it. 86 PM« platana t mm (tel Izhaja, izvzetnii pomkijek, vsak dan zjutraj. Uff L uv ulica ^bOftka 5t. 20, L nadatropfc. Dopisi naj se pofti1 edatftvu/ pism* se ne »prejemajo, rokopisi se ne vr J1 — 04fm-j ProL F. Peric. — Lastnik tiskarna Edkioat. V s rua E& cnaša za tnessc L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol u > 5r- la c . Za inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Telefon uredms.. a *a up! v petek 10. aprila 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L -T tiO - JINOST Posamezne Itevtlke v Trstu in okolici po 20 o«nc. — Oglaal se računajo X Mrokosti en« kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 oaofc oemKoioe, zahvala, poslanice in vabila po L 1>-—, oglasi denarnih zavodov, mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 ceni. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacij« se poiiijajo izključno upravi Edinosti, v Trata, u Ha* sv. Frančiška Anikega itav. 20. I. nad. — Telefon urednittvi In oprav« 11-51, Znameniti na obzorju Na konferenci socijailistov umtarcev, ki |c zborovala v Rimu v dneh 28. do 30. marca, se jc doseglo popolno soglaisje glede potreb stranke ob sedanjem polstlčmem položaju v Italiji. Kakor znano, so se unt-tarci loćiH od maksimalistov v oktobru leta 1922. S tem se je ustanovila stranka unitarcev. Že v prvih dneh se je pridružilo 5000 članov. Po umoru Matteottija, ki je bil politični tajnik stranke, pa do danes je število članov narastlc na 32.000. Pri zadnjih političnih volitvah je glasovalo za to stranko 423.000 volilcdv. Ta številka kaže, da se je stranka stalno množila. Tudi njena glasila uspevajo vedno halj kljub sedanji skrajno strogi cenzuri. Na kongresu je .vladalo popotno soglasje v spoznanju, da morajo ob sedanjih razmerah italijanski socijalisti skupno postopati z drugimi strankami, ki se borijo za svobodo in demokracijo, ker da gre za temeljne vrednote človečanske kulturne vkup nos t i, za svobodo in enakost državljanov pred zakoni. Govorniki ,so s poudarkom naglsšali načelno pravico delavstva do stavke, obenem pa tudi, da je treba dva- trikrat dobro premisliti, predno se odločijo za stavko. Znamenite so bile besede Trevesa, ki se je odločno izjavil za sodelovanje soci-jalistov s srednjimi stanovi. Ti da so žrteiv plutokracije istotako, kakor proletarijat. Tudi Turati je izražal isto misel. Meni! je: « Socijalisti amo, ker demokrati, in demokrati, ker socijalisti J» S to izjavo se je tudi Turati izrekel za sodelovanje z demokratskimi strankami in je v podkrepitev 6vojega nazcirta menil: Če komu zmanjkuje sapa za dihanje in odlaga delo, da odpre okna, se ts tem ne izneverja delu. Marveč ostaja pri delu s tem, da hrani svoj obstanek! Kongres je enoglasno odobril p-drtično taktisko stranke. Stranka naj gre z blokom opozicij. Ima svoj cilj sedanjosti, ki je potrebna etapa na potu do cilja bodočnosti. Tisti, ki nočejo tega, so krivi socijalisti. Sedaj ne gre za to, da bi si ogledotvali sopotnike, manveč da ismo pripravljeni. Pretrpeti mora hudo in stremeti za velikim. V tem smislu je sestavljen sklep, ki je bil enoglasno sprejet. Slični taktiki sledi delavska stranka (Labour Party) na Angleškem. Tudi ta je za pozitivno sodelovanje v državnem življenju uverjena, da ji je na ta način določena vodtlna vloga v državi. Odločno odklanja katastrofalne načrte tretje interna-cijonale. Sporedno z njo gre »velika frameoska