Stev. 325 TftST, v četrtek 23. novembra 1911 IZHAJA VSAK DAN Ml «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične fiter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih kobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Z&Btarele štev. po 5 nvč. (tO stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po StO st. tnm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■tadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,-Pjdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. nV edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; ot na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenlna aa nedeljsko Istanje „EDINOSTI" etane: «» eelo leto Kron 5-20, me pel lete Kron a-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma so ao sprejemajo In rokopisi se oe vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgi i Galattl 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T-skarna .Ed'nost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta. ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranllničnl račun Stev. 841-652. TELFFOH št. 11-57 DRŽAVNI ZBOR (Iz.irno telefonično poročilo.) DUNAJ 22. V gosto zasedeni zbornici je danes končala draginjska razprava, nakar je pričelo glasovanje o mnogoštevilnih predlogih draginjskee;a odseka in posameznih poslancev. — To pa, o čemer je sklepala zbornica danes, ni celo gradivo, o katerem je razpravlja! draginjski odsek, pač pa se |e danes odločilo o najbolj perečih vprašanjih, mesnem in sladkornem. Znano je „pravno" stališče naše vlade v zadevi uvoza argentinskega mesa. S tem da je sprejel parlament prvi predlog posl. dr. R e n n e r j a, se je odločno izrekel proti onemu vplivu, ki napravlja avstrijski kabinet za ekspozituro ogrskih ministrov. Iz avstrijske zbornice je s tem glasovanjem zadonel krepek „veto" čez Litvo. Velika večina zbornice se je izrekla proti taki interpretaciji avstrijskoogrske nagodbe, ki bi hotela nas, ki smo itak napram drugi državni polovici vedno slabši, tudi v gospodarskem pogledu popolnoma podvreči sosedu. Za vlado mora biti to glasovanje resen opomin za bodočnost. Leto 1916., ko poteče sedanja nagodba z Ogrsko, ni več tako daleč! Sicer je bil predlog na neomejen uvoz argentinskega mesa za enkrat zopet odklonjen, toda manjšina, ki je glasovala za ta predlog, je bila impozantna. Odklonjen je bil predlog z 268 proti 189 glasovom. Zbornica pa je odklonila ta predlog morda le zato, ker so nekateri poslanci glasovali proti predlogu z ozirom na prepričevalne vladne izjave, da hoče vse storiti v odpravo draginje, kar je v njeni moči. Poslanec dr. Ryb ar je kot zastopnik malega slovenskega ljudstva v velikem mestu glasoval za ta predlog, dočim pa je poslanec dr. G r e g o r i n upošteval želje svojih volilcev, ki se še po večini niso mogli sprijazniti z neomejenim uvozom pre-komorskega mesa, in se je odtegnil glasovanju o tem predlogu. Glasovala pa sta oba za predlog posl. W a b e r j a, ki pomenja praktično uporabo principa, ki je izražen v prvem predlogu posl. dr. Remerja. Ni pa prav umljivo, kako se je velika večina zbornice, ki je glasovala za predlog poslanca dr. Rennerja, pri glasovanja o Waberjevem predlogu mogla izpremeniti v manjšino. Praktično vrednost ima tudi po zbornici sprejeti predlog posl. Steinhausa, ki zahteva dovolitev omejenega uvoza argentinskega mesa. Rezultat današnjega glasovanja glede uvoza argentinskega mesa je torej tak le: Parlament je pokazal, da ne soglaša s tozadevnim stališčem vlade, in se je izrekel z i uvoz argentinskega mesa, četudi ne v taki meri, ki bi odgovarjala obstoječim željam in potrebam večine avstrijskega prebivalstva. Izrekel pa je obenem tudi načelo, da naj si išče Avstrija v bodočnosti na Balkanu trajne aprovizaclje. Današnji sklepi zbornice ne morejo popolnoma zadovoljiti avstrijskega prebivalstva, toda če se bo hotela vlada ravnati po navodilih, ki jih je dal danes parlament, bo pač res mogla mnogo storiti v odpravo sedanje draginje. Le žal, da se je z ozirom na znano „pravno" stališče naše vlade bati, da pade v vodo vsa nada, ki bi jo avstrijsko prebivalstvo moglo gojiti z ozirom na te zbornične sklepe in da ti sklepi ostanejo vsled tega le na papirju. Glasovanje o draginjskih predlogih je bilo zelo komplicirano, a zbornica je z največjo pozornostjo zasledovala ves tek glasovanja. Ko je bil odklonjen predlog posl. dr. Rennerja glede na neomejen uvoz argentinskega mesa, so socijalni demokrati sorejeli izid glasovanja z ironičnimi „eljen"-kiici. V sledečem popolnoma kratko poročilo o današnji seji sami. Posl. D u 1 i b i ć je vložil interpelacijo v zadevi telefonske zveze med Trstom in Šibenikom. V draginjski debati sta nato govorila generalna govornika, poslanca Hladnik In Winter. Kot generalni protigovornik je govoril posl. Hladnik (slov. ljud. stranka), ki je izpodbijal predloge poslancev dr. Rennerja in Jerzabeka, češ, ker bi bilo s sprejetjem teh predlogov močno oškodovano kmetijstvo. Generalni progovornik posl. W i n t e r (scc. dem.) je govoril o bednih razmerah, v katerih živi delavstvo in to posebno v sadeških deželah. Povdarjal je, da |e dovolitev uvoza inozemskega mesa minimum, kar se mora zahtevati, da prebivalstvo ne one-more lakote. Nato je bih cela vrsta dejanskih popravkov, in ko je izpregovoril še poročevalec zaključno besedo, se je začelo glasovanje. Nato je sledilo glasovanje o draginjskih predlogih. Predlog posl. dr. Rennerja, ki poudarja, da tedaj, ko gre za uvoz prekomor-skega mesa iz zdravstveno nesumljivih dežela ni potrebno dovoljenje ogrske vlade v smislu § 12 izvršilne naredbe avstroogrske nagodbe, nadalje da je dokazano, da argentinsko meso zdravstveno ni sumljivo, da torej ni treba nikakih pogajanj z ogrsko vlado, je bil sprejet z veliko večino. Za predlog so glasovali tudi vsi napredni poslanci in tudi poslanca dr. Rybar in dr. Grego rin. Nadaljni predlog posl. dr.a Rennerja, ki zahteva, da naj vlada brez obzira na obstoječe pogodbe in brez nadaljnih pogajanj z Ogrsko dovoli neomejen uvoz prekomor-skega mesa, je bil v poimenskem