PRO SVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
Issued deity
except Sundeys end Holldeys


VCAIX*
*». lit«, a u. »mc^mim «t Mttck I. 1ST«.
CHICAGO, ILL., TOREK OKTOBRA (OCTOBER) 1917 STEV.-NUMBER 117.
naj ljudstvo zadolž-
Afera Bolo paše prinese veliko razkrifyt.
Poraz rudniških Izgredi v East St. Vse protirevoite v Mir pred novo bo|
baronov pred sodiščem.
jB KALOm VAWfO
rtsjs prh>* Ma-
„ bo bolj zanimalo sa
titT« kot do wdAj.
d. 0. — Mnogi ne
."ikladniški depart-vsem delavskim _ yrgaiuMeiji4u inbrat-—oniiui druHvoiu, da ku-fiZtniee drugega po^i*1«
__ jf denar, ki je nalo-*™bo<ie> nal° *
t^iikanoano iu val>u0' I davčna moč ameriškega , iu nosi štiri od sto. ,Jr srnv v vojni, želimo tak U> demokracija varna impaduai avtokraeije. (Jim
,uk mir ,uliko bol^€ _ek vseh civilhiranih na-f j Svetu. Ali tak mir bo le ; priiel, čc junkcrji v Prusiji o, da * j« Amerika z vso vrgla v bojni rnetei in tiduehl, dokler kajzerizeui, ew in avtokracija ne boni. Mogoče se v tcui slu-me tudi nemško ljudstvo kerjcm iu kajzerju in ta-| pripravi najhitrejše konec
i je tudi, če so državile ob-[ r velikem itevilu v rokah t iu jih nt lastujejo posa-liiljomarji. Ljudstvo se pobriga za gospodarstvo v , se zanima, kdo l>o -pri zve-itvali izvol jen v kongre -uico in senat.
trat jc bilo povedano, da dritve niso av tokrat! • iija in Avstrije, ampak t Bjil nredcui neposredna t/jndštvTi^tmi izvoli avoje zAstopnikc, i iii upravljalo republiko, i stoj m- mnogi ljudski sloji |a!t zs gospodarstvo v re-; odslej se bodo pa gotovo te bodo obveznice ratted ljudstvom, kdo je t ii» kakšen je njegov pro-reden glasujejo zanj. svobode »o torej tu-qo drznilo, ki vzdrami s» l>ri volitvah spali in »brigali w programe poli-i strank, ampak so volili, da Ji glasom.
i«, da ljudstvo z obvez • i ivobodc nič ne izgufW, am-kk pridobi.
AMERIŠKEGA
UGROŽA JEČA
MIUOWARJA POROTNIKI SO KRI
tIVDE OKO.
OPROSTILI SMITH A
Louisu pred sodiščem.
Rusiji
potla ene.
no vihro na zapadni fronti.
Sluiil je kot izpladnik aa vohune; i Baroni ao ga Ubrali kot tajnika
DESET
NIH NA ŠTIRINAJST LIT JECE
ZAMORCEV OBSOJE ŠTII
POMORŠČAKI BALTIŠKEGA BRODOVJA SO RJDVOLTI. KALI ZADNJI
NEMŠKI PROTINAPAD V OU PONESREČIL
ME
le tri osebe osumljene.
. .New York, N. Y. — V aferi bolo paše pričakujejo senzocijonal-no aretacijo. Osebu je pomagala Nemčiji in je v njenem interesu financirala ameriške banke, da je lahko vodila propagando v svo -jem interesu v ameriški republiki.
Oblaeti so zaslišale Hugo Schmidt*, ravnatelja "l)eutschod*unk" (nemške banke) in iz njegovih izpovedi je spoznati, da je neki bogatin zakladal sklad Nemčije. Vlada je prepričano, da dotična oseba spada med izplačnike, ki so
plačevali nemške agente. ________
Pri izpraševanju je .Schmidt priznal, da jc bil denar naložen pod imenom Bolo paše, ki je služilo le za kritje. Več tisoč dolarjev jc bilo izročenih neki osebi na ukaz Adolph Parvenstadta, ki jc dobival povelja od bhšcgu nem • skega poslanika lknstorftfu.
Vsote tO tako vUuke. da doka • zujejo, da je dotična oseba igralu precej vplivno vlogo med zarotniki, nadaljni dokazi pa govore, dn imajo oblasti opraviti z izplačili-kom, ki je financiral vohune v Zodinjenih državah in Kanadi.
Oseba ne živi v državi New York, ampak je dobro pov.nana iu prebiva v nekem sosednem mestu. Oseba je zelo bogata in njena aretacija povzroči senzacijo, ker ua njegovem domu ne dvomijo, da jc rovol proti lastni deželi.
Uradniki justiČnega depart -men t a nadzorujejo šc tri druge o-sebe, ki so osumljene, da so delale
irofist'lNfafililja'. "n

STROKOVNO ORGANIZIRANO DELAVSTVO ZA MBflVtA POLS KO IZJAVO.
organizacije sa prvo žrtev.
Globe, Ariz. — Stavku v okraju Ulobe^Iiajui še ni končana iu sc vrši povsem mirno in brez izgredov. Kljub temu je bilo nekaj voditeljev stavke obtoženih izgre -dov, dasiravno je bilo lc malo zmešnjave" pri stavkovnih stražah. Nihče ui bil ranjen in zu en cent lastnine ni bilo uničene.
Obtoženi stavkurji so morali položiti poroštvo od enega do dveh tisoč dolarjev. Pri prvem zaslišanju niso iapovedi prič nič drugega dognale, kot da so bili štrajkarji na stavkovni straži.
Prvi je prišol pred porotnike rudi izgredov George D. Smith, Porotniki so po 24-urne m posvetovanju prišli do »uključku, du jc Smith nedolžen in da ni izvršil dejanj, W mu jih očita obtožnica. Med štrajku joči mi rudarji je pra-vorek porotnikov povzročil veliko* vesolje. •
Nad petdeset štrujkurjev se čuka, da pridejo pred sodišče. Smith je bil izbran od baronov bakra kot prva žrtev, ker jc delaven kot tajnik v lokalni rudarski organizaciji štev. GO, ki pripada kot po-družnica k "Mednarodni uniji rudniških', mlinskih iu plavžar-skih dclavccv. Kumpauiija iuia posebno piko na Hmltha, ker služi zvesto delavskim interesom.
"Arizono Record", glasilo rudniških interesov, je pričel kampanjo za obsodbo stavkovnih straž žc pred več tedni. Najbolj je n» -padal v uredniških člankih bmi: tho; OfoeWfii še' je pa nflf? njegu v dnevnih vesteh. Kljub temu so baroni bakra doživeli po « pred porotnim sodiščem in
Zaslišanja obtošsnih belopoltni kov so pridela; trajala bodo veO tednov.
V Oomelu ai hotelo več tiaoO vojakov na bojišče, Ugnali so jih
raz
\)im\ INDUSTRIJALCI MIOUJO ČASOPISJE
D. C. — .Senetne* neum odseku jc bilo ic-poročilo, ki priporoča, da »daruje produkcijo ti-
p*pivjn in lesne kaše. * bo hsvil s poročilom v Bmmri zasedanju.
pravi, da jc zvezna o-lilija pronašla, da jc pa-industrija vsled lakomnosti •"MMHa naložila krivično •fflenškenni časopisju.
JE POČILA.
£ JU. Pred dvonadva« itev. (n»5 na N. Le **«i jf p<*iii41 bomba pono-pravil« luknjo pred njo. ""dijo, da je bila j »•»uenjena Albert L. Vo -* bil vposlen kot pred -N fvrJki U Wolf, pri ^ <ta\ka 2e teč tednov.
'»omb«, je ležsl na 'twlilo mu ni nič hn-
Chicago, 111. — Strokovno or-ganizirano delavstvo v Chicagu, združeno v Čika&ki delavski federaciji", je odolrt-ilo po svojih za-stoprakih v osrednjem odboru izjavo Ameriške zveze za delavstvo in demokracijo v Minncopolis-u,
Mvnn.
'Resolucija je bila sprejeta po o-rftri debati z majhno opodcijo.
Fitzpatriek, predsednik Delav-ske federacije v Chicagu jc rekel : Tisti, ki danes ovirajo vlado, bi naa kmalu privedli do tega, da skočimo drug drugemu na vrat in da zmaga pruska avtokracija. Oni govor« o svobodi govora in svo-hodnem tisku. Verjamem v oboje, pa tudi v zakon hi red.
Kako vi sodite o organiziranem delavcu, če je njegova unija v stavki, ki ostane aadaj iu ne pod pira svoje unije? Imenovali bi ga skeba. Well, vsak ameriški državljan skeberi. ki v takeiu si mita ju kot je sedaj, ne podpira svoje vlade."
Izjava je bila sprejeta s 107 proti 70 glasovom in odide zdaj 'na splošno glasovanje vsem strokovno organ iai ra ni m delavcem v Chicagu.
zmagala je pravica.
NOV DAVČNI ZAKON
Washington, D. 0. — ludustri-ulni komisar Itoper opozarja na nov davčni zakon, Ui ga jc predsednik podpisal in ki prinese državni blagajni *2,f><)4,870,000
Davek morajo plačati.
Vsi samci, ki imajo nad en tisoč dolarjev letnih dohodkov.
Korporaeije, delniške družbe iu družbe, obstoječe iz drugov.
Vse Žganjarne, veliki in mali trgovci, ki prodajajo alkohol ki služi v industrijalne namene.
Vsi trgovci, ki tržijo z domsči-mi ali importlranimi vini, likerji
Belleville, 111. — Pred sodiščem je stulo trinajst zamoreov, ki so bili obtoženi, da so pri plemenskih izgredih v Kast St. Louisu ubili detektiva Samuel Coppedga dne 2. juliju t. 1. Deset jo bilo spozna nih krivim iu vsak jc bil obsojen na itirinajht let ječe. Trije so bili oproščeni.
Obsojeni ho bili* Fayette Par« ker, Othaniol Peoples, George Roberts, Horace Thomas, Marshall Alexander, Dee Suiothennnn, Albert Hughes, Bud Townaend, Will Parker iu Charles Foster.
.Smotherinnn se je ouct»verttii, ko jc bila prečitaua obsodba. Odvzeti so uiu morali lancc in trajalo jc precej času, preden je prišel k za-vesti. Proti njemu jc javni toži-telj doprinesel dokuze, da jo delal škodg.' Izjavil je, da lahko dokaže, da je bil ua straži pri "Otha* ničlo vi ljudski matici", ko jc bil detektiv Coppcdgc ubit.
Ko jc bilfi sodba proglašena, so biH na sodišču ie uradniki iu časnikarji, Med sodiščem iu ječo so stale lene, otroci iu sorodniki ob-toienccv. Mnogi so plakali, ko so obtožene zamorce peljali na sodi-šfe.
Ko »o obtoženci bili razvrščeni v dvorani, je predhodnik porote izločil pravorek sodniku v roko. Kgstflliv 3« tiotu, preden je W-la. čitai i u obsodil«. Zagovorniki bili uavaeči. Vsled toga je vproiaf vsakega porotni* k a, Še je u> njegon pravorek. Vrsak porotnik je odgovoril z da.
Navzoč je bil James A. Farmar, namestnik državnega prokuirator* ja. Ko je bil pravorek prečitan, je izjavil, du Jnas državuf druge, obtožbe proti oproščenim zamor «wo. Hodnih je na to o«lredil, da ostanejo v ječi k«M oni, ki »o bili obsojeni.
Zdaj so pričelu /ahll<*svunja proti belopolt uežem, kl so obtoženi, da so pri izgredih izvršili razne zločine. Trije okrožni sodniki, vsak v svojem sodišta, bislo zaslišali olytožrt>e proti lielopolUiikoni. Vzelo bo več tednov, preden ImmIo zaslišanj h koiičaus.
Petrograd, H. okt. Miuiater za notranje zadeve Nikitiu jc danes izjavil, da prenehali vsi nemiri, ki ao se pojavili zadnje dni v raznih krajih notranje Rusijo.
Najnovejša revolts je bila med pomorščaki baltiško flote. Osrednji mornarski odbur, kl je sličen vojaškim odborom v armadi, je predložil zelo preti rane zahtevo, <atcre jc minister mornarice taco j zavrnil iu znšugal pouioršča-torn z drustičuo akcijo, nko no bo slogi* iu miru med njimi. Pomor-ščuki so sc udnli.
