>
St. 224
mm m ti puto
lita«]«, tzvkemS pondeijek. vsak dan A-siSkega tt 20, L nadstropje. Dopisi^ pisnu se ne sprejemajo, rokopisi s« Anten Oerbec. — Lastnik tlak tntii za me se L 7.—, S mesec« L Za inozemstvo aissečno 4 Mre več. —
Pitali* platna v iitiiMnA
c H ca n. '&redatgtm , In c


V Trstu, ¥ titrlik
w i
Posamezna številka 20 cMt*
Letnm XLvra
i^rne E<
'i.— In t . «c«o L1 „ ssvjs in uprave It U-97'
Številke v Trste In ekoUd po 20 cent — Oglasi a« računajo 9 k kolone (72 aut.) — Oglasi trftncv in obrtnikov wtm po 40 ceat osmrtnice, sabvale, poslanice in vabila po L L—, ogla* denarnih aavetfov mm po L 2. — Mali oflasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogla* naročnina ln reklamacije se pottljajo iaključno upravi Edinosti, v Trsta, uiic* Prančffika AsiSkegi šbmr. 20, L nadstropje. — Telefon arcduiStva !n upravo 11-67.
mmmt na Španskem
Španska je dežela, o kateri se je med j v Maroku in neodpustna slabost sedanje svetovno vojno in pozneje pa do danes naj-i vlade, ki je bila na krmilu jedva dva tedna, manj govorilo. Svetovna in evropska poli- pa je že sklepala o skrčenju vojnih stroš-tika je šla takorekoč mimo ie države, ka-! kov, kljub temu da je bila španska vojska kor bi je sploh ne bilo. Vzrok temu je nev- od maročanskih upornikov potisnjera sko-
traina pozicija Španije. Ta nevtralnost se ni pokazala samo med vojno, ampak tudi že poprej, in tudi po zlomu osrednjih vlasti ni Španija sploh posegala v mednarodno politično vrvenje povojne Evrope. Nevtralna pozicija Španije se da izraziti s sledečimi besedami: Španija ni nikomur na poii in tudi ni nobeni vnanji sili potrebna.
Po nesrečni vojni z Zedinjenimi državami v letu 1990. je Španija prenehala biti velevlast in od tedaj jo razjedajo nezdrave politične razmere doma, razjedajo jo tudi gospodarske in socialne neprilike, da se španski državniki ne utegnejo baviti z vnanjo politiko.
V	vojnem času je romalo v revno Španijo veliko zla i a, zakaj nevtralnost v vojnem času je nesla silne dobičke. V splošnem pa se more trditi, da ni prineslo to zlato Španiji enega blagostanja širokih slojev, kakor bi bilo pričakovati. Velekapitalisti in vele-industrijci so mnogo zaslužili, istotako lati-fundisti, toda delavstvo in koloni so ostali v prejšnji revščini.
Ko je bilo konec vejne, je kmalu prenehal dotok zlata iz inozemstva, draginja pa je ostala in še narastla. Vojna je torej na-gromadila velika bogastva v rokah neka-ternikov, vrgla je na površje tudi nekaj debelih vojnih dobičkarjev, konec vojne pa je prinesel brezposelnost in stopnjevanje levsčine nižjih slojev. Razne vlade, ki so se vrstile, se niso znale prilagoditi novim razmeram, anioak so vztrajale v svoji nedemo-ikratski politiki, ki je ščitila samo kapital pred vsemi onimi, ki so ga ogrožali.
Boljševiški duh, ki je šel skozi Evropo, je objel tudi španski proletariat, ki se je začel inienzivno organizirati ter krepko nastopati. Razne madridske vlade so morale ponovno s krvjo udušiti marsikatere upore delavstva, toda niso si mogle pridobiti vkijub temu zaslombe v srednjem sloju, zakaj razne liberalne in konservativne stranke so bile med seboj v neprestanih bojih in so zasledovale strankarske, ponaj-več celo osebno cilje.
Medtem časom so se Maročani pričeli dvigati. Edina kolonija, ki je še ostala Španiji po porazu v Ameriki 1, 1900, je bila v nevarnosti. Po zlomu osrednjih vlasti so Maročani ponovno z uspehom napadli španske posadke in le z veliko težavo se je Španska vojska držala, dasi se je morala neprestano umikati.
V	takih razmerah je padal ugled vladajoče liberalne skupine, proti kateri so se se začeli oglašati z grožnjami tudi nacionalisti in končno oficirska stranka. Ta oficirska stranka je že pred leti bila vladi nevarna, toda s popuščanjem še je režim držal do zadnjih dni.
Revolucija vojaštva, ki je izbruhnila pred nekaj dnevi, ni prišla nenadoma. Razni internacionalizem je slabejši za precej sto-
napovedovaii. i penj. Kakor je padec Stambolijskega pre-1. nesposob- tresel tudi boljše viške vrste na Bolgarskem
raj do obale. To je razdražilo vojaško (ali bolje rečeno oficirsko) stranko, ki je nastopila baš v tem trenutku.
Iz poteka revolucije je razvidno, da je bilo prevratno gibanje skrbno pripravljeno in do pičice organizirano. Voditelji gibanja so čakali samo ugodnega trenutka, da udarijo. Maročanska vojna jim je dala zunanji povod, k takojšnji akciji pa jih je sililo močno separatistično gibanje katalonske pokrajine in pa sindikalno gibanje, ki je v Katalonijo šlo vsporedno s separatističnim gibanjem.
Kralj Alfonz se je na krat znašel pred dovršenim dejstvom in ni mu preostalo drugega kakor odsloviti prejšnjo vlado ter potrditi predloženi mu direktorij generalov, ki so prevzeli začasno posle v roke. Vendar pa izgleda, da bo v resnici vladal poglavar upornikov De Rivera z diktatorsko oblastjo.
Nova vlada pa ne bo mogla mnogo opraviti, ako nima zaslombe v ljudstvu. Verjetno je, da se ji bodo pridružile nacionalistične skupine, katerih je po mestih prav mnogo in ki po svoji organizaciji in po svojih dejanjih in smotrih spominjajo na italijanske fašiste. Z novo vlado pojde tudi tisti del buržoazije, ki vidi v sedanjem diktatorju sredstvo za uničenje komunizma in vsakega proletarskega gibanja sploh. Na drugi strani pa bo vojaška diktatura naletela vsaj na pasivni odpor delavstva in kmetskega proletariata, deloma pa se utegne razočarati glede razpoloženja moštva v armadi, ki je precej prežeto s prevratnimi težnjami in je skrajno nasprotno maročanski vojni.
Iz teh razlogov je umevno, da se bo morala tudi sedanja diktatorska vlada bbriti z velikimi težkočami, ako bo hotela izvesti svoj politični program. Zakaj o kakšnem gospodarskem ali socialnem programu se niti ne govori. Nekatri hočejo špansko gibanje primerjati gibanju in zmagi fišizma v Italiji. Je mnogo podobnosti, vendar pa je treba pomisliti, da so bile v Italiji pobude za nastop fašizma neprimerno močnejše in da se je notranje in zunanjepolitični položaj od 1 .1919. pa do zmage fašizma tako stopnjeval od krize do krize, da je silil k neki izpremembi. V Španiji ni tistih velikih pobud, zakaj Španija nima za seboj zmagovite vojne kot Italija, nima onih ekspanzivnih teženj, ne onih velikopoteznih in dalekovidnih smernic v zunanji politiki, ki so neizogibno potrebne, ako naj zadobi politično gibanje v notranjosti ono idealnost in atrakcijo za množice.
Prevrat na Španskem pa ima vkijub temu zeio važen mednaroden pomen. Će se bo revolucija držala, tedaj je tudi v Španiji nacionalizem premagal boljševiške težnje in
predznaki so jo že več let Trija vzroki jo utemeljujejo r.ost vladajoče kaste, 2. nevarnost proletarskega gibanja za nacionalistične težnje; iu je treba povdariti, da je bilo zlasti sindikalno gibanje v zadnjih časih zelo intenzivno; 3, nesrečna maročanska vojna. Zadnji po-1 v onih deželah, kjer se je zdelo, da se bo vod pa je bil ponovni poraz španske vojske | tretja internacijonala zmagovito razpasla.
in na Balkanu sploh, tako pomeni španska revolucija poraz za boljševizem na zapadnem polotoku južne Evrope. Tako je boljševizem doživel svoje najhujše poraze baš
Umik m kriza
Vznemirjenje v i&egoslovenski Javnosti? ©pi mizam v vladi. - Pašifevo
pSšero Muss&SenSju. - Opozicija zahteva lajno sejo skupščine
BEOGRAD, 19. Prve vesti, ki so javljale o važnih spremembah na Reki, so vzbu-
dile v mestu med političnimi in parlamentarnimi krogi veliko vznemirjenje. Vladni krogi pa še nadalje optimistično presojajo, o čemer pričajo razne izjave, ki so jih podali zadnja dva dni novinarjem odgovorni politični činitelji.
Vse vesti o kaki okupaciji odnosno aneksiji Reke od strani Italije — se zatrjuje v tukajšnjih vladnih krogih — so popolnoma neuiemeljene in brez vsake stvarne podlage. Zadeva je sledeča: V resnici je podal ostavko podpredsednik reške kon-stituante De. Poli. Njegova demisija je posledica nevzdržnih razmer na Reki. Položaj na Reki je postajal namreč zadnje dneve zelo kritičen. De Poli ni imel nikake avtoritete. Zaradi tega je De Poli poslal ministrskemu predsedniku Mussoliniju obširno pismo, v katerem mu opisuje kritični položaj Reke, mu naznanja, da odstopa s svojega mesta ter ga naproša, da Italija s svojo vojsko nadalje vzdržuje red in mir, dokler se ne vzpostavi popolno gospodarsko in politično ravnovesje Reke z zaledjem. Mussolini je v resnici izdal generalu Giardiniju ukaz, da z vojsko vzdržuje red in mir na Reki. General Giardino je iaktičn0 izvršil ta Mussolinijev ukaz ter je prispel na Reko, obenem pa ojačil dosedanjo reško posadko. Ta korak italijanske vlade smatrajo nekateri temperamentni Primorci za čin aneksije. Stvar pa je treba motriti popolnoma mirno, ker prve vesti izhajajo več ali manj iz senzacionalnih virov.
Po izjavi nekega uglednega člana vlade je treba vse te vesti sprejeti z rezervo in ;e treba naglašati, da se bo reško vprašanj rešilo na popolnoma prijateljski način med obema interesiranima državama in ni mk&kega povoda za kako vznemirjenje.
Dočim pa vlada premotriva velike spremembe na Reki popolnoma stvarno in mirno, se je polastila nekaterih opozicijo-nalnih krogov velika razburjenost ter je opažati med oficijelnimi parlamentarci ostro kritiko dosedanje vladne zunanje politike.
Zanimivo je, da je takoj, ko so prišle prve vesti v Beograd o imenovanju italijanskega vojaškega diktatorja za Reko, obiskal ministrskega predsednika g. Pa-šiča francoski maršal Franchet d'Esperey. Ta se je zelo obširno informiral o stvarnem položaju Reke in se je zelo interesiral o stališču vlade napram novim dogodkom na Reki. Konferenca je trajala nad pol ure.
Na dvoru je vladalo napeto zanimanje za Reko. Minister dvora g. Jankovič je obiska! pomočnika zunanjega ministra Gavri-loviča ter ga naprosil, da stalno obvešča kralja o vseh dogodkih.
V političnih krogih, kakor je bilo omenjeno, pa je prva vest o dogodkih na Reki izzvala splošno senzacijo in napetost. Ta korak Italije naj pomenja formalno aneksijo Reke. Predsednik demokratske stranke Ljuba Davidović je izjavil, da razmotri v a reško vprašanje s čisto drugega stališča kakor vlada. Vlada je doživela sedaj velik neuspeh v zunanji politiki. 2e pred dvema mesecema je opozoril g. Davidović zunanjega ministra dr. Ninčića na aneksijo Reke, ki pa mu je odvrnil, da je korak Italije nemogoč. De Poli je Italijan, zato je zahteval, da prevzame Italija upravo mesta Reke v svoje roke. Reško vprašanje je po izjavi Ljube Davidovića stopilo v štadij, ki lahko izzove vojno. Zelo živahno se tudi komentira obširno pismo podpredsed-
skem oziru odvisna od jugoslovenskega zaledja. Politični krogi ugotavljajo, da se hoče Italija na Reki okrepiti.
BEOGRAD, 19. Po dvadnevnem odmoru je bila v ponedeljek seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. dopoldne do 12. V prvi vrsti je ministrski svet razpravljal o dosedanjih rezultatih direktnih pogajanj med jugoslovensko in italijansko vlado. Namestnik zunanjega ministra minister dr. Ninko Peric je poročal o pogajanjih zunanjega ministra dr. Ninčića v Ženevi. V vladnih krogih še vedno prevladuje optimizem in so prepričani, da se dobi za Jugoslavijo ugodna solucija reškega problema. Zunanji minister se ima jutri povrniti v Beograd.
LJUBLJANA, 19- « Jutro* objavlja sledeče poročilo iz Beograda o položaju z ozirom na reško krizo:
V	ministrskem sveta se je danes popoldne vršila obširna razprava o reški krizi. Člani vlade govorijo pomirjevalno, vendar se ve, da je vlada v silno mučnem položaju. Naša vlada je, kakor se zdi, pripravljena se znova pogajati z Italijo. Ako se pri teh pogajanjih pokaže, da Italija vztraja pri svojem načrtu, ki izroča i Reko i Baroš povsem v njene roke, potem ne preostaje drugega nego apel na mednarodno razsodišče, odnosno Društvo narodov.
Vlada je sklenila, da sporoči rimskemu kabinetu svoje ugovore proti imenovanju generala Giardinija ter je bil danes odposlan višji uradnik zunanjega ministrstva v Rim z obširnimi instrukcija mi za poslanika Antoni je vica in s posebnim pismom ministrskega predsednika Pašića g. Mussoliniju.
Vznemirjenje v Beogradu še ni ponehalo, zlasti ker prihajajo tudi iz inozemstva vesti, da se smatra korak italijanske vlade kot skrajna poostritev reške krize.
Po ministrski seji je kralj sprejel v dolgi arvdijenci vojnega ministra generala Pcšića.
BEOGRAD, 19. Včeraj dopoldne so po-setili Panto Gavrilovića vsi diplomatski zastopniki tujih držav v Beogradu. Informirali so se pri njem o okupaciji Reke, obenem pa o položaju v južni Srbiji Posebno so se zanimali za korake, ki jih pripravlja jugosl. vlada povodom zasedbe Reke strani Italijanov. Panta Gavrilovič je dal pomirljive izjave. Izrazil je prepričanje, da je izključen vsak spopad med Jugoslavijo in Italijo.
BEOGRAD, 19. V četrtek se prične jesensko zasedanje parlamenta. Vlada je sklenila ga čim najbolj skrajšati ter bo stavila na dnevni red le zakon o taksah in proračunske dvanajstinc za oktober, november in december. Zasedanje naj bi se končalo še pred koncem septembra, nakar bi nastopila nova pavza do 20. oktobra, ko se po ustavi prične redno parlamentarno zasedanje.
Vlada je še vedno brez trdne večine. Včeraj dopoldne je predsednik vlade Pa-šič delj časa konferiral z džemijetskimi poslanci o možnosti podpore, ki naj jo nudi džemijet vladi. Pri pogajanjih so se pojavile težkoče predvsem glede agrarnega vprašanja in administracije.
