Maribor, sobota 17. oktobra 1931 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglui po tirifu Ogl«»e »prejtm« tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica Si. 4 Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 MarUtorsM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. zha a ra?un nede'ie n praznikov vsak dan Kačun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it, 11.400 vena mesečno Dreieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na and rova cesta št. 13 Gospodarska nesoglasja Vedno bolj in vedno češče se v naši javnosti pojavljajo glasovi prizadetih gospodarskih krogov o težini današnje ekonomske krize, ki je v svoji logični neizprosnosti zagrabila tudi v temelje gospodarskega življenja našega naroda in države. Pojavljajo se tudi razni apeli in u-krepi merodajnih činiteljev, da se, omili do, ki nas je zgrabilo za vrat in nas duši, da se skoro ne moremo ganiti. Regulacija krušnih cen s strani centralne vlade in kasnejša dopolnilna regulacija v posameznih banovinah; že delj časa veljavni žitni monopol in v zvezi s tem določena cena pšenici, ki jo je treba kmetu odvajati; uporaba še vedno veljavnega zakona za pobijanje draginje itd., vse to so stvari, ki kažejo stremljenja za omi-ljenje krize. V zvezi s tem je tudi apel banske uprave dravske banovine na hišne posestnike, naj upoštevajo novo nastale gospodarske in socijalne razmere, ko so padle cene življenskih potrebščin in se pod pritiskom splošne gospodarske krize znižujejo 'prejemki državnih uslužbencev in delavcev, dočim je povprečna višina najemnin zlasti v vseh večjih mestih, še daleč nad zlato pariteto, ter naj v pravilnem pojmovanju socialnih potreb sedanje dobe znižajo najemnine, ker bi sicer morala to vprašanje rešiti država zakonskim potom. Istotako je s tem v zvezi zanimiv apel ptujskega mestnega načelnika ta-mošnji in vsej ostali javnosti, ki konsta-tira, da draginja ni zadela samo konsu-menta, ampak tudi kmeta. Povdarja, da razlog krize leži v preveliki razliki prodajnih in nabavnih cen ter da industrijska in druga podjetja zahtevajo razmeroma mnogo višje cene nego v normalni dobi. Apel končuje s pozivom na vse sloje, i na kmeta i na obrtnika i na vse druge kroge, naj čim- bolj omeje -svoje potrebe na najnujnejše. Vidimo in čujemo torej najraz'ičnejše zdravnike, kako nasvetujejo zdravila, Ču emo pa tudi, da je diagnoza bolezni skoro v vseh slučajih ena in ista: vzroki krize leže v nesoglasju cen kmetijskih in industrijskih produktov. Beseda draginja se danes ne more niti najmanj nanašati na produkte našega kmetijstva. Saj je splošno in vsakomur znano, da so te cehe tekom zadnjih let, zlasti pa baš v zadn em letu občutno padle, pri nekaterih predmetih ce'o za 50% in več. Medtem pa so cene industrijskim izdelkom, ki jih kmet kupuje v trgovini na Rdeti petelin ori Jasenovcu STRAŠNA POŽARNA KATASTROFA. - ZGORELO JE 50 OBJEKTOV, ŠKODE JE OKOLI 2 MILIJONA Din. NOVA GRADIŠKA, 17. oktobra. Te dni zvečer je izbruhnil v Krapju pri Jasenovcu ogromen požar, ki je nastal v hlevu bivšega poštarja Barberiča. Nesreča je hotela, da je ob izbruhu ogmja pihal močan veter od severa. Ni trajalo dolgo, pa so bile tri hiše z gospodarskimi P'Cr’opji vred v plamenih. Ltiudi se je polastila panika in so izgubili glave. Veter je raznašal snope isker daleč naokoli. Nesrečo 'e še povečalo to, da je odpovedala gasilska motorna brizgalna. V kratkem je gorelo 17 objektov, hiš, gospodarskih poslopij, hlevov in svinjakov. Ker so bile vse hiše lesene, se ni bilo mogoče ustavljati ognju. Prebivalstva se je lotil takšen strah, da so ljudje bežali iz gorečih hiš v sami srajci in spodnjih hlačah. Zgorelo je mnogo živil in sena, več krav, konj in posebno mnogo perutnine. Ker ni- so mogli domači gasilci obvladati katastrofe, so morali priti na pomoč ognje-gasci iz Novske in Dubice. Vedenje imo-vitejših kmetov pa je bilo ob tej priliki tako nesocialno, da je bila potrebna intervencija srezkega načelnika, ki je velel vzeti bogatinom iz hlevov konje in vprežno živino za pomoč pri gašenju. Ogenj je besnel cele tri ure in se je videl dvao-set kilometrov daleč. Šele ob treh zjutraj so se plameni zmanjšali, na pogorišču pa je tlelo še nadabnjih 24 ur. Vsega skupaj je zgorelo 50 objektov. Gmotna škoda znaša blizu dva milijona Din. Prebivalstvo je v zelo bednem stanju, ker nima ne strehe ne obleke ne živil. Glavna briga srezkega poglavarstva v Novski je zdaj, kako bodo pogorelce prehranili, jih oblekli in pravili pod streho vsaj čez zimo. Veliki atentati DOlasnieni ATENTATOR PRI JUTERBORGU IN BIA TORBAGYJU JE MATUŠKA, KI GA NAPRAVLJA UTIS DUŠEVNO BOLNEGA ČLOVEKA. Bia Torbagyju. Te izjave ,so bile takoj vzete na zapisnik. Matuška' je tudi izvršitelj atentata pri Anzbachu. Nadaljne napade ,ie snoval na vlake Amsterdam -Pariz - Marseille - Ventimiglia. Obla ti prihajajo vedno bolj do prepričanja, da je obtoženec slaboumen človek. DUNAJ, 17. oktobra. Včeraj so vso noč zasliševali Matuško kriminalisti iz Budimpešte in Berlina, predvsem kriminalni svetnik Germa*. Po velikih protislovjih, v katere se je obtoženec zapletel, je priznal Matuška vse kar ima na vesti. Izjavil :e, da je on edini juterborški atentator in da je izvršil tudi napad pri Smola zakonskih kandidatov »SREČA«, KI JE SPRAVILA DRUGE V NESREČO. SUBOTICA, 17. oktobra. Pred tukajšnjim okrožnem sodiščem se vrši zanimiva obravnava proti upravnemu odboru ženitbenega društva »Sreča«. To društ- vo se je ustanovilo pred nekaj leti v Subotici kot protiutež pogrebnim zavodom. Razni ljudje so vpisovali vanj fante in dekleta, ki so se nameravali oženiti, od- nosno omožiti. Kadar je Član društva stopil v zakon, mu je organizacija izplačala doto kakor delajo to drugod društva, ki preskrbujejo svojce umrlih s posmrtnino. Mnogo ženitbenih društev je seveda propadlo, ker niso bila postavljena na zdravo podlago. »Sreča« pa je imela vsaj ta uspeh, da je posredovala v zadevah sklenitve mnogih denarnih zakonov. Toda končno je prišla tudi »Sreča« zaradi svojih manipulacij pred sodišče. Odbor, ki je upravljal društveno imovino, je tako slabo gospodaril z denarjem, da je državno pravdništvo na ovadbo članov vložilo tožbo. V razpravi sodeluje mnogo prič in stvar je za Subotico naravno-c> mastna senzacija. BOMBA V ITALIJANSKEM TOVORNEM VAGONU. RIM, 17. oktobra. V Benetkah je ve liko razburjenje. Varnostne oblasti so odkrile v nekem tovornem vagonu, ki je vozil v Italijo les, peklenski stroj. Bomba je bila tako temperirana, da bi se bila razpočila v vojaškem skladišču. Oblasti so eksplozijo pravočasno preprečile. Vas brez dekleta. BROD, 17. oktobra. V Šljivoševclh na Hrvaškem se je primeril zanimiv slučaj, da je ostalo selo brez dekleta. Še pred dvema mesecema je bilo v vasi 20 za možitev pripravljenih deklet, ki pa so vse imele srečo, da so se pomožile. Vaški fantje so danes brez deklet in nimajo nobene priložnosti, da bi se pozimi ženili v domačem kraju. Calles— zopet diktator Mehike? MEXICO, 17. oktobra. Bivši pred* sednik mehiške republike Calles je bil imenovan za vojnega ministra potem, ko je odstopila vsa vlada razen finančnega ministra. Do demisije je prišlo zaradi nemirnega političnega položaja v državi. Podoba je, da ima zdaj Calles zopet diktatorska pooblastila. malo, ostale skoro na enaki višini, ali pa so le neznatno padle. Tudi je ostala ne-i spremenjena denarna vrednost kmetskih dolgov in davkov. Tako mora kmet danes za enako davčno plačilo, za enako anuiteto na odplačilo dolga, za enako količino platna in drugih potrebščin prodati dvakrat ali celo trikrat večjo količino žita, živine, vina itd. nego pred leti, ne da bi imel pri tem možnost, da svojo pro- i7.' '"'n podvoji ali potroji, ker ne bi iti.