Nikitiu javlja duljc, dn je v deželi mnogo štrajkov, kt so pa gospodarskega ziiačuju. Kdinn izjema je bil včerujšuji štrajk voja-<ov v Gomelu. guberuiju Mohilcv. HOOO vojukov sc je ustavilo, du nc gredo na bojišče. Prišli pa so kozaki iu ugnali vojake, ki so t,akoj nehali s stuvko.
V Turkestan u ju zdaj mir. Ne-<uj sc zopet kuhu nu Kiiiskciu, toda provlzorična vlada uc siuiitra položaju resnim.
General Klcmbovskij, bivši poveljnik urmude na severni fronti, je imenovan članom vojnega svetu. GiMicral Vološiuski, ki jc do zdaj poveljeval srmaducmu zboru, jc imenovan poveljnikom ariuudc ua južno vzhodni fronti.
POLITIČNA KRIZA V RUSIJI
ŽELEZNIŠKA STAVKA KON OANA.
Chicago, lit — Stavka ogibali
in pivom.	Učnih fai vaje v in premikačev na
Vsi trgovci, ki prodajajo	^ BMteni lelecnie
oholne pijače.	jje Uonfano. tjnit^l Steel korpora
Vsi tovarnarji in rgov i, ki *	■^
prodajajo smodke, cigarete c K J y Wev ,Jlht,vr
l,ok, nosljane«' in papir za cigare-
t€-	, .	, štrajkarji so do sedaj zaslužil
Vsi, ki ne pečalo z savarova«
R008EVELT0V MIROVNI PRO-ORAM
New York, N. Y. — Rotmevclt j«, govoril na velikem ljudskem shodu, ki -o ga skli. ali županski odbori za narodno obrambo. Nu shodu je Roosevelt govoril obširno o svetovnem mitu hv je dejsl, da sta za ohranitev svetovnega miru potrebna poraz Nemčija i" ® POMILOSTIL' rnzdelitev Axntrije in Turčija USTNIKA	Pri|»oročsl j«- ustsnovitev s^o
t------\)iH\Uv Arabije, svolnslne Armcni
.. - D C. - Ke je Ar- je. svoImhIim Poljsk. in I/itvin^ke, JS ujtnant drn.lneodvisno češko drlavo in J"*"
UJETNIKE SO PJE
^ ^ ' pranji navedel,I PEUAU V DRUOO FORTO I K Idi olenjen Chataaooga. Tona ^ 4»; «rn,.,
l^t "ln., smlišše. ki gs ških Ujetnikov, ki m. ttonli , ^ ga .mUIovc is ar-Uadk« »• i^«šken. knrssrju v n\m i M.i'Prln« KHrl	*
»e pecaio Z njem proti nezgodom, ognju iu zn življenje.
Vsi lastniki zabavnih lokalov i
in kabaretov.
Zakon pravi jasno, do mora vssku oseba, tvrdko ali korpora-cija, ki je prizadeta vsled novega zakona, natančno naznaniti, kaj jc podvrženo davku. Ta odsta-vek je posebno važen zs vsake-«a državljana, ker davkarskl ob. lasti ni treba stiksti okoli, da najde. kaj je podvrženega zakonu.
Osebe, tvrdke in korporaeije bo-bo <sitro kaznovane, čc oblssti pridejo ns sled, ds niso naznanile davku (»odvrženo blago
od *».20 do *l.00 ua dan in zalile vajo jO odstotkov povMaujs me zde.
V JEČO ZARADI SAMOPO SKODBE
Rusi so ujeli 700 mol in osvojili vas Vaskoutoj.
Loudon, 8. okt. — Kljub meglenemu in deževnemu vremenu so Nemci danes Izvršili inočun protinapad na nove angleške pozjgijc med cestama, ki vodita iz Ypre»u v Kouiers iu Menili na Plandr-skeiu. Vojni ntuii javlja, da je bil napad odbit ua vsi črti s pomočjo topniškega ognju.
Angleški topničarji so premestili težke topove z novo poziol jc us hribih iu ciklon ognja zuu-va razsaja v nemških črtah, Pri-čukujo sc, du bo maršal lliiig neme ril topove nu /upadui bok nemške fronte z namenom, da jo za< vije iu odreže Ncnrcr-od obrežja, kjer imajo eroplauskn in suAjiuu< rlnska iyporišču.
(Daljo ns H. str., 1. kol.)
ZADNJE VESTL
SPANSKl URADNIKI BODO OSTRO KAZNOVANI.
Washington, D. 0. 8. oktobra, ftpanska vlada podvzame ostre korako proti uradnikom, ki 16 odgovorni, da jo internirana nsih-ška potapljača pobegnila U Ondi
NEMŠKI BOJNI KRIŽAR TEŽKO POŠKODOVAN'
KONČANA
1'el i ograd, ^ cflft
Columbus, Ohio	brata
iz okraja llardin so odvedli kot urestanta v Chillicothe. Kden Je imel odseku.ne tri prste ua roki, drugi s« je pa obsWcli) ns nogi.
H rats sta bils ranjena v enem dnevu in sta *c babala istega dne, da nc bosta služila v narodni ar -nradf. Odpoalall m» Ju kot ar« . stanta v vojaško taborile
Lv^t
IOReIUMOR RADI P»TB ZOANJA UBOJ RADI NEPOŠTENE IORE mubwgh _ tl letni «
n,wr»ori News Va. - Igr.lci I more. Walter Mclhnmid V u-
Newport news, v»	a	^n^aeae unions !»««•
ki so igrsll v nekeis ^Ita a rta« ^ kockami za denar, so sc igepH »ed | JJ^kJJJ^ iganjs, ki Jo J, i.....I ^
svojem žepu McDonald
IMftvno
še ni uglajena Vut sporazum med zatesnita kabinetom in'dele« guoijo ljubkega kongresa, If tin
da mnenju, da J*1 politična kriz-, končana, Konferenca r.o sestavo novega miuistrstvu jo bila včeraj po eni aeji predložena du prihodnjega pondeljku. Voditelji iuon-kovskih industrijalcev, ki so bili navzoči ha konferenci, so odšli doiuov z namenom, da prcdlož« stvar polltičniii^ voditeljem v Moskvi.
Začasni parlament, ki je izšel iz ljudskega kongresu, je imel dane« prvo sejo, ua kateri so Je organizi ral. Kerenskij iu Tcreuščouku, minister zuusnjih zadev, sta dunet apelirala ua kungrcsiiu delegueijo delavcev iu vojakov, da naj vpli vp iui maso za notranji mir Iii slo go v deželi. 10. oktobra posetijo ruski zastopniki raveziilško kon fcrenco v Parizu Iti satu j«' p« trebilo, da Je armada z delov stvoni vred složna iu trdna, na kar bodo zastopniki lahko pokaza II zaveznikom, da Kusi ju res nils II na zdravo rekonstrukcijo in nt umorilo sodelovanje v vojni
Spor med železničarji iu vlado Je Izravnan Voditelji žrlezničur sk« organizacije so odredili gene talni štrajk, uko vlada ne poviša mezde uslužbencem.- Ljudski kon gres Je zedujl tedni sklenil, da M' stsvks ne sme razširiti na tiste proge, ki služijo za prevoz vojaštva. Kerenskij Je ps dunes obvestil odbof žcleznlčariev, da bo vlsds tskoj povišsls mezdo H tem jc stsvks islstranjena
Namesto krize no žeUznb ah grozi zdsj kriza v Industriji ps-plrjs Delavci v shuU petrograd skih papirnicah m> včersj /sširitj Kali. Ako bo stavka t rs juls dsl j časa,'bodo zelo pri/sdet« vladne tiskarna, kjer se tisksjo glssovni vr in buletinl, kl imajo rabiti pri genersloih volltvsb delegatom ustavodajno nkiipš>'iu«i
London, I. oktobra. - Potnik;. Id prihajajo ia Hamburga v Aiu irdsm, pripovedujejo, da je v-sačetku minulega tedna zadel nomški krtaar ob morsko mino ob Obrežju Helgolanda, ko ja lav% jal prolaknšovalno voinjo. Trije ofioirji in dvajset mornarjev ja utonilo. Križarja so privlekli v fttiHaa '
seboj, ker je Ml v nekatere vlit svinec. Posledica preliv nc|»o*t..u*- igre m, trije mrtvi
Ml
iz ar- fadko , Ms j po-1'' Prin t
'p*1JsH v Fori g«-fVrs«i.
VREME
Dsne* lepo in hladno vrrmr » Illinoisu ; severozspsdni vetrovi se Hptamaot v juaozai^in« Holto'iji vzhod
ob r>JK» * u»
-otnčni r-hod <*> 5 » P
1
jr iHilegilil »smo-kres. ds od Mahom« lz«dli igsiije, toda Mahoti js pričel ležati Me Donald je oddal pet strelov, ki »> H ah ona zadsli v hrbet. Po teti. h t rs 11 oprt nem činu je McDonald /bašsl, tnds sro kssiieK K*
priHi
STRA J K V LADJEDELNICAH KONČAN
Seattle, Waeh, Htsvks v ls .
djedalnh sh, kl js pri/sis 14. «M-p. tembra, da dols--lesni dels vel. o-•emurni delsvnik, Je končana. Ds-Isvski tajnik WiUou jim Je odpo* slsl brzojavko, v kateri Jim avetn-Je, nsj sr Vrnejo ns dslo, ker bo komisij* preiskala njih pritožbe
EKUADOR NE SPREJME NEM SKEOA POSLANIKA.
Quito, Ekuador, S. oktobra. --Minister sa lunanjo sadove repu* bilke Ekuador Jo briojavil oku-adorskomu poslaništvu v Urno, Peru vi ja, da ekuadorska vlada ne sprejme ofioijtlno dr, Ptrla, nsm ftkegn poslanika sa ekuadorsko in pernvljansko republiko, če prido v Ekuador.
MOŠTVO NEMftKEOA KOR
ZARJA UJETO.
- London, 8 oktobra — Ezohan ge Toloirraph poroda, da jo bi|a ujeta ladja sa lov nu some blizo PiOijskoga otočja, Na njom jo bilo mofttvo z nemškega korsarja "Soesdlerja." Na ladji Jo bil en top In strojne puške. Moštvo je priznalo, da Jo bilo poslano « • Soesdlerja," da gusarl r Juz-nem morju
SNEO V DAKOTl.
Deadwood, S. D. 8. oktobra -V teritoriju Ornih hribov je padi« dva palca antgu, ki jsudusil gozd-ni |K)Ur.
KAJZER PRIPRAVLJA BRO-DOVJE PROTI PETRO GRADU
London, 8 oktobrs — ' Mor ulng Post" Je dobila brsojavko iz Stoekholms, ds Js bilo opazIM moOne oddelke nsmškegs lirodov-ja pred otokom Bornholmom ln ob Ivsdskeni obrežju, ksr potrdi go verlco o nrmersvanem nspsdu na Petro«(Tad in Helslmrfor*
Maki pomik, ki Je doapel v Iglavno žvedako mesto, pripoveda ds je isvsdel Iz zanesljlvsgs etrs, ds se zberejo močne morns ritke sile v Baltiku, katerim bodo dobljen« trsnuportns ladjo, lad je za odstranjenj« min In vedna letela
, V splošnem aedije, da se Nem d pripravljajo aa napad na Mol ringfen na inhem in on morjn
ni
1
m
t s
» .;» .

m
ilf •' \

■ Kl
i i^i t\
-m
Iprosveta
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI
khaja. dn«v|H» ruzf.n nedelj in praznikov.
LASTNINA SLOVKNSKK NAKODNK POPPOKNK JEDNOTB
Ctn« »alasov |»o dogovoru. Rokopisi *e na vračajo.
Naročnina: Zcdinjeue driavo (izven Chicago) in Canada $3 na leto, 11.GO z* p«l leta in za tri mmoe; Chieago In inozemstvo $4.§0 na leto,
1*2.25 za pol leta, $1.13 za tri mesccc.	______
Naslov m vso, k»r imo stik s listom:
"PROSVETA" ,
2067 S«. L»wn<UI« Avcnu«, Chieago, llllaols
"THE ENLIGHTENMENT"
Orgon of tk« Slovnij National Boaafct SooUty.
Issued daily ezccpt Sunday and Holiday.
Owned by tko Slovanic National B.n.fit Socioty.
Advertising rate« on agreement.
Subscription: United Stat*« (ezcept Chicago) and Canada $S per year; Chicago and foreign countries, $4.50 per year.	t
Address: "PROSVETA"
2667 So. Lawndala Avenue, Chicago, Illinois.
Telefon Lawndala 4635.
