66
Poučni in zabavni del.
Knjige Slovenske Matice".
Za lansko leto je Matica izdala štiri knjige. Vnanja oblika je knjigam nekoliko lepša. V »Letopisu" opisuje na prvem mestu gosp. prof. Leveč življenje in delovanje pokojnega »Matičinega predsednika" in slovenskega pisatelja Jož. Marna. Spis je jako temeljit in nepristranski pisan. Iz njega se dobro raz vidijo v pravi luči Marnove zasluge za slovstvo slovensko.
Jako zanimiva je pa v letopisu razprava o »Janu Kollarju", katero je spisal dr. M. Murko. Dr Štrekelj je priobčil »Slovarske doneske iz živega narodnega jeziua". Ta spis bode ugajal jezikoslovcem, pa tudi kdo drugi iz njega lahko marsikako dobro besedo pobere. Pri bodoči izdaji slovenskih slovarjev se bode pač oziralo na jedno ali drugo teh besed. — J. Navratil nadaljuje svoj spis: Slovenske vraže in prazne vere. Ta spis je velike važnosti za boljše spoznanje našega naroda. Gospod pisatelj se pa v svojem spisu ozira tudi na druge slovanske narode. — Za prijatelje domače zgodovine je važen spis »Južnoavstrijske dežele za prvih let vladanja cesarja Leopolda I. — Prijateljem slovenske slovstvene zgodovine je ustregel gospod dr. V. Oblak s svojim spisom: »Protestantske postile v slovenskem prevodu." — Kaj zanimiv je pa spis od g. J. Apiha: Ustanovitev narodne šole na Slovenskem. — Slovensko bijografijo je spisal g. R. Perušek.
Marljivi društveni tajnik gospod Evgen Lah je pa sestavil poročilo o društvenem delovanji in mej drugim tudi nadaljuje seznam o družbeni knjižnici.
Druga knjiga je Glaserjeva: Zgodovina slovenskega slovstva I. del. Take knjige smo jako potrebovali, ker Kleinmajerjeva podobna knjiga ne zadošča popolnoma svoji nalogi. V prvem zvezku učeni gospod pisatelj razpravlja slovstveno zgodovino do velike francoske revolucije.   V začetku   razpravlja  staroslovensko  književnost,
novo slovensko književnost do francoske revolucije pa razdeluje v protestantsko in pa katoliško dobo. Knjiga je znanstveno pisana. Po našem mnenji bi bil gosp. pisatelj bolj ustregel članom „Matice Slovence", ko bi bil semtertja malo bolj poljudno pisal, kajti tako je marsikak čitatelj ne bode čital. Pisatelj se je oziral tudi na književno zgodovino kajkovskih Hrvatov, ki so bili včasih v precej tesni zvezi s Slovenci.
v
Tretja knjiga „Doneski k zgodovini Skofjeloke in njenega okraja", katero je spisal dr. Kos, ima važnost pač le za zgodovinarje. V njej se navajajo razne zgodovinske listine, mnoge za navadnega čitatelja brez vsake zanimivosti. Zato pač ta knjiga ne bode našla mnogo čitateljev.
Letos je »Sloven. Matica" začela izdajati »Knezovo knjižnico". V prvem zvesku je gosp. Fr. Leveč popisal na kratko življenje pokojnega Antona Kneza. Potem pa prinaša ta knjižica povest dr. Fr. Lisec, kateri je vzeta povest iz domačega življenja.   Potem je pa v tej knjižici
v
še epična pesem: »Zenitev Ferdulfa vojvode", ki je zložena po neki furlanski narodni pravljici. Zložil jo je Bogdan Vened. Pesem jako ugaja in od mladega pisatelja še marsikaj dobrega pričakujemo.
Že lani smo omenili, da po našem mnenji »Matica" premalo goji popularno znanost, ravno to moramo tudi letos omeniti. Za majhne narode so pač poljudni znanstveni spisi posebno primerni. Strogo znanstveni spisi najdejo premalo čitateljev.
Članov je »Matica" lani imela 2570, 170 več nego predlanskim, vendar bi jih lahko še več bilo, kajti v imeniku še pogrešamo marsikoga. Če bi družba imela več udov, bi tudi uspešneje lahko delovala.