Peitnina platana t gotovini. •- • .'.firnwma«nm»ra—m—p m mi m ■ni—m—■ m Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. .Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI11. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto dne 20. somteinbra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 110. IMMnrnrmi ■MHIMIB B-HMiIHIMI ■■llll«mill IIMIII— >—WH—IIIIMirilllll—ll—l li ■HMaMflaNBVMBHUMHBaaMHHMMHNMBMKMHaHHHaHHHBBBHHBmHMBaaUMMmMMCMi -■•-iB-T-T[irii,gTriMiirtlTrrniiniBinW Za povzdigo našega poljedelstva. mo toliko zemljišča, kolikor potrebuje kmetovalec za lastno porabo. Letargija v tej smeri mora voditi ko ugodnejši, če se javna dela izvrše j HQOQ limonin iz posojila, kakor pa če se odstopijo i nillullid HdoC /.UlldlMc tujilm podjetnikom, ki jih morajo tudi j financirati. trgovine. Na gospodarskem kongresu v Beogradu, 'ki se je vršil te dni, se je k vprašanju povzdige našega poljedelstva oglasil k besedi tudi podnačel-nik industrijskega odseka ljubljanske zbornice, direktor g. Anton K r e j č i iz Ruš in izvajal približno sledeče: »Industrija naše države ima največji 'interes na povzdigi poljedelstva, ker rabita obe konzumente. Lepe besede smo čuli o tem, kaj se vse hoče podvzeti za povzdigo poljedelstva. Bojim se pa, da me pridemo s povzdi-go te stroke preveč prepozno. Smatram za svojo dolžnost, da na kongresu ugotovim, da je naše poljedelstvo osvojilo sistem najeksekutivnejšega dela, to je i ona se zadovoljuje z ono produkcijo, ki jo Bog da, ne stremi pa za napredek v obdelovanju zemlje in izkoriščanju modernih sredstev za dosego napredka v poljedelstvu. Naše poljedelstvo nima nikakega poleta zai dosego višjih dohodkov, ker •so cene za poljske pridelke jako nizke. Vedno bolj se kaže, da se uveljavlja mentaliteta, na se obdela sa- Kako in komu se naj Glede oddaje javnih del je državna zveza (Zemaljski Savez) jugoslovanske industrije za predelavo železa in kovin naslovila te dni na gospoda ministra za trgovino in industrijo Jurija Dernetroviča sledečo spomenico: Metalurgična industrija v naši kraljevini preživlja težke dneve. V toku zadnjih mesecev je odpustila več kot tri četrtine svojih delavcev. Naša največja podjetja so nezaposlena. Tako sc n. pr. tvornice vagonov ustavile delo, ker nimajo naročil, istotako tudi tvornice mostov im železnih konstrukcij. Večja podjetja, ki so še pred kratkim delala z več kot tisoč delavci, delajo sedaj s par sto ljudi, pa še te le z velikim trudom držijo. Če človek obišče kako veliko tvorniico, kot na primer tvormico vagonov v Brodu ali tvornioo Sartiol v Smederevu, vidi, da so posamezni oddelki popolnoma prenehali z delom, v drugih pa se je delo skrčilo, tako da delajo samo vsak tretji ali četrti stroj. To napravlja mučen vtis, ki je še v toliko mučnejši, ker so izgledi za bodočnost zelo slabi. Toda pametna nacijonalna industrijska politika bi mogla vsa ta podjetja oživeti ter s tem dati kruha delavskim rodbinam, pa tudi mnogim poljedelcem bi s tem dala možnost, da del svojih proizvodov plasirajo doma. Država je pri nas največji delodajalec. Ona ima v svojih rokah železnice, veliik del brodarstva, telefon, br-zojav in razne druge gospodarske ustanove. Če bi se država pri svojih naročilih ravnala po načelu zaščite in ojačanja naše domače industrije, bi bil precejšen del naših industrijskih podjetij osiguran in bi mogel mirno delati in se razvijati. Med tem pa vidimo, da nikakor ne moremo priti do potrebne stalnosti in enotnega stališča posameznih resorov napram domači industriji. Dobra volja, da se zaposli domača industrija, o kateri tako pogosto govore posamezni državni organi, se v velikem številu slučajev niti ne pokaže, še manj realizira. Razen lepih besed in obljub domača industrija pogosto pri velikih javnih delih ničesar in vidi. uo propada poljedelstva in s tem do propada celega gospodarstva. Spričo tega sem mnenja, da je zadnji čas, vzdramiti poljedelca iz te letargije, v kojo vedno bolj zapada, in ga s preventivnimi odredbami zopet privaditi intenzivnega dela. Vsi cilji naše politike morajo biti usmerjeni na to, da se nudijo poljedelcu vsa sredstva za intenzivno obdelavo, da dobi ponovno vzpodbudo za čim večjo produkcijo, ker samo z večjo produkcijo in intenzivnim obdelovanjem se morejo paralizirati nizke cene naših poljedelskih pridelkov. Dosedanje ekstenzivno obdelovanje nas vodi do propasti in v siromaštvo.« G. Krejči je našel za svoja izvajanja živahen odziv v burnem odobravanju, ki je pričalo, da je govoril vsem iz srca, ko se je z vso vnemo zavzel za zadovoljivo rešitev tega za gospodarstvo tako važnega problema. oddajajo javna dela. Ker stojimo tik pred rešitvijo velikega programa javnih del, se mi, g. minister, obračamo na Vas s prošnjo, da delate na to, da se bo pri izvršitvi teh del imelo več ozira in zmisla za potrebe domače industrije in domačega gospodarstva sploh. Pred kratkim je podal g. finančni minister izjavo da se bodo velika javna dela, kot zgradba potov, železnic, mostov itd. odstopila tujim podjetjem, ki bodo obenem morala ta dela finansirati. Ta način izvedbe javnih del je po mišljenju g. finančnega ministra potreben radi tega, da ne bi naša država bila prisiljena v tujini iskati posojila za ta dela, kajti pogoji za posojila so neugodni. Po poti, ki jo je začrtal g. finančni minister, je šlo ministrstvo za zgradbe. Objavljeni so pogoji za zgradbo potov v državii za vsoto 700.000.000 