Spediztoae to Leto xxm., št. 203, a. a 11*, i liaiu>, facamjert ali ca J - leietoc it 41-23 31-26 fCMJružmca Nove mesto Ljubljanska cesta 42 Rakuni: a Liubf lanske pokrajine pn potano čekovnem avoda ta 17.749, a ostale kraje I talile Senmc Conti '^on Post. No 11-311C tzkj.jlcao iA^lOHblVu a afilase a Kj Italiie to inozemstva ima Unione i^ubhliciti Iralian« s A. MILANI ttec p < Naročnina maii m e » e t o o Lit 1S.< vključno > »Ponedeliskin Jutrom« Lit 56.50. Utedoiitt o i LjiMjam, Puccinijeva olica b. 5. — hev. 31-22. 31-23. 31-24. Teletoo _R o k o p 1»i «« ne m<»jo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet U patv bliciti di provenienza italiana :d estera: Unione Pnbbliciti Italiana S A. MILANO. Živahni boji prednjih straž sovražnika in zaščitnic obrambe v južni Kalabriji Letelske bnusbe na nasprotniške ladje — V sicilskih vodah torpedi ran sovražni parnlk Vrh« vm> poveljnišvo. — Vojno poročilo št. 1200: Med počasnim in urejenim umikanjem z oba'non-n področja južne Ralabrije se vrše živahni boji med sovražnimi prednjimi stražami in 73 "ritnicami obrambe. V vodah Sicilije je neko naše letalo tor-pc ' r.rkn Isidjn; nemšk i !< tala so odvrgla številne bombe na pristanišče v B-zerti. Močne množice sovražnih štirimotor h leta! so napadle mestno sred šče v Neaplju in povzročile ogromno škodo, kakor tudi kraje v pokrajinah Neapelj in Salerno. Italijan'-ko-nemški lovci so sestrelili tri letala, neko četrto letalo pa je uničilo topništvo nekega konvoja. General Ambrosio * Italijanski lovci v fet»rbl z letečimi trdnjavami Ršm, 6. sept. s. Med tem ko se naši h;a_ bri napadalni in lovski letalski oddelki na kalabrijski fronti neprestano žrtvujejo v borbi proti angloameriškim kopnim silam in dosegajo uspehe navzlic znatni premoči sovražnih sil, morajo lovci, ki branijo me-tropolitansko ozemlje, stalno opravljati težko delo prestregovanja velikih skupin bombnikov v vrsti terorističnih napadov na važna mesta. Včeraj so naši prestregovalci na alann takoj odleteli, se visoko dvignili ter dosegli eskadre šitrimotornih letečih trdnjav, katere so spremljali lovci za dolge polete tipa »Lithin«. Ostre in slovite borbe so nastale nad Kampanijo in Lazi-jem, nekatere v izredni višini, kjer so se nahajale sovražne skupine, da bi se izognile protiletalski in letalski reakciji. V poteku borbe so naši hrabri lovci sestrelili dve štirimotorni leteči trdnjavi in en dvomotomi lovec tipa »Lithin« .Drugi lovec, tudi tipa »Lithin«, je bil verjetno sestreljen. Ponovno je bilo s strojnicami zadetih 18 štirimotoiTuh bombnikov, 3 lovska letala in 3 letala nedoločenega tipa. Navzlic silovitosti borbe, so se vsi naši lovci vrnili na svoja oporišča. Decimiranje amen mornarice na Tokio, 6. sept. s. Japonski glavni stan obvešča, da so japonska letala med poizkusom sovražnikovega izkrcanja v Laeju na Novi Gvineji potopili 6 transportnih ladij, eno križarko in več drugih severnoameriških ladij. Poročilo dodaja, da je bilo hudo poškodovanih 5 transportnih ladij in dva rušilca. Sestreljenih je bilo 17 sovražnih lovcev. Japonci 90 izgubili 9 letal. Nekatera od teh so se vrgla s svojimi tovori bomb na sovražne objekte. T<>kio, 6 sept. s. Japonski glavni stan obvešča, da je 40 sovražnih letal napadlo 2- septembra pristanišče Vevak na Novi Gvineji in v pristanišču se nahajajoče japonske transportne ladje. Japonski lovci in protiletalska obramba so sestrelili 19 na-pfj3Wih letal. Tokio, 6. sept. s. Dobro obveščeni krogi so na podlagi podrobnih poročil iz prve črte naglasih, da so sovražne sile utrpele hude izgube nad 7.000 mož v operacijah pri Ho-poju v odseku otokov Nove Gvineje. Sovražnik je očitno upal. da bo razbil sedanjo mrtvo točko na fronti Nove Gvineje. Sovražni konvoj transportnih ladij so spremljale torpedovke. podmornice in močna skupina lovskih letal. Sovražnik se je pričel izkrcevati za hrbtom japonskih postojank. Brž ko so sovražnika opazile, so letalske sile vojske in mornarice tesno sodelujoč napadle in bombardirale konvoj ter izkrceval-ne ladje in zadale sovražniku hudo škodo. Istočasno je druga letalska skupina japonske vojske odletela nad morje in presenetila drugi sovražni konvoj, ki je dova-žal ojačenja proti Hopoju. V letalskih borbami s sovražnimi lovci so japonski pre- ne in prevozne južnem Pacifiku stregovalci sestrelili 27 od 40 sovražnih lovcev in potopili ter uničili obenem tudi vso površinsko silo sovražnika, obsegajoče križarke in rušil ce. Potem ko so tako likvidirale sovražne spremljevalne sile, sc se japonsek letalske edinice vrgle na transportne ladje in jih potopile 6, 5 ladij pa je bilo uničenih ali zažganih. Vse so bile niatovorjene s četami in vojnimi potrebščinami. Epidemija malarije med ameriškimi četami šanghaj, 6. sept. s. List »Šanghai Times x objavlja podrobnosti o epidemiji malarije. ki pobira izredno mnogo žrtev med ameriškimi četami v džunglah Nove Gvineje in na Salomonskih otokih. Malarija je tropična bolezen, ki po priznanju samih Američanov zahteva med ameriškimi četami petkrat več žrtev kakor sovražno orožje. Indijska osvobodilna vojska Šanghaj. 6. sept. s. Na nekem velikem zborovanju Indijcev je polkovnik Logamthan zagotovil v imenu Čandie Boseja, da bo indijska narodna vojska še letos prekoračila mejo Indije, da osvobodi domovino. Izrazil je upanje, da indijske čete v angleški vojski ne bodo streljale na brate in da se tudi čete Čungkinga v Aziji ne bodo upirale osvobodilni vojski Polkovnik Loganathan nabira v Šanghaju prostovoljce. Rekel je, da je bilo na Malaji nabranih 20.000. v Birmi 10.000. na Tajskem pa 6.000 prostovoljcev. Anglosasi in Rusi se ne morejo sporazumeti niti za sestanek zunanjih ministrov Lizbona, 6. sept. V ameriških političnih krogih govore o tem. da se nadaljujejo napori za uresničenje sestanka treh. Ako bi se to ne posrečilo, upajo, da bo Rusija pristala vsaj na to, da se predsednik britanske vlade osebno sestane s Stalinom v kakem kraju Srednjega vzhoda. Za sedaj javljajo. da se je ustanovil medzavezniški odbor za proučevanje sredozemskih vprašanj. V tem odboru bodo tudi predstavniki Sovjetske zveze. S tem se uradno priznava moskovski vlacM pravica, da se fiinima za evropske zadeve, zlasti za zadeve držav Sredozemlja. To priznanje tolmačijo splošno kot prvi korak angleške in ameriške vlade na polju političnih koncesij Moskvi. (Ultime Notizie). Ankara, 6 sept. s. List »Sonposta« poudarja. da je nastal nenadoma molk o konferenci treh sil in sklepa po tem, da so razgovori med angleškim in ameriškim in sovjetskim po glavarjem nemogoči. Za Rusijo je edino važna stvar ustanovitev druge fronte, vprašanja politične narave pa so zanio drugovrstnega pomena. Za Anglosase pa je druga fronta izključno vojaško vprašanje, ki se o njem ne more razpravljati, ker ga je mogoče uresn;čiti samo. kadar so za to podane možnosti z vojaškega stališča. Važno vprašanje, k' naj se obravnava, pa je za Anglosase organizacija sveta po vojni List pravi ob koncu da obstojajo resni razlogi zarad' katerh se trije šef ne morejo v kratkem sestat in se sporazumeti o vprašanjih, o katerih naj se razpravi ia. Bern. 6 >cpt s Listi poročalo iz VVashing-tona. da se šc vedno razpravlja o sestanku med Stalinom (ihurchilom n Rcoseveltom Sestanek med zunanjim: ministri je b'l že do 'očen. toda pojav;le so se razne težkoče gle-ge dnevnega reda Samo Eden b: bi osebno navzoč na konferenci doč'm bi se Molotov in Hull zadovoljila z namestnikoma Churchill srtafe? ameriško javmst Buenos Aires, 7. sept s. Včeraj je uni-ve:-zgf v Harwardu podelila častni pravni doktorat angleškemu ministrskemu predsedniku Churchillu. Oh tel priMk; je Churchill govoril in rekel meri drugim: dg bi bi se ne brigal za razvoj sveta. Narod pobe se ne brign.l za razvoj sveta. Narod postane lahko del skupnosti omikanega sveta samo tedaj, če ie združen z njegovimi vprašanji. Narod Ze din j enih držav ne more torej" zavrniti svoje svetovne odgovornosti. Churchill je še dodal: Dosegli smo v našem podvzetju točko, ko ne moremo več mirovati. Treba se je odločiti za svetovno anarhijo aii za svetovni red. V vseh teh preizkušnjah bo našla Amerika v angleškem imperiju dobre tovariše, ki so z njimi zvezani z jezikom in drugimi vezmi krvi in zgodovine. Churchil je končno pohvaMl delo odbora šefov angleškega in ameriškega glavnega stana in izjavil, da bo ta odbor deloval tudi po vojni, dokler ne bo dosežena svetovna ureditev aa ohranitev mia-u. Stalin se hoče spraviti z rusko pravoslavno cerkvijo? Stockholm. 