socijalna demokracija. Tudi ta sodeluje aktivno v političnem in parlamentarnem življenju skupno s sorodnimi demokratski mi strankami. Na Nemškjem potiska socijalna demokracija komuniste v politično otzadje bolj in bolj. To so evidentno pokazali nje sijajni uspehi te zadnje dni pri vcllitvi predsednika države. Tudi v Avstriji in Jugoslaviji je komunistično gibanje potisnjeno v politično brezpomembnost. Nazadovanje komunistov v čehoslcvaški republiki kaže sedanja akutna kriza v tej stranki. Posebno jasno se je to pokazalo s polomom komunistične stavke v rudniškem revirju na Moravske m kljub vsemu agiiatoričnemu in propagandističnemu aparatu. Velika večina čehoslovaškega delavstva odklanja tehniko političnega iboja komunistov. Ti imajo veliko premoč proti eebi. Delavstvo se je odločilo za evoilu cijske metode, metode postopnega razvoja in odklanja romantično revolucijonarstvo, ker vidi uspehe prvo imenovanih metod. Voditelji socijalne demokracije učijo, da je socHailna politika delo dograjanja, a za tto da je potrebno mehanično sodelovanje posebno gospodarskih komponentov. Revolucij ske metode da so le v oviro. Delavstvo da mora računati s p°danimi razmerami, ne pa z — obljubami. Zato je številčna in razumniška večina v taboru tistih, ki so> za pozitivno politično taktiko — dejanskega postopnega sodedovanja v državi in z dr-fcavo. Znamenit in velesimptomatičen dogodek v boribi med socijalizmom in komunizmom, med evolucijo in revolucijo, so prinesle te dni volitve iv belgijsko poslansko zbornico. Socijalisti so izvojevali tako (sijajen uspeh, da bodo poleg mogočne katoliške stranke najmočnejša stranka v zbornici', dočfm so komunisti doživeli popoilen poraz. Obsojeni so v politično obnemoglost. Našteli smo dejstva, ki ne potrebujejo nadaljnega komentarja. Znaki so to na obzorju, ki govorijo, da se proletarijat srednje in zapadne Evrope obraća od revoJucijo-narne taktike tretje internacijonale in da se usmerja na poti konstruktivne, reali-s ti črne taktike socijalne demokracije. Zmaguje pametna izprevidnost. i Vesti i mamin mM radikali in frankovci zaalkaoe BEOGRAD, 9. Ve^tl a pcjga*aaijih med I radikali in frankovci so zanikajo. Pašičevl prijatelji izjavio, da Pašič najodločneje obsoja vsait poizkus, ki se dela s frankovci. Pkšić ve, da frankovci nikogar ne predstavljajo, da lj kot včeraj gotov voditelj in čuječa hraniteljica države». Podpiisan: MrusisolAni. Preureditev prometa no borzah Nove določbe o borznih agentih RIM, 9. Danes je bil objavljen kr. ukaz-zakon od 9. aprila 1925., ki izpopolnjuje in izpreminja kr. ukaz-zakon od 7. aprila 1925. o borznih agentih. V smislu tega ukaza-zakona bo treba pri nakupu in prodaji na rok vplačati 5 % cene vrednostnih papirjev za operacije «fine» april, 10% za operacije «fine» maj, 15% za operacije «fine» junij in 25% za operacije fine julij in za poznejše dospelosti. Pri nakupu na rok se vplačilo laihko izvrši z denarjem ali pa z državnimi ali kod države zajamčenimi papirji ali s papirji, ki jih prizna trgovinska zbornica; pri prodaji pa se mora vplačilo izvršiti v denarju ali pa v papirjih, ki tvorijo predmet kupčije. Borzni agenti, ki bi v smislu ukaza-za-kona od 7. marca 1925. ne bili zopet imenovani, bodo lahko še nadalje izvrševali svoj paael, toda le z dovoljenjem finančnega ministrstva sporazumno z ministrstvom za državno gospodarstvo. Ti morajo predložiti nanovo prošnje