glasovanju odklonjen z 268 proti 189 glasovi. Za ta predlog je glasoval posl. dr. R y b a r, poslanec dr. Gregorin pa se je na izrecno izražene želje svojega volilnega okraja absentiral od glasovanja. Minoritetni predlog posl. W a b e r j a, da naj se z ozirom na dejstvo, da avstrijsko-ogrska nagodba ne določa nikakih meja za uvoz prekomorskega mesa, in z ozirom na to, da argentinsko meso v zdravstvenem oziru nikakor ni škodljivo, pozove vlado, da uravnava svoje postopanje v posameznih slučajih, v katerih gre za pošiljatve zmrznjenega prekomorskega mesa po zgoraj označenih načelih, je bil o d k I o n j e n v poimenskem glasovanju z 236 glasovi proti 214. Za predlog sta glasovala tudi poslanca dr. Rybar in dr. Gregorin. Odklonjena sta bila radalje v poimenskem glasovanju tudi predloga posl. dr. Rennerja in Jerzabeka, da naj vlada takoj dovoli uvoz zmrznjenega argentinskega mesa z 230 proti 214 glasovi. Sprejet je bil predlog posl. Steinhausa, v katerem se pod\l>3 vlada, da dovoli uvoz prekomorskega mesa za dobo in višino potrebe, z 259 proti 183 glasovom. Za predlog sta glasovala tudi poslanca dr. Rybar in dr. Gregorin. Predlog posl. M a r e k a za neomejen uvoz živine in mesa iz Rusije je bil vsled sanitarnih pomislekov odklonjen z veliko večino. Sprejeti pa so bili nadalje predlog posl. Jerzabeka, v katerem se zahteva zvišanje balkanskega mesnega kontingenta, potem predlog posl. Steinhausa, v katerem se zahteva dovoljenje za omejen uvoz mesa iz balkanskih dežela, In predlog posl. dr. Rennerja, s katerim se poživlja vlada, da naj sklene Avstrija s Srbijo trgovinsko pogodbo, ki bo dovoljevala Srbiji neomejen uvoz mesa proti primernim koncesijam za avstrijsko industrijo in trgovino. Pasus v tem predlogu, da naj ta pogodba velja tudi za neomejen uvoz žive živine, je bil odklonjen z 280 glasovi proti 187 glasov. Sprejeti so bili predlogi, ki zahtevajo zboljšanje aprovizacijskih razmer zlasti za posamezna mesta, pospeševanje domače živinoreje in pomožne akc je za kmete. Sprejeta je bila tudi resolucija posl. Vrstovška z raznimi dodatki, ki zahtevajo ustanovitev mestnih in državnih mesnic za ubožnejše sloje, in resolucija, da naj se obrtni zakon interpretira tako, da bo omogočeno kmetom, da svojo živino koljejo in prodajajo meso doma, in končno da se ustanovi stalni aprovizacijski uiad. Resolucija posl. grofa Laszoskega, da naj se prizna deželnim oblastim pravica, da v slučaju potrebe dovolijo pekarsko in mesarsko cbrt izvrševati tudi osebam, ki po obrtnem zakonu niso usposobljene za izvrševanje teh dveh obrt', je bila odklonjena z 289 glasovi proti 149. Med drugimi je bila sprejeta tudi resolucija posl. Spačka, ki poživlja vlado, da naj objavi rezultate študijske komisije, ki je bila poslana v Argentinijo. Nato je sledilo glasovanje o predlogih glede draginje sladkorja. Predlog poslancev dr. A d 1 e r j a in dr. Rennerja, ki zahteva, da naj se dovoli prost uvoz saharina in da naj stopi vlada v pogajanja z ogrsko vlado, da se odpravi prepoved uvoza saharina, je bil sprejet v poimenskem glasovanju z 250 proti 151 glasovom. Sprejet je bil tudi predlog posl. G1 o c k n e r j a, s katerim se poživlja vlada, da n^ipritiska na sladkorni kartel, da zniža cene sladkorju. Zbornica se je nadalje z veliko veČino izrekla za nadaljni obstoj bruseljske sladkorne konvencije. Glasovanje o vseh teh predlog-h je trajalo zelo dolgo, nad štiri ure, menjavalo se je navadno glasovanje s poimenskim, s štetjem glasov in konstatacijo razmerja glasov, nakar je predsednik kmalu zaključil sejo. ZboljSanje mezd delavstva tržaških javni i skladišč. DUNAJ 22. V današnji seji pododseka za zadeve v državnih podjetjih nameščenega delavstva je bil sprejet predlog posl. G l d c k 1 a, po katerem se naj zvišajo mezde delavstva javnih skladišč v Trstu za 20%. _ Uradniško vprašanje. (Izvirno.) DUNAJ 22. V parlamentarnih krogih vlada mnenje, da predloži vlada svoje nove predloge v svrho rešitve uradniškega vprašanja, kateri se sedaj pripravljajo v prizadetih ministrstvih, že prihodnji teden parlamentu in da bo v teh predlogih skušala po možnosti ustreči željam uradništva. Jutri se vrši interministerijalna konferenca glede določitve čakalnih rokov pri napredovanju in vštetju službenih let v pokojnino. V službeni pragmatiki, v kateri bo obsežen tudi časovni avanzma, se bosta znatno omilila §§31 in 32 stare službene pragmatike, ki omejujeta koalicijsko in društveno svobodo uradnikov. Danes je intervenirala v parlamentu pri parlamentarnih voditeljih deputacija centralne zveze avstrijskih uradniških društev. Parlamentarni voditelji so obljubili deputaciji, da bodo delovali na to, da se uradniško vprašanje reši še pred bož čem. Ukrajinci proti dr. Kramaru. (Izvirno.) DUNAJ 22. Ukrajinska skupina državno-zborskih maloruskih poslancev, ki šteje od vseh 31 maloruskih poslancev 29 poslancev, se je danes v posebni seji pečala z inter-viewom posl. dr. Kramara po dopisniku : ruskega lista „Novoje Vremja* v katerem i trdi dr. Kramar, da je ukrajinsko gibanje v ' Avstriji in Rusiji jako nevarno za te dve državi in tudi za mir med obema državama. Ukrajinski klub je v svoji seji sklenil resolucijo, v kateri izraža svoje začudenje, da dr. Kramar kot Avstrijec, Čeh in parlamentarec tako malo pozna nacijonalne in zakon zahteva tajnost samo pri volilnem aktu samem, to je neposredno pri oddaji glasovnic. Zakon ne sili nikogar, da bi moral čuvati volilno tajnost, temveč daje samo možnost zato. Sodišče je smatralo za dokazano, da glede druge točke pristaši narodno-napredne stranke niso z grcžijami odganjali volilcev od volišč. Z ozirom na to razsodbo upravnega sodišča so torej občinske volitve v Ljubljani veljavne in se mora v najkrajšem času sklicati seja občinskega zastopa v svrho izvolitve župana. Tako končno vendar dobi Ljubljana zopet svojo avtonomijo in izgine z mestnega magistrata c. kr. vladni komisar. Zasedanje kranjskega dež. zbora (Izvirno). DUNAJ 22. Iz zanesljivega vira se poroča, da bo kranjski deželni zbor sklican še pred novim letom na enodnevno zasedanje, da reši začasni proračun. Po novem letu bo imel daljše zasedanje. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 22. Podpredsednikom je bil izvoljen posl. Bela Zankovich (delavna stranka. Nato je zbornica nadaljevala razpravo o obrambni predlogi. t Dr. Edvard Volčič. LJUBL1ANA 22. Umrl je v Novem mestu nagle smrti, zadet od kapi. deželnosodni svetnik in znani juridični pisatelj, dr. Edvard Volčič. Novi šibeniški škof. DUNAJ 22. Cesar je imenoval sibeniškim škofom župnika in dekana v sv. Pciru na Braću, častnega kanonika Luk j Pappafava. Bosansko deželno posojilo. SARAJEVO 22. Vlada je predi, ži a deželnemu zboru zakonski načrt glede najetja 47a% deželnega posojila v znesku 182 mil. ! kron za investicijske svrh-j bosansko-heice-! govske deželne uprave. Posojil) je večinoma določeno za gradnjo železn;c. Cesarjev zet se odtegne vojaški službi. DUNAJ 22. (Izv.) Na dvoj voli Franc Salvator, soprog cesarjeve hčere Valerije, ki je bil pred kratkim imenovan zi generala kavalerije, se namerava od'egaiti vojaški službi in se popolnoma umaknili v privatno življenje. Za vzrok temu njegovemu konku navajajo diference, ki so nastale m d njim in prestolonaslednikom Francm Ferdinandom. Vojaštvo ob italijanski meji. DUNAJ 22. (Izvirno). Današnja večerna „Zeit" priobčuje članek iz peresa visokega avstrijskega častnika, ki izvaja v tem članku, da se Italija vedno bolj in bolj oborožuje ob svoji severni meji. Zato se je let j 1902. tudi Avstrija morala odločiti, da pomnoži politične razmere v Giliciji, da ne ve, da j svoie p0sa'dke posebno v južnem Tirolu, j v Galiciji^ in v Avstriji^ sploh ^eksjstira j prihodnje iet0 pa baje namerava Italija še svoje posadke ob se- in jako malo pravih Rusov in da je ve- - znatn0 poranožiti jčina takoimenovanega ruskega prebivalstva \ vernj mejj Ukrajincev. j Avstrijsko vojaštvo ob južni avstrijski Klub je obžaloval, da je dr. Kramar mejj §te|e danes sam0 lcn bataljon infante-, spravil ta intervievv v list, in je poslal rije> 21 eskadronov kavalerije in 41 baterij | češkemu enotnemu klubu pismo, v katerem j artiIerije, dočim pa ima Italija že danes na-I obžaluje postopanje dr. Kramarevo, ki je raegčenih 0b svoji severni meji 109 bataljo-| naperjeno proti bratskemu slovanskemu na-■noy jnfanterije, 72 eskadronov kavalerije in ' rodu. 82 baterij artilerije. ObČ ® Člankar poudarja nujno potrebo, da tudi Pritožba proti ljubljanskim uuu Avstri]a čim prej pomnoži svoje posadke v volitvam zavrnjena. južnih deželah, češ, ker se ni nadejati, da (Izvirno.) bi pditični barometer tudi v bodočnosti DUNAJ 22. Danes se je vršila pred vedno kazal tako lepo vreme, kakor danes, upravnim sodiščem razprava v zadevi pri- j Turčija, tožbe dr. Peg a na proti veljavnosti ljub-, CARIGRAD 22. » Tanin" javlja, da je | Ijanskih občinskih volitev. grški minister za unan;e stvari sporočil tar- Upravno sodišče je po kratkem posve- šicemu diplomatičnemu zastopn ku, da so , tovanju pod predsedstvom predsednika bili odpuščeni reservisti, ki so bili mcL::i-upravnega sodišča markija Baquehema raz-; zjranj 0b mejj. I sodilo, da je pritožbo dr. Pegana proti od- ( ' - ločitvi deželne vlade v zadevi ljubljanskih Mostar 22. Nadvojvoda Karol Fran ' občinskih volitev zavrniti kot neutemeljeno. Josip in soproga sta danes predpoludne do-Pritožba navaja dva vzroka, vsled ka- spela semkaj in odpotujeta zvečer v Sa a-jterih naj bi bile volitve neveljavne: jevo. 1. da kakovost kuvertov (glasovnice se, Dunaj 22. Grški kralj se je danes zve-! oddajajo v kuvertih) za prvi volilni razred čer preko Trsta podal v Benetke. 1 ni odgovarjala tozadevnim predpisom, češ, » ker so bili prozorni, in 2. da so agitatorji ItaliiailSkO-tUrŠka VOjna {narodne napredne stranke protizakonito vpli-, J ^ I vali na volilce, da so demonstracije proti Dva poslanca turškega parlamenta o UrŠulinkam omejevale volilno svobodo. De- vojni, j želna vlada je te ugovore zavrnila kot ne-: Te dni sta se mudila na Dunaju po-utemeljene. slanec Džami, ki zastopa v turškem parla- Glede omenjenih demonstracij je služ- mentu tripolitansko pokrajino Fesan in Ubeyd ! bujoči vladni nadkomisar Mathias izpovedal, Onlbah, poslanec aidinski, pokrajine Smirna. | da je bilo pač slišati nekaj fej-klicev, da pa Slednji se je mudil v zadnjem času v glavini nihče dejansko oviral Uršulink pri izvr-, nem turškem vojnem taboru v Tripoii^j. ! Sevanju volilne pravice. Isto je potrdil tudi Oba poslanca sta prišla preko Tunisa, Mar-' policijski oficijal Fink. jsilje in Pariza, ter sta bila na potu v Ca- } Zastopnik pritožbe, dr. Valjavec, se je rigrad, da vršita tam svoje poslanske doiž-pred vsem držal prve točke, zastopnik vlade ! nosti. pa se je pridružil izvajanjem deželne vlade. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo kot neutemeljno in med razlogi |ireklo, da Ko je poslanec Džami izročil časnikarju svojo posetnico, na kateri je bilo pisano: .poslanec fezanski v Trlpolitaniji", je čas- Strnil II. ►EDINOST« ft. 325 V Trsta, 25 novembra 191 i, nikar menil v šali: „Pravzaprav bi morali Vi sedeti v italijanskem parlamentu; saj je Italijanski kralj anektiral Tripolitanijo", na kar je Džaui odgovoril: Čudim se, da Italija, radi večje enostavnosti, ni proglasila kar aneksije vse Turčije. Potem je Džami rekel med drugim: „Popolnoma gotovi smo, da bomo deželo branili z vspehom pred Italijani. Ko bi se le količkai bal, ne bi bil zapustil dežele, da bi Sel v Carigrad. Braniii bomo meter za metrom svoje dežele. Italijani bodo imeli ogromno in brezplodno delo, ako hočejo osvojiti milijon in pol kvadratnih metrov. Streljiva za brambo dežele je dovolj. Vojakov za brambo dežele moramo vnovačitl dovolj med Arabci. Tudi ko bi Turčija Tripolitanijo hotela odstopiti, ne bi domačini hoteli ničesar čuti o Italiji. Domačini so Italijanom prisegli vojno, vojno brez usmiljenja; italijanska grozodejstva so jih razkačila. Za oskrbljevanje vojske je preskrbljeno; v Fezonu je nakopičenega mnogo žita, dateljnov in kamel. Vs*ko odnehanje Turčije je izključeno, ker bi to bil njen konec. Poslanec Ubezna Oullah je rekel: „Zapustil sem dne X. novembra turški glavni tabor, ki se nahaja 10 km od Tripolisa. Turške čete odj?mljejo Italijanom vsak dan streljiva, mitraljez, živali in živil. Arabci se organizujejo pod turškim zapovedništvom in mi smo gotovi, da ostane tako. Italijani ne morejo naprej. Razpoloženje naših čet je izvrstno. Domačini so se privadili na italijanski bombardrr.a, ki ne napravlja nikake prave škode več, zadevlje le kupe peska in postaja skoro nenavadna igrača. Bil sem v Ineri, na zapadni meji, kjer sem prisosto-val takemu 8 ur trajajočemu bombardiranju, ki ni napravilo nikake škode". Poročilo nemškega vojnega dopisnika o italijanskih grozodejstvih. V „Beriiner Lokal-Anzeiger" poroča njega vojni dopisnik gospod pi. Gottberg o italijanskih grozodejstvih, ki jih je videl sam. Gospod GoUberg, ki je, kakor so to storili angleški vojni dopisniki, italijanskemu kor-nemu poveljniku vrnil potni list, piše mej drugim : „Onostran vasi začenja mešanica oaz, prerezana z visokimi ilovnatimi zidovi, ki obrobljajo vsa pota in polja. Že na prvem polju smo naleteli na četo vojakov. Za vodjo nekim civilistom, italijanskim grofom iz Tripolisa, so z nabasanimi in za streljanje pripravljenimi puškami plazili kakor lovec za divjačino. Čujoče oči so gledale čez odprtine revolverjev in pušk. Grof nam je zaklical svareče : „Pozor, tu so skriti še živi ljudje 1" Te sladke besede potrjujejo, da je bil na človeškem lovu. Mac Cullagh in jaz sva pogledala eden drugemu v oči. Položaj je bil jasen. Anglež je pripravil svoj fotogra-fični aparat in tudi slike so potrdile mnogo naših navedb. Na potu proti vzhodu smo zopet naleteli na zažgane koče. V dimu in soparu se je neka v desno ramo obstreljena starka pritiskala ob mrtvega druga svojega dolgega življenja. Na peščeni cesti, proti lazaretu, smo slišali za hrbtom vriskanje, smeh in Krik. Četa vojakov je gnala pred seboj arabske može, ženske in otroke. One, ki so zaostajali, so suv.tli s puškam', kopiti in nogami. Mlada, 17 do 18-letna deklica je zaostala za krdelom. Videla sva takoj, da so jo bolele noge. Ko se je jokajoča deklica, ki je imela že davno razkrit obraz (kakor znano, morajo biti mohamedanske ženske vedno zakrite in torej taki ženski sploh ni možno napraviti hujšega nego to, da vidi tuj možki njen obraz) vsled bolečin in obupa vrgla nn tla, sta jo zgrabila dva vojaka za nogi, ter jo — ki je sedaj seveda upila — vlekla po pesku. Njena obleka je šla čez glavo. Uboga stvarica je bila — v veselje smejočih se vojakov — naga. Protestiral sem, a vojaki so zgrabili deklico za rameni in vlekli so ubožico še vedno po pesku naprej. Tedaj je prišel italijanščine zmožen dra-goman in na njegov protest so vojaki deklico izpustili. Na povratku k glavni cesti smo čuli iz neke stranske poti vpitje, vrišč in rjovenje. Oborožena iz več nego sto maroderjev različnih polkov sestoječa so-drga je gnala pred seboj pet zvezanih Arabcev. Tolpa, ki je brez reda in vodstva dr-visa naprej, je zatulila veselja, ko sta dva vojaka privela k ostalim Arabcem šestega, zvezanega sotrpina, ki sta ga razkrila v eni sosednjih hiš. Ona petorica so utegnili zagrešiti kak zločin, ali pa tudi ne. Šesti pa je t)il le Arabec in to je sodrgi, med katero je bil tudi en poročnik, zadoščalo, da ga je obsodila na smrt. Četa, ki je z divjim krikom vodila radovedneže, ter konečno narastla na 200 mož, je iskala primernega prostora za linča nje, ter je našla tak prostor §?red neko razrušeno hišo. Najprej so postavili pred zid nekega starega moža in nekega 14-let-ne a dečsa. Tedaj so vsi Italijani (tudi častnih !) poskusili, da bi s svojim orožjem prišli v prvo vrsto. Začelo je streljanje brez povelja; oddanih je bilo morda kakih 400 strelo/, pod katerimi sta padli obe prvi Žrtvi. Deček je umrl kakor mož, tretji hraber pa kot junak. Skoro nag je stopil ponosni, bronastorujav kmet, ravno stoječ, s prekri-žanima rokama, pred beli zid. Iz njegovega obraza je bljuvalo tako brezprimerno zani čevanje na obraze njegovih rabljev, da so ti besno zakričali. Prvi strel je'raztrgal uho, a sin puščave je le resno stresel glavo, ka-j kor da bi ga bila pošegetala muha. In ni : padel pod streli, ki so tedaj začeli padati i nanj. Preluknjan od neštevila krogelj, je po-| nosno ostal po koncu in potem padel nav-, pično na kolena. Šele mrtvega so kroglje ! zrušile na tla. Dalje notri proti vzhodu ima oaza sliko j lovskega ozemlja, po katerem so krožile j večje ali manje čete, kakor gori opisano, ter ! so brez odlašanja in brez premišljanja s j krogljami ugašnjevali vsako arabsko Žflrljenje. Povsodi smo slišali ječanje bolnikov. Vsak | protest — celo pri italijanskih menihih — ;je naletel na gluha ušesa. Naslednjega dne sem šel ob strani, za kavalerijsko vojašnico, v oazo. Iz neke arabske hiše je izstopila neka arabska žena, ki je držala v desni roki prste svojega sinčka, v levi vrč. Naenkrat so v popolnoma mirni ulici zapokale tri puške. Žena je bila mrtva. Deček je kričaje stekel nazaj v hišo. Priznavam, da sem groze skoro padel na tla. Po tem jutranjem obhodu sem se sestal z angleškim dopisnikom Mac Culloghem, ter ga vprašal: „Kako je z bolniki pred vrati lazareta?" „Mrtvi so!