dinarjev in za zgradbo novih železniških prog za vsoto 1.107,642.000 Din. , Reflektanti se morajo javiti s svojimi ponudbami do 15. oktobra tega leta. Podjetniki., katerim bi bila dela poverjena, bodo morali obenem dela financirati. Mi mislimo, da bi bilo minogo koristneje tako za državo kakor tudi za domače gospodarstvo, če bi se javna dela izvedla s pomočjo posojil, ki bi jih država sklenila v inozemstvu. Z gotovim denarjem v rolkah bi država dosegla veliko boljše pogoje in bi imela večjo svobodo pri pogajanjih, kakor pa če jo podjetnik obenem tudi financira. Kar velja za posameznika, ki nekaj naroča za gotov denar ali na kredit, velja tudi za državo. Ljudska psihologija je vedno ista. Ta nar čin izvršitve javnih del bo stal državo mnogo več in to bodo davčni obve-zanci čutili pri davčnih bremenih. Medtem pa narodno gospodarstvo ne bo od javnih del imelo onih koristi, ki bi jih sicer imelo, če bi država plačala ta dela z gotovim denarjem. Gospod finančni minister vidi edino težkoče pogojev zunanjega posojila, a ne vidi vseh negativnih strani odstopitve javnih del podjetnikom -finanserjem. Medtem pa je celokupni I efekt za narodno gospodarstvo dale- Kakor nam kaže izkušnja z daja- j njem del za izsušitev pančevskega j rita društvu Batignoil, gledajo tuji j podjetniki, da se v pogodbe vnesejo ' fazne ugodnosti: oprostitev carine za i vse orodje in materija], ki je potreben i za graditev; dovolitev svojega tehnič- ; nega osobja; oprostitev raznih po- j stranskih taks in bremen itd. Na la način izgublja država carino in druge dohodke, domača industrija pa izgublja mnogo poslov, a domači inženjerji In tehnični uradniki pa možnost za- i poslitve. Poleg tega stane, kakor smo že poprej rekli, prepuščanje del podjetnikom - finanserjem državo mnogo dražje. Vsi ti razlogi govore za to, da poišče država posojila za izvršitev teh del in da jih plača iz posojil. Dela je treba, kjerkoli je to mogoče, prepustiti domačim podjetnikom in ustvariti pogoje, da se izvedejo z domačim materijalom. Od pravilne rešitve tega vprašanja za visi velik del našega gospodarskega blagostanja. Izvedba javnih del mora pok r eni ti celokupno delavnost v državi in dati nov polet domačemu poslovnemu življenju. Stroji v tvornicah, ki stoje sedaj nezaposleni, naj zopet pridejo do uporabe, a odpuščeni delavci naj se zopet vrnejo na svoja mesta. Javna dela morajo biti injekcija, ki bo vlila zdravje in moč našemu bolnemu gospodarskemu organizmu. Izven vsakega dvoma je, da teh rezultatov ne bo dala pot, katero je nastopil g. minister za zgradbe. Zato Vas, gospod minister, najtoplejše prosimo, da zastavite vso svojo avtoriteto, da se javna dela ne prepuščajo tujim podjetnikom) pod pogojem, da jih oni tudi finansirajo. To bi^, kakor smo pokazali, bila velika škoda za državo kot celoto in domače gospodarstvo sploh. Če bi pri vsem Vašem trudu zaradi nujnosti izvršitve nekaterih del in zaradi nemožnosti, da se pride do ugodnega poso jila, bilo neizogibno potrebno, da se oddajo tujim podjetnikom, da jih izvrše in finansirajo, Vas prosimo, gospod minister, da že sedaj skušate pri kraljevski vladi doseči, da se ustvari načelna določba (eventualno za k« n o izvedbi javnih del), da se ne morejo v pogodbe sprejeti nikake ugodnosti v korist podjetnikov, ki bi bile škodljive za domačo industrijo in ki bi nasprotovale zaščiti, ki jo državni zakoni nudijo domači delavnosti. JUGOSLAVIJA IN ANGLIJA. Dodatno k obširnemu članku, ki smo ga priobčili o trgovskih stikih med Jugoslavijo in Vel. Britanijo, poročajo še: V zadnjem času se Anglija močno zanima za jugoslovansko žito, zlasti za pšenico. Za račun angleških žitnih konsor-cijev so se napravili veliki zaključki. Drugo letošnje četrtletje je prineslo 25 odstoten dvig v izvozu surovin iz Jugoslavije v Anglijo. Na drugi strani so izrekli angleški kapitalisti pristojnim jugoslovanskim uradnim mestom svojo pripravljenost, da naložijo v Jugoslaviji kapital za cestne gradbe in za elektrifikacijo, s pogoji, ki bi bili za nas ugodni. V poštev bi prišla naročila države, banovin, občin in drugih samoupravnih korporacij. Sedaj je treba preštudirati, kako bi se temu povabilu odzvali. (Iz elaborata tajnika Zbornice za TOI g. Iv. Mohoriča za gospodar, kongres v Beogradu.) Že v zadnji številki '»Trgovskega lista« smo priobčili nekaj interesant-nosti iz iePaborata tajnika g. Ivana Mohoriča. V naslednjem* priobčimo nekaj številk iz važnega poglavja o sodelovanju inozemstva v naši zunanji trgovini. Naravno, da moremo tudi iz tega poglavja posneti samo nekaj črtic in misli, kolikor je pač mogoče spraviti v krajši informativen članek. Referent deli sodelovanje inozemstva v naši zunanji trgovini v štiri skupine: 1. Skupina 9 držav, s katerimi imamo carinsko - tarifske pogodbe, ki so udeležene na na’šem izvozu s 69-89% in na uvozu s 55-63%. 2. Skupina 19 držav, ki uživajo največje carinske ugodnosti in so udeležene na našem izvozu s 31-72%, a na uvozu s 39-44%. 3. Kolonije itd. države, s katerimi posedujemo carinsko - tarifne pogodbe, so udeležene na našem izvozu s 1-2, a na uvozu s 3-5%. 