trgovinski zbornici. ZvISanJe učiteljskih plač od 900—1200 lir RIM, 9. «Oazzetta Ufficiale» je objavila kr. ukaz-zakon od 31. marca 1925, št. 300, ki vsebuje določbe glede zvišanja plač ljudskošohkih učiteljev. V smislu tega ukaza se pofviša doklade za aktivno službo izrednih učiteljev na osnovnih šolah za 900 lir. Redni učitelj? z ne več kakor 12 let službe (izvzeta izredna služba) bodo deležni poviška 1000 lir; redni učitelji z nad 12 let službe 1200 lir. Radi tega poviška bodo morale občine, katerih šole so v deželni Šolski upravi, prispevati državi 400 lir za vsakega učitelja. One občine pa, ki same upravljajo šole, bodo morale same kriti stroške tega poviška. Ukaz je stopil v veljavo 1. aprila. Sožalje francoske v!. ; italijanski radi nesreče na oklcpnici < Duilio > RIM, 9. Fregafc»i kapitan Joubert, član francoskega polslaništva v Rimu, je podal danes v imenu svoje vlade ministrstvu za mornarico sožalno izjavo radi nesreče na bojni ladji «Duilio». Tudi francoski minister za MCHjno mornarico je poslal admiralu Thaon di Revelu sožalno brzojavko. Posvetovanja za rekonstrukcijo jnsoslooenske vlade Pašič na dvoru BEOGRAD, 9. (Izv.) Dopoldne se je mudil Pašič pri kralju. Avdijenca je tra-"fa od 10.45 do 12. Ko je Pašič odhajaj dvora, je bil zelo veselega obraza. Na vprašanje novinarjev, ali je že podal ostavko, je odgovoril: «Nema ostavke«. Novinarji iso ga nato vprašali, kaj je z rekonstrukcijo. «Tudi rekonstrukcije še ni». Pašič se je nato podal v svoj kabinet, kjer je sprejel ministre: Miletiča, Vukiče-viča, Gjurišiča in Staniča. Vest, da odide Pašič za velikonOČ v Dalmacijo, se je prvotno zanikala; danes pa ise vest potrjuje. Pašič odide v Cavtat pri Dubrovniku. Za Pašič em je bil na dvom tvojni minister Trifunovič. Popoldne se je krali odpeljal v Topolo, odkoder se vrne v so/boto. V Beograd do&pe iz Bukarešta tudi kraljica Marija, nakar tse kraljeva dvojica odpelje v Ilidže pri Sarajevu, kjer ostane n?c>d velikonočnimi nrazniki Y»uxl£ iai avstrijski poslanik Obinger, Poslednji je izročil zunanjemu ministru noto svoje vlade, v kateri pravi avstrijska vlada, naj bi minister za socijalno politiko zopet dotvjoilil bivanje avstrijskih strokovnih delavcev v Jugoslaviji. 200.000 dinarjev poneveri! ZAGREB, 9. (Izv.) Policija je danes pripeljala v zapor nekega Horvata, ki je pri pokrajinski upravi poneveril 200.000 dinarjev in nato zbežal. Pogreb Milana Pluta l-JUBLJANA, 9. (Izv.) Danes ob 15. uri se je vršil pogreb novinarfa in rezervnega kapetana Milana Pluta. Pokojniku so bile izkazane vojaške časti. Pogreba so se udeležili: vsi ljubljanski novinarji, častniški zbor z divizijnonar-jem Stojanovićem, gen. Živkovićem in Trifko-vićem ter polkovnikom NedeIkovićem, ljubljanski Sokol ter mnogo drugih pokojnikovih prijateljev. Ob grobu sta govorila g. Virairt, predsednik ljubljanske sekcije Novinarskega udruženja ter pisatelj Vladimir Levstik. Smrt uglednega igralca ' LJUBLJANA, 9. (Izv.) V rtK&i bolnici v Pančevu je umrl Boris Putjata, bivši načelnik ljubljanskega narodnega gledališča. V Ljubljano je prišel 1. 