-1 za toliko blaga kupcev. Toda nesoglasja v gospodarskem življenju gredo še del1: zakaj nihče ne more tajiti, da cene živilom po mestih do padle v istem razmerju kakor so padle cene pri kmetskem producentu. Danes je centu blago povprečno za 60—100% mani nc j pri rgov.J na a'i pri me- sarju v mestu itd. Vidimo torej: cene ki .. hi: roduktov so padle za več ko ; . loo, dohodki ko., 3 ume n tov so naCi, cene kmetskih pridelkov v trgovini na drobno pa so padle kvečjemu za 20%. Ta nesoglasna morajo naravno globoko poslati v potek gospodarskega življenja. Zakaj vse to opisujemo? Zato, ker stojimo pred velikim dogodkom, ko bo narod izbiral svoje zastopnike, in ker polaga narod velike nade v to, da bodo njegovi zastopniki baš reševanju teh vprašanj posvečali svojo prvenstveno skrb. Naravno je, da čudežev ne bodo mogli delati, naravno je, da ne bodo mogli ubiti težkih upiivov svetovne krize na naše gospodarsko življenje. Toda možna je regulacija cen življenjskih potrebščin, možno je, odstranjati nesoglasja med cenami pri producentu in pri posredovalcu med producentom in konsumentom, možne so zakonske odredbe glede znižanja najemnin, kakor so. bile možne glede znižanja dohodkov državnih uslužbencev itd. Vsi, ki bodo šli v naš novi parlament se morajo zavedati velike in težke odgovornosti pred narodom in pred svojo vestjo, zavedati pa se tudi, da morajo vsa ta vprašanja obravnavati ne z demagoških in razred-no-stanovskih vidikov, ampak z visokega vidika naših skupnih narodnih in državnih interesov. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: MARIBOR Pod ulnlca: CELJE sprejema hranilne vloge na knj žice In tekoči račun. — Dovoljuje komunalna In hipotekarna posojila. — Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle najkulantneje, PUPILARNO VAREN ZAVOD ker Jamti za vse vloge DRAVSKA BANOVINA s celim svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zopet požarna katastrofa Sinoči okrog 19. je izbruhnil požar pri nekem posestniku v Čagonskem vrhu pri Sv. Antonu v Slov. gor. Vsled močnega vetra se je požar naglo razširil na sosedne hiše in gospodarska poslopja. Pogorelo je sedem posestnikov, kojih imen do trenutka ko pišemo poročilo še nismo mogli ugotoviti. Tudi vzrok požara še ni dognan. Gasilci iz Sv. Lenarta in Sv. Trodice, ki so prihiteli na kraj nesreče, sc bili skoro brez moči, ker ni bilo nikjer vode. Skoda je velika in ni skoro nič krita z zavarovalnino. * Kakor smo dognali v zadnjem hipu, so pri sinočnjem požaru v Čagonskem vrhu pogorele večinoma viničarije in le ena želarca. Pogorelo je 7 objektov, od teh 6 hiš in en hlev. Prizadeti so posestniki: Čeh, Žižek, ki je že lani enkrat pogorel, Sever, Brumen in Ljubeč, dočim ste bili dve pogoreli viničariji prazni. V hlevu, ki je postal žrtev plamenov, je pogorela tudi ena krava, ena telica, in nekaj svinj. Zgoreli pa so vsem tudi vsi letošni pridelki, rešili so pa pohištvo. Zavarovan e bil. samo eden za 5000 Din. Sobotni trg je bil bogato založen z vsem blagom, zlasti tudi s povrtnino in drugim sočivjem. Na Glavnem trgu so bile vse mize — 6 vrst — polno zasedene. Bilo je tam 27 mesarjev, 4 prekajevalci, 3 vamparjl Govedina se je prodajala po 6—14 Din kg, teletina in svinjina po 10—16 Din, ovčje meso po 12 Din (seveda s kostmi vred). Enemu mesarju je moralo tržno nadzorstvo inhibirati prodajo mesa od živine, ki je bila bolna na zlatenici. Govedina je bila v primeri s kvaliteto predraga, teletina je bila izvrstna. Branjevk je bilo 136, oljarjev 7 (po 13 do 14 Din liter olja). Jajc je bilo veliko, sedem okoliških prodajalk je prodajalo samo jajca, cena 1 do 125 Din komad. Kuretina: 78 kokoši (30 do 45 Din komad), 560 piščancev (25—65 Din par), 8 gosi (40 do 70 Din komad), 59 rac (16 do 25 Din kom.), 37 puranov (36 do 65 Din) in 27 domačih zajcev (10 do 30 Din komad). Kramarjev in drugih stojnic na novem Glavnem trgu je bilo 71. Sadja je bilo 16 vozov. Hruške že zmanjkujejo (3 do 5 Din kg), jabolk je veliko in dobra izbira (1.50 do 4 Din kg). Grozdja je Mo v izobilju (2.50 do 5 Din kg), izabela 1.50 do 2 Din. Tudi gob raznih vrst in dobre kakovosti je bilo izredno veliko, kupček po 1 do 2 Din. Zapleniti je moralo tržno nadzorstvo 5 kg gob radi črvivosti ta uveneio-sti. Kostanji so bili surovi po 1 do 1.50 Din, pečeni po 4 do 6 Din liter, orehi celi po 6 Din kg, luščeni po 28 do 30 Din. čajno maslo je imelo ceno 34 do 38 Din, navadno surovo maslo 28 do 32 Din kilogram, kuhano 30 Din za kg. Divjačine je bilo mnogo: Smijaki po 10 do 12 Din kg, jerebice po 12 Din komad, kljunači 15 Din, divji zajci po 20 do 30 Din, fazani 18 do 22 Din komad. Na Vodnikovem trgu je bilo 26 vozov in 155 vreč krompirja (l do 130 kg), 4 vozovi in 650 vreč čebule (3 do 5 Din kg), 20 vozov in 38 vreč zelja (glava 1 do 2 Din, kg 0.75 Din). Sena je bilo 7 vozov (80 do 90 Din stot), otave 6 vozov (75 do 80 Din), ržene sflame 1 voz (75 Din). Na Vojašniškem trgu je bilo 5 mesarjev zu\ J10 do 12 m 1 dletom (10 do 12 Din), 9 prešiči (cena za izlušče-m> meso poskočila za 1 Din napram minoli soboti). Člani Vnovčevalnice (33) so pripeljali 99 prešičev, za 6 več ko zadnjo soboto, cene kakor zadnjič, iz-luščeno meso poskočilo za 1 Din pri kg. Mariborski in dnevni drobiž Fran Levstik Slovenska kulturna zgodovina pozna tri može, ki so kot močne osebnosti posegli v njen tok in določili njeno smer: Prešerna, Franca Levstika in Ivana Cankarja. Vsi trije so plamenice, ki sve tijo daleč preko svoje življenjske dobe in kakor preroki govorijo v bodočnost. Kdo je bil med njimi največji pesnik? Nedvomno Prešeren. A največjd mož med njimi je bil France Levstik. Njegov genij v Slovencih se da v nekem pogle du in do neke meje primerjati z Rusom Gogoljem. Ne v paralelizmu »Mrtvih duš« in »Martina Krpan«, ampak v tisti življenjski jedkosti, ki je Gogolja napotila do Izveličarjevega groba, Franca Levstika pa z rožnim vencem v cerkev. O tem pristnem značaju, o borcu in možu bo govoril v nedeljo dopoldne kot gost mariborske Ljudske univerze v kinu Apolo novi urednik Levstikovih zbranih spisov dr. Anton Slodnjak. Odveč je opozarjati na važnost njegovega predavanja v današnjih časih. Danes, ko se plazijo vsenaokoli samo krhke sence ljudi, ko je tako malo mož in še manj značajev, ki bi bili voljni potrditi svoje poslanstvo z žrtvfo lastne osebe, je takšna tema kakor bo o njej predaval dr Slodnjak ne le aktualna, ampak etično očiščujoča in moralno nujna. V tem znamenju želimo odičnemu Levstikovemu poznavalcu čimveč občinstva. Osebna vest. Upravnica šole narodnega zdravja