6. sept. Po vesteh, ki jih je objavil londonski radio, so v Moskvi zopet odprli cerkev sv. sinoda. Kmalu nato so baje v vseh ruskih cerkvah opravili slovesne molitve za zmago rdeče armade. Razen tega poročajo, da je Stalin sprejel v navzočnosti Mo loteva najvišje predstavnike ruske pravoslavne cerkve t. j. metnopolite iz Moskve Leningrada in Kijeva, ki so mu predložili načrt o obnovi sinoda ruske pravoslavne cerkve ter predlog za sklicanje zbora ruskih škofov, ki naj bi izvolili patriarha. Stalin je baje sprejel ta predlog visokih cerkvenih dostojanstvenikov ter jim je obljubil celo pomoč vlade pri tej obnovitvi cerkve. Pripominjajo, da je kijevskj metropolit še nedavno imel važno politično nalogo v komunistični stranki in da je to prvi primer v zgodovini boljševiške revolucije, da je bil duhovnik uradno pripuščen k političnim nalogam. CUltime Notizie.) Petreben je pravični red sveta na novih temeljih Madrid, 6. sept. s. Tednik »Espanol« poudarja na začetku petega leta vojne, da bi bilo treba urediti potek konflikta tako, da ne bi vodil do zmagoslavja barbarskih sil, ki jih v konkretnem primeru predstavlja komunizem. Razumljivo je, pripominja list, da vsaka izmed bojujočih se strank misli na vojno, vendar bi bilo potrebno, da bi vsakdo skrbel tudi za mir. kajti civilizacija ni še povsem izločena s sveta. Če se hoče pripraviti mir, ki naj jutri uresniči pravični državljanski red, ne more za to zadoščati samo orožje uničevanja, temveč bi bilo treba obvladati dogodke in usmeriti dejanja k določenemu cilju, ki naj bi tudi premaganim narodom omogočil, da se rešijo. Izkoristiti je treba izkušnjo prejšnje svetovne vojne, da bi se narodi uredili v okviru zanesljivejšega ^cup- Neomajni visoki duh Italijanov v tujim Rim, 6. sept s. Dve kratki poročili sta javili o dveh znatnih darovih na ostalih celinah bivajočih Italijanov za žrtve sovražnih napadov. Ce upoštevamo prometne težkoče med Italijo in državami onstran Atlantika, in če upoštevamo, da je večina v teh državah pod režimi, ki so gotovo sovražni Italiji, lahko ta dva primera posplošimo in trdimo, da je duša italijanskih emigrantov o <'a takšna, kakršno je domovina občudovala in jo občuduje, duša v važnih urah usode, ko spričo ranjene domovine utihnejo vsi razlogi za spore in se sama pokaže trdna povezanost sinov z veliko domovino. Danes, kakor v preteklih dneh. so nam blizu in so ponosni, da so Italijani. V vseh državah ob Pacifiku in Atlantiku živijo tisoči in milijoni skromnih in delavnih Italijanov, ki dajejo drugim ljudem zaklade svoje delavnosti. Čeprav morajo molčati, delijo z nami našo vero v vstajenje Domovine. Vzajemnost Madžarov z Italijani Budimpešta, 7. sept. s. Današnji listi posvečajo mnogo prostora vojaškemu položaju in izražajo čustva bratske vzajemnosti madžarskega naroda italijanskemu prebivalstvu. ki je tako preizkušeno po divjaških napadih ameriškega letalstva. Dnevnik »Magyarsag<-< pLše: Italijanski narod ve, da brani ta trenutek neodvisnost in edinost svoje domovine. Prebivalstvo, ki trpi zaradi letalskega bombardiranja, stiska zobe in pričakuje nadaljnji razvoj dogodkov v popolnem zaupanju do vladnih činiteljev. List »Magyar Nemzeti« objavlja uvodnik, v katerem poudarja, da daje italijanski narod pred vsem svetom dokaze izredne odgovornosti in resnosti. Strnil se je okrog vlade maršala Badoglie, ki je znala najti stik z množicami. V takšnem položaju lahko Italija navzlic težkim okoliščinam gleda z zaupanjem v .^vojo bodočnost. Sestanek v bivajočih ka?&*»alov Rim, 6. sept. Davi so se znova sestali vsi v Rimu navzoči kardinali pri državnem tajniku. Udeležili so se posveta vsi kardinali, razen kardinala Tedeschinija. Za tajnika je bil msgr. Tardmi. Sestanek se je začel ob 10.30 in je trajal par ur. Kakor pri prejnjih sestankih te vrste, so v Vatikanu tudi glede dan šnjega kar najbolj rezervirani. Jasno pa ;e, da je treba te sestanke spraviti v zvezo z vojnim položajem. Na prejšnjem sestanku so položaj smatrali za zelo resen, tako da so že sklenil1-, da se obrnejo na ves svet s pozivom za molitev. To pot pa je posegla vmes papeževa poslanica po radiu due 1. septembra, ki je naletela na ugoden sprejem v svetu. Zelo verjetno je, da so na tem sestanku posvetili prav posebno pozornost položaju Italije in Rima glede na njune posebne odnese s položajem sv. stolice. (Piccolo.) Obletnica vladanja kralja Mihaela I. Rim, 6. sept. s. Ob tretji obletnici kra-ljevanja Mihaela I. je bila danes v rumun-ski cerkvi služba božja, katere so se udeležili člani rumunskega poslaništva v Rimu z ministrom Grogorceo na čelu, kakor tudi veliko število članov rumunske kolonije v Rimu. Nastopna avdienca rumunskega poslanika v Nemčiji Berlin, 7. sept. s- Hitler je sprejel ob navzočnosti zunanjega ministra von Rib-bentropa novega rumunskega ministra Joa Georga, ki je Hitlerju izroč'l svoja poveril-na pisma in odpoklicna pisma svojega prednika. Izmišljene vest! o položaju v Bolgariji Sofija. 6. sept s. Bolgarska brzojavna agencija objavlja: Nekateri Inozemski listi in agencije še naprej razširjajo lažne, gladko izmišljene vesti o vzrokih smrti kralja Borisa, kakor tudi o domnevnih izgredih v Bolgariji. Po objavi smrtne listine pokojnega vladarja in po izjavah predsednika ministrskega sveta Filova o zadnjih dnevih življenja pred boleznijo kralja Borisa, ne more biti več nobenega dvoma ne o vzrokih, ne o naravi njegove bolezni in je zdaj nesporno ugotovljeno, da je vladar umrl za posledico tromboze ▼ levi strani čelne votline, torej za boleznijo, k$ se, kakor je znano, pojavi bliskovito m skoro w dno s smrtnim izidom. Glede zatrjevanih nemirov in upora* rta globoka bol vsega naroda in ganljivo čkrvo-čanstvo, s katerim je vsa država ▼ vzdušju reda in popolne discipline svojo veliko ljubezen in predanost pokojnemu vladarju, so vse te manifestacije globoko ganile tudi vse inozemce. ki s© jih lahko opazovati, in so najboljši dokaz, kako groteskna, fantastične in unjetno razširjene ao vse te Angleški agenti na Stockholm. 6. sept. Diplomatski dopšaiik »Observerja« ie včeraj objavil zanimivo priznanje. da so se britanski agenti že o kardinalu Hauliku. Pogreba kralja Borisa so se za hrvatsko vojsko udeležili general Vilko Begič in polkovnik Machieda, v imenu državne viade pa dr Milko Fuk, dr. Andria Artukovič, dr. Mintas in polkovnika Dragičevič i» Lisak. Nove cene monopoiskih proizvodov. Dne 1. septembra so stepile v veljavo nove cene za monopolske izdelke. Zadnjikrat so bile ee^e zvišane 15. avgusta lansko teto. »Hrvatski narod« piše, da je med conama monopoiskih proizvodov in ostalim blagem nastala velika razlika in da je odstotek zvišanja cen tobačnih izdelkov v primeri z drugimi stvarmi malenkosten. Vpisovanje v š°'e. Konec preteklega tedna se je začelo vpisovanje učencev v šole, ki bo trajalo do 8. t. m., nakar se bo »ačel reden pouk. Četrto kolo državne razredne loterije Je zaključeno. Premijo 2 milijona kun je zadela srečka štev. 5805. katere eno polovico je imel zagrebški čevljar Ivan Korraan, drugo polovico pa nek zagrebški odvetnik. Srečki sta bili kupljeni v kolekturi Hmka Kariiča. Bela Szenes: Nemogoča gospa (Prevod iz madžarščine) Gospo, ki mi je bila vzorec za moj roman »Nemogoča gospa«, sem bil spoznal nekaj let prej v večerni družbi na Mar-jetinem otočiču. Bila je v resnici nemogoča gospa. Tudi njenega moža in njegovega prijatelja sem tedaj spoznaL Nekaj let pozneje sem gospo zopet srečal, to pot ob Vrbskem jezeru. V njeni družbi je bil pa že drug mož, le prijatelj je ostal isti. Mnogo nenavadnega so mi pravili o njej. V takih stvareh sem bil še šušmar in nisem mogel razumeti, kako se morajo dogajati take stvari tej razumevni gospe. Opazoval sem jo. Mikala me je. Nekega dne je menila: »Prav lahko bi kdaj o meni spisali kak lep roman!« Tudi pozneje se je večkrat povrnila na to misel. Srečala sva se še nekajkrat na ulici v Budimpešti, izmenjala nekaj puhlic: »Kako se vam godi?« in takoj nato: »Poljubljam roko!« Lansko leto, bil je jesenski dan, sem jo zagledal iz cestne železnice. Spomnil sem .se njenega življenja in sploh vsega, kar sem o njej vedeL Ustalila se je bila v mojih možganih in se ni dala več odgnati. In spisal sem roman »Nemogoča gospa« in bil sem prepričan, da ne bo noben bralec resno verjel, da je kaj takega sploh mogoče. Nikomur ne pride na misel, da sem bil napisal resnično dogodbo. Samo midva — jaz in »nemogoča gospa« — bova vedela, da se je vse to v resnici dogajalo. Ime sem seveda izpremenil in sploh sem vse okoliščine nekoliko premaknil. Kakor hitro so se pa pojavila v znanem tedniku prva nadaljevanja »Nemogoče gospe«, so se že oglašale v moje največje začudenje dame, na tucate, ki so videvale v junakinji mojega romana sebe in ki so se čutile neizmerno užaljene in osramočene. Bile so to gledališke in filmske igralke, bogataške in njih hčerke. ločene žene itd. Vse so ugotavljale, da se v dosedanjih nadaljevanjih osupljivo ponavlja način njihovega življenja. Večina med njimi je dodala, da so njihove prijateljice, so-rodnice, matere ali možje že postali pozorni na te spise, in so odločno zahtevale, naj jih nikakor ne nadlegujem več in nai takoj ustavim nadaljevanje romana. Bile so med njimi tudi take, ki so se veselile, da jih je bil kdo tako počastil, in take. ki so mi hotele dati posameznosti in podrobnosti, ki naj jih uporabim v nadaljnjem poteku romana. »In,« so dostavile, »če je mogoče gospodu pisatelju ljubše, lahko pride sam po te podatke na stanovanje.« Neka dama mi je pisala, ne da bi bila navedla svoje ime: ^Gospod! Dobro vem. da je vse to podlo maščevanje gospe W. Gospa W. Vas je o vsem poučila. Ce bi pa bili tako predrzni in bi objavili še vse nadaljnje stvari prav tako nesramno ko doslej, potem gorje Vam in W.!« Polagoma sem se privadil takim pismom in nisem več mnogo mislil na roman. Včeraj pa sem nepričakovano srečal na ulici »njo«, vzorec, resnično damo z Marjetine-ga otočiča, ki sem jo bil posnel v svojem romanu. »Kako je kaj, moj dragi?« me je pozdravila. »Odkar sem vas zadnjič videla, ste postali slavni! Z navdušenjem sern brala «Nemogočo gospo«, vaš najnovejši roman.« Nenadoma je postal izraz njenega obraza zamišljen in resen. »Slab človek ste! Jezna sem na vas.« »Na mene? In zakaj?« sem zinil in po-bledel. »Slab človek, vi!« ie nonovila in me nagajivo udarila z rokavico po roki. »Kdaj vendar se lotite in spišete lep roman — o meni?