V	skupščini je danes že zelo živahno. V ospredju vseh razgovorov stoji reško vprašanje. Neuspehi vlade vzbujajo osuplost, njena pasivnost pa naravnost ogorčenje. Mnogo se kolportira sodba opozi-cijonalnega poslanca, ki je dejal: Radikal-ska vlada bi ostala pasivna menda tudi, če bi Lahi poslali svojega gubernatorja v Beograd. Posebno skrb vzbuja usoda Ba-roša in Delte. Demokratski poslanci bodo zahtevali tajno sejo, na kateri se bo razpravljalo o reškem vprašanju. Izgleda, da se jim pridružijo tudi ostali klubi. Celo med radikalskimi poslanci je opažati veliko nezadovoljstvo. _
Prvi okrepi generalu Giardino na Reki
Sestava nove začasne vlade REKA, 19. Tekom včerajšnjega dneva je vojaški guverner general Giardino sestavil novo začasno vlado, ki pa je le nekaka svetovalna komisija, katere namen je, da pomaga guvernerju z nasveti pri izvrševanju naloge, ki mu jo je poverila rimska vlada. Ves dan je general Giardino sprejemal v vladni palači načelnike posameznih oddelkov uprave ter se posvetoval z njimi o sestavi omenjene svetovalne komisije. Končno je guverner izdal odlok, s katerim je potrdil v službi vse dosedanje uradnike. Za člane vladne svetovalne komisije so bili imenovani nekateri vidnejši državni in občinski uradniki, in sicer dr. Artur Chiopris za notranje zadeve, uk in socijalno skrb, inž. Bescocca za javna dela, predsednik sodišča dr. Stiglich za pravosodje in ravnatelj reške carinarnice Guido Depoli za finance. Predsednik svetovalne komisije bo general Giardino sam. Tudi v občinski upravi ostane dosedanje osobje na svojem mestu in potrjena bo tudi občinska svetovalna komisija. Za načelnika občinske uprave je imenovan g. Roberto De-seppi.	i
MILAN, |9. Tukajšnji list cCorriere del-la Sera* objavlja pogovor, ki ga je imel njegov posebni poročevalec na Reki z generalom Giardmom. Ta poslednji se je tako-le izjavil, o svoji nalogi in o pomenu svojega imenovanja: »Danes sem sestavil vladno posvetovalno komisijo, katere člani so za sedaj sami Rečani. S sodelovanjem oseb, ki podrobno poznajo potrebe mesta, mi bo lažje najti primerne odpomočke. Moji sotrudnilri so dobili nalog, da sesta-
pričakovanju dovršitve pogajanj med našo vlado in Jugoslavijo. To vprašanje pa nikakor ne spada v mojo kompetenco, kajti jaz imam natančno določeno in opredeljeno nalogo.
Nato se je general doteknil tudi pisanja jugoslovenskega tiska, predvsem glasov o prihodu novih italijanskih čet na Reko. O tej točki je general Giardino izjavil sledeče: «Italijanske čete so vedno bile na Reki. Italija je tukaj že precej časa, da varuje red in skrbi za gmotno življenje mesta. Na Reki je bila torej vedno italijanska posadka. Sedaj je le ta razlika, da je prišel še en vojak in ta sem jaz. Sicer pa mora moj odlok prepričati vsakega človeka: vsr uradniki, ki so sedaj v službi javne uprave, ostanejo- na svojem mestu».
Izjave jugoslovenskega poslanika v Parizu o reškem vprašanju
PARIZ, 19. Jugosl. poslanik Spalajkovič je izjavil uredniku lista «Matin», da ima zaupanje v Mussolinijev političen duh. Reka naj bi vezala Jugoslavijo in Italijo. Spalajkovič upa, da bo prišlo do sporazuma. — Jugoslavija ne bo dopuščala, da kaka banda prekorači srbsko-bolgarsko mejo ter terorizira srbsko ljudstvo. V slučaju sličnih napadov bo vojaška akcija odločilna.
nika reške konstituante prof. De Polija, ki j vijo v Čim krajfc m času poročil* na pod-
•ikaI:..______Jl£ -_____ x1 *1_ _________1•__l.	.	__r__" M.__J____.___..	I.
apelira za ureditev reških razmer edino le na Italijo, ignorira pa popolnoma pomoč Jugoslavije, čeprav ie Reka v gospodar-
lagi točnih vprašanj ter da sestavijo vsak svoj program. Na podlagi teh poročil se bodo napravili primerni ukrepi. Vse to v
Ureditev poštnih In brzojavnih uradov
Ukrepi za povzdigo tržaške industrije
RIM', 19. Včeraj se je vršila zadnja seja septemberskega zasedanja ministrskega sveta. Kot prvo točko je tu ministrski svet odobril na predlog finančnega ministra načrt za odlok, ki vsebuje važne ukrepe za pospeševanje gotovih industrij v Trstu in v soški dolini.
Na predlog ministra di Cesaro je bil odobren nato načrt za preustroj poštne in brzojavne uprave z ozirom na ustanovitev ministrstva za občila. Minister za pošto je poročal o stanju novih poštnih poslopij, ki se imajo zidati ali so že v delu ter predlagal, da bi se število teh poslopij skrčilo iz gospodarskih ozirov. Na ugovarjanje ministrskega predsednika je bilo sklenjeno, da naj se dokončajo vsa že pričeta tozadevna dela, da se bodo tako italijanska mesta smela ponašati s poštnimi uradi v poslopjih, ki bodo vredna obnovljene Italije.
Sedanji ustroj poštnih in brzojavnih uradov na deželi se je izkazal za preveč enoličnega in okornega z ozirom na razno-ličnost in spreminjajočo se intenzivnost dela, ki ga ti uradi izvršujejo. V resnici urejujejo iste določbe uradovanje velikih podeželskih poštnih uradov v središčih z večjim številom prebivalstva in razvitim prometom, kakor ono takih uradov v malih občinah na deželi. Tako prihajajo vodje poštnih uradov v večjih krajih do velikih zaslužkov na lahek način, medtem ko vodje majhnih poštnih uradov- skoraj ne morejo živeti s svojimi dohodki. Uprava ne more sicer v tem položaju ničesar vzeti prvim, medtem ko je njena dolžnQst, da zagotovi drugim vsaj za življenje neobhodno potrebni zaslužek, vsled česar bodo stroški za vzdrževanje malih podeželskih poštnih uradov predstavljali občutno breme v bilanci poštne uprave. Vsled tega je di Cesaro predložil načrt za odlok, ki predvideva postopno preureditev podružnic podeželskih poštnih uradov v agencije, ki se bodo predajale v upravo ponudnikom, ki jih bodo lahko vodili pod za proračun najugodnejšimi pogoji. Tako ne bo uprava trpela nikakega primanjkljaja radi teh uradov, ki se bodo v slučaju nezadostnih dohodkov in majhnega prometa, preurejevali v majhne agencije ali poštne nabiralnice, za katere bodo morale prispevati občine in druge krajevne juristične osebe. Pri tem se bo pa oziralo med drugim na invalide in bivše bojevnike, ki so že prebili vsaj 4 leta vestnega službovanja. V smislu dostikrat izrečene želje je bilo tudi sklenjeno, da bodo podeželski poštni uradi lahko prehajali kot dedščina na tretje osebe.
Ta poslednji sklep odgovarja popolnoma interesom uprave in občinstva, v kolikor zagotavlja družini vodje takega urada trajnost dohodkov ter vzpodbuja prizadete k pridnosti in zagotavlja uradovanju tisti red in točnost, ki so plcrd osebne discipline in tradicije družine.
Tudi na predlog ministra di Cesaro je ministrski svet odobril nekatere določbe glede ureditve položaja bivših bojevnikov v službi poštne in brzojavne uprave.
Nato je ministrski svet sprejel predlog ministra Gentile glede juridičnega in gospodarskega položaja ravnateljev in profesorjev državnih srednjih šol v smislu kr. odloka z dne 6. maja 1923, št. 1054, katerega je državni svet že odobril. Sledila je nato razprava in odobritev načrta za odlok za ustanovitev kr. italijanske gimnazije v Meranu. Tamkajšnji tehnični zavod se spremeni v kr. znanstveni licej, ravno-tako italijanski. Tako je bilo ustreženo želji italijanskih družinskih očetov v Meranu, ki so 2e dolgo prosili za ustanovitev gimnazije v Meranu.
Tako bo imelo odslej italijansko prebivalstvo v Gornjem Poadižju po prizadevanju sedanje vlade štiri srednje šole: tehnični zavod v Bocenu, gimnazijo v Bru-neeku, gimnazijo in znanstveni licej v Meranu. V vzgojevališču sv. Dimitrija v Zadru je bilo ustanovljenih nadaljnih 20 brezplačnih mest za gojenke iz onstran meje. Sprejet je bil tudi načrt za odlok za prispevanje k vzdrževanju kr. tehničnega zavoda v Gorici.
Polo2a! na Španskem
Pomirljive Izjave m. Se Rivera. Ustanovitev državne milice
PARIZ, 19, Predsinočnjim je general De Rivera sklical vse zastopnike španskega tiska v palačo, kjer ima sedež vojno ministrstvo, ter jim obrazložil sedanji politični položaj na Španskem: Nov režim — je re^ kel De Rivera — je nežen otrok, Jci ga moramo skrbno negovati, ako ga nočemo vdušiti. Moral sem torej s težkim srcei.i storiti ukrepe, ki mi jih je narekovala previdnost; med temi je proglasitev obsednega stanja in vse drugo, ki izhaja iz tega. Kakor hitro pa se bo sedanji režim ustalil, se povrnemo spet k zakonitosti in upoštevali bomo zopet vsa ustavna jamstva. Toda gorje povzročiteljem izgredov; napram njim bom neizprosen, kajti narod hrepeni po redu in miru kakor srna po bistri vodi. Gibanje ima svoj izvor v splošnem nasprotovanju proti anarhiji, v kateri smo živeli. Ako bi vojaštvo ne bilo vzelo v svoje roke vodstva, bi ga v kratkem času prehitelo gibanje ljudskih mas, ki bi ga nizkotni elementi izrabili v svoje namene. Da vdušim že takoj na mestu slične poskuse, sem u-stanovil «Somaten», katerih geslo bo: mir, mir in mir.
Nato je De Rivera vznevoljen zavrnil očitke nekaterih listov, da simpatizira z Nemci, ter je povdarjal svoje prijateljstvo napram Francozom. Dalje je omenil, da odpotuje general Aizpuna prihodnji četrtek v Maroko ter bo sestavil podrobno poročilo za direktorij, ki bo s tem večjo lahkoto odločeval o tej zadevi, ker je sestavljen večinoma iz generalov, ki so se že borili tam doli.	- —*■
1
Organizacija «Somaten»
Podroben ustroj «Somaten», ki jih je napovedal De Rivera, je še neznan. Po dosedanjih vesteh bi lahko sklepali, da bo v vsaki pokrajini postavljena civilna straža 50.000 oboroženih mož; na ta način bo ta milica, ki je v glavnem isto kakor v Italiji fašistovska prostovoljna državna milica, štela okoli 500.000 mož. Ako se bc direktoriju posrečilo organizirati zasnovane «Somaten», bo razpolagal prav gotovo z bolj zanesljivo močjo, kakor jo predstavljajo redne čete.
Kralj Alfonz bolan
Kralj Alfonz se je precej hudo prehladil, včerajšnji dan ni zapustil sobe. Podpisal je že celo vrsto odlokov, odkar je direktorij na vladi; med temi odlok, na podlagi katerega je zbornica razpuščena; dalje odlok, ki določa, da bodo morali vsi državni uradniki pričeti z delom točno ob 9. uri zjutraj in ob 2. uri popoldne; s tretjim odlokom^ so bili odstavljeni vsi civilni guver-
nerji.
Bivši ministri aretirani T
PARIZ, 19. Po vesteh, ki jih prinašajo
potniki s Španskega in ki jih je treba sprejeti z veliko rezerviranostjo, je bila večina bivših ministrov aretirana takoj ob izbruhu vstaje.
Iz istih krogov prihaja vest, da je občinski svet v Madridu v sobotni seji sklenil, da poda v ponedeljek ostavko.
Maroški komisar odrekel pokorščino direktoriju
LONDON, 18. «Daiiy MaiU poroča iz Barcellone: Španski visoki komisar v Maroku Silvela je prejel od generala Primo de Rivera ukaz, naj poda ostavko. Visoki komisar je odrekel pokorščino vladi gen. De Rivera. Precejšnje Število španskih čet s topništvom vred je zapustilo cono Te-tuan ter se pripravlja na pot v Španijo.
Svečana služba božja
za žrtve pokolja pri Janini
JANINA, 19. Včeraj se je vršila tu žalna služba božja v prostorih, kjer ležijo trupla umorjenega generala Tellinija in drugih članov italijanske misije. Prisostvovala so vsa grška oblastva, mednarodna preiskovalna komisija in italijanski konzul z osobjem konzulata. Po izrazih sožalja s strani vseh oblastev so bila trupla prene-šena na periferijo mesta v uradnem sprevodu, ki ga je vodil italijanski konzul. Senjor državne milice Baratello bo spremljal trupla žrtev do Prevese.
Svetane.oDroviae grikeaa vojnega ministra
na italijanskem poslaništvu v Atenah
ATENE, 19. Včeraj zjutraj se je vojni minister podal v paradi in z vsemi odlikovanji v posete v svrho opravičbe, kakor jo predvideva nota poslaniške konference. Najprej je šel k italijanskemu poslaniku, potem še k francoskemu in k zastopniku Anglije. Nadzorovalna komisija za preiskavo radi zločina pri Janini je začela svoja delo. Davi so bila trupla žrtev tega zločina vkrcana v Prevesi. Čast boste izkazali dve kompaniji pehote in ena grška vojna ladja
Baldwin v Parizu
PARIZ, 19. Sinoči je prispel tu sem angleški ministrski predsednik Baldwin * spremstvu svoje soproge in svojega oseb« nega tajnika Dawidsona. Na postaji ga jd sprejel v Poincarejevem imenu ravnatelj protokola Beon de Touquieres. Jutri bd Baldwin na kosilu pri angleškem posla« z uku.
/
Jitioslooenski ultimatum Bolgariji
Razkritja «Chica^o Tribune« o bolgarskih pripravah
BEOGRAD, 19. Jugoslovenska demarša v Sofiji ima značaj ultimata. Jugoslavija ematra, da bi vsak napad bolgarskih ko-mitašev na jugoslovensko ozemlje pomenil kršitev neuillyske mirovne pogodbe,^ na katero kršitev bi jugosl. čete odgovorile s
Srekoračenjem bolgarske meje ter zasedbo ofije,
O jugoslovenski demarši so obveščeni ysi kabineti velike in male cntente.
PARIZ, 19. Bolgarska vlada je sklenila protestirati proti jugosl. ultimatu. Bolgarski poslaniki v ententinih prestolicah so pose-tili ministre zunanjih zadev in naprosili naj velesile ukrenejo, da se prepreči napad na Bolgarsko. «Chicago Tribune® doznava, da ima beograjska vlada v rokah tajne bolgarske načrte, iz katerih je razvidno, da je Bolgarska nameravala vpasti v Makedonijo 10. septembra, a da je napad odgodila do 20. septembra,
BEOGRAD, 19. Brezžična postaja na Banjici je sprejela iz Pariza sledeče: «Chi-cago Tribune® javlja, da pripravljajo ob bolgarski meji iredentistične tolpe napad na jugoslovensko ozemlje in da znaša število napadalcev 80.000 mož. Vse gibanje se vrši pod vodstvom znanega komitaškega vojvode Todora Aleksandrova. Jugoslo-venske čete, ki so nameščene okoli Cari-broda. so pripravljene. Kakor poročajo, je letel preko bolgarskega ozemlja jugoslovenski aeroplan in metal bombe(?). Bolgarija je baje dobila na tajni način orožje preko Črnega morja in sicer 4 milijone pušk ter 200 topov. Kakor poroča ta list, sumi enienia generala Lazarova, načelnika bolgarskega generalnega štaba, da vzdržuje tajne zveze s Todorom Aleksandrovim. Govori se, da bolgarske redne čete podpirajo Makedonstvujušče, ki so izkoristili trenotek, ko se Jugoslavija nahaja v konfliktu z Italijo.
