. aprilom Pred Škofijo kov. 20/UT.
842S-23
Solnčno sobo
le<po opremljen« im čisto,
« posebnim vhodom v novi vili tik tivolskega gozda. event. s klavirje-m oddam Cif.a na Rožnik 47.
81^-23
Dvoriščno sobo
s poste'jami in hrano a!4 brez odiiam bli-zu renrize v Šiški, Kosovo 148. 8405-29
L-odo sobo
s pes^Hnim vhodom odda« v sredini mNaslov t ogl-a^nem odde'.ku »Jutra« &4IH-23
Sobo
a * opremi j eno, ■
so-upo-a Vi k-e-r^alnice takoj oddani na M:klošičev! cesti št. 7/H desno. 8470-25
L.ew solnčno soIx>
s so it poru bo kopa'niK-e, i -i., ,, i dvema posteljama oddam na Borštnikov.m t-ru l/II desno. Tudi kuhinja.	8407-23
Sobo
; r-T»o oTV-o-n' jeno. pe Mffcl ceni oddam 2 osebama v Trnovem — Mivka št. 2S/L 8174-23
Dvoriščno sobo
(pisarnah In prazno soba v m. nadstr. v Tavčarjevi tllci cddam. Naslov v o^l. cc"d. s>Jutra«.
3489-23
Oorem'ieno sobico
zra?no. čisto. s posebnim vhodom. eu'ktr:ka, takoj oddam solidni osebi. Istota-n se oddaja veliko hlndno svetlo skladlSče. Rimska c»sta st. 3. pritlično. 8450-23
Onremlieno sobo
» TW8**bn-'tn v^ndoin. v centru m-es+a o-ddam meso?"© 7.*	Dr Nc.slov v '->«r1.
oddelku »Jutra«. 8108-23
Onreniii«n« sobo
s pose^vn-m vhodom, v vi?t pri Trvo-liju oddam so'id-nemu g^i^Tiodn « 1. aprilom v Strekljevi ulici
8525-2B
Dve osebi
poceni ^prp;Tjiem na p-vo-vrs^n.i hrano, v lepo sobo na nameriš- t-ocki. Naslov v og'asr.em oddelku Juti* 8490-23
Sobo
ler>0 o*»rem'ieno. n« Rr-ro-»kj cesti oddnm. Na^^ov t oglasm-m oddeku »Jutra« 84JV2-23
Prazno sobo
separirano. solnčno in lo-r»o t>oc.<.ni rddam na G!5nr cah. Tržaška cesta 30.TL
8450-23
Prazno sobo
solnčno in zra?no oddam v centru mesta. — Naslov pove ogl. 0"-'d0lPk »Jutra«.	8457-23
NTast>roti sodni ?e
oddam tatoi ali t aprVoni ('isto. opremljeno sobo t sonoorabo kopfllmice bolj-5emu poooodu. Tav^ariev« nlica 4/IH, levo. 8542-29
19
ttaMfc, E. m. 1933
n Mestnem tigu tfl., lepo opremljeno, deljeno v dva prostora, oddam eni ali dvema solidnima, snažnima gospodičnama za 300 oziroma 400 Din. 8479-23
Opremljeno sobo
■aino ia ftisto. s seiparat-n»® vbodom, oddam dve--is« »sebe m* s 1. aprilom Makoiiievl e«0ti VII.
HfBoa
Oospodfori
•Arta« «o4w> t posebni«
vtoniom. »ektriko io par-kefun a« Kariovifti eesci fc. 20.	3556 .■'3
Opremljeno sobo
ftisto. zračno, poseben vhod, takoj oddam. — Jstotam sprejmem sostanovalko eventualno z oskrbo. Stari trg 28 'III., levo.	8597-23
Sobo
«*-'><n> »rt« ri-r&nu, e kir^Mu1-
n:eo in klosetom, n« pod tip.m kl;i;čeai. v novi biii, i»o!T>&rva iega. rKl^i«m f«. Voj miru: "¥«1«. Vpraiatd t
DvoralMm niiei št. 15 _
pritličje i'<>no. 9SO5-S0
Dve prazni sobi
s* irmno sli	takoj
t T .t voar •er! nli«i S t. 2/H, !ew. &4S7-23
m miTi
i ml i
f
J VanJus.	50
s* dM.ntnjo	i-i [
»a lidm 3 !>«=. (iS-*) I
Prazno sobo
itri^ o wparir»oo, •v retrtra meeta Poaodbe ogl asni »dd-niek Jutra p«! inaSko »8ef«riraria«.
8263 33/a
Miren gospod
uradnik, ižie maj m>» ia Ssst« »obe. ne Ira-
ffo. t Zeient j»m( aLi oko-jn. ar: bo+jSt družini. — Porcodbe ca oglas. yid»-Jek »Jntra« pod iifro »Mlajši«.
8204-23/a
Prazno sobo
ir-^ *,* mar ovau^ie t
"■>4i«inr; g avne podrte. Po--clbe oa oglasni oddeiak »Jitre« pod »A 100«.
83M-S3a
Sobico s hrano
sre<ft LTibijame. pri eamo-
_«tojoj g">spe iSSe i aprilu friier. Lahko tndj perilo pere. »Frizer«. Maribor, Mlin A* nli<-a it. 8.