« Ferenc Konnendl: 50 ZMOTA Planila je s postelje, šla je k oknu, sklonila se je ven. Kakor da se je golo drevje pomladilo od včeraj do danes; sivorumena skorja golih vej se je napela in iz nje so pokukali rožnati popki. Vse je bilo tiho na vrtu in na ulici za vrtom. V celem mestu je vladala tišina. Agica je slišala, kako si mesto oddihuje in kako mu utriplje srce. Za drevoredom topolov, obrobljajočih travnik. se je nekaj črno zabliskalo v sončni svetlobi, nato pa sta sedla dva kosa na najnižjo vejo topole. Pol minute sta mirno čepela na veji, potem je eden izmed njiju tiho in kratko zažvižgal, nato sta oba odletela. Zdaj je le še samoten sončni žarek počival na vrhovih drevja ter počasi ln previdno plezal navzdol. Tako moramo živeti, je čutila ta trenutek Agica v neki globoki, veliki, blaženi sreči, živeti v jutranji zarji, v soncu in v tišini. Z njim. Nanj je čakala, nikoli več ga. ne bo pustila. Nekaj minut je stala tako pri oknu, naslonjena na okenski okvir, jutranji veter ji je s svojim žametnim dihom gladil lase. Globoko je dihala, srce jI je glasno utripalo. Odideta na morje, ali na planine, tam se vležeta na sonce in v veter, prlmeta se za roke... V njegovih očeh se je lesketala tista žgoča barva, nekje znotraj, ki je pred mnogimi in mnogimi leti prvič posijala nanjo. samo enkrat, in ki jo je spet našla !n spoznala edinole v Jankovem objemu. Nenadoma je postala žejna. Toda nič ji ne fci pomagalo, ako bi se napila vode. Tu ne 1 pomaga ne voda, ne pomaga ne mleko, ne pomaga vino, to je druge vrsta žeja. Morda si jo bo potešila, ako bo mislila na Janka. Ali pa bo morda potem le še bolj žejna? Daleč za vrtom se je zdaj nad streho neke daljne hiše prikazala ozka, trepetajoča črta, gorela je in naraščala in se lesketala, niti gledati je ni več mogla. Sončni žarki so padli naravnost v sobo, na ogledalo. Od nekod se je razleglo škripanje vrat. Zdaj se je Agica vzravnala, vrnila se je v sobo. Jutro je, začenja se nov dan, krasen nedeljski dan. Potem napoči večer. Zvečer pride Ana. Nalahno se je zdrznila. Zvečer pride Ana — kaj bo potem? Kaj, ko je ne bi čakala? Ko bi se takoj zdaj oblekla in bi pohitela k Janku: zbeživa! Nihče ne bo izvedel, kje sva, nihče naju ne bo našel! A to ni mogoče. Ne smeva zbežati. Prijela se bova za roke in tako bova odšla, ponosno dvignjene glave. Ali mar ni vseeno, ali zbeživa, ali ponosno odideva?! Mar ni važno le to, da odideva skupaj, vse eno, kako?! Nama je to vse eno in vse eno je tudi tem, ki bodo ostali. Ana bo ostala tu. Doslej je bil tvoj, zdaj ga daj meni, saj ga bom odvedla. Zdaj gre za moje življenje. Ali ti sploh veš, kaj je življenje? Stala je sredi sobe, na soncu, negibna. Kaj pa, ako Ana umre? Telo ji je nenadoma ohromelo. Ali bi ji ga smela vzeti, ako bi zaradi tega Ana umrla ? Mar more nekdo umreti?! Ali bi morala ena izmed njiju umreti, da bi bila lahko druga srčna?! A zvečer pride Ana domov. Le počasi je ohromelost v Agičinem telesu popuščala. y pritličju se je odprlo okno, in še eno, in še eno. Zacvilil je sesalec prahu. Zaslišal se je pritajen pogovor sobarice s slugo. Pozno je že. Pohiteti mora. Danes bo imela mnogo dela. Ali pa ima še dovolj časa? Do večera? Kdaj nastane večer? Zamislila se je. In kaj bo do tačas? Ako ostane doma, bo imela dovolj časa. Ako pcjde k njemu, bo čas pohitel z vetrom. Ura, deset ur, niti opazila ne bo. Srce moje, življenje moje, moje vse, zdaj moram domov. Domov? Mar ni njen dom tam, kjer je on ? Ne, doslej še ne. Toda začenši z današnjim večerom, da. Nocoj? Zakaj? Kaj bo nocoj? Da, Ana. Poglej, Anica, pomenimo se lepo, ti imaš moža, ki pa ljubi mene. Ti si mu žena, jaz sem mu ljubica. In zdaj bova odšla. Za božjo voljo! Tega vendar ne more povedati Ani! Ne, z njo ne more govoriti. To mora urediti on, Janko. Kaj pa če tega ne bo mogoče urediti ? Ako se z njo ne bo dalo pametno govoriti? Pametno? Kdo bi mogel o taki stvari pametno govoriti? Kaj pa če se oo Janko zbal in ne bo imel dovolj moči, da bi z eno samo besedo vse uredil? In če bo nastal škandal ? Kakšen škandal neki ? Agica Waltrova je ljubica Janka Fulopa. No, in ?! Janko Fiilop je zapeljal svojo svakinjo. Kaj vam to mar? Sestra Ane Waltrove je pobegnila z možem Ane Waltrove. Kaj to komu mar? Kaj pa, ako se zgodi kaj drugega? Kaj bi se moglo zgoditi? Ako Ana napravi kako neumnost. Ne, to ni mogoče. Anica, obljubi ml, da ne boš napravila nikake neumnosti! Ali zakaj naj to obljublja ? Zakaj naj ne bi smela storiti kake neumnosti — kaj takega?! Kaj, ako tudi ona ne more živeti brez njega ? Tudi to ji ni mar. Zdaj jo je navdalo trdo, tuje čustvo, hladno, zlo čustvo, človek mora gledati na svoje lastno življenje, na nobeno drugo ne. Ni mu treba skrbeti za življenje in smrt niKOgar drugega. Živeti mora le za svojo lastno srečo. Ni mogoče vedeti v naprej, kako bo in kaj bo. Ni dovoljeno izpraševati, kakšna usoda nam je določena. Nekako bo že šlo. Tako, kakor mora biti. Tako, kakor bo pač najbolje! Bojiš se? Ne. ne bojim se. Janko se je pozno prebudil iz težkega sna. V glavi mu je bučalo. bil je ves zme-den in težko so se mu vračale jasne misli. Nedelja je, danes se mora nekaj zgoditi. Nocoj se vrne Ana. Kaj se bo zgodilo? Vse ji bo povedal, ločila se bosta. Nič drugega se ne more zgoditi. Niti eno minuto ne bo mogel več živeti z njo. Vzel si bo Agico. Oženil se je z žensko, na katero ga nič ne veže. Ljubil jo je? Da, ljubil jo je. Pa tudi to je zdaj brez pomena. Najbolje bi bilo, da bi ji takoj na postaji rekel: to in to se je zgodilo, tako in tako je, s tem se moraš sprijazniti, posloviva se, pošteno, in ako je mogoče, brez srda. Najsi sem te ljubil ali te nisem ljubil, zdaj ljubim njo, edino, morda sem vedno ljubil 'le njo, ne morem pomagati, da doslej tega nisem vedel. Ako pa bi m'dva ostala "skupaj, bi bila nekega dne oba nesrečna. K njej spadam, to se ne da predru-gačiti. Toda ne. Tako tega ne sme storit!. Ne sme jc tako preplaviti z besedami. Biti I mora pameten. Treba je vse po malem pripraviti in ko dozori, lahko govoriš o stvari. Med tem pa? Kaj bo z nama med tem? Ali bova molčala in se na skrivaj shajala, ali pa bova ves tisti čas. ločena, pošteno čakala drug na drugega? Niti en edini dan ne morem biti brez nje. Dovolj sva čakala! Tako je, morda je to blaznost, vendar, tako ie, ne morem pomagati. Zdaj je za trenutek zagledal Agičine preplašene oči. ko ji je njegova težka, drzna roka z hladno kretnjo strgala svilo na ramenu. Težko je dihal, s pretrganini glasom je govoril v telefon: »Agi ?« »Jeni? Dobro jutro. Kaj je novega?« Dekletov glas je bil čudno zastrt. Jankov glas je bil pridušen in nemiren. »Me ljubiš?« Da,« je rekla Agica po tiho in glasneje dodala: »Sedim tu z očetom in zajtrku jem. c Trenutek je poslušala. »Prideš k meni dopoldne?« »Ne,» je odgovarjala Agica, »očka bo šel iz kluba naravnost na postajo, jaz pojdem sama. Kaj je to danes s tem telefonom, tvoj glas je tako nejasen, govori malo tiše, prosim te.« »Naj pridem opoldne k tebi? Ali bo oče po kosilu odšel?« »O jej, zares škoda,« je rekla Agica, »očka mi pravkar pravi, da je včeraj sprejel tudi v mojem imenu povabilo tete Klare za danes opoldne.« In tišje, mimo slušalke: j Ne, očka, vprašal je le, "ali ne bi Sla opoldne z njim na Grič?« »Kaj si rekla?« »Govorila sem z očkom, rekla sem mu, da si me povabil na izlet.« Kratek molk. > JUTRO« št 203 Sreda, 8. K. 1943 . »y v- ■•- . Knud V. Christensen: Lev med levi (Prevod iz švedščine) Zidar Aksel Petersen je bil eden tistih, ki so zgrešili svoj poklic. Strog, nerazumen oee ga je ni] dal učiti zidarstva, čeprav je imel aečeit ie milo smi3la in še manj veselja do tega sicer zdravega in čvrst?ga rokodelstva. \cekako je postal Petersen z leti dober zidarski pomočnik. Le eno napako je irael: kakoi hitro so dosegale hiše, pri katerih j«? bil zaposlen, določeno višino, ga je izpreletel strah, že v prvem nadstropju se je čutii v kolenih negotovega V drugem je bila stvar še hujša, da bi j a deial preko tretjega nadstropja, ga nihče IU moge pripravili ne z lepim ne z grdim. No, dokler so bdi časi ugodni in delavne sile redke, so g -.sp< c> stavbeniki upoštevali Petersoncvo Siubosc. Ko je pa nastal v stroki nekak zastoj m co Lili dobri strokovni cielavci na uporabo, so se zedinili, da za laKega kakršen je Petersen. nimajo dela. Akse'; it bil primorsn, iskati si drugačnega dela In Ker ni dobd doma v rojstnem mestu nobene zaposlenosti, se je odpravi; na peicvanje. Dobiti drugod trajno zaposlitev, ra je bno r.e teže, kakor si je misli!. Zadovoljiti se je moral z delom. ki se mu je treiuVno nudilo in za katero je bil tudi slabše plačan Nekega cine je dospel do majhnega mesteca ob obaii. Njegov mo5nj;ček je bil prazen in po trebrhu mu je krulilo. Radi ?ega sa ni dcsti zanimal za znamenitosti tega idilično ležečega mesteca, bolj je iskal priložnosti do čim prejšnjega, četudi malenkostnega zaslužka. Nenadoma je odkril Aksel potujoč cirkus;. Na velikem travniku se je bil nastanil Rumpclmeier s svojim cirkusom in z njim združenim zverinjakom in dajal na .tem nepokritem pozorišču predstave pazljivemu in navdušenemu občinstvu. Petersen je stopil bliže Gospod ravnatelj Rumpelmeier je vodil osebno neko vež-bo na prostem, pri kateri je sodelovalo pol tucata mršavih kljuset. Nato je nastopila skupina telovadcev, ki je pripravljala z vsakovrstnimi drznimi in smešnimi prekuc-Ijiaji gledalce k smehu. S tem je pa bilo tudi predstave konec. V tem je šinila Petersenu smela, naravnost biazno drzna misel v glavo; poskusiti je hotel svojo srečo kot statist. Stopil je k ravnatelju in ga vprašal, bi ga li utegnil uporabiti pri svojem podjetju. S kritičnim očesom je presojal Rumpelmeier mladega. moža. Nato se je useknil na ves glas in menil: »Posebno uporabni se mi ne zdite. Toda najclaljujva razgovor v moji pisarni tu blizu. Pridite!