v Zagrebu dr. Amalija Šimčeva je imenovana za višjega pristava v Zdravstvenem domu v Mariboru. Ceneno meso. V ponedeljek 19. tm. se bo prodalo od 7. naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 250 kg telečjega mesa po 8 Din in sicer na osebo 1—2 kg. Udruženje rezervnih oflclra ta ratnika vabi svoje člane, da se polnoštevilno u-deleže prisege pitomcev in djakov, ki se vrši jutri v kasarni kralja Petra (kadetnici) ob 10. uri. Nočno lekarniško službo vršita v tednu od 18. do 24. tm. lekarni Savost in Sirak. Smrt pri živem telesa. V petek so pripeljali v mariborsko bolnišnico 31etnega viničarjevega sina Franca Ferka iz Jarenine. Fantič je bil z domačo deco na paši. Otroci so kurili ogenj, Ferk se mu je neprevidno približal in po nerodnosti se mu je vnela obleka. Otroci, videvši živo plamenico, so začeli kričati, mali revež pa se je medtem zgrudil na zemljo. Domači so ga takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico, toda pomoč je že bila odveč. Otrok je zaradi strašnih opeklin umrl. Nesreča pod vozom. V Hočah je vozil delavec Martin Rečnik voz grozdja. Nenadoma pa se je zgodila nesreča. Težka kad, napolnjena z grozdjem, mu je padila na desno nogo ter mu jo zmečkala pod kolenom. Rešili so ga pasanti, ki so tudi podvzeli korake za njegov sprejem v bolnišnico. Občni zbor Glasbene Matice v Mariboru se vrši ta pondeljek, dne 19. t. m., ob 18.30 (polusedmi) uri zvečer, ne pa, kakor se (je poročalo, ob 19.30. Kraljeva garda je dospela polnoštevilno danes z dopol-danjim vlakom. Koncert se vrši nocoj točno ob 20. uri. Dvorana bo zakurjena. Svinjski sejem 16. oktobra. Na mariborski svinjski sejem je bilo včeraj prignanih 340 svinj. 2iva teža se J> prodajala po 7 do 80 Din kg, mrtva teža pa po 9 do 11 Din kg. Prodanih je bilo 154 repov. Samo ena državna kandidatska lit. . Minolo sredo je potekel rok za vlaganje nosilskih državnih kandidatskih list. D -'.m je bila državna kandidatska lista g. Petra Živkoviča potrjena že 7 tm., se vkljub dolgetnu roku ni pojavila nobena druga in bo torej za volitve 8. nov. za celo državo samo ena lista. Gospodje od takozvane opozicije se niso mogli sporazumeti ne glede skupnega delovnega prcr ma ne glede osebnih vprašanj. Poletje in pomlad v jeseni. G. Marinc, veleposestnik iz Ruš je prinesel danes v naše uredništvo šopek sočnih jagod, ki jih je nabral spotoma iz Ruš v Maribor. — Šopek lepo dišečih vijolic pa je nabrala v mariborskem mest nem parku včeraj popoldne mala Dušica Škerljeva iz Koroščeve ulice. Zima torej le ni tako blizu kakor se govori in piše. Omiadina Narodne Odbrane poziva vse članstvo, da se udeleži maše zadušnice za Vladimirja Gortana, v nedeljo, dne 18. t. m. ob 11. uri v Stolni cerkvi. Odbor. SJSU, družina »Napredek« v Mariboru poziva vse svoje člane, da se v nedeljo 18. oktobra udeležijo predavanja o Levstiku, ki bo ob 10. uri v kinu Apolo ter sv. maše zadušnice, ki bo ob 11. uri v stolnici za pokoj duše Vladimira Gortana. — Odbor. Jutraišni Izlet Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru odpade samo tedaj ako opoldne dežuje, sicer pa na svidenje na obeh kolodvorih. Zdeti je, da se izletu priključijo tudi nameščenci Iz Ruš, ker je to najlepša prilika za medsebojno spozna van:e, ki je radi novega stanovskega po-kreta potrebno. Odbor. Pozor hišni posestnik! V nedeljo dne 18. oktobra ob 9.30 uri se vrškv bivši kavarni v mestnem parku podučno predavanje o vodovodnih napravah in o preprečeni poškodb. — Hišni posestniki pridite v lastnem interesu mnogoštevilno! Kavarna Jadran renovirana vsako soboto la nedeljo KONCERT Pridno kupite čevlje Prosimo Vas, da si oglodata naio izložbo! Tatvina kolesa. Lesnemu trgovcu Otmarju Birgmayer-ju je bilo včeraj dopoldne iz dvorišča na Aleksandrovi cesti 77 ukradeno moško kolo znamke »Štirija« št 667 v vrednosti 2000 Din. Tatvina mleka. Na vogalu Prešernove in Majstrove ulice so včeraj ob 9. dop. neznani tatovi ukradli mlekarici Atoniji Forstnerič iz ročnega vozička dva 41iterska z mlekom napolnjena vrča, vredna približno 125 Din. Tatvina ženskega plašča. Modistinji Ani Matko je sinoči neznan zlikovec ukradel skozi okno stanovanja v Strossmayerjevi ulici nov ženski zimski plašč, vreden 850 Din. Policijska kronika beleži tri aretacije, in sicer je bil aretiran Erich J. zaradi suma tatvine, Jožefa R. zaradi vlačugarstva in Ivan G. zaradi nedostojnega vedenja. Prijav je bilo 15. Dražbeni oklic. 12. novembra bo pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Slov. Bistrica, vi. štev. 525. Cenilna vrednost 72.204 Din, najmanjši znesek Din 36.052 Din. Odpravljen konkurz. Okrajino sodišče v Mariboru razglaša, da je odpravljen konkurz nad prezadolženim trgovcem Mihaelom Murkom v Studencih pri Maribor^. Konkurz je odpravljen zaradi tega, ker ni kritja za stroške konkurznega postopanja. Pri obolelosti vzbuja redna zdravi ua uporaba naravne »Franz Josefove« gred čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mrooigi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamašCeniu srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Hlaribarsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 17. oktobra zaprto. Nedelja, 18. oktobra ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Ponedeljek, 19. oktobra zaprto. Torek, 20. oktobra ob 20. uri »Mayer-•ing«. Ab. C. Sreda, 21. oktobra ob 20. uri »Zemlja smehljaja ab. A. Četrtek, 22. oktobra ob 20. uri »Volpo-ne« ab. B. Opereta »Zemlja smehljaja« kot nedelj« ska predstava. Kdor si še ni ogledal Leharjeve krasne operete »Zemlja smehljaja«, naj obišče prvo ponovitev tega dela v nedeljo, 18. t. m. ob 20. nri. Pogodil le misli. Znameniti čarovnik Belachi je po končan! predstavi zapustil dvorano. Pri izhodu Je Belachi izročil vratarju napitnino. Ves začuden je gledal vratar od svoje roke, v kateri je držal napitnino, na znamenitega čarovnika in je končno vzkliknil: »Res zna misli uganiti!« Belachi je dal namreč v svoji raztresenosti vratarju eno Asplrin-tableto, katere je vedno nosil seboj in lahko si predstavljamo začudenje, če zvemo, da so ga ravno mučile revmatične bok čine. Sokol Maribor II. Pobrežje prične v soboto, dne 24. oktobra točno ob 8. zvečer v novi dvorani br. Renčelja s plesno šolo. Vabljeni člani in nečlani Na grozdno krajo vabi tamburaški odsek Gasilnega društva na Pobrežju vse svoje prijatelje v nedeljo ob 4. v gostilno g. Rojka na Pobrežju. Dali bo lepa, ko bo dorasla? to je odvisno od vas cenjena dama, ds bo vaš mali, lepi dojenček nekoč velika lepa deklica. Naj se mnogo solnči in športno udejstvuje, glavno pažnjo pa polagajte njegovi koži. Uporabljajte za njegovo kopelj PalmiraBaby milo, da bo njegova nežna koža tudi taka ostala. — Kozmetika dojenčkov se začne s Palmira milom. Hotel Ha!bwldl, danes, sobota, jetrene klobase. V nedeljo, jutranji in večerni koncert, specialiteta srna. V torek 20. oktobra odojek in pojedina gosi. Novice iz RuS Premestitev. Ruški žandarmerijski na* rednik Gorenjak Josip je premeščen v Devdelijo. Želimo mu mnogo sreče in mu kličemo: Na svidenje! Za naše kegljače. Kegljaški klub Ruše sporoča vsem ljubiteljem te zabave, da je naš agilni