4. Kolonije itd. države, s katerimi imamo dogovore po načelih največjih carinskih ugodnosti, so udeležene na našem izvozu s 0 01, na uvozu s 0*29 odstotka. Na promet onih držav, s katerimi nimamo ni kakih tr gov inskih pogodb, odpadejo na izvoz 4-28%, a na uvoz 114%. Pri našem izvozu se nahaja na prvem mestu Italija s 24-88% celokupnega izvoza, na uvozu pa prednjači /Avstrija z udeležbo 17-43% celokupnega našega uvoza. Število držav, s katerimi gojimo trgovske stike, je od leta 1921. pri izvozu narasti o od 34 držav v letin 1929. na 86, pri uvozu pa od leta 1921. od 36 na 84 v letu 1929. To zmači vsekakor velik napredek v agilnosti naše zunanje trgovine. Za tern prehaja referat na podrobnejšo analizo trgovinskih bilanc posameznih držav. Naša najvažnejša izvozna država je Italija. Seveda ne gre ta velik izvoz našega blaga v italijansko potrošnjo, pač pa je Italija za večino proizvodov samo posrednik. Vrednost našega izvoženega blaga v Italijo je znašala v 1. 1920. 1.971,248.121 Din, medtem ko je znašala vrednost uvoženega italijanskega blaga 822 milijonov 993.884 Din. Z Italijo imamo trgovinsko pogodbo, poleg tega pa še 53 raznih sporazumov gospodarsko -političnega značaja, ki se pa še vsi danes ne izvajajo. Druga najvažnejša država, s katero gojimo živahne poslovne stike, je Avstrija. Vrednost našega izvoza v Avstrijo je znašala v letu 1929. 1.237 milijonov 802,848 Din, vrednost avstrijskega uvoza v našo državo pa je znašala 1.323,912.801 Din. Opaža se, da se Avstrija z izvajanjem svoje carinske politike vedno ibolj poskuša osamosvojiti od uvoza poljedelskih pridelkov. Poleg direktnega efcsporta avstrijske industrije je Avstrija važen činitelj na našem denarnem trgu in v naši industriji. Potrebno bi bilo, da se najdejo pota, da se naša trgovinska bilanca z Avstrijo vsaj uravnovesi. Najbolj pasivna je naša trgovinska bilanca napram Češkoslovaški. Za- IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN S0d(ta$l0 20. IX. 1930 On&nrfsamezni številki Dl* 1-50. Časopis aset trgovino^ industrijo in olbrf. Stran 2. TRGOVSKI LIST, 20. septembra 1930. jv iiihi m aaimmtmmmmmmmmmmmmmmmnmmmmmmmnmmm-ummmmmrmmmitMmmmmmmmmmmm mmh— Štev. 110. preike, s katerimi se je Češkoslovaška oborožila, da .prepreči uvoz deželnih pridelkov iz inozemstva, so imele za posledico, da se je naš izvoz v Češkoslovaško ogromno zmanjšal. Naš izvoz je še v letu 1026. predstavljal vrednost 938-7 mil. Dim, v teku zadnjih treh let pa se je znižal za celili 513 milijonov. Nasprotno temu je naš uvoz iz Češkoslovaške doživel v istem času razmeroma zelo majhno znižanje v znesku 98 milijonov Din. Pa niti to nazadovanje ne znači za Češkoslovaško nikake efektivne zgube, ker ise je ista v polni meri kompenzirala z uiselitvijo raznih češkoslovaških tekstilnih podjetij v našo državo. V Češkoslovaški obstoji sir stem vezane trgovine, ki nndi domačemu poljedelstvu zelo veliko zaščito. Različne uvozne davščine so tako kvarno vplivale na naš uvoz v Češkoslovaško, da se iisti stalno niža. in postaja naša trgovinska bilanca napram Češkoslovaški vedno bolj pasivna. V letu 1929. smo izvozili v Češkoslovaško blaga za 425,911.272 Din, 'medtem ko smo v istem času uvozili iz Češkoslovaške blaga v vrednosti 1.329,173.949 Din. V interesu našega narodnega gospodarstva je, da se to stanje popravi. Naša trgovinska bilanca z Nemčijo prikazuje pasivnost od preko pol milijarde dinarjev. Tudi tu imamo posla z agrarnim protekcijonizmom, ki ovira uvoz naših deželnih pridelkov, poleg tega pa so naši izvozniki na nemških tržiščih ogroženi od močne konkurence, posebno velja to za hmelj, jajca in koruzo. Za ogromno nemško narodno gospodarstvo predstavlja naša država trenutno precej neznatno in postransko edinico, saj se nahaja naša država med uvoznimi državami šele na 35. mestu. V letu 1929. smo izvozili v Nemčijo blaga v vrednosti 675,130.043 Din, medtem ko smo v istem času uvozili iz Nemčije blaga za 1.188,070.581 Din. Vse kaže, da bo novi monopol koruze v Nemčiji dovedel do novih trgovinskih razgovorov, pri katerih bo morala naša država opustiti sistem največjih carinskih ugodnosti in preiti na kontingentira-nje naših deželnih pridelkov v Nemčiji. SigniTanje hmelja in jajc, ki se uvaja v Nemčiji, bo gotovo imela ovi-ralne posledice pri našem uvozu. Nemčija dominira pri nas v uvozu industrijskih proizvodov. Naiš izvoz v Madjarsko je znašal 1. 1929. 538,414.155 iDiin, medtem ko je Madjarska uvozila k nam blaga za 490,337.444 Din. Naša trgovinska bilanca z Madjarsko 'je stalno več ali manj uravnovešena. Naši poslovni stiki z največjo agrarno državo vzhodne Evrope, s Poljsko prikazuje za leto 1929. sledečo sliko. Izvozili srno na Poljsko blaga v vrednosti 90 milijonov 485.133 Din, medtem ko smo uvozili iz Poljske blaga v vrednosti 170,395.688 Din. S tega vidimo, da je naša trgovinska bilanca s Poljsko znatno pasivna in se ta pasivnost pojavlja redno že več let. Sedaj veljavno trgovinsko pogodbo s Poljsko bi bilo treba temeljito revidirati in predvsem odpraviti razne administrativne motnje, M umetno zavirajo naš izvoz. Naša trgovinska bilanca je pasivna tudi napram Angliji, vsled povečanega uvoza premoga, koksa in tekstilnega blaga, ki ga uvažamo iz te države. Izvozili smo v letu 1929. v Anglijo blaga v vrednosti 106,483.351 Din, medtem ko srno uvozili iz Anglije blaga za 425,900.670 Din. Skupina balkanskih držav. Z Bolgarijo še do danes nimamo nikake trgovinske pogodbe, vsled tega je tudi izmenjava dobrin med obema državama zelo minimalna. Izvozili smo v letu 1929. v Bolgarijo blaga v znesku 95,966.918 Din, uvozili pa smo v istem letu iz Bolgarije blaga za 5,684.966 Din. Pričakuje se, da pride v doglednem času do medsebojnega trgovinskega