834S-?8/a
Sobo
epe »prf-m1 jeno, iračno. e •»««hnšm rh.o<5>om * ->;o<p-na.raje v centru me-
•ft^e mlajši ff^pod. — Ponudbe i navedbo cene aa oglasna oddelek Jutra vd sna^ko »Za 1. a,pril«.
8SM-23/a
PrazTK) sobo
»ip&rlraiio, event. vso oskrbo Išče mlajši uradnik. Ponudbe pod »Stalno 193- na ogl. oddelek »Jutra«.	8493-233.
Sepanrano sobico
lžče gospodična v strogem centru mesta. Ponudbe na ogl odd. »Ju pod šllro »Za april 1933«. 8608-23a
Opremljeno sobo
* hrano aii brer iS&e dr-
vni nr.idT>"k. Pomudbe i najdbo e-ene rja og'<isai oddelfi »Jutra« pfHJ šifro *?»»pre«eiJ»Tc. 8574-23/a
IViaS),	1 DliD.
» lajanje na-lora ati ^»a iifro pa 5 I>m. fS8)
Na prostovol/ni
javni dražbi
prodam S^sedHlen odprt a-rtio * breih;t>p.«in s-^anjti, i kv-tt/tais.jo koncesij« ia Lcubijanj. aLi brea iste ▼ garafc Jn^e - Aato, dne 2ft. marea ob 3u popoldne.
8413-38
IVaa>.» b«!e<J» S Din. i « 4ajan)e nasjora ajl } Siire pa s Mo. (51) j
S larejšl upokojenec
ž—teve iuna«josta, ieli skup E-j^a goe-podinjfi-tra i neodvisno l«x> iiiičo »c 40 tet. Dopise »•»i »Le^)	na ogla«.
(xl<Wek »Jutra c. 83&4-24
Dekleta!
Dva »via ixobraie«»a *r-
sotTndciia želita xnan.ia i dvema m aden kiasva. »urima od 16—20 let. Le re«n* potmdbe na ogiacni oddelki »Jutr a c P'Ki	>M'ado«t«.
8B8f7-»
Trajno kodranje
sit VTofti itra-k	i flajoovej
Sim a.pa-a'om	iivriuje Er-
Pmtar,	llost^. Po
kf>pa'iSxa 4.	8261-24
Gospod Tomo!
lahko vidimo 26.? Ve-
Dve čmolask?
iSčeta radi d opisovan,i 2 ^i^poda. Prednost ima ;o of^TjJ i® žandorj?. Slika pi-edpogoj. Dop:te r.a ogl. oddelek »Jutra« pod šitfro »Pomlad«.	8198-34
trati po»m jm»h i« efiei rem litjt radi. — Ponudbe na oglarai oddelek »Jutra« ped »Dietretoo«.
8417-84
TorarBa
m*m ia ptaomke
Dof>ie« aa pMtdrai. »J«tr*<
v Maribora pod SJro »Po-borje 1903«.	8306-84
2 Di«; I mm aa I
Vsak« beaeda n Odjuje naatonra šifre p« S Din.
Dama srednjih let
čedne zunanjosti, z lepim pohlžtvom -n nekat gotovine. Išče tem potom poznanstvo z boljšim dobrosrčnim gospodom, stalnim uradnikom od 40 !et naprej v svrho poznejše ženltve. Prosi slika, katera se vrne. Tajnost čn.<--tna zadeva! Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »1999«.
8549-25
Drž. npokolenec
in pofv^tai^. sredmifh let.. e pro3boi!en.;Mn nad 1 milijon Dio. želi v »vrbo fee-mi^ve sn«.Tije i r^>odifcK>. rd-r-vo aK loienio. v et»-ror»iti 30—IV let e primernim p-enNi^miem. Reerce po-iudbe e sivko na oglasni oddelHc »Jvtra« pod šifro »Stroga ta.in>o«t 3Š«.
K «-26
PoroCHS se žele
(Obvestilo »Bezora«, Zagreb, pošta 3). 2elez-nlškl uradniki 27 do 42 let stari. Zdravniki (dr. medicine), specija-llstl 30 do 45 let. Trgovci z lastnimi trgovinami in hišami 28 do 48 let. Državni uradniki upravne, gozdarske, finančne in sodne stroke od 27 do 54 let stari. Inžen.lerjl tehnlčno-strojne, stavbene, kemijske ln agrarne stroke od 23 do 39 let. Odvetniki * samostojnimi pisarnami (dr. prava) od 30 do 50 let. Poštni nrad-nikl. učitelji, profesorji od 26 do 49 let. Obrtniki ra-znih strok z dobro ldočiml delavnicami, sigurna eksistenca od 25 do 55 let. Železniški finančni in rudarski nameščenci, s pravico do penzlje 27 do 38 let. Oficirji pehote, konjenice ln topništva 26 do 4« let. Prospekte ln lnforma/r!1e razpošilja uro ti pošlljatvl 10 d!nar.1ev v enamk^h '»'Re^or«. zavod zn ekle-T>an1e braka . Zagreb. Pošta 3. Poslovanje nal-diskretneJe.	8540-25
»Jh^e <e-H* aHjt s fttpoiH-
«, ki a> veaeije 0« trgovine. Dopae e polom naslovom m itak« oa ogi. oddelek >J«tra< pod bfr« »Oo«pedi«ja«. Zadenr« je reaaa ia
Gospodična
»retejih let te« cmtfa T
»vrbo žeo-TtT« i r««o«m, po^tenoi ^oepodom v stalna alažta n ki bi med ▼«-ee4j« io lidaaja. Ima pe-eesVv« t prijarae« bwta in nad 20.000 Dw pri-hrvokoTr. Poraidbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do sidanja«.