* Nisem mogel verovati. Tu sta pri mrtvem starcu ležala mrtva njegova stara žena in sin. Deček je imel polna usta peska. Morda je vsled bolečin grizel zemljo. Mac Cullogh je prišel za menoj ; prišel mi je nasproti z vzdignjeno roko kakor k prisegi: „Radi tega se skliče v Londonu shode in v parlamentu se bo držalo protestne shode". „Prav tako! A pred vsem vrziva generalu papirja pod noge". „At ome; if you please!" Italijansko poročilo o položaju. RIM 22. „Ag. Štefani" poroča iz Tripolisa z dne 20. t m. se je kavalerijskl oddelek, ki je šel na rekognosciranje, spopadel z malo sovražno četo, ki jo je odbil. Na naši strani sta bila ranjena dva vojaka. V Homsu in Derni se ni pripetilo nič novega. RIM 22. „Ag. Štefani" poroča iz Tripolisa : Naši ogleduhi prihajajo vedno s poročili, da primanjkuje v turškem taborišču Živil, kar potrjuje dejstvo, da so Turki iskali živil v Gagarešu. RIM 22. „Ag. Štefani" poroča danes 12*20 po noči iz Tripolisa: Včerajšnji dan je minul mirno, razen, da je sovražnik, kakor navadno, streljal proti naši vztočni fronti in da je tudi naše topništvo v Sidi Mesri oddalo nekoliko strelov proti sovražnemu topništvu. Vojna ladija „Carlo Al-berto" je ob 2. uri popoludne pričela streljati na Amrus in potem na sovražno taborišče južno od Meloka. Kmalu potem so z balona javili novo gibanje sovražnih čet pri Amrusu, nakar je „Carlo Alberto" oddal nekoliko strelov proti temu kraju. RIM 22. „Ag. Štefani" poroča iz Tripolisa : Govori se, da se je sovražnik za-pustivŠi šotore, orožje in municijo, umaknil 6 km proti jugu. Vojno vodstvo je danes zjutraj natanko inspiciralo naše postojanke. Dva Arabca obsojena v 20-letno ječo. RIM 22. (Ag. Štefani). Vojaško sodišče je obscdilo na dvajset let ječe Mohameda ben Fetmi, nekega zelo vplivnega fanatika, ki je dne 23. in 25. oktobra z besedo in pismom ščuval Arabce za upor proti našim četam in Hemet ben Mabruka, prejšnjega zapieha, ki je dne 23. okt. zapustil svoje mesto in tudi hujskal Arabce na upor. _ Pod ogrsko komando. Na protidraginjskem shodu minole nedelje se je državni poslanec dr. Rybdr obširno bavil z draginjskem vprašanjem in je ob tej priliki podal celo vrsto velezanimivih podrobnosti iz one čarovniške kuhinje, v kateri se kuha usoda avstrijskih narodov. Iz vsega njegovega izvajanja izhaja, da leži na avstrijskem prebivalstvu težka mora nad-vladja Ogrske, ki sebi v korist zadržuje naravni gospodarski razvoj avstrijskega prebivalstva, in da so ravno tisti faktorji, ki so poklicani, da z vsemi svojimi močmi pospešujejo ta razvoj, glavni krivci, da se voz avstrijske gospodarske politike vedno bolj in bolj pogreza v blato ogrske samovolje, da se pa zato avstrijskemu prebivalstvu v tem večji grozoti približuje pošast bede in lakote, pošast gospodarskega poloma. Draginjsko vprašanje, je dejal gospod poslanec, je pred vsem ekonomsko, gospodarsko vprašanje, katero zadeva vsakogar, ki je odrastel odvisnosti od svojih roditeljev. Draginjo je čutiti povsod, postala je že takorekoč evropsko zlo. Če se pa vprašuje, zakaj je to vprašanje zlasti pri nas v Avstriji s tako silo izbruhnilo na dan, zakaj se kaže skoraj neozdravljivo, zakaj naša vlada ne najde odpomočnih sredstev, je odgovor ta, da zato ne, ker je draginjsko vprašanje obenem tudi eminentno politično vprašanje, kar je razvidno iz tega, da se pričakuje odpomoči od činitelja, ki je v prvi vrsti poklican, da se bavi s politiko, od — parlamenta. Ljudstvo pričakuje pomoči od parlamenta in vlade, ki bi morala skupno delovati v odpravo draginje. Toda od parlamenta ni pričakovati dosti. Parlament je slab, nima tiste moči, ki bi mu je želeli: ni to parlament, ki bi imponiral vladi. Najboljši dokaz za to je, da se je upal sedanji ministrski predsednik povedati parlamentu v obraz, kar se še dosedaj ni upal noben ministrski predsednik, da namreč ne izvede, kar sklene parlament. Delalo se je sicer tudi prej tako, ali izreči kaj takega si vendar ni upal nobeden ministrski predsednik. Parlament se je sicer v zadnjem času nekoliko osvestil, protestiral je, reagiral na omenjeno izjavo ministrskega predsednika; in mislilo se je že, da pride do preloma, da poj'de ali parlament, ali pa ministrski predsednik; toda ministrski predsednik je uvidel, da se je prenaglil, da pač ne sme izreči kaj takega, četudi dela tako, ako hoče pokazati Še kaj respekta pred parlamentarizmom, in uklonil se je vsaj v obliki, dočim pa je ostal v stvari pri starem : četudi sklene parlament, da naj se odpro meje, vlada ne predloži tega v sankcijo ; meje naj ostanejo zaprte, če Ogri nočejo, da se odpro! Nam ni pomoči, ker smo hlapci Ogrske! Ogrski vpliv v Avstriji je močnejši od koristi avstrijskega prebivalstva, in eden izmed razlogov tega dejstva je, da se v Avstriji boje nekateri faktorji, da bi se Ogrska odcepila od Avstrije in da ji vsled tega popuščajo, ne pa zato, ker ima morda prav. Pri sklepanju zadnje nagodbe z Ogrsko se je napravil neki protokol, v katerem stoji določba, da se sme v Avstrijo uvažati živina in meso iz inozemstva, če ni proti temu zdravstvenih pomislekov. Glede teh pomislekov se določa enakomeren način postopanja obeh državnih polovic, kar bi bilo sicer popolnoma prav, da se prepreči zavlečenje živinskih bolezni v našo državo. Ta določba pa se tolmači tako Čudno, da se v Avstrijo sploh ne sme uvažati inozemska živina in meso, ako Ogri nočejo. Enakomerno postopanje je možno le tedaj, ako sta oba nagodbenika enakih misli. V takem slučaju pa sploh nagodbe treba n», ker že stvar sama zahteva enakega ravnanja. Če pa ni enakih misli, če avstrijski ži-vinozdravniki trde, da v tej ali oni državi ni živinskih bolezni, ogrski pa trde, da so, potem pa stopa v veljavo neka tajna določba, ki določa,^ da v takem slučaju velja strožje mnenje. Če torej Ogri pravijo, da se sme uvažati meso iz tuje države, se sme uvažati,^ če pa Ogri nočejo, mi ne dobimo mesa. Če kak ogrski živinozdravnik trdi, da vlada v kaki tuji državi živinska kuga, pa naj trdijo naši živinozdravnik?, da je ni, — velja strožje, ogrsko mnenje, in uvoz v Avstrijo se ne dovoljuje. Tako tolmači naša vlada to tajno določbo! Toda to stališče je napačno, kar se je tudi že večkrat očitalo vladi v parlamentu. Ta nagodba je namreč tako pametna, da je vsled te pametnosti postala — neumna. Če smo enakih misli z Ogrsko, je enakomerno postopanje itak že dano po stvari sami, če smo pa neenakih, je pa enakomerno postopanje itak izključeno. (Zvršetek pride.) Mestni svet tržaški. Župan je otvoril sejo ob 7 30. Ko je bil prečitan in odobren zapisnik zadnje seje, je župan naznanil, da je napravil pri kompetentnih oblastih potrebne korake v zadevi zdravstvene nevarnosti, ki preti mestu od inozemcev, ki jih prevaža Austro-Americana. — Protofizik dr. C o n s t a n t i n i je napravil, da sojzseljenci Iz Bejruta, ki so bili nastanjeni v Skednju, deloma že odpotovali, deloma pa so preseljeni^v izseljeniški dom Austro-Americane pod Škednjem. Dotični prostori v Skednju so