Korak jugoslovenske vlade v Sofiji se v beograjskih političnih krogih tolmači kot nujna posledica izzivanja napram Beogradu. Ustna deirarša jugoslovenskega poslanika Rakića stvarno ni nič drugega kot ultimatum in izjava, da se bodo izvajale represalije v slučaju, da komitske čete prekoračijo mejo.
Zvečer javljajo, da je energična gesta vlade imela uspeh. Živahno gibanje komi-taških tolp vzdolž meje jc danes kakor na povelje prenehalo.
\\m resolucije u Bo!šarili?
Komunisti in zem^joradniki proti vladi Cankova
EEOGRAD, 18. Včeraj je v okolici Sofije izbruhnila protirevolucija proti vladi Cankova. Vlada je upor z veliko težavo v krvi vaušila. Med močnimi oddelki vojaštva na eni strani ter zemljoradniki in komunisti na drugi strani so se razvile ljute borbe.
BEOGRAD, 19. Vesti o protirevoluciji na Bolgarskem se potrjujejo. Notranji minister je dobil poročilo, pa katerem je gibanje združenih komunistov in zemljo-radnikov zelo nevarno vladi Cankova.
Iz Caribroda javljajo, da je protirevolu-cijsko gibanje zavzelo velik razmah. Komunisti in seljaki so prevzeli v svoje roke upravo raznih večjih krajev kakor Rado-vište, Karlovo, Takovo in Ileno. Zasedli so ves kazanliški okraj.
Po vesteh iz Sofije se nadaljujejo spopadi med vladnimi četami ter pristaši Siambolijskega in komunisti. Včeraj so se vršili ljuti boji v okolici Plovdiva.
Črnogorski knez Peter na poti v Beograd
DUNAJ, 19. Kakor doznava «Neues Wiener Tagblatt» iz diplomatskih krogov male entente, je črnogorski princ Peter na potovanju iz Anglije v Beograd dospel na Dunaj. Po smrti črnogorskega «prestolo-naslednika» Mirka je «prestolonasledstvo > prešlo na princa Petra. Izgleda, da je princ Peter z ozirom na rojstvo jugoslovenskega prestolonaslednika opustil svoje preten-detske aspiracije na črnogorski prestol. Potuje v Beograd, da čestita kralju Aleksandru k rojstvu prestolonaslednika. Ob tej priliki hoče urediti svoje bodoče stališče in svoje materijelne prilike. Princ Peter odpotuje danes z Dunaja v Beograd.
Popolarska stranka odobrava Kussolinijgvo pslitiko i reškem vprašanja
RIM, 19. Vodstvo popolarske stranke je imelo sejo, na kateri je razpravljalo o notranjem položaju stranke ter o najaktualnejših vprašanjih na polju notranje in zunanje politike. Glede vladne politike v reški zadevi pravi poročilo o seji:. Vodstvo je proučilo sedanja pogajanja za rešitev rebksga vprašanja ter je odobrilo vnovič prejšnje sklepe za izvršitev pričujočih pogodb in je ugotovilo, da so prizadevanja vlade za takojšnjo zaključitev pogajanj z direktnim sporazumom v skladu z državnimi interesi; kajti edino na ta način, t. j. da se vsa nasprotja, ki ločijo Italijo in Jugoslavijo, iskreno poravnajo, edino na ta goslavijo, iskreno poravnajo, se bodo mogli trgovinski odnošaji pričeti razvijati v večjem obsegu».
Železniška nezgoda na dunajskem zapadnem kolodvoru.
DUNAJ, 18. Vlak, v katerem so se vozili po večini uradniki in. delavci na delo, je včeraj zjutraj pri prihodu na zapadni kolodvor trčil v drugi vlak. Ker so bile zavore pokvarjene, se je zdrobila lokomotiva z več vagoni. Obžaluje se 32 ranjenih; od teh se na-haiaio 4 v težkem staniu.
Zdravstveno stanje prlnceziaje Mafalde in Ivane se boljša
RACCONIGI, 19. Presinočnjim se je razširila po vsej Italiji vznemirljiva vest, da se je stanje princezinje Mafalde tako poslabšalo, da se je bilo bati najhujšega. Prestolonaslednik, ki je bil na poti v Neapolj, je bil brzojavno pozvan k postelji težko bolnih sester. Vrnil se je s posebnim vlakom, ki je vozil z nenavadno brzino. Toda v Alcksandriji ga je že čakala vest, da je sestra Mafalda zaenkrat prestala najhujšo krizo. Včeraj proti jutru je bolezen nekoliko popustila in princezinja je bila izven nevarnosti. Prestolonaslednik je dospel v Racconigi sinoči ob 20.50.
Bolnice zdravijo najboljši italijanski zdravniki kakor: prof. Valvasori, sen. Pescarolo, Battistini. Sen. Pescarolo je dal dopisniku lista «Stampa» naslednje izjave o poteku bolezni:
«Takoj, ko sem pristopil k posteljam bolnic, sem opazil, da je bil tifus« ki je napadel j>rincezinjo Ivano, veliko šibkejši kakor tifus, kateremu je podlegla princezinja Mafalda. Dasi je Mafalda bolj vitka in šibkejše postave ter ima radi tega njeno telo manj odporne sile proti boleznim, ni mogoče reči, da je samo radi tega bolezen hujša. Pri tifusu nastopijo večkrat podobni slučaji« ko ne odločuje telesna moč.
Po tem podrobnem preiskovanju sem se prepričal, da je razvoj bolezni normalen. Kakor znanio, razlikujemo pri tifusu tri stadije: pripravljanje, višek in pojemanje. Bolnici se sedaj nahajata v drugem štadiju, v katerem žalibog lahko nastopijo težke komplikacije; toda do sedaj ni nikakega znaka, ki bi naznanjal poslabšanje bolezni. Krizo, ki je pred-sinočnjim tako prestrašila kralja in kraljico, pripisujem bolj živčnemu napadu kakor poje-manju srčne moči in radi tega mislim, da ne bo imela težkih posledic. Pustil sem princezinje v normalnem stanju, seveda z ozirom na bolezen, ki je vsekako težka. Ni mogoče trditi, da je vsaka nevarnost odstranjena, a tudi ni nobenega vzroka, da bi se vznemirjali.	_
notranjepolitični položaj
v Nemili!
Medtem ko se je pri presojanju političnega položaja v Angliji ali Franciji treba vprašati, kaj bo storil Baldwin ali Poincare, se je treba vprašati, ako hočemo razumeti politični položaj v Nemčiji, kaj bo storila ta ali ona stranka. Vsa nemška politika, ne samo notranja, temveč tudi zunanja, je od I. 1918. dalje le strankarska politika. Velike težkoče ima, kdor si hoče napraviti jasno sliko o tem, radi tega, ker v Nemčiji nimamo dveh ali treh odločnejših strank, temveč kakih dvanajst, od katerih pa je vsaka premajhna, da bi mogla voditi na svojo roko kako velikopotezno politiko. Zraven tega se ne sme pozabiti, da je zadržanje iste stranke napram gotovemu vprašanju n. pr, na Saksonskem popolnoma različno od njenega zadržanja na Bavarskem, tako da ni prave enotnosti črez vso državo. Najvažnejše stranke v Nemčiji pa so sledeče:
Nemško-naci jonalna stranka (deutschna-tional), ki se je imenovala v L 1918. konservativna. Nemški nacijonalci so monarhisti in bi hoteli izpremeniti Prusijo, kjer so najmočnejši, zopet v kraljevino. Ta stranka pa ni več bogve kako naklonjena prejšnjemu cesarju Viljemu, temveč bi si želela za vladarja kakega princa iz hiše HohenzoIIern ali pa tudi iz kake druge nemške vladarske rodovine. Nemški nacijonalci sc najmočnejši v vzhodnih delih Prusije, večinoma posestniki, večji trgovci, profesorji, zdravniki in drugi zastopniki duševnih poklicev in po industrijskih krajih industrijalci. Po vplivu in številu močnejša kakor nemško-nacijonalna je nemška ljudska stranka (Deutsche Volkspartei). Tudi ta stranka je za monarhijo, a podpira kljub temu sedanjo republiko. Razen med malimi posestniki ima precej pristašev med državnimi in zasebnimi uradniki, v srednjem stanju, v izobraženih poklicih, med učitelji in obrtniki. Sedanji državni kancelar dr. Stre-semann je voditelj nemške ljudske stranke. Pristaši obeh teh strank so večinoma protestanti, so cerkvi naklonjeni, za versko šolo in za združitev med cerkvijo in državo, medtem ko je takoimenovana stranka centra (Zentrumspartei) katoliška in je posebno močna v srednji in južni Nemčiji. Med njenimi pristaši so monarhisti in republikanci, ki se rekrutirajo večinoma med vernim prebivalstvom mest in dežele, in to vseh stanov vštevši delavstvo. Centrum je tudi za združitev države in cerkve ter za versko šolo. Med politiko centruma na Pruskem in na Bavarskem pa je velika razlika. V Prusiji je stranka bolj republikanska in sodeluje s socijalnimi demokrati, medtem ko nastopa na Bavarskem za monarhijo in proti socijalistom. Demokratična stranka (Demokratische Partei) je skoraj izključno republikanska. (Posebne demokratske stranke kakor n. pr. v Ameriki v Nemčiji ni). Po I. 1918 se je zbirala v demokratski stranki veČina nemškega meščanstva, toda pozneje je stranka vsled svoje nestalne politike mnogo izgubila. V južni Nemčiji, posebno v Badenu, so demokrati najmočnejši.
Po teh meščanskih strankah je treba takoj omeniti socijalistične stranke Socialno-demekratska večinska in takoimenovana neodvisna socialistična stranka sta se zopet združili v Združeno socijalnodemokrat-sko stranko. Pri prvih volitvah po vojni je dobila večinska stranka, ki ji pripadajo predvsem organizirani delavci, največ glasov, potem pa so ji mnogo vzeli komunisti in še le v zadnjem času po združitvi z «ne-odvisnimi» se je zopet osilila. Predsednik nemške države dr. Ebert je pristaš socijal-nodemokratske stranke, katera je za republiko, za ločitev cerkve od države in za brezversko šolo. Neodvisni socijalisti se razlikujejo od večinskih v tem, da so bolj revolucionarni in da stremijo po čisto delavski vladi. Najradikaln« jša je komunistična stranka, ki je v zadnjem času zelo narastla. Ta stranka je za diktaturo proletarijata, za zvezo s sovjetsko Rusijo, ima oborožene oddelke in dela za novo revolucijo. Komunisti imajo svojo glavno moč na Saksonskem
Vsm gorinavedene stranke imajo po milijon in več pristašev. Poleg teh pa je tudi nekoliko manjših strank. Tako imamo na Bavarskem bavarsko kmetsko zvezo, ki
zastopa interese poljedelstva, v Lippe meščansko stranko s čisto gospodarskim programom itd. Narodno-socijalistična delavska stranka zasleduje cilje, ki so deloma meščanski deloma socijalistični,je za enotnost države in za združitev z Avstrijo, hoče odpraviti zasebne banke, izvesti agrarno reformo. Narodni socijalisti so kakor italijanski fašisti za nacijonalno vlado, ki bi bila neodvisna od parlmenta. Vsled tega se ne udeležujejo volitev. Napram vprašanju: monarhija ali republika ne zavzemajo nikakega stališča. Zraven tega so načelno proti Židom in bi hoteli ustanoviti nekako protižidovsko interna cijonalo. Tudi so nasprotniki prostozidarstva in bi hoteli odpraviti razredno borbo. Program te stranke je najobsežnejši, vendar pa ima le par sto-tisoč pristašev in se med delavstvom le polagoma širi.
Po svoji številni moči stojijo posamezne stranke v sledečem redu: Združena soci-jalnodemokratska stranka, centrum, nemška ljudska stranka, komunisti, nemški nacijonalci, demokrati in narodni socijalisti. Že pri prihodnjih volitvah pa se moč posameznih sirank lahko znatno izpremeni. Ker v Nemčiji ne vlada samo ena stranka kakor v Angliji in Ameriki, imajo koalicijsko državno vlado in koalicijske deželne vlade. Državno vlado tvorijo nemška ljudska stranka, centrum, demokrati in združeni socijalisti, prusko vlado centrum, demokrati in socijalisti, bavarsko nemški nacijonalci, nemška ljudska stranka in centrum, na Wiirttemberskem centrum, demokrati in socijalisti, na Badenskem demokrati in socijalisti, na Saksonskem socijalisti in komunisti. V Mecklenburgu vladajo socijalisti sami, a v Turingi ji stopi sedaj na mesto socijalistično-komunistične koalicije koalicija meščanskih strank.
Ti podatki kažejo o velikih razlikah med vladami posameznih dežel, kar je posledica razlike moči raznih strank po posameznih deželah. Tako so nemški nacijonalci najmočnejši v vzhodnem delu Prusije, nemška ljudska stranka v srednji in severni Nemčiji, centrum na zapadu in jugu (na Bavarskem je najmočnejša stranka), demokrati na Badenskem in Wurttemberškem, socijalisti na Saksonskem, Turinškem, v zapadni Nemčiji in na Mecklenburškem, komunisti na Saksonskem in Turinškem. Narodni socijalisti imajo največ pristašev na Bavarskem, medtem ko je na Pruskem, Saksonskem in Turinškem njihova stranka prepovedana.
Vsled teh razlik med strankami in njihovo udeležbo v vladah posameznih dežel se tudi notranja politika različnih dežel jako razlikuje. Tako imamo n. pr. na Bavarskem versko šolo, na Saksonskem pa brezversko. Nemški notr. politiki manjka torej enotna, ravna smernica. Vsled tega ni mogoče ničesar prerokovati o razvoju v bližnji bodočnosti in so presenečenja zelo mogoča in verjetna. Bodočnost Nemčije bo v veliki meri odvisna od tega, ali se vprašanje vojne odškodnine reši med Francijo in Nemčijo ali na mednarodni podlagi, ali bo nemško gospodarstvo nadalje propadalo ali se bo posrečilo zboljšati položaj, kakor se je zgodilo v Avstriji, ali bo Nemčija imela prihodnjo zimo dovolj živeža in premoga ali pa bo nastala draginja, ki lahko postane vzrok nove revolucije. Bližnja bodočnost Nemčije je odvisna predvsem od teh okoliščin in zraven še od mnogih drugih, ki se dajo le težko predvidevati.
kap.
Dr. Ljudevit Pivko:
Z Italtio proti Avstnii
Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski ironti proti Avstriji.
13. Reparto Jugoslavo.
« Jugoslovanski dobrovoljski bataljon Pivka®. (Statistični podatki).
Jugoslovanski odred v Italiji je štel 910 mož, med njimi 33 oficirjev. Po plemenski pripadnosti je bilo 629 Srbov, 163 Hrvatov in 118 Slovencev, po veroizpovedanju 631 pravoslavnih, 274 katoličanov in 5 muslimanov.
Po pokrajinah so se delili:
Iz Banata in Bačke je bilo 89 mož, iz Srema 47, iz Hrvatske in Slavonije 171, iz Bosne in Hercegovine 409, iz Dalmacije 81, iz Istre, Goriškega in Trsta 44, iz Kranjske 37, iz Štajerske 29, iz Koroške 3, skupaj 910.
Oiicirie naj navedem imenoma:
1.	Kapitan dr. Ljudevit Pivko, Maribor.
2.	Poročnik Stane Vidmar, Ljubljana.
3.	Poročnik Oton Kovačič, Kostrivnica-Podplat.
4.	Poročnik Vuletič Delimir, Zagreb.
5.	Podporočnik Belošević Mirko, Zagreb.
6.'	Podporočnik Ćurić Ante, Donji Vakuf.
7.	Podporočnik DroSac Ante, Dubrovnik.
8.	Podporočnik Fedel Martin, Ližnjan, Istra.
9.	Podporočnik Iternička Franjo, ^Osijek.
10.	Podporočnik Jurković Luka, Korčula.
11.	Podporočnik Kambič Mirko, Ajdov-ščina.
12.	Podporočnik Kereković Luka, Brod na Savi.
13.	Podporočnik KostrcnČić Luka, Crkve-
mca.