1920. ter si kmalu pridobil simpatije tukajšnejga prebivalstva. Herriot odločen sprejeti borbo za finančne načrte PARIZ, 9. Po sinoćnji seji ministrskega sveta, ki je trajala preko polnoči, je bilo izdano sledeče uradno poročilo: «Finančni minister je poročal svetu o okolščmaih, v katerih se nahaja v komisiji zbornice proučevanje zakonskega načrta za finamčno ozdravitev. Svet je sklepal o tem načrtu ter vzel na znanje izjave ministra za podjedelstvo, kt je poročal o položaju žitnega trga. Trgovinski minister je poročal o poteku francosko-nemških gospodarskih pogajanj». S tem se morajo smatrati vse vesti o morebitni ostavki Heriotove vlade za neosnovane. Ministrstvo ostane na svotjem mestu in bo sprejelo parlamentarno borbo. Renandel, Paul Boncour, Leon Bhim in Vincenc AutioI, ki so sinoči konferirali s Herriotom, so zapustili minjistrsko pred-sedništvio ob 21.10. Boncour je izjavil novinarjem, da se je na tem sestanku razpravljalo o političnem poiložaju na splošno. Dostavil je še, da ne misli Herriot podati ostavko. Sadoul oproščen " PARIZ, 9. Kapetan Sadoul je bil sinoči oproščen od vojaškega sodišča v Or-leansu. Občinstvo je sprejelo razsodbo z živahnim odobravanjem. Vandervelde — belgijski ministrski predsednik PARIZ, 9. Vandervelde bo pozvan od kralja, da 'sestavi novo belgijsko tvlado. Hindenburg sprejel kandidaturo za mesto predsednika republike BERLIN, 9. Včeraj popoldne je blok desničarjev proglasil Hindenburga za kandidata za mesto državnega predsednika. Vest so objavili večerni listi v posebnih izdajah. _ Izseljevanje v Avstralijo LONDON, 8. Agencija Reuter poroča iz MeUbourne-a: Notranji minister je sporočil danes v zbornici, da se ukaz, v smislu katerega se sme priseliti v Avstralijo le 100 tujcev na mesec, ne tiče italijanskih izseljencev. Minister je dostavil, da sporazum med Italijo in Avstralijo ne določa števila priseljencev; v sporazumu je samo rečeno, da bo italijanska vlada pazila, da bodo imeli italijanski drtavljani, ki ae na* meravajo izseliti v Avstralijo, pri sebi 40 šteriingov (okoli 4.600 lir), dalje da ibocb zdravi in še ne kaznovani. Napad na Balfoarjevo stanovanje v Damaska Kaj prarvi Baliour? LONDON, 9. Agencija Reuter dobiva iz Damaska, da so/ Arabci priredili sovražne demonstracije pred hotc'om Victoria-, kjer se je nastanil lord Baliour. Demonstranti so zmetali več kamnja skozi hotelska okna. Lord Balfour je izjavil, da nikakor ne bi prišel v Damask, če bi bil pravočasno obveščen, da mu pripravljajo tukajšnji mešani tak sprejem. Policija je ar retirala več Arabcev ter zastražila dohode k hotelu Victoria. Za vizijo mirovne pogodbe. LONDON, 9. Chamberlain je imel v Bir-minghamu govor, v katerem ye odločno zahteval revizijo'mirovnih pogodb. Chamberlain je prvi minister vnanjih zadev, ki je javno izrekel to zahtevo. Po njegovem mišljenju bi se dalo mirovne pogedbe revidirati polagoma te'*ton> več let. Patrijarh Tihon umri. MOSKVA, 9. Patrijarh Tihon je danes v 60. letu starosti podlegel srčnemu krču. Volitva v sovjetsko skupščino. MOSKVA, 9. Izid volitev v sovjetsko skupščino je sledeči: komunistov 2554, neopredeljenih 1308. Volilna abstinenca je znašala 34 odst. Med izvoljenimi je 933 žensk. Demonstracije brezposelnih na Dunaju Spopadi med delavci in policijo — Več delavcev ranjenih in aretiranih DUNAJ, 9. Tu sa se vršile včeraj burne demonstracije brezposelnih. Delavci so se obrali v bližini osrednje posredovalnice dela in nato odkorakali v ee tver os topih proti Ringu. Pred občinsko posvetovalnico je nastopilo več delavskih voditeljev, ki so ostro napadali vlado radi 'vladajoče brezposelnosti. Ko so se začeli demonstranti premikati proti parlamentu, je prišlo do neprijetnih prizorov. Demonstranti