gostilničar in ustanovitelj kegljaškega kluba preuredil svoie kegljišče v toliko, da se bo tudi pozimi lahkfr vršilo kegljanje. Novi člani se sprejemajo vsak torek ln petek na novem keglji* šču Drage Magdiča. Skrb za lepoto ta napredek. Po zgledu g. Antona Požara, je g. Lamprecht, naš vrli trgovec, tudi moderniziral svojo hišo. Pri potoku je dal zrušiti stari most ter napraviti novega. Prosvetni vedež. Gledališki oder bralnega društva ponovi v nedeljo do® 18. tm. ob 3. popoldne svojo pri premieri tako uspelo burko »Radikalna kura«. Delavska »Svoboda« 'priredi isti d*0 zvečer pri Magdiču veselico v prid s*~ je čitalnice in knjižnice. Otvoritev novega šolskega poslopja * Rušah bo jutri, v nedeljo, 18. oktobra- prepričajte se o veliki trgovine s čevlji Izbiri in brezkonkurenčnlh cenah znaflc Vilko Blatnik, Maribor Aleksandrova c. 40 (v palači gosp. Vlahovič*)« NaJitovalil zimski model*1 V Mariboru, 'dne '17. X. 193T. MarffiorsfčT VFCFrnik JMlrg STrati s. Goriško pismo i Goriški prefekt Carlo Tiengp je prispel 5. t. m. v spremstvu konzula Ave-Kantija iti kvestorja Modestija povsem nepričakovano v Grahovo. Goriška gospoda si je ogledala vse kraje okoli Grahovega. Prefekt je pozval nato k sebi orožnike in obmejne miličarje ter jim dal Posebne inštrukcije. Prefektov prihod v Grahovo je namreč v zvezi s sodnim Postopan em proti župniku Petru Šorliju V bližnjem Bukovem, ki je obtožen skupno z dvema Cerkljanoma oskrunjenja faktičnega znaka na zvonu v farni cerkvi. Goriško sodišče je sklenilo, da se odstopi zadeva fašističnemu tribunalu v Rjtnu, kar se bo zgodilo, ako potrdi ju-|tiČno ministrstvo goriški sklep. Župnik Šorli je pri prebivalstvu jako priljubljen. 2dto je zavladalo veliko razburjenje v Bukovem in okolici, ko se je izvedelo, N čaka gospoda župnika. Radi tega sta se pokazala v bližini prefekt in kvestor, hi sta iskala informacij tudi pri nekaterih domačinih. Pri osmem pokrajinskem natečaju za »zmago žita* na Goriškem so bile prisojene premije tudi nekaterim slovenskim poljedelcem. Na srednjih posestvih se je doseglo na hektarju največ 23.42 kvintalov žita, na malem posestvu je dosegel prvi obdarovanec 34.63 kvintalov Žita na hektarju. Naši kmetovalci ljubijo svojo grudo iri hrepenijo po napredku in povzdigi kmetijstva. Ako bi vlada pošteno upoštevala tostvama stremljenja naših kmetovalcev, bi bilo goriško kmetijstvo danes že lahko na višku razvoja. Živinska razstava v Cerknem se je dobro obnesla. Okoli 80 kmetov iz cerkljanskih vasi je prignalo na ogled svojo živino, ki je priznano dobra. Navzoči so bili zastopniki oblasti in mnogo ljudstva. Razstavljalcem se je razdelilo premij za tri tisoč lir. Gorski kmetje so zastopnike oblasti ponovno prosili pomoči za zboljšanje razpečavanja domače goveje živine na primorskih tržiščih. V Komnu, središču goriškega Krasa, se vršijo prireditve fašističnih mladim skih organizacij, ki jih vodijo učitelji. Poročila v fašističnem tisku ne morejo prehvaliti slovenskih otrok, kako da ves spored vedno dobro izvede b. Fašisti se trudijo, da bi vsilili slovenskemu ljudstvu furlanske speve, da bi tako zamrle naše lepe narodne pesmi. Po Furlaniji je več vasi s slovenskim imenom in mnogo prebivalcev s s'oven-skim priimkom. Fašistične organizacije imajo nalogo, poskrbeti, da se vsi »tuji« priimki med Furlani poitalijančijo. Tako so na primer v Koprivi (Capriva) v kr-minskem okraju dobile te dni družine Brankovič, Koprež, Arčon, Susič, Bar-daž, Tomšič, Ambrožič itd. z dekreti goriškega prefekta italijanske priimke. Ob trgatvi pri sv. Urbanu Sv. Vrbam nad Mariborom s škofovo MlicO v levici, v desnici pa z ostro na-hrušenim mečem, pripravljenim vsak čas za udar, gleda, ozirajoč se z zadnjega, dominantnega hribčka Kobariškega Kozjaka preko celokupnih Slov. goric tja do Kapele in do Sv. Bolfenka na Kogu, čestokrat v letu kaj mrko izpod čela. To je Vselej tedaj, kadar se izza temnozelenega Pohorja dvigajo črni oblaki, kadar se V Ribniškem jezeru srdi in jezi Jezernik, da daleč naokrog grmi in se bliska in se usiplje zdaj tu zdaj tam na trsonosne gorice debelozrnata toča, grozeč pokriti z ledeno odejo, kar dozoreva pod toplimi solnčnimi žarki. Sedaj pa se mu je razbistrilo čelo, samozadovoljno se smehlja in vedno in vedno zopet pogledava na vinske gorice okoli sv. Kunigunde, žene sv. Areha, pa tudi na njo samo. Z njim vred pa se veseli vse, kar se rodi, biva in živi, dela in umira v njegovem prijetnem varstvu, ne je v Slov. goricah, ampak tudi v Dravski dolini od Kamnice do Se'mice, v rdečih Pekerskih »brežuljkih«, v Halozah in ha južnih obronkih pohorskih od Kova-Čevasi preko Konjiških Skalic do Lačne gore nad Oplotnico. Četvero pesmi, vse štiri med sabo si v sorodstvu, ker sp nastale In se porajajo v isti vinorodni okolici ena lepša in milejši kot druga, se v letu razlega v Veselem, sedaj razposajenem kraljestvu sv. Vrbana. Ptiča, ki je zajedno z vi-gredjo prvič zadonela in se potem mesece čula v trsju in okoli njega, je že sredi avgusta umolknila. Ne zaradi velike vročine. Og'asila se je druga, krepkejša, glasnejša. Klopotci, veliki kot mlinsko kolo, in majhni, da bi se otrok mogel z njimi igrati, postavljeni sredi vinogradov, ropočejo'itt klepečejo, ko potegne kaka sapica, da brž nastane pesem; sedaj ljubka in vesela, potem zopet resna in veličastna, včasi skoro razuzdana In poskočna. Tam, kjer solnce najtopleje pripeka v Popoldanskih in večernih urah v gorice, Pa čuješ sprehaajoč se ob jagnedih, hrastih, čremsah in jerebikah, izpod težko obloženih trsov tretjo pesem, ki se združuje in zliva v drugo novo enotno. Pred Vhodom v svojo luknjico in v svoje bivališče sedi čiriček samec, se greje na solncu in čiri svojo pesmico svoji družici, Pa tudi v zabavo in veselje. Vse te tri &bmokne’'o, ko pride čas za to. Četrta, pesem slovenskega viničarja, ^venska pesem, doni iz leta v leto brez Prestanka po Slov. goricah, kakor tudi njegovo delo, veselo in težko skoro, da n® poznaro prestamka. Trikrat na leto °kopatl In rahljati vinograd od njegove naj višje lege pa doli v dolinco; v peko-cjh solnčnlh žarkih sklonjen in do ta! ^ključen nrmovno puliti vsako posamez- no Ijulko in plevel z očrnelimi proti okoli trte; vsako posamezno večkrat škropiti; da ne podleže raznim boleznim in nezgodam; za časa vezi in rezi jo obvezati, obrezati in krajšati, da ne zdivja, drugo drugi ne dela sence in so grozdi varno skriti za velikimi srci pod širokimi listi, pred točo; potem pa plod celoletnega truda brati, v težkih brentah ga nositi po strmih klancih v zidanice in stiskalnice po dne; po noči pa do jutra, ko »berači« in »beračice« zopet pričenjajo s svojim delom, imeti opravka v stiskalnici, v kadi in kleti; pa koj potem zopet koliti, kopati in gnoj v košarah nositi v strmo goribo; pri vsem tem njivico obdelovati in prešice rediti pa za številno družino skrbeti; to je vsebina celega življenja naših viničarjev, njih in njih žena, pa tudi mahovih otrok, odraslih in nedoraslih onih viničarjev, brez katerih bi ne bilo vesele bratve v Slov. goricah, ker so oni temeljni stebri vsega vinogradništva v njih. Pa vseeno ali baš zato se vesela njihova pesem celo leto razlega po goricah, po torišču njihovega delovanja, truda in znoja, spomladi, po-; leti, pozimi. Pa ko je Šmihelovo, praznik, med katerim bi se po stari veri ne sme-lo jesti in zobati grozdja in ga tudi ne brati, že minulo, ko klopotec, Sama radost, razigrana iz vinogradov vsevprek Lep, lep, lep, poje z gričevja, Lep, lep, lep vinski je breg.