KJE IN KATERE PTICE OPAZOVATI 
Izlet pričnemo na velikem peščenem parkirišču 
na Debelem rtiču 1 , od koder se sprehodimo do 
rta sv. Jerneja 2 , ki je odlična točka za opazo-
vanje pobrežnikov. Na plitvem obrežju v zalivu 
sv. Jerneja lahko opazujemo malega martinca 
(Actitis hypoleucos) in velikega škurha (Numenius 
arquata) ter občasno spremenljivega prodni-
ka (Calidris alpina) in zelenonogega martinca 
(Tringa nebularia), ki se prehranjujejo v sestojih 
metličja in slanuš. Poleg pobrežnikov lahko 
KRAJINSKI PARK DEBELI 
RTIČ Z OKOLICO
/ / Neža Hervatič in Jani Turk
KAM NA TEREN POZIMI
 ZAHTEVNOST
Obisk krajinskega parka poteka po 2,2 km 
dolgi morski tematski poti, ki ni zahtevna. 
Ni potrebna posebna obutev. Do druge 
točke izleta (Sv. Katarine) se lahko zape-
ljete z avtomobilom ali avtobusom, kjer se 
lahko sprehodite po bližnji okolici.
 OPIS OBMOČJA
Krajinski park Debeli rtič leži na skrajnem 
severnem delu Slovenske Istre in obsega 
polotok Debeli rtič med zalivoma Valdol-
tra in sv. Jernej ter 160 ha pripadajočega 
morja. Park je eden izmed redkih naravno 
ohranjenih delov slovenske obale, prepoz-
nan kot pomembno območje za ohranitev 
biotske raznovrstnosti slovenskega morja, 
ki sodi v omrežje Natura 2000. Na kop -
nem delu parka zbujajo pozornost flišni 
klifi z združbami enoletnih rastlin na obal-
nem drobirju, v plitvem zalivu sv. Jerneja 
združbe slanoljubnih rastlin in sestoji mor-
skega metličja (Spartina maritima), v mor-
ju pa so ključni habitatni tipi trdnega in 
muljevitega dna, kjer živijo redki, ogroženi 
predstavniki morske flore in favne.
 DOSTOP
Do Ankaranskega polotoka lahko pridete 
na različne načine. Z avtom ali avtobusnim 
prevozom se lahko pripeljete neposred-
no do Debelega rtiča, ki je izhodišče za 
krožno učno morsko pot (1), in Sv. Kata -
rine (9), ki je druga točka izleta. Z avto-
ceste Ljubljana–Koper se preusmerite na 
hitro cesto proti Škofijam, ki jo zapustite 
na izvozu za Ankaran. Za obiskovalce so 
urejena javna parkirišča na Sv. Katarini, na 
Valdoltri, na Debelem rtiču in na Lazare-
tu. Vlak vozi do bližnjega mesta Koper, ki 
je oddaljeno 6 km.
 SPLOŠNE INFORMACIJE
Pred obiskom svetujemo, da 
na spletni strani Krajinskega 
parka Debeli rtič preverite 
posebna pravila obiskovanja: 
https:/ /visitankaran.si/sl/kra-
jinski-park / za-obis k o v alc e 
Še namig za okrepčilo: ob koncu terena 
sta v Ankaranu na voljo gostilni Bendima 
in Villa Andor, slednja v bližini Valdoltre.
 SEZONA 
OBISKA
zimski čas, med novemb-
rom in marcem
 TRAJANJE 
OGLEDA
Opazovanje ptic v Kra-
jinskem parku Debeli rtič 
nam bo vzelo od 1 do 3 
ure, če izlet podaljšamo 
do Sv. Katarine, pa še 
dodatno uro.
pogosto vidimo tudi male bele čaplje (Egretta 
garzetta), mlakarice (Anas platyrhynchos) in rečne 
galebe (Chroicocephalus ridibundus). Posamezno 
ali v manjših skupinah pa lahko zelo blizu obale 
opazujemo srednje žagarje (Mergus serrator). 
Med opazovanjem nam družbo velikokrat dela 
vodomec (Alcedo atthis). 