8387-26
■ mut«, i notaim r*»-M, tajreiP k«T<ief, ie po^MMAoaoa MM, ter 30 dobro oiiranjeoili ploič takoj prodaja. fitetoK j ogla«, oddelka »jmtra«. 8608-28
HaAo kdo ta«?
Tafcaj Joap Ba#a, eraina
Vsaika beaeda 1 Din. n dajan}« oaai«*« aM
ca Šifro pa S Dta.
Črni orpfogtofi
peitelina in 2 n wti kokoši prodani. Marrborska
19.	8391-27
Modra papiga
maJ.a, je iišla. >"ajdWrJ'j naj >o odda proii nagradi Po!jrtrwia 18, pritličje, d«»iw).	8378-28
Ksnarčki
KarSri vrvived CH mff
poSFlijura po poTretjsi. Cena eomctm 85—^180 Dm, M.nricam 30 Dim. Franc Smid, Dobrava - Vintgar, Gorefljsio.	8338-27
Vsaka beaeda 1 Din; i •a dajan}« aaatara »M ■
aa	p« 5 Dta. (26)
Lep, kratek klavir
malo rabij«a, moine koo-
»trnkeije. po iiredno ntrki ceni naprodaj na Glincah. ceita VTl/31.	8137-36
Klavirji
planini Kttpajte na obroke od Din 400.—
prve ivetorne fabrikate B8-sefldorfer. 9teiTiway FOr »ter. Peirof. HOlzl, Stiofi orig., ki »o nesporno naj boljii! — Lahka preeisoa mehanika. Prodaj* jih J-kljnioo le »odmi irvedeoee in hivT aStelj 01 Mat.iee
ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c, 7
(vogal Beethovnov« aflce).
Klavir
kratek, ftm, paneer-^jJ«W«, etrnn« vrikrii, ekoraj nor. kn»f"-n g^ae. prodam. — Hoiiobar, Maribor, Taborska 7.	8559-36
generalna popravila, agiaAerap.« kiavšr-jtrr ta veeA drugih metra-Goapo»vet»Aa 12.
Pianteo
k)OMtr«fc«fie, agodao prodam.. Naeiov v oglasa« odd«ik« »Jotra«. 8361-i*
Kratek klavir
poHMLn fabrikat, ni« dobro ohraaje«n. poce®i na-proda.i. Naslov v oglam^m oi.iwk.-o »Jutra«. 8566-26
Vsaka befria 1 Din. I ta daianje nmiova ali I z* SHto v* S Dwi. (29' )
Rabljene stroje
vseh vrat. ponudi to ali zahtevajte poraidbe ra :»te pri etrokoviajakn. Lodvik ilerži«, Gr«gor6ifee<va 15/1.
7361-2«
fltRe zs
e« ta
Ail«. jepffce u natakarje, rje ta drag* efcr«,
predpasnike ca tuHap, dom ta *brt ixdel*>« Ha-M«me trg kov. &
Gravirmie
Star 4 Svttck, LjvUJii'*
ar. Petra e«ata Mer. 18-M0-90
VaJflsrf stroj
v Aobrem »tanj« io toče*
k tipi Viktor Volk. Metlika 7998-26
UrarJI, optiki ki zlatarji, pozor!
Majhen vrtalni fttroj, br»-eiiiai m poJimi stroj obenem. peg^"1 ik^Ot f"1 lo ra^.jeu. poeenti proda VViko	Marlbor-
PobreSie, TriaSka eeota 1.
813ff-29
Koračfjo
lietnai m^jM, ta m«rča< isUa w pod en« atrelM, * nosnim vedoa« pogon«".
Da proaefatan kraja ob okra.jrai eeed, 6 kot is p*-
6taj« Vuhred prott Ribnč« na Poborjn prodam po cele ugodni eeoi. Kot plačilo vratnem tiodi bra-
n-iilao knjiitieo. — Ignaf Miklave, Hudikot, pošta Ribnica na Poborj«.
82SC-80
Vtaaaka pmi*oataa 0r-
mA ♦d sW m ilawf >arwTB0M m
kl«H prod« eeota oeeeaa ta •orHraaa I^vtoaenka vina pe o*ak!
1* W fM
!*>*»a onml "7ter
Krompir
**rwr ta !«(>, oadia i Dta
1— la 1 kg; -n* vrat
*aj« aa
Celje, LJublJansta e. 1«. Odta, dne 1«. nm 1833.	Ana.
8586-31

Trajno oodoSra
m 80 Din saion H e i i k.
Sp. SlSka, Medvedova 36. Gdi>rto tadi ob m-d-»! Tah.
8&7i-30
Pisalni stroj
Hemlngton poceni naprodaj. Ogleda se pri M. Nar din mehanik, — Poljanska e. 31. 8512-29
Vsaka beseda 1 Din. sa dajanj« naslova ali
Sa Sfno pa 5 Din. (30)
Fototefonfka
d, m o. z. Ljubljana, Prešernova 9, Ima ln prevzema v komisijsko prodajo fotoaparate, eta-tive Itd. ter vabi Interesente na ogled ln ugoden nakup. Zaloga fo-to-potrebščln ln industrijska fotografija. — Strokovna izdelava amaterskih del, povečav, re-tuš Itd. Zunanja naročl-tev poštnoobratno.