«* ko je pod zaščito sv. Vrbana napočil dah obilne in dobre »beratve« in grme topiči dan za dnem z razigranih goric, tedaj se glasi pesem viničarja in pesem njegove družine, najbolj veselo, najglasneje, poskočno in razposajeno. Vse, kar je te lepe dni v »gorici«, vse se veseli in prepeva: dek'eta in deklice, ki berejo pomešane z gospodičnami iz mesta; dijaki in dijakinje, ki jim je njih ravnatelj po stari navadi kot sinovom in hčeram vinogradnikovim nalašč za vse dni trgatve dovolil dopust; brentarji ali »pfltarji«, ki si oprtiv do ' vrha napolnjene brente, sproti v svojo palico z nožem delajo znake, da zvečer vedo, kolikokrat so vsak izpraznili svojo brento v kad; gospoda iz mesta, ki se je na povabi'o gospodarja odzvala in v gosposki hiši praznuje trgatev z obilno gostijo s harmoniko in plesom do ranega jutra. Pa so še »nosači« drugi »berači«, ko-jih glasna pesem se samo v bratvenih nočeh razlega daleč na okoli od gorice do gorice. Na neki gori ob križpotiu imajo postavljen polovnrak, enega ali tudi več. Vsi so iz ene fare. Ko ponoči po sosednih zidanicah že stiskajo V kacfeh zmečkano grozdje in že teče sladki grozdni sok iz njih, pridejo z brentami in J. Glaser, Pohorske poti. 4. Kosilo. Ob url točno mizo pogrnila. Potem z družino mirno je kosila, Prav dobro gre obed vsem skupa) v siast. »Oprano vse |e«, de, »res „Albus”-milu čast«. n Hišni red se niti tedaj ne spremeni, ko je dan velikega pranja. Okusno kosilo je gotovo ob pravem času, kajti Vi veste, da je za Vaše perilo vporaHla perica samo »Albus«-milo, kf je jamstvo, da se izvrši pranje brez motnje. Ako polagate važnost na to, da bo Vaše perilo ne samo Čisto in belo, temveč da bo imelo tudi prijeten vonj, potem vporabljajte AiSustecpcntinovc Aliča posodami, da prejmejo in naberejo določeno »zbirco« za župnika in kaplana. Ob-darivši otroke in domačine s svetimi podobami se vrnejo z »zbirco« na ono križ-potje in tako je kmalu polovnjak napolnjen. Zahvalna pesem se ubrano razlega v mesečino čez gorice in dolinice, da jo — zadovoljen — čuje tudi sveti Vrban, dasi revež —v cerkev vkovan — ne more več v trsje ne v vinski hram. Dr. Franc Mišic. Iz čelaunice peusfcega zbora Glasbene matice Še živimo ob krasnih spominih na naš pevski izlet meseca aprila v južna mesta Srbije in staro trdnjavo Šabac. Malo je zborov, ki bi za večje kulturno delo želi toliko prisrčnih sprejemov in toliko v bratskem navdušenju izgovorjenih zdravic, kakor jih je baš naš zbor doživel v kratkem času svojega obstanka, posebno pa še v zadnjem društvenem letu. To so tradicije, spomini, doživljaji, ki se ne pozabljajo tako kmalu in dvigajo zbor vedno više in ga podžigajo k novemu delu. Tako se letos ni samo zbrala vsa stara in preizkušena garda v pevskih prostorih, marveč je tudi mladina v nepričakovano velikem številu vstopila v naše vrste. Posebno dijaki so s svojimi mladimi in svežimi grli kaj prijetno zastopani v matičnem zboru, tako da bo Matica na prihodnjem svojem koncertu nastopila s približno 110 pevci in pevkami. Matični zbor šteje danes 62 ženskih in 48 moških članov, skupaj torej 110 dobro izvežbanih pevcev. Sinoči so bili novi člani oficijelno predstavljeni zboru, stopili kot redni člani v njegove vrste in jim bili od g. podpredsednika Malenšeka Izročeni društveni znaki. Pri tej priliki je imel g. predsednik Arnuš na vse člane cel slovesnosti odgovarjajoč nagovor o ciljih, delu, idealih in žrtvah, ki ji dopri-naša današnji pevec na tem turišču narodne kulture. V splošnem že Matičarji od začetka septembra sem po šest ur na teden prav pridno vadijo za prihodnji nastop. G. profesor Mirk pripravlja Mariborčanom za božičnico neverjetno lepo, svetovno znano delo Miisorgskega opero »Boris Godunova«, delo, ki ga še v Mariboru ni bilo slišati in ga, izvzemš' to pot, tudi ne bo tako kmalu. Upati je le, da bo publika znala ceniti te ogromne žrtve, ki jih prinaša G. M. s prireditvijo tega monstre muzikalnega dela in ga pri- šla tudi poslušat. Koncert je določen za 9. december. — Kako živo sled je zapustila G. M. s svojimi nastopi po južni Srbiji, in kako prijeten odmev je našlo njeno petje po teh še nedavno pod turško silo stoječih krajev, kažejo najbolje prijateljska pisma tamošnjih zborov in lepi spominki, ki jih dobiva še vedno iz solnčnega juga. Tako mu je zopet te dni poslal Šabac dva krasna v slovenskem jeziku pisana albuma; eden, ki prikazuje Šabac kot »Srbski Verdun« hitro po vojni, drugi pa Šabac v njegovi današnji lepoti, bogastvu in krasni okolici. Oba sta izložena pri ge. Zlati Brišnik, ki bo, Ijubeznjiva kakor je vedno, vsak dan po en list preobrnila v albumu, da se publiki omogoči vpogled v celoto vseh teh dragocenosti. — Meseca novembra bo zbor koncertiral prvikrat pred prekmurskimi Slovenci, v Murski Soboti in mogoče domu-grede tudi v Ljutomeru. Toliko cenjeni javnosti v informacijo iz naše delavnice. V sanjah izdan zločin Sredi meseca septembra so našli v Lantopadru blizu Napulja v globini nekega jarka truplo kmeta Nikole Greca. Zdravnik je ugotovil smrt vsled notranjega krvavljenja, in sklepali so, da je pokojnik pijan padel v jarek in se ubil. Te dni pa se je neko noč Grecovi vdovi v sanjah prikazal mož in ji povedal, da ni umrl vsled nesrečnega slučaja, ampak da ga je ubil sosed Krištof Acini, ker mu ni vrnil 10.000 posojenih lir. Natanko je Greco opisal, kako ga je Acini ubil, in povedal je tudi, da so tam še sledovi krvi. Vdova je takoj drugo jutro tekla k orožnikom in jim povedala sanje. Šli so pregledavati in so res našli sledove krvi. Pri Aciniju so našli krvavo obleko in sekiro. Truplo so izkopali in ugotovili, da je Greco res postal žrtev zločina. Tudi so ugotovili; da je Acini ponovno pretil, da bo z Greoom obračunal. Acinija in njegovo ženo so zaprli. Ogromen Kristusov kip. Na griču Corcorado, ki se dviga 700 metrov visoko nad zalivom Rio de Ja-neiro, so postavili 30 metrov visok kip Jezusa Kristusa. Kip je stal 10. milijonov dinarjev. Denar so nabrali med verniki. Kip so delali pet let. Pod vznožjem kipa bo cerkvica za krog 100 ljudi. Razsvetljuje ga ponoči 11 velikih reflektorjev, vsak s 1000 kilovati. Sokolstvo Iz česfcoslouaškega Sokolstva Zletni odbor ČOS, podeljen na različne sekcije, dela že $ polno paro za vse-sokolski zlet prihodnjega leta. Nedavno je izšla druga serija predzletnih lepakov, namenjenih neslovanskemu inozemstvu, ta približno istočasno tudi propagandne brošure v raztnih neslovanskih jezikih. Ne bo dolgo in izšli bodo že zletni lepaki, s katerimi bomo mogli okrasiti i mi svoje telovadhice. Bnako se pripravlja jugosJovenska izdaja propagandne brošure za zlet. — Znana čsl. sokolska tehničarka s. B. Holečkova - Ma-tojovcova je uvedla v sok. telovadnici na Kral. Vinohradeh (= Praga XII) posebne tečaje za sokolsko