so pričeli metati kamnje na policijsko stražo. V 'svrho samoobrambe je slednja rabila orožje. Več demonstrantov je bilo pri teh spopadih znatno) ranjenih. Tudi pred justično palačo so brezposelni delavci izzvali nemire. Napadli so policijo s palicami. Ker se delavci na poziv stražarjev niso hoteli raziti, se je policija ponovno poslužila orožja. Pri tej priliki je bilo iveč demonstrantov ranjenih. PoKcija je izvršila številne aretacije. Pflanzer Bal ti n umrl DUNAJ, 9. Danes ob 10. uri je umrl bivši armadni poveljnik v svetovni vojni general Pflanzer Baltin. Sovjetska p&sarna na Dunaju. LONDON, 9. Diplomatski sotrudnik cDaiiy Telegrapha* poroča očividno po naročilu uradnih angleških krogov, da se je na Dunaju ustanovila posebna pisarna za širjenje boljševiške propagande po Balkanu. List izraža upanje, da bo avstrijska vlada na delovanje pisarne s posebno pozornostjo pazila. Sestanek Male entente. BUKAREŠT, 9. Listi p oročajo, da> se vrši prihodnja konferenca Male entente dne 3, maja. _ Dr. Beneš potuje na Poljsko. VARŠAVA, 9. Poljski listi poročajo, da obišče češki minister vnanjih zadev dr. BeneŠ okoli 20. maja Varšavo. Potres porušil mehikansko mesto LONDON. 9. Listi dobivajo iz Newt-Yorka, da je potres in vulkanski izbruh popolnoma uničil mesto Somorete v Me* hiki. Mednarodna pogajanja v Beogradu BEOGRAD, 9. (Izv.) V mesecu maju se bodo i vršila med prizadetimi državami v TemeŠvaru pogajanja za ureditev prometa 5 o Donavi. V maju se bodo vršila med Ju gosiavi/jo in Romunijo pogajanja glede žerdarskega kana lat. Dne 20. t. m. ptičnejo v Beogradu med Jugoslavijo in Grčijo pogajanja za sklenitev prij&tetydfe pogodbe. Vest, da bo Grčijo zastopal Vemrzalos, ae zanika. Žešmzmikm komnunija ned Poljsko in Jugo-davijo. BEOGRAD 9. Kakor poročajo iz Varšave, j« med Poljsko io Jugoslavijo doNžtn sporazum o železniškem prometu. Obenem je sklenjeno, da se napravi ieleatfk* konvencija med jugoslovansko ia potyAu državo. Bivanje avstrijskih strokovnih delavcev t JtitfoeMU BEOGRAD, 9. (I*v.) Danes so posetili eunanjega mkiisfca Nta&ća italijanski po-sU ni- j kajtih stikov, in to baš na siiodu, ko sem po izvajanjih g. dr. Bitežnika prosil za besedo, oziroma, ko je po shodu v dvorani, kjer je bilo še precej cbčins-tva, marešjalo komenskih ka-rabinerjev zahteval od mene, kakor tudi od g. dr. Bitežnika, pojasnil. Njemu sem pred pričami (naj imenujem nektere: g. Marij Ter-čič, g. Campagna. tenente tamošnjega oddelka milice, g. dr. Bitežnik sam itd.) povedal, da vodim pisarno za sestavo prijav terjatev napram Avstro-Ogrski na lastno roko, oziroma, da zastopam ind'rektno znano pisarno «Uffi- | cio di assistenza legaJe»t medtem ko je gosp. j Terčič ob isti priliki izjavil, da je on zastopnik -Edinosti». Ne samo tam, povsod in vsekdar sem kategorično zanikal vsako vez med "Edinostjo^ in menoj. Na izjavo «Ma]ega lista» pa nisem hotel reagirati, ker je isti -es tako majhen, da ne dosega niti mene, ki sem ničla pod ničlo. Pa sa; je znano, da osti luki. Kakor znano, je mož skupno z nekaterimi drugimi delavci popravljal parni kotel, na katerem je nastala razpoka. Radi silnega parnega pritiska je poškodovana plošča popustila in para, ki je z neznansko silo j puhnila skozi nastalo odprtino, je Caronio | strašno oparila po vsem zgornjem delu života. Dasiravno je bilo njegovo stanje obupno, ven- j dar so zdravniki skuSali iztrgati reveža iz; krempljev