bili desinficirani in s tem je odstranjena vsaka nevarnost oku-ženja. Dalje omenja dr. C o n s t a n t i n i, da ima Austro-Americana v svojem izselje-niškem domu prostora za največ 800 oseb, a je v istem včasih nastanjenih tudi do 1100 izseljencev. Predlaga: „Mestni svet poziva kompetentne faktorje, da prisilijo društva, ki se bavijo z izseljevanjem in posebno Austro-Americano, da prirede za izseljence, ki čakajo na parnike, prostore, ki bodo odgovarjali zdravstvenim zahtevam". (Sprejeto). — Na to bi se bilo imelo razpravljati o predlogu svet. Bratosa glede zvišanja mezd za najslabše plačane občinske delavce, a je župan naznanil, da stavi to vprašanje na dnevni red ene prihodnjih sej, skupno z vprašanjem povišanja mezd mestnih pometačev. — Na to je začela podrobna razprava o mestnem proračunu za leto 1912. Pri postavki „Tiskanje zapisnikov sej", se je dr. W i 1 f a n pritožil, da dobe svetovalci tiskane zapisnike navadno šele čez eno leto. Priporoča, da se temu nedostatku odpomore, ker je sicer ta trošek brezpomemben. — Župan je obljubil, da se po dr. VVilfanu omenjeni nedostatek v bodoče odpravi. — Pri rubriki „pravovarstvo" se je zopet oglasil dr. W i I f a n, ter rekel, da je v tej rubriki zapopaden tudi trošek za razne nepotrebn« pravde, katere vodi občina kljubu jasnim določbam zakona iz same kljubovalnosti, kakor slovenske nadpisne table itd. Predlagn, da se postavko zniža od 8270 K na 6000 K. Postavka je bila seveda sprejeta nespremenjena, kakor je bila predlagana po mestni računariji. — Pri postavki „časopisi", je dr. W i I f a n predlagal, da se naroči občina na tri izvode „Edinosti". (Hrup. Smeh. Klici: „Kdo jo razumel") Dr. Wilfan: „Razumeli jo bodo vsaj oni uradniki, katere plačujemo za prevajanje slovanskih aktov!" Predlog je seveda pal. — Pri postavki 25.000 K za „mestno posredovalnico za delo" je dr. Wi!fan izjavil, da je principijelno za tak zavod, a ne dokler se nahaja občina v sedanjih rokah, ker bi se v tem zavodu delalo s slovenskimi delavci, kakor je tu že navada na magistratu. — Pri postavki „Razsvetljava in vzdrževanje javnih ur", je svet. S a n c i n med strašno veselostjo opozoril župana, da je na Škedenjskem svoniku ura, ki kaže vedno eno in isto uro. Priporoča, da se odpomore temu nedostatku. Župan je vzel to priporočilo na znanje. Dr. W i l f a n je rekel, da so nekateri mestni deli še na slabšem, kakor Škedenj, ki ima vsaj uro, ki stoji. Priporoča, da bi se napravilo javne ure v ljudskem vrtu, na gledališču Verdi na strani proti obrežju itd. Župan je vzel tudi to priporočilo na znanje, ter obljubil, da se bo oziral na isto. — Pri rubriki, kjer so bili minulo leto zapopa-deni troški za „ljudsko štetje", je dr. W i 1-f a n povdarjal, da se je minulo leto pro-računilo 60—80.000 K za ta namen. Kako se je ta denar porabilo, kažejo uspehi revizije ljudskega Štetja in razni viseči kriminalni procesi, ki so v zvezi z ljudskim štetjem. Predlaga, da se anagrafičnemu uradu naroči, naj predloži mestnemu svetu natančno poročilo o uporabi tega denara, ker ne moremo čakati šele sklepnega računa za 1. 1911. Župan dr. Valerio je, očividno razburjen, rekel, da je diference, ki so se pojavile pri reviziji ljudskega štetja, pripisovati le različni interpretaciji zakona. — Dr. W i 1 f a n : „Tudi kazenskega!" Podravnatelj anagrafič-nega urada l n c h i o s t r i je izjavil, da se je za ljudsko štetje potrošilo 30.000 K manj, nego je bilo proračunjeno. Dr. W i 1 f a n ne vzame na znanje odgovora. (Hrup.) Svet. C e r n i u t z : „Pustite ga govoriti. Potem mu odgovorite". (Ponoven, dalje časa trajajcč hrup. Socijalisti in člani večine se prepirajo). Ko se je hrup polegel, je dr. W i 1 f a n izjavil: „Ne vzamem na znanje odgovora, ker se bo o tržaškem ljudskem štetju govorilo še izven te dvorane: Arrivederci Sig-nori 1" — Pri postavki „dohodki lova ', je svet. C e r n i u t z protestiral, da se je okoličanski lov podaljšalo kar pod roko. Odgovarjal mu je R a v a s i n i. — Ob 10 30 je župan pretrgal razpravo in zaključil sejo. Prihodnja seja jutri ob 7. uri zvečer. Dnevne vesti. Poštno ravnateljstvo v Celovcu. Iz Celovca poročajo, da namerava vlada usta-!noviti tamkaj poštno ravnateljstvo. Občina in trgovinsko ministerstvo se baje že pogajata glede gradbenih pogojev. (Po našem mnenju bi imela Ljubljana, — kakor glavno mesto dežele z večjim številom prebivalstva in veliko večjim kupčijskim prometom — ! več pravice do take institucije. Ali o Lju-: bljani ni niti govoriti, ker je — slovensko mesto. Prip. ured.) Prebivalstvo Reke. Glasom zadnjega ljudskega štetja ima Reka 49.569 prebivalcev, in sicer 23.283 Italijanov, 19.989 Slovanov, 3619 Madjarov, 2476 Nemcev in 202 drugih narodnosti. Slovanov so seveda tudi na Reki mnogo „pozobali", i - Domače vesti. Smrtna kosa. Umrl je predvčerajšnjim v dobi 58 let dvorni svetnik in predsednik trgovskega sodišča g. Ivan Marcolini. Pokojnika prepeljejo v Koper. — Preminul je tudi istega dne g. Evgen S u 11 e r, ravnatelj tukajšnjega depozitnega urada. N. v m. p. „Prazno babje klepetanje!" Zadnja „Gorica" trdi, da je „Edinosti" nekaj — ušlo in to nekaj da je lepo priznanje Fonu in Stepančiču 1 Priznanje poslancema ! Ako kedo govori o neredih na kakem scd:šču, kar je storil goriški dopisnik „Edinosti", more le naj veča sofisterija pretvarjati to v priznanje komur si bodi! Pritožba, ki jo je navedel goriški dopisnik v „Edinosti" ni nikako „babje klepetanje", pač pa je le gola in čista resnica, i so nepobitna dejstva. „Edinost" se ni do-teknila sodne sposobnosti imenovanih dveh goriških poslancev, pač pa je res, da sta neposredno kriva tudi ona, da na goriški sodniji ni vse v redu. Pogosto menjavanje osobja po uradih provzroča gotove nerede in to se je dogodilo tudi v Gorici. „Gorica" ; bi storila, po našem mnenju, mnogo boljše, ko bi opustila „babje klepetanje" ter se uverila na sodniji sami o nerednostih, ki vladajo tam, oziroma o resničnosti navedcb našega dopisnika. Dobro bi storila, ko bi poiskala krivce med osobjem, ki ni na svojem mestu in ki ne vrši svoje dolžnosti. Ne- ZOftll Ul.?