ritmiko, namenjene članicam, naraščajnicam in ženski 1e-ci. — V založništvu ČOS so izšle 3 izborne brošure, katere naj bodo toplo priporočene bratom in sestram, ki znajo Češki: J. Uher, Kako voditi in ohranjati mladino v Sokolu; IX. vsesokolski z!et v Pragi 1932; Dr. K. Weigner: Poglavje iz biologije naraščaja. Vse tri brošure se naročajo pri Knihkupectvi ČOS, Praha III — Tyršuv dum. — 24. in 25. t. m. se bo vršil v Tyrševem domu v Pragi zbor sokolskih redaktorjev, 7. in 8. novembra pa zbor župnih pro-svetarjev. — Da bo prihodnjeletni vsesokolski zlet veličastoejši, se prav pridno pripravljajo za nastop v velikih masah tudi »sokolske jizdy« = jezdni odseki in sicer moški kakor tudi ženski. — Znano nam Sokolsko pevsko združenje žup Moravskoslezske in Tešinske, ki ;e pred 2 letoma koncertiralo tudi v Mariboru, je v delovni sezoni 1930-31 priredilo 17 samostojnih koncertov, v celem pa nastopilo 36 krat. Za pomlad leta 1932. pripravlja polet na Poljsko. — V času od 3. do 6. marca 1932 se bodo vršile ob Štrbskem Plesu v Tatrah V. smuške tekme ČOS, ki bodo obenem tekme za smučarsko prvenstvo v Savezu Slovanskega Sokolstva. A. J. Spori Športne prireditve v nedeljo. Ob 930 na Igrišču SK Železničarja: prvenstvena nogometna tekma SK Svoboda I:SK Železničar rezerva. Ob 14. na igrišču ISSK Maribor: prvenstvena nogometna tekma ISSK Maribor mlad.:SK Svoboda mlad. Ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena nogometna tekma SK Železničar :Atletik SK (Celje). Nogometni brzoturnlr za pokal MOLNP priredi medklubski odbor LNP v Mariboru dne 8. novembra. Sodelovali bodo vsi mariborski klubi in bo vsaka tekma trajala le 45 minut. SK Svoboda. Pozivajo se sledeči igrači na igrišče SK Železničarja« Kropf, Gruber, Nebel, Breznik, Sinkovič I, Ružič, Sinkovič II, Strah, Cafuta, Milosavljevič in Haberl. Ob 1. na igrišču Maribora: Novak, Gradišnik, Strnad, Minelač, Papež, Vag-ner I, Štefančič, Žohar, Breznik, Marnik, Bobi. Volna ju je zamenjala KAKŠNE ZMEDE IN STRAHOTE POVZROČAJO POSLEDICE FRONTE. Pri mednarodnem razsodišču v Haagu je bila nedavno vložena tožba, ki je menda brez primere v svetovni zgodovini. L. 1918 sta dobila dva vojaka na nemški in francoski fronti ukaz, naj stopita iz jarkov in preiščeta gozdni teren, ki je ležal medi francoskimi in nemškimi postojankami. Oba vojaka sta bila iz inteligenčnih krogov. Obvladala sta francoščino in nemščino. Telesna višina obeh je bila ista, oba sta bila tudi enako stara. Na poizvedovanju pa je udarila med njiju granata. Raztrgala je obema obraz. Francoski bolničarji so ju pobrali in prepeljali oba v lazaret. Položili so ju v sosednji postelji. Na tablici enega vojaka tje stalo zapisano ime Paul Reins, na tablici drugega pa Renč Brissac. Zdravniki se niso mogli načuditi, kako sta oba moža podobno ranjena. Sklepali so, da je morala udariti granata natančno v sredo med njiju in se razpočiti, ko sta bila oba enako oddaljena od nje. Ranjenca so operirali, in takrat se je zgodila v lazaretu pomota. Položili so Francoza Brissaca nevede v posteljo Nemca Reinsa, Nemca Reinsa pa v posteljo Francoza Brissaca. Obema so morah z dletom odpreti lobanjo,' kar je imelo za posledico, da sta prišla ob spomin. Od operacije dalje pa sta oba pozabila na ime in svojo preteklost. Ko sta okrevala, so posbll Paula Reinsa v Bris-sacovo domačijo, Brissaca pa so, ker so ga imeli za Reinsa, obdržali v taborišču za vojne ujetnike. Zaradi poškodb na obrazu sta oba pohabljenca dobila proteze, ki so popolnoma onemogočile spoznati v možeh prejšnja človeka. Spremembe, ki so nastopile pri njiju, so vsi pripisovali strahotnim doživljanjem na bojišču. Po sklenitvi miru so poslali Reneja Brissaca v Nemčijo, ker so domnevali, da je tam doma. Paul Reins pa je živel 17 let pod imenom Brissaca v Parizu. Oba nesrečnika sta se popolnoma prilagodila novim razmeram in sta tudi začela delovati v novih poklicih, ki sta jih bila izbrala zaradi vojne pohabljenosti. Bila sta poučena in sta se zavedala vsega, kar se je zgodilo po operaciji, o tem, kar je bilo v njunem življenju poprej, pa nista vedela ničesar. Nedavno pa je imel opraviti z Brissa-com hišni zdravnik. V kopelji pa je ugotovil, da nima Brissac več brazgotine na nogi, katero je imel preden je odrinil na bojišče. Brazgotino je dobil pri neki avtomobilski nesreči in hišni zdravnik se jo je dobro spominjal, ker mu je moral takrat šivati rano. Osumil je celo dozdevnega Brissaca, da je umoril pravega dvojnika. Šele pozneje se je izkazalo, da ni tukaj po sredi nobene simulacije, ampak da je dozdevni Brissac resnično izgubil spomin za vse, kar je bilo. Najbolj čudno, pa je to, da sta bila oba bivša vojaka potem, ko so jima pojasnili zamenjavo, s svojo usodo popolnoma zadovoljna. Niti na um jima ni prišlo, da bi zamenjala sedanji vlogi s pravimi vlogami. Nastopile pa so dediščinske razmere, ki so povzročile, da so se sorodniki zamenjanih nesrečnih vojnih pohabljencev obrnili na Mednarodno razsodišče v Haagu z zahtevo, naj bosta moža zopet to, kar sta bila pred vojno. Sodišče sedaj študira akte in si prizadeva rešiti ta svojevrsten problem tako, da bo zadoščeno pravici in da ne bodo žaljena čuvstva vojnih žrtev v sedanjem ambientu. Konec »Cafč de Pariš«. Ne le v Parizu in Franciji, po vsem svetu je bila znana prastara kavarna francoske metropole — »Cafe de Pariš«. Neštete zgodovinske osebnosti so sedele v tej kavarni, nešteti romani iz pariškega življenja spominjajo na njo. Sedaj poročajo, da so v tem lokalu opustili obrat in ga zaprti. Za 2 boljša delavca ; - oddam sobo s hrano. Splavarska 6. 4001 Šiviljo spretno iščem na dom. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Bistrica«. 3045 TRilKHCO LOBNIK KOROŠKA 9 Skavti%em Zaščita skavtskih krojev. Minister notranjih del je z aktom št. 34247. od 10. VII. t. 1. odredil, da sta zaščitena znak in kroj skavtov in planink toda le, ako ima tisti, ki nosi kroj aH znak, pri sebi predpisano legitimacijo. Osebe v kroju ali z znakom, ki pri sebi nimajo predpisane legitimacije, zapadejo določbam te naredbe. Proslava lOletnlce stega v Osijeku. V dneh od 6.—9. septembra 1.1. je pr°* slavil agilni steg skavtov v Osijeku 10' letnico obstoja na najsvečanejši način-Dne 6. septembra je prišlo okrog #0 skavtov od drugod. Postavili so si ok°l‘ vzornega tabora osijeških skavtov šoto* re in se zvečer udeležili bakljade; dru* gega dne popoldne je bila skupna ma&> nato pa v taboru tekmovanja v skavtskih in športnih veščinah, ki so se popo5* dne in v pondeljek 7. septembra, nadaljevale. V nedeljo zvečer je bila akademija, v torek popoldne pa ponovitev koncerta. S tem so bile svečanosti za‘ kljnčene. — Proslave so se udeležili za* stopniki vseh bližnjih stegov in žup. T> di savezova uprava je poslala svojeg* delegata. — Zaradi skavtskih dni v Ljub* ljani, ni naša župa poslaila nikogar na t® proslavo. Savezna skupščina. Savezna skupščina se bo vršila šele P® zaključku vseh stegovih in župnih skup” ščinah, ki so se morale vršiti do 15. tn> Savezova glavna uprava se je preselila iz dosedanjih prostorov n* Knez Mihajlovi cesti 35. zopet v Gara* šaninovo cesto 32, kamor naj se odsJ®i pošiljajo dopisi za savez skavtov kralje* vine Jugoslavije. Razvoj civilne avijacile na svetu. Najnovejša statistika civilne a vijači}« iz 1. 