Poštartna plačana. Posaroazna Številka 1 k/ono, Štev. 13. V Ljubljani, v petek dne 1. aprila 1921. Leto IV. Izhaja vsak petek. Upravnifitvo ,,Bomovlne's v LJubljani, Sodna nlioa 6. Uredništvo »Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno 3 K, četrtletno 8 K, polletno 18 K, oeloletno 36 K. Oglasi: le 1 mm X 60 tnseratnega stolpiča nudi 80 vinarjev, uradni 1*20 K, poslano, posmrtniee in reklame 2 K. Večkratne objare popust. £b@HŠ3Slte celoito Pa, Pusti ,v svta,r! nezadovolj- omejevala glavno na mesta in indu- nostl Tako ge ]e zai,5og reševalo strijske kraje. Socialna higijena, ki Zadnje dni se je vlada g. Pašiča kalci samostojne kmete, češ, zapusti- m se rešuje pri nas delavsko vpra- naj bi glavno učinkovala prohibitiv-■edvomno utrdila in po vodi so šli li so zemljoradnički klub samo zato, sanje, katerega nikdar ne moremo no, se je izogibala dežele v svojem upi vseh onih, ki so še vedno raču- da so prišli na vlado. obravnavati in reševati kot sestavni praktičnem udejstvovanju, tako, da nali s tem, da se jim posreči onemo- Samostojni kmetski poslanci se del celotnega narodnega in držav- je nebroj kmetskih otrok v zgodnji gočiti vlado v ustavotvorni skupšči- bodo znali sami braniti in zavrniti nega vprašanja, ampak vedno le kot mladosti vsrkavalo v se kali različni, niso pa vedeli ti rušitelji, koga bi klerikalna očitanja. Nam se samo problem, ki je v sebi zaključen. Zaje- nih bolezni, katerim so pozneje pod-postavili na mesto g. Pašiča, kako čudno zdi, kako je to, da klerikalci zitev hudournika na eni strani ima legli, ko so bili prisiljeni zapustiti bi sestavili vlado brez radikalcev in vsakemu očitajo vladoželjnost, samo za posledico preplavo na drugem zdravi zrak dežele, demokratov. ne sebi, ko so bili do sedaj vendar koncu. Omahovanje sem in tja, ki Država je dosledno kazala malo Opozicija nima večine, tudi ako bi z malim presledkom sami vedno na ima obzire na vsako malenkostno zanimanja za preskrbo kmetskih šli skupaj vsi: klerikalci, narodno- vladi in jim je tudi danes zelo hu- trenotno škodo, a pri tem izpušča ubožcev, ki so morali v sramoto klubaši, Radičevci, socijalisti in ko- do, da se pod pritiskom razmer na- jz vidika celoten blagobit in razvoj, človekoljubja hoditi od hiše do hiše munisti, kar je pa izključeno, ker so hajajo v opoziciji. Saj mora biti ven- ki navidezno škodo na različnih kon- na rejo. Preskrba dežele z dobrimi nasprotja med posameznimi stran- dar cilj vsake stranke priti na vlado, cih kaj kmalu obsolnči in jih izpre- zdravniki in bolnicami je komaj vpo-kami opozicije tako močna, da se da svoj program na ta način lahko meni v korist — tako početje ne slo- števanja vredna Ukrepi za zatiraaje pač najdejo v objemu pri pobijanju uresniči v njegovi celoti, ali pa vsaj ni na velikih načelih. Taka politika kužnih in nalezljivih bolezni so se sedanje vlade, ne bi se pa nikakor deloma. Kmetski poslanci so gotovo m vsenarodna, vsedržavna. Taka po- omejevali samo na mesta in indu-mogla združiti na skupni delavni sprevideli, da bodo za svoje volilce 'itika je krajevna ali razredna in sta- strijske kraje program, najmanj za skupni ustavni in za kmetske koristi sploh mogli novska, ki v življenju države pomeni nr?ava ni' _nfl1a „rfTQn- ■ „„ načrt. storiti največ, ako v vladi sodelujejo slabo politiko. Ugasnjen ogenj na dez^eh razhč^ llaie fTatoti PM In ustava je vendar glavno delo, m so se ločili od onih svojih tovari- eni strani, kateremu se pa pusti, da dvimila liudski smkp? 5 ki ga mora izvršiti ustavotvorna šev, ki hočejo zastopati koristi kmet- švigne na druge konce in vpepeli in |sJoto zaravje skupščina, saj zato je ona bila izvo- skega ljudstva na ta način, da sto- dragocenejše stvari, ne pomeni no- T k . vlp(V .fl , . . Ijena in zato se je sestala. Obe naj- jijo ob strani in čakajo na to, da bene koristi. nih vprašan o katoh se^f dosedai močnejši stranki - demokratska in bodo sami za sebe imeli tako večino, in če hočemo danes nekoliko ome- delalo, da za kmetsko ljudstvo ne radikalna - sta se v vprašanju usta- da bodo lahko sami vladali niti kmetska socialna vprašanja, mo- pridejo v poštev. Stare grehe in za- ve zjedmili in pokazalo se je da sta V parlamentu se je večkrat korist- ramo predvsem poudariti, da mora- mude bo morala nova država hitro tt dve stranki dosti mocm da svoj no zvezah z drugimi strankami, kar mo ta vprašanja obravnavati z sta- in temeljito popraviti, ako bo hotela ustavni načrt udi uresniči a Sedaj ^.večkrat pokazali posebno kle- iišča vsenarodne in vsedržavne ko- imeti v kmetskem ljudstvu trdo opo-sta. se postavili na stran teh dveh nkalc, k, so ze vladali skupno z risti. Kmetski stan je del vsega na- ro v težkih dneh preizkušnje Dokler najmočnejših strank še dve stranki: plimam, radikala m narodnoklu- roda; poudarjamo/ da je kmetski se naša socialna po idka ne razl£ bosanski musliman, (24 poslancev) bas, torej s strankami, s katerimi se stan najvažnejši stan v državi, ven- po široki struji v deželo ne more in slovenski samostojni kmetje z de- J™;ajo v nobenem političnem dar pa tudi zanj ne sme pomeniti, mo računati na idejno preobrazitev setimi poslanci in tako je danes za vprašanju m zakaj se ne bi zdruzi i da more in mora samemu sebi za- našega ljudska- zavest man i vredni vladni ustavni načrt 226 poslancev, samostojni kmetski poslane, z radi- dostovati. Kmetska socialna vpraša- sti moramo»^bSteAte proti njemu pa samo 193 poslancev kale, m demokrat,, ki so vendar tudi nja je treba rešiti v okvirju vsesploš- V Beogradu Z Sav jen zelo ako vstejemo tudi Radičevce, ki sploh kmetski stranki? ne državne socialne politike, ki mo- dober zakon o ohrani Ji in razšnie^ ne nameravajo priti v konstituanto. Nasa država potrebuje v prv, vr- ra sloneti na velikih načelih in ki se nju ljudskega zdravia in Sa Posledica tega sporazuma med ra- sti osnovne zakone, ustavo, t.j e- razteza v enako dobri meri na ves več - in to je znamenje kiTovori dikalsko-demokratsko Pašičevo vlado da katerem se bo potem dalje narod. o boljših časih ame"]e' kl g°von ^'^KShTki hočejo Dosedanja socialna politika je z , -- "Rolo JUgOSlOUEHShih SBStBP«, SmttcP^S^T^ -ni ono stremljenje države ali dru: jR tačba dClilBtO. poslanec PuceH ministrstvo za do tov- Klerikalci pa padajo vedno niž- Slh uPravnih teles ki hoče ozdraviti hedelstvo ministrstvo za po- kakor tudl 1 nji|;ovi J zaveznikj oziroma preprečiti socialne bolezni, Na cvetno nedeljo se je ustanovilo Vse to'so dobra znamenia ki ka- njihovi temni nameni se ne bodo H" one bolezni, ki so kvarno razšir- vehko žensko društvo «Kolo jugo- žeio da ie ustava zas^urana' t ahkn uresničili. jene med vsem narodom, ki niso slovenskih sester», ki ima namen pa ni bilo delo za dosego sporah Velikonočni prazniki so nam pri- ome^e samo na mali krog posa- združiti v sebi vse slovensko žen- SL z milimani ki so stevS. DO nesli znatno zboljšanje položaji v meznikov, ki se ne tičejo naravnost s vo v sestrski zvezi, že lepo jugo- goj da se izpkča bosan kim velt nstavotvorni skupščini in upat je, samo telesnega zdrav a, ampak ima- slovensko ime «Kolo» pove, da gre posetnikom zaodvze^f kmetom da bo "Stava, temelj, na katerem se V gospodar- tu za nfodno stvar in da ima društ" izročena posest precejšnja o" bo zidala ^žava, kmalu pod streho, ,sklh, "ePnhkah- S aba organizacija vo predvsem namen, vzgajati jugo- škodnina v skupnem Sesku 250 mi- ker v skupščini je sedaj zasigurana kmetskef. stann (samostojnega in slovensko ženstvo v enotnem duhu lijonov kron Radikale? so v to za- ustavi močna večina, ki je klerikalci, nesamostojnega) na eni strani na m stavit, celo organizacijo v službo h evo privohli, demokrati so pa na- narodnoklubaši in komunisti ne zlo^ dru^ ftram pa moc industrijskega naroda, predvsem pa v pomoč zase- iSSti KniBtsl.a soD.aIna vprašanja. iMS^^fflE SSiSSS p^s-ssss SžavSskfbon^nasieidai daP^n !n. nnjna vprašanja, ki danes razbur- delavce in tudi niso pritegnili pod de sodelovale. Bila je velika napaka, Smo ustavo fna n o feDofrehna" ^^ Čme i" S1,riJO nezad<> sv0^° zaščito malega kmeta, ki je po da se ni svoj čas, ko se je podpisi močna večina ^ ^stavotvorn? sknn V° in°StL kl ovira ureditev S/ojih gospodarskih prilikah soro- vala deklaracija, združili vse naše ShiT zato notranjih razmer v državi in zatem- den poklicnemu delavcu. Tudi pri- narodno ženstvo v eno veliko