Stev. 13.
V Novem Mestu L julija lSd2, VIII. Ictuik.
Izhajajo L iii 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in doi)ise sprejma J. Krajec v Novem Mtjstij.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti iluti, plača za dvoatopno petit-vi-sto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Kaj je uovcjçii po avstrijskem
cesarstvu ? Koroški Nemci sk^iSaJo na Tsaic način zabraniti rojakom Sloyeafsem niihnvo pravice. Grozno je vže, kakove zvijaiiif: ir- IpÍí jim morajo poniaj^ati. Vrli list „Mir" pa .Hfn _nrece,j Štreno ineia, ker razkriva ^njih. rvftkani»., slcvenski nároí pa vr!o pod-uèuje. Čudno, da *;f. naiiii^iiii so^rainik: Slovencem na Koroškem Usči, ki bi iih naorali izobraževati, učitelji.
Umrl je na Dunaji doktor Herbst. ki je bil nanogo let vodja liberalnih Xemi'ev, nekaj casa tudi minister. Zoper Slovane je (leloval vselej in povsod.
Pruskega škofa Panra ko zalivalila Čeaka tamošnja društva, da se je tako vrlo potejinil za Češke otroke, katere nemški „šulierajn" tam zvablja T nemške šole. Vrli cerkveni knez je dejal, da bode vedno spolnoval le svojo dolžnost, ker to Eabteva pravica, vera, pa tudi (îerkev katoliška.
Na Dunaju se vleče kakor morska kača posvetovanje o naèej denarnej vrednosti. Kedaj bode reč končana, se ne ve. Minister obeta, da se bode dala reč preustrojiti, ne da bi davkoplačevalce kaj nemilo zadelo. Mi srao nekako neverni Tomaii.
'fi
]fflfelavž Oves in njegova kobilica.
Ćrtioft jz kmetijskega íivljeD.ja; spiral J, BarlĚ.
Vsaki človek ima neka.j, kar g'a posebno veseli in za kar se posebno zanima. Ne iudite se potem, če je imel tudi spo,štovani Miklavž Oves z nečem veselje, po čejuer je itrepenel že od svoje zjfodnje ralado.^íti. Ker vem, da ne «g'anete, kaj je l)i!o, poven) vam kar naravnost, da [ii ljubil naň Matevžek nobene četveronožne živali tako, kakor konja in da je že od nekdaj sanjal le o onem sreřnem trenutku, v katerem bi se mogel imenovati ponosnim g-ospodarjem bodi si že črnka ali rudeČka, lisca ali belca — samo da bi bil le konj, Sicer pravijo, da se želje èloveku le redko-V dai zvrSe, nú, Miklavžu Ovsu bo se pa le ^polnile. Vendar po,3lušajte rajel
Po galiških mestnih in obíiiiskih zastopih so našli niiio^e nerodnosti. Več teh zastopov je bilo razpušćenib, drug-j pa se bodo Še razpustili.
Kftj je novejça po Širokem svetni
Častniki avstrijekeg-a generalnef^a štaba so napravili izlet na .ipodnjo Donavo. Nekateri srbski li.sti zabavljajo vsied ■teg'a, Češ, da so og^ledovali, kako bi avstrijci najla^lje udrli v Srbijo, — Isti listi «abavljajo tudi lîolg'arom trdeč, da ti zidajo preveč trdnjav ob srb.skej meji. Da boli Srbe, ker 80 jili pred leti bosonogi Itoi^ari tako našvrkali, ni čudno ; a vprašanje je, je-li pametno, da jili lopet izz vljajo.
Na Spanjskem se tu in tam [iiočno vidika republikanska siranka. Vlada je v velicih skrbeh, ker se f^ovori, da so z ustaňi sporazumljeni tiidi oddelki vojske.
Nem.ški nekdaj mog-ořni kancelar Bismark, katerej^a je pa sedanji cesar dal v pokoj, je pri-éel pred kratkem na Dunaj, da je bil pri poroki svojega sina grofa Herbert a, ki je vzel neko protestantinjo, grofitijo Hoj o s. Čudno, da ao na-pravljali temu možu, ki je Av.strijo natepel 1. 18(->t)., ki je 13 let preganjal katoliško aerkev na Nem-
Ti.sto ne, bogatin ni bil naš Miklavž. Hm, saj Če bi bil bogatin, potem bi si lehko pomagal do konja iu meni ne bi trebalo pripovedovarti. Miklavž bil je kmet bolj med pohlevnejŠiml. Kravica, dva bušasta junčka, dva tri rilca v svinjaku, to je bila vsa njegova živina. A konju treba liřni voziček, treba teČne detelje, a treba tudi borme ovsa. Znal je to nai Miklavžek, kateri se je sicer pisal za Ovsa, vendar od tega ovsa ne bi Ml nikdar polben konjičkov trebušček. Trebalo jo z-.ui počasi delati, nú, pa saj se tudi počasi daleč pride a Miklavžek je priíel do konja.
Nas Miklavž poČel je 2 vozom. Prihranil «si je prvega leta za les, druzega leta za kolaij i, a tretje leto plačal je kovača in liČni voziČfk, katerega je, da mimogrede omenim, pobarval, suŘil se je na njegovem podstrešju. A od voza ni dalefi do konja	fipo.5tovani Miklavirk računa! je
tako: „Kedar bodem iuiel koiýa, ledaj ne bode
èkp\n, dunajski nPmŠko-libera)ni kričaři take proti-avstrijđke „burke" v žasl. da je morala policija oro))" ijrrahiti, ker se drlial ni hotela razkropiti.
Francoski dinamitard in ariarliist Ravaliol bil je obsojen na smrt. Ta lopov je umoril pet ljudi in jih pokral, provzroĆitelj je bit razdtrelb v Parizu.
Piše se nam:
)z Noveya Mesta. — Njih ekscelenca, prevzvišpini nas kn»i/.o-3k(jl .so se pripeljali v mesto v sabotr, zvečer o k) 8. uri.
Oil Krškega do sem bo jim vrli Dolenjci pnvsdil napravili veličasten sprejem, ter s tem pokiizali. kako sijuštujejo namestnike Kristusove, kako ijubijo vero katoliško. Novo Mesto y tem ni zaostalo — morda celo prekosilo druge kraje dolenjske. Pričakovali so [irevzviieiieîïa gospoda zastopniki vseh uradnij, gimnazije; drusTva: meščanska garda z godbo, prostovoljno gasilno društvo, katol, družba rokodelskih pomočnikov s svojimi načelniki; otrod ljudskih šol s svojimi utMtelji in učiteljicami. Premilostljlvo 8o_ si dali njih eksceleni;a predstaviti gospod« uradnike, imeli za vsacp^a prijazno besedo ter odšli v carker, pved katero ste dve deklid prevzviáenega pozdravile slovensko in nemško, podavši jim krasen Šopek svežih cve.tic.