*t
avtokracija je v zadregi, pred Babo vidi neizgiben poraz, To bi torej bila situacija evrup-odkar so Združene države stopile v vojno, in zdaj postaja *kl.u. ■ru,*t . . . f „ ,
r	AkU prhi c do kampanje prihod-
nje lto, b<#lo igrale glava* vlogo
mehka. Vsem narodom v Avstriji obljubuje, seveda le obljubuje, nekakšno narodno avtonomijo, ker zdaj potrebuje njih pomoč, da jih po končani vojni zopet ogoljufa, kot v letu 1848 in 1866, in vlada zopet po starem reku z vso brutalnostjo a,vtokracije: Deli in vladaj!
Avstro-Ogrska je zaveznica Nemčije! S porazom Nemčije pade pruska avtokracija in z njo avstro-ogrska kamarila.
In ta dan pomeni osvoboditev vseh narodov, ki so stoletja živeli pod železno peto avstrijske avtokracije. S tem dpern prično narodi, ki so služili avstro-ogrski ka-marili za nogometno žogo, pisati novo zgodovino. Ta dan pride prejalisle/ zanesljivo, ko stopijo v akcijo ameriške legije jia evropskem bojišču. Pozdravljamo ga iz srca, ker prinaša tlačenim narodom v Avstriji razmere, v katerih se bodo lahko razvijali svobodno v tekmi t drugimi narodi za palmo kulture in civilizacije. . **
na zavezniški strani ungleške nt made, da tako dajo priliko odiha
Francozom, ki so v prvih dveh le-tili vojne noaili glavno breme.
Za primero vzemimo, da Anglija izgubi prihodnje leto 1 JMjdft, jH ko je skoirfauTVr " Francija 650,000 in Združene li s aiSJThf 2 ^ žave 100,000 mož. Enako število fi	■ ittjf
Datum v oblapajn n pr (9aptambar 30-17) polog vsis|s imana ia aaslova pomeni, da vam je s tem dnavom potekla aarothsa. Ponovita jo pravoiaeaa, da sa vam na ustavi lisi.
AVSTRO-OGRSKA AVTOKRACIJA SE JE POTUHNILA.
Mnogo pišejo v sedanjih dneh o avtokraciji Hohen-zollern<;ev in vsled tega pozabijo, da Habsburžani niso nič manj avtokratično vladali v Avstriji, na Hrvatskem in na Ogrskem.
Avstrija je imela sicer ustavo, pa tudi zloglasni paragraf štirinajst, da je vlada lahko spodila domov poslance, kadar se ji je zljubilo.
Zgodovina boja za splošno volilno pravico pripoveduje, da je boj zahteval nebroj žrtev, preden je ljudstvo v Avstriji dobilo splošno volilno pravico. Padale so žrtve iz delavskih vrst v Pragu, na Dunaju in v Gradcu, avstrijska sodišča so poslala nebroj delavcev v ječo, ker so demonstrirali za volilno.pravico. Pri vsaki večji delavski stavki je avstrijska vlada z.brutalno silo nastopila proti štrajka-jocjm delavcem. Poslala je žandarje in vojaštvo na delavce in pri Um se ni ozirala, če brat strelja na brata, sin i a očeta. Pri premogareki stavki 1891 je poslala sedemnajsti polk v Zagorje, Trbovlje in Hrastm\ v, 'Trsfcu je strel jal 97 polk na ljudstvo v splošni stavki in ustreljenih ie bilo enajst oseb. "	u'<\ id ai;:
Ravnotako brutalno je avstrijska vlada nastopala proti nenemškim narodom v Avstriji, če so zahtevali enakopravnost. Procesi čeških omladinistov v Pragi ostanejo v zgodovini uvekoveČeni kot brutalen akt avtokratične avstrijske vlade. V.Ljufyljani stži padla Lunder in Adamič }>-ot žrtvi avtpkratičrje vlade.
Procesi v jMitrovici na Hrvatskem dokazujejo jasno kot beli dan, na kakšen način je hotela brutalna avstro-ogrska kamarila preprečiti razredno zavedno gibanje med delavci in kmeti, ki je pričelo po prvem jugoslovanskem so-Hnlnodemokratičnem kongresu v Zagrebu. Iz vseh delov Hrvatske so nagnali kmete in delavce v Mitrovico, da jih lam obsodijo sodniki — verni hlapci avstro-ogrske ka-inarile. Časnikarjem delavskih dnevnikov je bil prepovedan vstop v Mitrovico in sodnijsko dvorano, da svet ne izve resnice o brutalnem nastopu proti delavcem in kmetom. Iskali so jih pandurji in beriči, da jih pošljejo od« jonskim potom iz Hrvatske in tako svet ne izve za zločine avstro-ogrske kamariie in njih golega orodja.
Koliko nedolžnih delavcev je bilo vrženih v osemdesetih letih v ječo, ko je pričelo delavsko gibanje v \vstriji, ne more nihče povedati, če ne pregleda sodnijskih aktov. Slovenske delavce so težko uklenjene gnali v Celovec, da jih tam sodijo nemški porotniki, ker se je avstrijska kamarila bala, da jih oproste v Ljubljani. Nemške delavce so gnali v češka mesta, češke delavce pa v nemška mesta, da so bili obsojeni radi "veleizdaje", ker so ustanovljali "delavska izobraževalna društva". Obsojali ; o jih od dvoh do dvajaet let ječe. In med temi žrtvami avstrijske avtokracije so bili .tudi slovenski delavci,' ker so želeli več izobrazbe svojemu delavstvu. Priče tega divjanja avstrijske avtokracije žive še danes tudi v Ameriki. Žrtev brn* števila je bilo treba, da je avstrijska avtokracija postala bolj popustljiva napram ustanoviteljem delavskih izobraževalnih in strokovnih društev. Na tisoče delavskih družin je bilo brutalno raztrganih kot ob času telesne sužnosti. Očete so pometali v ječo, matere z otroci so pa lahko šle beračit od hiše do hiše, trkat na srca usmiljenih ljudi, da niso z otroci umrle lakote ob cestnem mrku.
In ko je izbruhnila svetovna vojna se je avstrijska avtokracija pokazala v vsej svoji brutalnosti. Tri tiaoč in devet ato oaeb je bilo obešenih in ekaekutiranih v prvih dveh letih vojne. Vsakdo, ki ni z dušo odobraval politike
avstrijske kamariie, je prišel na vešala ali morišče, če se jc našel vohun, ki ga je ovadil.
Zdaj piha drug veter v Avstriji, če sodimo po brzojavkah, ki poročajo o dogodkih v Avstriji.
Avstrijska avtokracija se je potuhnila kot v letu revolucije in v letu 1866, ko je od svoje sedanje zaveznice Prusije doživela poraz pri Kraljevem Gradcu. Avstrijska
ključ k razrešitvi vojae.; bi bUu to ok°n
(F. S. Simonds,)
Pred nedavnim časom sem preračunal izgube Nemčije v prvih treh letih vojne, primerjajoč jih z izgubunii Francije. Številke, ki aem jih imel pri rokah; takrat, ao bile nepopolne. Od tistega časa jc francoski generalni štab izdal u-rodni seznam nemških izgub', na katerega se bom sedaj opiral pri mojih računih, ker je ta seznam precej zanesljiv; ravno tako sc vjema tudi nemški seznani francoskih izgub z resničnim položajem. .Sieer pa navsezadnje ni taka težava določiti približno število iz • gub, bodisi ene ali druge države.
Izkaz nemške armade kot ga jc izdal francoski generalni štab, jo sledeči:
Armada na bojiščih in notranjosti države... Novinci v vojašnicah in čete v stražni službi nfitih, pohabljenih iu
ujetih .....i.........
Ranjencev v bolnicah. --
5,500,000 600,000
4,000,000 . 500,000
b kupuj Ui-.l...... .10,600,000
.. Tukaj ao všteti vsi da sedaj poklicani v armado, ttkupuo število mož, podvrženih! vojaški,službi, vštevši*letnike 1920, je okoli 14,-000,000, ki se porazdelo kot sledi: Do, sedaj poklicanih Se ne poklicani deli letnik* 1319, 150.000. Letnik, 1920, 450,000., Moštvo neobhodno potrebno v.industriji in vladnih službah, 500,000.
Podaniki, podvrženi vojaški službi; ki se nahajajo v inozemstvu, ki pa se valed blokade za • voznikov iu drugih vzrokov niao mogli vrniti, 200,000. Popolnoma izključenih vsled fizične ncapo -sobnosti je okoli 2,100.000 mož.
Mladeniči letnika 1920 po zakonu nc smejo biti poklicaui, pre • dno nc dopolnijo sedemnajsto leto.	•
✓Po teiu računu ima Nemčija za prvu štiri leta vojue 11,2000,MM) mož, to jc ena šcatiuka nemškega prebivalstva pred vojno. Kot o -menjeuo so izgubo Nemčije na mrtvih, pohabljenih in ujetih do sedaj nekaj čez 4.000.000. Pod o-rožj^m jih ima do *est miljonov. Za iMtdaljni poziv ima na razpolago šaatstotiaoč mož, starih od 16 do IS let, ki ee pa valed nizke starosti po kakovosti ue morejo me • riti s starejšimi letniki, sodaj pod orožjem. Po bolnišnicah sc jih zdravi do šoatatotiaoč mož, katedrih večina bo sposobna za boj v prihodnjih šestih mesecih.
Ako bodo nemške izgube soru£-memo 200,000 mož na mesec v bojni kampanji prihodnje leto, bi to do jeseni pomeitflo izčrpanje nemških rezerv, iti da začasno re šijo ta problem, bodo prisiljeni •krajšati bojno črto, to se pravi zapustiti llelgijo in druga zasedena ozemlja. Ce bo Rusija možna podvzeti kake večje korake vojaške vrednosti prihodnje leto, 1*> za nemške armade p6lofaj toliko težavnejši. Ako ne, potem se Nemci lahko vzdržc še eno leto in odločitev vojne bo zadržana do leta 1010.
Treba je povdarjati dejstvo, da je prišel za Nenrčijo trenotek po-segati po skrajni mladini in jo Žrtvovati vojni.
Obrnlmo sc k Franciji. Francoske izgube x ozirom na prebiral -stvo Francije, ««» manjše nego nemške, loda ne mnogo. V dokaz nam služi, da ni poklicala nobenega dela letnik«* ISIS iu 1920 Vsled tega lahko trdimo, da ao za en letnik na boljlam od Nemčije. ,
•Skupno belo prebivalstvo Francije kt njenih kolonij (tujci ia« k I ju če ni) je nekaj nad 40,000,0*) < > j« mobilizirala eno šeitlnko
750.000 mož. Po informacijah, ki so na razpolago, so. jih toliko tudi poklicali. Nemške izgube znašajo :*5 odstotkov vseh mobilizira • nih čet. Če vzamemo to za merilo francoskih izgub, bl te znašale 2,-:$60.000 mož. Nemških vojakov po bolnišnicah, ki se jih lahko Šteje med začasno izgubo, je čez pol milijona, ali pet odstotkov vseh mobiliziranih čet. Po ravno tem račiMiu bi bilo francoskih; ranjen -cev, ki bodo prej ali slej zopet sposobni za orožje 350.000. Skupne izgube Francije z ranjenci vred znašajo 2,700,000. Am\aUu sedaj ped orožjem šteje 4,050;000 mož. V francoski armadi je do dveatotisoč domačinov iz kolonij iu inozeuiskih legij, ki se odštejejo od gornje svote, kar pomeni odvalite v bremena od prebivalstva v republiki.
g precejšnjo sigurnostjo ae tuli ko trdi, da francoske izgube znašajo manj kot dva in pol miljona. V rezervi ima še oba letnika 1919 in 1920 nedotaknjena. K tem letnikom se prišteje še 350,000 ranjencev, ki bodo sposobni za boj, kar skupno znaša okoli 800,000 mož. Ker računam, da bodo francoske izgube v prihodnjih šestih mesecih do 300,000 mož, ostane še pol'uniljona rezerv za prihodnje leto. Recimo, da bo imela Aine • riku do spomladi pol milijona vojakov v Franciji, kar bo skupno s francoskimi rezervami 1,000,000, to je 200,000 več kot štejejo nemške rezerve.
Kar sc Anglije ,tiee, so njene izgube mnogp manjše kot francoske ali nem&ke. Seie od bitke ob Som-ml V juliju 1916 se lahko tudi an-gleškt^bgube računajo po merilu prčj omenjenih driav. Anglija je, k Ot- se tiče izgub, dve leti na l>o-ljerood Nemčije in Francije, vs -led tega so njene rezerve pereen-tuclno toliko večje. Ima do pol -drugi miljon vojakov na fronti v Franciji. Njena armada s kolo • nijalnhni četami v Angliji in Franciji šteje okoli 4,000,000 mož. Njih izgube presegajo inorda nekaj čez miljon. V vseli slučajih lina 1,000,000 prostih rezerv, s katerimi bo lahko napolnila vrzeli v kampanji prihodnjega letu.