14.	Podporočnik Kranjec Ferdinand, Ilirska Bistrica.
15.	Podporočnik Kumer Lojze, Idrija.
16.	Podporočnik Miterko Vasilije, Berka-sovo, Šid.	„
17.	Podporočnik Nepokoj Ivan, Osijek.
18.	Podporočnik Nikolić Mate,. Gornja Last va, Kotor.
19.	Podporočnik Plevel j Alojzij, Radomlje, Kamnik.	„ . _
20.	Podporočnik Popadić Bogoljub, Bugojno.
21.	Podporočnik Popović Dean, Virovitica.
22.	Podporočnik Plhak Hugo, Sladka gora. Celje.
23.	Podporočnik Pajk Božidar, Gorica.
24.	Podporočnik Saćer Stjepan, Gornja Stu-bica.
25.	Popdoročnik Svetec Franjo, Zagreb.
26.	Podporočnik Sušteršič Josip, Žalec,
27.	Podporočnik Vignjevič Dušan, Pisaro? vina. Zagreb.
28.	Podporočnik Volarič Franjo, Vrbnik, Krk.
29.	Podporočnik Zlatar Ante, Povija, Brač.
30.	Podporočnik Zvonarevič Todor, Podvi-nje, Brod.
31.	Podporočnik dr. Wiegele Zdravko, Beljak.
32.	Podporočnik Žagar Josip, Celje.
33.	Podporočnik Veselko-Sedlecky Alojzij, Derventa.
34.	Poročnik Demarchi, ki je upravljal do julija 1918. jugoslovanski odred v Resani (VIH. armada), se je iz lastnega nagiba odpovedal službi in odšel prostovoljno v tabor Nocera Umbra.
V odredu so začasno vršili službo tudi ruski podporočnik Gugljevič (do sept. 1918.) in Čehi Carzanci poročnik Jirsa František, podp. Kohutek Josef, Zeleni Miloš, Pajger Karel in Mottl Karel, ki so pa sredi leta 1918. ob delitvi Čehoslovakov in Jugoslovanov prestopili v čehoslovaško legijo.
Mrtvih (padlih v borbah, umrlih vsled težkih ran in bolezni) je imel bataljon devet, in sicer:
1.	Runjanin Trivo, roj. 1898., Gabešci (Hrv.), padel na Monte Grappa 23. IX. 1898., pokopan v Marostiki 25. IX. 1918.
2.	Podpor. Veselko-SedIecky roj. 1898. v Dcrventi, Bosna, odlikovan s srebrno hrabro med., padel na Monte Valbella 29. VI. 1918., pokopan 30. VI. na vojaškem grobišču pod Monte Valbella.
3.	Ćurković Marko, roj. 1892., Livno, pok. 22. X. 1918., Brescia-Edolo, reg. str. 22, št. 334.
4.	Korporal Manoš Anton, roj. 1898., Zlarin-Sibenik, pok. 30. X. 1981. Edolo.
5; Sretanović Vaso, roj. 1897., Kobildo, Sarajevo, pok. 30. X. 1918. Edolo, reg. Nr. 73, št. 385.
6.	Peterle Josip, roj. 1887. Brunovec, Krško, umrl v Viccnci, ospedale di tappa 16. XII. 1918. (Bataljon ga je ob svojem odhodu moral pustiti v bolnišnici).
7.	Narednik Zupančič Ivan, roj. 1881. Kati-nara-Trst, dvakrat odlikovan, umrl 3. XII. 1918.
8.	Nosovič Pavao, roj. 1897. Gacko* pok. 26. X. 1918. Edolo, reg. str. 38, št. 350.
9.	Djurič Srečko, roj. 1877. Bukovići-Sasa-nicc, Bosna, umrl 5. XII. 1918.
Razen teh je imel bataljon 60 ranjencev, ki so večinoma popolnoma okrevali. Ob svojem odhodu iz Italije smo pustili 17 mož v vojni zoni v vojaških bolnicah Marostica, Sandrigo, Edolo, Mestre, Vicenza, Verona in Brescia, ki so se tekom 1919. vrnili za nami v domovino. Invalidi so korporal Ivan Rončcvić, redov Dušan Vidič in redov Karamehincdovič.
Iz bataljona so izstopili dobrovoljci, ki so prosili za podelitev italijanskega državljanstva in za sprejem v italijansko vojsko. Takih je bilo šest (19. septembra 1918.):
1.	Korporal Zorica Josip, roj. 1890, Šibenik.
2.	Batistič Ivo, roj. 1898., Korčula.
3.	Franulović Ante, roj. 1892., Blato, Korčula.
4.	Grbčič Krištof, roj. 1884., Sv. Jakob-Drc-venik.
5.	Jadrešin Jovo, roj. 1893., Tijesno-Šibenik.
6.	Mikin Mate, roj. 1885., Tijesno-Šibenik.
Omeniti moram, da so italijanske oblasti s
temi ljudmi postopale korektno in jih — zaprle.
Odlikovanja je prejelo okoli 130 oficirjev in mož. Mnogo odlikovanj pa, zlasti angleških (za sodelovanje z angleško divizijo v zadnjih dneh vojne) nismo več prejeti vsled svoje nagle demobilizacije in odhoda iz Italije.
Na lastno prošnjo je bilo odpuščenih iz bataljona pet dobrovoljce v, a vsak izmed njih je moral podpisati lastnoročno izjavo, da se vrača prostovoljno v delavsko četo, t. j. med ujetnike. Oficirski zbor se jc mnogo posvetoval o tem, kaj naj ukrene na zahtevo dobro-voljcev, ki so hoteli izstopiti. Neprijetno je bilo, da bi morali mi Jugoslovani sami svobodnemu rojaku jemati svobodo in ga oddajati v italijansko taborišče. Da nas ne bo mogel nihče dolžiti nekorektnosti, smo hoteli take elemente ohraniti pri sebi in jim dati vse ugodnosti v posebnem oddelku, voditi jih v svojem spisku ter jih puščati pri poslih v ozadju, za fronto — kljub temu so pa nekateri vztrajali pri zahtevi, da se hočejo vrniti v tabor. — General Badogiio mi je naročil v soglasju z generalom Coffarom. načelnikom glavnega štaba 8. armade, sledeče: «Risultando chc detti chiederebbero di tornarc lavoratori, egli (capitano Pivko) vi potrd aderire, facendo pero firmare ad ogni singolo regolare dichiarazio-ne, con cui riconosce di voler tornare nelle compagnic lavoratori e ne fa domanda.»
(Polkovnik Filipponi jc napisal nekač željo, naj mu pošljemo spisek dobrovoljcev, ki se nahajajo v Italiji a jih nimajo v evidenci osvobojenih ujetnikov. Tej prošnji nismo ugodili, temveč smo ga opozorili, da ni potrebno, da vodi komisija v Rimu spiske jugoslovanskih dobrovoljcev, ker jih vodimo sami in ker ga vcfdi istotako italijanski generalni kvartir).
Disciplina v četah je bila v celoti dobra, v nekaterih oddelkih vzorna. Četa poročnika Kovačiča na pr. ni doživela niti enega disciplinarnega prestopka in zato ni bilo v njej do konca vojne niti ene kazni.
Bataljonski arhiv in arhivi poedinih čet se nahajajo pri meni v Mariboru. Popolni so arhivi oddelkov, ki so vršili službo v odsekih VII., I. in VI. armade, ostali so nepopolni.
14. Jugoslovanski bataljon na italijanski fronti«
Sektorji, v kojih so stali oddelki Jugoslovanskega dobrov. bataljona:
I. Fronta VII. armade.
1.	Vescasa, sektor Tonalc, frontni odsek al-pinskega bataljona Val Brenta.
2.	Conca Montozzo, sektor Albiolo, frontni odsek alpinskega bataljona Pinerolo.
3.	Ercavallo, frontni odsek alpinskega bataljona Susa. Jugoslovani so zasedli tukaj eksponirano stražo na koti 2970 in opravljali službo zelo uspešno.
Četa poročnika Kovačiča se je koncentrirala 31. oktobra v Edolu, odkoder je odrinila v Tirano. Dne 2. X]r. se je prepeljala na Giogo Stel-vio (Ortler) v sektor Il.a cantoniera v frontni odsek alpinskega bataljona Cuneo. V tej dobi še Avstrijci v tej fronti niso ničesar vedeli o polomu avstrijske vojske.
Dne 3. novembra se je jugoslovanska četa udeležila preganjanja umikajočih se Avstrijcev v smeri Meran- Bolza no. Naši dobrovoljci so se na željo italijanskih komand priključili raznim italijanskim kolonam kot vodniki in tolmači.
Četa je zaključila svojo službo na fronti 6. XI., deloma, žele 12. XL 1918. in se zbrala nato v Mompianu. Poveljstvo VII. italijanske armade J« podarilo Mi srbsko zastavo in vsi udelsžsnci so prejeli 15. XL bakrene medalje, oficirji (KovaSC, Kanec in Volarič) p« srebrne medalje.
Spomina Je vredno, da Je dosegel odred por. Kovačič« pa viimfth obflo važnih uspehov, X
sektorju Ercavallo je dobil zvezo z avqlr. Kaiserschiitzi, na Aibiolu pa s Slovenci 26j domobranskega polka (Maribor). Avstrijske komande so bile kaj nestrpne in nervozne« kjerkoli so nas občutile na tej fronti. Dotične sektorje so bombardirali tako silovito, kako* nikdar poprej.
II. Fronta L armade.
Meseca oktobra 1917., torej ie pred avstrij-i sko ofenzivo ob Soči, je že stal naš odred n* fronti v sektorjih Monte Rasta, Monte Kata* Monte Zebio, Monte Interrotto. V odredu bili tedaj ie združeni Jugoslovani in čehoslo* vaki, vsi Carzanci. Razdeljen je bil na 3 od« delke v odsekih 5. bersaglierskega in 77. in 78. infanterijskega polka. Po kobaridskem pot lomu smo se morali umakniti tudi mi iz teh sektorjev nazaj.
Od maja 1918. do konca vojne smo imeli v področju I. armade stalno jugoslovansko četo 8 oficirjev in 180 mož.
V ukazih raznih divizij in brigad nazivajtf našo Četo z imenom «Reparto Posina», kar jei bilo ime za telefonske razgovore. Oddelek je prejel obilo pohval in priznanj, razen tega j4 bilo v njem odlikovanih tudi osebno več olu cirjev in obilo mož. (Iz mnogih ukazov se vidi, da so italijanske komande včasih pomotoma smatrale «Reparto Posina« za Čehoslovake)*
Jugoslovanski odred v I. armadi je bil i©" redno delaven in podjeten. Imel je neprene^ homa polovico ljudi na fronti, druga polovica je pa počivala v Valmalungi (Schio). Turnus naporne službe in počitka je bil pri tem oddelku isti kakor v italijanskih trupah. Pravi-* loma so se menjavah vsakih 14—20 dni. Pre-; obširno bi bilo porot ilo, ako bi hotel navesti vse sektorje in popisati njihovo delo in uspehe.; Podroben referat priobčim na drugem mestu.
Jugoslovani oddelka ♦Posina» so zavzemali do 30. oktobra 1918. menoma položaje v od-, sekih Monte Corno, Monte Spil, Val d'Astico, Val Gelpach, Pasubio, Alpe Cosmagon, Ferrof di Cavallo, Dente, Basso Panetone, Anghebe* ni, M. Pruche, Griso, M. Majo, Vullarsa, Mat-tassonc, Trappola, Panego, Posina, Strclia d( Zovari, Calgari, Sogli Bianchi, Riofreddo, Ca-viogio, Val d'Assa itd.
Izmed italijanskih polkov in bataljonov, prt katerii« smo bili na omenjenih položajih, navajam sarno nekatere: 7..polk alpinov, bataljon Monte Pavione, bersaglirski bat. št. 11. 40, 72, LV. reDarto d'assalto, infant. polki št. 157, 158, 236, 235 itd. V krasnih razmerah smo živeli na fronti pri brigadah Pičeno, Li£uria in pri 5. bersaglierski brigadi. Poveljstva 55. in 69. divizije ter X. armadnega zbora so nam šla povsod na roko.
Omenjam še. da smo si uredili v vasi Mar-cellise blizu Verone jugoslovanski kader, kjer smo vežbali svoje oddelke, metali bombe, streljali in vežbali pohode z angleškimi maskami.
III. Fronta VI. armade.
Će ta poročnika Staneta Vidmarja v podroeju VI. armade je bila izmed vseh jugoslovanskih oddelkov najmočnejša. Štela je 360 ljudi med njimi mnogo v specijalnih orožjih izurjenih mož. Z 10—13 oficirji jc vršila ta četa neprenehoma od marca do konca vojne službo v sektorjih Monte Valbella, Coi de Rosso, Col d'Echelc, Val Frcnzela, Sasso Rosso, Crcce S. Francesco, Cornone itd. Septembra in oktobra jc stala stotina teh Jugoslovanov na položajih Alonte Grappa, Monte Asolone, Monte Per-i tica in Porta di Salton, torej v sektorjih IV. armade. Udeležila sc jc z oddelkom slovitega juriša na Monte Valbella 29. junija 1916. skupno s Čehoslovaki pri kalerem jc imela razen navedenega 1 mrtvega oficirja 6 ranjencev (podporočnik Bclcševič in redovi Vidič Dušan, Ostojin Lazo, Jan Joca, Princ Janez, Kališki Dragoljub) in prejela obilo odlikovanj. ZadDje ofenzive se je udeležila z dvema stotih nama ljudi, ki so prodirali z angleškimi in ita-janskimi divizijami preko Pergin, Čim so na svojem pohodu zajeli bežeče kolone avstrijske artilerije, je podporočnik Nande Kranjec preobrazil svoje Jugoslovana v kavalerijo. Na 82 kanonov italijanskega vojnega plena si lastimo jugoslovanski dobrovoljci pravo. . Četa je imela na razpolago avtomobilno kolono 15 kamionov in je bila vsled svoje mobi!-, nosti danes tukaj, jutri lam.
Kadarkoli se je pojavil na avstrijski Ironti slovanski bataljon, je že drdral oddelek Vidmarje ve čete na vrhove, da dobi z AvstrijakI zveze. Propaganda je bila izredno živahna is uspešna. Tudi v informativnem oziru je dala ta četa Italijanom toliko važnih notic in gradiva o premikanju avstrijskih trup, da se njen! uspehi nc morejo dovolj oceniti. Omenjam samo nekatera mesta iz ukaza: Comando 6. Armata, Reparto Iniorrnatori, Ordine di ser-vizio 7. Lugiio 1918. Encomio al personale del reparlo. — 11 Comando Suprcmo ed il Comando d'Armata hanno espresso il loro compiacf-mento per il modo corae ha funzionato il ser-vizio inlormazioni sia durante il periodo in cui il ncmico preparava contro di noi la sua po-derosa oifensiva, sia durante lo svolgimectc della stessa. H con vero orgoglio che io rin-grazio tutti Voi, Ufticiali o soldati, per la coo-perazione attiva e intelligente che avetc dato ogni giorno, ogni ora. A Voi, Czechi e Jtt^o-slavi, chc nel diuturno lavoro di conlatto col nemico avete fatlo sentirc ai Vostri fratclli aneora di la la forza della Vostra voce di ri-belli ad una iniqua oppressione... giunga la mia parola di riconoscenza per la" fede con cui avete sempre lavorato, per la lede con cui avetc sempre creduto, con me, alla vitto-ria. E sia per Voi tutti suprema soddisfazione il sapere chc il ccntinuo intelligente lavoro dl tutti Voi ha fatto si che 1'Uflicio giungesse ail'attesa battatflia in condizioni di prep^ra-zione Vali chc «Tuiio cio, che il nemico aveva preparato dietro alle sne Unce era a noi nofo»..
Ta ukaz je najbolji dokaz, koliko smo i ml Jugoslovani pripomogli, da jc propadla avstrijska junijska ofenziva 1918. tako korenito.