« Odšla sta v spalni voz ravnateljske dvojice. ki je bil obenem pisarna. i Poslušajte,« je začel ravnatelj, »hočem vas nastaviti. Na dan dobite pet kron in ne boste imeli nobenega drugega opravil?. kakor da se date zašiti v levjo kožo in se vedete med predstavo in med obiskom zverinjaka kot pravcati lev. Trenutno vlada namreč v mojem zverin jaku suša. Prav nič se vam ni treb bati, vsa zadeva je za vas brez najmanjše nevarnosti.« Misel, deliti z živim levom kletko, se ne zdi nič kaj vabljiva niti najhraibrejšemu junaku, že je hotel Peterson hvaležno odbiti velikodušno ponudbo, ko se mu je začel zopet oglašati želodec in pod pritiskom lakote je sprejel ponudbo. Najprej je dobil jesti. Nato so ga vtaknili Spisi P©di;aisfearskega Pri izpopolnjevanju naših knjižnic naj bi ne bil pozabljen pisatelj Fran Maseij-Podlim-barski, čigar zbrane spise je začela objavljati pred leti Tiskovna zadruga v odlični kritični izdaji dr. Janka Šlebingerja. Izdaja resda ni zaključena, vendar daje to, kar je izšlo v do1-sedanjih štirih knjigah, dovolj zaključeno podobo literarne osebnosti Podlimbarskega, tem bolj, ker imamo- v prvih dveh knjigah izbor njegove najboljše krajše proze z daljšo novelo »Potresna povest«, v nadaljnjih dveh knjigah pa celotno besedilo romana »Gospo din Franjo«. ki je velik dokument svojega časa. Uredn-kovi odlični uvodi, njegov skrbni in podrobni komentar omogočajo bralcu, ki bi hotel spoznati časovno ozadje posameznih spisov in pisateljevo osebno življenje, zadosten vpogled v nastanek in sestavine teh spisov. Fr. Maselj-Pcdlimbarski gotovo ni med pisatelji, ki stoje v prvi črti kot predstavitelji slovenske proze. Toda uvrstitev njegovih del v zbirko, k j jo je Tiskovna zadruga odmerila naš.im k!as:kom. se je zgodila po pravični pre-seji dela in pomena Pcdtimbarskega. Njegovi spisi bo zadosti izvirni in umetniško toliko značilni, da bodo v našem slovstvu še dolgo ohranili svoje sedanje mesto. In to mesto je tako, da sodijo v knjižnico slehernega našega kulturno zavednega človeka. Zato je kar krivično. da jc ostal Podlimbarski v tej dokončni in tako dobro urejeni izdaji premalo opažen in da je ostalo v skladišču še toliko njegovih knjig. v levjo kožo, ga v njo zašili in ga potem peljali po dolgem, zamreženem hodniku, ki je vezal šotore in se iztekal v kletko za zveri, že se je hotel Petersen prav udobno zlekniti po tleh, ko zogledajo njegove oči, ki so se bile polagoma privadile na vlada- j joči polmrak, na drugem koncu prostorne kletke, velikanskega leva. Zver mu je strmela naravnost v obraz, odprla žrelo in se pripravljala, da ga naskoči. Petersen se je »tresel v svoji levji koži ko trepetka in mrzel pot ga. je polivaj po vsem telesu. Menil je, da je prišla že njegova zadnja ura in spomnil se je vseh svojih velikih in majhnih grehov. G'asno je zastokal. A v tem se ie dvignil lev na svoje zadnje šape, poklonil se in šepnil komaj slišno: »Dovolite, moje ime je Frederikson. Upam, da bova dobro delovala skupaj!« * Volna iz morja Riba se v javnosti še vedno ceni le zaradi svojih lastnosti kot živilo. Toda njena uporaba in predelava sta tolikostranski, da dajeta važne snovi za številne panoge našega gospodarskega življenja. Pri ribi je odpadni del silno velik. 675 milijonov kilogramov rib so v zadnjem mirovnem letu ulovili nemški pomorski ribiči in samo dve tretjini te množine sta bili uporabljeni za konzerve ali kot sveže meso za prehrano. 225 milijonov kilogramov je bilo odpadkov. To odgovarja 15.000 naloženim tovornim vagonom. Prej so ribje odpadke po večini metali proč ali krmili z njimi male živali, delno pa so tudi posušene in zmlete ribje odpadke uporabljali kot gnojila. Dandanes imamo racionalnejše možnosti predelave. V prede-lavnicah rib ostane danes prav toliko odpadkov kakor prej, toda uporabijo jih do zadnje koščice in plavuti. Laik niti ne sluti, kako dragocene snovi so skrite v prebivalcih morja. Meso vsebuje beljakovine in vitamine, v glavi, kosteh, plavutih in repu so apnenec, fosfor, maščobe in dušik. Drobovje pa prav tako vsebuje vitamine in maščobe. Najraznovrstnejša uporaba ribjih odpadkov Največ uporabljajo ribje odpadke še vedno kot krmilo. Iz koščic. glave, repa in plavuti pridobivajo ribjo moko, ki vsebuje beljakovine in mineralne soli in je izredno priljubljena kot dodatek k hrani ali krmi. Kadar dandanes pristane ribiški parnik, ima odpadke že sortirane na krovu ali pa ribji plen odloži v predelovalnih obratih, posebno v tovarnah za ribje filete. ki razvrščajo odpadke po maščobnosti rib. V posebnih vozovih prey2:jejo odpadke v tovarne, kjer meljejo ribjo moko in ki se nahajajo skoro v vsakem ribiškem pristanišču. Tam iz mastnih ribjih delov iztisnejo clje in jih potem skupaj z drugimi odpadki posuše in zmeljejo. 75.000 ton ribje moke in 9100 ton masti pridobe v vsakem normalnem letu v tovarni za ribjo moko. Potreba po teh stvareh pa je še večja in jo krijejo z uvozom iz skandinavskih držav. Od leta 1942. je v obratu prvi nemški parnik. ki predeluje in pridobiva ribjo meko in mast kar na krovu na merju. Je tako rekoč plavajoča tovarna za predelavo ribjih odpadkov. Ribjo mast uporabljajo poglavitno za tehnične svrhe. Oljnate barve vsebujejo na pr. po večini ribje olje. Odksr pa olju lahko odvzamejo duh, ga na razne načne uporabljajo tudi za prehrano. Na Norveškem slanikovo olje že več let cenijo kot živilo. Ribjo mast tudi že dolgo pridobivajo iz jeter osličev. Njeno zdravilno moč so poznali že prej, preden se je vedelo, da vsebuje dragocene vitamine. Prej ribje m" s':i zaradi njenega neprijetnega okusa niso preveč cenili. Dandanes jo pridobivajo iz popolnoma svežih jeter v napravah za pridobivanje ribje m?sti že na krovu eii pa v tvornicah na obali. Da se lahko iz odpadkov glave in kože pridobiva tudi klej. je sicer že dolgo znano, vendar je pridobivanje v Nemčiji še mlado. Lep svetel klej brez duha izdelujejo iz teh odpadkov, ki jih potem pošljejo še v tovarne za ribjo moko. Iz ribjih odpadkov pridobivajo tudi žolici podobno snov, ki jo kot aspik uporabljajo v tovarnah za ribje konserve. Iz ribje kože delajo plašče za kolesa Posebno važno poglavje ao ribje kože. Že za časia svetovne vojne se je posrečilo, da so predelovali in strojili kože lupača. Danes izdelujejo po nekem novem postopku iz kož osličev in velike kambale krokodiljemu usnju podobno ribje usnje. Uporabljaj« ga ne samo v modni industriji za čevlje, ročne torbice, rokavice ali pasove, ampak tudi v knjigoveštvu, kjer se je izvrstno obneslo. Na Danskem se je celo posrečilo, da so odpadke ribjega usnja s pridom uporabili za vuikanizacijo in za popravljanje plašče v za kolesa. Pri ribah se ne pojč vsega, kar je primerno za hrano, pa tudi drobovje in notranji organi se ne uporablajjo izključno za industrijsko predelavo ampak tudi za hrano. Pri nekaterih jezerskih ribah uporabljajo ikre za živilo. Zlasti priljubljene in izredno slastne so ikre osličev. Imajo pa še to prednost, da vsebujejo velik del vitaminov. 100 gramov iker osličev vsebuje n. pr. prav toliko vitamina C kakor 80 gramov svežega oranžnega soka. Razen tega sta v ikrah osličev tudi vitamina B ln D. Ribje meso se ne uporablja vse za prehrano, precejšen del ga pošiljajo v tovarne za beljakovine. Ribjo beljakovine so izvrstno pomožno sredstvo za peko, s čimer lahko prihranimo na milijon? kokošjih jajc. Tekstilna industrija pa ceni ribje beljakovine kot sestavni del * apretur in sredstev z-i impregnacijo. Popc.roma nova je uporaba ribjih beljakovin za volno, če namreč vlakna celulozne volne prevlečemo z živalskimi beljakovinami. nastane vlakno, ki je popolnoma podobno volni. Ta ribja volna je nekakšno animalizirsaio vlakno celulozne v o1 ne, ki obstoja iz 803 „ celulozne volne in 20% ribjih beljakovin. Tudi ribje luske predelujejo. Slanike in drage manjše srebrne ribe ostrgajo, luske skrbno pesuše in jih pošljejo na Turinško, kjer jih s pridom uporabljajo za posrebre-vanje okraskov za božična drevesca in za drugo sleklenino. Ribo dandanes s pridom uporabljajo kot sirovino. Ker je po človeških cenitvah množina rib tako rekoč neizčrpna, je razumljivo, da so jo začeli v največji meri uporabljati. Z drugimi dobrinami, ki jih kri ie zemlja, je namreč treba med vejno bolj strogo in racionalno gospodariti. Sesalci In žtižslke so na enaki stopnji živalskega razvoja če si ogledamo rodovnik živalstva, vidimo. da 'sta se v neki dobi pradavnine odcepili iz še malo razraslega rodovnega debla dve glavni razvojni veji. katerih zadnji izrastki so na tej sesalci, na eni pa žuželke. Ta dva živalska redova smatramo danes, da stojita na višku razvoja, dasi so si njihovi zastopniki tako po obliki telesa kakor po načinu življenja vsaj na videz jako razl čni. Izpopolnjevali so se pač vsak v svojo smer in na svoj način. V tem, ko so n. pr. predniki sesalcev jačali notranje ogrodje telesa, so si za-rodniki žuželk utrjali vnanji oklep. Oni so dosegli gibljivo okostnico. ti gibljivo hitinjačo; obe tako različni tvorbi pa služita istemu namenu. Sličnih vzporeditev bi mogli našteti celo vrsto, tako iz telesnega ustroja kakor iz življenjskih pojavov. Saj je to razumljivo, kajti smoter živalskega razvoja je pač ta, da se doseže kar najbolj primerna telesna oblika za ohranitev življenja posameznika in pa