Zavezniške rezerve bodo sumo na zapadui frouti veo kot šc enkrat večje kakor nemške. Ako bodo zavezniki premagali ovire na morju, bodo imeli na razpolago nadaljne armade Združenih dr • žav, ki bodo do takrat žc izvež -baile.
Težje je podati natančnejše poročilo avstrijskih in italijanskih izgub. Če računamo avstrijske izgube po lestvici nemških in francoskih, znašajo v prvih treh letih na ubitih, pohabljenih in ujetih 1975,000 in okoli 425,000 ranjen-oev, skupaj 8,400,000 mož. Tods avstrijske Izgube na ujetnikih do najmanj za en miljon mož večje, in 400,000 več po 'bolnišnicah, skupaj 4,800,000. Do sedaj so poklicali do S,500,000. Ker se od te svote odštejejo izgube, imajo še pribliino S,700,000 mol Ker bo kampanja na italijanski frouti trajala Ae pribliino'dva meseea. ae Iki to število preeej anilalo V teh okoliščinah bo sa Avatrijo velika težkočs voditi uspešno kam
izgub na nemški strani bi značilo izčrpanje vseh nemških rezerv in znižalo njih vojno silo za-en iui-Ijon mož. Če se nudulje pomisli, da bodo ysgube na zavezuiškl strani razdeljene med tri velike države, medtem koT>o morala Nemčija enake izgube sama trpeti, bo to za njo silen udarec. Sedaj je lahko jasno vsakemu, zukaj Nemčija take zelo želi miru. Ce se bo Vojna nadaljevana še dve leti, bo izčrpanje nemškega moštva po -polno, kot v tridesetletni vojni Edino ujmi nje, ki gu še iumjo Nemci, je submarinska kampanja. Nered v ruskih armadah je prišel prepozno, da bi jih rešil poraza ua suhem. Jloči, ki jih imajo na razpolago Anglija iu Združene države, morajo biti za Nemčijo usodc-polne. Ena najvužnejših nalog zaveznikov je premagati težkoče, ki jih prizadevaj^ nemške potap-Ijačc. Ce to uspešno iz vrše, potem je konec konca — poraz Nemčije.
ue
Pravi, da je tu delegat bržkone nc zua pUati „ Med vsemi delegati jih l
k! niso zmožni tftauja iU «u morda je on eden Kijob temu, on govori koC govornik, s povdaiko.,, * k s stično, da spravi UU10( »meh, sedaj resuo. točko 2a
Ruska demokracija na delu.
bray ali.	'"H
Ta zbornica jc nekaj „, J nega v svetovni zgodovini J ir- ijutli, ki si služijo kruh J •ui m ljudmi, ki so ozko * J z^ delavskim gibanjem, (J simpatizira jo ž ujiu.i. AdvoJ trgovcev in indu*trija|m J Irebujejo. Tudi n, upazit,l delegati članov boljših krogi Nekoliko delegatov ]lWt\ J ske uniforme. Človek bi s<„J jc to nekaka vojaška uriti! toda samo ua zunanji poglJ Uusij4 jc vojaška dolžnost J In obvezna in mnogo delegati bilo izvoljenih v ta svet, ko J služili v armadi. Delegatje 1 formah so poleg tega, da ho i ki, fte obrtniki, kmetje, delaj t. d. Vsak tujec, ki pride sen] v Hs, da je to vojaško zliorovj Seveda, ko spozna razmere, J »tvari drugačno mnenje.
Občinstvo, ki poshisa pri J je iz delavskih krogov. Mogd v vsej dvorani komaj Šest,! boj sedem ljudi, ki imajo J ratnik. Ostalih šest so časuild poročevalci.
J ^ Delegatje »o razdeljeni pJ ličnih skupinah, Na levici sti dlkalni elementi. Oim bolj 1 . 7,	j levici, tem radikalnejši so.
♦sledite mi v ruski narodni svet	ki ^de poleg tistega
hi potem sodite sami.	ll0 ti strani so vroči, da bi č
V	veliki dvorani bivše kadetske j Utifili4, da ne spremene v pJ šole, ki je ogromna stavba, zboru- Ah ko HC poiuikflij proti dj je delavski, vojuški in kmečkj |prfcne temperaturo padati] svet, edini resnični predstavatelj »krajni desnici sede, kot jih ruwkegu ljudstvu ki vladar Hu -! ime injejo. konservativni dJ
tje. V Ameriki bt jili ime,i
V	inozemstvu prevladuje muc- jakrujuo nevarne družabneuul nje, da svet reprezentira sumo Pc- du, -in časopisje bi jih zipiJ trograd in tu peščica diktira vsej j črno listo. Oni verjamejo \] Rusiji. Faktično so v njem zaato -1iucijo, ampak stoje na itai&l pani vsi deli velike Itusijc, ribiči \m znjo v glavnem dosegli j od reke Len,c, temitOpolini zastop- [cilje.
niki pastirskih rodov iz krimskih Me<i skrajno desnico iu sU pokrajin in drugih daljnih delov levico jc centrum, prava Rusije.	' .	lovskega sveta. Oni so z« r
Delavski, vojaški in kmečki, Jjcvanjc revolucije, to je is svet Meje 830 delegutov iz vseh ; garanje-, reform hi drugih st krajev Rusije. Petrogradski okraj i ki m morajo urediti. Toda zastopa trideset delegatov.	pristopuf razlogom, in not
Svet šteje tudi petero dclcga - u^aiiselno taktiko uničiti dei tilij. Ženske so enakopravne v gJI j0 i^vi-nitA ru^ka revolaci Ratiji.	^	Oni urejuje svoje delo po
Ena tretjina dvorane je uame-ujdtu ja\mosti. Ostali tlel "jc zs delegatč, ki sede pri starih mizah bivše kadetne šole. Na visokem,
Charles Edward Russell.
razmer iu potoui tem store i Jiko, v kolikor jim to dovolj" godnotfl razmer.
Po vsi dvorani su rdeče zas
z rdečimi zastavami okinčanem 0- edina dekoracija, rsrven ua
pri vbodu je z belimi črkam rdeče platno vtisnjen napis: lavci vsegn sveto, združite s*
dru scdc% odborniki sveta s pred sednikoin čeideeiu in gostje. O Čeidcu so dvomili in <pi*ali in nogo, in svet bo v bodočnosti še čul o j ^ubiti uc morete drugega kol njeni.	rije!"
■Nu njegovi levici je prlprosta yMo uu jt,f ja w.'m cul » inisa za govornike..	; podobnega žc preje. T^a le
•Vsedi sc in presojaj to zgodo-! ai„crjjiki1i čitalcev *ocijoloj;ij vinsko zborovanje. Ti ljudje re - ni0,^a p,-ičnkin-alo tak napil prozentujejo vao oragidzirono moč Ltellflj, parlamontorm' /borni Rusije; usoda države jo v njlho - .j današnjih časih.
vih rokah. Na njih zahtevo uuda-	__
jo ministrstva in sc ustanovijajo Urugvaj v vojni na itrsi nova. Zapovedujejo armadam iu	Amerike,
dajejo smer rrfski zunanji in no- MullUvideo, 8. okt. 1'ru tranji politiki. Odločajo o usodi .	južnoameriška repnb
ruskih narodov.	-	- lJ
»Presojaj jih dobro, s pre vda r kom. Dodi pazljiv iu natančen, ko izrekaš sodbo.
Oni niso tu za šalo uii zabavo. Oni mislijo na delo — resno delo. Mnogokrat zborujejo od enajste ure dopoldne, do treh po polnoči.
Ta zbornica se zelo razlikuje ml drugih parlamentov.
Ko je glasovanje v teku, mora biti v zbornici vse tiho. Nikdo ne Aepeta. čita liste, spi ali hodi po dvorani. Vsi sede, in pazno slede vsakemu govorniku, da ne prešli-šijo kake besede.
ln če pomisliš, da je včsaih, ko so navzoči tndi bratski in volilni delegatje istih č« tisoč, je tak
red nekaj izrednegs. Poglej tc o-	^ ^ _____
braze. Is njih sije resnoat in ener - i	u obeneia
gija; oni V zadnjih klopeh si de -	i..
čeprav najmanjša — ima k< 72.153 štirjaških milj povrim 1,315.714 prebivalcev - ki r tuelno stopila v vojno proti > čiji. Čim jc poslanska zlsin111 soboto glusovaln za prelom s zčrjcm, jc predsednik Viera U izvršil skicp in izjavil v zbori da repnolika Crugvaj ne MoJ vojno na strani Združenih <1 zaradi kakšnega posebne*« »( z Nemčijo temveč zato. ker ^ če borftt za svobodo iu l,n,< Pi-edsH.kik je ii:;;dsdl. «U M rcpttblika v vojno "v imenu čanstva."
Nemški diplomati in komu ie r.teraj dobili Pot,lfL,Wf«j
rugvjjftkemti zastopniku r m uu j« sporočano, ds zap«^1 Hlo. Vleds jc obenem gtja: oni v zaonjvn aiopen »i	državam n
lajo nekake trombe iz papirja in; ZHn,^,unišče v Men panjo pri hod n jr leto, tndi če Ru- i hI jih denajo na ušesa, da jim mor-1 "VJ^^jj	u« J«m
«1 j a in Rumunija popolnoma iz - da ne uide kak stavek: ne strve ginojo a vojnega posori*ča.	! nobenega šuma (lovori s<» kratki
Italijanska vojna moč v začet-,»u v kolikor jih tujce more pre-ku vojne je štela okroglih 5,000,- *»diti stvarni.	•
000. Njene Izgube doaezajo pribil. Ravno aedaj je priAel ua govor-» ino en miljon. Italijanska aruia-nllke tribuno delegat, tlbraza je da l»o imela premoč nad avetrijokroglega. Ilea ao zagorela od ako za več kot miljon mo* in to to- solnca. roke ao udelanc od teHr* -di v slučaju, ako Avstrija postavi ga dela Ogrnjnn je s vojaško aok-
njo ln na nogah ima okorne visoke škornje Pn vai znnanjoall it
Atlantiku m bazo.
Grški skipriac je ' H iko am»d®
okt Tuksj r |
Atene. S.
tie svoje vojaštvo proti Italiji. ItAltj* bo imela od štiri do pet vai-(Ionov ma| aa ^ribaflnjo k am pa •
Ajn.
jo, da K
.e bivši gršk. Jurij stopil
pre« v
n*m»k«»
»a
»mi
Ji
kjer je dobil > bil izgnan i«*
glada, kot da je ravnokar prišel ir no« 1» Hr«'. zakope na fronti Hoj tolmač mi J vr*li s
PROBTITK
m*
--
M je danes priilt
megli, ki pokri-
/nadaljuje angleška ar-
: bombardiranjem
""ikih pozicij v zapadni "fU hribov, ki domi-preško dolino od Warne-/^iiend., je v posesti * JeJ odkar so izvršile "veaki n*val zadnji četrtek; T\ tem času odgovorili le ' »labotniiua protinapadoma bila zavrnjena z lahko-^rjeve čete, ki ao ee mo-
„mak.»iti z omenjenih hri-w docela demoraUairtttf. "L v okolišu liroodsienda, takorekoč ključ do vsega 1'asehendaele, so prve t Angležem v roke. Najvišji v okolišu leži 60 čevljev nad iu je obenem najvišji vrli mhu grebenu. Ko so Angleži rili ta vrb, ao kmalu privleče nanj, s katerimi zdaj hirajo vso ravnino z Rouler-vred fn železnico, ki teče iz Jpdi v Lille.	•
1, Amsterdama javljajo o ži-Liže premikanju nemških čet Ulriji. Mogoče je Hindenburg i začel odvajati čete iz Fhmdrije fronto. Nova angleška ,<i:i se vrši na precej llrjl Llti kar pomeni, da bodo mor-,ri novih napadih, ki pridejo ci«, sodelovali tudi Franco-u Belgijci. Itfw v. Amsterdama se tudi gla-Ld, bodo Nemci izprazuili o-tkr beusa, ki nimajo nobene Jtgiene veljave več spričo ve-zavezniških operacij v Flan-iji. Ako se sesuje sedanja nem-t fronta v Belgiji iu bližnjem i Francije, morajo iti kajzer-ne samo iz okolica Len-L temveč tudi iz Lillu iu ostalih ljuih krajev,
Topniški boji v Franciji.
rekrutiranj novincev na ulici kauon, ka terj je bil vplcnjeu v Hantiagu leta 18H8 V plamenečem komentar-ju vprašuje "Abo" Spance, kaj mislijo o Američanih, ki ua tn ua-čin lovijo rt krute.