IV. Fronta IV., VIII. in III. armade.
Jugoslovanski oddelki v sektorjih ob Piavi nimajo toliko uspehov, kakor na planinah. Vzroki leže v stališču delegata Jugoslovan-Odbora, ki je izdal tem oddelkom posebna navodila ker delj časa niso imeli dovolj oficirjev, Imeli so pa isto voljo udejstvovati sc v borbi zoper Avstrijo kakor prej imenovani oddelki.
Oddelek podporočnika Saćerja VIII. arrn, se je udeležil zadnje ofenzive ob Piavi skupno s Čehoslovaki. Pri mestecu Crocctta Trevigia-na je vstopil v zvezo 27. Reparta d'assalto, prekoračil z njim na pontonih Piave pri mestecu Vidor in zasledoval bežeče Avstrijake v smeri Valdobbiandene, Miane, Follina, Cison< do Belluna.
Na fronti III. armade so stali Jugoslovani hilija in avgusta 1918. v sektorju S. Dona in Zenson. Vodil jih je tedaj podpor. Gugljevič,
Izčrpno poročilo o delovanju naših čet po«, damo na drugem ncestu. Opozarjam, da jc ob-* javljenih 2« precej prizorov iz našega delovat nja v listih «Sokofič», «Tabor», »Edinost^ »Vojni Vestnik»j
DNEVNE VESTI
Pristojbine in kolkovine
Kakor je znano, so se, kolikor je bilo sploh mogoče, že raztegnile na nove pokrajine poleg davkov tudi vse pristojbine in kolkovine, ki veljajo za stare italijanske pokrajine. To se pravi — plačevati je treba 5e več, kakor se je plačevalo doslej. Razume se pa, da je ne samo v interesu posameznikov, nego tudi v prav umevanem interesu države same, da
posameznik ne plačuje več, nego je tudi zares zavezan plačati v posameznem primeru. Zato je, mislim, dolžnost vseh, ki se momamo po poklicu bolj natanko pečati z izredno obširno in precej zamotano t v ar in o italijanskih pri* stojbin in kolkovin, da objavljamo iz svoje prakse vse, kar lahko pripomore, da se težko breme kolikor mogoče olajša. Pri tem moram, brez nikakega hudobnega namena, ponoviti, kar se je konstatiralo že od mnogih strani, da je namreč italijanska zakonodajna tehnika bistveno različna od tiste, ki smo jo bili prej vajeni; v tej sodbi se ujemamo pač vsi, ki imamo v novih pokrajinah opraviti s proučevanjem in uporabljanjem zakonov, brez razlike političnega mišljenja. Seveda sledi iz tega tem nujne jša dolžnost, da se z italijansko zakonodajno tehniko čim preje čim bolj temeljito seznanimo. Po tem uvodu, s katerim bi rad vzpodbudil druge k sodelovanju, naj preide m k posameznemu primeru, ki me je nagnal, da sem se lotil predmeta.
S kraljevim ukazom od 11. 1. 1923., št. 158, ki se jc objavil v državnem uradnem listu od ^6. 3. t. 1., št. 71, so se raztegnile na nove pokrajine takozvane registrske pristojbine (tasse di registro). Niso se nasprotno raztegnile takozvane hipotekarne pristojbine (tassc ipotecarie), ker so uravnane po pravnih razmerah starih pokrajin, kjer nimajo zemljiških knjig (grunlnih bukev). Zato so v Čl. 2. do 9. navedenega kr. ukaza določene posebne pristojbine za zemljiškoknjižne vpise, ki so pa vendar iz jasnih razlogov tributarne pravičnosti odmerjene podrobno kakor hipotekarne pristojbine za stare pokrajine.
Nove pristojbine za zemljišoknjižne vpise so četvere: 1) za pridobitev lastnine, 2) za pridobitev zastavnih pravic, 3) za pridobitev drugih realnih pravic, ki se dajo v denarju ceniti, in 4) za prenos zastavnih pravic. Na prvi pogled so te poslednje redno visoke, ker bi znašale za
lir, 13, čez 50.000 lir, na prvih 50.000 lir, 13, na vsakih nadaljnjih 50.000 ali odlomek od ne manj kot 10.000 lir, 2 liri 20 stotink postopne (gradualne), ne sorazmerne (proporcionalne) pristojbine.
izpiti m kr. srednju šolan v Idriji
v Jesenskem rok« ft. h
V smislu naredbe kr. ministrstva za uk se morajo vsi dijaki, ki želijo na novo vstopiti, pa tudi oni, ki so že obiskovali srednje šole v Idriji, pismeno prijaviti pri ravnateljstvu do 29 i. m. in izrecno navesti razred, v katerega se hočejo vpisati.
1)	Sprejemni izpiti za L razred gimnazije in realke bodo dne 11. in 12. oktobra od 9.—12. in od 14.—17. ure. Ti dijaki se imajo zglasiti v spremstvu očeta afi kakega drugega sorodnika dne 11. oktobra od 8.—9. ure pri ravnateljstvu in prinesti seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Ti učenci morajo do 31. decembra t. 1. dopolniti starost 10 let. Mlajši se sprejemajo samo pod pogojem, ako so dobili izpričevalo 4. razreda ljudske šole s klasifikacijo najmanj 8/10 v vseh predmetih. — Sprejemni izpiti za I. razred realke in gimnazije so pismeni in ustmeni in obsegajo slovenščino in računstvo. Pismeni izpit iz slovenščine sestoji iz narekovanja ali pa obnovitve, pri čemur pride v poštev pisava, iz računstva pa iz naloge iz štirih osnovnih operacij s celimi in desetinskimi števili. Pri ustmenem izpitu iz slovenščine se zahteva gladko čitanje, obnovitev in razlaganje berilnega sestavka in poznavanje siovniških oblik. Pri ustnem izpitu iz računstva se zahtevajo 4 osnovne operacije kot pri pismenem.
2)	Sprejemni izpiti za višje razrede obeh zavodov se bodo vršili dne 9., 10. in 11. oktobra od 8.—12. in od 14.—17. ure. Prošnje za sprejem v višje razrede morajo biti kolkovane z 1 liro in opremljene s
pristojbine iz- ! krstnim listom, z zadnjim izpričevalom in vrednosti čez i z izrecno označbo razreda, za katerega
Ho naslov nonatedstn drž. železnic
Prejeli smo sledeči dopis, ki ga v interesu občinstva radi objavljamo, priporočajoč ga kr. ravnateljstvu državnih železnic v vestno upoštevanje:
Ko smo se v torek zvečer — t. j. 11. t. m. — vozili iz Gorice proti Trstu po državni železnici, smo videli slučaj nerednosti, oziroma zanikrnosti uslužbenca, ki bi bil lahko stal življenje mnoge potnike. — Kakor gotovo ve slavno ravnateljstvo, kakor bi vsaj moral vedeti tudi vsak sprevodnik in kakor vemo tudi mi vsi, ki smo pri taki stvari najbolj prizadeti, se ima po vseh železniških postajah klicati ime postaje in paziti, da se vrata pravočasno odprd. To se pa žal le malokrat vidi, da bi se vrata redno odpirala, če ljudstvo ne kliče sprevodnika, naj mu odpre. Tako smo na primer dospeli omenjenega dne na postajo Repentabor (Monrupino) in sprevodnik tega vlaka je sicer par krat za klical

so sinovi razmerno razdeljeni na razne tipe šoL Uradništvo ostaja zvesto klasični gimnaziji, katere obiskuje 14.41 odst. njegovega naraščaja, 21.98% uradniških hčerk pa obiskuje dekliški studij.
Na nemških šolah je 23.46% učiteljske mladine na učiteljiščih, sledi pa kmečki stan z 18.8%. Na ostalih nemških šolah odpada najvišji odstotek dijaštva na trgovske obitelji. Na madžarskih zavodih študira v pretežni meri naraščaj kmetov, obrtnikov in trgovcev.
Žalostno statistiko kažejo diagrami o obiteljskih razmerah dijaštva, iz katerih je razvidno, da je 1.33% brez staršev, 9.91% brez očeta, 2.63% brez matere, 0.70% pa jih živi v obiteljih, ki so razcepljene radi ločitve.
Diagram dijaških stanovanj kaže potrebo, da dijaško skrbstvo posveti posebno pažnjo dijaštvu, ki stanuje izven šolskega kraja. To so dijaki, ki ves dan prebijejo v mestu brez pravega stanovanja in se šele zvečer po končanem pouku vozijo domov. Na Cehoslovaškem pripada tej vrsti 33.03% vseh dijakov in 22.99% dijakinj oziroma od 102.448 glav študirajoče čekoslovaške mladine jih 31.166 stanuje izven šolskega področja! Zidanje dijaških do-
vjsoke, ____ __________________________.	_
20.000, a ne čez 50.000 lir nič manj kot 13%. I želijo delati sprejemni izpit, z domovinskim Ali stvar ni taka, in svrha tem vrsticam je | listom in z dokazom istosti prosilca (to je prav ta, da opozorijo, da je dotična tabela ! s sliko, potrjeno po županstvu ali pa pO na str. 176 in 177 v sicer zelo praktični izdaji notarju, zadostuje tudi potni list) in se mo-društva sodnih funkcijonarjev tridentinskih j rajo predložiti najkasneje do 28. septem-M-cggi e tarirte sulie tassc di registro e bollo, ; j;)ra 1993
Associazionc fra i magistrati della Venezia Tri-dentina, Trento 1923) zgrešena. Pristojbine 2. ciena tiste tabele niso namreč sorazmerne (proporcionalne, in sicer odstoine), nego postopne fgradualnej. aZ vpis prenosa zastavnih pravic v gornjem primeru, t. j. za vrednost čez 20.000, a ne čez 50.C00 lir, znaša torej pristojbina ne 13 odstotkov vrednosti, nego 13 lir!
Napako, vsaj delno, je zagrešil zakonodajalec sam, ker označuje v prvem odstavku 3. člena gornjega kr. ukaza vse pristojbine za zmljiškoknjižne vpise kot sorazmerne (tasse f-roporzionali). Ali, kakor reČengo, zakonodajalčeva krivda je le delna, ker je vendar pri pristojbinah za prenos zastavnih pravic izpusti! besede »per ogni 100 lire» (za vsakih 100 lir], iako da manjka podlaga za sorazmerje. Zato je v tej točki krivda sestavljalcev gornje knjige tem večja, ker so čisto iz svojega dopolnili manjkajočo podlago, češ, da se tudi pristojbina ,za prenos zastavnih pravic plačuje za vsakih 100 lir.
Da je moja opozoritev upravičena, izhaja tudi iz primerjanja z analogno hipotekarno pristojbino (8. čl. tarife hipotekarnih pristojbin priloge A kr. ukaza-zakona od 22. 1. 1922., št. 107, objavlj. v drž. ur. listu od 11. 3. 1922., št. 59). Pristojbina za «annotamenti per trasfe-
3)	Pismeni izpiti zrelosti za one kandidate, ki se na novo prijavljajo, kakor tudi za one, ki imajo ponavljalne izpite, začnejo dne 1. oktobra in se bodo nadaljevali dne 2., 3., 4., 5. in 6. oktobra. Ustmeni izpiti začnejo dne 8. oktobra ob 8. uri. Prošnje in priloge kakor pod 2).
4)	Pristojbina, vpisnina in šolnina:
Vpisnina za L razred in za novodošle dijake znaša 60 lir. Pristojbine za sprejemne izpite za I. razred gimnazije in realke se plača 60 lir.
Vsak dijak gimnazije in realke ima plačati takoj pri vpisovanju L 16.50 za telovadbo.
Šolnina za I., II. in III. razred gimnazije in za I.—IV. razred realke znaša na leto
ime dotične postaje, ni pa odprl vrat va-jmov bo temu primerno prišlo v okom.
gonov, kakor bi jih bil moral. Bilo je mnogo ~	~	---
potnikov, ki so hoteli izstopiti in so v ta namen zaman klicali sprevodnika, naj jim odpre. Naposled, ko je že vlakovodja dal znamenje za odhod in se je vlak že pomikal, je priskočil k vratom neki človek: če se ne motim, je bil sopotnik, ki je ravno izstopil nekje iz ozadja, kjer se nahaja vedno tudi sprevodnik. In ta jim je odprl vrata.
Pričeli so eden za drugim skakati z vlaka, ko je že precej naglo vozil. Posledica lega je bila ta, da je eden izmed teh potnikov padel. Sreča pa je bila, če tudi v nesreči, da ni padel pod kolesa! Vse, ki smo to videli, nas je streslo do mozga.
Ravno v istem vlaku sem opazil še drugo nerednost, da se najblažje izrazim. Našel sem namreč vrata na nasprotni strani priprta, kakor bi bila zaprta. Pa bila so povsem odklenjena. Recimo sedaj, da pride kdo izmed potnikov in se nasloni, da pogleda skozi okno. Ali se mu ne zgodi brez vsakega dvoma, da pade z vlaka?! In denimo, da jih je vex, ki se silijo k vratom. Ali ne bi ta' nerednost lahko stala življenje več oseb?!
Ker so torej omenjene nerednosti na vlakih velika nevarnost za življenje občinstva in tudi lahko v veliko gmotno škodo upravi državnih železnic sami, ker bi v slučaju poškodbe kakega potnika brez njegove krivde morala dati odškodnino, in ker koncem konca tudi nobena odškodnina ne plača zdravja ali življenja, upamo upravičeno, da bo slav. uprava vzela našo j katovi opozoritev dobrohotno v poštev in temu primerno ukrenila vse, da se kaj takega ne bo več dogajalo.
To še posebno z ozirom na dejstvo, da prvoomenjeni slučaj ni prvi, pač pa že drugi, ki se je odigral v kratkem času in ravno na isti postaji ter na enak način kakor prvi!
Zanimivi so podatki o šolski higijeni, izkazujejo pa vsekakor še podrobne pomanjkljivosti. Kulturna atmosfera je predočena v posebnih digramih, ki očitujejo, kakih jezikov se di-jaštvo uči, kaj in kako čita in kako se zabava. Statistika podpornih akcij za dijaštvo izkazuje število in višino ustanov in študijskh podpor ter razmerje štipendistov.
Razstava socijalnega skrbstva za dijaštvo je priključena splošni srednješolski razstavi, ki s statistikami, diagrami, fotografijami, načrti itd. podaje celoten pregled dijaškega življenja in nehanja v Čehoslovaški državi ter s tem trdno podlago za nadaljnje delo in graditev modernega pedagoškega, ekonomskega in socijalnega skrbstva za študirajočo mladino.
Komm stolna nameščenih zdravsiRov
Drugo zasedanje kongresa se je bavilo z vprašanjem vstopa udruženja stalno nameščenih zdravnikov v organizacijo državnih faši-stovskih sindikatov. Po daljši razpravi je bil s j pretežno večino sklenjen vstop udruženja k omenjenim sindikatom. Tržaška in goriška sekcija sta v posebnem glasovanju sprejeli isti sklep. O sklepu je bil obveščen min, predsednik on. Mussolini s primerno brzojavko. Nekateri člani odbora, ki se niso strinjali s sklepom, so podali demisijo, katera je bila | sprejeta.