1930 pove, da je bilo v tem letu n8 celem svetu 2200 civilnih zračnih pristanišč (v Angliji 129, Nemčiji 98, Italiji 25. Franciji 28, Kanadi 69, Kubi 36 itd/* Prevozilo se je na 685 potniških aef°' planih 386.000 oseb. Za plašče in (Meke najlepši vzorci, najnižje cene prf Srečku Pihlarju, Maribor, Gosposka uil. 5. 2903 Restavracija »Narodni dom« sporoča cenj. občinstvu, da toči o« danes naprej izboren sladki muškatelc. Črez ulico Din 6.^-. 30^ Lepo, soinčno, opremljalo sobo v centru mesta, oddam s 1. noveif' brom. Vpraša se Prešernova 18. h vrata 7. 3093 , Izprašani kurjač in kliučavničar išče službo v tovarni aH pa k centrali kurivi v hotelu ali privatniku. Naslo^ v upravi »Večernika«. 3099 Ključavničarski pomočnik za splošno ključavničarstvo išče sl# bo v Mariboru. Naslov v upravi »Ve-černika«. 3062, Na prvovrstno hrano, , opoldan in zvečer, sprejmem več dal* in gospodov. Koroščeva ulica 22 desno. 304' Or. O. ii!»«nt«r. Dva soseda Povest iz preteklega stoletja- Cestnik in Piskač sta si billa drugače prav dobra. Danes pa je prišel kot uradnik k njemu. Zato mu jc bilo malo težko, toda dolžnost je dolžnost in opraviti je moral tudi ta posel. Bilo je nekega vročega dne v avgustu, ko je stopal birič Piskač po poti proti Cestniku. Opravil je že netoaij rubežev, zato se je močno potil, ko je pešačil po strmih hribih. Ko je stopil v vežo Cestmkove hiše, je srečal gospodarja, ki je že slutil, po kaj je Piskač prišel. Cestnik ga je imel, kakor je bilo v zadnjem času že navadno, nekoliko v glavi. »No kaj pa stikaš tod okoli,« je nagovoril biriča malo prijazno. »Saj boš sam vedel, nikar se ne delaj tako nevednega,« odvrne Piskač ter si obriše z veliko rdečo ruto znoj s čeia, »saj veš, služba je služba'.« »Kaj mene briga tvoja služba,« vzroji Cestnik, »če sem kaj dolžan, bom že sam plačal. Ni treba, da bi še ti tvoj nos vmes vtikal.« »Pa bi plačal, potem ne bi bilo treba meni hoditi tod okoli. Saj vidim samo neprijazne obraze.« »Da plačal,« se razvname Cestnik, »dajte mi denarja, pa poravnam vse.« »Ali noriš, saj jaz ne nosim denarja okoli, ampak ga le pobiram, sicer pa nisem prišel sem, da bi se s teboj prerekal, ampak da izvršim svojo dolžnost. Tedaj pokaži, kar se da zarubiti.« »Nikamor ne pojdeš in tudi ničesar ti ne pokažem,« reče razburjeno Cestnik, »če bom mogel, uredim vse sam, če pa ne, tudi tebe ni treba zraven.« »Hej Cestnik, pomisli, da nisem tukaj kot gost, ampak kot uradna oseba, ki sem zaprisežen.« »Piši me v uho ti in tvoja uradna oseba, zavraten si pač, ki me hočeš na nič spraviti.« »Cestnik, pazi, kaj govoriš, ne žaJi me, drugače boš imel opraviti s sodnijo.« »Se tebe in vse sodnije ne bojim, veš ti ošaben debeluhar. Kaj se nosiš kakor kakšen grof, ti in pa tvoja stara, saj si lahko debel, ko povsod beračiš za milodare. Tvoja žena se noši kakor kakšna princesa, zraven pa pobira po lesovih smrekove storje ter ga nosi ob mraku v vreči domu, ker jo je po dnevu sram.« »Molči Cestnik,« vzkipi Piskač, »to gre predal«^ žaliti se ne dam, sedaj pa tudi ne poznam nobene ta? losti več, zarubil bom vse, kar je po postavi dopustno/ »Ničesar ne boš zapisal, spravi se mi iz hiše,« raztogoti^Cestnik. »Oho, tako hitro pa ne pojde,« odvrne Piskač hoče priti skoz vežo do zadnjih vrat, »zdaj grem ■v hlev, da popišem, koliko živine imaš.« »Ne pustim.« »Cestnik, bodi moder.« f »Sem bolj kakor vi vsi skupaj,« zakriči Cestnik *e zastavi Piskaču pot, »nikamor ne pojdeš.« . »Ta bi bila lepa,« vzroji Piskač, »če ne gr« nim potom, pojde drugače.« »Piskač, ti se motiš, tukaj sem jaz gospodar, ves-To rekši, siune Cestnik biriča v stran, toda, ko če ta doseči vrata, zagrabi y\ kotu stoječo motiko reče; ^ »Kakor se ganeš, te udarim po glavi, da ne ^ strašil več tod okoli.« . Toda Piskač, ki je bil nekdaj vojak, vzkipi > ze, skoči proti Cestniku hotečmuizpulitl motiko- ^ Vendar je bil Cestnik bolj hiter; bliskoma zav»** motiko ter zamahne protj biriču. Hišo s trgovino in stanovanjem za Din 55.000, hipoteka Din 20.000. — Malo hišo s 1000 m’ 65.000. Hipoteka Din 20.000. Posredovalnica Rapid, Gosposka ul. 28. •. 3076 Ženini in neveste! Ne pozabite na geslo: »Solidno in poceni«, katera ugodnost se Vam nudi pri nabavi žimnic, vložkov, divanov in vseh tapetniških zidelkov. Tapetnik Novak, Slovenska ul. 24. 3081 Moderni otroški voziček dobro- ohranjen, ceneno na prodaj. Pihler, Tržaška cesta 39 I, desno. 3082 Sobo in kabinet za obrt ali pisarno tik kolodvora oddam. Aleksandrova 48. 3082 Prodam en vagon prvovrstnega belega krompirja. Jamiisk Jožef, posestnik, Sv. • -Križ 36, pošta Zg. Sv. Kungota. 3061 Ceneno na prodaj. Avtomobile različnih znamk, velike in male, luksuzne . in tovorne. Garaža Volker, Kersnikova ul, 1. 3093 Stanovanje 3 sobe in pritikline, novo, Vrbanova. 61 oddam s 1. novembrom. 3084 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama, električno razsvetljavo s posebnim vhodom oddam tudi s hrano. Studenci, Vodnikova ni. št. 3. , 3091 »Singer« šivalni stroj na prodaj za 500 Din. Tezno, Ptujska c. 63. 3092 pred eventuelnim nakupom izvolite si ogledati mojo veliko zalogo, v kateri imam veliko izbiro najboljših vrst emajlirane posode, med katerimi najdete tudi znamko »Herkules«, to je ono, za katero jamčim in jo, če bi pri normalnem kuhanju pokaia, zamenjam brezplačno za novo. Nadalje imam prvovrstno aluminijasto posodo, prvovrsten porcelan karlovarskih združenih 6 tovarn »EPIAG«, nadalje enostavno in brušeno steklo, namizno orodje vseh vrst, leseno robo itd. Od mojih itak nizkih in konkurenčnih cen Vam pri eventuelnem nakupu dam od celokupnega zneska še 5% popusta v blagu ali gotovini. Najtopleje se priporočam in ostajam z odličnim spoštovanjem Albert Vicel, trgovina s kuhinjsko posodo in hišnimi potrebščinami, Maribor, Gosposka ul. 5. 2906 Ženini in neveste opazujte iziožbe Fotomayerja, Gosposka ulica, dobra slika, moderna izdelava, nizke cene. ______________ 3000 Sa^afori! v tfariboru Gosposka utica 49 Telefon 2358 Lastnik in vodja kirurg dr. Mirko Černič Najmodernejše opremljen i\ operaciie. Dlatermija, višinsko solnce, tonizator žarnica .Hala*, „entetocleaner* 309S Na hrano opoldan in zvečer sprejmem. Gosposka ulica 58, II. vrata 3.__________3087 Lepa vila, novozidana, priložnostni nakup, dve stanovanji; potrebna gotovina 75.000 Din. Velik valčni mlin, mesečno 20 vagonov, novi stroji Din 800.000. Gostilne v najepi. Posredovalnica Rapid, Gosposka ul. 28. 3094 Štedilnik malo rabljen na'prodaj. Krčevina, Aleksandrova c. št. 21. 3085 Stanovanje 2 sobi in kuhinjo oddam s 1. novembrom. Viktor Parmova ul. 11. 3051 Baržunasta obleka je lepa. Novi vzorci, najnižje cene pri Srečku Pihlarju, Maribor, Gos. -ka ul. 5. 2904 Miss Edlth Oxley daje angleški pouk in konverzacijo. Prevzame tudi tehnične in druge prestave. Gosposka ul. 52 I.____________3069 Meblirano sobo, snažno, solnčno, poseben vhod, električna luč, takoj oddam, Stritarjeva ul. •5 1. 