Madrid, 8. okt. — Vlada je preklicala vojno stanje, kl je bilo v veljavi nekaj mesecev po vsi 5*pa-ni ji.
Pariz, h. okt.Vojni urad po-,da no bili sinoči vroči arti-iki boji severno od Aisne iu i desnem bregu Mase pri Verna. Pri Navarinu v &a.upaniji I tidbit nemški napad.
Nemško poročilo.
lerlrn čez London, >8. okt. V-Nai deževja hi viharja ni bil6 ij infanterijskih bojev na drskem. Sovražna kauonada »precej huda proti našemu tere-iwed Poeleappele iu Znndvoor-Pted Verdunom so tudi precej topniški boji.
a ujeli nemškega generala.
Mirovno gibanje v Nemčiji
Amsterdam, 8. okt. — Kljub temu, da se vsenemcl v novi Tir-pitzovl stranki prizadevajo na vse pretega preprečiti vsako govorjenje o miru v državnem zboru, niso dosegli zaželjenega uspehu. Mirovni blok v rajhstagu jc nedvomno nudvladal vsenemce iu debate o miru brez aneksij se bodo nadaljevale ves teden. Debate ao javne.
"Ttheinische Westialische Zeitung" poroča, da je kaneelar Mi-chaelis informiral voditelje v državnem zboru o važnem političnem koraku glede na Alzacijo-Loreu.
Kakor poročajo iz več krajev Nemčije, narašča tamkaj gibanje za mir z vedno večjo silo in popu-larna niržnja proti juitkerski "domovinski stranki" dobiva trdna tla. V nedeljo jc bij velik javni shod za mir, ua katerem jc izjavil 'Wolgnng llcine, da morajo za vselej izginiti vse sanje o a-neksijah, ako hoče Nemčija doživeti kmalu mir. u Welsse- Zei-tung' celo upa na separaten mir z Ameriko.
Hindenburg zahteva, da ljudstvo počaka na mir.
Amsterdam, 8. okt. — Feldmar-šal Hindenburg je odgovoril Katoliški ljudski zvezi na čestitko k svojemu sedemdesetletnemu rojstnemu dlifvu, da sc mora lj-udstyo Nemčije držati "čakanja" kakor doslej.
"Mi tudi želimo to, kar želi papež ", jc dejal Hindenburg,*' namreč, da se konča vojna, ki nam je bila vsiljena, ali naši sovražniki še nočejo tega. Nota prtd-scduijia Wilsona ni samo napad na nemško ljudstvo, temveč tudi na dobro voljo paj>eža. Todu naši sovražniki bodo počasi prišli k pameti. Zato moramo čakati. Nadaljujmo z zmagami iu čakajmo na naš mir. "
------ ""»■■•■•«•■••••• ovni« »HI ; »nnim.il > nvii nuiij , ivuu Hlliu|(v
polno svobodo pohajanja po mc- upravičenega hrepenenja lahko *tu in zdaj se izgovarjajo, ila so preustvari v resnico ln mnogim to storili zato, ker so jim nemški i željam, ki so danes iielzpolujive. čustuiki dali "lastno besedo." dal lahka zaradi iiodlaito. Jia kateri sc
Slavaaaka lirHa
Ustanovljena t. aprila 1104.
JtfMU
Lskorp. IT. Junija mi v žrl. minuto.
/ovu. ivrr mi .iui neumni m-iuiiii, ki ko uuues itcupoiujive,'	— .	_ .....,,,mhvmim
miki dali -palno besedo," do! lahko zgradi jiodhuio. jm Leri *c	MTANl ,W7 W ^W»HA« AVE, ClftCAOO, H.LWOIH
ne bodo pobegnili. Nauici ho 'pa poanaj* ureani«}o. •* » f	-	upravni odboe:	e
požrli "častno "besedo", čiiu so i-, Kakor jc posamezniku po ne iiieli prvo priliko zu bog. Zdaj j pitiuagl jlvem zakonu sojeno, de vedo Španci, koliko drže Nemci' ae razvija, tako stremi človeštvo
do častne besede.	deloma sa vodno, deloma uezaved-Vlada je . uvedla preiskavo, čc	uo, po razvoju.in rasti. Iz otroš si niso Nciuei pri slovesu uiordu	kili let sili v mladcniška. pn v> "izposodili" kaj španskega s t it-	thošku ter koprni po najvišjih ve-liva v urzenalu iu z njim napol-	hiniolh, po udejstvovanju vseli uili submarink o.	svojih sil, dokler vidi pred seboj ----------/ivl jeipe.
Francoski socialisti in mir. Hoelaliaeta je realizacija tegs Bordeaux, Francija, 8. okt. - stremljenja. Njegova naloga je< Tukaj se vrli državni zbor fra m zbrati vse raatrešenc, tolikokrat eoske socialistične stranke. Danes * gubeče bretplodne moči iu jili, jč bilo na dnevnem redu vpraša- jdnucs kaotično se tiskajoče in vaa-nje vojne iu eventualnega miru. i*1""« nasprotujoče, združiti v Aleksander Vairene, Člau zbornice, haimoulčno celoto, kl pomeni kolu zastopnik socialistične ve-'vist in lepoto obeueiu.> Muc, katera podpira vlado v voj-, z dosego toga dlja, uajvlšjogu. ni, je izjavil, da je umestuo govo- K"	tUnes samevati člo-
riti le o vrednosti eventualnega
Predsednik: Jolrn V »grl«, boa CS0, U Halto, IU.
I.	Po4prndM>diilk: J. Dratkevii, U. F. U. 4, bo« S4, (Mrard, Esua. U. Podpredsednik t Joist KoUelj, IU0S Ewiag A"« Chinngo, (11. Tajatk: Johu Verdorbnr, 2T0Š Ho. UwndsU Ata, Chicago, IN. lllatfajnlk: Antou J. Terbovee, P. O. Dos 1, Oiesro, IU. Zaptouikar: Joku Molek, 4008 W. 3)at Ht., Okloago, ni.
nadbokm1 odts<: Jute Autbrolit, 331 bus, Caaonsburg, Pa. Paul Bergor, 741 — 1st Ht., La Qalto, Iti. P. 8. Taueber, (174 Alisajr Av«., Koekaprlugs, Wyo.
pohotni odsast
Antou Hrast, RU — Oflth A vs., Nsw Duluth, Mlaa. Join HndiAek, bus 439, Hmithtoa, Pa. Kudulf Pletorhok, 43S bos, UridgsvIU«, Pa. .... Jakob Mlklav«!«, L. Iloz S. Wllloek. Pa.
II.	Petrovloh, t4SIA Hals Av«., Colllnwood, O.
umiDNtK "niotvafa'>t
Jol« 2av*rtuik.
vrhovni zdeatndk: '
miru, lic pa o datumu mirovne konferenco. Itekel je tudi, du bo društvo držav jamčilo za mir.
Te besede so izzvale ironičen protest od strani manjšine, nakar je Varennc odgovoril: "Čuditi se je, da zasmehujete idejo društva
r. J. Kern, hI. D., 0SUU Ht.'Clslr Av«., Cl«T«laad, Ohio.
.. „_____________________ __ VHK DRNAHNK IADKVK IN HTVAllI, kl M tlieje gl. upravnega u.lbota
veškl um, ps je nolaogbvn Isij i« N. P. J. naj s« pošiljajo sa naslovi
priti vsem zaprekam, vnzmien JOHN vkkdkuuak, aW7-ta ho. u*ndai« Ava., Ohtoago, lil. boj, her so zapiske lazreduega, PHITOŽnR ULKDE OKNKBALMBOA IOOLOVAKJA •• |»Mijaja m značaja. Uuiotna beda luiljonov,^*11*^1
tn uaj velja nesreče naše dobe, ki	^Zk AMldloaiO, Has Ui, Caaeaabaig, H.
ne ubija le tolesno cele armado, fAUKVK PKKPIHU1VB VBRllINB, kl sta jik reOlll prva tu dr„Ma lu ampak uiiMttje neštete duhove ua I •«»««•. •• P«4»J*J» «",uV« . „ ^ A	_ %Jl
škodo zadetih posamsvnlkov iu	,IRAHT' 811 ~	' ^ Mlnl,>
Srž;;.snKVTwuiEi;!-^»-škedm«*,> INNMie.	.^-••
čija napovedala vojno, če bi bilk! '"plitve v gospodarje It. sužnje,| - ^ mphijkvOT!", IM7-9« Ho. Uwadal* Av. Chla.go, Hllaoto vedela, d« bo imela ves svet pro- v »"uratasc n nemanlčc v privL UB^^hUav^Akk htvaHI, nsrošatns, oglsd.tlVlUjijo os ^ue, ti sebi t"	M"*** brespraviK*. Obstanek, urBYA7NlftTV^ ,.,.MohvktK",^ siW-M Ho. Ua.dals Ava., Chlesgs, III.
--iraaredov je največja ovira č^o-i ko do|lcl . UJuUtV0W B> N. P. ar.dalitre« ta «pr.4uUtv,.n,
Delavstvo in bodoč- V"I ,:U,,mlVk /V^i-Presvsu- u« rsblt« h«on uradnikov, marv«« naplllf aaslav, ko je tn luirr. 1,1 W«^ ,jc odvisen od tega, da iaginojo ^ ^ |<>m# ^ bo vaah§ ^ wt#i ^^
nOSt.	,'A7'r6l,l in 7,UURtt vaajemnoat vaeh	uprttVut,gft	vrtijo vsako prve mdo In tretji ftrt.k _ ljudi. i v uje^ou. ZaMok ob «al wrl popotdn«.
...	1 -1 1 1 - Do zmage vodi boj, saiuo boj.:
> sak normalen človek hrepeni u ^^ ^^ ,„ M ur
po smn• Oudje imajoo sreči la.t}maio	p(.|čakovat|- od na-
hko raz ičue pojme li. s, jo lah-	v„ttkl'r he ni butu, u j,.!	Nizki pogoji
ko zamišljajo na zelo- različne na-	UojcVttU tUUf k| B0 /M. /u ^500 se dobi hiša za dve
dovoljni s sedanjim položajem in družini ua Virginia St. smatrajo vsako predrugačenje "zn. <««»0 se d«»ld hiša, 8 sob, na ( izgubo.	Hl)th Ave.
nit 1 i . 1 1 j _	Za *T>000 sc dobi hiša z opoke j
Tndi .OomMki	« uu- '	OrwnbuJ. 81.
Wjo .r.oKnlU ta Loj . J**'*"	s„ d„UI M .ob Imun«-
/.<■111 more lo Hnlnj olmlntl, fr min , ... ,,, . ....
"Kil po VPWIH olvUldMIMIU »<•<•'"■ i'"V'"""' 1' .i	DI 1 •
vara enniuiru wm-.	i"	. . t ,	.. . Vse pot Irobnosti so pOuvc PM:
ll.cive.ianjc po ni	^	^jt	louis hawu,
dasi mora želeli srcec. lo jc pil-[L , ,	w.	. * i	■».*. _______- .	-
"	„ ;„ ,	w ' Irn delavstva. Samo združeni prti
roden nagon iu priitoaa sama JPf* . ^ T . '	n> ivvvnit
dala človeku tal,organizem, du je,^	™ " BVBDBL
prodaja pose8t1v.
ntl4H4M'MMII'MtllMII'
čine, toda žele si jc vendar vsi Tudi nsketi so nu svoj način src-čolovei. X zatajevanju sumega sebe, v mislili na svoj namen sc čutijo srečne. Kdor trdi, da si ni želi sreče iu du jc ne nun«,-ver-'junta morda samemu sebi, todu on vara snineva sebe.
1'ttrograd, H. okt. — Uradno Innrajo, da so ruski ogledni od-drzneui napadu ujeli ge-•nia Maver«, nemškega povelj
Velik oožar v Patrogradu.
Petrograd, 8. okt. — Od 2r> tlo sto vojakov ill civilstov je izgubilo življenje pri požaru, ki jc 11-ničil Panavevsko gledališče, ka-tpro jc služilo z.a bolnišnico. IV žar jc uastul vsled cigarete.
Nemška bomba ja prinesla — bo-gastvo.