Pot nadaljujemo nazaj proti izhodiščni točki in 
naprej proti kopališču Debeli rtič 3. Sledimo 
oznakam morske učne poti. S kopališča lahko 
opazujemo večji del zaliva sv. Jerneja, z zmo-
10
11
9
13
12
8
4
6
5
7
3
1
2
Ankaran
Svet ptic 04, december 2024 38

gljivejšim daljnogledom ali teleskopom pa tudi 
morje na italijanski strani meje. Pred nami se 
razprostirajo gojišča školjk 4 , kjer lahko na bojah 
opazujemo sredozemske vranjeke (Gulosus 
aristotelis desmarestii) pa tudi posamezne kor-
morane (Phalacrocorax carbo) in kričave čigre 
(Thalasseus sandvicensis), medtem ko med rume-
nonogimi (Larus michahellis) in rečnimi galebi 
lahko opazimo črnoglavega galeba (Ichthyaetus 
melanocephalus). 
Oznake morske poti nas prek kopališča peljejo 
do vinogradov, tam pa pot poteka po robu klifa 
vse do konca rta 5 . Ob poti nas v poraščenem 
klifnem robu 7 nemalokrat spremljajo značilne 
gozdne vrste, kot so velika sinica (Parus major), 
plavček (Cyanistes caeruleus), stržek (Troglodytes 
troglodytes), taščica (Erithacus rubecula), ščinkavec 
(Fringilla coelebs) in kos (Turdus merula). Velikokrat 
lahko uzremo tudi skupine dolgorepk (Aegithalos 
caudatus) ali rumenoglavih (Regulus regulus) in 
rdečeglavih kraljičkov (R. ignicapilla). Občasno 
nas utegnejo presenetiti tudi menišček (Periparus 
ater), repnik (Linaria cannabina), kratkoprsti 
plezalček (Certhia brachydactyla), brglez (Sitta 
europaea), dlesk (Coccothraustes coccothraustes) ali 
siva pevka (Prunella modularis). 
Na koncu rta 5 se nam pogled odpre na obsežni 
podvodni greben 6 z rumenim svetilnikom in 
naprej proti sredini Tržaškega zaliva. Z razgledišča 
lahko z nekaj potrpežljivosti dočakamo polarne 
slapnike (Gavia arctica), čopaste (Podiceps 
cristatus), črnovrate (P. nigricollis) in zlatou-
he ponirke (P. auritus), manj pogosto pa tudi 
rjavovratega ponirka (P. grisegena). Ker nam 
pogled sega daleč na morje, je to ugodna točka za 
opazovanje redkejših obiskovalcev. Z nekaj sreče 
lahko opazimo belolisko (Melanitta fusca) in rde-
čegrlega slapnika (Gavia stellata) ali celo gago 
Pogled z morja na flišne klife 
Debelega rtiča. 
foto: Jaka Ivančič
SREDNJEGA ŽAGARJA  
(Mergus serrator) lahko 
pri rtu sv. Jerneja opazimo 
zelo blizu obale.
foto: Jani Turk
POLARNI SLAPNIKI 
(Gavia arctica) pozimi na 
morju pogosto oblikujejo 
manjše skupine. 
foto: Neža Hervatič
Svet ptic 04, december 2024 39

(Somateria mollissima), v obdobjih z močnejšimi 
južnimi vetrovi pa tudi sredozemske viharnike 
(Puffinus yelkouan), ki so sicer bolj verjetni poleti 
in jeseni. Pot nazaj do parkirišča prehodimo med 
vinogradi, kjer nas spreletavajo plotni strnadi 
(Emberiza cirlus), liščki (Carduelis carduelis) in sli-
kovite jate škorcev (Strurnus vulgaris). 
Če se odločimo za nadaljevanje izleta, se z avtomobi-
lom odpeljemo do parkirišča na Sv. Katarini 9 . Od 
tam se sprehodimo do školjčne sipine 10 , kjer nas ne-
malokrat pričakajo mali martinci in spremenljivi 
prodniki, redkeje pa tudi črne prosenke (Pluvialis 
squatarola). V zavetju sipine se v malem mokrišču 
11 prehranjujejo in počivajo kreheljci (Anas crecca) 
in mlakarice (Anas platyrhynchos) občasno pa tudi 
sive gosi (Anser anser) in zelenonogi martinci. 