sporazuma obeh držav in se bodo poslovni stiki senatno Okrepili. Tudi napram Albaniji je naša trgovinska bilanca aktivna, čeravno ista absolutno ne odgovarja interesom našega gospodarstva. Naš izvoz v Albanijo je v stalnem porastu. Trgovinska pogodba kaže vsekakor pozitiven efekt. Naš izvoz v letu 1929. je predstavljal vrednost 24,948.686 Din, vrednost albanskega uvoza v našo državo pa je znašala 3,072.555 Din. Grčija je sedaj edina balkanska država, s katero imamo, poleg trgovinske pogodbe že niz drugih sporazumov. Naši trgovinski posli s to državo stalno vari rajo, zato tudi naša-trgovinska bilanca prikazuje velike spremembe. Izvozili smo v letu 1929. blaga v vrednosti 584,455.796 Dim, a uvozili blaga v vrednosti 73,289.284 Din. Grčija predstavlja za naše žitarice, les, živino, posebno pa za drobnico, fižol, sir in cement zelo važno tržišče. Direktna železniška tarifa^ ki je zadobila svojo veljavnost 15. maja t. L, bo vsekakor doprinesla še jačje razširjenje našega izvoza v Grčijo. Ugodne izglede v naši zunanji trgovt-ni z Grčijo ima naše pomorstvo. Naša trgovinska bilanca napram Romuniji prikazuje velike spremembe, ki se stalno menjajo. Predvsem pa je Romunija posrednik za naše blago, posebno za luko Brajla. Na ta način si tudi lahko tolmačimo visoko aktivnost naše trgovinske bilance napram Romuniji. Naš izvoz je predstavljal v letu 1929 vrednost 1 milijarde 25,448.574 Din (v letu 1928. 77,163.079 Din), uvoz pa 182,4416.752 Din (v letu 1928. 208,4:35.953 Din). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Stavbna družba J. d. se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov na Vrtači s pisarno na DUNAJSKO C. 17, s skladiščem, stavbnim in lesarskim obraiovališeem ier z žago pa na KETTE -MUttlOVO (Šmarlinsko) cesta štev. 44. ♦ Gospodarska konjunktura v Nemčiji. Zaposlenost v industriji je s prav malimii izjemami nezadovoljiva; produkcija in promet se gibljeta v nazadujoči smeri. Konsum ne samo da se ni poživil, temveč je še bolj padel. Zlasti neugoden je položaj glavnih industrij, premoga in železa. Kljub zmanjšani produkciji se vsled majhnih naročil zaloge premoga kopičijo od tedna do tedna in je premogarslvo v Porurju izvedlo nove obratne redukcije in nove odpustitve delavcev. Položaj premogovne industrije se komplicira še s lem, da so bile mezdne larife odpovedane in niso nova pogajanja prišla še do nobenih zaključkov. Položaj železne industrije je prav tako vseskoz nezadovoljiv. Tudi ona se pritožuje nad padanjem tečajev, in nad nizkimi cenami. V industrijah, ki železo i. dr. predelujejo naprej, se kaže ista slika. Položaj strojne industrije se je nadalje poslabšal, prav tako položaj aivtomobilne industrije. Industrija železnega in jeklenega blaga poroča o slabi kupčiji. Industrija vagonov in lokomotiv ima vsled neposredne bližine naročil Državne železnice, o katerih ni več dvomili, ker so potrebna sredstva že pripravljena, sicer nekoliko boljše izglede, a se bo posledica teh naročil mogla v močnejši meri javili šele čez nekaj mesecev. Celo električni industriji, ki je bila sicer med najbolj zaposlenimi, splošna depresija ni prizanesla, kakor dokazujejo tudi odpustitve delavcev itd. Kovinska industrija (baker, cink itd.) je nezadostno zaposlena in se vpliv padca v cenah surovin na konsum še ne more v omembe vredni meri ugotoviti. Stavbna industrija se bori slejkoprcj z velikimi težkočami. Slednjič manjka tudi industrijam porabnega blaga, tako leks- TVORNICA CIKORIJE ,.r t i t n i in oblačilni industriji, zaposlenost v veliki meri. Splošna depresija se pozna noter do industrije živil. Konsum je prisiljen k rezerviranosti, ker so v Nemčiji slejkoprej previsoke cene v močnem nerazmerju do zmanjšane kupne moči denarja, kljub nomi-nelno precej visokim dohodkom in mezdam. V trenutku, ko se dohodki iri mezde niso dale več zvišati, je nastopila kriza, ki se je javila v omejitvah in opustitvah obratov in dalje v odpustitvah delavcev, lako da je število brezposelnih doseglo skoraj tri milijone. To veliko šlevilo brezposelnih pomeni pač ogromno poslabšanje kon-suma. Sedaj se skušajo boriti proti brezposelnosti ne samo s tem, da dajo gospodarstvu pobudo z naročili države — zaenkrat od strani Državne železnice in Državne pošte, kakor že vemo — temveč tudi s tem, da so se hkrati z uspehom potrudili, da se je za začetna naročila doseglo znižanje cen do deset odstotkov, deloma tudi še več. Na drugi strani delajo podjetniki na to, da raz-merno znižajo višino mezd in plač. Skratka obveljala je tendenca, da se s pocenitvijo stroškov dosežejo nižje cene. Seveda pa naleti uporaba teh metod na močen odpor, zlasti od strani delavstva, ki se proti nameravanemu in deloma že izvedenemu krčenju mezd stavi energično v bran; odpor pa prihaja deloma tudi od slrani industrije, ki ni hotela pritrditi tendencam vlade, da se v nekaterih panogah cene znižajo. Z novimi volitvami je položaj zopet nekoliko drugačen in bomo še govorili o tem. ZUNANJA TRGOVINA ČEŠKOSLOVAŠKE. V prvih osmih mesecih t. 1. je obseg češkoslovaške zunanje trgovine z 21-7 milijardami zaostal za 4 milijarde za lanskim obsegom. Uvoz je dosegel 10-5 milijard Kč (minus 2-6), izvoz 11-2 (minus 1-4). Za mesece jan.