smrti, a žal, zaman. — Razne tatvina. V odsotnosti zasebnice Antonije Bigot, stanujoče v ulici Madonnina št. 5, so predsinočnjim neznani uzmoviči s i pomočjo ponarejenih ključev obiskali njeno stanovanje ter pokradli nekaj perila, oblek in dragocenosti v skupni vrednosti kakih 1500 lir. Bigotova je prijavila tatvino na policijskem komisarijatu v ul. G. Brunner. — Istotako so neznani zlikovci v noči od 7. na 8. t. m. ukradli iz skladišča trgovca Rud. Hornisch, stanujočega v ul. Mazzini št. 32, kakih 14 stotov litega železa, vrednega okoli 3000 lir, Homich, ki je prijavil dogodek na policijskem komisarijatu v ul. Imbriani, sumi, da je imel pri tatvini svoje prste zraven neki Velicogna, ki ga sedaj zasleduje policija. — Radikalen način zdravljenja. Originalne pojme o zdravilstvu mora imeti 64-letni ka- j varnar Karel Ihlupka, stanujoč v ulici Cassa } di Risparmio št. 6. Zdravnik m-u je predpisal ; neke krogljice,. ki bi jih moral Ihlupka zavžiti i vsak dan po tri. Toda možu se je zdel ta način zdravljenja predolgočasen; menil je, da bo tem prej ozdravil, čim več krogljic zavžije naenkrat, V tem prepričanju je sinoči okoli 19. ure požrl kar 30 zdravilnih krogljic, vso škatljico, ti bi mu morala zadostovali za 10 dni. Ker so krogljice vsebovale neki strup, so se posledice njegovega nespametnega početja kmalu pokazale. Mož se je pričel zvijati v hudih bolečinah, tako da so morali njegovi domači poklicati na pomoč zdravnika rešilne postaie. Mesto da bi na mah ozdravil, kakor je mislil, je moral Ihlupka v mestno bolnišnico. Njegovo stanje ni nevarno, m ako ne nastopijo kake komplikacije, se bo izmazal v par dneh. — Sreča v mmmiaSL 25-letni testeninar Aid o Penco, stanujoč v ul. Torre bianca š.t 25. se je včeraj popoldne v tovarni strojev Stabili-menot Jecnico triestino, kjer je bil zaposlen, kobacal na več metrov visoko ogrodje; pri tem se je prijel za slabo pribito desko, ki se je odtrgala. Mladenič je padel z višine kakih 5 metrov na tla, a imel je pač izredno srečo, da je ostal skoro nepoškodovan. V mestni bolnišnici, kamor se je zatekel, so mu izlečili le neznatne praske na levi rami. Vesti z Oeriik@ea ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV- — Vrtojba. Na velikonočni .pondeljek, 13. t. m., se vrši kolesarska dirka športnega dru- j štva «Jadran» na 80 km dolgi progi. Zaičetek i opoldne v Vrtojbi, kjer je tudi start, povprečno dve uri in pol pozneje. — Po dirki razdelitev ! nagrad ter šaljive tekme na vrtu g. Saunika. I — Prosvetno društvo Krelj - Vipava. Kakor je videti, smo se tudi v Vipavi vrgli z vsemi močmi na prosvetno delo. Povdarjati moramo prosvetno delo, ker bi se morda našli ljudje, ki bi «prosvetno« napačno razumeli kot vsako stvar, ki jo začnemo ini,.napačno razumejo. Glavni naš cilj je tak kol vseh pravih pro- prosvetaih društev, ki imajo pred očmi le kulturni cilj izobraževati ljudstvo i» same sebe ter skrbeti tudi za duševna užitek z različnimi dramatičnimi uprizoritvami m predavanji, e-ventuelno s petiem tal glasbo. Tako smo se za enkrat pripraviti z veseloigro «UBcs it 15.» Uprizori se na TiMniatfnl poadbljdr ob 4. uri popoldne. Igra je izredno komična in upamo, da bo dobro uspela. Vipavcil 2e je preteklo nekaj let, odkar se je igrala v Vipavi zadnja veseloigra, zato upamo, da pridete vsi, da se po trudnih dneh dela sa velikonočni pondeljek pošteno nasmejete. Poleg tega pa tudi s