zve- odnehali od svolea TalSa in Z ^f- J3Sm zunanje Politike' tisk veleposestnikov, ki so bili v du- zo, ki bi bila sodelovala pri delu za razum i bil HnSpn P na vehkih prmcpih, na širo- najskem parlamentu močno zastopa- našo novo državo. Zdaj se nam ti i , T , . |, , j kih načelih, k v najskritejših željah ni, je bil kriv avstrijske nesocialne drugič nudi taka prilika. Ženska Klerikalci seveda zlorabljajo ta zadovolje ljudstvo. Vprašanja, ki za- socialne politike, predvsem napram društva — posebno taka kot ie sporazum z muslimani, ker mislijo, zgibavajo današnje življenje naroda kmetskemu delavcu. Česar je bilo «Kolo» — ne smejo biti samo dru- da se je ze pozabilo, kako so oni m urejujejo njegovo razpoloženje ali deležno ostalo prebivalstvo države, štva za ženstvo po mestih — treba letali okoli muslimanov in jih vabili nerazpoloženje napram državi, ne je bilo odrečeno kmetskemu ljud- je, da pridejo vanj naša kmetska v svojo družbo, kar se jim pa ni po- smemo reševati poskusno na način, stvu. — Skrb za zanemarjeno mla- dekleta, ki naj bi povsod imele svo- srečilo. Se bolj pa napadajo kleri- ki morda zadovolji le neznaten del, dino, za nezakonske otroke, se je je krožke, ki bi bili v zvezi s «Ko- lom». Nam je znano, da so naša dekleta prav delavna v raznih organizacijah, one čitajo navadno več nego fantje in morejo mnogo storiti za narodno stvar. Zato naj bi učiteljice, ki so bile na shodu, povabile. na deželi kmetska dekleta na sestanek in bi jim pojasnile namen «Kola». O društvu smo že zadnjič pisali. Gre pred vsem za vzgojo. Naravno je, da bi taka močna ženska organizacija morala imeti svoj list — in sicer ne za par višjih, izobraženih žensk, ki imajo itak do-dovolj knjig in listov, ampak za priprosto ženstvo vseh slojev širom Jugoslavije. Mi izdajemo oficijelno in neoficijelno razne liste (n. pr. «Zdravje», ki ne pridejo v roke tistim, ki so jim namenjeni. Kaj pomagajo najlepši nauki, ki ne sežejo do kmetske koče. V takem listu bi se lahko naše ženstvo med seboj spoznavalo in iz posameznih člankov bi se poučilo o tej in oni potrebni stvari. Tak list bi moral biti nadaljevanje šolske vzgoje. V njem bi bilo dopisov od vseh strani: članice «Kola» bi prirejale v posameznih krajih prireditve, predavanja, kurze, dobrodelne in narodne zbirke: besede mičejo — zgledi vlečejo in tako bi se po vseh krajih oživili krožki, ki bi se odzvali, kadar bi šlo za kako veliko skupno narodno stvar. Le tako bo po našem umenju «Kolo» imelo svoj pomen. Ako ne seže iz mest na deželo, bo samo eno društvo več in ne bo moglo doseči posebnih uspehov. Želimo, da bi se k tej stvari priglasile k besedi naša dekleta in učiteljice z dežele, da se bo videlo, ali se da ustvariti taka organizacija. Po našem mnenju, da. In zdi se nam, da bi celo lepo uspevala. Torej v «Kolo» sestre, ne le po mestih — tudi po deželi — in predvsem po deželi. «Kolo» naj združi vse, a združenim naj da «Kolo» tudi duševne hrane, da bo jugoslo-vensko ženstvo v njem razvilo svoje sile za svoj napredek, za blagostanje in za korist vsega naroda. Dopisi. SELCA NAD ŠKOFJO LOKO. 20. marec 1921 bo zapisan za vedno v zgodovini in z žalostjo bodo gledali nanj trpini na zasedenem ozemlju. Vsi časopisi so p isali drugi dan o žalnih manifestacijah — le „Slove-nec", glavno glasilo SLS prinaša' mesto žalnih manifestacij na uvodnem mestu. 40 klerikalnih shodov proti držav'- Te možakarje bi bilo treba poslati v zasedeno ozemlje, ker n so zadovoljni z Jugoslavijo, zveste Primorce in Korošce pa v Jugoslavijo, tako bi bilo konec vseh hujskarij. Niti na enem teh shodov n iso klerikalci pokazali sočutja do zatiranih bratov. Eden najgrših klerikalnih shodov ob udeležb. 40 ljudi pa se je vršil v Selcih nad Škofjo Loko. Govoril je neki dr. Stanovnik, zabavljal na zavedno, narodno učiteljstvo, na sokolstvo in hujskal, da starš; sploh ne smejo izročati mladine svobodomiselnemu uči-teljstvu. V drugi vrsti je hval i Šuster-šiča, češ, da ni bil škodljiv SLS. Ljudstvo je vsled hvale šusteršiča silno razburjeno, ker je še vsem znano, kako je gospodaril z deželnim denarjem. Klerikalci so s Stanovnikom pokazali, da se zvežejo tudi z največj m izdajalcem, samo da bi bilo to v korist njihovi stranki. G. Stanovnik se je ra-doval nad Radičevci, ki bi radi s klerikalci upropastili Jugoslavijo. Bodite pa uverjeni, da vaše klasje ne bo šlo v cvetje. V Selcih se je s stanovnikovim govorom več podrlo kot korist to. Poleg hujskajočega govora so klerikalci popoldne telovadili, svirali in Bog ve kaj še. Tako so zaključili žalno manifestacijo prav tik demarkacijske črte v Selcih in Železnikih, ta čas, ko so drugod plapolale črne zastave v znak žalosti nad zasužnjenjem naših primorskih rojakov. Politični pregled« V Beogradu se je izvršila rekonstrukcija vlade in pri tej priliki je postal slovenski kmet minister za poljedelstvo, kar sicer ni prvi slučaj, ker je bil že klerikalec Roškar, tudi kmet, minister poljedelstva, ki pa ni delal posebne časti niti svojemu stanu, niti stranki, ki jo je zastopal. Vstop g. Puclja v vlado je dalekosežnega pomena, ker s tem so slovenski samostojni kmetje jasno in odločno naglasih, da so oni stranka reda, ki hoče močno in enotno državo, ker bodo na ta način najboljše zavarovane tudi koristi kmetskega ljudstva, ki more doseči gospodarsko blagostanje samo v močni, enotni in urejeni državi. Kaka razlika med samostojnimi kmeti in klerikalci! Prvi gredo s pošteno in odkrito politiko k dosegi svojih ciljev, klerikalci se pa združujejo s samimi razdiralnimi strujami v državi in naravna posledica te protinarodne klerikalne politike je ta, da je danes dr. Korošec popolnoma osamljen in družbo mu delajo samo še komunisti. Peklenski načrt klerikalcev, da bi razbili državo in slavili na njenih razvalinah svoje orgije, so se popolnoma ponesrečili in danes gleda na njih vsa Jugoslavija samo še kot na zlo, ki ga je treba uničiti, ako nočemo, da ono uniči narod in državo. Velikega pomena je vstop samostojnih kmetov v vlado tudi zato, ker klerikalci ne bodo mogli več vpiti, da bo ustava Slovencem usiljena, ker je večina slovenskega dela jugoslovanskega naroda proti ustavi. Ker so socijalni demokrati in narodni socijalisti v glavnem tudi za vladin ustavni načrt, je jasno, da je večina Slovencev za močno in enotno državo in oni, ki so proti enotni državi, so na Slovenskem v manjšini. S tem se je ugled Slovencev v državi močno dvignil, pokazalo se je, da je večina slovenskega dela edinstvenega jugoslovanskega naroda zrela za svobodno politično življenje, skrb vseh zavednih in treznih ljudi pri nas pa mora biti, da se narodna in državna zavest v našem ljudstvu še bolj utrdi in da že v bližnji bodočnosti zginejo s površja tudi zadnji šusteršič-Lampetovi ostanki, tudi zadnji sledovi protinarodnega, nazadnjaškega klerikalizma. Nekdanji zaščitnik tega protinarodnega klerikalizma se je že zopet pojavil v naši neposredni sosedščini, bivši avstrijski cesar in ogrski kralj Karel Habsburžan je prišel v Budimpešto in bi rad zopet zavladal ne samo na Madžarskem, temveč tudi v Avstriji in klerikalizem bi potem gotovo tudi med nami delal živahno propagando za njega. Kaj klerikalcem mar, da bi to pomenilo za nas največjo nesrečo, da bi le njemu šla zopet pšenica v klasje, kakor mu je šla v nekdanjih časih! Ampak vsi upi Karola Habsburžana in njegovih privržencev so zastonj, ker Karel Habsburžan bo moral zapustiti Madžarsko, kakor je prišel vanjo. Iz Budimpešte je moral že oditi v Sombotelj, ker vprašanje njegovega povratka na madžarski prestol ni tako enostavno, kakor je on to morda mislil. Sedanji državni upravnik Madžarske, Horthy, Karlov zvest privrženec, je rekel bivšemu kralju, da njegov po-vratek v Budimpešto utegne dovesti Madžarsko v navečjo zadrego. To se bo tudi zgodilo, ker niti v Budimpešti, niti na Dunaju ne sme priti na prestol nobeden Habsburžan več! Jugoslavija, Češkoslovaška, Italija in Rumunija se ne bodo zadovoljile s tem, da se je Karol Habsburžan takoj po svojem prihodu v Budimpešto umaknil v Sombotelj — te države bodo zahtevale, da on popolnoma zapusti Madžarsko in se vrne nazaj v Švico, ali kamorsibodi drugam, samo da je daleč od Madžarske in od Avstrije! In tej zahtevi štirih držav bodo morali Madžarji brez ugovora ugoditi takoj! Naše sosede Italije v nobeno« oziru ne moremo zavidati, ker v Italiji vlada