-avgust je izkazan torej previšek 700 milijonov Kč, dočim so se isti meseci lanskega leta zaključili s pasivnostjo 500 milijonov Kč. priporoia svoje izvrstne izdelke XIV. ZAGREBAČKI ZBOR 13. - 22. IX. 1950-SPLOŠNI MEDNARODNI VELIKI SE|M VZORCEV S SPECIALNIMI SEJMI 1. Stavbarstva 2. Hotelov, hiš in kuhinje 3. Živilske industrije 4. Tekstilij in konf. krzna 5. Kože 6. Papirja 7. Kmetijstva Razen tega bo tudi razstava in sejm plemensko živine domače v dneh 13. in 14. IX. inozemske „ „ 20. „ 21. IX. 1930. Na železnicah in jadranskih parobro-dih 50°/0 popusta za obiskovalce in blago (Brezplačni povratek) wckt Pridelek koruze v Jugoslaviji se ceni na 35 mil. met. stotov, to je za 14-64% več kot je znašala povprečnost let 1925 do 1929. Na Dravsko banovino pride 7,400.000 stotov, na Savsko 12,200.000 i. t. d. K poštni hranilnici je pristopilo v avgustu 3311 novih vlagateljev in je s tem skupno število naraslo na 109.560. Pristaniška dela v Beogradu so se pričela in naj bodo dokončana do junija 1933. Pančevski most bodo intenzivno gra- , dili tudi pozimi in bo dogotovljen do 1 junija 1931, kot je to pogodbeno določeno. Tehniška donavska komisija se je sestala k posvetovanju 15. t. m. v Dubrovniku. Rusko žito je prišlo v Dalmacijo le v manjših količinah, a se ni bati preplav-ljenja domačega trga z njim, kot so nekateri mislili. Zlate zaloge Francoske banke so narasle zopet za 246 mil. frankov in so dosegle svoto 47.477 milijonov frankov. Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal po zadnjem izkazu Državne banke 4486 milijonov mark in je bil v zlatu in devizah krit s 67-1 odstotki. Za izgradbo italijanskega telefonskega omrežja je določenih 40 milijonov dolarjev. Poleg italijanskih tvrdk bodo dobile naročila najbrž tudi inozemske tvrdke. Produkcija surovega železa v Nemčiji je bila v avgustu manjša kot v juliju in znatno manjša kot v lanskem avgustu. Depresija v avstrijski tekstilni industriji se nadaljuje. Krije se samo najnujnejša potreba. Glavnično močne trgovine ni, močno se pozna inozemska konkurenca. Cena bombaža je zopet padla; pridelek v U.S. A. cenijo na 14,340.000 bal, z bombažem obdelani svet v U. S. A. znaša letos 46,791.000 aerov proti 45,594.000 v lanskem letu. Obtok bankovcev v Avstriji je znašal po zadnjem izkazu avstrijske Narodne banke 960 milijonov šilingov in je bil krit z 81-8 odstotki. Pogodba med Fordom in italijanskim avtomobilnim podjetjem Isotta Frasclti-ni gre v toliko Italijanom na roko, da bo 80 odstotkov v skupni tovarni uporabljenega materiala italijanskega izvora. Promet 23 najvefjili ameriških blagovnih hiš je bil v avgustu za 10 odstotkov manjši kot v lanskem avgustu, v mesecih januar — avgust pa za 2-5%. Dividenda podjetja Schneider-Creuzot je za leto 1929/30 ista kot je bila lani, namreč 25 odstotkov ali 100 frankov. Vodilni rumunski volnenotovarniški koncern Buliusi bo zvišal delniško glavnico od 400 na 650 milijonov lejev. Močno bo udeležen inozemski kapital, zlasti francosko podjetje Motte, Rossut in sinovi v Roubaix. Imenovani koncern kontrolira 60 odstotkov vse romunske volnene produkcije. Novi avtobusni prometni zakon je predložen vladi v odobrenje. Namen je pospeševanje turistovskega prometa in olajšanje prometa v okrajih brez železnice. Za bob in fižol iz okrajev Tetovo in Metohija vlada veliko zanimanje na trgu v Marseille. Iz Metohije je šlo 60 vagonov v Grčijo. Proti industrijski špionaži bodo izdelali v Češkoslovaški poseben zakon in ga bodo že v najbližnjem času predložili parlamentu v odobrenje. Ta špionaža se v zadnjem času zelo širi. »Jelen Do« se imenuje nova industrijska in rudniška d. d. v Beogradu. Osnovna glavnica 500 delnic po 2000 dinarjev je polno vplačana. Prodajni kartel italijanske elektroindustrije. V elektrotehniški industriji Italije se bije od poslabšanja konjupk-turnega položaja dalje hud boj za cene, ki rentabilnost posameznih tovarn močno ogroža. Vodilna podjetja so se začela zato pogajati o ustanovitvi kvotne-ga in prodajnega kartela, in potekajo pogajanja ugodno. Večina podjetij je izrekla svojo pripravljenost za pristop h kartelu. Štev. 110. TRGOVSKI LIST, 20. septembra 1930. Stran 3. SKORAJ 100 BOMBAŽEVIH TOVARN V ANGLIJI NE DELA. Kriza v angleški bombaževi industriji narašča čimdalje bolj. Na razvoj prodaje vplivajo ovirajoče deloma nemiri v posameznih prekomorskih deželah, predvsem pa veliko bojkotno gibanje v Indiji.. Pride k temu še, da je vsled velike brezposelnosti v Angliji sami prodaja izredno močno padla. Zato so tovarne prisiljene do temeljitih redukcij in mnogo jih je moralo delo celo ustaviti. Doslej je ustavilo obratovanje 74 tovarn s 4,372.642 vreteni in ni računiti s tem, da bodo kmalu zopet pričele obratovati. Druga podjetja, nad 20 po številu, so svojo produkcijo ustavila za več tednov in počiva v njih 1,219.968 vreten. Sedaj počiva v Angliji torej skoraj 5,600.000 vreten. 300 km CESTNIH GRADB V ZETSKI BANOVINI. Gradbeni odsek Zetske banovine je izdelal načrt za popravo starih in zgradbo novih cest. Izboljšala se bo zlasti cesta Plevlje—Priboj—Višegrad kot zveza s Sarajevom in cesta Peč—Kosovska Mitroviča ter Kos. Mitroviča—Novi Pa-zar. Vsega skupaj bodo zgradili 300 km novih cest. Tudi nekaj manjših cest bodo zgradili. Za melioracijska dela bodo najeli posojilo. Omenimo zlasti osušenje Popovega polja in Skadrskega jezera. foimdbe.poupiasetuiiu C. B. Collaros, Athene, boite postale No. 138, želi prevzeti zastopstvo kake tukajšnje dobre tvomice parketov. Emilo Focchini, Levarte, Istrija, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo leseno robo, brente, škafe, rešeta itd. Ivan M. Mart un, Skoplje, Mo k ran j-feva 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Kadenci. r{,iuh\tAmh,i boru Tečaj 19 septembra 1930- Povpra- ševanje Din Ponudbe Din ©SVI2I: Am«t«rdjuu 1 h. gola. . . • 22-70 Berlin IM • 13-4575 Bnueilj 1 betg* —•— 7-87(52 Budinrpe&t* 1 prafg , , —•— 9-8877 ®»rih 100 b —•— 1095-90 Dunaj 1 ftiUng 7 9555 7-9855 London 1 funt 274-08 274-88 Uewyork 1 dolar —•— 56-355 Paril 100 fr —•— 22187 Prag« 100 kron .... 