8541-30
Pod izredno ugodnimi pogoji in proti skrajno nizkim <!ajatvam
sprejema Socialno zavarovalno društvo »HTJMANITAS«, reg. pomožna blagajna v Ljubljani, Novi trg 5, člane bivših likvidiranih in v likvidaciji se nahajajočih pomožnih blagajn (Vzajemna pomoč, Eksportna zadruga, Maribor itd.) do 70 leta starosti. — Pišite takoj po prospekte!	393-1
ZAHVALA
Za premnoge dokaze Iskrenega soCutja, M smo Jih
prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše ljube matere, tašče, stare matere, prastare matere itd., gospe
vdove mornarskega in okrožnega zdravnika
se vsem, ki so x nami sočustvovali ln nas tolažili ob bridki izgubi, kakor tudi darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti, najlepše zahvaljujemo. Isk-ena hvala!
Ljubi jasi*, dne 17. marca 1933.
Žalujoča rodbina Lnkež«
3916
<-.4 fXaM<d« 1 DUK I aa dkajacj« OMieva ai: [ aa i*fro oa S Dta. ffffl I
Vsakovrstno zlato
ku4>uje po najvišjih oeoab
CERNE — Juvelir
Ljubljana. W«Heva attca 3
Srebrne krose staro zlato in »rebro
kaplje rafinerija dragih kovin. Ljubijaoa. Har*ka al. št. 36 - vbod is Vidov i .vtvvk e eeete, pri gostiln' Moiioa.	TO
j Vsak* beseda 1 Dui : m dajanje oa#owa i u Šifro pa B Dta. (331 |
Semenski oves
domai, lep ln Ket, v vsaki mootroi r a i p o i 11 j » tvrdk«
lvaa Kojalk, Slovenjgradeč
Zahtevajte ponudbo ia tto-ree.	7507-38
Krompirja
m jeie kafim par v«gv>
n v i' .n ihf na ogiaanl >dd*lrk »Ji -a« »Bitko *NLika eeoa 22«.
8BM-SS
Lepo knnflno peso
po 30 para. Sladko eeoe
po 1 Diu naprodaj. Hotel Skrn, Ljubijana. 8B77-SS
P® jafco B^A^lod Mflif tatstak* sveža jajea ter Ml« i Dta a-
ca 1 kg, Dta lt— aa %
kg, Dta 7— ta * kg,
Dta a— aa »/» kg. Dostavlja a« tedeoefco. »a-rfov v podrotoki »Jutra«
Ce+je.	83S8-33
Sladko seno
preda Secegačnšk. ASker-6sra ndiea — baraka 1.
82^0-33
Ia kvalitetno vino
Isatnefi pridelka (Fram-Aka kapljica) nndi v ve<jii
mačjim po naioižn eeui Ang. 2,'ahtšč, Maribor. — Telefon 2066.	8308-3B
Kron^ir
ps Sta 1 kg. »pediTrtao sa
seme go.en (ont-idovec) obilno rodei, pošiljam nad 50 kg proti povietgu Miško Belec, Radomlje.	-33
Vsaka beseda 1 Dtn. i •a imjamit mlw» »S aa Uro »a • Dta. (K) {
PrekOc
P*hifaadl F. B., v Loki. prekifeejoai • tem vse obvvojfcsv«. katere eeoa g*>woril o L. F., ia iijwv-l;am. da niso mmiM. — Njegovem« o^flta J. P. »e x<vtrvaljuj«tt, da >e odsto-pij od toS>e — V Sko-fjf Loki. dme 11. marca 1933. Frane Ro®oviAar, splošno Jev<i.i«T3*wo v Skolji Loki.
8n34-M
Opozorilo
Ker ss dogajajo rin^ajl, d« je mesar Anton Pod-borirk, ki ima svoj« stojnico brer firme poleg moje »pernice m delikateee na Tvrievi oes« 41, ekle-pel rasne knpiij« v moj-etn imena, sporočam tem pobom oeoj. obArnebvv, da midhvi n i n a v a ničeear sfenrnega. Janko Zenmik, mettar, Tjnieva cesta 41.
8010 31
_ izjava
Podpisana Staudlnger Ana, t Odja, Aleksandrova ulica, prekllcu-lem tn obžalujem vse žalitve, ki sem Jih go-
Aiojz Grebene
—kia ta prodaja v r Ljnhijeoa. Daaajaka a.
s«. 8«.
68-37
BrSete ae sami?
potem namlUte brado s praškom «Dorodont«. Po britju ne peče, koža je gladka ln mehka. Do-rodont je nedosegljiv. Doza z navodilom 10 dinarjev. — Zahtevajte Istega povsod. Naroči se: »Dorodont«. LJubljana, poštni predal 370.
3501-37
SVILE
▼ vseh modnih barvah, gladka in Tzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bhnse tn perilo
R. MlStlatsc
Pil »Škofu« LJUBLJANA
i
Pomoč
▼ vseh zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik.