Iz Pule je prišla vest, da se je tam ustanovilo vsled iniciative poslanca dr. Pesante udruženje stalno nameščenih zdravnikov za Istro. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivan Padovani. Odborniki: dr. Cesare, Diana, Roc-co, Dapas, Mars^ch in Manzolini. Tudi to na novo ustanovljeno udruženje je iakej sklenilo svoj pristop k organizaciji fašistovskih sir d i-
! Volitve v Acslrtjf
Dne 21. oktobra bodo volili v Avstriji p A novem volilnem redu 165 poslancev v dxsi žavm svet ali Nationalrat in obenem več dc*j želnih zborov, med temi dunajski, koroški in gradski ali burgenlandski. Volili bodo 25 volilnih okrožjih, od katerih so: na Dunaju 7, v ostali Dolnji Avstriji 4, v Gor. Avstriji 5, na Štajerskem 4, ostale dežele tvorijo po eno samo volilno okrožje. Taka razdelitev v okrožja ni ugodna za češko manjšino, ki se niti na Dunaju ne more uveljaviti Nekaj nad polovico dunajskih Čehov so sploh čehoslo* vaški državljani in torej ne prihajajo v poštev. Ostala manjša polovica pa je razdeljena d» sedem 'okrožij, v katerih ne more nikjer doseči količnika. Samostojen nastop dunajskih Čehov bi torej ne imel nikakega smisla, niti onega, da bi šteli svoje glasove. Po dobljenih glasovih bi hote ali nehote cenili moč češke manjšine, dočim dobra polovica niti glasovati ni mogla. Zato so Cehi prisiljeni v kompromise. Češki socialni demokratje so že sklenili zvezo z nemškimi v smislu hamburškega kongresa in pri tem dobro odrežejo, obranivši sta-* tus quo svojih dosedanjih zastopnikov, ki bodo. imeli v narodnostnih vprašanjih proste roke. Razun v Nationalratu, kjer tudi doslej nimajo zastopnika, bodo imeli dobro zastopstvo v deželnem zboru in v vseh dunajskih okrajnih za-, stopili. — Za socialisti je najmočnejša češka stranka ljudska. Ta ima svojih pristašev v vseh srednjih stanovih, je izborno organizo-vana in bogata po imetju v hišah in denarnih sredstvih. Ta še ne ve, kaj naj bi storila. Ako se pridruži krščanskim socialistom, bi utegnila doseči tudi ona primerno zastopstvo, kar bi v narodnih zadevah ne bilo slabo. — Narodni socialisti, ki jih vodi jako agilni poslanec Kli-meš, so obsojeni, da ne bodo imeli nikakega zastopstva več. Kar so doslej imeli, so dobili vsled kompromisa med češkimi strankami, ki je bil po starem volilnem redu mc£oč. Češke oaze, posebno na slovečem Moravskero polj«, se ne morejo na nikak način uveljaviti.
Koroški Slovenci se tudi marljivo priprav-, Ijajo. Korošci so tudi že proglasili oliciclnt ime svoje stranke.
Gradski Hrvatje so proglasili samostojen nastop pod imenom ^Hrvatska stranka« In so izdali v svojih <■ Hrvatskih Novinah - krasen proglas.
Novoimenovani tržaški škof dr. Fogar bo dne 14. oktobra posvečen v goriški stolnici. Slovesno ustoličenje v Trstu sc bo vršilo na praznik sv. Justa.
Zadušnica za umorjene vojake pri Janini, Včeraj zjutraj se je vršila pri sv, Justc svečana zadušnica za italijanske vojake, umorjene pri Janini. Zadušnice so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških obla-« stev in tukajšnjega diplomatskega zbora.
SedJalDO skrbstn za ffiaitvo na Cesten
Povodom nedavnega mednarodnega kongresa srednješolskih profesorjev je bila v Pragi
1* iu - ir	j ___ ..	, prirejena priložnostna dijaška razstava, v ka-
100 lir, za IV. m V. razredgimnazije 200, terf . čehoslovaško posvetno ministrstvo za hcej m za višjo realko 300 lir. Šolnina se plača v 4 enakih obrokih in sicer pri vpisu, koncem decembra, februarja in aprila vsakega leta. (Učenci I. razreda smejo prositi za odlog plačanja. Pri dobrem napredku, lepem obnašanju in pri ubožnosti
rimento di credito, subingressi o surrogazioni* 0pr0stitev plačanja šolnine po pogojih, ki (zaznambe za prenos terjatve, vstope novega; jih bo odredilo kr. naučno ministrstvo.
dolžnika ali upnika) je postopna (gradualna) , p n opremljene prošnje se imajo tein sicer po istih stopnjah, ki so določene za I. . .	L ,,« 7 .
pristojbine za prenos zastavnih pravic v novih koi zacetku šolskega leta močiti razpok raj inah. Končno je tudi s stališča tribu- j rednikom).
lame pravičnosti in umestnosti jasno, da pri- j Na nepravilno opremljene in zakasnele stojbina za prenos ne sme biti višja, nego prošnje se ravnateljstvo ne sme' ozirati;
sestavilo tudi poseben oddelek za socialno skrbstvo dijaštva, ki je v pedagoških krogih vzbudil velik interes.
Socialno skrbstvo za dijaštvo, ki je nekoč bilo skoro izključno prepuščeno inicijativam ............_ _ privatne dobrodelnosti, nahaja sedaj v čeho-
starisev, je^ vsakemu učencu možno doseS ?lovaSki 'fpubHki vedno stopnjujoči se javni
- interes radi svoje važnosti za državno in na-cijcnalno celoto.
Ofeeriiev slovenskih zasebnih vrtcev v Trstu In okolici
mora biti nižja od pristojbine za prvotno pri dobitev zastavne pravice.
Opozarjam končno na tiskovno napako v kr. ukazu od 11. 1. 1923,, ki jo je zvesto posnela prej omenjena trideniinska izdaja. Prva stopnja predmetne pristojbine velja za vrednosti, ki ne presegajo (in ne za vrednosti, ki presegajo] L 5.000.
Dr. Josip W:Ifan.
Dodatek. Pristojbine za zemljiškoknjižne vpise (vknjižbe in predznambe) znašajo:
1)	za pridobitev lastnine, za vsakih 100 L,
75 stot.;
2)	za pridobitev zastavnih pravic:
a)	na prvih 10 000 lir, za vsakih 100 lir,
2 liri;
b)	na vsak višji znesek, za vsakih 100 lir, 2 liri 50 stot.;
3)	za pridobitev drugih realnih pravic, če
Sc dajo ceniti v denarju in so vredne več kot 200 Kr, za vsakih 100 lir, 75 stot.;
4)	za prenos zastavnih pravic, v vrednosti do 5000 lir, 7, čez 5000 do 10.000 lir, 8, čez 10.000 do 20.000 lir, 10, čez 20.000 do 50.000 \ ceancig
Že prošlo leto je prosvetno ministrstvo v Brnu priredilo razstavo za socijalno skrbstvo mladine z nazornim pregledom dijaških institucij, podpornih društev, korporacij, načrtov in fotografij dijaških zgradb. Letošnja razstava na tem polju velik napredek: sega v globino, zajema obiteljske, gospodarske m življenske razmere dijaštva, njegov telesni in duševni razvoj v šoli in izven nje kakor tudi
Opomba. Občinstvo se ponovno opozarja, da morajo vse vloge na ravnateljstvo biti pravilno kolkovane. Za odgovor mora, .... , .
stranka priložiti zavitek s % aasto- ^^gT"	^JS^^S
vem IU Z znamkami, Sicer ne dobi odgo- L^i in cirkulai^ev ter se nanašajo na poeedine
vora.	__zavode, razreae ali celo na posamezne dijake,
,T1	. . . .	,	. ,.„ .	so bili predstavljeni v obliki izredno nazornih
Ukrepi ministrskega sveta za zboljšanje po- diagramov.
\°,žaia.. T Trstu. Ministrski predsednik on. I Predvsem so interesantni podatki o soci-Mussolmi je poslal tržaškemu prefektu sledečo ; jaini grupaciji dijakov po poklicu njihovih brzojavko: „Sporočite on. Giunti ter politi-! staršev. Najmočnejši kontingent odpada na cmm in gospodarskim zastopnikom Trsta, daJkmečkc sinove (14, 81%), za njimi so sinovi je ministrski svet odobril ukrepe zahtevane rokodelcev (13, 25), trgovcev (12, 13) in urad-za ozivljenje industrij v Trstu, v Tržiču in ob nikov (H, 05%). Pri poedinih šolskih tipih in spodnji Soci. S temi ukrepi hoče dati faši- narodnosti so detajlna razlike še večje. Tako stovska vlada nov očiten dokaz svoje sunpa- 0ddaja n. pr. večina čehoslovaških kmetov ti je za Irst, ki mora hitro kreniti napram svoji boljši bodočnosti.®
Novi tajnik tržaškega iašja. Po smrti Morare
svoj študirajoči naraščaj 85%), v realne gimnazije ostalo v humanistične šole.
v učiteljišča (84, (19, 54 odst) in Sinovi čehoslova-
je vodil tajniške posle dr. Masi, kateri pa je ških rokodelcev zasledujejo praktične smeri bil pozvan na drugo mesto. Odbor tržaške fa-1 in obiskujejo realne gimnazije (15*56%) in re-šistovske stranke javlja, da je bil v^fed tega : alke (15.72 odst.) ter učiteljišča (15.40%). imenovan za tajnika te stranke dr. Bruno Co- ] Velik odstotek dijakinj na srednjih šolah
se rekrutira iz trgovskih obitelji, medtem
Dne 1. oktobra se prične redni pouk na slovenskih zasebnih otroških vrtcih. Vpisovanje se bo vršilo povsod dne 24., 25. in 26. septembra od 9.—12. in od 2.—5. pop. Otroci morajo priti v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter prinesti s seboj; krstni list, zdravniško spričevalo o cepljenju koz in o zdravih oeeh. Za sprejem v otroški vrtec mora otrok imeti dovršeno 3. leto in ne sme prekoračiti 6. Otroci, kateri še niso cepljeni, se lahko cepijo vsako sredo in soboto izvzemši praznike ob 11. uri pri mestnem fizikatu v ulici Pitteri št. 2, kar starišem toplo priporočamo, ker otroci, ki niso cepljeni, ne morejo biti sprejeti v vrtec. Tudi stariši onih otrok, ki so že lansko leto obiskovali otroške vrtce, so naprošeni, da se zglasijo v zgoraj navedenih dnevih pri dotičnih vrtcih.
Oni otroci, kateri ob času vpisovanje še ne bodo dopolnili 3. leta ali se iz kakršnegakoli vzroka ne bodo mogli vpisati, bodo to lahko storili v prvih treh dneh vsakega naslednjega meseca,
Stariši, ne zanemarjajte svojih otrok! Ne pustite, da se vam otroci cele dneve potepajo po ulicah in izprijajo,' Vpišite otroke v vrtec, kjer so ves dan pod nadzorstvom vrtnaric ter se telesno in duševno krepijo!
UspaH pevskega zSora tfovsnstib učiteljev
v Cene tkah
«Piccoio della sera» poroča iz Benetk: Y torek je pevski zbor zveze slov, učiteljev Julijske Krajine dal svoj prvi koncert v tukajšnjem «Teatro Rossini^, katerega je občinstvo z navdušenjem sprejele. Uspeh je presegal vse pričakovanje. Mamelijeva himna in slovanske narodne pesmi so se morale ponoviti. Gledališče je bilo nabito j polno. Zbor nadaljuje s^ojo umetniško turnejo ter bo nastopil v Bologni.
SriiStvend vesti
Slov. akad. fer. društvo «Balkan». Radi dri žavnega praznika se sestanek danes nc vrži, pač pa se bo vršil jutri, v petek ob 20.30 v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je na-v dalje^anje čitanja društvenega poslovnika. Ob 20. bo imel sejo veselični odsek, odborova seja pa se bo vršila istega dne ob 13. pri tov. predsedniku. — Odbor.
Slov. akad. fer. društvo «Balkan». V soboto, dne 22. t. m. se bo vršil ob 20. XXVI. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1) nagovor predsednika, 2) čitanje zapisnika XXV. občnega zbora, 3) poročila posameznih odbor-3 nikov in preglednikov, 4) društveni poslovnik, 5) volitev novega odbora, 6) slučajnosti. —
Pozivamo tovariše, da se zbora udeležijo polnoštevilno. Vabljeni so prijatelji društva.
Odbor.
Pevsko društvo «Kolo». Danes ob 20. vaja moškega zbora v navadnih prostorih. — Odb,
Sz tržaSkega življenja
Strašen samomor umobolne ženkse. Včeraj zjutraj si jc na strašen način vzela življenje zasebnica Antonija Halm, stara 43 let, stanuj joča v ulici Ferriera št. 29. Ženska jc živela v divjem zakonu s pomorskim natakarjem Antonom Milloch, ki sc začasno nahaja na potovanju. v zadnjem času je začela kazati znake duševne nenormalnosti; napram znancem s« je večkrat izrazila, da je sita življenja. A nikdo niti od daleč ni slutil, da kuje ženska v svoji glavi resne samomorilne naklepe. Včeraj zjutraj se je podala na obisk k Milochovi sestri, ki stanuje v ulici del Lloyd št. 2. Ženski sla se nekaj Časa pogovarjali, nato se je Mi-lochova za hip odstranila. Ta hip je Halinovi zadesiovai, da je izvršila obupni sklep. Pograbila je na mizi oster kuhinjski nož ter si v blaznem razburjenju zadala na vratu strašno rano. Miliochova, ki se je kmalu zopet povrnila v kuhinjo, je našla Hahnovo vso krvavo na tleh; ncsrcčnica je hropela v smrtnem boju; okoli nje se je širila luža krvi, ki je curkoma lila iz rane. Vsled prestašenih klicev Millocho ve so prihiteli ljudje iz sosednjih stanovanj. Ranjenko so položili na posteljo in obvestili
o dogodku rešilno postajo. Zdravnik, ki jc i kmalu potem prihitel na lice mesta, je na Urnik trgovin. Danes, 20. septembra se bodo , prvi pogled uvide!, da jc stanje ranjenke ob-mesnice zaprle ob 12, brivnice in pekarne pa' upno. Rana je bila smrtna; goltrnec in žila ob 14. uri; ostale trgovine bodo zaprte ves! odvodnica sta bila popolnoma prerezana. Nc-dan.	j srečnici so za silo obvezali rano, nato sc
PODLISTEK
(50)
ANNIE VIVANTI:
^SCIRECA
Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B.
XXX VH.
Spominjamo se, da smo šli neko leto, ko smo bili še majhni, k morskemu obrežju — pe vem več kje, in ne ob katerem morju — in naša angleška vzgojiteljica nas je spremljala nekega jutra k obali, da bi videli lidai wave.
«Kaj je to, «tidal wave», miss Williams?» «no povpraševali.
*To je ogromen naval valov, ki se prikaže (c enkrat v letu,» je razlagala miss Williams?» «Bodite tihe in opazujte.»
Bile smo tihe in smo gledale. In res se nam je dozdevalo, da se na horizontu prikazuje cgromen val, neizmeren in mnogo večji kakor navadni valovi.
«Glej, glej, to bo tidal wavc!»
«Ne,» je rekla miss Williams. «Ni tof» In res je prihajal zopet drugi, še večji val — dvigal se je, kipel in padal.
«Bo ta, bo ta!»
Toda glei, kako se dviga za tem oglom na
obzorju gigantski val, voden zid, ki se je približal strahovito — grozo vzbujajoč. Bil je to «tidal wave!»
Ko so se v mojem življenju nagrmadili nad menoj tragični in nepreprečijivi dogodki kakor grozovit val — in sem videia kako se je njega vrhuncc odprl da me požre in potopi — ko so se vzpenjali grozni dogodki eden za drugim nad mojo glavo — tedaj sem si rekla.: «Glej, — sem na vrhuncu «tidal wave»! Nič strašuejšega, nič groznejšega ne more slediti temu: to je zadnji vrh! — Razbije, odpre naj se in naj me povleče s seboj. Potem ne more priti nič več drugega.
_ Toda v ozadju je še eden, še en ogromen val tragedije, temu sledi še drugi večji, temu zopet še eden, in še eden — valovi sanj, bajk', groze ...
... Tako se mi je zdelo oni večer, ko sem zapustila Priiukova, da sem vkovana v dolino pogube, r «tidal wave» moje usode. Nič več me ni moglo spremeniti; pred menoj se ne razteza nič drugega kot razsežna in neskončna gladina otožnosti in kesanja,
A ni bilo tako. Drug val krute nesreče, ti-tanski, bajen, grozen, kakor visok, voden zid, se je navalil, s« je dvignil na viiek in me hre-ščeč vrgel v naročje nepreklicni pogubi, prikoval me Je v zločinsko brezno.