svojim posetom močno podprete naše delo. Nadejamo pa se tudi, da okoličani in Ajdovci ne ostanejo doma. Predstava se bo vršila v dvorani gospe Hrovatinove. Udeležite se je vsi Vipavci in okoličani, da se po postu v teh žalostnih časih vsaj za hip zazibljete v kraljestvu smeha! ____ — DODATEK K SEZNAMU IZVRŠU-JOČEH PRIJAVE VOJNE ŠKODE. Za zapadna Brda: Šfiligoj Avgust na Dobro-vem; za Grahovo, Koritnico, Hudajužno, Bukovo, Nemškirut: Arfgler Adoii. — Za nov most med Avoami in Ro čin jem. V sredo se je vršilo v goriški trgovski zbornici posvetovanje med zastopniki občin Ro-činj, Avče, Kal pri Kanaiu, Ajba, Volče ter med zastopniki obnovitvenega in deželnega tehničnega urada v Gorici, ki je imelo za predmet zgradbo novega; mosta med Avčami in Ročinjem. Novi most naj bi kletom, žeJim primerne službe pri dobri in mirni družini, najraiši v kaki vili. Pošteu nost zajamčena. Alojzij Kangler, vrtnar, Vi* Alice 1, HIŠICA -tmečka, 3 sobe, kuhinja, zenijišče in pohištvo prodam vsled odpotovanja za L 22.000. Bar Piazza Oberdan. 4G& BABICA avtorizirana, »prejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobi a postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčen«. Slavec. Via Giulia 29. 64 Otroci imajo radi dobro in tečno mlečno kavo, kakor se jo doseže le s pridatkom zdrave in pristne fip lm Levaefe ki ugaja vsakemu otroku. (275) Skrbne matere naj si to zapomnijo ! Velik prihranek. Največja Izdatnost. [jošifegger! LIVAR Sturile 114 pri Ajdovščini' vliva železo, medenino, baker, aluminij, svinec i. t. d. i. t. d. Kupuje vsakovrstne kovine in jih plačuje po najvišjih cenan. 301 % Zlato, srsbro, R?one, ? 1 platin, ™ | (9 kupuje i Zldfarnfi ALBERT POUBf £ Trst, Via Hs zin! 4€ « % # : Podpisani naznaja slav. občinstvu, da kakor običajno, tudi letos odpre za velikonočna praznike OSMICO na Trsteniku Za obilen obisk se priporoča 280 udani Filip FPef&iiff. ...... Najfinejša maršala „Florio" in Ver-niouth Cinzano po najnižjih cenah« Bar Al Tronco di pmo Trst — Via MSIarco št. 29. 298 POZOR t Hi ilipti! Stara vpeljana vir.3ka veletrgovina v Ljubljani s poslopji vred se ceno proda do 16. t. m. Poslopja se tudi sama prodajo ter so uporabna za vsako tovarniško alf drugo podjetje, ker je električna raz' svetljava in pogon v poslopju ter poleg še 2000 m2 nezazidanega zemljišča. Ponudbe pod „Vinska" na Aloma 2ft6 Company, Ljubljana. I ALOJZIJ POVH 1 Piazza Oaribaldi 2, I. nadstr. Največja zaloga ur in ziatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke | j^JLkl-^TJLK___ V. J. KR 12ANOVSKA: (*7> Mol preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouh. — Gotovo ste zaspali in videli vse to v snu, dragi Giacomo, a vaš siric se je bržkone opii, — je rekla Helena Aleksandrovim posmehljivo. — Starec jo je ošvrknil s prezirnim pogledom. — Signora je očitno med onimi, ki ničesar ne verujejoL Glede Salvatorja vam povem, da ima zdaj devetdeset let in vse svoje življenje ni bil nikoli pijan; on vam je bogaboječ, pravičen človek, ki ga vsi spoštujejo, — je pojasnil Giacomo. — Na svoje oči je videl, kako so one šle v grobnico, nakar se je tam začelo vpitje, jok in stokanje. In tudi jaz nisem spal, ko sem slišal enak šum, dasiravno nisem nič videl. — One, pravite, Giacomo. To se pravi, da so neke dame napravile «maledettu» obisk? Gotovo je • bil lep dečko, če ga dame zasledujejo celo v grobu, — se je smejala nepoboljšljiva Helena