;	........London, 8. okt. — Končno je c-
eroplaaske flote v okrožju j uu dru?inft |lfl Aug|eškcn«, ki jc
dala človeku tmednarodni kapitalizem! kje se nahajata moja dva prlja-'Vjeifovo ' ^	^ ZtiM •»ri'/'iie	sretn.	tel> -loscph Košak in Frank
"'M, siloMj ^ t" r Zato tudi za slovenske delava U.Ll. hed tremi leti sla bila
hf (»pmvljenc^ V nia^katerenil^, drujte ,H>tl kakor združitev v[v ^^^^ Z oziru nc prihajajo naše želje prav mogočno armado, vzporedno v vem kje stu. I ro u em o
uič v poL.: tam, kjer pa ho	...............a?
vrednrf, ostanejo bi«zp1odno, čo|V«Hra sveta.	n „rlisvlta. Moj naalov
jih n« podnremo s svojim delom.j To Je pot do sreče iu lud> sreč- M 1 ki sc mora gibati v smeri proti na not. Zakaj največja sreča, kl **'* našemu smotru.	si jo moremo misliti ua tem svetu,
Dolicr del naše usode je splohjza tisto l^udl, kl žive nasiljem, s t zven naše moči. No svet priha more doseoi sauio lis podlagi so>
John Jakt,
|». Box >0.
(trccushurg, I'a.
THE NEW HIVER CO.
„ P uiorja.
fronti, v okolišu »la-l"hUtlU sc vj-še topniški boji. ^ vrsti seveniozapadno oil Se« ^uruiuniiskem bojišču jc e-I« naših polkov napadel-sovraž-[•Unijo in osvojil vas Vaskou-^ Nemcev je bilo ujetih in ** krojnih pušk vpleujenih. liuik je izvršil dva protina-k« sta bila odbita. Ko je pa Sovražni o^eiij W premočan, jc
P»P"|k zapustil Vaskoutoy in sc	_
^'il v svojo prednjo pošto-'	|e ^^ 2074 oseb na Ja-
f* Nasi avijatiki na Kav- v	ponske«.
Tokijo, 8. okt. — l'o uradnem poročilu, izdanem od vlade, je 2074 oseb ižgubilo življenje vsled strašnega viharja, kl jc divjal v Tokiju zaduji teden. Tukaj ao vštete tudi irtve povmlnjl; ki j; sledila ciklonu. Vihar je u.iieil 147 ladij v pristaiiiAčlh.
hvaležna za napad nemških avi jatikov. Bombe, ki je padla zadnji teden na hišo v Kast Kudu, jo je porušila in ko so premeta-vali razvaline, so našli staro omaro z razbitim skritim predalčkom, za katerega ni vedel nihče. V predalčku jc bila vrečica zlatega denarja. Družina dotične hiše, ki jc drugače ušla vsaki poškodbi, danes praznuje iu napiva zdraviee Nemcem.
izvv..	—.....-	.	.-------- -	- -
jamo, ne da bi naa kdo vprašal, elalizma. Pesniška fantazija lahke če nam je všeč ali nc iu umreti ustvarja drutcačen svet ln druga«1 , mora tudi tisti, ki bl rnd večno,ne ljudi; pa si tedaj tudi labko; živel. Od rojstva pa do groba jejmiali drugačno srečo. C> človeške , toliko "slučajev" v našem življe- nm telesu n. pr. ue bi bilo treba| nju, nu katere nc vplivamo in m | hrana, ampak bi mu zadostoval moremo vplivati, da-smo pogost« zrak, bi bili ludl pogoji človeške podobni žogam, s katerimi sc i sreče popolnoma drugačni, kukor| grajo nevidne roke. I11 tako jc kot | dandanes. Ali prirodnlh zakonov
» -ai.. u%ijatWti na Kav m1 »vrgli400 funtov bomb nn "»esto Iti f nji v suieri pro.
Italijanska fronU.
I. okt. Avstrijci so iz-- vreuic. in izvali J^1''1 "«pa<l nu italijansko i	i", t ost a Belli v de
^ ''Hiegrino. Napndcnn > "b>bila.pomoč in v,-•šntHjee nazaj. Ju*no od ToU r s kalija,,I včeraj bomber-, •>"l»'»Jino, kjev ao ae giba-r**™ Čete. »a sevetnem '»ain ijelske gore so Ita-P^Jtod:! nekatere votline ln
F * A v,tri
*** iz iMBOUtvin
propaganda na
skrajno nasprotje nauka o svo hodni volji nastala vera v ueiz preiuenljlvo usodo, v falum, v kis met.
Celi narodi so se včasi vdajali] fatalizmu. Islam Mohamedov nuuk, jc do dobrega zgrajen na načelu, du jc človeku vae usojeno lu dn ne more ničesar spremeniti. Pli orientalcili igra kismet vobče veliko vlogo. Hvalili *o časih to slepo udejanja v usodo lu kazali, knj so vse Turki dosegli, ker so šle njih čete pri vsaki priliki slepo v smrt, češ. Alah že ve, kje
ue moremo (spremeniti. Za člo-i veka, kakršen je, so uiutAlnlnut vprašanja neizogibna. Iliane mora Imeti, če se mu to zdi lepo ali grdo, obleke mora imeti, kakršno! zahteva podnebje, varstva proti vremenskemu vplivu mora iuietl. Njegova sreča ue bo popolna, tudi če ima vse to, zaknj tedaj sc Jav. Ijajo še duševne potrebe. Ali če niso izpolnjene uiti tt potrebe, tedaj sploh ne more biti sleče. l»e. sem o lepoti revščine Je hinavska ln 4aSnjlva penem. Socializem ima nalogo urediti
bomo umrli in Ir »mm Jt usojeno, gospodarsko življenje tnko, da da ostanemo živi nam vse džsvr- m||Wb p<>aameznlku tsnkdunja ske krogle ne b«alo mogle škodo-j ^^ y- ujagov« gmotue potreba, veti Ali zgodovine nam kaie. D«***!	take razmere, da bo
da vsi taki narodi, kl se zanašajo dalo vsakemu floveku zagotovilo, le na tujo, neznano mol, l"-«!* kar potrebne za zlvJJeiiK lu da
------1.1.. Kclanja Turčija lu Avalrt m,» bo pridnost i« soosolmosi o.
količina kruha aopet anitoaa v ' unm	dokaz Kak^ mogočlla uživati tudi tiste višje
-* *'"	J n	..	1 . 1. . 1» . I1,1 illt imt.
Dr. Koler
•LOVKNfKI ZMAVNIS MS Feaan Av.,	Pa,

I S « v I
rati

m sei
l—Hfi	v- i narodi tako je tudi s posamu | pltmenittjfii- plodovr, kl jih ust
Kodanj, Danska, 8. okt. J	druWnanii, različnimi sku- Var)a telesno In dtlltvno dalo nad
Berlinu javljajo polnradno, da bol . /<|0V<,41V<(	vsakdanje potrebe V ^Ullzinu
vlada znižala odmerek kruha zejF .	živflenJe je fc vedno, je lorej podlags Movelke sreAe.
deaet odstotkov s 1. '"vembrom.,	k f, ^ uklon, IM.I AI| tlld, v ^ « noelallwin jc
Znižanje je potrebno vsled alaho- en, ^^ A ^ moramo k	del ar^e. Zakaj Človeku,,
ga letošnjega pridelka na^«	HkHvnoMi ki jih še k| sodeltrje, daje ta boj zsveat,
ga na bo dovolj Aa« ^'nuJ nihče ni rerkHI, vendar spoznava < ne bojtlje za pravično etvar zs kruha bmlo IJodJe dobili tollKO ns ^	,,^/,,,-eiiienljl • |#|» smoter, za večjo svečo /n bo
v,r krompirja.	k. r kljubuje vnak i .»lji	d*!»*0l poznih m4ov Vaak ..al
u its M..0.1 ftt mamlkaj .....i- r "" m^lck. vsaka zmaga daje a«40
Internirana P***^ ^ 8 *lmu apoznanin In oa*.,	l{fcnje bojevniku In gs osračuje.
U šP»n»ka Inke. .. _	.	>»v llvngud rte mo.e delavstvo dgK-H

iz
McDONALD, W. VA.
, uj 11 < 11 /—'	. t*
t
Potrebuje ilo ,PKI premogu r-jev, kuteri so pri volji snalu žiti od do $10 duevuo. Hov je dober, dobra streha In rNiJMKO delo. Ocrkve in šole. Mi im uiuriuuo namO sačah nlkov, temveč šellmo dobiti ntaluc litis vee. LV iščete delo, kjer mislite imeti zadovolj stvo, k jo 1 bos pasi na red iu skrbi ss delavčevo dobro, po teiii pa pišite nu AUBET KOKOLY t/o NEW RIVER. OO . 4i0 BEOOND AVENUE, ' PITTSBURGH, PA.
Miti
Svitllcich
Seli ubvestitl vse njug«^1 |»rijs> tilje, dn sedsj Uwlu>< v «veii • Tnylor Cesl A t'uke Ce. ir H«n ilgkt«, Ps., bli/o rakuntuHu, Pa.
Ifr. Hvvtll«i«h v«nt bud« * ve «i*ljem odgovoril as va4** vprs4n aja ln ptoaas ia I« poiebuo unlm premegnrjem, bl no moi raupsll te prej in g« imeti »n poSt^neg« m vin.
tsaasisriT v i«sar|ghu je mio Jake«. Premog j« visok s aovijmv, ilobra strela«, ni »krtevine, nn k Mitu« is delavne m/aiere so prva j vrste kodaih J« iavao v sridiai me«i Mro»n»ville i« (<*ionto»* ia esnme to ID misot n« vsnho stma. Alu kd« teli tsksj delati, nnj ptoe «« Mr. Mnte HvHlUUh, nli |m pride -»sekao k eni «ii diugl gori umenji iuk rov vi u« aaslevi KATI av»TLI010a a/a f AVilOR OOAL a oaii oo . IBAllSgn. PA sli n« tat Motreč BLDO rirranvaoH. PA
NORTH SIDE STATE BANK
hock snu/ros,
IMA
SL
ItAflTAl-A M azzzavz Itf^fO
Blr^wr^o^swrae
ANI
ml
M«
f«e«A. siMszaatsnvMA w sseaaoMa iWltttlfa.
SLOVENEC - GLAVAR INDIJANCEV.
Poveat • zlatoMkalcik. — Spisal F. S. Tivekar.
Med pot ju, ko sta šla po hribu uizdol, mu j« še pripovedoval, da vselej raje gre skozi slap jr. jaioe, kot pa du bi motal plezati nazaj po vrvi navzgor.
"Tudi vhod bi bil od te strani bolj pripraven," je rekel, "toda nihče ne more skočiti skozi slsp navzgor, kajti pečina je na notranji straui »lapa par čevljev višja kot na zunanji strani; radi tega sc ven lahko preskoči skozi juidajoča \odo, notri pa je nemogoče priti. To je vzrok, da hodim jaz od ene strani notri, iz druge strani pa ven."
Pavel je počasi sledil staVemu ludijaucu, premišljujoč o vaem, kar je videl in kar mu je zaupal. Niti sanjalo ** mu ni, kako se bo on v polnejšem času poslužil tega zaklada iu z njim odkupil svoj pravi zaklad — ki ntu je edini bil največje bogastvo . . . kateregu pošten mož ne da za vse zlato na svetu . . .
Nista še dolgo hodila, ko se Gorski Duh vstavi in zadrži Pavleta.
"Kaj pa je," vpraša Pavel; "kaka divja li-
val?"	t .
"Ne, sin moj; toda zdelo se mi je, da sen. videl tam preeej daleč med hrib) nekaj kot bi se. kadilo izza drevja. Poglej natančno boš videl, če bo mogoče tebi kaj več videti." .Starec je pokazal v smeri, kjer se mu je zdelo, da je videl dim Pavel jc napenjal oči, toda nič sumljivega ni mogel opaziti, in tako jc povedal tudi Indi-
jencu.	. r , v
"Moral sem se zmotiti," jo vzdihnil; "mojo stare oči so postale slabe, kmalu sc nc bom mogel več zanesti nanje," in ves zamišljen je nadaljeval svojo pot — Pavel mu je tiho sledil,
Ko s«- jc zvečerilo, sta se vtaborila v neki dolini med drevjem, kjer stu bila varnejša, tla ju kuk sovražnik ue zapazi in ponoči napade. Pavel je zavzel prvo stražo. Hodil jc semihtja s puško \ roki, medtem ko jc Gorski Duh mimo spal, kot človek, ki sc počuti kot v domači po-stelji . . . Popravil je ogenj in se vsedel na bili-nje tnalo, ter šc enkrat premislil vse, kar mu je ta dau odkril njegov stari indijanski prijatelj. Spoštoval jc tega starca kot svojegu najboljšega očetn. Med vsem rodom ni imel boljšega prijatelja od njega.