To je bil »tidal wave». Poslednji vaL
Tj oka je zbolel.
Še isto noč je prišla Hliza v mojo sobo in me klicala.
«Gospa, pridite hitro! Gospodu je slabo... ima mrzlico in govori sam s seboj...»
Stekla sem v sobo malega. Sedel je na postelji; široko odprte oči so se mu bleščale v vročici... (Kje, kedaj sem ga že videla ta-kega?,..)
Govoril je, in govoril blodno: pravil je o Tanji, ki je ni videl že dve leti in o kateri ni nikdar nič omenil... govoril je o dedu in o Bearju, hotel je imeti sliko, hotel je pesmico...
Ovil se mi je okolu vratu, takoj ko sem bila v njegovi bližini:
«Mama, povej, povej mi pesmico.., pesmico. . .f»
«Katero pesmico, zlato moje, maliček m o j > ?
«Pesmico in sliko... pesmico in sliko...» Povej, povej...» jokal je in se tresel ter naslonil svoje Žareče lice na moje.
Začela sm:
Glej lepotico, v mlin hiti Glej ga mlinarja...
«Ne, ne, nef» je vpil mali, « ne tisto! nc tisto f»
Poskusila sem:	f^1
• Očke iz lanu, nosek Iz breskev, Ustka kot med — tralera, tralaU
ves obupan in slika... hitro,
«Ne, ne!» je rjovel Tjoka ihteč. «Tanja.., Mesec... hitro. .
Bliskovito so se raztrgali v mojem spominu oblaki pozabe. Videla sem belo otroško sobo v vili na deželi. Med dvema posteljama je lučka, ki razsvetljuje priprosto, ravno stoječo Madono, pred zvezdnatim ozadjenn v naročju drži Jezuščka, s krono na glavi. ..
Zibajoč sinovo glavico na mojih prsih sem začela tiho in jokajoče:
«Madona, stoječa na luni. ..»
Tjoka je hujšal. Lica so mu bila medla in vrpča in ves dan je vpil, da hoče Granjo in Tjoko. Toda Granjo so poslali v naglici proč, da ne bi bil okužen — sestra grofa Kama-rovskega ga je odnesla —; in Tanja... joj mene, mala Tanja je tam daleč v pradedovem gradu Tarnovskih; pohlevna in dobra je ob strani svojega očeta in gotovo se nc spominja več svojega zlatolasega bratca, gotovo je pozabila na svojo tragično mater...
Zdravniki so resno zmajevali z glavo pred posteljico, v kateri se je mali ves nemiren premetaval brez prestanka, vpijoč: «Vlak mi teče po glavi... nesite ga pro£... boli me, boli...» Ko so. videli niegovo viiolčasto-ru-
f deče grlo, so sc povpraševali: - Davica, škr-latica?.. .»
Potem so odšli, ostavivši mc samo, ki sem bila kakor blazna v strahu.
Kamarovskij je čuval z menoj noč in dan; včasih jc zaspal. — Ko sem ga videla takG spečega, sem ga sovražila.
Priiukov se je tudi preselil iz hotela Viktorija v Brislol, da bi nam bil bližje. Včasih sem ga videla za hip vsega žalostnega, potrtega, a nisem nič rekla; moje srce, moje misli so bile le pri Tjoki.
Neki večer — bil je četrti dan njegove bolezni — je Tjoka malo časa spal, potem sc jc naenkrat dvignil Ln začel kašljati, kakor bi so imel zadušiti.
t Mama, maina,» jc sopel, motreč me s preplašenimi očmi: • < Cemu, čemu mc pustiš umreti?» In zopet je zaprl oči.
Obstala sem kot obstrcijena. Da, jaz sem ga pustila umirati.
Mislila sem že na to, a nisem še dala oblike tej grozni misli. Takoj, ko jc zbolel, sem si rekla: «To je bcginja-maščevalka. Prisegla sem na Tjoko. . . prisegla sem na Tjoko. . .* Vrinil se mi je v spomin oni večer pri «Lm •tige Witwe», ko je Priiukov, kažoč na sc« rafsko dečkovo glavico, mrmral: «Ćc se odn tegneš, bo plačal on.»
ranjenko položili v avtomobil ter jo prepeljali v mestno bolnišnico, kjer pa je kmalu potem izdihnila. Truplo so prenesli v mrtvašnico.
Odmevi roparskega umora pri Sv. Ivann. Štiri osumljene osebe aretiran«. 2e pred več idaevi so orožniki iz or. postaje v ulici Istria aretii ali dva moža, ki sta osumljena, da sta sv udeležila roparskega napada in umora gostiln i čarke Del Monte. Aretiranca sta 27-letni Gustav Baviera. stanujoč v ulici Rigutti 5t. 21 in 28 letni Fran Sossich, stanujoč v uL Scuoie Nuove št. 19. Moža sta bila podrobno zaslišana S zanikujeta odločno, da bi bila imela kaj opraviti pri umoru Del Monte. Pred kratkim je bil oče umorjene gostiiničarke poklican na soočbo. Mož je spoznal onega, ki je stre-iial na njega v aretiranem Baviera. Drugega je spoznal samo po obleki. Ta identifikacija pa ni še odločilna, da bi bilo mogoče z gotovostjo reči, da sta aretiranca morilca gostilničar'^ Del Monle, kajti Costantini ju je spo-z""! -:o sta se oblekla v obleke, ki so jih našli banovanju aretiranca Baviera. Tega je spozna! tudi neki Albert Segur.
Par dni po aretaciji Baviere in Sossiclia sta bila aretirana tudi 27-letni Karel Schmutz, stanujoč na Vrdeli-Brandesia št. 512 in 28-letni Karel Fercsin, stanujoč v Kjadinu-Boschetto št. 870. Tudi ta dva zanikata, da bi bila soudeležena pri omenjenem zločinu. Toda izpovedbe nekaterih prič so za aretiranca obteževalne. Policijsko ravnateljstvo nadaljuje preiskavo.
<- Ropar privabil v svojo sobo žensko ter jo
opleniL» V «Edinosti» z dne 7. aprila t. L smo poročali, da je neki Josip Villich, star 49 let, iz Dalmacije zvabil neko Marijo Barbarich v ulico dei Gelsi št. 10, jo tam zaprl v svoje stanovanje ier ji pod grožnjo odvzel denar in zlatenino. Obenem da jo je prisilil, da mu je podpisala menico glasečo se na 300 lir. — V naše:n uredništvu se je včeraj zglasil Josip Vilich. star 24 let, pomorščak iz Dalmacije, kateri je izjavil, da je po naročilu svoje gospodinje Fclicite Milič povabil omenjeno Barbarich v njeno stanovanje, da tam uredi neki dolg, katerega je imela napram Miličevi. Marija Barbarich je to tudi storila s tem, da je podpisala menico ter tudi dala nekaj zlatenine kot zaiog. Vse to je storila prostovoljno. Še-le potem je šla na kvesturo ter tam obrekovalno ovadila Vilicicha, kateri pa je bil pri tukajšnji sodniji, kjer se je izkazala njegova nedolž-iost, tudi oproščen vsake krivde. Vilicich je vložil kazensko ovadbo proti Mariji Barbarich radi obrekovanja.
Vesti z GoriSkega
Občni zbor političnega društva „Edinost"
v Gerici
se bo vršil prihodnji četrtek, dne 27. septembra 1923 ob 9. turi zjutraj v društvenih prostorih. Vljudno so vabljeni vsi člani, da se ga udeležijo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Dnevni red občnega zbora: 1.) Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 2.) poročilo odbora in njegovih funkcijonarjev; 3.) resolucije; 4.) volitev ožjega in širšega odbora; 5.) slučajnosti. — Odbor.
Akad. ier. društvo «Adrija» priredi skupno z goriškim srednješolskim dijaštvom v soboto 29. t. m. poslovilni večer z zelo obširnim in raznovrstnim programom. Natančnejši spored objavimo pravočasno. K prireditvi se razpošilja jo posebna vabila.
Pogreb Antona CeŠčuta. V torek popoldne se je vršil pogreb Antona Ceščuta, uradnika .ia tukajšnji podprefekturi. Pokojnik, ki je že dolgo pred vojno služboval na okrajnem gla-vadstvu v Gorici, je bil splošno znan in priljubljen Lako med Slovenci koi med Italijani. To se je opazilo tudi pri njegovem pogrebu, kajti pri vsem slabem vremenu ga je spremljala na njegovi poslednji poti velika množica ljudi.
S pokojnim Češčutom je izginil, ako se ne varamo, iz goriške podprefekture poslednji slovenski uradnik, ostala je samo še ena slovenska uradnica.
Mrak v Gorici. V soboto, 22. t. m. ob 20. uprizori dramatični odsek Akad. fer. društva < Adrija» v Trgovskem domu dramo P. Petroviča v treh dajanjih «Mrak». Vsebina drame, ki je polna napetih in pretresljivih prizorov, je vzeta iz kaotičnih povojnih razmer in je žela povsod priznanje. Pri nas se to pot prvič predstavlja. Goričani in okoličani, ne zamudite prilike ter pohitite v soboto ob 8. vsi v Trgovski dom. — Pripominjamo, da je čisti donos prireditve namenjen Dij. Matici.
Sv. Lucija <Jb Soči. Ker se je moralo gostovanje < Adrije* vsled nedostavitve dovoljenja od strani pol. oblastva prenesti, se bo vršila predstava drame v 3. dejanjih «Mrak» in glu-ac enodejanke < Na skoku* v nedeljo 23. t. m. jb 4. uri popoldne v dvorani g. Mikuža. Drama kakor tudi igralci so želi popolno priznanje. Vsi ki ste žejni blage in plemenite umetnosti, pridite v nedeljo ob 4. v Sv. Lucijo.
Bovec. V nedeljo, 16. t. m. je pevsko društvo «Rombon» uprizorilo v nabito polni garaži društva S. A. P. Ganglovo žaloigro «Sin». Kdor pozna le nekoliko to ibsenovko, se mi ne bo čudil, če rečem, da sem nekoliko s strahom radi uspeha šel k prireditvi. Ali odkrilo moram povedati, že v prvem dejanju se je ta moj strah polegel, v drugem dejanju je pa že sploh izginil in se razblinil. Vsa čast nad doseženim uspehom režiserju g. Dovšku in ostalim igralcem! Napravili so vsi svojo dolžnost in potrudili so se do skrajnosti, da podajo najboljše kar premorejo. Z vso dovršenostjo v kretnji, mimiki in izgovorjavi je nastopil zlasti Ciril (g. Dovšek). Za njim ni prav nič zaostajal Slemenec (g. Tence). Zelo dobro in čedno sta podala vlogi Trdine in Tilke g. Bertot in gdč. Fanica Nandičeva. Heleni (gdč. Anica Kravanja) se je tu in tam poznala prevelika afektiranost v govorjenju, medtem ko je bila v kretnji in mimiki še zadosti domača. Vendar pa zasluži vso pohvalo, ako pomislimo, da je gdč. Anica nastopila prvič v večji vlogi. Ako se oziramo na to in upoštevamo še vlogo samo, ki ni najlažja, lahko rečemo, da je dosegla popoln uspeh. Metod (g. Zore) in Marica {gdč. Stergulc) sta sicer izvrstno igrala, ali poznalo se .jima je, da se nista mogla vživeti popolnoma. Manjkalo jima je ognja, s katerim bi morala nastopiti. — Nezadostno pa je bilo Šminkanje. Marija (gdč. Ivančič), žena Slemen-čeva, in Slak (g. Fon) Slemenčev prijatelj, sta bila očito premlada, Istotako je bil Trdina z ozirom na Tilko in Heleno prestar ali, bolje rečeno. izraz obraza je preveč očitoval robustnost kot pa finese zdravnika-zaročenca in brata, ki se vsega žrtvuje za onečaščeno sestro.
_ Ker se tu in tam izraža želja, da bi^ igro
Uonovilt, upamo, da ti nedostatki, katerim je mogoče odpomo-i, p-» ponavljanju odpadejo.
I. Lovrin.
Zakaj ie bil odstavljen župa« ma Vojaka.
V	naslednjem prinašamo besedilo odloka,
s katerim je bil odstavljen g. Josip Pire, župan na Vojščici: «Z ozirom na to, da je bila g. Josipu Pircu, županu na Vojščici, nedavno odvzeta licenca za izvrševanje gostilničarske obrti, ker so se v njegovi gostilni zbirali elementi, nasprotni našemu državnemu redu v svrho protidržavne propagande in ker se je razen tega g. Pire obnašal ob raznih prilikah izzivajoče in kljubovalno napram kr. orožnikom ter s tem oteževal položaj javnega reda, ki je bil že itak težak;
ker je nedopustno, da vrši službo vladnega uradnika in najvišje oblasti v občini oseba, ki je tako nasprotna italijanski državi in njenim najsvetejšim in najslavnejšim ustanovam in ki je vsled tega nevaren element za javni red;
sklicujoč se na čl. 149. občinskega in deželnega zakona odrejujem:
G. Josip Pire je odstavljen od županske službe na Vojščici, dokler ne bo od kraljeve vlade rešen predlog za njegovo odstranitev.
V	Vidmu, dne 7. septembra 1923.
Ko čitamo tak odlok, se nam kar ježijo lasje na glavi od groze, da imamo v naši sredi take državi nevarne elemente in s začudenjem se povprašujemo, kako je neki mogoče, da g. Pire še vedno diha svobodni kraški zrak. Čeravno smo globoko prepričani, da je g. videmski prefekt pošten in izobražen mož, ki dobro ve, kaj piše, vendarle si Želimo, da se oglasi tudi g. Pire ali pa vsaj kdo iz onih protidržavnih elementov ter skesano in javno prizna, da je vsebina dekreta docela resnična.
Pred spremembami v dobrodelnih in nabožnih ustanovah. Videmski prefekt odv. Pi-senti je izdal te dni dekret, s katerim pooblašča likvidatorja goriške dežele comm. Vencetti-ja, da podvrže goriške dobrodelne in nabožne ustanove skrbni preiskavi, ali delujejo v skladu z italijansko zakonodajo, ki je bila pred kratkim raztegnjena na nove pokrajine, ter da izvede v slučaju potrebe reforme in preureditve.
Ne vemo še, proti katerim ustanovam je namenjen prefektov odlok« toda po vsej verjetnosti nam to pokaže bližnja bodočnost. Vsekakor sklepamo iz dosedanje politike «betoni-niranja vzhodnih mej»( ki jo s tako doslednostjo izvaja g. prefekt, da je ost tega odloka naperjena v prvi vrsti proti goriškim Slovencem.
Smrt v gorah. Dne 7. t. m. je šel 24-letni Tomaž Flajs spravljat seno na strmo pobočje Kaludra nad Lepeno. Ker se Flajs zvečer ni povrnil, so ga šli naslednjega dne iskat ter so ga našli strašno razmesarjenega v nekem prepadu, v katerega je padel z višine nad 500 metrov. Ne ve se, ali se je nesrečnemu fantu spodrsnilo ali ga je zrušil kak kamen, ki se je privalil z gore.
. Iz Kobarida. (Prijatelju in tovarišu A. Mi-
klaviču v spomin). — Kako naj pričnem, ko pretresa vso mojo notranjost bridkost zaradi tako nenadne zgube. Zelo težko se loči človek od dobrega, starega prijatelja; toliko težje od prijatelja, s katerim smo bili zvezani od zgodnje mladosti. Skupaj sva v zrelih letih snovala z drugimi tovariši načrte ter se bodrili v našem poslu in naših težnjah. In sedaj Te ni več med nami I Zdi se nam, kakor bi se nekaj utrgalo od našega srca. Nastala je tužna praznota.
V	svojem dolgem, 43-letnem službovanju si prejel od svojih predstojnikov več pohval za vestno in uspešno službovanje. Ker si tako vestno vršil svoje dolžnosti, zato sem uverjen, da Ti je odmerjeno nad zvezdami veliko plačilo. Saj pravi sv. pismo: «Velik bo pri Gospodu oni, ki je mnogo dobrega učil.» Mnogo dobrega si učil in velik boš! Zato, dragi Tone, spavaj v miru in uživaj nad zvezdami večno plačilo l	Tvoj stari prijatelj.