V pontideîjek je bila bii'ma v Brusnicah ; a v torek iu sredo so odločili prevzvišeni za Novo Mesto. Vtorek so ulilskali dekliSko in potem desko ljudsko šolo v največe veselje otrokom, ki so komaj pri^ko-valij da dolié medse preljubeznjivega škofa. Š!i so potem v i ritnciskansko cerkev iu v samostan ; slednjič pa BO blagovolili priti tudi v hiso katol. družbe rokodelskih pomočnikov. Pričakovali so jih rokodelski po-modiiki 7. zastavo pred hišo, varstveni načelniki iu mnogo gospodov dn\»rotnikov.
Po kvatketii imgovora g. načelnika dr. J. Ma-rinko-ta so i-i^leikli drtótveuo sobo ter vso hišo, o kojej so se izružali prav pohvalnu ter imeli do pričujočih članov prekrřisen daljši govor, v katerem so roko-
delcem priporftčali v mičnej, priproatej besedi versko prepričanje in življenje po veri; zlaati čednosti trex-nost in čistost. Govorili so posebno navdušeno, da naj bodo člani vzgled učencem, vzgled sploh rokodelcem. Ponos jim bodi, da so katoličani in vrli delavci; hiša jim bodi po naroČilu pokojnega Kolpinga, usta-uovitelja tadh družb, prava očetovska hiša itd.
Slednjič so blagovolili prevzvišeni zapisati svojû ime v spominsko knjigo katol. družbe,
V sredo v praznik sv, Petra in Pavla so imeli prevzvišeni knezoškof ob 9. uri lepo pridigo o vzgoji otrok, potem veliko sv. mašo in slednjič so birmali do 500 otrok, nato pa so pred cerkvijo se opravili molitve za umrle. Vsa slovesnost je trajala do polu ure, Jako nas vedeli Novomeščane, da imamo njih ťksceleiico v svojej sredi do prihodnje nedelje — torej cel ta trtlen.
iz Kostatijeviške okolice. — Drage „Dolenjske Novice!" Mulo poroOti duhaja iz naših krajev. Pa tenm ni čuda! Gradiva za poročila se sicer ne manjka, ampHk jifu-očevalcev ni. Pri nas v okolici, kakor tudi v mestu K^tsianjevici, je vse nekako mrtvo! Letošnja zima je pa dnliove zopet eno stopinjo potlačila vkljub tukajšnim gosto-besednežem. Društveno življenje je začelo hirati in pri nas v mestu Kostanjevici že od nekedaj naseljena brezbrižnost za občo blsginjo iu napredek je v bujnem cvetju. Le naj si na primer kdo ogleda jubilejni drevored, katerega je dal zasaditi gospod župan ieta 1883 v spomia štirdeset-letnega vladanja našega presvitlega cesarja. Lep drevored iz samih Jablan na de.sni strani ceste, ki pelje v eamo< stan. Štiri leta bodo kmalo minila io od jablan se vidi samo še suhi Bteblič. vse drugo je šlo rakom žvižgat. To je sad kažnjive brezbrižnosti in malomarnosti. Kdo je temu kriv? — Ne smemo reči, da je gospod Kostanjeviski župan, kateri bi moral nad vsemi strano paziti, malomaren ali celo zaspan. Seveda bi niarsik lo sodil tako po njegovi hoji in po njegovem govorjenju, ali motit bi se. Ta gospod vam je pazen, osobito za sè. To je pokazal tudi sjirejem prevzvišenega gospoda škofa ob času birme v Kostanjevici. Gospod župan je imel tu težaven posel. Kakor predstojnik Kostanje-viške občine mn-i je nalog prevzvišeuega Škofa pozdraviti v imenu mesta Kostanjevice in v imenu občrtnov.
treba junĚkov, 7.ato bode najbolje, da piodam juníka. Ví-glfl bodeta toliko, da bode za konja — a menda še celo vež, saj sia se !epo poivdila — postorim vse, kar bo trel)a a konjem, a morda tudi zasiu/jni kakov groŽ z vožnjo. Voziček je liňen iit ne reèem, da 86 kedaj ue popelje z menoj go-spod kapelan, eaj je vediio taki krii z vozniki v naiîi vasi. Prav taka liode!"
Kar si je izmislil, to je ti]di izvršil Miklavžek OveP. Prihodnjega semnja t Črnomlju prodal je Kranjcem svoja dva junika prav srečno in sedaj ga ni nié preíilo, da ne bi Sel pritiodnjega petka v prijazni Karlovec, da si ondi izbere koiijièka, kakovega mu je želelo srce. O jej to j« bilo veselo popotovanje, to popotovanje v Karlovec!
„Kam pa, kam, Miklavžek?"
„Grem malo pogledat -v Karlovecl"
„Pa ne morda, da si izberete pujske za rejo?"
„Hm, konjička si bom iibral, konjička, ie
jih bo kaj pritla na trgu", — odrezal se je Miklavž na videz pivcej hladno, vendar mu je ne-izrecno ugajalo, da more kaj takovega odgovoriti, saj je znal. da mu oni, kateri ga je Tpraéal, iz-vestno zaveda na takovi sreči.
Kaj je mogel drugače, kakor da je krenil na Resi v goslilnico, da si malo poškropi prašno grlo in da ga izpije kozariek na to veselje, da bode on vendar jedenkrát, imel konjička- Ne Čudite se ïato, če je sladki vinček že preje veselega Mi-klavžka že bolj razveselil in da ni nosil že četnega križa [la svojem upogneiiim hrbtu, uiČ ne vem, Če ne bi na svojem daljnem potu zapel one vesele pesence, katero je tolikokrat prepeval v svoji mladosti, a katera se začenja tako-le;
„Moj Olika 'majo konjca dva Oba attt itípa áLmeljna . .
Ej kaj bi tisto, ul to kar tako kupovati konjal Konj velja deuar . . .
Kato to storiti? Sloyensko nwn gre težko od rok, nemško pa tudi ne lahko. Kaj je toraj storiti? Po stari Kostaujeviaki navadi jo bodem vsekal „nobel mili elegant" si misii zviti gospod Župan. In v resnici, Kostanjeviški župan je pozdravil prévzviâcnega gospoda škofa v nemščini. Dovolj za danes! Prihodnjič zopet kaj prikantnega iz našega prijaznega mestec« na obredu lene Krke.
Iz Seraiča. — Dné 15, junija je bila blagoslovljen <rasna nova zastava za solo na CreSnjevid, za kfliMu so darovali sledeči dobrotniki iz Amerike: Matija Raucb iz Ki-vav6jega Vrha, Martin Ha uch iz KuHvějega Vrha, Martin Pint iz Cerovca, Janez Plut iz Cerovca in Jožef Plut iz Cerovca vsi po deset dolaijev; potem Martin Baje iz Metlike 6 dol., Firtue Ambrožič iz Bereře. Vasi, ilarko Krašovec iz Businje Vasi in Matija Težak iz Hrasta vsi po dva dolarja.
Tem prijateljem naSe solske mladine se krajni eolski svet za njihove doneske prav lepo zahvali.