^ Križmnnfič & Breščak, Trst, ulica Nuova 37. v Trsta, 23 novembra V. »EDINOST« h. 325. Stran P1. zdravih razmer so po našem mnenju krivi v najbolj krvave revolucije, kar jih pozna sve- prvi vrsti oni sodniki, ki pod visokimi pro tekcijami — kakih baronov uganjajo svoje špase, ki ostentativno nočejo uradovati slovenski in ki gonijo slovenske stranke k onim uradnikom, ki so itak že preobloženi z delom ; potem sodnikov, ki znajo le na pol slovensko. Imena dotičnikov so menda splošno znana. Zraven teh kapacitet naj bi se „Gorica" spomnila še nekega druzega, tudi znanega sodnika, ki je naravnost grozno nervozen in je prava neznosna juridična — tovna zgodovina. Opomba. Včeraj je bilo to predavanje pomotoma naznanjeno pod naslovom „Predavanja NDO." Resnici na ljubo moramo konstatovati, da prireja izobr. odsek NDO popolnoma samostojno predavanja, in da priredi gornje predavanje drug odsek, obstoječ iz članov akad. društva „Balkan", „Slov. Čitalnice" in „Učit. društva". Toliko v pojasnilo. Zavod sv. Nikolaja v Trstu je tudi Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. ^^ Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov nase zadruge. - S?BEJEStAJO SE TUĐI POPRAVE. - ničla. Službovanje teh — kapacitet naj bi letos začel razpošiljati okrožnice s prošnjo ,Gjrica" analizirala in povedala tako, kje je vzrok neredom, ki res vladajo na goriški na denarne zavode, županstva in posamične dobrotnike za podporo. Na tem mestu pro- sodniji. Ako pravimo, da je tu res mnogo simo še enkrat vse one, ki dobe prošnje dela in le malo sposobnih delavcev, ki pa ■ in tudi druge rodoljube, naj se odzovejo tudi ne morejo delati čudežev, smo pove- j vsaj z malo podporo. Zavetišče je res v dali menda vse, kar je mislil povedati do- j veliki stiski, navezano pa je le na dobro-pisnik „Edinosti". j voljne prispevke. Slovenske služkinje se Prepuščamo pa čitateljem, naj sodijo.množe od tedna do tedna; z njihovim šte-orii, je li to res le prazno babje klepetanje j vilom pa raste tudi njih revščina. Če bi pa in poživljamo „Gorico", naj ona reče svojo 1 dopustili, da bi zavodovo delovanje nazado-na račun goriških sodnih neredov. Altroche; valo, tedaj bi zakrivili sami, da naša rodna priznanje! __________ j dekleta propadajo moralno in tudi narodno. Gospodarski sveti. Naša prekoristna j Pomagajte torej našemu zavodu 1 Pomagajte .Kmetijska družba za Trst in okolico", ki našim slovenskim dekletom, ki si morajo iskati kruha v nevarni tujini! Za obrambeni sklad družbe sv. Cirila že dolgo vrsto let deluje za razvoj in po-vzdigo kmetijstva v Tržaški okolici je sklenila stopiti z okoličanskimi kmetovalci v Še j i" Metoda so se nadalje prijavili: 947. Tr-tesneji stik, nego je bila doslej. V nedeljo žlčan (plačal 200 K); 948. slovensko omizje so se zbrali na poziv „Kmetijske družbe" v-v Gradcu (plačalo 70 K); 949. Podružnica lonjerskem „Kons. društvu" skoro vsi lonjer-' družbe sv. Cirila in Metoda na Pivki (plačala Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado TELEFON 313, rim. n. TRST, Ulica GlUlia Št. 41. TELEFON 313, rim. n. Kristali, zrcals, stekla, brušenje, posrebrevunle, smlrkanle, pregibanje, dekoracije na kislino in smlrek. VELIIA ZALOGA kristalnega stekla in Sin, ugnitiii in branil S1d n kočije in do&oIh? aitomoDilste oprafs. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture ===== kristalov in ogledalov za prireje vanje novih trgovin. — - ~ d ski kmetovalci. Na dnevnem redu je bilo predavanje 200 K). Za naše revne dijake. „Dijaško pod- Dr. Josip Mondič □ g. inženirja agr. R. Laha „O živinoreji« j ^bnača z "j^poprošnjo ... pa ustanovitev „Gospodarskega sveta" i vseh društev Trsta in okolice, da bi za Lonjer. Podpredsednik kmetijske družbe d"e 7* decembra opustila društvene pri-v Trstu, g. dr. S lav i k, je v imenu družbe jreditve ko se vrsi v Trstu prvi dobrodelni navzoče pozdravil in se jim zahvalil za lepo koncert na korist našim revnim slov. dija-, vdeležbo. kom» kl obiskujejo tržaške srednje šole. r> : - • r u • i a NI nam treba povdarjati važnosti namena, G. inženir Lah Je pa v poldrugo ur0i,,a kste 5e f -a ta koncert saj uvideva dolgem poljudnem in jako zanimivem pre-1 sleherni, da je živa potreba, da nastopamo davanju govoril o.kmetijstvu sploh, posebno j z združenimi močmi, da trpki slov. mladini, pa o živinoreji, k. je velike važnosti za; tržagkemu dijagtvu i,ajgam£ stanie, \ tržaške okoličane. Za ta poučna izvajanja so, Najden fotografski aparat. Ob cesti g. inženirju Lon|erci hvale2ni, želeti bi bilo' *n bele vrste, ter saja- uC|iiJvIIC n ce helijanta za vzgojo izvrstne preSićje kroae, dobi ee pri R. Tavčarja, Kreplje. pošta Dutovlje. 2070 Nemška 15, II. deklica, ki zna tudi nekaj kuhati, se iščs za vsa dela. — Via Armeni 2072 »J Plurens33" in ,toufJ se delajo iz rabljenih peres. Se čistijo in barvajo {.eresa in boe v rseh barvah. Salon za peresa, piazza Gcldoni 11, I. Trst. 2C32 zaLesljiv in poznaa po mestu se ttkoj sprejme — Naslov pri icaer. oddelku 2065 Težak Edinosti. | v v Isca s'užkinja za majhno družino, vrata 13. Barriera 33, 2071 Velika ztloga is rskrga refoSsa, ulica Olmo 3, pri Gregoriča. Pošilja na dom cd pet litrov dalje po £8 vin. liter. Gostilničarjem jo dogovori?^__2011 Mala lepa sobica se odda takoj. 