popolna anarhija, ta država se nikakor ne more umiriti in krvavi boji med posameznimi strankami se vršijo iz dneva v dan in po vsi državi. Požigajo se poslopja, rušijo železnice, puške in strojnice pokajo vsepovsod in včasih mora poseči vmes celo topništvo! To niso več nedolžne demonstracije, to je že prava državljanska vojna, ki ne more prinesti nič dobrega. Prav resne razmere so zavladale tudi v Nemčiji, kjer divjajo komunistični upori in vladne čete imajo težko delo v boju s komunističnimi tolpami, ki požigajo, ropajo in morijo. Velik del Nemčije je v plamenu in tudi Nemčija se ne bo še kmalu pomirila. Istočasno, ko komunizem dviga na Nemškem glavo, se opaža, da na Ruskem boljševizem polagoma propada, ker je izgubil v ljudstvu vsako za-slombo. Delovno ljudstvo se še vedno upira in vstaja proti boljševiški vladi, ki je prizadejala ruskemu ljudstvu toliko gorja. Veliko primorsko mesto Odeso ob Črnem morju so boljševiki po najnovejših poročilih izgubili in so se morali umakniti daleč proti vzhodu, za reko Dnjepr. V ustaških rokah se ne nahaja samo Odesa, temveč tudi vse ozemlje daleč proti severu in zapadu mesta in to so najrodovitnejše ruske pokrajine. Morda se boljševikom posreči vzdržati se še nekaj časa v sedlu, ampak eno je danes gotovo: da je že prišel čas njihovega propadanja in da ni daleč dan, ko bo boljševizmu popolnoma odzvonilo. Svetovna vojna še ni končana, začela se je v Mali Azaji vojna med Grki in Turki, ker Turki nočejo priznati onih mirovnih določb, po katerih se Grčija tudi v Mali Aziji močno razširja na njihov račun. Grki pa hočejo obdržati v svojih rokah vse ono ozemlje, ki jim je bilo prisojeno v mirovni pogodbi — takrat, ko je še Grčija živela v dobrih odnošajih z zapad-njeevropskimi velikimi silami. Sedaj so pa ti odnošaji zaradi povratka kralja Konštantina, prijatelja Nemcev, na prestol, vse prej kot prijazni. Turki to dobro vedo in zato ne da-•o miru in Grčija je prišla v prav neprijetno in nevarno zagato, iz ka- LISTEK. M ANICA: — Divji lovec. Krivico bi delali Zabrdnikovemu Mihi, ako bi trdili o njem, da je hudobnež, potepuh in kar je še takih podobnih imen. Saj je bil priden fant, v družbi vesel in kratkočasen, krivice ni storil nikomur. Med ljudmi torej ni imel posebnih sovražnikov. Pač pa je obstojal, — vsaj šušljalo se je tako — tem ostrejši konflikt med Miho in med — zajci, ki so živeli in se množili po občinskih gozdih in pašnikih. Občinski lovec, stari Grega, je večkrat strahovito rentačil, ko je pobiral iz grmovja razne žice, strežeče po zajčjem življenju. Tudi Grega je imel na piki Miho, saj so včasih stopinje po novopadlem snegu držale od nastave pa naravnost do Mihove koče. Toda videl ga ni še nikoli in četudi je starec mar- sikatero. noč prezebal na preži, vse zaman, divjega lovca ni bilo moči dobiti v pest. Miha se je pa poredno muzal, postopal previdno ter še nadalje rekvi-riral nedolžne in nič hudega sluteče brzonožce. Vsak večer se je skrivoma plazil za lovcem Grego, da vidi, kam bo krenil. Ako je Grega mahnil na levo, zavil je Miha na desno, če se je Grega podal na pašnike, je smuknil Miha tja proti gozdnim vrhovom. In takim zvijačam mladega divjega lovca šestdesetletni Grega res ni bil kos, zato je preklinjal Miho do belih kosti Jezilo ga je v dno duše, ker je bil prepričan, da je Miha krivec in vendar ga ni mogel izročiti rokam pravice, ker mu je manjkalo dokazov. Par Mihovih sosedov bi bilo Grcs gi lahko pomoglo z dokazi, ti so namreč že videli včasih, takole v poznih urah, stopati proti koči Miho z živim brašnom pod pazduho. Pa sosedje so dejali: «Če bi Miha ne ulovil zajca, bi ga pa kdo drugi. Mi bi ga itak ne bili pojedli. Čemu bi si nakopavali Mihovo jezo». In Miha je rekviriral dalje. Toda — slednjič je tudi zanj napočil usodni trenotek in njegovega divjega lova je bilo mahoma konec. «Aha», boste rekli, «torej ga je vendar Grega začopatil». O ne, ni ga začopatil Grega, ne. Ho, zaradi Grega bi lahko lovil še danes. Ampak sam se je vjel ta nepridiprav, čisto sam. Ta prefriganec pač ne bi bil mislil, da bo kedaj nastavil samemu sebi. No, čujte! Miha je rad ogljaril, to se pravi, ob temnih nočeh je rad postaval pod oknom, ob katerem je stala — znotraj seveda, — postelja brhke deklice, sosedove Urške. No, to bi samo na sebi ne bilo še nič napačnega, saj mlad in pogumen fant mora ogljariti okrog svojega dekleta, le strahopetne mevže ostajajo doma. Toda Urška je bila obljubljena drugemu in to je bila tista vražje sitna in nevarna reč za predrznega Miho. Da je Urška že namenjena drugemu, je Miha dobro vedel, a vkljub temu je kaj rad šaril pod njenim oknom. Morda je to počenjal vsled nagajivosti napram njenemu ljubimcu, ali pa mu je brhka Urška res nekoliko zmedla pamet, kdo naj to ugane? Urškin zaročenec je bil zelo močan hrust in ne bilo bi dobro za Miho, če bi ga bil on dobil v kremplje. Pa Miha se ni bal. Zaupal je svoji previdnosti in svojim urnim petam. Neko jasno in mesečno noč ga je napadla izkušnjava in zopet je padel v stari greh. Splazil se je — ne pod Urškino okno — nego na travnik, ki se je raztezal takoj doli za vasjo. Ubogi zajci, zopet jim je pretila smrt. Počenil je v živo mejo, razvil in pripravil žično nastavo ter se hitro odstranil. tere se najbrže ne bo izvlekla z zdravo kožo, ker njena armada je vse poprej kot prvovrstna. Danes se že skoraj z gotovostjo lahko reče, da bodo imeli od povratka kralja Konstantina na grški prestol največ koristi — Turki! Oospodarstvo. = CENE ŽELEZA PRI NAS IN DRUGOD. V poslednjem času se je mnogo pisalo o tem, da naša industrija ne more z inozemsko konkurirati in da bodo naše tovarne prisiljene vstavit) obratovanje in odsloviti delavce, ako se na ta ali oni način ne zmanjšajo produktivni stroški. Posebno pereče je stanje naše železne industrije, ki je v Sloveniji, močno zastopana. Poroča se nam, da znašajo pri nas produkcijski stroški za železo v pal.cah 1000 do 1100 K za 100 kg, doč.m postavlja Nemčija franko Passau enako železo po 600 K za 100 kg. Sedanja carina na železo je jako n zka, tako da nas stane nemško železo postavljeno v Jugoslavijo, okroglo 700 K za 100 kg. Ako bi bile prometne razmere take, kakor so bile pred vojno, bi naša železna industrija ne mogla prodati nitj kilograma železa in bj morale tovarne, kakor na Jesenicah, Štorah itd. vstaviti obrate .iq odsloviti delavce. Mednarodni promet je sicer še vedno slab, ali se od dneva do dneva zboljšuje. V kratkem bo mednarodna konkurenca igrala isto vlogo kakor pred vojno. Ako bodo naše tovarne tudi takrat delale z večj mi produktivnimi stroški kakor inostranske, je naravno, da bodo podlegle tuji konkurenci. Da se izognemo tej nevarnosti, je neobhodno potrebno, da delujeta privatnik in država v tej smeri, da se produkcijski stroški ne le v železni iindustriji, ampak sploh v industrijskih podjetjih znižajo. = ZA ZVIŠANJE PREMOGOVNE PRODUKCIJE. V ministrstvu za promet je bila dne 23. marca seja, katere so se vdeležili lastnikii rudnikov ali njih namestn Iki iz cele države, delegati rudarskega udruženja, ministrstva saobračaja, min strstva za šume in rude in železniške direkcije. Na sej 6e je razpravljalo o povišanju produkcije premoga. Naglašalo se je, da vlada namerava z zbl žanjem rudniških lastnikov in kompetentnih državnih oblasti dvigniti produkcijo premogovnikov in s tem zboljšati promet in našo industrijo. = RAZSTRELIVO. Uprava pra-harne v Kamniku, objavlja: Praharna v Kamniku je pričela izdelovati vse vrste dinamona. Konsumenti morejo dobiti vsako količino dinamona za staro ceno 13 dinarjev za kilogram. Nova cena se določi kasneje. Nakup odobri dravska divizija, prejem in plačilo pa se vrši v vojnem skladišču dravske divizije na Ljubljanskem polju v Ljubljani. Razširjajte ..Domovino!" Beležke. b Vera je v nevarnosti, tako vpijejo klerikalci iz dneva v dan in — prav imajo, samo da pravega krivca ne vidijo. Ljudje se vedno bolj odtegujejo cerkvi, iz katere jih pa ne podijo demokrati, temveč duhovniki, ki sami ne živijo po Kristusovih naukih in pridigujejo mesto ljubezni samo sovraštvo. Pri velikonočnih procesijah pri raznih ljubljanskih cerkvah je sodelovalo letos prav malo ljudi in drugod je bilo najbrže enako in krivi so temu samo duhovniki, ki so iz božjih hramov napravili klerikalne štacune. Da, da, po duhovnikih gre vera gor, pa tudi — dol. b. Dobro se je odrezal. Duhovniki agitirajo sedaj — ker je agitacija ta-kointako njihovo glavno delo— za občinske volitve, ampak časi so se spremenili in duhovniki-agitatorji dobivajo včasih od bistrih kmetov odgovore, na katere niso navajeni.