Rihemberk. Na «bendimsko» kvaternico 23. t. m. proslavi tukajšnje K. S. I. D. petnajstletnico svojega obstoja z veliko javno prireditvijo. Nastopijo prvič pri nas telovadci in telovadkinje in več sosednih pevskih zborov vsak z eno pesmijo in vsi zbori skupno — okrog 160 pevcev — z eno pesmijo. Pri prireditvi igra godbeni krožek iz Mirna. — Prijatelji izobrazbe, pridite! — Odbor.
kljub močnim konkurentom Roka in Daisy Todd. V dirki dvoletnih konj vites Branchini na Oriani-j« si ni mogel kljub vsem spretnim prizadevanjem priboriti zmage« ki jo je odnesel za petmo sekunde General Gluckstern, katerega voditelj je bil ĐrunattL V naslednjem izidi posameznih dirk:
Nagrada Vidam, L oddelek: Montecarlo, Hi-vresse, Adelino, Wttkes (skvalificirana Silvia, Todd in Bireno). Tot.: I. 43:10, II. 58:20, Pl.. 20, 20, 21:20. H. oddelek: Bernhard H., Vito, Anima Jockey. Tot: 121:10, Q. 124:20, PL 49, 73, 32:20.
Nagrada Asm di Crespano: I. oddelek: Ros-sana, Aurville. ToL: L 71:10, IL 94:20, PL 82, 73:20. II. oddelek: Rossana, Latama. Tot.: I. 37:10, Q. 118:20, Pl. 48, 75:20.
Nagrada Conte Rosso. 1. oddelek: Ollie Dak, eBld, Eva Todd. Tot.: I. 18:10, II. 40:20, Pl. 22, 29, 24:20. D. oddelek: v istem sporedu. Tot.: I. 16:10, D. 52:20, PL 20, 20. 20:20. . Nagrada Monte S. Michele: General Gliick-stern, Oriani, Leprina. Tot.; I. 26:10, II. 120, 20. PL 26, 41, 24:20.
Nagrada Sirte: OdysariUb Roka, Daisy Todd. Tot.: I. 43:10» D. 86:20, PL 22, 21, 22:20.
Nagrada Valle d'Oltsa: Farride, Martino Jockey, Autenor« Bingea. Tot.: I. 28:10, II. 86:20, Pl. 22, 23, 26:20.
Avtomobilski SporL Letošnje svetovne avtomobilske dirke v Monzi, katere je otvoril on. Mussolini, so končale z italijansko zmago tvrdke «Fiat». Se-la tretje mesto je priborila ameriška tvrdka Miller.
Književnost In umetnost
Fran Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. V Ljubljani 1923. Izdala, natisnila in založila Učiteljska	Str. 151. Cena ve-
zani knjigi 26 Din~ — Učiteljska tiskarna je začela zadaje čase posvečati vse večjo pažnjo narodnim pravljicam in pripovedkam različnih ljudstev, kar je pri pomanjkanju tovrstnega čtiva pri nas še posebno hvalevredno, saj so ravno pravljice in pripovedke nedvomno najlepše in najzdravejše čtivo za mlajši svet. Doslej je izdala že češke in srbske, sedaj so pa izšle tudi zgoraj navedene kitajske v spretnem Erjavčevem prevodu in prikupni zunanji opremi. Vseh je 39, ki jih bo Čitala mladina z velikim užitkom, a tudi odraslo občinstvo bo seglo po njih gotovo z zanimanjem, saj mu bodo odkrivale doslaj popolno tuj miselni svet. Glede na to priporočamo to uspelo zbirko vsem prav topio.
Manica Komanova: Narodne pravljice ia legende. Ljubljana 1923. Tisk in založba Učiteljske tiskarne. Str. 105, cena vezani knjigi 18 Din. — NajpristnejŠa duševna hrana za mladino so nedvomno narodne pripovedke in ravno te so večini naše mladine še vedno vse preveč nedostopne. Mlajša generacija staršev jih pozablja, v primernih knjižnih izdajah jih imamo pa še vse premalo, zato je bila gotovo srečna misel naše znana ljudske pisateljice, da jih je zbrala v šopek (19 je vseh) in jih v podala v prav posrečeni obliki čitanja željni mladini. Otroci jih bodo od srca veseli, zlasti ker je dalo založništvo zbirki tudi lepo . zunanjo opremo, zato jo vsem najtopleje priporočamo.
Gospodarstvo.
Veliko skladišče za nafto ▼ Trstu
Italijansko-^avstrijska trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena letošnjo pomlad, vsebuje določbe o odstopu gotovo cone v pristanišča za petrolej pri Sv. Soboti, ki naj bi služila potrebam avstrijske petrolejske industrije. Prizadevanja avstrijskih čistilnic petroleja za dosego omenjene koncesije pa so zadela v začetku na precej hud odpor, ki je prihajal deloma s strani italijanskih prizadetih krogov, deloma pa s strani ameriških čistlnic petroleja. Sedaj pa so premagane zadnje ovire in načrt za ustanovitev velikega skladišča za nafto se ima izvršiti v najkrajšem Času. Koncesija je podeljena podjetju Wien - Florids-dorfer - Mineralol - Fabriks - Aktiengesell-schaft. Na ta način bo šel skozi Trst — kakor se pričakuje — ves uvoz nafte v Avstrijo in velik del uvoza istega blaga v druge nasled-stvene države, kolikor bo prihajal iz prekomorskih krajev in kolikor potrebe dotičnih držav ne bodo mogle biti krite z uvozom iz Galicije. V pogledu prometnih zvez in tarif je tržaško pristanišče predvsem pripravno _za uvoz iz Ornega morja, Perzije in Albanije, medtem, ko bo moral Trst uvoz ameriške nafte za potrebe nasledstvenih držav najbrže deliti s Hamburgom. Zakupna pogodba je bila sklenjena za dobo 40 let. Omenjeno avstrijsko podjetje dobi na razpolago 5000 m* zemljišča za zgradbo skladišč i® za položitev zveznih tračnic od Sv. Sobote na postajo pri Sv. Andreju. Napraviti se imajo štiri zaloge, ki bodo držale najmanj 10.000 ton surovega petroleja, dalje potrebne pumpe in cevi. Delo za postavitev skladišča bo trajalo vsaj eno leto. Zaloge bodo služile le prevozu, a nafto bodo čistile večinoma avstrijske, deloma tudi čeho-slovaške tvornice.
Spori
Dirke na Montebella. V nedeljo, osmi dan dirk, je prisostvovala zanimivim dirkam množica izbranega občinstva, napolnjujoč obe tribuni. Igra pri totalizatorju je bila precej živahna, dobitki razmeroma visoki, ker ljubljenci pbčinstva večinoma niso uspeli. Splošno presenečenje je izavala dvakratna zmaga Rossane, ker jo najbolje kvalificirani konji, kakor Peter Bieler in Black Jim Junior niso mogli prehiteti, kar je izzvalo ogorčenost občinstva, ki je ob končani dirki sprejelo voditelja Black-a z žvižgi in raznimi medklici na njegov naslov. Zanimiva je bila dirka za nagrado Siret, v kateri si ie Odvsseus priboril prvo mesto.
Te In one
Posledice padca valete t Nemčiji. Radi katastrofalnega padca nemške marke je postala Nemčija dežela tragično-zanimivih ne verjet nosti. V Berlina n. pr. mnogi hišni gospodarji sploh ne izterjujejo najemnin, ker so najemnine tako nizke, da se ne izplačajo malenkostni stroški za izterjasje. j— Priznano najboljše merilo vrednosti fe žito. To gospodarsko resnico so .spoznali tudi nemški tatovi. Opustili so trud, da se dokopljejo do nič vrednega denarja in spravili so se na žito, ki tako lepo leži na prostem brez železnih blagajn. Ker jim čas ne dopušča, da bi žito sami poželi, posvečajo svojo pažnjo žitu v snopovih. Nevarno pa bi bilo odnašati cele snope in tudi malo bi koristilo. Tako so tatovi prišli do res zanimive iznajdbe. Spravijo se po trije skupaj ter jo udarijo ponoči na polje; s seboj vzamejo mla-tilnico-bicikelj. Na licu mesta razgrnejo po tleh plahto, na njo postavijo bicikelj narobe tako da štrlijo kolesa v zrak. Prvi tat nato drži bicikelj, drogi vrti pedale, tretji pa prinaša snope ter vtika klasje v vrteča se kolesa, ki žito prav dobro emlatijo s svojimi špicami. Ko so tatovi dovoli žita namlatili« ga povije jo v plahto, eden sede 2 njim na kolo, druga dva pa mu sledita z zadoščenjem, ki ga ima človek po končanem delu.
DAROVI
V počeščenje nfEfiMP* pok. tete Antonije .Ukmar, rojene Zega, darujejo štiri nečakinje L 100 za Dij. Matico. Srčna hvala!
Odhodi is prihodi vlakov
JU2NI KOLODVOR.
Trst, Tržič, Červfa**, Portotfruaro . Benetke.
Odhodi: 0.15 os 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14*— eks.; 15.40 o.; 18.— o.; 19.05 eks.
Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.; 10.05 eks.; 14— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks.
Trst, Gorica, Kormfa, Videm (Udine).
Odhodi: 6.05 o.; S.— o.; 9.40 o.; 13.10 o-; 16.40 brz.; 18.— o.
Dohodiš 8.15 o.| 10.45 o-i 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o.
Trst, Nabrežina, Divača, Petsr, Postojna.
Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 41.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.30 eks.; 715 JJ.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 btt.; 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni), Trst, Keper, B#e« Poreč. Odhodu 5.40. •.50*. 12.35, 18.30*. ; Dohodi: 8.30\ 12.30, 17.55*. 21.25. ^
Trst, Gcrica. Podbrdo. Odhodi: 5.35 biz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o.	i
Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.;
23.45 brz.
Trst, Herpese, Baze«, Pata-
Odhodi: 5.25 o.'; 12. 55" brz.; 18.25 o. Dohodi: 7,35, 10.05 o.; 15.5T brz.; 21.32 o. • Ne vosi ob aeddjeh.
Olga Ličen Mario Furlan
poročena Trst, 20. septembra 1923.
517
Borana oorptila.
Trst, 19. septembra
Valuta na tržaškem trga.
ogrske krone m • i	m • 0*11
avstrijske krone ......... 0.0320
češkoslovaške krone ••••••• 67.76
dinarji	24.30.—
leji	10.—
marke	010
dolarji .................22.65
francoski franki	131*25
švicarski franki •••••••••
angleški funti papirnati •••••• 102.50
1923.
0-13 0.0330 68*25 24.60 10.50 0-25 22.75 131.75 402.— 102,70
ZoMiiHMj Dr. Cicero
Teh. ravnatelj HERRV FlEl
vsako
nedeljo
V	Vipavi od 0-12 pH ztfnmlka Dr. Raico
V	it. vidu M 137, -15 pri M
Vsako delo precizno in zajantfeno
Mali oglasi
Ci račuaajo po 20 stoL beseda. — Najmufša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. hneda. —- Najmanjša pristojbina L Kdor išče službo, plača polovično cen at
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove na podlagi svojih Studi) vsakemu njegovo preteklost, sedanjost in bodočnost. Trst, Via Geppa 10	1292
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v? a Giacintc Gallina 2. (nasproti hotela Mon* cenlsio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
Deteljo inkornatko, Jesensko repo, moioollc, Splnnčo, radii Itd. Itd.
samo garantirana, izvrstna semena, prodaja
tvrdka SEVER & Kemp.,
Machiavelli 13
Ne iščite konkurence v nizkih cenah, temveč v prvo vrstne m blagu
Urtnsrli te feraeUmfa pozor! 507
Špinata Sirokollstnata ... a ti. 6 ftO kg Radič zelen	18*— „
Solatina.......... „ 16-— „
Repa jesenska....... „ 14 — „
Motovileč......... „ 18'— „
Detelja inkaiaatka (rdeča) . .	„ „ 6*— „
kakor tudi vsa druga semena, trave in cvetje, največje kaljivosti in čistoče se dobijo |>ri Kmetijski Zadrugi v Trstu, via liaffineria .stav. 7.
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
BRELJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II.	(45)
KAROL ŠIŠKOVIČ išče za trgovino raznovrstnega blaga v Herpeljah-Kozini-Črnikal sposobno, pošteno knjigovodkinjo ali knjigovodjo, kakor tudi sposobnega neoženjenega trgvskega sotrudnika. Hrana in prenočišče pri družini. Plača po dogovoru.	1261
ENOSTANOVANJSKO hišico vzamem v na-em v Rojanu ali Rocolu. Označiti stanarino, ''onudbe pod «Oseba sama* na upravništvo.
1281
ft
ŽAGA in cepilnica drv, popolna, z motorjem, se proda za polovično ceno. Garage Via Pilone 1, Trst.	1296
UČENCA s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravništvo »Edinosti» pod 1887.	1301
KMETIJA« rodovitna, 12 oralov, zidana hiša, hlevi, njive, travniki, gozdi, sadje se proda radi bolezni takoj za 15.000 Lit. Korošec, Rimske toplice, Jugoslavija.	1302
KRONE, goldinarje, zlat denar, platin, zlato, plačujem dražje kot drugi. Zlatarna, via • Ponte della Fabbra 1.	1303
BABICA« sprejema noseče, ljubeznjiva oskrba. Največja tajnost. Via Madonnina 10, II.
1312
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA, dobro iz-učenega, sprejmem takoj. Hrana, prenočišče in perilo prosto. Plačam 9—10 Lir od para. Stančič, Herpelje 67.	1305
SOBA« zraven južne postaje se odda. Naslov pri upravništvu.	1306
BABICA sprejema noseče. Cene zmerne, tajnost zajamčena. Zorzenon, Via Vasari 17.
1307
sprejela od 9—18
VIA XXX OTTOBHE 13/11
Steklene si
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na doni. Cene zmerne. — Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 31
ETER NIT
ŠOFER, mehanik, mlad, popolnoma zanesljiv, se išče za nekoliko dni na teden. Ponudbe pod «Pošten šofer» na upravništvo. 130S
SEDLARSKI POMOČNIK, dobro izurjen, se išče. Lovrenc Knafelc, sedlar, Radohovavas -Sv. Peter na Krasu.	1309
Zaloga prej Piazza Viftorio Veneto 4 sedaj via Milano 12.
4 T
<ONI GOSPOD, ki se je peljal iz Idrije v Že-lino 27. maja, naj piše črnooblečeni gospodični pod «Planinka» na upravništvo. 1311
NAZNANILO.
Tvrdka Žagar & Plasničar se je
preselila iz ulice O. Donizetti 5 V llHco S. Francesco 18 vogal via Palestrina (poleg tiskarne „Edinosti".)
Med tem ko obveščamo, iigl. klijentelo, se roplo priporočamo za nadaljno naklonjenost. Izdelujejo se vsakovrstni likerji. — Direktni uvoz ruma in konjaka.
Specijaliteta: domači lroplnovec, brinje-vec in slivovka. Velika izbera domačih vin. Skladišče testenin „PEKATETE- in olja. Telefon 38-72.	(483
Proda se gozd
12 oralov deloma neposekan na laški strani ob meji
LEO JELOVSEK
Dol. Logatec ft. 3« si?
najstarejši sM mm Mit
Tržoffffl posojilnica in hranilnica
registrovana zadrug« z omejenim poroštvom
u raduj« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1; n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun ia vlage za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Oraftne on za stranki od s do 13.
Ob nedeljah In praznikih je urad zaprt. Št telef. 25-67.
G100AI1IIISFERZA
Trst Via l Francesco fffcslsf 6.
Zaloga In isdalovalnka mafolltain in ftliinlh patfi Ia StatfMilkav.
Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča.
Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila ta popravljanja peči in Štedilnikov.	(50)