Od nekod, dne 9. junija. Veèkrat sem že potuval po okrajni cesti iz Mokronoga v Škodjan in naletel vedno na eno iu isto stvar, katera pa ni nii kaj liladno-krvna. Zbola me je namreè v oéi velika luža. katera se še ob suilii ne posuši; ta preklicana luža te iioziii'av-ravno ko te prinese pot v še dokaj čeilno vas Škocijan, tam žabe iu druge take živali inviolé v njéj in si's svojim kvakaujera veselje delajo. Človeka rea Bice boli, ko zadene na kaj taeega in to ravno na )recei velild ce^ti in v vasi, kjer je sicer dingače vse epo.' Jaz mislim, da tega menda ni še nihće zapazil zato se mi zdelo potrebno, da opozorim na smradljivo lužo. Mislim torej, da bode slavni cestni odbor potrebno ukreni) iu tam pri „Lovrencu-' dal napraviti kanal ali rtrenazo, da se bo potem tista i^tiojnica odtekala tje, kamor se gnojnici spodobi namreč na bližnji travnik. Za Škocijan bo pa tudi potem vse kaj drnzega, ker ne bo več lako d^:ilo, kakor dosedaj. Zatoraj naj slavni cestni odbor stvar vredi in napravi zgoi-Hj omenjeno odtekalnico, da se ne bodo tujci přivedši v Škočijan, posmehovali in še morda norce Vnili iz vsili Slovencev.
Đomiide restL
(Naš mestni zastop) imel je dne 31. moja sejo, v katerej se je med drugim »poroialo o oddaji koSnje mestnih kosenic ter sejm&rine s L junijem t. 1. Za zadnjo ae je dobilo letnih 1900 gld. toraj za 265 gld. več nego se je dobivalo doslej. Določilo sa je gledé na slučajno povinitev, ako bi morali kaki sejmi izostati, da se povrne za štiri velike sejme po 40 gld., za mánje (mesečne) in Jurjev sejm po 30 gld. za tržne dneve od marca do 15, za zimski čas pa po 5 pld., za porcjunknlo 20 gld. Oddala se je iz Dollhofove ustanove podpora desetim mestnim ubogim. Da je uboštva pri nas dosti, kaže pač to, da ja prosilcev bilo 35, ki bi podporo res potrebovali. Za nakup delnic se sprejme posojilo od ljubljanske hranilnice po	obrestovanja in 2% amortizacije. Plačevalo
se bode 465 gld. na polleta in nekako v 27 letih je dolg poplačan. Seveda se mora izvršiti se nekaj tor-malitet, predenj se denar istinito izroči. Finančno ravnateljstvo je sporočilo občini, da se jej prepusti vojaški oskrbovalni magacin za zadnjo ceno 15.000 gld., ako mesto toliko ne ponudi, naj se precej prodá na javnej dražbi. Ker je mestni zastop prepričan, da je omenjeno pošlo )je Meatn naravnost poti'ebuo — kje je so a, bolniáii ca in pošta? — in ker se je bati, da se sicer tjekaj naseli kakova privatna oseba, se je sklenilo, da se ponudba sprejme. Žiipanstvo bode skušalo le Še to, da se morda dovoli, da ne bode treba Tsega precej plačati. Z dovoljenjem deželnega odbora se boiie porabil v ta nakup bolnišnični zaklad, Stre-lišku poslopje .se je prepu:itilo do preklica v porabo meščanjikej goilbi za v«je. G-ospod pl. Lauger je privolil v to, di svoj vrt pri okrajnem glavarstvu nekoliko nraakne, da se razširijo ulice, ako Mesto odpelje zemljo ter postavi zid v višini vrta. Ponudba se je hvaležno spre,da. B. maja je bil ogled po hišah gledé varnosti proti ognju. Našlo se je, da ni vse v redit, ukazalo se je, da ao se dimniki precej ostrgali ter se je sploh storilo, kolikor je mogoče v naših raz-meraii. — Vendar pa bi se pristavili: prosimo sv. Flo-rijana, naj nas varuje! Izvolili so se pregledovale! občinskih računov.
(O b č i n a k e v o I i t v e) v naš mestni zastop vršile so se dné 21. in 22. junija. Na volišče je prišlo za
.\Iikiavžek ni bil prvikrat 7 Karloycií, zato je pa tudi dobro vedel, kam mu je iti druzeg'a dné, da si zbere konja. In res se je skoraj sprehajal med debelimi in suhimi, velikimi in majhnimi, raznobarvnimi konji, katere so prig-nali od vseh stranij na semenj. Kako se ne bi našel med njimi tudi jeden za našega Miklavřla!
„Ej knme, ovaj bode za vas!" — zaklical mu je Dckdo, — sodei po zagorelem licu in zamazani obleki, bil je cig-an — ko se je on moško ondot sprehajal iu pozorno gledal konje tako, da }e moral vsaki v ajem spoznati kupca.
„Pořakajte, da malo pogledam tudi po drugih!" — menil je Miklavžek.
„Kaj bi zeienca gledali ! Vem da ue najdete na celem trgu tako pripravne živalice, kakor je ta-ie moja kobilica. Kume, prav za vas bode. Pohlevna je kot ovca, vleèe, da noben tovorni konj ne toliko, mlada je tudi, saj še vseh &ob tárna,
jé rada, a kar je glavno, v treh tednili dobite žre-biČka/' — Kdo bi ěel dalje, če se kakova žival tako iivaii i« tudi naSega Miklavřlai je cigan premotil. Pasja capa, na žrebe Miklavžek niti mislil ni. Kaj mislite, ni to mažji kašel, kupiti žival, katera ti da za nekoliko dni drugo, katero z malira stroskom odrediš in jo potem ali porabiS za-eé, ali jo pa prodaâ za lep denar. Pristopil je zato Miklavž Oves k ciganu s kobilico.
„Preslaba mi se vidi!" — dejal je zvito, ÍD jo pogladi] z roko po hrbtu, da si ne morem reèi, da mu v notrinji ne bi agajala živalica.
„Klek me odnesi" — rotil se je oni, — „ře oe potegne veè, kakor kateri od vseh kapi. Le poglejte samo kako stopa!" — pristava je in Btekel z rgo po semnn, naganjaje jo z dolgim biâem, dokler je ni sopet pridrvil k oaâemu Miklavika
(Konec pnliudigi&)
I razred od 90 Tolilcev le 33. IzTO^jeni so gg.: ign.
1	jdiga z 32, dr. Jak. Schegnla z 32, Fraiyo íeiek z 32, Ivan Šberlj z 32, Franjo Seidl z 29 ill dr. Joeip M&rinko s 25 glasovi. Namesluiki 30 gg.; Ilíii-t. II o ha r, Ljudevit llovflki in Viktor Duriui.
—	V n. razredu je izmed 29 volilcev prišlo ua voli íče jih 18, izvoljeni so gg. : Adolf Paustsr z 18, Vinko Umek z 15, Makao Bruner s 13, dr. Albin Poznik z 12, dr. Ivan Vaupotič z 12 in Josii) Koâiôek z 8 glasovi. Naraa<5tuilii so gg.: Anton Jarc, Franjo Koěifeek in Anton Vertacič. — Najslabeja je bila udeležba v III. razredu, izraed
voli cev jili jť prišlo na volišče le 4ií; izvoljeni fogg.: Ivan Krajec z 41, Franjo Perko z 41. Ant. Kos z41, Frsnjo Kastelic z'3d, Jurij Gregorec
2	38 in Josip MogoliĆ z 34 glasovi. Namestniki so gg. : KarolKunc, Ant, Ivas tel ic in Franjo Goles.