^Tak duhovnik-agitator je prišel tudi k posestniku-volilcu v škofjeloškem okraju in ga nagovoril: «Oče, kot Kristjan boste gotovo volili naše može pri občinskih volitvah». «Ne obljubim nič», odvrne posestnik, «v naši novi državi so volitve tajne, ker nismo več pod Lampetom in Šuster-šičem». Nato župnik: «Dobro, če boste volili demokrate ali samostoj-neže, veste, da vam na zadnjo uro ne bom dal odveze». Kmet se ni pa čisto nič ustrašil te grožnje, temveč je mirno, ali odločno odgovoril: «Gospod župnik, le zapomnite si: mi vas za to plačamo, da berete mašo, izpovedujete in pokopujete, če je odveza samo za politiko, potem ta-kointako nič vredna ni». Župnik je umolknil in umolknil bo še marsikak duhovnik-agitator! b NEPOŠTENOST. V svojih manjših I stih, namenjenih širokim ljudskim slojem, vpijejo klerikalci, češ, da stojimo tik pred vojno. Seveda je to laž, ker prii nas na vojno nihče niti ne misli, ampak klerikalci morajo ljudstvo vznemirjati in izkoristiti vse za svoje strankarske namene, ker potem, ko vojske le ne bi bilo, bi se klerikalci hvalili, da je to — njihova zasluga! V resnici; je naš mednarodni položaj si-gurnejši od skoraj vseh drugih sosednjih držav, ker nas nihče ne ogroža, mi pa tudi nikogar, ker imamo dosti skrbi doma in nam je mir nad vse potreben. Pisanje malih klerikalnih listov je torej nepošteno, ker po nepotrebnem razburja ljudstvo. Novosti. • ZA POVIŠANJE BERE. «Novi čas» kruto napada vlado, ker hoče duhovnikom urediti plače in zato oprostiti ljudstvo vseh dajatev, ki spominjajo na srednjeveško suženjstvo. «Novi čas» očividno zagovarja, da naj bi duhovščina od naroda tirja-la še večjo biro, kakor jo plačuje danes. Zanimivo je stališče «Novega časa® tem bolj, ker stoji v nasprot-stvu s stališčem klerikalne «Straže», ki je nametala na dr. Žerjava gnojnico in blato, ker je pri finančnem ministru zahteval v ljudski prid gotove garancije, ako bi se hotelo dati duhovnikom državne plače. * Klerikalna jeza. «Novi čas» z dne 17. marca t. 1. prinaša dopis iz Device Marije v Polju, kjer dopisnik pretaka krokodilove solze o vednem prenašanju občinskega inventarja. Kdo je temu kriv? Bilo je gerentstvo v naprednih rokah, katero je vložilo dne 27. marca 1920 zelo utemeljeno pritožbo, kako je prejšnji klerikalni občinski odbor brezvestno zapravljal občinsko premoženje, a dr. Brejc in Remec namesto, da bi rešila vloženo pritožbo^ izročila sta meseca aprila 1920 prejšnjemu zapravljivemu občinskemu odboru kot gerent-skemu svetu zopet občinske zadeve, da so zamogli mrcvariti občino po svoje. Žuga, da bo pazno zasledoval gerentovo delovanje. V tem pogledu ima prav, ker ako bo istega pazno zasledoval, se bode morda kaj naučil, osobito kako se mora z občinskim imetjem ravnati. Delavci gospoda Kavčiča to predobro poznajo, naj mu dopisnik podtika še takih laži, saj brez teh tako ni zmožen dopisa sestaviti. Kavčičev izrek: «Reveža se more braniti, bogatin se lahko sam brani», nam je vsem še predobno znan, zato marsikateri občan opozori drugega, ako ima kaj pri občini za opraviti, naj gre sedaj, dokler ima Kavčič občino v rokah. To je pač zadosti dokaz, kako želi reveža bičati, le žal, da nima kot ge-rent tiste oblasti kot od ljudstva izvoljeni župan. Volitev želi dopisnik «Novega časa» kakor da ima bogzna kake uspehe pričakovati. Vsi pošteni občani občine Device Marije v Polju bodo z veseljem pozdravili kandidaturo dopisnika «Novega časa» na klerikalni kandidatni listi, kajti on bo na listi občanom tako strašilo, da klerikalci ne bodo dobili niti svojih glasov za tako listo, na kateri bo dopisnik «Novega časa». Absolutizem* dr. Žerjava in dr. Baltiča bo vplival na občinsko gospodarstvo tako blagodejno, da ga bodo blagoslovili klerikalci sami, ker bodo uvideli, da je liberalno gospodarstvo bolj pošteno nego klerikalno. * «RAVNOPRAVNOST» DRŽAVLJANOV V ITALIJI. Neki stranki je potrdilo županstvo neke slovenske občine slovensko prošnjo za točenje vina na tarifo v Trstu. Dotični uradnik pa jo je nahrulil, češ, mi ne bomo držali za Slovence slovenskih uradnikov, ker smo v Italiji in prošnja mora biti spisana v italijan- «Kam sedaj? Domov ne gre, utegnil bi srečati Grego. Tu čakati na zajca tudi ne kaže, aha, že ve. Urška še gotovo ne spi. Kaj, ko bi ji šel malo ponagajat, tako bo najhitreje potekel čas». Rečeno, storjeno. Odpravil se je za vasjo tja čez vrtove in se kakor tat približal Urškinemu oknu. Cin, cin, cin! «Urška, Uršica, ali čuješ?» Nič odgovora. «Urška, Uršica, mila mi dušica! Ali spiš, ali tako ležiš? Ali se jeziš, ali se na smeh držiš? Zakaj mi ne odgovoriš?» Zopet nič odgovora. Zdajci je bilo začuti, kot bi kdo tam zadaj na dvorišču lomil deske, takoj nato se je pa pojavila izza ogla ogromna črna pošast. Ali Miha je bil pripravljen. Ni rekel Urški «lahko noč», ni bev, ni mev nego ucvrl jo je tja doli proti travniku, da bi ga ne mogli dohajati niti njegovi preganjani zajci, kaj šele človek. x Črna pošast pa — ne bodi lena — je zletela za ubežnikom. Miha je bežal kot veter, a tudi pošast je dobro rezala za njim. Pa razdalja med njima je bila precej velika in Miha bi bil brezdvomno odnesel urne pete svojemu zasledovalcu, da se ni pripetilo nekaj, kar je bilo za Miho usodno. Ko je namreč bežal čez živo mejo na travnik, zgrabil ga je sam vrag — drugače si res ni mogel razlagati — tako silovito za levo nogo, da je kar zviškoma štrbunknil na zmrzla tla. Toda uren kakor je bil, bi se kaj hitro zopet pobral, ali vrag ga je držal kar naprej. V tem je bila pa že pošast pri nesrečniku in začela strahovito vihteti konec deske po ubogem telesu, ki se ni moglo ganiti nikamor. «Čakaj vrag, ti bom dal laziti okrog mojega dekleta!» In zopet je padalo po Mihi. «Obljubi mi, da se ne prikažeš nikoli več pod Urškino okno!» Miha je lovil sapo in vse obljubil, seveda. Pošast je vrgla desko v mejo in izginila v temi. Miha se je s težavo dvignil in poskušal rešiti se vragovih čeljusti. Potipal se je za bolečo nogo — oj —kaj pa je to? Ozrl se je okrog sebe, kraj mu je postajal znan in zasvetilo se mu je v glavi. «Oj bedak, bedak», je milo zastokal. «V zanjko, ki sem jo malo prej nastavil zajcem, sem se ujel sam. Huj, taka smola!» Dolgo je trajalo, preden se je rešil zajčje zanjke. Ves osramočen, zlomljen in pobit na duši in telesu, se je plazil domov. Vso pot se je rotil in sveto presegal, da ne bo nastavil nobene zanjke več. In držal je prisego. Odslej so imeli lovec Grega, Urška in občinski zajci mirne noči pred nekdaj tako razposajenim divjim lovcem. ščini. Na njeno prošnjo, naj ji vendar vidira vlogo, jo je uradnik strašil z zaporom. Pomagati si je morala pri advokatu, ki ji je prestavil prošnjo v italijanščino in ji računal za to deset lir. Tako se godi našim zasužnjenim bratom na Primorskem. * NOVI MINISTER POLJEDELSTVA IN VOD. Ivan Pucelj je rojak iz Velikih Lašč na Dolenjskem, kjer slovi kot umen gospodar. Rojen leta 1877., je moral predčasno končati svoje gimnazijske študije ter prevzeti po umrlem očetu voditev domačega gospodarstva. Poleg kmetijskih poslov je mladi Pucelj posvečal ves svoj čas nadaljni izobrazbi in v prostih urah se je z uspehom poskušal tudi v lepi literaturi. Mnogo njegovih pesnic in pripovedek je priobče-nih v slovenskih listih in tudi Ljubljanskemu Zvonu je bil zvest sotrud-nik. Zgodaj se je tudi bavil s politiko in je zaslovel zlasti po svojem povratku iz Amerike, kjer je bival od leta 1900 do 1902, ne le kot odličen gospodar, temveč tudi kot odločno napreden, trezen politik. Kmalu so se ga klerikalci, proti katerim je nastopil pri držav nozborskih volitvah kot napredni kandidat, pričeli bati kot opasnega nasprotnika. Zato so ga za časa vojne tudi pridno denun-cirali kot srbofila. Po prevratu je minister Pucelj z vnemo deloval v načelstvu JDS pozneje je stopil na čelo samostojnega kmetskega pokre-ta. Njegova politična naobrazba in njegova treznost sta lastnosti, ki sta predestinirala za ministrskega kandidata SKS. G. Pucelj je že drugi slovenski kmet, ki je postal minister. Kakor je prvi, g. Roškar, bil svoji stranki in slovenskim kmetom v zadrego, tako bo drugi gotovo slovenskemu kmetskemu stanu v ponos. * Občinski volilni red za Slovenijo. V založbi Tiskovne zadruge je pravkar izšel nov volilni red, po katerem se bodo vršile prihodnji mesec občinske volitve po Sloveniji. Volilni red, ki je izšel v jako priročni izdaji bo dobro služil občinskim uradom, glavarstvom, kakor tudi strankam, ki bodo posegle v volilni boj. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6 in velja s poštnino vred 4 krone 40 vin. ako se denar v naprej pošlje. To potrebno knjižico toplo priporočamo vsem onim, ki se hočejo natančno seznaniti z novim občinskim volilnim redom. — * Tečaj za krojače v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti bo priredil v Ljubljani prikrojevalni tečaj za krojače. Interesenti naj prijavijo svoj pristop najkasneje do 1. aprila t. 1. pismeno ali ustno na urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22. * PRTLJAGA OSEB, KI SO SE VRNILE IZ AMERIKE. Špedicijska tvrdka „Celer.tas" v Trstu naznanja, da se nahaja v njenem skladišču v Trstu velika množina prtljage, pripadajoče po večini preb Valcem iz Slovenije, Hrvatske in Srbije, ki so se vrnili iz Amerike in jo pustili tamkaj. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nab.t na mestni deski v Ljubljani. * KATERO MESTO JE NAJVEČJE V JUGOSLAVIJI? Po časopisih je krožila vest, da je največje mesto v Jugoslaviji Subotica z 138.000 prebivalci, ki bi torej celo prekosila Beograd, kjer so jih našteli 110.000. Ali kljub temu moramo reči, da je Beograd največje naše mesto. Pod Subo-tico namreč ne spada le mesto samo, temveč nebroj naselbin in raztresenih kmetskih hiš, katerih prebivalci se ne morejo imenovati niti vaščani, kaj šele meščani. Ozemlje Subotice je namreč večje od vsega ljubljanskega okrajnega glavarstva in mora najoddaljenejši vaščan hoditi do mesta dobrih pet ur. Teh raztresenih »meščanov« je dobri dve pe- tini od vsega prej omenjenega števila. Tako zavzema pravo mesto Su-botica po višini prebivalstva tretje mesto v naši državi, prednjačita ji Ber> «Iz Ljubljane? govorite, kaj želite, kaj je vam? razložite, želje skrite, kaj vas vodi v božji hram?* «Tu prinesli smo izjave*, pravi doktor mu Oosar, «strašne imamo težave, gre za našo skupno stvar. Prišli v novo smo državo in na vladi nismo mi, zdaj sprejemajo ustavo in to nas boli, boli. Resolucije različne tu prinesli smo s seboj, nove zakone krivične se iz njih spozna takoj. Vsepovsod se nas odriva, nihče se nas ne boji, širi se že vera kriva in še drugih več reči: Na deželni naši vladi Ne sedi več naš pristaš, kot je bilo po navadi šusteršič predsednik naš, % ta je dobro gospodaril, on krščansko je ravnal, liberalce je udaril, kakor vedel je in znal. Zdaj pa hočejo uvesti celo kancelparagraf, mi pristaši tvoji zvesti smo vsled tega čisto — paf.* Zdaj v besedo mu poseže znani Janez naš Kalan: «Antikrist razpenja mreže že čez vso slovensko stran. «Sveto vojsko* sem izdajal, na pijance bil sem hud, pridigal sem in razgrajal, a zaman je bil moj trud. Ne spreobrnejo se Kranjci — to je glavna vseh zaprek, oni stari so pijanci pijejo ga vsi povprek. Druga stvar so nam Sokoli, ti nevarni so ljudem in sedaj celo na šoli se uvede njih sistem. Spisal razne sem brošure, agitiral proti njim, radi njih po cele ure, včasih več noči ne spim.* Tu se tretji mož oglasi, bil je Nace Nadrah sam: «Prišli so res slabi časi za krščanski naš program. Srbkinjo so nam poslali, da prišla je k nam učit, mi pa smo takoj spoznali, kak namen za tem je skrit. Jaz takoj interpeliral sem ves višji šolski svet, on se ni na to oziral in je šel na dnevni red.* Ko možje so umolknili, se oglasil Bog je sam: «Kar ste tukaj mi odkrili, To že davno vem in znam! Da na Kranjskem vera peša to resnica je zares, ker vsa vera vaša meša med politično se zmes. Preje Kranjcev cele vrste so polnile božji hram — zdaj bi lahko štel na prste te, ki pridejo še k nam. Vi ste krivi, da sovraži — se med saboj kranjski rod, vsak iz vas, kjer more, draži, hujska, škodi vsepovsod. Je to evangelij pravi, ki ga sin je moj učil? Kaj je pisano v postavi? Kdo sovraštvo je delil? Kdo veleva v cerkvah mojih in na shodih raznih vseh, pridigati vam o bojih in političnih stvareh? Kaj vas brigajo sokoli, kaj vam je kupčija mar, vsak naj zase pridno moli in skrbi za svoj oltar. Zdaj skrbite za denarje in politizirate, in za razne poglavarje se z ljudmi prepirate. Bratje vaši pravoslavni vsi krščanski so ljudje, samo Nace Nadrah slavni menda tega še ne ve. Kak se v šoli telovadi, to ni vam ne meni mar! Kdo sedi na kranjski vladi, to je pač državna stvar. Vi sovražite kristjane, ker se vam ne pokore, čednosti so vam neznane, ki kristjana naj krase. Kje ponižnost, kje dobrota, kje ljubezen je pri vas, vi sami na kriva pota cerkev vodite ves čas. Taka jeza me obhaja, da bi v roke vzel svoj bič, ker iz vaših vrst že vstaja novi doktor šusteršič...» Tiho so možje obstali, mrak pokril je vse počez, avdijenco so končali in odšli so iz nebes. Občinske ¥olitte. (Dalje.) Za občino z 10 odborniki in 10 namestniki n. pr. bo morala biti kandidatska lista izpolnjena tako-le: i. stran: Občina: Gaber. Volitve dne 10. maja 1921. KANDIDATSKA LISTA JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE. I. kandidati za odbornike: 1. Janez Krpan, posestnik, Gaber št. 12; 2. Martin Podgorec, gostilničar, Gaber št. 2; 3. Luka Jelen p. d. Ribič, čevljar, Lipa št. 18; 4. Miha Belec, učitelj v Gabru št. 8; 5. Anton Brence, kovač v Dolini št. 3; 6. Franc Zabukovšek, kolar v Lipi št. 7; 7. Ivan Korenjak, posestnik, Gaber št. 4; 8. Gabrijel Maček, zasebnik v Lipi št. 17; 9. Jože Gorjanc, ključavničar v Gabru št. 1; 10. Peter Jež, trgovec v Dolini št. 5. Predstavnik liste za volilni odbor: Vinko Vodopivec, naduč. v Dobravi 17. 2. stran: Podpisi kandidatov: 1. Janez Krpan, posestnik, Gaber št. 12, sprejmem; 2. Martin Podgorec, gostilničar, Gaber št. 2, sprejmem; 3. Luka Jelen, p. d. Ribič, čevljar, Lipa št. 18, sprejmem; 4. Miha Belec, učitelj v Gabru št. 8, sprejmem; 5. Anton Brence, kovač v Dolini št. 3, sprejmem; 6. Franc Zabukovšek, kolar v Lipi št. 7, sprejmem; 7. Ivan Korenjak, posestnik, Gaber št. 4, sprejmem; 8. Gabrijel Maček, zasebnik v Lipi št. 17, sprejmem; 9. Jože Gorjanc, ključavničar v Gabru št. 1, sprejmem; 10. Peter Jež, trgovec v Dolini št. 5, sprejmem. Podpisi namestnikov: 1. Alojzij Žagar, posestnik na Dobravi št. 18; 2. Matevž Mravlja, krojač na Vrhu št. 7; 3. Ferdo Škorec, posestnik, Lipa št. 10; 4. Ivan Žibert, posestnik in trgovec, Lipa št. 4; 5. Filip Zima, posestnik na Vrhu št. 5; 6. Ciril Medved, čevljar na Vrhu št. 8; 7. Viljem Svet, posestnik na Dobravi št. 15; 8. Matija Dolenc, gostilničar na Dobravi št. 9; 9. Jožef Žagar, posestnik, Dolina št. 5; 10. Franjo Škrbec, trgovec in posestnik, Dolina št. 4. Za pooblaščenega zastopnika za občevanje z županom oz. političnim obla-stvom se imenuje v zmislu § 16 a g. Janez Krpan, posestnik v Gabru št. 12. Za pooblaščenega zastopnika kandidatske liste je najbolje imenovati nositelja liste (prvega kandidata za odbornika), za namestnika pa drugega. Lahko pa se imenuje vsakega volilca v občini. Od vsakega, ki ga imenujete za predstavnika liste ali pa za pooblaščenega zastopnika, morate imeti njegovo dovoljenje. Zato mu dajte poprej podpisati izjavo, da ta posel sprejme. Kandidati morajo listo ne samo lastnoročno podpisati, ampak k svojemu podpisu tudi lastnoročno pridejati opombo: sprejmem. Okrajno glavarstvo se mora prepričati, ali so vsi predlagatelji v resnici tudi volilci (v volilnem imeniku). Zato se svetuje, da se pri vsakem predlagatelju v kandidatski listi poleg podpisa navede tudi tekoča šte- li. kandidati za namestnike: • 1. Alojzij Žagar, posestnik na Dobravi št. 18; 2. Matevž Mravlja, krojač na Vrhu št. 7; 3. Ferdo Škorec, posestnik!, Lipa št. 10; 4. Ivan Žibert, posestnik in trgovec, Lipa št. 4; 5. Filip Zima, posestnik na Vrhu št. 5; 6. Ciril Medved, čevljar na Vrhu št. 8; 7. Viljem Svet, posestnik na Dobravi št. 15; 8. Matija Dolenc, gostilničar na Dobravi št. 9; 9. Jožef Žagar, posestnik, Dolina št. 5; 10. Franjo Škrbec, trgovec in posestnik Dolina št. 4. Njegov namestnik: Ignac Vozel, poštar na Dobravi. Podpisi predlagateljev: 1. Miha Brce, posestnik, Gaber št. 7; Volini imenik tek. št. 10. 