Aleksandrovna. Giacomo je neodobravajoče kimal z glavo. — Da. Po legendi je bil Paolo Montignoso lep, toda njegova lepota je morala biti usodna, zakaj od njegove ljubezni so ženske poginjale kakor od strupa. K njemu prihajajo tiste, ki jih je premamil in ubil, zakaj bil je strašen zločinec. V takih pogovorih so prišli k samostanskim razvalinam. Giacomo je šel naprej iri peljal potnike skozi goščavo prepletenega drevja in grmovja, med katerim so se videli križi in nagrobni kameni. Hodili so po starodavnem pokopališču. Nedaleč od porušenega obzidja se je dvigala nekakšna grobni-ška kapela, trdno zidana, toda vhod, ki je bil globoko vzidan, so zapirala težka, masivna in z železom okovana vrata. Spomenik s križem na vrhu je obdajala železna pregraja, a pri vhodu je visela ogromna, popolnoma zarjavela ključavnica, ki so jo izbili s kamenjem. Toda vrata so bila zadelana z zarjavelim zapahom in treba je bilo precejšnjega napora, da mo ga odpahnili. — Videti je, da ni že davno nihče stopil v grobnico. Poglejte, na vratih in zapahu se poznajo še sledovi pečata, — je pokazal Giacomo na nekatere rdečkaste madeže, ko je vdeval ključ, ki ga je poprej dobro namazal z mastjo. Črez nekaj časa. se je ključavnica stokajoč udala in vrata so se odprla s škripanjem starega železa. Tedaj se je pokazal navzdol spuščajoči se hodnik, a na njegovem koncu so se pokazala druga vrata; ta niso bila zaklenjena in so se precej lahko odprla. Med temi pripravami je barona popadla mučna slabost in vkljub vročini ga je izpreletel leden mraz po životu Pri vsej odvratnosti, ki jo je čutil do groba nepoznanega človeka, ki je ležal v njej nekaj stoletij, ga je mučila radovednost in le z vsem naporom svoje volje je premagal svojo slabost, za katero ni vedel vzrioka. — Vzel sem svetilko, — je rekel, — torej pojdimo, mesdames. — Meni se zdi, da v grobnici ni temno. Poglejte, •podaj v zidu je zamreženo okno; četudi je šipa razbita in je zid debel preko pol metra, mislim, da more svetloba in morda celo kakšen solnčni žarek promkmti ▼ grobnico, — je rekel Giacomo. _ Stopnice so vsekakor temne, — je rekel baron, prižgal električno svetilko in stopil v hodnik. Ko so se spustili kakih deset stopnic globoko, so priMi v veliko grobnico, ki je bila istočasno tudi kapela. Na nasprotnem koncu je stal v visim a veh stopnic kamenit oltar, nad njim pa je bila prazna dolbina; kip Matere Boje, ki je popre, stal v nje), se je valjal po tleh. Dva starinska bronasta svečnika sta osamljena stala na oltarju. Sredi grobnice je stal velik crn mramornat sarkofag, a na pokrovu je bila iz belega mramor j a izklesana menišlca glav^. Ta krasno izdelani kip je predstavljal lepega mladega človeka v cvetu let, a na obličju je ležal izraz trpljenja in obupa. Medla dnevna svetloba, ki je prihajala od zunaj, se je zlovešče odražala v tem mračnem prostoru. Miša in Lolo sta se iz radovednosti najprej vrgla k sarkofagu. Miša je dvignil električno svetilko in posvetil na glavo kipa. — Brr! — je rekla in vztrepetala. — Poglej, Pavlik, kako strašno! Ta «prekJeti» Paolo je tvoj portret. Baron je pobledel, Z namršenimi obrvmi se je povzpel na stopnice in se sklonil nad podobo zločinskega grofa Di Montignoso. Da, ta mramorna glava je bila do plčice podobna njegovi. Za nekaj trenotkov mu je sapa zastala; neka nevidna teža se je vlegia nanj in imel je občutek, kakor da mu nekaj opolzkega leze po telesu.