zanesljiv način za razmnož tev ali. če hočete, najboljše orožje v boiu za obstanek individua in njegove vrste. Da je pri enakem sfhotru neka vzporednost in sl čnost razvoja skoraj neizogibna, je jasno, pa naj se doseza s še tako različnimi sredstvi. Da so dosegli tako sesalci kakor žuželke neki višek telesnega razvoja, kakor ga (razen morda še ptiči) ne kaže noben drug ž;valski red. ne moremo zanikati. Pa tudi kar se tiče tako imenovane živalske inteligence, na moremo žuželk po- stavljati za sesalce. Vse pojave v tem pogledu, ki jih opažamo pri sesalcih, najdemo tudi pri žuželkah, mnoge celo v večji in boljši meri. Spomnimo se tu le na one žužeike, ki žive skupno v velikem številu, v rojih, kakor so mravlje, čebele in term ti. Pri njih je razdelitev dela dosegla tako visoko stopnjo, kakor si jo je uredil ce'0 človek šele jako pozno in je pri sesalcih, ki žive v čredah, komaj na-značena. Tudi skrb za zarod je pri žuželkah prav tako razvita kakcr pri sesalcih. resda v drugačnem redu, toda prav tako učinkovita. Sesalci hranijo mladiče z mlekom potem, ko so jih skotili, žuželke pa opkrbijo zarodu hrano navadno že prej: večina odlaga svoja jajčeca v hranljive snovi, tako da se ličinka porodi kar v svoji hrani. Druge pitajo mladiče s pri-nešeno hrano in znam so primeri, ko rod-nica pripre k jajčku čredico 1'stnih ušic, J ki bodo kakor m*lzna živinica prehranjevale ličinko do zabubitve. Ruba! Tu jc morda tisti včliki razloček med žuželkami in sesalci, kajti o kakem stanju, kakor je žuželčja buba. pri sesalcih ne more biti govora? Počasi, prijatelj! Preden odgovorimo na to vprašanje, si oglejmo bubo in skušajmo raztolmačiti njen pomen. Buba, ki je nastala iz žuželčje ličinke, metulji pravimo gosenica, je ž'vljenjsko stanje žuželke, v katerem se brezspolna oblika žuželke preredi v spolno. Ličinka namreč rima spolnih organov in se nc more ploditi. Le zelo malo izjem je zna- nih v tem pogledu, odstotno niti toliko ne, kakor je sesalcev, ki ležejo jajca, žuželčja buba ne sprejema nič hrane, se ne premika, ampak ostaja na svojem mestu, zamotana v zapredek, pripeta na stalen predmet 'ali zakopana v prsti, lesu ali kaki pršljevinl. V njej se gode čudovite iz-premembe. Vsi notranji organi, ki jih je imela ličinka, razpadejo in se razlezejo v rumenkasto, tekočo snov. V prirodcp sju ima to stanje naziv histolize. Nato nastopijo posenne slanice, ki so že v ličinki nekako prežale na to priliko; kakor roparji planejo na razlezlino. V bubi vse vre. Roparske stanice žro, se množe in nastavljajo nova staničja. Kar je bilo uničeno, zraste na novo. Poleg drugih organov nastanejo zdaj tudi spolne žleze, ki jih prej ni bilo. Ko zapusti gotova žuželka oubo. je ali samec ali samica, torej spolna žival. Tej je zdaj glavna naloga množitev, zaroditev potomstva. Skrb za hrano stopi v ozadje; je le toliko, da se ohrani pri življenju. J/eč ne potrebuje, saj ne raste. Rasla je, ko je bila ličinka. Tako globokih premen in prenovitev ob času. ko žuželka kot buba prehaja iz rastne aH žrtne dobe v spolno, nc najdemo pri sesalcih, dasi se tudi pri njih ob času, ko gredo po plemenu, vrše vnanje in notranje izpremembe. Ob določenem letnem času, pri nekaterih sesalcih enkrat, pri drugih dvakrat ali celo 4—5krat v letu, se vidno izpremeni način življenja. Žival skoraj preneha jest'.; ni ji toliko mar telesna varnost kakor prej; postane topa ali bojevita in nepokojna. Vidi se ji, da jo je nekaj popolnoma prevzelo; to je gon po plemenitvi. Tudi telo samo kaže često izpremembe: razne vnanje žleze prično delovati, Čopi dlake zrastejo ali se mestoma dlaka prebarva. V telesu vre; posebni hermoni se izločajo, podro dosedanje ravnovesje in spolne žleze, doslej nekako zakrnele, ožive, se povečajo in so pripravljene na spojitev. Ko se oploditev izvrši, prenehajo polagoma znaki spolnega občasja. Spolnost stopi v ozadje in sesalec prične zopet obilno jesti, da nadomesti izgubljeno telesno težo za pleme-nitve. V življenju sesalcev in žuželk moremo po povedanem razločevati dvoje občasij: eno, v katerem skrbi žival v glavnem za svojo prehrano, ln drugo, v katerem skrbi za razmnožitev. Pri žuželkah sta ti dve razdobji jako vidno ločeni, saj v veliki večini primerov ličinka niti malo ni podobna preobraženi obliki. Prav tako viden je prehod iz enega stanja v drugo, ki se nam kaže v bubi. Pri sesalcih so ta razdobja malo vidna, zabrisana, vendar obstojajo. Ponavljajo se leto za letom ali tudi v krajših časovnih presledkih, pri žuželkah pa se vsako leto dotečejo. Večina žuželk pogine, ko so si oskrbele potomstvo. S. B. Marta pile komedijo Nekega dne je dejala Marta: »Ti, napisala bom igro.« »Kakšno igro?« sem vprašal začudeno. »Gledališko igro. jasno. Komedijo.« »Komedijo?« sem ponovil.. »Nemara hočeš opisati najino medsebojno razmerje? Mislim, da tu ne boš zadela na pravo razumevanje « Marta me je uničujoče pogledala. »Zakaj ne bi napisala igre? Nočem opravljati samo svojega vsakdanjega pisarniškega dela. To mora biti. gotovo, toda poleg tega imam včasih potrebo, da se povzpem v svetle višave. Ali nisi pred kratkim bral v časniku, da je majhen sladoledar nap sa| tragedijo, ki je potem dosegla nečuven uspeh? Zakaj ne bi tudi jaz tako? Družabno komedijo si ljudje vedno radi ogledajo. Daj v celoto malo ljubosumnosti, potem nekaj ženskih solz, razume se. in v tretje dejanje še ščcpec strasti, da gledalca pretrese ...« »Da « sem odgovoril. »Vse se da lepo napraviti. Treba je samo še napisati. Potem bova govorila dalje « Naslednje dni sem videl Marto bolj poredko. Plavala jc nemara v svojih svetlih višavah in pisa'a komedijo. Nekega večera pa mc je pc*-klicala po telefonu in mc povabila, da bi šel ž njo večerjat. Govorila sva o najrazličnejših stvareh- dckler se nazadnje nisem mogel več vzdržati: »Kaj pa tvoja igra. Marta, kako je prav za prav ž njo?« Marti so se zableščale oči in je vzkliknila: »Ti sc temu seveda srr.ejcš. Toda drugo dejanje je že končano, do konca končano « »Drugo? A prvo?« »Ti si zanimiv.« je menila Marta. »Misliš, da začneš pisati igro levo zgoraj in potem pišeš in p šcš. dckler ne končaš desno spodaj pri šestnajstem dejanju? Igro pišeš po navdihu! Ali ne veš o tistem dramatiku, ki je začel svoje znamenito delo z nekim prizorom v četrtem dejanju? Napisal ga je po spominu na neko resnično zgodbo :n je potem okrog tega dialoga zgradil cclotno delo. Tudi jaz 6em najprvo zapisala prepir, ki sva ga imela midva. ko sem hotela nekoč za božič čisto majhno biserno ogrlico od tebe v dar. V dialogu sem ti polož la v usta izvrstno krilatico, ki bi je ti v sto letih ne izjeeljal: Biseri pomenijo solze: za marsikakšno žensko po pomeni nič b;scrov še več solz.« »Ali je to vsa duhovitost, ki jo v tem dejanju spustiš nad publiko?« »Ne — med drugim pravim na primer: Dra-gotine naj nas delajo lepše, nc dragocenejše « »To ni duhovitost, to jc samo spoznanje. V ostalem se tega sia.i.a nik irsi držala. Bila si vneta za najdražje bisere, čeprav se mi je kdaj zdelo, da bi sc ti ceneje lepše prilegale.« »Nc zamenjuj mi teatra z resničnostjo! Za oder veljajo drugačni zakoni nego za vsakdan josi. Ti pa preprosto nočeš priznati, da bi imela p.sateljski dar. Imaš suhoparno dušo in trdo 9rce in ...« »Tvoje jc ;e trše.« sem dejal zlobno. »Ce bi hotel zarezati vanj svoje ime, bi moral uporabni debel domnnt.« »To je dobro,« je rekla Marta, »to pride v prvo dejanje.« Tako sem postal sčasoma soavtor njenega dela. Nikoli mi ga ni pokazala, vedel sem samo. dr. ga piše in da si zap;f.uje marsikakšen najin pogovor. Počasi sem se zazdel samemu sebi nekakšen Eckermar.n in sem postal v razgovorih hudo previden. Ko sem nekega dne mimogrede omenil, da b; marsikatere ženske ne nosile draguljev, če bi mogli ti govoriti, je postala Marta naravnost zatiosna in je dejala, to. prav to ji je šc manjkalo za četrto dejanje Tudi moje mnenje. da ni pretirana vljudnost nič drugega nego predrznost dobro vzgojen:h ljudi, je prevzela Marta, mislim da v tretje dejanje. Nabirala je besedne igre in izreke, kakor nabirajo drugi ljudje borovnice. Igra ji je postala fiksna ideja. In kolikor krati sem jo tudi nagovarjal. da mi da prebrati vsaj eno dejanje: vedno je to odklanjala, češ: »šele z desk, ki pomenijo svet. boš slišal, drugače ne« V naslednjih tednih je postajalo vse tišje okrog igre. vse tišje pa je postajalo tudi okrog Marte, čedalje manj sem jo videval, nekdo mi je povedal, da ji dajem premalo pobud za njena literarna dela. pa da sem bedak, ki mu je mar samo za pozemeljske stvari, kakor je opazila. Nekoliko dni pozneje sem srečal Martino prijateljico, ki mi je povedala isto tako !e malo laskavih stvari o meni iz Martinih ust. »Nu, in igra.« sem vprašal, »kaj je prav za prav z igro?« »Ah.« je odgovorila dekle, »s tem vsekako ne bo nič. Mislim, da ji ne gre izpod rok in da «e zato malo ženira. da bi prihajala v vašo družbo. Sc pred kratkim mi je povedala, da je v stvari premalo dejanja. Današnje občinstvo pa zahteva senzacij. Poskusila bo glavnega junaka umoriti, da ustvari nekaj novega, komedijo s tragičnim zaključkom. Samo tega še ne ve prav. kako naj junak umre. Komediji vsekako ne more slediti pregrenka smrt.« »Nu-« sem dejal, »igro naj mu da prebrati, potem bo zajamčeno poginil.