—	Dela bode novi zastop irael obilo, po.sebno ako v pfištev jemljemo, da je me-stu zelo potreba bolnišnica za vso Dolenjsko, dekliška sola, vodovod in zadnji c«8 je, da ustanovi mestna hranilnica. Vse to potrebuje resnega prevdarka, potrebno pa je našemu ineatu tako, kakor slepcu vid, ako hočemo, da ae naše mesto dvigne na viàjo stopinjo, posebno ko bode zgradena železnica.
(Kmetijska podružnica v Novem M esta) zborovala bode po § 31. v ôetertek 7 julija t. 1. ob 2, liri popoludne v mestai hiši. Spored zborovanja razvideti je iz vabDa, pripravljenega zadej n)ed naznanili. Ker »o pri tem zboru volitve in druge važne razprave na dnevnem redu, prosim vse gg. ude, da se blagovcie v prav obilem Itevilii vdeležiti podružničnega zbora.
(Obftni zbor svetega Cirila in Metoda). 8. jnlija ot) 2. nri popoliidne Me Iptni obôni zbor po-drožnice sv. «ril» n Metoda za Novo Mesto in okolico 8 aledeûim sporedom: — 1. Nagovor g, načelnika. 2 Letno aporoéilo g. blagajnika, 3. Volitev novega odl)ora. 4. Volitev odpOBkncev k letnemu zboru giavue di užbe. B. Shiéajni nasveti. — Družba sv. Cirila in Metoda pridobiva hvala Bogu, vedno već prijateljev. Slovenski listi uam o tem sporočajo prav vesele vesti. Vodstvo glavne družbe v posebnih dopisih vabi zlasti slovenske družbe, naj pristopijo te,mu prekoristneinu in potreb nemu društvu, kot člani pokrovitelji s 100 gold. Res hvale vredno; a prepričani smo, ds je pa mnogo premožnih Slovencev, ki bi jako labko utrpeli stotak, pa niiio še pokrovitelj, eelo ne ust^novniki.
(Kdaj je škropiti z bakreno-apneno me-ianico?) Večkrat popisana bakreno-apnena uiešaiiif.a se izkaziye kot popohioma izdatna samo tedaj, ako jo rabimo kot preservativ (branilo), torej poprej', kakor se prikaže, bolezen, katt-ra nastopa navadno proti koncu maja ali prve dni junija. — Prvikrat je treba řkropiti o zarodu gi-ozdja, ali natančneje re,Čen«, eu teden poprej kakor začne trta cvesti. Tu bodi razločno povedano, da me(S;inica prav uič ne poškoduje irrozdja, če tndi je popolnoma razcveteno. Drugič škropimo 4—6 tednov pozneje; slučajno pa tudi prod tem časom, će se namreč Pereitospora poprej prikaže na perji mladih pognanjkov, katero se je razvilo po prvem akropljeuji. Slednjič treba je se v tretjič »kropiti proti koncn avgusta ah 4—6 tednov po drugem Škropljenji, to pa sarao tedaj, kedar je vlažno in torej razvoja bolezni vgodno vreme ; če je pa trajno «abo vreme, v katerem se zajedava glivica ne more Siriti, ni treba tretjega škropljenja. — Kako nčinja Ikropljen» bakreuo-ap nena mešanica iia
trte? Bftkreno-apnena meáanica ne poškoduje prav nič trt in tudi ne drugih rastlin, na katere pade slučajno pri škropljenji. Te rastline in trtue zelene mladike, katere naberemo pri mandanji in čiščenji trt, porabimo lahko brez vse nkode za živinsko krmo. — Malo dni po tem, ko smo trte poškropili, vidimo jih bolj živo zelene, kakor one,, katere niso bile škrop^ene. Zadnje zgube perje vsled Peronospore, prve pa je ohranijo ne napadeno po zajedalki in drže ae trtnih glav do pozne jeseni. Madeži, ki jih prizadeva .škropljeuft mešanica na grozdji, ne obtiče na jagodah, kakor na perji, ampak se pozgubijajo, kakor «e jagode debelé tako da na zrelem grozdji ni več pozu&ti sledov škropljenja, mai-več je tako lepo čisto, kakor drugo grozdje, katero je dozorelo v normalnih razmerah. — Trta, katero smo s škropljenjem z bakreno-apneno mešanico obvarovali Peronosiwre, da je ohranila perje, bo pravilno napredovala v svoji rasči; ona nam obrodi popolnoma zrelega grozdja z bogatro v.sebino sladkorja in navadno bai'vo; iz njega dobimo zopet vino, ktero bo bogato na alkoholu, lepe barve, pravilnega okusa in spodobno za ohranitev. Natančne preiskave in praktična skušuje 30 dognale, da je tako vino popolnoma neškodljivo. — Tukaj moramo trtorejce razločno opomniti na to, da bakreno-apnena mešanica obrani vinograde samo pred Porenosporo in da treba torej po vsakem uačinu trte, kakor po navadi, žveplati proti trtni bolezni Oidium Tuccheri.
(Požar) nastal je l.S. junija popoludne ob polu 3. uri v Dolenji Vasi poleg Št. Petra pri Novem Mestu. Ogenj je uničil iietim posestnikom vsa gospodarska poslopja. Zavarovana sta bila le dva in sicer oba vkupaj za lOOO gld., dasi imajo škode veliko več. Zažgal Je nek 61etni deček, ko se je igral z žeplen-kaini. Žalostno pa resnično je, da se požari množé le vedno iz vzroka, ker stariŠi preslabo hranijo žeplenke in jih stikajoči otftci lahko najdejo. — Odelek našega gasilnega društva se je odpeljal ob 4. uri vslod prošiye veleč. gosp. župnika šentpeterskega na mesto požara, da čuva vsaj Št. Peter, ker je veter zelo ne-vai-no pret,il.
(Toča) je pobila Hmelčisko goro popolnoma, ter nalivi ao zasuli polje, da o pridelku niti govora ni.
(Vreme) nam letos grozno nagaja ter napravlja mnogo kvare. Sicer lepo spomlad nam je letos namakal le dež. To je posebno Hko<lilo cvetju; črešeivj je precej, a druzega sadja skoraj niČ po Dolenjskem, (rrozdje kaže dosti lepo, v^aj kjer smo mogli nii videti, okoli Novega Mesta, Mokronoga, Škocijana itd. ali v rasti se je zapoznelo. Vendar, ako nam Bog dá odslej vgodno vreme, dobimo se lahko dobre kapljice: To nam je potreba tem bolj, ker bode odslej dalje brez dvoma italijansko vino hodilo našemu domačemu v škodo. Z 20. jun. se je jelo vže vvažati k nam po tako znižanej carini, da bode ceneje kakor ga morejo dajati naši vinorejci, ker Laha obdelovanje stane mnogo manj kakor nas.