3078 Sv to in črKoslikanie, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria*. X Posteljno perie in puh nudi po nizkih cenah Franjo Majer, Glavni trg 9 Za hladne dneve! Močne nogavice za strapac 10*« ••• Nogavice s svilo 15‘- 12** Macco nogavice zelo trpežne 22n Volnene nogavice zelo tople 38'« 2SS Triko rokavice znotraj voln. 16** Rokavice z okrajcem 25*- 20*» Rokavice brez zaponk zelo moderne (Schlflpfer) 28*» Trpežne spodnje hlače 28*» Triko hlače s svilo preplet 40** Mehke volnene hlače 40»« C. BUDEFEIDT, MARIBOR, Gosposka uk Veliko izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno In ceneno. 2491 500 dinarjev plačamo tedensko zgovornim osebam s številnimi poznanstvi. Perssons, Ljubljana. Poštni predal 307. Znamko za odgovor. 2360 Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul 14 1566 Kupim hišo s trgovskim lokalom na prometnem prostoru, najraje v predmestju Maribora. Ponudbe poslati pod »N. K.« na upravo lista. 3065 Veliki lokal za delavnico in prodajalno pripraven, električna razsvetljava in moč, z vpeljavo plina in vodovoda, dam v najem. Vpraša se pri M. Berdajsu, Maribor. 3058 Slike za legitimacije hitro, dobro in ceneno. Fotomayer, Gosposka ulica 39. 3001 Sobo in kuhinjo oddam. Magdalenska ulica 34. 3073 Nagrobne vence iz umetnih cvetlic v veliki izbiri, trakove za vence z zaželjenim napisom dobite pri C. Budefeldt-u, Gosposka ul. 4. 2868 A ko hočete, da bodo Vaši ovratniki, ki jih daste v pranje, tako lepi kakor novi, potem jih oddajte samo k Triumfu, Pavel Nedog. XIV. Elektromotorje »Škoda«, 0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe. Maribor, Aleksandrova 19 nudi cenjenim odjemalcem po izredno nizkih cenah iz lastne pletarne: Otroške puloverje od Din 30.— naprej Ženske puloverje od Din 50.— naprej Moške puloverje od Din 60.— naprej Nogavice otroške od Din 4.— naprej Nogavice moške od Din 4.— naprej Nogavice ženske od Din 8.— naprej Razen tega pletene spodnje majce od Din 14.— naprej, spodnje hlačice od Din 18.— naprej In vso drugo zimsko blago v veliki izbiri. 3075 Lastni pridelek vinski mošt liter Din 6-— se toči v točilnici DolaJS, Maribor Stritarjeva ul. 7. Kupujte za Vašo ženo Kupujte za Vašega soproga Kupujte za Vaše otroke Kupujte za Vaše starše Kupujte za Vaše sorodnike pri Srečku Pihlarju MARIBOR. Gosposka uL 5. Jamčim, da boste zadovoljni! Vinotoč Nasko izborno staro vino po 8 In 10 Din sladko novo pa po Din 4*- Soomnite se CMD tar in mit cvetlic Blumenhof, Helligom.Holland 1911-1931 Naša splošno znana cvetličarna, slovita po svojih krasnih cvetličnih kulturah in udeležbi na razstavah v Antwerpeuu, Londonu in Parizu nudi letos ob svoji dvajsetletnici obstoja svojim cenjenim odjemalcem jubilejsko cvetlično zbirko. Bogata bo v barvah, vonjave bodo mile Naj ob tej priliki nihče ne pozabi počastiti nas z naročili. Ljubiteljice in ljubitelje cvetlic pa posebej opozarjamo na omenjeno našo jubilejsko zbirko, ki je sestavljena strokovno-znan-stveno in bodo v njej zastopane izbrane barve, kakor: rdeča, bela,"modra, rumena, roza, violetna, vljoličasto-modra in črna. Pri pošiljatvi se vsaka vrsta rastlin posebej ovije in opremi t imenom. Zbirka bo obsegala: 40 tulipanov, navadnih, in 40 polnih v 4 barvah; zelo lepe. 10 hijacint, navadnih, in 10 polnih v 4 barvah; edinstveno -fa^ ko glede barv kakor finega vonja. 15 narcis, navadnih, in 15 polnih v 4 barvah. 25 Crocus ali zimske kraljice, 25 holandskih Iris. . 25 Mus.carius (zelo ljubke), 30 zvončkov. 10 Madona-lilij, 25 Selila Siberica. 50 cvetličnih čebuljic, prepariranih za sobno kulturo, in sicer od hijacint, tulipanov, narcis in Crocus (sestava od nas). RAVNANJE s cvetlicami je zelo priprosto in bo opisano v naših navodilih (v nemškem, francoskem in angleškem Jeziku). POGOJI: Naprejšnje plačilo 12 R. M. franko na dom. Nagla pošiljatev blaga po pošti. — Dvojna zbirka 22 R. M. — Za trgovine na debelo posebni pogoji in cene. — Vsaki pošiljatvi dodamo zastonj 10 Pola Negri-telohov (cvetočih ob Božiču), Srečke za vse razrede državne razredne lotarlie dobite v prodajalni ko pada svetovna valuta padalo tudi dnevne cene... Zato Vas vabimo k nakupu za jesen in zimo ravnokar došlih novih modelov plaščev, oblek, bluz in raznega zimskega blaga.. Sedaj so cene zelo povoljnel Moda postaja vedno bolj praktična, novi plašči so daljši in bolj ko-modni, posebno s krznom opremljen plašč olepša vsaki model. Mi Vam nudimo naše takozvane šlagerje, damski plašč z umi. svilo cel podložen in z imit. krznom opremljen sedaj samo za Din 56C'*i Veletrgovina Trgovski dom, I. Pregrad Maribor, Aleksandrova cesta 25 In Cafova ulica ledaja KonjrordJ »Jutra« ? Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik; ST ANO KOSOVEL v Manbcru. lisha Manbort>ka tiskarna d. d- predstavnik alANKU » Maribor«. SLIVOVKA RUM KONJAK LIKER JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA UUC3 9 Na debelo! Na drobno! Na prodal: Gostilna in trgovina s trafiko in inventarjem, dva orala zemlje, konji in vozovi za Din 180.000.—. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ugodno«. 3064 Toč m dobri dalmatinski vinski mošt črni po 8 Din, vsakemu gostu podarim po eno slano ribo. Dalmatinski vinotoč Franc Celar Marlbory Aleksandrova c. 49 Blago Za Solo kupujemo samo na SlomSkovem trgu Stev. 6, Ljudska tiskarna Maribor. Včeraj so bili Izžrebani naslednji večji dobitki državne razredne loterije: % 38023 22024 25696 49479 69644 45482 47114 49243 4735 48982 70937 9464 _ 1089 32808 36090 90966 150 3296 5355 5606 5799 9738 20463 28282 40494 40652 44246 48299 51355 /0703 71261 80498 82444 82670 95088. Zaradi telefonskega sprejema ne jamčimo za točnost. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije: BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. MARIBOR. Gosposka ulica 25, 2X Din 1,202.000 2X Din 502.000 2X Din 10.000 2X Din 4.000 2X Din 2.000 za obleke in plašče v veliki izbiri pri J. N. Soštarič-u Maribor, Aleksandrova13 Za lesen in zimo Klobuki moški! Klobuki ženski! Najnovejši pariški in dunajski modeli. Popravila se izvršijo hitro in ceneno! IVAN In HELENA KVAS, Maribor. Aleksandrova c. 32 Inseriraite v ..Veterniku Modne novosti ša dame in gospode ter ziviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PAŠ SLOVENSKA ULICA TOMlIi Bipir dobite pri TISKOVNI ZADRUGI Maribor, Aleksandrova 13 Hotel Miklič v Liubljani 3063 rabi nekaj prvovrstnega vina kako specijaliteto pekerčan ali iz kakih drugih goric, .burgundec ali muskatsilvanec letnika 1929 ali 1930. Reflektira se izključno samo na prvovrstna vina. Srednja ali navadna vina prosim ne ponuditi. Zahvala. Za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega soproga gosp. Franc Kocbeka, izrekam poap. društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru tem potom najlepšo zahvalo in priporočam to prekoristno društvo vsakomur najbolje. 3088 Maribor, dne 13. oktobra 1931. Čaj nove žetve ie prispel [eyion OiangcPekoelO dkgD 9 -„ Flowery 10 „ „12* [arska mesnica 10„15*. Oblteljska mešanica 10 „ „16-OariBBling FIowBiy 10 „ „18--five o clock Tea 10 „ „20*-Britlanie mešanica 10 „ „25-Goidtippend me!an. 10 „ „25*- Velika izbiia čaja v zavojčkih -nanih svetovnih znamk v vsel cenah.