« Marte odtlej nisem več videl. Sosoodarsfvo = Trgovinska podajanja z inozemstvom. Is Rima poročajo, da Je bU ob koncu avgusta sklenjen nov trgovinski sporazum s Slovaško. !n sicer za dobo do 31. marca 1944. Ta trgovinski sporazum predvideva blagovno izmenjavo v višini 700 milijonov lir. od česar odpade na Italijanski izvoz 370 milijonov lir. Slovaška je povišala kontigent za dobavo sladkorja Italiji. Blokiranje cen ostane nadalje v veljavi za vso dobo trajanja pogodbe. Predvidene so le nekatere izjeme. Tako je Italija pristala na povišanje cene pri dobavah lesa iz Slovaške za 12 do 15" » in pri celulozi za 15" o. V enakem obsegu se dvigne tudi cena pri izvozu italijanskih umetnih tekstilnih vlaken v Slovaško. — Turška trgovinska delegacija, ki Je pri pogajanjih v Bern-u sklenila nov trgovinski sporazum s Švico, je stopila v stike z italijanskimi predstavniki zaradi sklenitve novega italijansko - turškega trgovinskega sporazuma. = Olajšave za gradnjo mansardnih stanovanj v Nemčiji. V Nemčiji obstoja prepoved gradnje mansardnih stanovanj ln izgraditve podstrešij za delovne ali skladiščne prostore. Ta prepoved je bila izdana zaradi varnosti pri letalskih napadih. V zadnjem času so bili gradbeni predpisi v pogledu požarne varnosti še poostreni in morajo biti 7, negorljivimi stenami zavarovana zlasti stopnišča novih hiš. Poslopja, ki so dolga preko 40 m. morajo imeti vmesne požarne stene v razdalji najmanj 30 m. Da pa se olajša pomanjkanje stanovanj, je bila prepoved gradnje mansardnih stanovanj omiljena v toliko, da se smejo izgraditi taka stanovanja pri poslopjih, ki nimajo več kakor dve nadstropji. " Hrvatski cement za obnovo hidrocentral« t Zaporožju. Hrvatska cementna industrija ie tos mnogo pripomogla za obnovo zajezitveue pregrade ob Dnjepru pri Zaporožju. To je ena največjih pregrad na svetu, ki je dajala potrebno električno energijo za vso ukrajinsko vele-industrijo. Ko je morala leta 3941 sovjetska vojska izprazniti Zaporožje. so pognali v zrak zajezltveno pregrado v širini skoro 200 m. Za obnovo te pregrade je bilo potrebno 25.000 ton cementa, ki ga je dobavila največja hrvatska tvornica cementa v Beočinu oo Dunavu. Ta tvornica je noč ln dan obratovala, da pripravi potrebne ogromne količine cementa, ki so jih v vrečah iz tvornice spravili naravnost v donavske šlepe, od koder so cement prepeljali po Dunavu navzdol preko črnega morja in po Dnjepru navzgor do Zaporožja. Vožnja je trajala štiri tedne in tako je uspel prvi prevoz blaga iz Hrvatske preko Donave in Črnega morja v Ukrajino. = Nemški državni dolg ob koncu junija. Po uradnih podatkih, ki jih objavljajo nemSki listi, je celotni nemški državni dolg ob koncu junija izkazan v višini 213.8 milijarde mark nasproti 208.8 milijarde ob koncu maja in 152.7 milijarda mrrk ob koiuu lanskega junija. <>c fc.o'rc^a dolga odpade 94.3 milijarde mark za dolgoročni in sreanjeročni dolg. 115.8 milijarde mark na kratkoročni notranji dolg. ostanek pa na stari inozemski dolg in davčna predplačila. «= Glavnica nemških delniških družb. Znana nemška statistična revija »Wirtschaft und Statistik« objavlja podatke o nemških delniških družbah ob koncu leta 1942. V teku leta 1942. se Je število delniških družb v Veliki Nemčiji nebistveno zmanjšalo od 5418 na 5404, skupna glavnica pa je narasla od 24.9 na 29.1 milijarde mark. Od celotnega povečanja glavnice odpade 2.68 mililarde marlt na valorizacijo investicij v zvezi s predpisi o omejitvi dividendnih Izplačil. Ant. Adamič: 99 Šola v predmestju Toda vse skupaj nas to ni dosti zanimalo; najbolj nas je mikalo, da bi našli nabojev, pravih, nabitih patronov od pušk Po •teh smo koprneli, jih iskali n brskali po njivi. Zgolj zavoljo nj:h smo se sprli s hlapcem, ki je vedno dejal, da se mora naboje, posebno še neizstreijene, ki imajo še svinčenko v sebi, vrniti vojaštvu. »Zakaj pa jih potem mečejo skozi okna?« smo vprašali. »Boje se kazni! Preden gredo stre'jat, jih vsak dob: nck0 število. Če koga pri pregledu zalotijo, da ni izstrelil vseh. ga kaznujejo. Zavoljo strahu pred kaznijo jih mečejo skozi okno!« Hlapec Tomaž, ki je tako govoril, je že odslužil vojake, zato smo mu verjel'"; ni-kakoT pa se nismo dali odvrniti, da bi jih vneto ne iskali. Na videz sem mu trd;l. ker sem se ba!. da bi mu nič več ne smel pomagati pri zvonjenju; toda brata in njuni prijatelji, ti pa so bili neugnani iskalci in zbiralci nabojev, četudi so našli kaikrat samo prazne, brez smodnika. Nekoč se je Tomaž ujezil, da je brata udaril. To vam je bil ogenj v strehi! Kakor brenclji so se on in njegovi prijatelji zapra-šili v sršena. Z vseh strani sc ga brcali, da se jih je komaj otepal. Ko ga je pa nekdo udanl s krepeljcem po hrbtu, je pljuni' v roke. pograbil prvega ter ga zagnal daleč tja pc travi, za njim drugega. Vsak se jc po marjeticah in beli deteljici nekaj kratov preobrnil, se s te- žavo pobral ter se potipal po kolkih. Tomaž se je tako razvnel, da jih jc razmetaval na vse strani kakor pleve. Napadalci so se razbežali, toda zdaj so jeli vanj metati kamenje. Nekaj kratov ga je zadelo, a ne hudo. Za bratom, ki ga je najbolj trdovratno obmetaval, se je pognal ves zdivjan. Dohitel ga jc tik pred domačim stopniščem. Reva hrustu seveda ni bil kos, zato je pobegnil, toda je tudi žc kakor po perutih odplaval na najvišjo stopn eo; Tomaž mu je bil pomagal z brco. Više gor se za njim divjak ni upal. Nikdar več si n sta bila dobra, tudi ne mnogo kasneje, ko sta že vsak zase bila mož na svojem mestu: brat kot uradnik, a Tomaž kot čislan krčmar pred škofijo. Do prepira in udarca se je razvnel prepir zaradi prgišča nabojev, ki so jih brat in tovariši našli pod okni vojašnice. Tomaž jih ie hotel zase, iskalci pa da ne. Pričkanje in zabavljanje se je naposled sprevrglo v pretep. Zavoljo takih nabojev bi bilj nekoč kmalu prav hudo nesrečni. Takole je bilo: Starejša dva sta bila že vajena podvigov, majhnih in velikih, preprostih in tudi hudo tveganih. Najrajši sta hodila vsak svojo lastno pot, samo kadar je bilo kaj posebno važnega, sta delala iz roke v roko. V posvete sta rada pritegmla tudi tovariše, kakor Aliča, Krul-ca, Šmuca in še ntkaj takih tičev, ki so bili vsi nekako istih let. Bilo je spet veliko zborovanje, kajti na vrsti je bilo odpiranje najdenih nabojev. Vsi sklicani so točno prišli. Tudi meni so dovolili, da prisostvujem, čeprav sem bil najmlajši. Posedli smo okoli debelega kamna. Alič je z ostro skalico ne močno, toda gcrecc potolkel po sprednjem, zbočcnein robu naboja, da je izluščil vžigalno kapico. Ko sc je Ic-ta izke-talila, jc skozi nastalo odprt no vsul smodnik na k;,s papirja, ki smo ga bili razprostrli po tleh. Ko smo izdrli še krogle in so bili naboji iznraznieni, smo s> j h, prav za prav. so si jih razdelili, kajti meni so dali samo eno vžigalno kapico in šc za to semvnoral reči: »Bog povmi«. In šc so rekli: »Lahko jo počiš na kamnu s skalo ali pa jo vrzi v ogenj«. Takoj sem sklenil, da jo vržem opoldne v štedilnik. Smodn ka je bilo za polno prgišče. Alič je vprašal: »Fantje, ali si ga dajmo razdeliti, ali pa ga rajši zažgemo?« Vsi smo bili zato. da ga zažgemo. Pap:r s smodnikom smo položili na kamen ter ga obtožili, da bi ga veter ne prevrgcl. Al:č jc zbr-skal iz žepov žveplcnko. ki jo je strokovnja-ški podrgnil in vžgal ob hlačnici. In že je rob papirja vzplamtcl. Toda šment se ni vnel. pa vse okoli in okoli je papir pogorel, prav do kupčka! Kaj pa je spet to? Ali smodnik morda ni pravi? Ni se pa se nj vnel. kakor bi bil moker in mrzel, ko prst. Alič si je pretipal žepe. »U, preteto.« je dejal, »nobene žveplenke ni več« Kar opazim jaz, najmlajši bedak, še živ ogorek prejšnje vžigalice tik kamna na tleh. »Morda bi se z žerjavico, s temle ogorkom tudi vnelo?« »Hitro, hitro! Bom kar jaz«, je popadel Žane Krulc tlečo konico. Da bi kdo oporekal ali preudarja!? Kaj še! šc brat in jaz. vsi trije smo glave tesno tiščali nad kupčkom. Kajpak sc jc užgalo, pa šc kako! Puhnilo je nam v obraz, vrglo nas vznak. Ko se jc razkadilo, smo se apegledali, če smo še sploh živi. Skoraj bi sc ne b'li spoznali, taksni smo bili. Ognji-čarju Čanetu jc požgalo obrvi, del glave, pod očmelim nosom se mu jc nekaj ccdilo. Bratu je pordel nos. s čela pa mu je posnelo precejšnjo zanlato kože. Tudi mene je skelelo po vsem obrazu. Ko sem se prijel za g'avo, sem začutil vročo, gladko lobanjo — lasje so tudi meni zgoreli. Debelo smo se spogledovali, potem pa smo se molče porazgubili vsak v svoj kraj. Lahko si misl š. kakšno dopadajenje so imeli doma nad nami. Ta šola nas je izmodrila, da smo bili pri podvig h posihdob bolj previdni, šc davno pa ne tudi bolj pametni. Smodnika sem se pos hmal bal. toda ne prav tako kakor vrag križa, kajti s:cer bi čez nekaj dni nc zagnal podarjene mi kapice iz naboja v ogenj, in prav opoldne, ko je mati stala ob štedilniku. Zelo se je prestrašila, šc celo jaz. Za-ušn ea. ki mi je priletela, je bila pošteno zaslužena. Ne od preobilnega kopanja, pač pa od nečiste vode sem bil že ve* llšajast. Zaradi te nakaze, največ pa še zavoljo spremembe, smo večkat ubrali pot v Mali graben, na »pasji brod« ali »folmond«. Toda tudi ondj je bla voda kalna m zbrazdana. brencljev p« roje. kakor muh, da smo se jih komaj ubranili. Pot skozi mesto je bila zelo dolga, tja in nazaj smo hodili dve uri Nazaj grede smo si obešali mokre kopalne hlačke na pleča. Tudi na Savo nas jc zancr.lo. teda voda je b-!a odljudna in prav kakor dandanes za kopanje premrzla. Vsako jutro je ovila mesto megla, vsak dan boli gosta. Hrepeneče smo se ozirali v sivo, enolično morje, ki jc rosilo hlad in vlago na nas vse doncldne. Ko pa je naposled prikukalo krmežliavo sonce in se je nebo umilo, otreslo koprene. zaves in cunjastih kolobarjev, je zvo. nilo žc poldne. Po treh. štirih soparnih popoldnevih je kaj rado zav ršalo: nebo se je zatem-nilo. Nad Šmarno goro je svod razklalo, da je slep lo vid. Nebesn' obok se je stresel, bliski z gromom so treskali, mi pa smo po kotih čepeli. se križali in trepetali, kdaj bo treščilo v nas. Večkrat je udarilo v cerkveni stolp, vsaj zdelo se nam je tako. Po nevihti smo leteli za zvonik k strclovodni ž:ci. Prepričani smo bili. da je od ognjene strele, ki je po žici švignila v zemljo, ves pesek tam naokoli rdečkast od bliska — v resnici pa ga je pobarvala rja te železne žice. Po kratki razvedritvi se je ploha ulila znova, ki ni zlepa odnehala. Tudi drugi dan je še lilo kakor za stavo. Neskončno turobne dneve so pojačili še vojaški trobentarji in bobnarji. Idi so ob deževnih dneh zasedli podstrešne line v vojašnici. Ob lepih dneh so se vadili v Zeleni jami. Pri lini je s kratkimi presledki vsak gonil in gonil svojo. Od jutra do poldne in spet popoldne od treh do šestih bobnarji in trobentači: »Star soldat po cesti gre. čik pobere, do>-ber je. kamer pride na kvart'r. tam dobi en bel krompir.