Zašuštljalo jc narahlo med vejevjem iu Pa-vel jc bliskoma pograbil za puško. — Bil Jc »samo voter. Pomiril sc je zopet in se zamislil , Preil očmi sc mu jc pojavila Solnčna .ItoŽa — hčerka indijanskemu glavarju . . Zdaj je šc te popolnemu zavedel, kollk*> dobrega um je to dekle storilo, dasi ui vedel več kot, to, da jc bil enkrat dolgo časa bolan. Kako ljubeznivo mu j<> stregla takrat, kako naklonjena ipujebila Vsepovsod, Z ltjo jc mnogo obČfjVul, (lasi še z dtftV glmi ženami kot vojnlk u| menil dostiV-. 6b misli na Solučno Kožo so ga obhajale aladfce mis-I j - medtem pa se jc pojavila, pr^d njegovimi o*'ml drugs sliku — glava z uiršavimi Insmi, tem nega in zlobnegu pogleda,[z, velikimi in atisnjc-iiiml zobmi . . . Tn pošast ihti jc notela potisniti kos zlata v grlo . . \ Zginili se je nervozno in zopet pričel hoditi po taborišču.'Čudil se je^ It^j sc iuu blede po glavi. Zdelo se mu jef da je ta obraz že enkrat prej videl, pa se ui mogel spont-uiti kje ... To je bil zopet *nrek it prCjSojcg* življenja . . .
13.
Prej smo pustili Solučno Rožo in Moč&ega Bivola v razgovoru: vmimu e k njima. Ob ta-ključku hčerkinega govora, to postale potete glavar je vegu obraza dokaj rosne.
"Popolnoma resnično," ie rekel, "on jc bil kot vsak izmed naših skozi tri leta, in jat sem zadovoljen, da tuko tudi ostane; toda. hčerka Dtojn, jaz te svarim! Drzni Medved, ki jc istota-ko glavar kot Zlatolasec te ljubi . . . Pred par dnevi mi je obljubil zate dvajset lepih mustangov, katere so nalovili njegovi vojniki. On uo mara posebno Zlatolasea rad bi gu ob vsaki priliki ponižal, rad bi mu storil kako zlo, ko bi ne imel strah pred njim. Sumi, da imašraj-ši Zlatolasea kot njega, r.ato lahko pride enkrvit do za v rat nega napada . . . Svarim te, hčerka -vpoštevaj moje blagohotno svarilo . . .t!"
Indljanka jc dvignila svojo krasno glavico, sc |»ostuvilu ponosno pred svojega očeta iu odgovorila :
"Solnčna Roža, oče moj, ni kot ao navadne žene, »tu Ili bila prodana nii kupljena t Hči sent Močnega llivola, mogočnega glavarja IHoV-cev, ki jc strah in trepet svojim sovražnikom.
-	Ljubim zlatolasegs glavarja . . Njegova sem
-	- ako hoče . . .!"
Po kratkem pomisleku j.« / uniči ji vo nsdsljo-
valu
"Drzni Medved je še otrok Tn ne mole stori ti nič zlega vojniku, ki gu ljubim, ker asms ČU vam šotor medtem ko spi in pirdno pridejo do njsga, morajo ubiti mene kadar pa ne spi, se pn ne boji noltcncga, kajti med našim rodom ni vojltika, ki bi imel tako bister pogled, tako hI-a urno iu močno roko, sree takti junaiko kot ravno Zlstolaaee! Ne boj a«« za njega, oče; bati ae tiueš bolj za ptziiegu Medveda, ako ae tako deleč spozabi, da napade Zlatolasea." Iu krasne dt-kličille tali ai) gorele v ognju Httherili, pogumu III požrtvovalnosti.
i »če je gledal svojo hčerko par trenotkov, nato pa imnoano odgovori):
Pogum in ljubezen Solučne Hotr govorita i* njrtiegs srca tnko resnično la modro kot nsj-modicjši glavarji na vojnem po* vetov s nju. Nje-ne Itcaede resnične llelemu glavarju ae nI treba b*tj nikogar, toda moja hči po/.nhlja. <Vs je Dr Rili Medved t tuli glsvsr, ki jM.veljnje veliki uiu knleltt tiašAlt vojnlkov Ir nj> g;, ne amrfnn natr »liti tiNMrun mm> tnžttlka.
Tvoje oči gledajo le to, kar uavaduo vidijo odi ljubezni . . . Jat aem star, govoril sem že na mnogih modrih posvetovanjih; imam skušnje starega moža Aii nisem govoril reanice, moj medi-einski oče?" f 11 obrnil se je proti Gorskemu Du-hn, ki je malo vstran pred nvojim šotorom pulil iz dolge pipe.
Gorski Duh mu je odgovoril : "Močni Bivol je moder, toda area mladine se nikdar ue puste vladati modrosti iu previdnosti starih ljudi. Jaz se ue bojim uobenih uepri-lik, glavar moj — kajti Drzni Medved je ponosen iu ue llo kazal svoje jeze drug\m vojnikom, če prav uiu Solnčna Koža mireče. Ne boj se, gla-var moj,.;,	• *
GoNki Duh Uus skušuje, zsto ve. Ako ae primeri, da Drzui Medved odpove pokorščino uh-šemu vrhovnemu glavarju z zvsemi svojimi vojniki vred; Re vkljub temu ostane vrt)* število na naši strani in ga lahko premagnmo. Jaz sent go viaHL" in enakomerno je puhni oblake dima proti nebu	v
< V tem trenutku so vojniki, ki so igrali 'mokasin/ skočili kvišku in vskhlmili: "Drrni Medved! Drzni Medved!" To Je opozorilo tudi naše tri znauce, hi Močni Bivol, položivM roko nad oči. jc izjavil: "Da, reg; Drzni Medved prihaja!" Goraki Duh je počasi vstal in pogledal v *me ri/ kamor Je bil obrnjen glavar in pritrjevalno rekel: ,!; '»V	■ ,
"Oči mojega velikega glavarja še niso izgubile Kokolskeg* pogleda vkljnb visoke starosti; ds, to je Ifrzitl Medvad, ki pa je videti zelo utrujen od naporne ježe. Njegov obraz je videti jezen, žalosten in poln skrbi. Drzni Medved uam pri ns ša slabe vesli," vsedel se j* in pušil iz pipe.
VejniKi so burno pozdravljali mladega gla varja» <Mim je Drzni Medved jezdil naravnost l>red lotor itočnege Bivola, kjer so se uahajoli prej imenovani. »• j • [ v Poklonil se je, ponižno pred glavarjem in medicinam, na Solučno Rolo je pa vrgel pogled, ki je iarsjfal veliko vdanost, Iju'ie/cn in žalost. Nato je legel na zemljo in počival kot človek, ki je do skrajnosti izmučen.
,:" ; Dolgo časa Ili nihče izpre govoril. Končno je stopil k njemu Močni Bivol, položivfii mu roko nu raado, g« je vprašal;
' '.'Kaj ae jč zgodilo Drznemu Medvedu, da skriva svoje obličje/Jn da je tako otožen iu po-trt! Aji hi imel uspeha na lovu, so ae li vojniki slabo *a&r2ali v vojnih vajah?"
illidi dU.var je počasi v^tal in odgovoril:
T
Družba treznosti. L"""1"**	»«• Mmumg ami
Autou Cehov.
bi vdova. "Ali oprostiti morate;
žganja sc pri meni ue dobi."
Goetjc »topijo k miti Nekako
,	t : ueodločuo sc lotijo paštete. Ali
Nu USii 1. septembra vsakega |jcd jb| „i6 prav ne m
leta zavlada na posestvu vdove1 ljubice Pctrovne nenavadno gibanje. Ta dan sc bere maša zaduš-nica, kateri sledi Te Deum za rajuega soproga graščakiuje, Tri-foua Lwovica Savsjatova, ki je bil plemaki okrožni maršal. Vse okrožje se udeleži te slovesnosti; sedanji plemaki okrožni maršal Marf utkin, predsednik zemstva j Po t roško v, mirovna soduika obeh okrajev, okrožui sodnik Krinoli-nov, okroini zdravnik Dvornje-gm, ki vedno diši po jodoformu, vsi grajščaki itd. prililižno i>etde-ael oseb.
Točno ob dvanajstih vstopijo gostje s svečanimi obrazi v dvorano. Tla pokrivajo prepi-oge, ki pritaje vsak korak, ali vzlic temu upliva resnoba svečanega dc-danja tako na nje, da hodijo instinktivno po prstih in balancira-jo pri hoji z rokami. V dvorani je že vse pripravljeno. OČc Jevme-nij, majhen starček z visokim, vijoličastim pokrivalom se oblači v črno duhovniško obleko. Dija-kon Konkordijev, rdeč kakor kuhan rak in že v ornatu, listu tiho po luolitveniku, v katerem je li-
zabadajo vilice, režejo, . Oči vidno je, da ii«*kaj
no, leno grizejo, manjka.
"Tak občutek imam, kakor bi bil nekaj izgubil," še peče mirov-ni sodnik svojemu tovarišu. Ila v. uo tak občutek, kakor seiu ga i-mel takrat, ko je pobegnila moja žcua z inženirjem. . . Ne morem jesti!"	t m
Murfutkiii išče po vseh žepih robec, preden začne jesti.
"Oh, gotovo j? robec v kožužu predsobo, kjer vise kožuhi, tako se spomni glasno in gre v predsaba, kjer vise kožuhi.
Ko se vrne, se mu svetijo očes-<*a ln z uaj večjim apetitom se loti paštete. o
"Fatalno, kaj, jesti s suhim grlom," šepeče očetu Jevmeniju. "Pojdi, očka v predsobo. V mojem kožuhu boš našel steklenico. A ravnaj previdno, da ne pade steklenica na tla!"
Hipno se spomni oče Jevmenij, da mora cerkovniku nekaj naročiti in gre urno v protisobo., ; "Dve besedi očka!" Dvoruje-gin hiti za njim.
Gospodje, kakšen kožuh sem
PANJEM CEN
New York, N. Y. Mlil
Hek vjavlja, o,, sumaričuo proti nekteri,,. „ jem v Združenih drža jo nad profit.
ali.
PETNAJST AVTOMOBIL KRADENIH V 30 URA1
Chicago, IU. Iriueag,, j, VO moka zu tatove, ki k,aad tomobile. V tridt scil, o ukradenih petnajst ,SUni lov.
VOJAKI IMAJO VOLILI PRAVICO
Chicago, Dl. Colin K. II f odvetnik volilne oblasti, j,, glasil, da imajo novinci, ki daj vežbajo v vojnih taborišč lilno pravico in smeji, voliti kc v novembru.
2ENUSKI ZBOR IfiČE 10 j MOŽ.

MMMV M Č
čnik idSu. w'ml^ rie prtjaitr«. Wtcrega' W lahko naziva) svoj dom .1 .Njegova zemlja jc ziw>-rleni bd't^K. tndijšu^ • je preganjan od -blc-4oHčttikoV Irot-Jerfenjik^ lištje •pred' riUarjemi^r-cc OtziXCiTH Medvedf jc žalostno," in sklonil je gh^O'^'o.idlg&W	V; .. <jnfc . ii
i	BtvoPi^ je oatro-vfitušujoče p^rledal.
1	Modv cd' go^^H ne jas n o, 1ca j pnra vsa prav
mMM>f j&vpnm	J ••
Mladi glavar je1 posedal okrog sebe po iiuv-M'lM^-tejl! WAkliljie večal; zbirali ^0'ie okrog njih fOjnlRt, ^iislc; in otroei. Ta in* še je hitro ratttrita med vitfmi pi*eW-valci, ito no M gnetli tesho okrog doftleta. Mladi mo* jf pHčel pripovedovati svoje dogodljajc, ki jih je doživel ua razi^covaiiju:'
je jutranjo solnce poslalo prve žarke uo zemljo, aam vzel n\*ojo puško in nož, ter se napotil k onim stbdencem, kjer hodijo srne ua pa-io ili pijejo bistro studenčnico.
Ptičje petj^ je Urgolalo krog mene, zajčki in veverice so sc igrali ob mojih nogah.
Sroe Drznega Medveda je lilo močno v nje« govib prsih, njegove oči so se svetile v blaženosti, njegova misel je bila jasna in veselo razpoložena.. Brce mi jc reklo i 'To je dom 1'tovccv. Bledoličniki ne bodo nikdsr prišli i." postavili svojg ia. kamenja in lesa narejene šotore na tej zemlji svobode in blagoa$anja . .