Sirove HO^e /«f»« obtiGel
(S2se hefocittG o noreli
ta£of odstranite 1
JUbs vas Mge peko ta bo<«, ako vaa oteka e«iep ali Kart (otekanje ■ug), ai ie ieu vs-fter ofcopl >*t.e noge v kopiji, ki je v njej raitopljen« sol »v. Koi*. Vlomite prav« sv. Roka-soii (v selen«o
»omot*) Ave poite žlici ■ jih v»vjte v umsvaiaik vro6e vode. Takoj nastane baJsam^ki mlei-suiesi sličma raztopil«. ki vsebuje mnogo kisika, kopijvte noge pri.iino 4s-e blagodejno olajšanje ta »v. Roka so«. Bolna in or prerojena. RoienaMa e vam omebfea ie prva ko tolik«, da jih lahko tudi fcite. Ako boete negovali , vam postanejo sdrave, se bo»te dobro poftatiSš tw-v. Ro^e sol e* dobiva po n parfumerijah po 16 Din.
T ta4 raccoptad « tr* ara. Takoj sačutvt gibfiooet. ki jo daje utrujena noga bo k-k
kurja o€e«a in oteklifl peij s sv. Roka soljo bres noža laitko isluš noge s ar. Roka soljo mo6u« ta majhne, da di v tesnih Serijah. S tekamah, drogeršjah
Ijsna Komenskega ul. A.
Oskrteina: 1. razr. 100 Din. fl. razr. 80 Din.
Zdravnik: DR. FR. DERGANC Sef-primarij v p.
URADNIKA
Tag&ega knjigovodstva, srbske in nemške korespondence ter vseh pisarniških poslov, sprejme industrijsko podjetje v Južni Srbiji. Mlajše sams!:e in sposobne moči imajo prednost. Proti plači, stanovanju in razsvetljavi. Ponucbe poslati z navedbo referenc in plačilnih pogojev na Jugoslovensko Rudolf Mcsse a. d.. Beograd, pošt. pret. 409 pod šifro »I. S. 1933 125«.	3877
Brazilski
v MATE - ČAJ
kot vsakdanja jutranja tn večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni Eobemh izdatkov, ker je cena spiičo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod'
Glavna zaloga: Franc Kovač, Ljubljana, Poljanska c. 29.	3682
NAZNANIL©
Cenjenemu občinstvu ntznanjam, da so ravnokar dospela fina dolenjska m štajerska vina iz slovitih vinskih goric ter s« točijo po naslednjih cenah:
cviček dolenjski liter Din 10, ča" ulico Din 9
„ 10 » ».8 Q
„ 10 - „ 1® - „ 22
črnina dolenjska	„	„	12,
belo štajersko	„	„	8,
muškat	„	„	10,
rizling renski	„	„	12,
jeruzalemec	„	n	12,
bermet vino	„	„	24,
Kdor uporablja tinkturo
„KAYUSM
Vsa vina so kupljena direktno od vinogradnikov ter »o kljub dobri kvaliteti Izredno poceni. Zatorej, kdor hoče dobro vino piti, mora na Glince k Huču priti!
ta nima kurjih očee niti trde kože. |	obCec obisk m priporoča gostflnttar
Tone Hnč,
3642	Gflnce, TržaSka cesta M,
S ' t--,;	^ > ^
Zahvala
Globoko ganjeni nad tolikimi izrazi iskrenega sočutja ob priliki smrti naše preljub^ mame, stare mama, sestre in tašče, gospe
Magde Jnstiu
ter aa pokknjene krasne vene« ta »vetje »e vsem prav iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Gregorcu, družinama gg. Pertota tn dr. Sumenjaka in vsem drugim, ki so jo tolažili v zadnjih časih njenega življenja; županu g. notarju Kodru, predstavnikom oficirskega, profesorskega in učiteljskega zbora, sokolskega društva in njegovemu pevskemu zboru, Kola jugoslovenskih sester, ostalih narodnih društev, ravnateljstvu državne realne gimnazije, ravnateljstvu Martinišča in vsem drugim Številnim prijateljem ln znancem, ki so ji Izkazali nad vse čaSčeče spremstvo na njeni zadnji potL
dne 18. marca 1933.
Pomlad prihaja!
Rotibiae t Justin, Radovassovič, Kaučiš.

V naši težki bolesti zaradi izgube naSega ljubljenega soproga, očeta, strica, svaka in bratranca, gospoda
? ? ?
A" ~ dioW m/?ki. kateremu ne leii na mam^Knu
l-c b: jat.-i>iigeotai »trtnici p-ir«ko6iJ ■« po^ojiMom pomoE.	od pogoj
P->mid-be na	oddelek
»Jirtra« t>od šifro »rd^alno 8281-2-1
Tajnost
Dvignite pismo. 8813-24
Drž. upokojenec
5fl let sta" vd-ovee. S4e vdo<n> • p^umioiristkio. staro —V> !«t. bre« o>trok — trn »kuipao goepodiiojscvo 1#» res-DP ponudbe s sl'iko m podmžnien »Jutr«« v Mariboru pod »Vdov««.