2. Ivan Gozd, čevljar, Lipa št. 10, 3. Martin Podgorec, gostilničar, Gaber št. 2; 4. Miha Belec, učitelj v Gabru št. 8; 5. Matija Dolenc, gostilničar, Dobrova št. 9; 6. Ivan Žibert, posestnik in trgovec, Lipa št. 4; 7. Peter Jež, ključavničar, Gaber št. 5; 8. Jože Gorjanc, trgovec, Dolina, št. 1. itd do 20. Za njegovega namestnika pa g. Luka Štempihar, čevljar v Gabru št. 10. vilka volilnega imenika dotičnega volilca predlagatelja v svrho olajšanja dela okrajnega glavarstva pri pregledovanju kandidatskih list. Skrinjice bodo stale na volišču v onem redu, kakor bodo predložene kandidatske liste okrajnemu glavarstvu. Lista, ki bo prva predložena, dobi št. 1 in bo imela na volišču prvo skrinjico. PROPORČNI SISTEM. Proporčni (sorazmernostni) volilni red daje vsaki stranki sorazmerno število mandatov. Najmočnejša stranka ne dobi vseh mandatov, ampak le toliko, kolikor odgovarja njenemu številu glasov. Primer: Ako je bilo pri volitvi v občini, ki ima voliti 16 odbornikov (in 16 na- mestnikov) oddanih za štiri kandidatske liste skupaj 600 veljavnih glasov, ki so se razdelili sledeče: I. 379, II. 96, III. 68, IV. 57 se najde število odbornikov, ki pripadejo posameznim strankam, na sledeči način: Število odbornikov, ki jih je skupno izvoliti, se zveča za 1, torej 16 + 1 = 17. Število 17 je količnik. S količnikom 17 se deli skupna vsota vseh veljavno oddanih glasov, 600:17, kar da 35, ki se zopet zveča za 1, 35 + 1 = 36. Število 36 se zove volilno število. Nato se dele števila glasov, ki so jih dobile posamezne stranke, z volilnim številom; v našem primeru: I. 379 : 36 - 10 (ostanek 19); II. 96:36 = 2 (ostanek 24); III. 68 : 36 = 1 (ostanek 32); IV. 57 :36 m 1 (ostanek 21). Na ta način pa bi bilo razdeljenih samo 14 mest (10 + 2+1+1 = 14) dočim jih je razdeliti 16. Ostala dva se pridelita takole: Ker presega ostanek kandidatske liste I., ki je dobila največ glasov, več kakor polovico volilnega števila, se prvi ostali mandat prideli listi I., drugi preostali mandat pa listi III., ki ima največji ostanek. Tako dobe: I. 11 odbornikov (10+1); II. 2 odbornika; III. 2 odbornika (1 + 1); IV. 1 odbornika (in vsaka ravno toliko namestnikov). Ako bi bil ostanek liste I. (ki je dobila največ glasov) manjši kot polovica volilnega števila, ne bi dobila od preostalih dveh mandatov nobenega, ampak bi pripadel prvi listi III., drugi pa listi II., ki imata največje ostanke. Če imata dve listi z največjimi ostanki, enaka ostanka, žrebata za mandat, ki ga je dodeliti na podlagi ostankov. VEZANJE KANDIDATSKIH LIST. Vezanje kandidatskih list obstoji v tem, da si dve ali več strank zagoto-ve ostanke glasov, ki pri delitvi niso prišli v poštev. Zato je potrebna posebna izjava strank, ki mora biti predložena pismeno vsaj osem dni pred volitvijo okrajnemu glavarstvu. Izjavo podpišeta pooblaščenca zastopnika kandidatskih list, ki sta imenovana kot taka na dotičnih kandidatskih listah. Izjava bi se glasila tako-le: Okrajnemu glavarstvu v ..... Prijava vezanja kandidatskih list Stranke „Proč s klerikalci" in »Samostojne gospodarske stranke" za volitve v občinski zastop v občini Dolina. Podpisani pooblaščeni zastopniki kandidatske liste „Proč s klerikalci" in ..Samostojne gospodarske stranke" za volitve v občinski zastop občine Gaber, okrajno glavarstvo.....s tem javljamo v smislu § 15 a uredbe o iz-premembah in popolnitvah uredbe o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 17. februarja 1921 vezanje kandidatskih list stranke „Proč s klerikalci" in ..Samostojne gospodarske stranke". Dolina, dne ...... 1921. Pooblaščeni zastopnik stranke „Proč s klerikalci": (Lastnoročni podpis.) Pooblaščeni zastopnik ..Samostojne gospodarske stranke": (Lastnoročni podpis.) Praktični pomen vezanja kandidatskih list je omejen s tem, da uredba daje ugodnost stranki, ki je dobila največ mandatov. Ta dobi namreč v prvi vrsti mandat, ki ga je dodeliti na podlagi ostankov, ako je njen ostanek večji kot polovica volilnega števila. PRIMER ZA VEZANJE KANDIDATSKIH LIST. V občini, ki ima voliti 24 odbornikov (in 24 namestnikov) vzemimo, da je bilo oddanih skupno 800 veljavnih glasov za pet list (strank, skrinjic), ki so dobile po vrsti: I. 312 glasov; II. 211 glasov; III. 125 glasov; IV. 86 glasov; V. 56 glasov. Ostanki, ki se pokažejo pri delitvi teh številk z volilnim številom (33) so sledeči: I. lista 15; II. lista 13; III. lista 26; IV. lista 20; V. lista 23. Ker bi ostala tri mesta nerazdeljena, odpadejo ta tri mesta, ako ni nobenega vezanja med listami, na III., IV. in V. listo, tako (ostanek 15 kandidatske liste I. ni večji kot polovica volilnega števila 33) cl~ • >be: I. devet odbornike . šest odbornikov; III. štiri odko !te (enega z ostankom); IV. tri odbo. nike (enega z ostankom; V. dva odbornika (enega z ostankom). Ako pa se vežeta kandidatski listi 1. in II. znese njun skupni ostanek 28, vsled česar se razdele odborniška mesta tako, da dobita listi I. in II. skupno enega odbornika več (torej namesto petnajstih, skupno 16) in ker ima lista I. večji ostanek kakor lista II., pripade to skupno več pridobljeno odborniško mesto nji ter ima potem lista I. 10 odbornikov, lista IV. pa vsled vezanja liste I. in II. s svojim razmeroma velikim ostankom propade in dobi samo dva odbornika namesto treh. Ako se primeri slučaj, da imata dve vezani listi enak ostanek (v našem primeru recimo vsaka po 14), morata za pridobljeno odborniško mesto žrebati, REKLAMACIJSKO POSTOPANJE- V večini občin pri prvih volitvah po tem zakonu reklamacijsko postopanje odpade, ker se bodo izvršile na podlagi pravomočnih volilnih imenikov za volitve v ustavotvorno skupščino, izvršene dne 28. novembra 1920. V takih občinah se ne da nikogar spraviti več v volilni imenik in nikogar črtati. Deželna vlada bo odredila volitev na podlagi novih imenikov samo v občinah, kjer je bilo v imenik za volitve v ustavotvorno skupščino vsled pravice izbiranja državljanstva v dveh državah vpisanih razmeroma le malo volilcev. Novi imeniki se bodo torej napravili in vršilo se bo reklamacijsko postopanje le v nekaterih narodnostno mešanih občinah in v občinah, ki so pripadle naši državi po pogodbi z Italijo. Kjer je volilni imenik iz drugih vzrokov nepopoln, je njegova poprava pri prvih volitvah popolnoma izključena. Volilni imenik bo razpoložen 8 dni vsakomur na vpogled. To bo razglašeno na občinski deski. Reklamacije se bodo morale vlagati pri županu za vsak slučaj posebej in pismeno. Vsaki reklamaciji bo treba priložiti: 1.) potrdilo, da biva dotičnik že eno leto — računši od prvega dne razgrnitve imenika nazaj — stalno v občini (tako potrdilo izda na kmetih županstvo, v mestih pa policija). 2.) Dokaz, da je dotičnik bil star s prvim dnem razgrnitve imenika 21 let (to potrdilo mora dati župni urad rojstnega kraja reklamiranega); namesto tega se lahko predloži tudi rojstni (ali krstni) list. Vrhutega se mora sklicevati reklamant, da je re-klamiranec državljan kraljevine SHS. V primeru, da se hoče koga izre-klamirati, je treba predložiti z reklamacijo primerne priloge, n.pr. dokaz, da je pravnomočno obsojen zaradi delikta, naštetega v zakonu (glej § 7. uredbe), ali potrdilo, da je premlad (potrdilo župnega urada njegovega rojstnega kraja o starosti), ali pa potrdilo občine, da dotičnik še ne stanuje predpisani rok v občini. Reklamacije sme vlagati vsaka 21 let stara oseba, ki stalno biva v občini (ni treba, da je volilec). Reklamacije torej lahko vlagajo tudi ženske. Reklamacija bi se glasila tako-le: k Za vpis v volilni imenik Županstvu občine..... Zahtevam, da se vpiše v volilni imenik za volitve v občinsko zastopstvo » . ......g. , . . . . . (natančen naslov, poklic, stanovanje), ki je državljan SHS, star 21 let in biva že zakonito predpisano dobo redno v občini (ali pa: ki je javni nameščenec v smislu § 1 odst. 1 uredbe o volitvi v občinska zastopstva). Dokaz priložena potrdila: . . . . ..... dne . . , . 1921. (natančen naslov in podpis rekla-manta.) B. Za izbris iz volilnega imenika: Županstvo občine..... Zahtevam, da se izbriše iz volilnega imenika g........... (natančna oznaka dotičnika, kakor je zapisan v imeniku z navedbo tekoče številke v imeniku), ker še ni star 21 let, ali: ker ni državljan kraljevine SHS, ali: ker je bil kaznovan . . ., ali: ker ne biva še predpisane dobe stalno v občini.) Dokaz priložena potrdila: . . . . ..... dne , ... . 