167-19 167-99 Twrt 100 lii 294-50 296-50 POŽAREVAČKE ŽELEZNICE. Pri gradbenem ministrstvu se izgotav-ljajo proračuni in načrti za takozvane požarevačke železnice. Obstoji star dogovor z neko francosko skupino glede gradbe normalnih prog Požarevac—Gra-dište in Požarevac—Zagubica—Zaječar. Ge se bo pogodba obnovila, bodo nameravane proge deloma spremenili; nekatere bodo pa po zgradbi donavskega mostu pri Brzi Palanki postale sploh odvisne. delku žita pričakuje v pšenici in rži boljši zaključek kot lani, v ječmenu, ovsu in koruzi pa slabši. Pridelek pšenice cenijo na 34 milijonov met. stotov (lani 27-1), rži 5 (3-4), ječmena ‘22-4 (27-4), ovsa 10-3 (13-6), koruze 40 (64). Številke v oklepajih so zaključki lanskega leta, ne cenitve. Češkosl.-belgijska konvencija šip. Češkoslovaška industrija šip je utrpela v zadnjem letu v eksportni kupčiji velike izgube. Po večini imajo te izgube svoj vzrok v dejstvu, da belgijska industrija šip, pravkar združena v sindikat, spodbija cene in izriva Čehe s trga. Ker bi bila ob nadaljevanju tega boja rentabilnost zelo ogrožena, so se obojestranski producenti pričeli pogajati glede ustanovitve eksportne zveze, ki bi določila enotne cene. Izgledi za tako ustanovitev se smatrajo za ugodne. Cena platine je zopet padla. V zadnjih dneh je padla cena platine v Londonu na 6-75 funta; ta cena je 25 odstotkov pod ono iz julija 1914 in niti četrtina najvišje notacije, dosežene leta 1924 z 28-5 funti. Sedanji padec je posledica odredb kanadske družbe International Nickel Co. Letos v pomladi se je sklenil, kot znano, med kanadskimi, južnoafriškimi, kolumbijskimi in ruskimi producenti dogovor, po katerem, naj bi se cena platine stabilizirala pri 8-5. Rusija, ki ima pri svojih prodajah zmeraj posebne namene in obenem veliko kreditno potrebo, se dogovora ni držala in je pričela v avgustu z veliko dum-ping-prodajo. S tem je postal dogovor glede cene iluzoričen in so se zato kanadski producenti odločili za močen udarec. V zadnjih dneh so vrgli na trg velike množine blaga in upajo s tem prisiliti Ruse k novemu mednarodnemu sporazumu in k upoštevanju dogovora. .Te pa veliko vprašanje, če se bodo Rusi vdali. Ameriško carino bodo v nekaterih blagovnih kategorijah menda znižali. Sedaj študirajo 35 kategorij. Kvalifefna znamka Zahtevajta povsod I Po šestih tednih razpuščen sindikat. V juliju so ustanovili na Poljskem prodajni sindikat gumijeve industrije v obrambo proti inozemskim tovrstnim izdelkom. Vsled diferenc med posameznimi člani je bil ta sindikat po šestih tednih že razpuščen. Sedaj so mu sledili tudi veletrgovci in so svojo organizacijo, naslonjeno na sindikat, tudi razpustili. Boljši žitni pridelek v Romuniji. Nova cenitev rumunske vlade o letošnjem pri- Mednarodna Zveza jekla se krha. 2e dalj časa so se opazovali znaki razpadanja v tej zvezi, člani se niso držali kvot, niso plačevali v skupno blagajno določenih kazni za prekora-račenje produkcije, so samovoljno določali cene itd. Najdalje v tem oziru je šla Belgija. Vršile so se razne konference; zaprli so eno rano, odprla se ie druga. Zadnja konferenca, vršeča se v Liittichu (Liege) v Belgiji, je za silo zopet skeleče rane zalepila. Beremo o nji. Mednarodni kartel surovega jekla je sklenil, da se restrinkcija produkcije, ki je znašala doslej 10 odstotkov efektivne lanske oktobrove produkcije, zviša na 25 odstotkov. V tem vidijo nekakšno upoštevanje nemškega stališča. Omejitev produkcije je bila sklenjena najbrž tudi zato, ker je produkcija v raznih skupinah kljub močnemu padcu cen prav v zadnjem mesecu zopet občutno narasla in ker se vidi v tem nadaljnja nevarnost za še močnejši padec cen, ki bi se mu s produkcijsko omejitvijo radi ob pravem času ognili. Dalje so sklenili v Liittichu, da bodo Zvezo surovega jekla podaljšali do konca leta. To se pravi, da se bodo v lem času pogajali, ali bo zveza še obstojala ali ne. Tudi v Liittichu so v vseh vprašanjih delali Belgijci največje ovire. O najvažnejšem projektu se niso mogli zediniti; šlo je za to, da bi se na- pravil poskus ustanovitve mednarodnih zvez od železa v palicah počenši po vzorcu obstoječih sindikatov valjane žice, tračnic in cevi in bi se s centralizirano prodajo od vsega začetka onemogočilo prestopanje pogodbenih določil. Optimisti v Zvezi surovega jekla kljub vsem teikočam še niso opustili upanja na njeno oživljenje, morda tudi v drugačni obliki. Zadnje poročilo pravi: Izvršilni odbor Zveze surovega jekla je sklenil razpustitev praktično že itak odpravljenih prodajnih zvez za pollabrikate in nosilce. Kontrola glede kvalitete je menda tudi odpravljena. Neoficielno so se dogovorili, da bodo zaenkrat počakali in šele pozneje zopel poskusili zveze na novo ustanoviti ko bo sistematična rezerviranost kupcev popustila in bodo pokazale cene tendenco za zboljšanje. Ta rekonstrukcijski poskus bo imel za podlago doslej določene kvote, kar bi eksperiment zelo olajšalo. Splošno mnenje je pa, da se bo do resnega poskusa ustanovitve novih tvorb moralo čakati tedne ali pa celo mesece in da je to komaj mogoče pred definitivno ureditvijo kartela. Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov rešilnih skrinjic; do 25. septembra t. L pa glede dobave ene otomane. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 47 kg bakrene strelovodne žice. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg špirita in 1000 kg dinatno-olja; do 2. oktobra t. 1. glede dobave 2500 kg tračnih žebljev in 100 komadov karbidnih svetiljk. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do dne 26. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 82 m2 parketnih tal; do 1. oktobra t. L glede dobave 200 kilogramov žebljev za lepenko in trstje ter glede dobave 5 aparatov za izpiranje klose-tov. _ Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 500 m jeklenih žičnih vrvi, 50 kub. metrov rezanega lesa in 5 komadov zobatih koles. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave hidravlične dvigalke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 200.000 kg portland-cementa; dne 3. oktobra t. 1. pa glede dobave materijala za barvanje. — Dne 3. oktobra t. 1. pri Upravi policije v Sarajevu glede dobave 200 parov čevljev; pri Direkciji pomorskega saobra-čaja v Splitu glede dobave 1200 ton premoga; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu pa glede dobave 32.000 kilogramov premoga, 26.000 kg lesnega oglja in 16.000 kg koksa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 3. oktobra t. 1. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 18.680 komadov impregniranih telegrafsko-telefonskih drogov. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Dne 3. oktobra t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave testenin, zdroba, riža in ješ-prenjčka; dne 4. oktobra t. 1. pa glede dobave fižola, krompirja, loja, olja, čebule, kisa, kave, cikorije, čaja, sladkorja, suhih sliv, maka, konzerviranih paradižnikov, zelja, suhega grozdja, moke ter raznih dišav. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornicfe za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Oddaja kovinskih žigov v popravilo se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 2. oktobra t. 1. pri prometno-komer-cijelnem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Kolebanje na trgu srebra. (Konec članka pod istim naslovom v »Trgovskem listu« št. 108.) Dr. I. Hans nadaljuje: Če razmotriva-mo problem s strani srebra, bi bilo treba najprvo ugotovili, da vsled posebnih produkcijskih pogojev te kovine omejitev produkcije v svrho stabilizacije cene ne pride v poštev. Srebro se danes namreč povečini ne producira zaradi njega samega, temveč kot stranski produkt pri dobivanju svinca in bakra. Ta prelevitev v produkcijskih razmerah srebra, ki se javlja v stalno preveliki ponudbi, je izredno veliko pripomogla k njegovemu razvrednotenju. Tako nastane anomalija, da je ostala produkcija zlata ob naraščujočem povpraševanju za monetarne namene ista, dočim produkcija srebra raste, čeprav povpraševanje od leta do leta pada. Napram temu razvoju moremo zastopati stališče, da bo prosta igra gospodarskih sil sama vpostavila primerno korekturo anomalije. Ker pa velja zlato danes za tri četrtine človeštva kot merilo vrednosti in srebro le' za ostalo četrtino, mora sama sebi prepuščena korektura vsekakor povzročiti škodo. Dr. Hans je mnenja, da spada med naloge Banke za mednarodna plačila in finančnega odbora Zveze narodov, da posežeta tukaj vmes z intervencijo, ki je zgrajena na široki mednarodni podlagi. III. Proti koncu avgusta beremo: Cena srebra si je mogla v zadnjem času nekoliko opomoči — primerjaj s tem naš nedavni članek o inflaciji v Rusiji —. Narasla je na 16ll/io pence. Zboljšanje je pač v prvi vrsti pripisovati sklepu kitajske vlade, da bo najela posojilo v svrho stabilizacije vrednote. Stremljenje Mehike za vpoklicanje svetovne srebrne konference ni našlo doslej nobene posebne podpore. Vsekakor pa kažejo sedaj tudi pristojni krogi v U. S. A. zanimanje za vprašanje srebra. Ameriški vladi je predložen med drugim predlog senatorja Pitmana, naj se v svrho stabilizacije kitajskih razmer posodi kitajski vladi 500 milijonov unc srebra, to je množina, ki odgovarja skoraj enoletni svetovni produkciji. Če se bo predlog sprejel in izvedel, bodo srebrne zaloge naravno bistveno razbremenjene. * 14. t. m. pišejo o novih opornih poskusih zas rebro. Med drugim beremo: Trg srebra je v zadnjih tednih večkrat kolebal in se je zdelo, da bo vrednost srebra narasla. Zboljšanje cen za kitajske produkte, zlasti za volfram in antimon, je povzročila živahnejše kupčijsko delovanje in je špekulacija na Kitajskem izvedla večje nakupe srebra. Cena je narasla na 16l3/io pence. To priliko je porabila indijska vlada, da je iz svojih srebrnih zalog prodala na Kitajsko 40 milijonov unc po 311 grama. Če pomislimo, da je oddala Indija lani vse ga skupaj samo ca. 20 milijonov unc in če porabi sedaj vsako ugodno priliko za prodajo svojih na 275 do 300 milijonov unc cenjenih zalog, bi ta velika prodaja mogla na cene pač tudi še nadalje vplivati. — Producenti razmotri-vajo na novo vprašanje svetovne konference, ki naj bi se posvetovala o spornih odredbah. V začetku septembra je izšel v »N. W. I.