7S34-S4
trgovca In
smo dolžni najiskrenejSo zahvalo vsem, ki ao nam
na kakršenkoli način skušali lajšati in omiliti našo neizmerno bol.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini
za častno spremstvo, pred vsem premil. proštu g. Karlu čerinu, kakor tudi zdravnikoma gg. dr. Marjanu Polenšku in primariju dr. Ignaciju Pauliču za trud in požrtvovalnost. Iz srca se zahvaljujemo za spremstvo sreskemu načelniku, viš. vlad. svetniku g. Frideriku Logerju, predsedniku okrožnega sodišča g. dr. Josipu Kavčiču, državnemu tožilcu g. Avgustu Barletu, županu g. dr. Josipu Režku, načelniku Gre-mija trgovcev g. Edmundu Kastelicu, Lovskemu društvu, Gasilnemu društvu, pevskemu društvu »Gorjanci« za prelepo žalno petje, Godbenemu društvu za žalne koračnice, zastopnikom uradom, šol, društev in korporacij, njegovim poslovnim prijateljem, kakor tudi številnim podeželanom, ki so od daleč prihiteli, da ga počastijo na njegovi zadnji poti. Globoko in prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem prelepega cvetja in vencev ter končno vsem prijateljem, znancem in onim, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba našega nepozabnega pokojnika.
Vsem in vsakomur naša ponovna, lfkrena zahvala!	3933
Noto mmto, dne IT. marca 1933.
Žalujoča soproga in otroci«

Zahvala
Ob suh d nagega nepozabnega in Iskreno ljubljenega soproga, očeta, tasta, brata in strica, gospoda
hotelirja In posestnika
smo prejeli nebroj dokazov Iskrenega sočutja, kar nam lajSa neizmerno boL
Predvsem se zahvaljujemo premiL proštu g. Karlu Ce-rinu in vsej prečastiti duhovščini. Globoko zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Marjanu Polenšku za njegov trud, požrtvovalnost in nego v času njegovega trpljenja. Iskreno ss zahvaljujemo sreskemu načelniku, viš. vlad. svetniku g. Fri-direku Logerju, županu g. dr. Josipu Režku, državnemu tožilcu g. Gustavu Barletu, predsedniku upravnega sveta Mestna hranilnice g. Josipu Ogoreutzu, predsedniku Gostflni-čarske zadruge g. Josipu Windischerju ml., deputaciji Sokola s starosto notarjem br. Matijo Marinčkom na čelu m Gasilnemu društvu, zastopnikom uradov, šolstva in ostalih korporacij za častno spremstvo. Toplo se zahvaljujemo gg. pevcem ln Godbenemu društvu za ganljive žalostinke in vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno izrekamo zahvalo vsem njegovim Številnim prijateljem, znancem in ostalemu občinstvu, ki so dragega pokojnika v tako častnem ln lepem Številu spremili k njegovemu večnemu počitku.
W<m> mesta, dne 18. maj ca 1933.
Žalujoči ostati.
Pri nakupa angleškega in češkega modnega blaga m svile jemljemo v račtm (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov.
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10,
881»
VEDNO SAMA t
3932
»b — to Je
dosecVvtti Lepoti aH kot grdi aobje. Toda TI to lahko zobe MeUefe
ttaiutui KOLY NOSA aa M Hetktri dvakrat aa « V treh (lnc* bodo Va«! zobje n M bolj bHL
■OLTNOS
Kouruos


1 i
»JUTRO« It 6T
Nedelja, 12. UL 1935
W.MECXAUER:
18
Hana isce poti
Roman.
*A8 vas je mar dofctor SchrSter poslal h gospodični Voflscbefcft-ovi?«
»Kje neki! Saj nisem njegov ljubezenski poslanec.«
»Ljubezenski poslanec?« je ponovila. »Kaj pa ima gospod doktor Schroter z gospodično Vollscheidtovo?« Temna skrtnja je vstajala v njej. A Hana je ni hotela poslušati.
»Kaj govorite? Povejte mi samo nekaj: ali se je doktor Sdhr&ter že vrnil s svojega potovanja v Pariz?«
Mož se je zarežal in puhnil gost oblak dima, odgovoril ji pa ni.
»Prav. Gor k njemu pojdem m mu povem, kako nevljuden je njegov vratar.«
»Le pojdite!« se je zasmejal dedec. »Opraviii ne bost« dosti«
Hana, ki je bila že odpela vrata, je obstala. »Kaj pomeni to? Kaj ste hoteli reči?«
»To, da ga sploh tei doma.«
»Torej je šel v mesto?«
»Ne. Že nekaj tednov ga ni več tu.«
»Po tem takem je še v Parizu!«
»Ne. Sploh se ni peljal v Pariz!«
Hana je čutila, kako je prebledela. Slutnja je torej ni varala! Nekaj se je bilo zgodilo.
cDa, ali... kje je potem? Rekel mi je, da se misli peljati v Pariz.«
»Človek obrača, Bog obrne,« je rekel vratar in cmokaje potegnil k svoje smk>tke.
Očividno se mu ni moglo del? govoriti z njo. Ta reč je bila zanj opravljena. Postavil se je v kot in se zagledal na ono stran cesite,
kjer sta se prepirala dva pijanca.
Hana je stala kakor vkopana. Ni se mogla garati z mesta. Vsi
ndtje so ji b2E otipnfil? bfto S je, kakor da bi jI nekdo porast kite In
ji s tem vzel vso gibčnost ra prožnost telesa.