1921. (lastnoročni podpis in natančni naslov reklamanta.) Reklamacija je koleka prosta. Potrdilo za reklamacijo mora vsako oblastvo takoj izdati koleka prosto in zastonj. Pri županstvih ali župnikih, pri katerih se je bati, da bi izdan je takih listin zavlačevali ali pa odklanjali, vzemite s seboj pričo in si zapišite dan in uro, ko ste zahtevo predložili ali pa zahtevajte izdanje listine s primerno vlogo. Ako bi se kaka oblast branila izdati pravočasno zahtevano potrdilo za reklamacijske svrhe, slučaj takoj naznanite okrajnemu glavarstvu in poverjeništvu za notranje zadeve, ki bo proti krivcu ukrenilo nemudoma potrebne korake. VOLILNI ODBOR. Volitev vodi volilni odbor. Sestavljen bo iz župana ali enega občinskega svetovalca kot predsednika, enega občinskega odbornika ter predstavnikov kandidatskih list. Kjer občinskih odborov ni (gerentstvo) imenuje predsednika volilnega odbora in zastopnika namesto občinskega odbornika okrajno glavarstvo. Predstavnik liste ni treba, da je ves čas prisoten, lahko ga zamenja njegov namestnik. Volilni odbor se sestane zjutraj eno uro pred pričetkom volitve v poslopju, kjer se vrši volitev, da sprejme od občine potrebni materi-jal (imenik, skrinjice, kroglice itd.). Predstavnik kandidatske liste, oziroma njegov namestnik ima kot član volilnega odbora glasovalno pravico pri vseh sklepih. Sklepa se z večino glasov. Predsednik pa glasuje in odloča s svojim glasom šele tedaj, ako je za nasprotna predloga enako število glasov. Paziti je torej na to, da predsednik ne glasuje, ako ni nastopila taka potreba. Svoje mnenje mora predsednik posebej dati na zapisnik. Enako morajo dati na zapisnik svoja mnenja obe stranki za svoje predloge. Kadarkoli se pojavi pri sklepanju nasprotje, zahtevajte, da vaši nasprotniki svoj predlog v zapisniku takoj utemelje, da morete po- tem njih trditve ovreči s svojimi navedbami. Sestavi volilnega odbora je treba posvetiti posebno pozornost v občinah, ki so v klerikalnih rokah. V zmislu volilnega reda predseduje volilnemu odboru župan; poleg župana je prisoten v volilnem odboru še občinski odbornik (ki bo tudi klerikalec); k tema pride potem še predstavnik klerikalne kandidatske liste. Ako bi se v takem odboru pojavilo glasovanje o kaki zadevi, morajo biti proti klerikalcem vsaj trije glasovi, ker sicer predsednik lahko odloči v prilog klerikalcev, če bi se pojavila na obeh straneh dva glasa. V občinah, ki jih imajo klerikalci v rokah, je iz tega vidika torej bolje, da se protiklerikalne stranke ne združijo v eni kandidatski listi, ampak prijavijo vezanje kandidatskih list, kar ima končno isti uspeh. Če se pojavi dvom o osebi, ki je prišla volit, ali je res oni, za katerega se izdaja, odloča volilni odbor o tem ali se pripusti k volitvi ali ne. Enako, ako se pokažejo dvomi o volilni pravici z ozirom na nastop izključe-valnih razlogov, ki so nastopili pri kakem volilcu po pravomočnosti volilnega imenika. Taki slučaji bodo posebno mogoči pri prvih volitvah v občinah, kjer ne bo reklamacijskega postopanja, ker bodo imeniki izza volitev v ustavotvorno skupščino stari že nad pol leta. Od volitve lahko izključi volilni odbor župana ali župnika, ki ob priliki volitev v kon-stituanto ni izdal od reklamanta zahtevanega potrdila in je bil zaradi tega obsojen. Previdno je, da vsak volilec vzame s seboj kako listino, s katero dokaže, kdo je. Lahko se zgodi, da v volilnem odboru nastopi kateri s trditvijo, da ni oseba za katero se izdaja. Ako nima s seboj listine za dokaz o svoji osebi, se ga ne pripusti k volitvi. In ako ima do doma predaleč, da bi šel po listine in se vrnil pravočasno, ne bo mogel voliti. Najboljši dokaz je potni list ali sicer listina s fotografijo. Kdor tega nima, naj vzame s seboj svoje posestne pole,- kupne pogodbe in sploh papirje, s katerimi more podpreti dokaz o svoji osebi. PRITOŽBA PROTI VOLITVI. Proti volitvi se sme pritožiti vsak volilec v teku osmih dni po razglasitvi izida volitve (glej § 43. uredbe) pri županu. Pojasnila o pritožbah so na razpolago vsak dan v tajništvu JDS v Ljubljani. Volitve se razveljavijo in razpišejo nove, ako je bila nepravilnost, zaradi katere se pritožuje, taka, da je mogla vplivati na izid volitve. To more provzročiti včasih tudi en sam glas, ki je bil nepravilno oddan ali preprečen. Predstavniki kandidatske liste bodo imeli v volilnih odborih važen posel. Njihova dolžnost je, da so ves čas pri volitvi navzoči, da strogo pazijo na vse dogodke, pa naj se jim zde na prvi pogled še tako malenkostni, ker se lahko na koncu volitve izkaže njih odločilni vpliv. Vsako nasilno ravnanje proti volilcem, pre-prečenje njih udeležbe na volitvi, sleparije itd., četudi se gre samo za en glas, so v stanu izid volitve potvoriti. Pri volitvah v ustavotvorno skupščino se je pokazalo marsikje, da so duhovniki z grožnjami neposredno pri volilcih ali potom članov družine preprečili njih udeležbo pri volitvi, oziroma njih svobodno odločitev pri volitvi. Tako ravnanje je omejitev volilne svobode. Volilni red se dobi pri «Tiskovni zadrugi v Ljubljani». Izvod stane 4 krone 50 vin., s poštnino... Naročajte in širite časopisje, ki podpira strankin program: tednik «Domovina», dnevnik «Jutro» in «Slovenski Narod» v Ljubljani, «No-va Doba» v Celju, «Tabor» v Mariboru, «Ptujski list» v Ptuju. Razširjajte in čitajte dokumente o Korošče-vi stranki, da si še enkrat oživite spomin na klerikalne podlosti; berite knjižico «Tatu že imamo, v farov-žu je skrit». Pred knjižico «Doku-menti Koroščeve stranke* imajo klerikalci tak strah, da je ne upajo niti imenovati. Moledovali so, da bi njih sramoto pokrili s plaščem usmiljenja in nehali ljudi opozarjati na to zbirko klerikalne sramote. Ne zaslužijo. Zato naj vsakdo, ki ima v rokah to knjižico, klerikalcem pomoli pod nos njih delovanje v Avstriji in judstvu z dejstvi, ki so v tej knjižici navedena, pojasni klerikalne lopovščine, njih avstrijakantstvo in ova-duštvo. Naši posli. Zdravo jedro džave je obitelj ali družina, važen del družine pa so posli. Tudi za posle mora biti gospodinja druga mati, ne pa mačeha. Skrbeti mora, da postanejo več ali manj deležni veselja in tudi žalosti družine. Ž njo delajo in se trudijo, njej posvečajo svoje moči. Dobri, vestni posli so pravi blagoslov v hiši. Dobra, varčna kuharica, vestna pestunja, marljiv hlapec so zlata vredni. Toda če se snidejo dandanes le dve ali tri gospodinje, začno takoj zdiho-vati o tem, kar jim najbolj teži srce, — o svojih služkinjah, ki so baje trmoglave, malomarne, hudobne in nezanesljive. Vsako delo jim je pretežko in odveč, a vsako plačilo premajhno. Gotovo govore te gospodinje v prav mnogih slučajih resnico, kajti mnogo poslov je pravi križ družin. Dekleta, ki prihajajo navadno z dežele v službo, nimajo niti pojma o svojih dolžnostih; ne znajo dobro prati, ne skrbno pomivati, ne kuhati, ne likati, ne pospravljati in ne čediti. Vsega tega se morajo kmetska dekleta večinoma naučiti šele od svojih gospodinj. In dekletom kakor gospodinjam je treba seveda pri tem velikega potrpljenja. Ko pa se posli enkrat vsega navadijo, tedaj si hitro poiščejo novo udobnejšo službo, kjer dobe prav zato, ker so že izurjeni, tudi večjo plačo. In gospodinja malomeščanskih krogov je primorana vedno nanovo iskati ter izučiti zopet drugo dekle, kar postane sčasoma vsekakor silno mučno in za današnje drage čase, ko je pač dobro, da pomaga tudi žena nekoliko možu služiti kruh, naravnost neznosno in krivično. V tem oziru bode treba v poselskem zakonu pač pravičnejših določb. Če preiskujemo vzroke te splošne nezadovoljnosti nepristransko ter uvažujemo tudi tožbe poslov o gospodinjah in gospodarjih, uvidimo, da je krivda kolikor toliko na obeh straneh. Kjer gospodinja izpolnjuje svoje dolžnosti napram poslom in se tudi posli trudijo s pridom vršiti svojo nalogo, tam sta lahko zadovoljna oba dela. Kako naj torej ravna vrla gospodinja s svojimi posli? Ko iščeš novega posla, skrbno poizveduj, kako so bili ž njim zadovoljni v prejšnji službi. Vendar pa ta vir ni vedno popolnoma zanesljiv, ker je tudi nekaj takih gospodinj, ki grajajo svoje bivše služkinje prav zato, ker niso več v njihovi službi. — Oziraj se na poselsko knjižico, oziroma na izpričevalo, ki je v njej. Če čitaš le med vrsticami, da dekle ni sposobno, ali je morda celo nepošteno, ako izveš, da ne ostaja nikjer dalje časa v službi, nego jo izpreminja vsak čas, tedaj ne jemlji dekleta v službo. Gospodinja, ki