« daljši članek z naslovom: »Kolebanje cene srebra«, ki pravi med drugim: Negotovost, ki vlada že nekaj čaša na trgu srebra, je razvidna najbolj iz dejstva, da so bile v zadnjih tednih notacije za promptno in za terminsko dobavo identične. — Razmotriva notacijo in pravi, da je bila najnižja 24. junija letos s 157/ie pence. — V pričetku tekočega leta se je zdelo, kot da bi razvrednotenje srebra šlo nevzdržema naprej. To je bilo najprvo posledica zlate valorizacije kitajske morske carine, ki je stopila v veljavo 1. februarja t. I. Skoraj istočasno se je izvršil prehod od srebrne do zlate vrednote v Indokini, in sicer s stabilizacijo tamošnjega piastra na podlagi 10 franc, frankov. Dejstvo, da je zvezala Japonska svoj jen s staro zlato bazo, in pa da so se hkrati v Perziji pripravili na stabilizacijo srebrnega krana na zlati podlagi, ti dve Stran 4. TRGOVSKI LIST, 20. septembra 1930. Štev. 110. dejstvi sta pesimizem glede razvoja srebrne cene nadalje opravičili. 2e so mislili, da bo padlo srebro na 12 pen-ce; povpraševanje po srebru za kovanje novcev je bilo zmeraj manjše, produkcija pa zmeraj večja. Pred dvema mesecema se je pa položaj preokrenil zopet v prilog povpraševanja; mednarodna špekulacija v srebru ne ve ne kod ne kam, kakor smo videli že zgoraj. Vsekakor je bilo krilih več močnih baisse-pozicij, s čimer se je pričel tečaj srebra boljšati. Tudi drugih, realnih momentov, ki so povzročili spremembo v lržnem položaju, je bilo dosti. Najprvo moremo ugotovili, da nastopa Kitajska zopet kot nakupovalka srebra. Prehod od srebra do zlata se ne more izvršiti kar tako in predvideva zelo dolge prehodne dobe, v katerih bo srebro slej ko prej v rabi kol vrednostna kovina. Dalje so notranji politični nemiri zadnjih mesecev uresničenje reformnih načrtov zopet odgodili. In sled njič je bito na novo potrjeno staro dejstvo, da imajo nemirni politični časi na Kitajskem za posledico povečano potrebo po srebru, ki ga rabijo za plačevanje armad in za zbiranje zalog. Do kakšne izmere je nabiranje srebrnega denarja v Sovjetski Rusiji pripomoglo k tečajnemu ojačenju srebra, se ne more ugotoviti. Iz drakonskih kazni na kopičenje srebrnega denarja — večkrat že so se v zadnjem času izvršile smrtne obsodbe — moremo pač uvideti, da so bili veliki zneski srebra vzeli iz obtoka. Sliši se tudi, da odteka srebro po tajnih kanalih v Kitajsko in Mongolijo. Vsekakor se mora uvažati srebro v Sovjetsko Rusijo na normalen način, da se nadomesti odteklo srebro. Tu notri je drugi moment, ki pomaga sedaj do stabilizacije cene srebra in v gotovi meri tudi do njegove revalorizacije. Pač pa ne manjka tudi novih motivov za baisse. Te dni je prišlo iz Londona poročilo, da se pogaja Abesinija z Bank of Abyssinia, etablirano v Kairi, glede pretvorbe tega zavoda v Abesinsko državno banko. Novi abesinski vladar Tafaris hoče denarno vrednost v Abesiniji, ki je še čisto srebrna, stabilizirati na zlati podlagi. Srebrnih tolarjev, ki so bili prej zelo priljubljeni, sedaj vsled padca srebra ne marajo več toliko. Če pride do reforme, bo to na ceno srebra zopet zelo vplivalo. Nazadovanje zanimanja za srebrni tolar Marije Terezije, ki je bil prej v deželah okoli Rdečega morja skoraj edino pla- 1 = IZDELU3E SOLIDNO = VSEH VRST P0-F0T06RAF13AH-•flllRISBflHVEHlAUVEČBflMH- = KONKURENČNE CENE as KLIŠ ARN A ST.DIII UUBLJANA DALMATINOVA ULICA ».13 čilno sredstvo, se kaže v manjšem kovanju tega tolarja v novčarni na Dunaju: V letih 1925 do 1927 jih je bilo na novo nakovanih okoli 40 milijonov, I. 1928 samo 5-3 in leta 1929 samo še 2 9 mil. IV. Pridenemo še par besed o razmerju zlata in srebra v prejšnjih časih, pa imamo pred seboj vse, kar nam je treba o srebru vedeti. Dolgo časa je v preteklem stoletju kolebalo razmerje obeh kovin okoli 1:15, po letu 1872 je srebro padlo, je bilo nato precej stabilno in je, kakor smo videli, zopet rnočno padlo. Tudi v prejšnjih dobah je bilo razmerje zmeraj okoli 1:10 do 1:15 in le malokdaj je šlo navzdol ali navzgor, kar ie imelo svoj vzrok v nerazvitih prometnih in trgovskih zvezah prejšnjih časov. 2e Sueto-mius piše v knjigi o Cezarju: »Po oropanju svetišč v Galiji je padlo zlato v vsej Rimski državi na 1:813/44.« Vidimo, da je bilo v Rimski državi malo zlata, če je že tak dogodek vplival na ceno. to vemo tudi od drugod, kar pa ne spada sem. Sicer so stari pisatelji le redko obravnavali narodnogospodarske predmete, a nekaj se vendar bere. Herodot n. pr. pravi pri naštevanju dohodkov perzijskega kralja, da je zlato 13krai dražje kot srebro; to razmerje je veljalo leta 500 pred Kristusom. V Atenah je bilo še leta 207 pr. Kr. razmerje 1:13’6, po porazu Etolcev ca. 190 pr. Kr. je pa zlato padlo; kajti Rimljani so zahtevali vojno odškodnino v zlatu ali v srebru v razmerju 1:10. V poznejših stoletjih je srebro stalno padalo in vidimo okoli 1. 400 po Kr. r. razmerje 1:14 4. Cesar justinijan (527 — 565 po Kr.) je hotel menda tečaj zlata znižati; ob nastopu njegove vlade se je zamenjavalo zlato v Carigradu v razmerju 1:15-1; cesar je pa pozneje odredil, da se mora zamenjavati v razmerju 1:12-9. V srednjem veku moremo razmerju pravilno slediti šele tedaj, ko sta kovala Firenza in Benetke svoje zlate novce. Od leta 1252 dalje je bilo razmerje skoz 50 let 1:10%, 1. 1321 je bilo 1:13S7/47, sto let nato (1422) 1:10*/« in je ostalo tako preko leta 1500. A o kak- E Ml DRUŽBA h O. Z. Tvornica kuvert in konfekcijo papirja IIB LJ ANA VoKič&irsIcS pot i MERKU«< kot Izdajatelja in tiikarja: O. MICHALEK, Ljubljana.