5, H, vr. 5. Ul. Bo, accio 200 Vinotoč vina. S t. 11. Ulica S. Gine .ino in lif88 veseiičnega odseka, katerega naj se za go tovo vdeleže vsi člani istega. Nazdar! Veselični odsek. Ruski kružok. Kakor je bilo že javljeno, bo redni občni zbor ruskega kružka v petek 24. t. m. ob 7-30 zvečer v Ciril-Metodovi šoli na Acquedottu št. 20, III. nadstropje. Uijudno vabimo vse člane in prijatelje ruskega kružka, da se zborovanja udeleže mnogoštevilno. Tržaška podr. „Slov. plan. društva" vabi vse gg. odbornike k odborov! seji, ki se vrši jutri v petek, dne 24. t. m. ob 87a uri zvečer v društveni sobi. Glasbena Šola Št. Jakobške Čitalnice. Danes četrtek od 7 30 do 9 30 teorija. Jutri v petek ob 7 30 vijolinska šola za višje tečaje. Prvi tečaj ima vaje ob ponedeljkih ob 7 30 uri zvečer. Hrvatsko društvo „Strossmayera vabi na sestanek, ki se bo vršil danes v četrtek ob 830 zvečer v prostorih restavracije »Balkan" v svrho pretresanja pojedinih vprašanj tega novega društva. „Zveza jugoslovanskih železničarjev" naznanja vsem odbornikom, namestnikom in zaupnikom, da se vršijo od sedaj naprej redne odborove seje vedno v petkih in ne kakor do sedaj v četrtkih. Torej, tov. odborniki, namestniki in zaupniki, seja se ne vrši danes, ampak jutri v petek. Odbor pevskega zbora „Z. J. Ž." naznanja, da se vrši danes v četrtek točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v ulici Sv. Frančiška št. 2, I. nadst., pevska vaja ter prosi, da se je udeleže vsi člani. Nečlani dobrodoŠii. Mar* del. organizacija. Danes priredi Izobraževalni odsek NDO v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 2, II. predavanj^ o predmetu: „Razvoj socijalne misli", predava g. dr. Vekoslav Kisovec; začetek točno ob ;8. uri zvečer, vstopnina 10 stot. — Delavci v škedenjskih plavžih imajo nocoj ob 7. uri sestanek^ v prostorih wGospodarskega društva" v Skednju. — Pripravljalni odbor „Linoleuma* ima jutri v petek ob 7. uri zvečer sejo v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Oospodaretro. 10 milijonov za jajca In perutnino. Hrvatska je dobila v minolem letu svoto 10 milijonov kron za izvožena jajca in perutnino. Izvoz perutnine in jajc iz Hrvatske naglo napreduje leto za letom. Obsodba avstrijske trgovinske politike. Bivši minister za trgovino in član gosposke zbornice dr. Baernreiter je obelodanil nedavno v „Oester. Rundschau" članek, ki ee ..avi z našimi trgovinskimi odno-šaji napram Srbiji ter odločno obsoja polit ko grofa Aehrentliaia, ki je dovela do gospoda* skega boj- s Srbijo. Baernreither se bavi relo obširno z pojedinimi fazami naših go-spouarskih odnosajev s Srbijo izlasti odkar je leta 1206 izbruhnila carinska vojna in do sklepa današnje u'govinske pogodbe s Srbijo, ki je mnogo nepovolneja nego nacrt pogodbe, ki jo je leta 1909 predložil ministerski predsednik Wekerle ogrskemu državnemu zboru, ali ga je pozneje zopet vmaknil. Pisec pov-darja škodo, ki jo je carinska vojna prinesla toliko Srbiji kolikor Avstroogrski ter opo-j zarja na podlagi statističnih podatkov, ^a je naibollše vrste, bogata zaloga, uvoz in izvoz v omenjenih dveh dr- « . • . ___T /s>4„ j«*: t žavah zadnjih pet let padel skoro za 50% od 70 Vln' *****1 Ka koncu omeDja dr. Baernreither, da rta j ■ M ■ DMimiAlIM 1A Avstroogrska in Srbija s svojim prirodnim' V|P|||pT|l| HI IfniTiprn JU položajem vezani ena na drugo in opozarja, f|Ml«Wl«lll f da so med tema sosedoma potrebni čim naj-j iskreneji gospodarski in politični odnošaji. Govori ee, da se namerava v to svrho skle- Velika zaloga ploše S sloVail* niti naknadna pogodba, ki bi odpravila ve- skimi komadi od H 2*— naprel. like nedostatke naše trgovinske pogodbe iz eta 1910. Ali z enostavnim krpanjem se ne ^■BIMMIHa ti se vrši v zgornji dvorani društva. leta 1825., je služil pri 19. lovskem bataljonu cd 1846. I. celih devet let in seje ude-'v petek j decembra 1911 ob 7. uri zvečer lezil menda 13 bitk. Vkljub starosti še vedno j svežega spomina je prav rad pripovedoval,; kaj vse je doživel na Laškem. Ni čuda, da j je bil vsled svojih zanimivih doživljajev j splošno priljubljen. Po poklicu zidar je delal do zadnjega, v poslednjih letih seveda lažja DNEVNI RED: 1. Prodaja zemljišča. 2. Slučajnosti. NB. V slučaju nezadostnega števila članov v prvem sklicanju, se sklepa v drugem sklicanju eno uro pozneje z vsakim številom navzočih članov glasom društvenih prav,L NAČELSTVO. ■UB- Izreden izbor igrač«, punčk po res nizkih cenah v novi trgovini drobnarij ul. Gaserma 17, vogal ulice JKolin piccolo. PvililfO za novoporeČence ! Kompletna aoba rnilHa zmttnicami rabljena samo en mesec na prodaj po konkurnnčni ceni. Kerbler, trgovina pohiStvom, ulica Molin a veato 7. 2001; § j® 7 T Hočete najti dobrih •• 8* ■ ' :: in cenih čevljev •• - - t • MqIq hišica v Kolonji blizu me8ta»in drugih Obrnite se samo v trgovine čevljev mald posestev je na p-odaj po ugodnih cenah } _ ^^ „ Oglasiti se je pri Grebencu, hišnemu upravitelju pri ] "y HA« * Ttžašbi posojilnici in hranilnici na trgu Caserma | gt. 2, i. nad. _2058 ((vogal ulice Salice)---in v ono Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje ?ndebeio.b- Postrežba na dom. ul» Barriera 19, kjer dobite vse po ugodnih cenah. Prnrio 86 H kegljiščem na glavni ulici ' I IU U d (sv. Jakob) dobroldoČa, mali troški, tri-j letna pogodba radi bolezni. Naslov pri Edinosti. Quioorel/P vezenine, vsakovrstno platneno OVIUdrbKC blago, damsko in moSko perilo, oprave za neveste, zaloga uzorcev. V. Commerciale ' 6t. 3, polunadstropje. 3124 -----—- . i V Barkovljah vani sobi. na obrežju štev. 132 se oddata v najem 2 meblo-2047 Slovanske igralne karte ršg&V, knjigarna J. Gorenje«, ul. Caserma IS., Gregor Zidar ' & O., Rccol 263, to bakarna Begoiin, ulica Industria {Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec, v j Kozini: Ivan Dekleva. 1472 . Očali Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zaloga : Eugen Ju?Č!v, trsi, ulica fi^ qaz3oUo st. 9. TEIEFOS 276 IV V Trata 23. novembra 1911. Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem „pivo dvojnega kvasa", zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. ŠTEFAN 3{ans Schmidt TELEFON št. 1085. zobotehnik TRST ul. della Zonta št. 7. L 1995 lOllOllOHOhOl loiionoiiouoi V GOSTILNI 4Si due jftmericani v Trstu, ulica Crosada št. 3 ae točijo izTr tna ISTRSKA Iu VIPAVSKA VINA po 2Dltra li cnall, preiskana od ces. kr. poskuSevališća za živilu v Gradcu v smislu £ 3. zakona z dne 16. jaa. lS9ti. 5t. S9. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi JOSIP ČERMELJ, lastnik. n: an Eliksir Iz kine in koke pospešuje tek, krepi želodec, pospeSuje pre-bavljenje in upliva tonično na živčevje. Cena: Kron 1-20 steklenica. Lekapna ,AL GALENO* Trst, ulica S. Cilino. ISIS stu 3 Si RS" JTova slovenska trgovina izsotoulienih obleli ■JUtTHI SUM TEST — tilica Arcata š novo trgovino manu-, ^fakturnega blaga jj? l