je za svoj poklic sama zadostno izučena in ima veselje do dela, si pač najraje vzame mlado dekle, ki je potem sama izuči. Seveda mu mora plačo po zasluženju in po uporabnosti primerno povišati, da ne pride služkinja v izkušnjavo, preme-niti si službo. Na hvaležnost za trud, ki si ga imela ž njo, pač ne smeš računati. Če se ne maraš ubijati s popolnoma neizvežbano služkinjo, ti svetujemo, da ne jemlješ posla od ljudi, ki žive boljše in razkošnejše, nego moreš živeti ti. Taki posli so namreč razvajeni in vedno primerjajo, često-krat celo zaničljivo grajajo ter te spravljajo vsak hip v slabo voljo s svojimi opazkami: «Tam smo imeli takointako...» Ker je bilo v prejšnji hiši vsega v obilici, taki posli bržčas niso vajeni varčevati ter so razvajen: v hrani in drugem. Tudi ne jemlji dekleta, ki takoj prvi trenutek, ko stopi pred te, začne opravljati svojo prejšnjo gospodinjo! Saj iz tega lahko takoj sklepaš, da bo nekoč tudi o tebi tako govorila. Tako dekle ne more vzbujati zaupanja, nego se moraš bati, da postane kdaj plačana sovražnica tvoje hiše. — Pazi tudi, da je dekle zdravo. Služkinje izbirati je torej neprijetna stvar in gospodinjam skoro ne preostaja drugega, kakor da iščejo tako dolgo, da si dobe pravo. Glavno je pač, da je dekle pošteno, rodoljubno, zdravo in^čisto, da je nekoliko izurjeno v običajnih vsakdanjih poslih ter vsaj malo v kuhanju. Če ima veselje do dela, se hitro izpopolni. Ko pride posel v službo, da sprejmi prijazno in dobrohotno, da dobi takoj spoštovanje do tebe. Razgrni mu tekom dne ves hišni red, kar storiš najlažje in najboljše, najprej polagoma ustno, potem pa še pismeno. Dobro je, da napišeš služkinji dnevni red vsega tedna. Seveda moraš iz lastne izkušnje vedeti, da se ta «red» tudi res da izvršiti. Če hočeš dekleta res dobro poučiti, pa ne zadostuje samo to, ampak je tudi neobhodno potrebno, da si prve tri dni skoraj ves dan poleg posla ter sama kažeš, kako treba napraviti to in ono. Da je to mogoče, pa mora biti gospodinja v vsem dobro poučena, znati mora opravljati vsak najnižji in najvišji posel, sicer ne uživa pri svojih služkinjah nikakega ugleda in jim sploh ne more kazati česar sama ne zna. Če delaš prve dni s služkinjo, bo ta takoj uvidela, da ima pred seboj razumno gospodinjo, ki ve, koliko se da brez posebnega truda in ropota narediti tekom dne. Pri vseh navodilih bodi natančna, a ne zahtevaj takoj popolnosti. Bodi potrpežljiva in dobra, zlasti če vidiš, da se dekle trudi, da ti ustre-že. Pokaži stvar enkrat — dvakrat, potem pa naj jo izvrši posel sam. Spočetka pojde to morda težko in počasi, toda ne izgubi vztrajnosti in potrpežljivosti! Če boš hotela vedno vse sama opravljati, in sicer iz strahu, da ti posel česa ne pokaži, ne dosežeš nikdar, da bi bila tvoja služkinja samostojna v izvrševanju gospodinjskih opravil. In vendar je tako važna in potrebna ta samostojnost. Zgodi se, da se zamudiš kje zunaj, ali da imaš obisk, ali pa zbo-liš — in tedaj se ustavi vse kolesje, vse je narobe po hiši. Če nimaš ko-likortoliko samostojne služkinje, potem sploh ne moreš iz hiše, bolna ne smeš biti nikdar in za nič višjega se ne smeš zanimati! Tako si po lastni krivdi prava sužnja vse svoje družine in svojih poslov. Vse svoje telesne in duševne moči porabiš v dnevnih opravkih ter moraš postati končno razdražljiva in sitna. In kdo ima pri tem največjo škodo? Ti sama! Mož in otroci so izgubili v tebi prijateljico, enakopravno tovarišico ter si iščejo družbe — prijateljev in prijateljic — drugod. Ti pa pometaš, kuhaš in šivaš ter — samevaš. Kakor je torej neprecenljive vrednosti pridna in delavna gospodinja, mora vendar misliti na to, da človek ne živi samo od kruha, nego da ima žena in mati še druge dolžnosti in druge potrebe. Gospodinja ne sme biti dekla, sicer bo imela kmalu u-gled in pravico dekle, ne pa gospodinje! Zato naj umna gospodinja prepušča sčasoma tudi boljša dela svoji služkinji, če vidi, da je sposobna za to. Tudi posel ima svojo čast ter se čuti užaljenega, če mu prav nič ne zaupamo. Da pa se ne vgnezdijo v hiši kake malomarnosti, mora gospodinja pač vedno kazati, da vse vidi in vse sliši. Kjer ne zadošča rahla beseda, naj mirno in ljubeznjivo posvari. Ako je treba večje resnobe in stroge besede, naj tudi strogo zahteva, kar ima posel storiti in opustiti. Nikdar pa naj ne rabi gospodinja žaljivih besed in psovk ter naj ne dela zaradi vsake malenkosti krika in vika po vsej hiši. Mirna in resna beseda izda več kakor ves hrup. Če gospodinja razgraja in kriči ter jej nikdar ne zmanjka žaljivih besed, potem se ni čuditi, da se tudi posli razburijo in trdovratno ugovarjajo in klubujejo. Če je služkinja lepega vedenja, če je poštena in ubogljiva in če vsaj nekoliko spretno opravlja svoje delo, potem jej male pregreške raje preglej. Pomisliti moraš, kako pomanjkljiva je vzgoja takih deklet, zato iz-kušaj z dobro besedo in lepim vzgledom izpopolniti, kar poslom manjka od doma. Če je več poslov pri hiši, določi vsakemu posebej natančno delo, - da se ne bo mogel drug na drugega zanašati. Nalagaj pa družini delo modro in previdno; izkušaj si de- lavca ohraniti pri dobri volji. Kadar ima posel težko delo, mu privošči priboljšek, na primer v hrani. Če posli vidijo, da gospodnja ve za njih trud ter priznava njihovo delo, delajo raje in marljivejše. O Božiču in podobnih prilikah pa naj dobi posel — če je mogoče seveda — kako darilo. S tem pa nikakor nočemo reči, da bi morala dajati svojim poslom kaj bogve kako dragocenega. Ne, priprosto, a primerno in trpežno naj bo darilo. Bodi v vsakej stvari priprosta in resnična, izbegaj vso navideznost, potem tudi tvoji posli ne bodo delali samo «na oko», nego bodo v vsaki stvari temeljiti in natančni. Natančnost in točnost sta pa prva pogoja dobrega posla. Jako težavno je zadeti pri poslih pravo mero zaupanja. Vsekakor ne bodi že spočetka prezaupna, dokler ne poznaš človeka, ki ga vzameš v hišo. Zato ne puščaj dragocenih stvari na planem ter ne vodi svojih poslov sama v izkušnjavo. Vendar pa tudi ne bodi preveč bojazljiva ter ne žali posla s tem, da prav vse zaklepaš pred njim. Imej pazno oko za vse, a ne smatraj vsakogar za tatu. Ne prenagli se ter ne obdolžuj nikogar po krivem in nepremišljeno. Ne misli takoj na nepoštenost; včasih se po nesreči kaj založi ali izgubi. Navajaj svoje služkinje na strog red v vsakem oziru, na pokorščino ter zahtevaj od njih vsakokrat natančnega računa za izdani denar. Pojdi tudi večkrat sama nakupovat, da se osebno prepričaš o ceni živil. Lepo posodje in druge dragocene stvari hrani v sobi, nikdar pa ne v kuhinji! Če si jih rabila, naj jih služkinja dobro očedi ter takoj zopet odda v sobo, oziroma v posebne predale s ključi. Postopaj s svojimi posli človekoljubno ter jih ne grajaj vpričo drugih. Privošči jim tudi dovolj počitka ter si uredi tako, da jih ob nedeljah kolikor mogoče razbremeniš. Tudi posel naj ima svoje svobodne ure. Takrat se ne vtikaj preveč v njegove razmere. Ko je služabnik opravil svoje delo, tedaj je prost čiovek kakor ti, in spoštovati moraš njegovo svobodo, dokler se ti ne pokaže, da jo uporablja napačno, sebi v škodo ali tebi v sramoto! Skrbi, da dobi vsak kar mu gre. Plača ne sme nikdar zaostajati! — Ne odpravi takoj bolne služkinje ali bolnega hlapca iz hiše, če nima kake nalezljive bolezni, tem manj, če je posel dolgo v hiši in ti zvesto služi. Tudi ne oviraj poslov v izvrševanju verskih opravil; spoštuj njih versko prepričanje! Kadar posel iz kateregakoli vzroka zapusti službo, mu zapiše gospo- dinja izpričevalo v poselsko knjižico. Izpričevalo izjavlja, koliko časa je dekla služila v dotični hiši, ter pove, ali je bila lepega, poštenega vedenja, zvesta, pridna in spretna. Tudi mora gospodinja v izpričevalu povedati, ali je bila služkinja zdrava odpuščena. Če gospodinja iz upravičenih razlogov ne more v izpričevalu našteti vseh teh lastnosti, naj zamolči tisto lastnost, ki manjka poslu; zamolčati jo pa sme le tedaj, če more res dokazati, da dotična o seba te lastnosti nima, ker sicer se posel lahko pritoži pri sodišču. Postopaj s posli vedno pravilno in pravično, potem boš imela tudi ti pravico zahtevati od njih, da ti store v popolni meri svojo dolžnost. razpošilja, dokler traja zaloga, iz svoje podružnice in zaloge v Velikih Laščah vsako množino nad 100 kg za ceno K 650-— za 100 kg TVRDKA PATERNOST