(Kresove sv. Cirilu in Metodu!) Eden najlepših večerov pri nas Slovencih e poleg Božičnega ali svetega večera gotovo kresni večeri Zvesti svojim prednikom v lepili navadah in šegah, praznujemo se vedno veseli kresni veČer a tem, da prižigamo kresove na čiist av. Janezu Ki-atniku! Tuli letos je gorelo po holmih in gričih, po goricah lu gorah nase predr'age Slovenske domovine na tiaoče ki'esov, okolo katerih ae je veselo razgovarjalo ter prepevalo mile damače pesni! Lepa, prelepa je ta navada 1 Hranimo jo in trudimo se isto se bolj adi>-
maíiti in ukoreniniti! Dragi Ěitate^ji! Poleg teh dveh fi) ■ mínskil) večerov imamo pa še en većer, kateri ae Kiiiť smatrati vrednim, đa ga tema večeroma pridru-Èimo kakor tretji posebnega praznovanja vreden većerl tTo je veseli večer pred praznikom naših erostoloT — blftgovestnikov sv. Cirila in [Metoda! Ta dva svetnika in slovanska apostola sta Diišim pradedom prižgala hič kršćanstva ter ga pod-Hi evala o ve6nih resnicah v «milem, prelepem iiaaem )Ei >eiiskem jeziku! Nad tisoč let je že, ko sta pri-iifela ta dva aposLola Kristusove vere svoje delovanje pil naáih pradedili, atarih Slovencih! in že ta čas je vil naš blastozvočni slovenski jezik toliko raivit in «piisobon, da je bil o<Íl)ran v to, da se je v njemii (jwdnÈevala kríir- iiiska vera, bralo evangelije in pela 8v. maša, a katero ůdstjo se ne more ponašati noben drugi jezik nawega nitiDgojezičnega ce-arstva! Veino Ir alo dolžni smo mi Slovenci našima blagovestuikomii, «I' Stoloma sv. Cirilu in Jletodu ! Naj bode tudi ]i še hvaležnosti znak viden s tem, da pričnemo na piedvecer naSjli sloveii.skÍh apostolov sv. Cirila in Hle-todi, to je 4. dan jnlija meseca vsaee^a leta zažigati lOgnJe veselja — kresove! Naj bi ne bil noben grićek Irez ki-tísa ta veseli veiSer! V mestih in trgiti, po vaseh in šefih, da v najoddaljenej sumiji — v gorskem zakotju, sploh povsod, kjer ,se sliši naš mili slo-lenski jezik naj bi bila ta prelepa navada za vedno «domaôena !
(O dolenjski železnici.) Na mnoga vprašanja, kako bi se kaj pri železnitii dalo zaslnžiti, od-1lii>\arjamo naslednje: Pozvedeli smo od ljudi, kateri »to delali pri železnici kot težaki (delavci pri zemlji), da je plača jako majhna in sicer po fiO—70 kr. na dan za 14 urno delo. Hrano in stanovanje duhé Ijtirlje ■od podjetnika in ta jim to zel6 drago računa, več Efïo dnigi ljudje, pa na brani morajo biti v ,,bar;iki'' pii podjetniku. Človek, katei'i prisluži 70 kr, na dan ima plačati 68 kr. za hrano in stan, toraj mu za pokvarjeno obleko in obutev 2 kr. ostaneta, toraj je gotovo, da bodo ljudje od železnice odhajali — strgani in brez denarja. Podjetnika sta tujca — baje juda, katerih ravnanje je že znano, ko sta gradila Arllserško železnico, tudi tam sta ljudi stiskala. Čudno se nam ioraj zdi, da se je građenje dolenjske železnice, za katero se je dežela toliko žrtvovala, oddala pod-Vzetnikom, kateri bodo kar mogoče malo dcnaija V deželi pustili. Pri oddaji dunaj.skiii me.stniii železnic in drugih naprav, ki bodo vt^iko milijon'iv ptale, in kar bo vsa država plačevala, se pa r.e bo oziralo na najcenejšo ponudbo, ampak kako bodo de-lalci bolje preskrbljeni. To poslednje početje hvalimo in tako bi bilo tudi za naše ljudi potrebno, in kar je dnigim pravično, je tudi nam. Vae na.se n«de o zaslužku 80 splavale po vodi in gostobesedne obljube so «nake petiam na vodi! Ni se toraj treba Čuditi zakaj Se ravno Dolenjci izseljujejo v Ameriko.
(Národně biblioteke) izšle ste ravnokar zopet dva zvezka in sicer „Edip na Kolonu" iz grščine prevel R, Perusek, stane 15 ki', in drugi suopič „Z ognjem in mečem", velja 3u kr.
lUzne Testi.
* (Strela je udarila) v Kienburgn na Nižje-Avstrijskem opoldne v ueko hišo, ko je sedela družina, ^i bolje rodbina (mož, žena in šest otrok) za mizo pri obedu. Vsi navzoči so bili pri priči mrtvi ia tudi hiâa je vkratkem pogorela do tal. Tudi od
drugod se slili o žalostnili uaaledkib pogubonosno strele.
*	(KesreČa pri prižiganju vžigalnjc) V Manheimn na Nemškem je padlo nekej gospej jtí Vžigaiiju vžigalnike goreče žveplo na prst. S početk» ni marala jia tO; ko pa ji začne roka otekati, podá se k zdravniku, ki jej je moral prst odrezati, če ,,t) hotel zabraniti daljše zastrupljenje krvi. Nekaj podobnega ae je pripetilo tudi v Pťoreheimu, samo s t» razliko, da je dotična oseba umrla, predno so ji vteg-nili roko odrezati. Torej previdnost!
(Žalostni nasledki pijanosti.) Pred kratkem so vkradli štiri lantje v Gentu na Nemškem steklenico žganjice ter jo popolnoma spraznili. Grozno pijani napadejo na bližnjem pašniku pasočega se ko-štruna ter g« pobijejo s kamni, i'otem se začnejo pretepa ťati med seboj z noži, da so bili vsi grdf> ra«-mesarjetii. Pretepajoč se, se nehoté približajo k nekemu jarku, v katerega trije popadajo in utonejo; četrti, najstareji, pa je tudi umrl vslei rane na glavi in preobilne pijače.
*	(Skoro sto let star berač), ki se z naj-večo težavo krunaj hoditi zamore, stal je te dni pred sodiščem v Alsergriindu na Dunaju. Imenuje se Vfucel Neubauer. Svoje dni je bil bogat dunajski meSčati, ki je bil po »vojej diirežíjivosti splošno znan po mestu ift okolici, iiedaj že popolnoma lik groba stojet*^ poslal je sam beiač. Zaprli so ga, ker je poprosil nekega popotnika na cesti miloščine. Kaj si je hotel? Bil je popolnoma zapuščen, gladu umreti pa vendar ni hotel. Državni pravdnik, dr. Pietta, pogleda za-toženega ,.po.'itopača", vstane s sedeža ter reče: „Na morem ga tožiti", na kar ga soduik proglasi uekrivim.