« C e f e r i n : Počaščenje Kar sijal je kj ^.azenosti, ko je planil v scbo. Sfcnio za trenutek se je žena iznad šivanja ozrla v njegove vesele, žareče oči — in že je vedela, da mož prinaša dobre novice. Takoj je od'ožila delo in si prekrižala reke. Gospod Turšič pa je začel pripovedovati. Od razburjenja nekoliko driiti njegov glss, ki ima danes neko posebno mehko oarvo. Prijetno boža ta glas uho! Gospe Rozaiiji se zdi. kakor da je v cerkvi pri povzdigovanju, ko organist odpre »angelski register«. Tako so tuui pred tridesetimi leti peli an-gelci! Na registru visoke pesmi Turšičeve ljubezni ! Ej, kje so tisti zlati časi! »Kakor vsako nedeljsko dopoldne,« teče možu besed a. » tako sem jo tudi danes ubral proti mestnemu parku. Saj poznaš mojo navado in potrebo, da se v sončno-zelenem rastlinstvu odpočijem od truda-poinega pisarniškega dela ... Ko jo tako — ves zamaknjen v prelestno božjo naravo —• režem po glavnem drevoredu, za-slišim za saoo predobro znani glas svojega šefa: »Kam tako hihite, gospod Turšič? Za sprehod po parku se počasnejši tempo spodobi!« Preden se utegnem otresti začudenja, me gospod Slivnik že predstavi svojemu spremljevalcu. Zgodilo se je pa še večje čudo: gospod šef me prijazno potreplja po rami in reče: Kar v sredo, gospod Turšič!« - r\e.« se branim, »ne spodobi se mi, g1 - ra vnatelj. da bi jaz hodil v sredi.« O pa. i-;.vaj, v. ra, se ne spodobi... Saj smo vendar vsi judje... midva sva pa še celo — sodelavca in sotrudnika!« In že me je potisnil v sredo med sebe in spremljevalca. Zdai so tudi ženi Rozaiiji zasijale oči . »č ->i ne vedela, da si suh kakor poper, bi n.is la, da si pijan in la se ti blede... V s praviš, si me. al ? ... In da sta so-deia n in sotrudnika — ti je rekel?« »D.. sodelavca in soti-udnika! Ko bi ti vedela, kako lepo sta izzveneli ti besedi! .. . Po pravici ti povem: ganjen sem bil in ves zmešan. Kakor v razkošnih sanjah sem stopai ž njima po živahni promenadi. Omotica mi je silila v glavo, da nisem vedel, o čem se razgovarjamo. ^Razložite, pojasnite gospodu,« je prigovarjal gospod šef... in jaz sem nekaj kvasil, da sam ne vem, kaj. Pa je že moralo biti dobro, ker sta se oba grohotala.« Gospe Turšičevi splava pogled skozi odprto ckno proti jasnemu nebu. Globoko se zamisli. »No, kaj praviš k mojemu doživetju?« »Ravno premišljujem, kaj bi naj pcifie-nilo to nenavadno počaščenje . .. Vedno si mi opisoval Slivnika kot skrajno odurnega, nadutega in nepristopnega človeka.« Sveta resnica! Zato si tudi današnjega njegovega vedenja ne morem razložiti... To bodo zijali kelegi. ko jim povem!« Tedaj pa je ženica živahno tlesknila z rokami Kakor mlada deklica je poskočila. Hoj, dr?gi moj, zdaj sem pa rešila uganko! . . . Kdaj si vložil prošnjo za izpraznjeno tajniško mesto?« »Pred dobrim tednom.« »Potem .je to počaščenje v zvezi s prošnjo!« Gospod Turšič je tako široko raztegnil ustnice, da so se pokazale vse škrbine in je lopnil svojo boljšo polovico po hrbtu, da je kriknala. »Glej jo. bahnico, kako je bistroumna!* Nizko se je .sklonil k nji in ji pošepetal v uho: »Dekret imenovanja je tako rekoč že tu-kajle v žepu!« Gospa Rozalija je pobožno sklenila roke. »O, Bog te usliši! Potem bomo po tridesetih letih pomanjkanja, vendarle zaživeli človeškega dostojanstva vredno življenje!« Po kosilu je gospa Turšičeva pridržala postrežnico, staro, koščeno, zdelano revo. »Počakajte še trenutek, gospa!« ji je rekla. »Povedati vam morami, da bržkone dobimo služkinjo... Takoj, ko postane moj gospod generalni tajnik! Potem vas ne bom več potrebovala.« Ob petih popoldne je prišla gospa Klo-buštrova na obisk. »Kakor nalašč,« se razveseli gospa Turšičeva. »že ves dan mislim na vas!... Oh. ko bi se gospa Klobuštrova kaj dala videti — sem rekla možu.« »Tako? ... Torej imate novice zame?« »Pa neko prošnjo.« »Prošnjo?« »Da, gospa Klobuštrova! ... Vi, ki imate tako dobre zveze v mestu, boste mogoče vedeli za kako primerno stanovanje z vrtom in seveda tudi s kopalnico, plinom in centralno kurjavo ? « »Za koga pa iščete?« se je začudila stara znanka. »Za nas, gospa! ... Zdaj, ko bo moj mož postal generalni tajnik, si pa že moiamo omisliti stanu primerno stanovanje ... Verjamete, da me je sram sprejemati obiske v teh tesnih, mračnih prostorih?« V najboljši, najelegantnejši in najdražji restoran sta šla večerjat. Gospod Turšič je naročil tolstega kapu-na in vitko steklenico zlatorumenega vina. »Boš videla, kakšen je grofovski supe!« je rekel. »Danes si ga lahko privoščiva. Ko sta že pozno ponoči legla k počitku, jo je prijazno vščipnil v lice. Ko naslednjega dne stopi gospod Turšič v pisarno, že sedi njegov šef za pisalno mizo. Ta njegova točnost je sumljiva! Navadno pomeni nevihto. Tudi izraz njegovega strogega obličja ne obeta nič dobrega. Ni treba dolgo čakati — že se je začelo: »Za voljo božjo, kaj je z vami, gospod Turšič ? Strahotno nazadujete ... Spet ste važen spis zajtožili!« »Ni mogoče,« se ustraši stari pisarniški lisjak. »Potem pa povejte kje imate dopis tvrdke Butelj & Oo.?« »Na vaši mizi je,« se oddahne, »včeraj sem ga tja položj.« Tako ? ... Potem bi moral biti tukaj ... Menda ga niso čarovnice odnesle na Klek!« »Dovolite,« je gospon Turšič pristopil k njegovi mizi, malo pobrskal po grmadi papirja — in že zmagoslavno vihti v desnici pogrešani spis. Toda sitna predstojniška mrha še brca: »Kakšen red je to! ... Polagajte spise tako. da jih ne bo človek iskal pri belem dnevu! .. . Ste razumeli?« Razumel, gospod ravnatelj« »Pa pustiva to... Kakšni pa ste bili včeraj na piomenadi?« »Kakšen? ... Kakor vsak dan!« »Ne! Vsak dan niste pijani. . . ampak včeraj ste ga morali imeti pošteno pod kapo... Se še spominjate, kakšne ste klatili .. . Mene je bilo sram. Kaj si bo mislil moj znanec! Da naše podjetje ni vredno piškavega oreha, ko zaposluje take idijot-ske uslužbence!« Staremu uradniku se orose oči. »Ne zamerite . .. Vaša izredna prijaznost ... nepričakovana počastitev, ki ste mi jo izkazali... me je popolnoma zmešala.« Kakšna počastitev?... Nemara se še danes niste iztreznil?« »Saj se gotovo še spominjate, gos-^ šef.« je siromak obupno zakrilil z rokami, s da sta me z onim gospodom vzela v sredo?... Priseeram, da nisem bil pijan! Dopoldne jaz nikdar ne popivam.« Tedaj se je pa tiranu razjasnilo obličje. »Ha-ha.! Ta je pa dobra!... Počastitev! ... Ha-ha!... Veste, zakaj ste hodili v sredi ? . .. Zato. da bi vas bil oni gospod .... laže razumel ... ker na desn o uho slabo sliši, na levo je pa. siromak, že od rojstva gluh!« K Turšičevim še danes hodi pomivat tista stara gospa. In tudi v novo stanovanje, ki bi moralo imeti kopalnico, centralno kurjavo in vrt, se še ne bodo kmalu preselili. KRIŽANKA Vodoravno: 1. geometrična figura, 4. bajno bitje, gosposka hiša. 8. scnce (angl.), 10. ozka steza, posebno v snegu, 11 poleno, drog, 13. hlap, 15. moško ime, 18. borišče, 19. zaseda, lovna priprava. 21. hlapljiva in omamljiva kenična spojina. 23. abeceda, 25. osebni zaimek, 27. agregatno stanje vode, 28 razdobje, 29. Kitajska. Navpično: 1. č. s, 2 mineral. 5. kraj pri Ljubljani, 6. skrajšano moško ime, 9. pred-tog. 11. zemljevid, dopisnica. 12. posoda, 13 pravoslavni duhovnik, 14. zver. čarovni krog, 16. uzmovč. 17. blazen. 20. toskanska reka, 22. dragocena vrsta lesa, 24. oblika glagola biti, 25. predlog, 26. latinski predlog. 27 " kitajska milja in znak za prvino. * Rešitev križanke od 7. septembra Vodoravno: 1. Stritar, 7. če. 8. il, 10 ne. 12. žar, 14. Te(lur), 15. gos. 17. kov, 18 Peter, 19. lud. 21. tat, 23 in, 24. Ani, 26 hi, 27. sv. 28 ri. 30. pat, 31. ena. 33. do, 34. no, 36. or. 38. rja. 40. Na(trij), 41. rok, 42 vol. 43. Ida. 45 krog. 46. hrib. Navpično: 2 tč.. 3. Rež, 4 tir. 5. Al(uminij). 6. Ingolič. 9. Levstik, 11 eo, 13. Anton, 14. tc, 16 S. P. D. 17. krt, 20. un, 22 ah. 24. avtor. 25. Irena, 27. sad, 29. ino, 32 korak. 35. galeb. 37. ro. 39. Jud. 40. no 43 Ig. 44 ah NESREČEN ŽENIN »Rečem ti: ni ženske, ki bi se ne hotela poročiti.« »Motiš se, prijatelj. Mnogo jih je, še zelo mnogo, ki nočejo nič slišati o poroki.« »Odkod pa veš to?« »Iz svoje izkušnje.