Še nekajkrat je poizkusila obnoviti prekinjeni razgovor. A bOo je, kakor da je mož vobče ne sliši več. Po pločniku je prišla debela ženska z nakupovalno košaro na komolcu. S to je jel čenčati in zbijati šale. Hana se ni mogla odločiti. Stala je in čakala; njej položaj se ji je zdel strašno poniževalen in brezupen. A nejasni strah, ki jo je mučil že toliko dni, se je zdaj razraščaj v njeni duši, in očitek, da se iz družabnih ozirov toliko časa ni hotela pobrigati za dr. Schro-terja, je mahoma skočil iz kotička, v katerem je bil zazidan, in jo stisnil za grlo. Po bMskovo je vstala pred njo slika tistega večera, ko je z doktorjem Schroterjem zadnjikrat govorila tukajle in omahovala, ali naj ugodi njegovi želji, da bi šla z njim v stanovanje. 2e takrat je nekako slutila pomen trenutka. Zdaj se ji je zdelo, da je bila od tiste odločitve nemara odvisna usoda doktorja SchrSterja, zakaj zgodilo se je bilo nekaj, česar ona ni vedela in kar bi bila morda lahko preprečila.
Tedaj je debeluška vendar že z nogo odrinila vrata, in mož je hotel za njo smukniti v hišo. A Hana ga je ujela za rokav. Vzkliknila, ne, skoraj zavpila je: »Samo trenutek! Trenutek počakajte! Nekaj bi vas še rada vprašala!«
»Kaj pa?« je zagodrnjal.
Odprla je ročno torbico in vzela rz denarnice novec za pet mark. »Nate. Nič hudega vam nočem. Rada bi samo vedela: kje je dr. Schroter?«
Bradati mož se je v zadregi počehferf za ušesom in zamišljeno pogledal srebrnjak. Nato je počasi iztegnil roko, rekoč: »Saj ne boste nikomur povedali, gospodična. Doktor Schroter leži v sanatoriju profesorja Wibtiga.«
»Mar je bolan? Nevarno?«
»Da da. boian je.« In ko je vtaknil novec v žep, ni bilo moči spraviti iz njega niti besedice več. Smuknil je skozi vrata in izginil. Vzlic svoji osuplosti in poparjen osti se je Hana začudila še nečemu: zadregi tega moža. V globoki zamišljenosti je krenila proti domu. Vse njene misli so se sukale okoli ene: doktor Schroter je bil bo-
ku! Id Teodar ji je b8a ta zavest malone olajšanje. 2ived je še, bil je še tukaj, bil je v Berlinu!
Nekaj ljudi, ki so šli pred njo, se je ozrlo po njej. Zavedala se je, da je glasno govorila sama s seboj. »Bog bodi zahvalien!« je rekla Vsa zmedena je bila. Mar je mislila, da ga že ni več med živimi? Priznala si je, da prav za prav iz strahu toliko časa ni bila prišla semkaj, ker se je bala, da ne bi zvedela česa še strašnejšega od negotovosti. Vsa zbita se je vrnila domov.
»Kaj ti pa je?« jo je vprašala Liza, ko je stopila v sobo. »Bleda si kakor mrlič. Ali je bilo v pisarni kaj neprijetnega?«
»Doktor Schroter — doktor Schroter...« je za;ecl;ah. »Misli sl, Liza, dokter Schroter--«
»Kaj je z dr. Schroterjem?« je vprašala Liza.
»Doktor Schroter se sploh ni peljal v Pariz.«
Liza se je nehote nasmehnila. »Ali te to tako razburja?« je dejala. »Vidim, da si se zagledala vanj. Kaj pa je to tako hudega?«
»Ne. ne. ne.« se je branila Hana. »Ne govori o tem. Ne vtepaj si tega v glavo. Saj sem ga komaj trikrat videla. A zadeva je dosti resnejša, nego misliš «
Liza jo je po sili odvedla v obednico in prisedla k njej. »Ali se je doktorju Schroterju kaj zgodilo?« je rahlo vprašala.
»Da — se pravi, ne vem natanko. Morda. Morda tudi ni res. Vse-kako ga v njegovem stanovanju ni, in oknice so spuščene.«
»Kje pa je, Hana?«
»V nekem sanatoriiju. AJi imaš telefonsko knjigo? Takoj moram vprašati, kaj je z njim.c
»Zdajle, zvečer? Ali, dragica, izprevideti moraš, da to ne gre.«
Hana ni izprevidela. »Zakaj ne bi telefonirala? V sanatorijih zmerom kdo bedi. Saj še nI tako pozno. Ali je kai hudega, če vprašam, kako m« je?«
»Kaj bi pa ljudje rekli, Hana?«
Hana se je ujezila. »Tako sem se tudi jaz vpraševala, in zato je prišlo do tega. in zato mu nisem telefonirala-, in zdaj se je nekaj zgodilo. ker se nisem brigala zanj.«
P ož urite se s svojim naročilom, ker izgubite sicer svoje odjemalce
Mehanična tovarna opank in obutve
PETAR M. DUMITROV,
Pančeva.
.2» s>.