^ (Dobra ilustracija.) NemSkikat oliški list tihajajoč v Metzu, opisuje naše avstrijske razmere tm-stpdnje: Največja nezgoda te lepe dežele so Židje, oni vladajo deželo. " Židje so lastniki tiska; najvegi dnevniki so T njihovih rokab. VeČina konzulov po tiyili deželah so židje, kar še doslej nikdar niso bili. Oni imajo v ťdkali avstrijske finance, kar je pa najhajéa izmed vstga. Pa tudi katoličauje se gibljejo. Letos se bodo vršili tam trije večji katoliški shodi. Vprašanje pa je, ali bodo tudi storili kake energične korake jiî'oti Židom?
*	(K do se ima najbolje v Nemfiiji?) Nek Afrik;inec je prišel pred nedavnem v Bei'lin. Ko ga vprašii|o, kakšen vtis je napravilo nanj to mesto, je diijal : „V tej deželi se vse vkvarj» z delom. Dela mož, de!« otrok, dela žena, dela konj, vol in osel, dela si»i)ar, dela voda. Samo svinj» ne dela nič, ona je jedini plemič v Nemčiji".
*	(Grozno novico) sporoča neki amerikanski list. PripovL-duje: V vasi Plato v severnoameriški^ Miiiczoti je miad zakonski par, po imenu Miler. Piea kratkem je prišel v hišo jndovsk agent, je po .ja-dovskej iiavHiii siiuo ponujal ženi podobo križaneg» J"zusa, ker se nikakor ni dal odpraviti, ae je žlmi» tako razje/.ila. da ji^ storila grozno bogokle.tstvo: Q bi videla hudiča v hiši, kakor podolK» križaiiega Iz-veličarja. — Kmalo 3t; jej je žflja spolnila. Porodil» je tri tedne potem, ko je bila izgovorila strašno^ be-fit-do, neko b tje, o katerem se ne more reči, je U človek, žival ali hudič. Kakov strah, ko sta zagledal* oče in mati bitje, pokrito po vsem životu z dva pidcji dolgimi ščetinami, z malimi svetlimi očmi, e poplnimt a špičastimi zobmi, krempljastinii pi-sti, kozjimi ntiga-mi, z IS palcev dolgim repom iu z dvema kratkiu»
íJi ojat.rima rogovoma na glavi. A pošast, .ie skočila 3«-8cej s iHísUiIje ter lazila po V9«h štirih. MriN^J'iiegA ijTiieka ne nmra, pai pa iŠče odpisdke po kuliiiiji iii 5)iiSi ter jih žre. Pošast ^Iwia gi" "O, griztí krog aebe, jTtíti vsacemu, ki ga hoće ukrotili; pestunja ga je EHorala z vrćera na tla pobiti, tako jo je zi^abil td, t<pak, iz kater^ res ^eda nekako pravi hudič. — iijttdje sploh mislijo, da je to očitiia kazen za grozno bogofcleteivo nesrečne matere.
{S m ft Š n i C a.) Pastirček je v hosti živino pasel, n zgubil je vole. Z -.tčetom gresta hitro iskat jih —
po avojeiD potu. ~ „Fante, ali vže imaš vole i*" aakliie oče. Deček ; „Se kaj boljega ~ tri škorce, ti™ sta mi osla enefja pa lovim".
Vabilo na L slovenski katoliški shod!
Slovenci! Izredni časi imajo izredne potrebe, jtatere zahtevajo ixrednega, nenavadnega delovanja, ppiodanes imamo take Ćase. Današnjo dûbo «mémo imenovati nekako pripravljanje na odločilni boj med Knstom in Antikristom, med načeli krščanskimi in (^tikrščanskimi.
Nafiprotiiiki-brezverci dobro nmevajo svojo nalogo, Marljivo se zbirajo, razumno se oiganizujejo in »rimerno si razdeljujejo delo. Vsled te(;a živahnega t?-'ořanja je njih moč velika. Večinoma povml so si j-ndobili v svojo oljlast vzgojo človeStv^, zakonodaj al ne aiboniice, časopisje, meč in denar.
Dasi tře nasledki brezverstva kažejo v iievab-iíÍTih, žalostnih podobah, vendar je človeštva vzgoje-vauo po brezverakih načelih duševno tm tako onemoglo, «a à« vedno dere !sa njim v svoj — prepad.
Zato cerkev kliče na delo vse svoje zveste: „Zbirajte se, družite ae, delajte, da rešite, kar je re-fiii mogoče!"
Tako kliče Leon XIIT,, slavnovladajoči papež, katoličane na delo. Med di'ugim priporoča jim v ta namen vzlasti katoliške shode, kjer se javno razodeva fcatolilfca zavest, odkoder ae katoliško prepričanje in delovanje tako vspesno razširja med ljudstva.
Hvala Boga, da med Slovene! brezverstvo nima DĐ^a pogntmega vpliva, kakor drugod. A tajiti ne eraeino in ne moremo, da tudi med Slovence sili brez-varski duh.
Ta misel je rodila prepričanje, da je tudi za Blovence potreben katoliški shod, M ae bo vršil v Ljubljam dné 30, in 31, avgusta t, I po točno dolo-řenem programu.
Slovenci ! 1. slovenski katoliški shod v Ljubljani ^ «pričuje, da živi med nami isto katoliško pi-epri-tiu^, s katerim »e je naš narod odlikoval vaa sto-tel^, odkar je vstopil v katoliško cerkev.
V ta namen nam treba : Jasnost o naiih ita-lašotik t« HT^distvih. — Medsebojni razgovori umnih ateanih mož na katoliškem shodu k temu gotovo mnogo Iilipoaaorťíio.
Treba nam je navdušenja za naSri s^-r-to ařcar. in kíg naj nas bolj navdušuje, kakor v obilnem številu àrani rojaki, ki so v svojem prepričanju in v BTo^ namenih val enega duha in enega sr{^a!
Treba nam je pred vsem jcdinaeti in sluhiega dâotxen^a. — Osnovalni odbor vabi zato vse Slovmce Da katoliški .shod ter bo še poaebno poval)il vse zakmio-dajfdne zash/p^áhe Hl<7venvkega Ijudňtva^ Za slotjo na ■podîagi naèeî katoMkť. vere dchvait^ aa to jedinost fMwrfa&naíi, ÍD je posebno vaikn namm JtaioliSkcmv, jáada. Nelepše bi bil dosežen naiueu I. aíoventíkema
katoliškemu shoda, ko bi bila doeežeBtl jedinost med
Slovenci. AVi/ fd pa!^. veak zm^dni Síovenw dtlm^al na to, da se, taka jedinost rsivari in ohi'ani med i'io-vmd, ker le v tej jedinosti je mogoU v regmcl ko~ rietno delwnti za naê narod, le v tej jcdinoati je mogoČ« narodu shreiu^kemu ohraniti njegov narodni obftanek. Katoličani Slovenci 1 Pridite v obilnin števila na I. alovenski katoliški shod. Razpravljale se bodo na tem shodu stvari, ki^ zanimajo vsakega zavednega Slovenca.