BJizn »prostora, kjer se nahaja nqkje v gorovju tajni zaklad Utoveev, znan samo našemu velikemu glavarju in medicinskemu očetu, sem se r sedel, da ae odpočijem. Nisem dolgo sedel, kajti mOj« oko je zapazilo oe daleč proč —sled noge bledollčnika! Skočil sem na noge, sledil., stopinjam onega ki se je drznil priti v tc kraje, dokler ninem opazil v zraku dim in kmalu po-tfm lotor bledoličnikov. —
Oni ao ns ušli zemlji, moj veliki glavar in maji bratje! Prišli so, da nas oropajo naše lastnino, naloga življenja Kaj naj torej naš rdeči rod Ntori? Kroe Dzrcnga Medveda je do skrajnosti šaloatno." Nihče ni odgovoril besede; vsi so bili prevseti od povesti mladega glavarja. Gor-skemu Duhu je šinilo skoti stare molgane, ds jc «<korsj gotovo videl biti dim takrat, ko je izdnl skrivnost zs klada Zlatolaacu ; toda reksl ni nh* o tem. Počasi je vstal, očetovsko pogledal po nav-zočih ln pričel govoriti v samoraveatnem tonu:
"Le srce stare babe zamore biti žaloatno v nri nevarnosti;" (Drsni Medved je poskočil "Sreo vojniks v tskem trenutku bije močneje iu s tem pokale, ds je rdeči mo# brez strahu, po gumon, spreten in junalki! Drzni Medved j«> Še mlad. -r Gorski Dnh je že videl veliko solne b Ime idve lase, poslušajte val . .
Bledoličniki ao postavili svoj šotor ns nsai /cmlji, katero smo napeano branili pred njimi, odkar tial slavni rod obstoji. Svoje zlste zaklade *tao obd arovali pved Cortezom in njegovo armado Takrat niso beli pohlepne*! prsv nič dobili...
Ml moramo brsniti sami sebe! Bledoličniki morajo biti uničeni, njih »otor poigsn. njihova Citej zaplenjen« . ."
Goraki D*lh je postal I« čuka I, ee mu kdo ksj odirorori
(Dalje alodi)
turgMM del službe božje in dev- ,kupi,r. M, boha Hriunov. "Vrc-Ije papirnate proge kot znamenja i je ]m ,.ubljeVf u aobi| sclll med liste. Ob vratih k predsobi' _ ^ vuvjt,l5 |u| ||ff bo8te _ ya pilia cerkovnik Luka v kadilnico, >50
da ima kar izbuljene oči. Dvorano ^ vwakeiu drugeill čahU bi bi. napolnjujejo polagoma inodrika- lo guHtom I)i>pt>i„oma vseeno, kosti, prozorni oblaki kadila. Ljud- liku je Himov dal za kožuh. Ali ski učitelj Gelikoueki, mlad uiož, (laneH H{) drUj? drugega prekašali ki ima novo,, žaklju podobno suk- H kHci začudenjQ in ^ il0teli njo iu velike pege na preplašenem verjeti> Končno gredo vsi v pred« obrazu, podaja gostom na srebr-	da si ogibajo kožuh. Ogle-
nem krožniku voščene sveče. V o- duj^0 xa toliko čafia dokiei. ne spredju je mizica, na kateri stoji wdneS€ travnikov sluga Kedor-predpisana riževa jed. Ob mizici ^ prtifnih steklenic iz predsobe, stoji gospodinja Ljubica Petrov-1 Ko stc^i,.aj0 kuhanega jesetra.
na, ki že vnaprej pritiska robcc k obrazu. Vscnaoiki-og tišina, redkokdaj jo pretrgajo vzdihi. Obrazi
se spomni Marfutkin, da jc poza bil v saneh smotke, ter gre v .hlev. Da bi se ne dolgočasil, gre šc dl-
navzočih sp zategnjeui svecastni. | uk(M| z	ki ^ posedati,
Maša zadumiiea :se prične. Iz kaj	njt.Re>vi konji. . .
kadilnice se vzdiguje modrikast	* 1 • * *
dim in se poigrava s splnčniui žarkom, ki pada poševno, v dvorano, prižgane luoi rahlo, prasketajo. Petje je v začetku trdo iiv vsj)|i-vo. Ko pa se |>evci prilag^ode, akustičnim razmeram dvorane,, postane harmonično tiho., . ,, Vai moti-
Washington, D. C.
zbor išče 10,500 nmž, ki u prakso pri gradnji cent, da si v ženijski brigadi, ki kmalu ide v Francijo, du gradi tam zn armado generala Pershii
NEVARNI TOVORNI AVI MOBIL
BeUaire, Ohio. - Tovorni
mobil je povozil 54-letnega ti ca Thomas Abclovva iu ga ua stu ubil. Njegova hči je bila u nezgode. Abdovv /upušču /cik) tri otroke.
'Vsled nezgode je bil /a aj časa ustavljen crstno/.-I./ij promet, ker je povoženi ti ležal uu ccstnožclczniškcm tiri
MLEKO PO 12 CENTOM KV0RT
Zvečer sedi Ljubica Petrovua v svojetiii kabinetu hi pifte prijateljici v Pcterburg. ■ i < '
„Kak0r druga leta je bila tudi letoš maša zaduŠnlca za ranjčgn možn. Vsi sosedje 4o prišli. Ti ljiid
. , . . . „ . .jc »o preprosti, neotesani ^ ali vi sp melanholični* bndku , Gost-	fn blaga srca imajo> kakor
je postajajo žalostni m zamaje-	p0g0stila šem jih sijajno,
seveda kakor prejšnja leta brez alkohola Odkar je moj Trifon u-mrl 11a poslcdicah svoje nCziuer-nosti, seui se zaobljubilo, da sc bojujem zoper alkohol veduo in povsod, da 11a ta način grehe ti-mrlega popravim. Oče Jevmenij je ves očaran od mojega sklepa in mi fx>maga z besedo in dejanjem. . . Oh, ko bi vedela, kako me ljubijo ti moji medvedi I O-krožni maršal plemstva Marfuk-tin se jc sklonil po zajtrku čez mojo roko, dolgo jo jc pritiskal k ustnieaiu in pričel jokati, zraven je kaj komično tresel z glavo mnogo Čuatva, a nobenih besed! Oče Jevmenij, ta Čudoviti starec, jc sedel k meni in šepetal kakor otrok, gledal me jc z zasolzcninii očmi. Njegovih besod nisem razumela, a njegovo odkritosrčno čustvo razumem popolnoma. Okrožni sodnik, k[ je tako lep uiož, in o katerem sem ti žc večkrat pisala.
ni.1 V njihovifi glavah se porajajo piiall, kako^ kratko je človeško življenje, kako miuljfivo jc vse poa4in«ko. . . Spominjajo sc ra-njoga Savsjatova. Bil jf krepak, rdečclrčen mož, ki je izpraznil stcklenico šampanjca v enem dušku. Ko zapoje; "V blagem miru z vsemi svetniki. . . in zaslišijo iHteuje gospodinje, tedaj stopicajo gostje z ene noge na drugo, in tesnoba jim lega v dušo. Nekateri, ki so bolj občutljivi, začutijo neko ščegetanje v grlu in očeh. Plemski okrožni maršal Marfutkin, ki bi rad zatrl ta neprijetni občutek, se nagne k okrožnemu sodniku lil mu šepeče na uho:
"Včeraj sein bil pri Ivanu Ke-dorovkhi. 12 rubljov je zaigral. Olga Andrejevim je bila zaradi tega tako razkačena, tla ji je padel Umetni sob iz ust. . ." Pevci zapojo "Večni spomni" . Gelikouski jc spoštljivo pobiral luči, maša zadušniea je končana. Kno minuto se sliši prijetno šepetanje, duhovnik menja medtem obleko. Prične se Te Deum. Po Te Deumu, ko oče Jevmenij slači masno obleko, si drgnejo
Denver, Colo. — Tudi v mestu je poskočila reua mk-k| danes stane kvort 12 centov, to pu sedeui eciltov. Pred s mesecem jc st al kvort nilt-kj centov, prod enim let um pa tri' cel rt čciita.
i* V «*v £	'
BARKA SE JE P00EEZNI Port Huron, Mich. Bid
"Alliens" sc jc v- \iluiiju 11« Zeru Huron pogreznilu. Pet 11 narjev je utonilo, trije so v žili.
vap1idkk.
PrOsveta pile sa blagoiti ljudstva. Ako *e strinjal t oj mi idejami, podpiraj trgovca oglašajo v Prosveti. V ulo« mam vsa ta vsakdanje potre!) na po zmerni oeni.
aktom zoemu
■arminis, Pa. ,<
KADITE TILLMAN CI0AK
linijsko izdelane
Ibjrkus Cigare ........
"La Caaera" Cigare... TILLMAN CIOAE C0.
, AU^RA. MINN.
.1
gostje roke 1st poksšljujejo, go apodiiija pripoveduje, kako ^	''Hodnik0';;" Alikin
je bil rajni Trifon Lwovic. '..........u
j "Prosim gospodje, k zajutr-iku," tako sklene z vzdihi svoje pripovedovanje.
Gostje gredo v jedilnico. Pri tem se tmdijo, da bi ne suvali drug drugega, in ne stopali z no-ganil. V jedilnici je priprav ljfen zajtrk, ki je tako obilen, da čuti dijakon Konkordijev pri pogledu nanj vselej dolžnost, da rasproatre roke. začudeno zmaje t glavo In l/reee:
"Naravnost nsdzemsko! To, o-če Jevmenij ni jed za ljudi, ampak dar bogovom."
Zajtrk je v resnici izbran. Na mfei stoji vse, kar premore flora in fsvms. "Nad*em*ko" je le e-1 no: na mizi stoji vse. . . rszen alkoholnih pijač. Ljnbiea Pet rov-na je atorila zaobljubo, tla ue ho trpela !v svoji hiši ne kart, ne si-, kohols, dve reči ki ats uničili nje-nega moža Ns miri atoje le ste-1 klerri< c s oljem ln kisom narav., nost v sasmeh in kazen goatoia. ki -ho vsi, brez izjeme, veliki piv-j
POZOR!!
11 X t ^ 'i lai 1 j. 1 Dobrega točaja (HA je klecal pred menoj in holel ('c' iTFNfDARjAl DOtrebujem klamirathi verze, kl jih je napra-1 l^UAnJA;^^ j vil sam (on je naš pesnik), a to je ako kdo Zeh Sprejeti tod« bilo čez njegove moči; velikan je;naj Se hitro. Ogla«. 1*10 dobil histeričen napad . . . žal, stalno in dobra plača, slovesnost se ni dovršila brc« ne-, Oglasite se osebno ail prijetnosti. Pretlsednik kolegija pismeno pri:	..
1, debel, r MARTIN POTOKARJU
apoplektičen možak, je hipno zbolel in je ležal dve uri nezavesten na divanu. Polivali smo ga t mrzlo vodo, da se je prebudil.
Sreča še, da je bil rtavzoč dr. Dvornjegin. Prineael je iz svoje lekarne steklenico konjsks. ihv močil ž njim bolniku sence. Kius-lu listo se je bolnik zavedel, da ao ga lahko prenesli domov. . .
Aaeriške vesli.
Village Inn Saloon, P. O. Box 244, LYONS, ILL.
25 SLOVENSKIH PREM GARJEV POTREBUJEM
Za delo v 5J čevljev vin kem premogorovu, rov
varn. Mi smo v tem letu
dvakrat povišali plačo in »
ši delavci zaslužijo od *:>
$8 dnevno. Pridite pri|*»
\. I'
TROOVCI 8 PREMOOOM SE
MORAJO REGISTRIRATI.
Washington, D. C. — Uprava j yenj za del0 g P. C. A: za kurivo je odredils d« morsjo j j .	Thornb«. »'
trgovci s premogom obvestiti ave-1	.
zno obrtno komisijo do tt. okt ob- gjj pa ge izginite pn * ^ ra, kakšne intereae imajo trgov- y	Q^pany, v
ske tvrdke v premogovnikih. Vzrok temu koraku je iskati viton, Pa. tem. ds odpravijo "alaninste mo- Pojili ila St le", ki so jih postavile premogoe-J ^ House nilke družbe, .la aprsvij«» tudl'**2* profil, ki je dob^n sa trgovee. nurgn. ra
- 1

ie dobi- tudi Bldg.. p,tt«
'a