« ŠPORT —» Računi In dejanja Svetovni rekordi v tekih v luči Nurmijevih napovedi čisto drugače kakor v prvi svetovni vojni, ko je zamrlo vsako življenje po športnih terenih po Evropi, smo v tej vojni dobi, ki je zdaj prešla že v peto leto- doživeli mnogo uspelih mednarodnih prireditev. Zadnji čas so se razmere v tem pogledu resda nekoliko poslabšale, toda kljub temu šc zdaleka ne smemo trditi, da je šport pozabljen, dasi je zdaj glavna skrb za ohranitev tega zdravega in koristnega pokreta v glavnem prepuščena mladini. V teh okoliščinah so seveda vrhunski uspehi in športne senzacije po mednarodnem merilu mnogo redkejše, saj ta čas v splošnem ne gre več za to, da bi športniki in njihovi vodi-telij stremeli za novimi rekordi, temveč le še za to, da športno življenje ne bo ostalo na mrtvi točki. Poročila o novih rekordih so zadnji čas prav izredni dogodki, kar je povsem utemeljeno, saj je v Evropi le še malo držav, ki bi svojih mladih in najboljših človeških sil ne imele na raznih frontah. Kljub temu pa gre razvoj svojo pot, kar se na primer prav lepo vidi v lahki atletiki, kjer so Švedi s svojima znanima atletoma Gun-darjem Haeggom in Arnom Andersscnom prav pred kratkim presnetljivo posegli v vrsto najboljših svetovnih znamk v tej športni panogi. Zanimivo je vedeti pri tem, da so najboljši atleti na svetu deloma že prekoračili ali pa se nevarno približali skrajnim mejam, ki jih je nekoč za teke izračunal najslavnejši predstavnik te discipline, Finec Paavo Nurmi. Primerjava dejanskih uspehov z računi v naprej, ki izvirajo prav od Nurmi ja, kaže naslednjo sliko: 100 m: (po Nurmiju) 10.1; (zadnji svetovni rekord) 10.2 (Owens—Amerika); 200 m: 19.8; 20.3 (Owens—Amerika); 400 m: 45.4; 46.0 (Harbig—Nemčija); 800 m: 1:44.8; 1:46.6 (Harbig—Nemčija); 1000 m: 2:19.6; 2:21.5 (Harbig—Nemčija); 1500 m: 3:43.5; 3:45.8 (Haegg—švedsika): 2000 m: 5:12.5; 5:11.8 (Haegg—Švedska); 3000 m: 8:02.4; 8:01.2 (Haegg—švedska); 5000 m: 13:57.6; 13:58.2 (Haegg—švedska); 10.000 m: 29:35; 29:52.6 (Maki—Finska). Gundar Haegg je torej na progah 2000 m in 3000 m že prevrgel Nurmijeve račune in tudi v teku na 5000 m se je močno približal najboljši znamki, ki jo je sploh kdaj smatral Za dosegljivo ta najboljši poznavalec športnega teka. Tudi računi glede najboljšega časa na 1500 m se že močno majejo, ker je Andersson v teku na 1 miljo (1609 m) prišel na 4:02.6, kar pomeni, da bi z dobro konkurenco — to bo njegov rojak Haegg, ki se je pravkar vrnil iz Amerike in že komaj čaka na to sreča, nje — morda tudi že prekoračil skrajno mejo po Nurmijevih napovedih. Težje kakor na dolgih progah bo izboljšati svetovne rekorde na krajših progah, ki so kljub vsem naporom že precej dolgo nedotaknjeni. Morda bo najprej na vrsti znamka na 1000 m- ki je v primeri z onima na 400 in 800 m še najmanj zveneča. V ostalem pa je res, da je skrajne meje svetovnih rekordov težko določati v naprej, ker se telesne sposobnosti človeka s pogoji stopnju_ jejo mimo vseh računov na papirju. Jutro Zgodba o jezeru Moj domači kraj leži v prijaznem gorskem kotlu med hribi, za katerimi se vleče visoko gorovje prav do obzorja Pravijo, da je bilo med hribi nekoč globoko jezero, in graščaki, ki so bivali po starih gradovih okoli jezera, so se na čolnih vozili drug drugemu v goste. Najbližja soseda sta bila Gradišar in grajski gospod s Kamna, ki sta imela oba dora ščajoči hčerki Ano in Elizabeto. Že od mladih nog sta bili deklici prijateljici in skoro vsak dan se je vozila grajska gospodična Ana k svoji prijateljici Elizabeti s Kamna; ta se je namreč baia glebeke vode, kj ju je ločila. Nekoč pa je obhajala svoj devetnajsti rojstni dan. in oče ji je povabil vse vrstnice in vrstnike z bližnjih gradov; že zgodaj zjutraj so se pomikali okrašeni čolni proti Gradišču. Tudi Elizabeta je stopila v čoln. in stari čolnar je krepko zaveslal. Na Gradišču so se veselili pri polnih mizah in pevec je že ubiral prve zvoke na harfi, ko priteče ves bled in prepaden grajski \alpet z nesrečno novico, da se je sredi jezera po-greznil čoln s kamensko gospodično in čolnarjem vred. Stari graščak s Kamna se ni mogel potolažiti nad izgubo edinega otroka. Jetnikom, ki jih je imel zaprte v visokem stolpu, je obljubil prostost, če mu narede prekop, po katerem se bo jezero odteklo. Kopali so in rili v zemljo m res prebili ozko sedlo med hribi in sotesko, po kateri se je polagoma odtekla voda v široko dolino. Baje so našli na dnu ob peščenem produ Elizabetinc truplo, in nesrečni oče ji je v spomin sezidal cerkev, ki je bila posvečena sveti Elizabeti, farni patroni našega kraja Tako pravijo, če jc res, pa ne vem šale za naše male Nacek in Lojzek, dva navihančka. sta sklenila za oto. Slišal sem, kako je Nacek ponoči povč:l Lojzka: »Pojdi k očetu in moleduj, naj ti da liro. Oče se bo ujezil m dal liro meni, ker sem bil priden in ga nisem nadlegoval. Portem a jo razdeliva « ♦ Branko je bil poreden, in mati ga je n»-šeškala. »Hu. kake si neubogljiv! Poglej svojega prijateljčka Borisa, ki jc tvojih let in ga starši nikoli ne tepo.« »Uh, uh, seveda,« je zajokal Branko, »ko bi imel tudi jaz take starše!« Izpopoln jevan ka: — led — rak — lak — rog — met Vstavi namesto črtic črke. da dobiš pet novih besed! Njih začetnice dajo ime romana. ki je svoje dni izhajal v »Mladem Jutru«. Otvoritev razstave Milana Radina je vzbudila živo zanimanje med ljubitelji upodablja' joče umetnosti Ljubljana. 6. septembra Včeraj dopoldne je bila v zgornjih prostorih Obersnelove galerije na G<>sposvet-ski cesti otvorjena prva kolektivna razstava slik mladega slikarja prof. Milana Radina, ki se je s tem nastopom predstavil kulturni javnosti našega mesta. Na otvoritev je prihitelo mnogo občinstva, da st? bila oba razstavna prostora napolnjena. Med občinstvom smo videli mnogo odlični-kov, razstav] jalčevih stanovski n tovarišev in zastopnikov tiska. Iz pestre zbirke, ki jo je mladi umetnik postavil na ogled, je r; zvidnc. da ljubi sonce, svetlobo in življenje, kar je nedvomno tudi njegova značilna poteza. Razstava obsega 30 olj, 15 risb in akvarelov ter dva pastela. Olja so: »Beograd« (štev. 1), slika iz prve razstave v Beogradu; »Saško« (št. 2), portret; »Na gostilniškem vrtu« (3); »Portret ge. ž.« (4); »Portret g. inž. M.« (5); »Portret ge. S.« (6); »Portret ge. V.« (7); »Portret ge. E.« (8); »Cigani« (9): »Portret ge. P. (10); »Portret ge. R.« (11); »Frančiškanska cerkev v jutranjem soncu« (12); »Portret ge. U.« (13); »Interijer« (14); »Portret ge. L.« (15); »Portret g. inž. K.« (16); »Moja žena in sin« (17); »Kopalci ob Ljubljanici« (18); »Tatjanca« (18), portret: »V parku I« (19); »V parku H« (24); »Kopalke« (21); »Portret g. B.« 26); »Portret g. L.« (27); »Portret g. K.« (28); »Portret ge. M.« (29) in ..Portret rodbine L.« (30); risbe in akvareli: »Motiv iz Sarajeva I. II in III (štev. 1, 2 in 3); »Mostar« (4); »Motiv iz Ljubljane I in H (5 in 6); »Motiv iz Dalmacije« (7); »Motiv iz črne gore« (8); »Motiv iz Kotora-1- I in II (9 in 10); »Motiv iz Bosne I in II (11 in 12); »Stara miza« (13); »Plitvička jezera)« (14) in »Plitvički slapovi« (15); pasteli: »Glava ge. L.« in »Glavna gdč. D « Velik del slik je zasebna last. Kolektivna razstava Milana Radina bo odprta do 19. t. m. vsak dan od 9 do 12.30 in od 15 do 18.30. Ogled toplo priporočamo. Na pragu novega šolskega leta Izgledi za zaposlitev današnje šolajoče se mladine so ugodni — Po vojni bo povečana potreba po vsakovrstnih šolanih močeh Ljubljana. 6 septembra. Leto za letom se obnavlja v teh dneh pri starših z doraščajočimi otroki skrb za njihovo bodočnost. Vprašanje, kam s snom. t hčerjo muči marsikaterega očeta in da misliti mnogim materam. Čim bolj se prbližuje začetek novega šolskega leta. tem večja je včasih za drega. Posebno, kier gre za prestop iz nižje šole v višjo, iz osnovne v razne srednje šole in iz teh na visoke šole in vseučilišča Tk pred začetkom sedanje vojne je bila zadrega staršev posebno neprijetna. Ker je bilo za mnoge stroke že preveč izšolanega naraščaja na razpolago, je nastopala brezposelnost. Strah pred njo in pred nesigurno6tjo otrokove bodočnosti, če se je posvetil takemu s kandidati prenas-čenemu poklicu, je vplival na mnoge tako. da pri odločitv o Šolanju niso upoštevali otrokovih sposobnosti in naravn h talentov, temveč so odločali bolj po izgledih za službe. Iz sicer razumljivih razlogov so bili starši največkrat tsti. ki so usmerili otroka na pot vodečo v kruhoborstvo. Tako je marsikateri otrok pod vplivom nezdravih razmer zapravil svoj ta'ent n študiral nekaj, za kar je šele mnogo kasneje spoznal, da mu ne »leži« Drugi vzrok za mnoge napačne usmeritve je bilo splošno razširjeno mnenje, da je izobrazba za inteligenčni, uradniški poklic najboljša. ki jo lahko zlast, meščanski otroci dobijo. Uradniška kariera se je smatrala za naj-udobnejšo, najvarnejšo, najlažjo. Uradnik se je zdel zavidanja vreden gospod, čeprav je imel (in ima še danes!) največkrat manj de narja v žepu kakor katerikoli obrtnik. Včasih zaradi pomanjkanja sredstev, včasih iz malomarne brezvestnosti pa so mnogi starši odpravili skrb za vzgojo svojih otrok tako da so šli v drugo skrajnost. Čim je otrok končal obvezno šolanje, so ga poslaii. kar so bili naj-brezvestnejši primeri, na delo v tovarne kot navadnega ročnega delavca Za skromen kapital, ki so ga do 14. leta starosti vložili v otrokovo vzgojo in šolanje, so hoteli imeti čim prej obresti, da so si z denarjem, ki ga je za služil, izboljšali koristoljubno svoj gmotni položaj. Nadarjen otrok se je običajno zavede! tega, zlasti v mestih neodpustljivega greha staršev nad svojo bodočnostjo sele, ko je bilo prepozno. Spoznanje, da so ga starši izkoristili zase. mu je zagrenilo vse življenje in mu kmalu odtujilo očeta in mater Žal, takih primerov ni bilo tako malo. a boriti z njimi!«