Kmet, rokodelec in delavec, prijatelj šole vèdé in umetnosti, pospeševatelj poštenega tiska in katoliškega življenja, z besedo: vsak pravi pr^atelj dušnega in gmotnega'napredka med Slovenci našel bo na katoliškem shodu mnogo zanimivega in koristnega.
Katoliški Slovenci, pokažimo na I. slovenskem katoliškem shodu, da smo in da ijedno ofstanemo zvesti sinovi svojemu Bogu in svojemu domu ter da hočsmo^ kahor to i^ahicvajo sedanje. razmiTe, na podlagi ïioreï unie, katoli-íkc vere, shipito in jednotno delovati za dušni in (/motni vaj?rcdek &vojcffa Ijultljeneffa naroda/ V Ljul)ljani, dné 18. jitnija 1892, Osnovalni odbor za 1. slovenski katoliški shod.
V mesecu maju v Novo Mesto vračujoča se pisma.
Kobe Joseť. Blocton — Kadešek Johann, liobins N. A. — Franz Aiiniček, W'estoii — Tgnaz FrutJ, Toplitz — Maiia Strnad, Radolica — Lucija ř^rkuč, Ljubljana — Juhami Dvojmoč, Knboučasa — Matija Rus, Metlika — Johanu Štaniše, Ivalomet — Johanu Kastelic, Ii. )ck Springs — Josef Mervič, Falls Maine — Jakob Bačuik, Kock Si>rings — Cajetan Schri'iil^ tíottschee ~ Hdiodor Tekarek, Finme — J. J, Restante Kohn.sdoii' — Miklos Subobič, Budapest — Uo-zalia, Videm-Lašče — Lois Kampl, Caper (rec.) — Bučar, Laibadi (rec.) — Mai'ia Hočevar, Ki-ško — Fany SchlHger, Wien — Pankrac Runa, Mingo Junction — Johann Costel, Calomet — Janez Turk, S. Helena — Florian Secula, Calomet (rec,) — Aloisia Bi-uiUr, Elji-nfurt — Franz Schatťer, Laibach — Jo-sťfUmek, Kaluim-t — Joseí Žigon, Grahova — Union Wií-n — Autoii Žagar, St. Laurence (rec.) — Reza Rukec. Raka.
Poslauo.
v krneni iii rotltivitjii ravuini, ob bistri reki Savi stoji jirl-azjio mestu ï'rjetlor, v jiiEoslavaiiski Eusni. Poleif tnestn je že-eziiiúna prop;» iPvelibo pustajo, Železniúnn projf« votli od Siska p Snujo ill oil tam v Prjtdur iu Baujoluko, V mestu je: katoliška župnija, seňei okrajnega prlavarstvii in sodiiije, kjiiotijsk» liruitvo, vtilikti penitiuuska rejniea in živahna razna trgovina. Prai' ],ri mestu iia leiiem in zdravem kraju je gospodarsko po-BlDjije a pn^KtoTiio ouimadstropn« hišo. a prostornim dvorišiiem ii» sartonoBiiiiii iu zeletiišĚnim vrtom, poleji pa dobre njive. Dobra prilika je tu za mlekaiïtvu, pnvrtno zeleujavn iu sadeža za kii-linijo, vDzniim T mesto in ua vse strani (ta vozuiua „lijak ari j a" ,e že eedaj pri liiSi) kar dounSa lep dohodek. Dalje je itilira pri-iJîEi îia traro^-itm k îaaiiimi lesovi in dievjem, ker je lilizn gorovje „iiuzava" bogato ^'ojzdov rajniega lesů, osobit« lirastovetra, jeloveií!», lipoveíía in dr. Prilično je tudi za ramo tr^ovinn m poljedelstvo, Pofleetiiik Íiuí> tudi ua deželi prostoru» zemljisie, koje daje v najem za tretjiuo pridelkov. Kor se je Kospiidar im-staral in oaeiiii>(iel, uafilediiikov pa nima, da bi tg prevzeli, Jioiio po nizki ceni irodati olioje posestva skupaj, ali vsako posebej, proti gotovi paýi, ali pa tudi na vtóletne ubnike; pn.da se iie-prumakljivn posestva in poslopje zase, pa tudi vse premakljivo orodje lu blago, priprava za „fijakarijo", kočije in vozovi. Ked .r bi želel poslužiti se te dobrs prilike, je povaVijen, da si prido ogledati iu pogoditi. Se potlrubueje zamore vsakdo pozvodetl nri posestniku
Ferdinand U Schmidt.
T Pljedoru, poŠta l^rjedor. Bosna.
Loterijske srečke.
Gradec 18 junya	55 40 61 63 78
Trst 25 „	68 87 61 6 27
Vsem prijateljem i zoancera v Žužemberku ill Žiižemberskem okraju, od katerih se osobno uisem moiiel posloviti, kličem tim potom srËni zdravstvujte i z Bogom!
Dr. Ed. Volčič.
(150)	0. kr. Bedni prisUv.
V KRŠKEM. 15. junija 1892.
iS i
K ijjiilfi ítílfrititrffií lutřK riJtxJ lir 1 Ti
XXUJJ iXf.
.............m
inliiï'nïiiE
ťrosnj a!
Potlpisani ponižno pi'osi čć. duhovnike in dri[f!;e dobrotnike, ki imajo kaki slovenski molitvenik, ali kako drugo dobro slovmsko berilo odveč, da nekoliko za moje vboieej. pridne „slovenske fante" v tn-kajíiui vojaâki bolnici poklonijo. Naslov : K. u. k. Seel-sorge des Garnisons-Spitals Nr. 7 zu Graz.
Fran Premi-ù,
C. in lír. ïLijîwki dulioTcn.
D 081 a vek: Vredništvo rado s^trejema molitvo-u'ke. ter jili ob éaiiu jikuptio odpošlje,
VABILO
nil
Q) h ê m i ar li 0 r
kmetijske padmžiiice y Noycid Kestu,
kateri bode v četrtek dné 7. julija 1.1. ob 2. uri popoiudne v dvorani mestne hiše v Novem Mestu.
1.	Poročilo Oflpoalan^ia o občíieuj zboru c. kr. kmetijske
družbe v Ljubljaiii in o sprejetiii podružničnih predlogih.
2.	Volitev predstojnika
3.	Volitev dveh odbortdkov v pomnoženi odboř.
4.	Poiočilo o poskusnem vinogradu za ameriške trte
v Belieerkvi. 6. Nasveti iu prosti govori posameznili udov.
V NOVEM MESTU, dné iJ5. juii;ja 1892.
(1«)
ODBOR.
íř	PTI	PP
0	J	Ji
Čistilni stroj za 3^ito (trijor), řstroj za robkauje tiiršico
(najnovejše sestave)
in nckiij «Iruzega orodja
^^ Ima na prodaj
kmetijska poteoica î Noîeni Mestu, 149-fï
Takoj se proda iz proste roke
hiâa s Štirimi Bob.imi, žiiinsbira in «vinjËkim Uevuin, dvemi hle^ kozokem. njiv^^ in viiiofirtviom. HiSti je tik velike ce»te, kjer je' Belini [irotlajaliiica i tisiijein, PrijiravnEi je za vsako obrt itll pr»-(lajstlitico. Tena ne izvë itri lastnici Mariji Pirinan v St Jurn^ li. Ét. M aravau Jt>/efft Zaçor^^a.	[t8f>—Sp
Št, 3B.-).
as.