Med čapljami so redne gostje siva (Ardea cinerea), 
mala bela in velika bela čaplja (Ardea alba). Med 
prežanjem na plen lahko opazujemo tudi vodomca. 
Redkeje pa to mokrišče gosti kozico (Gallinago 
gallinago), duplinsko kozarko (Tadorna tadorna), 
pritlikavega kormorana (Microcarbo pygmaeus) in 
zelenonogo tukalico (Gallinula chloropus). 
Od sipine pot nadaljujemo ob pristanišču do konca 
nasipa, kjer se pogled odpre na zaliv Polje 12. Naj-
večje zanimanje na morju zbujajo ponirki. Med naj-
pogostejšimi črnovratimi in čopastimi se običajno 
najde tudi redkejši zlatouhi ponirek. Poleg njih pa 
lahko na tem mestu opazimo še malega ponirka 
(Tachybaptus ruficollis), ki na morju ni ravno pogost. 
Redno lahko tu srečamo srednje žagarje, občasno 
pa zaliv obišče tudi polarni slapnik in celo veliki 
žagar (Mergus merganser), z malo sreče pa bomo 
opazili tudi rdečegrlega slapnika. Pogled proti jugu 
v smeri Luke Koper nam v daljavi razkrije tudi sre-
dozemske vranjeke in kričave čigre, ki pogosto 
posedajo na plavajočih strukturah ob vhodu v luko.
Izlet zaključimo s sprehodom po 500 m dolgi 
dvignjeni leseni pešpoti, ki poteka prek naravne 
vrednote slanega travnika 13 . Med hojo bomo veli-
kokrat lahko videli že omenjene gozdne vrste ptic, 
nekoliko naprej pa se v trstičju nemalokrat oglašajo 
t r s t n i strnad (Emberiza schoeniclus), svilnica 
(Cettia cetti) in mokož (Rallus aquaticus). Na polojih 
se večkrat zadržujejo veliki škurh, mala bela 
čaplja, črna prosenka, kozica, mali martinec 
in skupina mlakaric.
DRUGE ZANIMIVOSTI
Na skrajno zahodnem delu Debelega rtiča se proti 
svetilniku ob zimskih nizkih osekah razkrije 
obsežna plitvina 6 , kjer se zaradi dobre osvetlje-
nosti razteza izredno pester podvodni svet. Ob oseki 
je v velikem delu na suhem, kar je odlična priložnost 
za opazovanje pestrega obrežnega rastlinskega in ži-
valskega sveta. Tam bomo poleg značilnih predstav-
nikov morskega bibavičnega pasu lahko opazili tudi 
Spallanzanijevega cevkarja (Sabella spallanzanii), 
školjko datljevko (Lithophaga lithophaga), belo-
bodičastega morskega ježka (Sphaerechinus 
granularis), različne glavače (Gobius spp.) in babice 
(Blenniidae), polža oko sv. Lucije (Bolma rugosa), 
sončno morsko vetrnico (Cereus pedunculatus) in 
mnoge druge. Če se odločimo za podrobnejše opa-
zovanje podvodnega grebena in morskega obrežja, 
lahko uporabimo dva dostopa do obale 7 8 .
Zimski miks pri Sv. Katarini 
(z leve proti desni): 
SREDOZEMSKI VRANJEK 
(Gulosus aristotelis 
desmarestii), MALI PONIREK 
(Tachybaptus ruficollis), 
KRIČAVA ČIGRA 
(Thalasseus sandvicensis) 
in REČNI GALEB 
(Chroicocephalus ridibundus) 
foto: Jani Turk 
MALA BELA ČAPLJA 
(Egretta garzetta; levo) in 
VELIKI ŠKURH (Numenius 
arquata; desno) sodita med 
redne goste zaliva Polje. 
foto: Jani Turk
Svet ptic 04, december 2024 40