,- C 1 m® ,'iPv
GNACIJ REPŠE, Ljubljana
Tesarska uHca štev. 7 (Karlovška cesta)
tvomica poMItva in patentnih lestev
priporoča vsakovrstne specialne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, hišne posestnike, gasilna društva, itd. Lestve se lahko uporabljajo na vse načine, tako da ena lestva nadomešča
šest drugih.	3641
Telefon 2997
izročite v popravilo svoje dragocene tehtnice sistema »BERKEL, FLORENZ, SCHEMBER« ter sploh vse nagibne tehtnice v strokovni delavnici	S788
ROZMAN LOVBO
Pred Pruhani 5
		* ■ ^ S:		
				
				
		-f- t v		i r-^l
KOKOŠJE, PURJE, GOSJE in RAČJE
NAVADNO, S STROJEM CISCE-NO in ČOHANO
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO
DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI
£9 ^ajduf ^aHovec
Telefon 59, 60, 3, 4*
<MH <*M» T **
vaških feflih *« n»ji»tj« vsak. ie ai doma oprem! domačo pietiloooo. Dum tefcoče tu-komur dei« • tem. i» B* 0<3k«JK»„Mv wdetu» pi«
•-Mlin«,
CREPUSCULE"
Dys senzacionalni novosti. Parfem, čigar ogromni uspeh po vsem svetu potrjuje kakovost, ki je ni para, kakor tudi pravico na visoki luksuz. Zavojček pudra
ki ga hoče vsaka elegantna dama imeti na s.voji toaletni mizicL Glavno zastopstvo m skladišče za Jugoslavijo: Hinko Mayer in drug, Zagreto,
Praška ulica 6.	3868
DOHODEK
si lahko zagotove pri specerijsko-delika-
tesnih trgovinah in mesarijah uvedeni gospodje s prevzetjem okrožnega zastopstva inozemske tvornice. Ponudbe pod štev. P-2861 na Interreklam d. d., Zagreb, Masa-rykova : 8.	3885
d^ff^Iiiif©©
S prošnjo, da ohranite mojega soproga Antona v častnem spominu, naznanjam, da bom pod tvrdko
škefja Loka
neizpremenjeno poslovala dalje na svojo odgovornost in svoj račun.
Priporočam Vam svojo zalogo najfinejšega trboveljskega Portland cementa, umetnih gnojil, traverz, železa, gospodarskega orodja, kompletnih štedilnikov, emajl pečnic za štedilnike in peči, emajl posode, porcelana, stekla, suhih in oljnatih barv, lakov itd.
Uverjena sem, da boste kakor mojemu pokojnemu soprogu tudi meni izkazovali svojo naklonjenost, zlasti še, ker bom skušala še nadalje trgovino v vsakem oziru izpopolniti in svoje p. n. odjemalce kolikor mogoče vsestransko zadovolji tL
3sn	Masifa Ksšmaa.
loiM^jt prej« ki iapla 6nj*«n<9 m<nA« ta pletenj«, k« do karaj« »aog« u hvataih pie«n. C* hoitrVe	lo
tasiufcU, obrnite se Mapo« n p« tiaprospakt« n« tnr<Jko: Doo»£* tleftarck* indMtri Josip Kad«*, Maribor, Tr»b*r jerr« t aM. i
876
f
ZA MALO DENARJA SVETILKA!
LEPA
Zahtevajte cenik s slikami. 3920	Preprodajalci popust.
»BEKO«, Ljubljana, Miklošičeva 13.
DOBER ZASLUŽEK l
Zaradi selitve ceno naprodaj krom-niklja-sta oprema. Ponudbe pod šifro »Sigurna eksistencija« na Publicitas d. d. Zagreb, niča 9.	3883
Originalna	WaSSenrad
dvokolesa
ln specialna dvokolesa KOSMOS
Zaloga hi zastopstvo:
TRIBUNA F. BAT JEL, LJUBLJANA
karlovška CESTA 4.
3852
V
Ljudska samopomoč
mi je izplačala po smrti moje matere gospe ANTONIJE KLANO NlK pripadajočo podporo točno in vestno, za kar se ji tem potom najiskrenejše zahvaljujem in to prekoristno ustanovo vsakomur priporočam.
Ruše, dne 6. marca 1935.
3894	LindsnUa KI2L
m
Ljudska samopomoč
mi je izplačala po smrti mojega očeta g JANEZA LORBER pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar se ji najlepše zahvaljujem ta jo vsakomur iskreno priporočam. Sv. Jakob v Slov. gor, dne 6. marca 1933.
3894	Lorfoer.
Najnovejši modeli avo-koles, otroških in igrač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, tnotorjev in šivalnih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franka.
»TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4.
Čitajte Jutrove mala oglase, ki imajo uspeh!
MBBfer
KLEPARSKA DELAVNICA
ANTO^ FUCM
GOSPOSVETSKA CESTA 8T. 16 »pri Levu«
Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raznovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vaši želji, najsolidneje in po zmernih cenah.
Ljudska samopomoč v Mariboru
mi je izplačala po smrti gospe MARIJE VOVCKO pripadajočo podporo točno, za kar ji izrekam prisrčno hvalo ta to ustanovo, ki mi je pomagala v najhujših trenutkih, vsakomur priporočam. Maribor, dne 6. marca 1933.
»a*	Magda Gorop.
mUMPN
E9
Specijelni entd oblek, ažuriranje. predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek U Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.
79
HLADILNICE IN STROJI ZA PROIZVAJANJE LEDU
Vsake vrste in velikosti
konstrukcija — Električne popolnoavto-matske naprave._
Prva JngosL tvorni ca vagona, strof eva 1 mostova d« d., Brod na Savi
Lrejuje Davonn ilavijen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adoif Rjhnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarjft Franc J«er4ek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.