137—2
Pozor!
Kdor âe ni nakupil modre galiee, naj se poiort, ker imam je le še malo v zalo^. Kila po 22 kr.
1161]	Fran Perko, Novo Mesto.
Na prodaj posestvo!
(Obstoječe iz stanilča, kozolca, hleva, svinjaka in Ćea 8 orELÏov zemljišča, blizo ceste na Buckt. Več pové . [152—1] gospod gostilničar Selak ravno tatu.
ki se hoče učiti dimnikarstva, se takoj sprejme v poduk pri Fran Hiiniginan-D, đimmkai;}a v Novem Mastu It. 60. „Za ) áoUnii".	(155—1)
Razg
Prva dolenjska posojilnica, registrirana zadrug« z neom^enim poroštvom v Metliki, daje v splošno zaa-nje, dii se bodejo od I, julija 1892 naprej vse hranilne vloge, katere so dosedaj vložene in katere bojo vložene, po 4'/2% obrestovale.
Metlika, dné 22. maja 1892.
Za ravnateljstvo: Salloker.
Turbine in kolesa za na vodo, parne maline, parne kotle, kakor tndi mašine za obdelovanje lesa in praT posebno dobre žage, ponnja po jako nizkih cenah
Tmmm falirila za mlm v l\ů\mi V najem se da liiM.
Od 15. t. m. se dá v najem v Boštanju pri fami cerkvi blizo kolodvora poleg Save, hiša, pripravna yjk flOBtilno, a stii'imi sobami, dvema kuhinjama, kletjo,, velikim vi'tom, z gospodarskim poslopjem iu po željii tudi zemljišče. — Oddá ae tudi za iwletno stanovalisče. Pogoji se zvedo pod N. W. poste restante Radna.
Proda se lepo posestvo,
radi starosti in bolehnosti la8tni(',e, obstojeSe: iz biáa na dva kouca z lepim stanovaiyem, 15 oralov gojzda^ jeden oral vioogTi^a, živinskega hleva za 10 glav g-v Teje živine tik hiie, 5 nviiyskfi) hlevov, kozolca s 16. itanti, voda je doma na vrtu. — Za ceno se izvé prt-lastnici Urši Muhič na Orkljevcu, št I pošta Mtma Pat
V vojvoda Auerspergovib gozdih v Posterici (SteíDwand) pri Toplicah, prodajajo se drva siksmeter po I gld. 50 kr, celi navadni meter po 25 kr. proti gotovi plaèi. — Veí ae poirvé pri vojvodovem logarju v Posterici (Steiowand) poàta Toplice.	.	(18ft-8]

CU3-2>
Adolf Giistin-u,
prodajilnica zdtïza in ěccccnislícia fclaga
V Novem MePtu,
je nflfirofîaj umetno vlito broncírano rarneJo (Kristus) 2S0 om telesne vriikosn, ía miro-dvore krasen kiiić, i« prav iigotfni ceni.
Po iimv nkkt so tudi: kovane šine.	^
najboljše (irugo Železo, lialc'^v tiulî fino jeklo,	^
liti kotii, vratca za peci, (ejio jjoziačena raz-	^^
pela (rsofroluie spominke) Ključavnice raz-	^
ličnp vrste, kovanje Z!i okna in saliizl e kakor	^
siilnli vse '|)otrehno železje, ziifvno dohro kôse	0
jedna \Tsta cflô [io ao kr. komad. Tiull olj-	^
M naíe barve, finilí in lak in pa v«?diio sveže	^
2 fino špecerijsko blago najboljše vrste.	^
Lepo posestvo naprodaj.
v Gorenji Vasi pri Ribnici je naprodaj iz ^troKÍe fokfi lepo posestvo ol^stoječe; iz liiáe z dvema pn-tličniniH in tretni sobami v podstrešji, s kasto, kuhinjo, »Ivemi kleti, «kednjem, živinskim lilevom iu poleg tega avinjak, lopa za drva. ua vrtu je vodnjak s cementom ňdao. V tej hiši je prodaja! nir.a z špecerijskim blagom, ter se proda tudi vsa prodajalnična oprava. Pohištvo ji obokano, zelo pripravno za prodajalnio» ali krčmo, poselino sedaj, o zidaDji dolenjske železnico, ker je ■proff" za streljaj dale« trasirana. Pri liiši je lep vrt in del gojzda. Več še pové lastnik
Anton PeruŠek,
(t04-Fi)	podestnik in trouvée v Cioreiiji Vtisi [iri Kihnici,
30 veder dobrega belega vina
Iz Tolstega vrlifi od lota 1891., 250 mer-nlkOT lepô đcb^laćo ćinkvantiiie je na prodaj. Veí pové lastnica pl. Fichtcnaiï y Novem	{ms-îj)
M

u

cd
AlOJZII RJIJEC
urar v Novem Mestu na velikem trgu
priporoča si, občinstvu ter posebno lirri. dtiliovščini svojoltOKato zalogu vsttkovrstnili žepnih iii stenskih ur, verižic in ctrugih v to stroko »padajočih stvari. Popravila se izvršujejo vestno, natančno, točno in po prav nizki coni ter z jamstvom.
Pošlna naročila se toèno izvršqj^o.
*=5 po
S. Sa"
fc«ii B
■l^E
;*, - Sr. 7.J V.t - r f f. > J.-^—'.J-. ■■-■- ^ r J, y J. f .	^



Pri generalnem zastopa
„,li.aak<i Slavií©**
rî3i -3]	V Ljubljani
d'jhj službo
troje intgliputnih mož
ki lii imeli zmožnost za notranje in unanje služliovanje.
¥ najem se dá
liiša s hlevom, vrtom in nekoliko zemljiščem polefç Grma na glavni eesti. — Naprodaj je tukaj tudi 900 mernikov koruze in 40 mernikov fižola. Več se izvé pri gospodu
Rndolfu Smola,
till-'J)
vřUpose&intk >uí Orahnu pri ííovcm ile$tu.

Vse stroje za ketijstvo, mmin in sailjarstvo
inliïlilïiico, cistilnicc za /ito,
tnjérje, almnoremice^ uni me za sadje^ stUkalnice s« sadje^ vino in grozdje^
kakor tndi vse drii^'e stroje in priprave
za kmetijstvo, vinarstvo in sadjefejstvo itd.
priporoma v nujjiove.jii in nnjboljSi obliki, po ceni;
IG. HELLER, DUNAJ,
% PRATERSTRASSE 78.
llujitraviMi Kipisniki in jiohvafna pi»tn<t ti tkenitktm, ht-valakem, ntmékem in laikem jtziku po xahtwanju hm-ptnino m franko. — Ca« zn potkuinje — garancija, us/uclni panoji, (f:;^ Zopet zniiane cene,	(94—6)
fidyovunú aitdiúk, isđijfttelj in laluiiúk J. Krajto,
I
Naromesto. N»tiiiiil J, Kiíum.