PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini n,	|t
"*■ postale i gruppo - Cena 90 lir
Leto XXVII. St. 162 (7950)
TRST, četrtek, 15. julija 1971
PRED ODLOČILNIM SPOPADOM V SENATU
Živahna politična dejavnost
Gospodarski pogovori med Italijo in SFRJ
SARAGA T SPREJEL
okrog stanovanjske reforme MINISTRA GRANFILA
0	\ Jugoslovanski minister je prinesel Saragatu pozdrave pred-
Pieraccini (PSI) pozitivno ocenil sestanek predstavnikov senika Tita - Nadaljevanje pogovorov Zagati-Granfil
Parlamentarnih skupin vladnih strank - K PL PSIUP in neodvisna levica za enoten nastop za obrambo reform
RIM, 14. — Skoraj vsa politična dejavnost v Rimu se v teh dneh »uče okrog zakonov o socialnih reformah, ki so v razpravi v parla-[hantu, zlasti pa is okrog zakona o stanovanjski in davčni reformi, trenutno so na delu zadevne parlamentarne komisije, ki proučujejo ali P* se pripravljajo, da začnejo proučevati posamezne zakone in "lihove člene.
Senatna komisija za javna dela I* danes ob navzočnosti ministra *• i*vna dela Lauricelle sprejela na Posvetovalne ravni prve tri člene **kona o stanovanjski reformi. Gle-člena 1 in člena 3 je komisija Predlagala le nekatere formalne po-Pravke o skupni uporabi javnh sr*dstev za gradnj ■> stanovanj, ozi-roma glede časa in postopka o o-
rael noče umakniti z ozemlja, ki ga je zasedel v šestdnevni vojni. Libanonski zunanji minister je tudi po udaril, da je treba rešiti vprašanje palestinskih beguncev na pravičen način.
Po drugi strani je Moro potrdil italijansko stališče, da je treba voj--	„ „ no na Bližnjem vzhodu rešiti z
dobritvi načrta za dodelitev dežel- uveljavitvijo resolucije varnostne-nim upravam razpoložljivih skladov ga sveta od novembra 1967. Poleg
Programa njihove uporabe.
Člen 2, ki govori o ust novitvi ?dbora za rezidencialne gradnje, bil sprejet brez sprememb, kot je že sprejela poslanska zbor-■['ea, potem ko so bili zavrnjeni nekateri spreminievalni predlogi li-°eralcev. Komisija bo jutri nada-•levala s preučevanjem nadaljnjih CJenov zakona.
* zvezi z včerajsn.fmi sestanki Predstavnikov parlamentarnih sku-Plr> vladnih strank, na katerih so Preučili vprašanja povezana s sta-n°vanjsko reformo, je predsednik socialistične senatne skunirc t' 1 e-eccini izjavil, da so napia' li na Jeh sestankih pomemben korak na Prej- Pieraccini je 'elal, da so Se dogovorili o številnih točkah:
® Prvih treh poglavjih zakona, ki vsebujejo važna vprašanja, kot na Primer ukinitev raznih ustanov /a pdenje stanovanj (GESCAL. rN ises itd.), ter postopek o a*lastitvah, ki bo dejansko ostal J'enaki vsebini, kot ga je odobrila Poslanska zbornica. Pieraccini ie I dalje povedal, da se bodo nar-‘ementarci leve srebne še srečali, je treba raznravljati n neka lerih važnih vprašanjih pred sploš n° razpravo v senatu, p Predsedstva senatnih skupin K *> PSIUP in neodvisne levice so .e danes sestala v palači Madama n skupno preučila potek parlamentarnega dela s posebnim po-darkom na razpravo o davčni in ranovanjski reformi. Predstavniki en skupin, pravi sporočilo, so plenili, da je treba med nj;mi in . rugimi levičarskimi naprednimi si !>m' uskladiti politično akcijo »da ,e blokira pos' us krščanske demo raci.'e, ki bi hotela vnesti v orne-Jena zakona škodljive ponravke, J!r„se že odraža v senatni ko-.'SlJi. ki sedai preučuje zakon o stanovanjski reformi Predstavniki treh senatnih sku-^.n so poudarili resnost stališča, l sa ga zavzele krščanska demo ■j cija m najbolj konservathne v'..® v vladi, ki bi hotele napra-t'. i* zakonov, ki jih sedaj pre-žCu'e parlament, preizkusni kamen ® nadaljnjo preusmeritev na des-kcn ^at0 80 senatn' predstavniki i *• PSIUP in neodvisne levice .Menili poiskati v parlamentu in državi koristne enotne sporazu-\° vprašanjih, ki najbolj živo • nimajo ljudske množ:ce in ki so s,raz izbir, katerih se levičarske uPine ne moreio odpovedati. Posebni ožji odbor senatne ko i 's'ie za finance in zaklad, ki jm® nalogo, da preuči okrog 300 ^opravkov, ki so bili predloženi Zf*konu o davčni reformi (mnn-i„° 0|? teh je predložil demokrist-J nski senator Trabucchi). je imel nes prvi sestanek Odbor 'e j|.euči| prve ijtivi člene zakona,
jtodek
j!l na 'movinske dohodke podietij Profesionalcev. Odbor je v glav fn sprejel nekatere popravke for-značaja, ki naj bi iih Vq6 t v za'ton v ZVPZI z fazpra Stal • 8 za'tona v Parlamentu ie odbor za obrambo svobod p8 Poklicev imel danes sestanek,
i.	katerem sn odločno protestira jj Za odkrito «diskriminariisko ob-VpV,.evanie. ki ga nameravajo u-1 na dohodke svobodnih pokli-D y*- Odbor je sklenil proglasiti n ,Dravljalno stanje vseh profesio-kafCeV ,'n raztegniti še na druge jo s °rtje vsedržavno stavko, ki so In, . Papovedali odvetniki in prokuratorji.
tega je dejal, da je italijanska vlada naklonjena nadaljevanju pogajanj pri veleposlaniku Jarringu. Moro je še poudaril, da bo Italija vložila vse napore za dosego
RIM, 14. — Predsednik republi-	stvo Gramftlom, na katerih so poke Saragat je danes sprejel na	drobno proučili in ocenili gospo-
Kvirinalu jugoslovanskega ministra	danski in finančni položaj oibeh. drža gospodarstvo Toma Granfila, ki	žaiv, trgovinsko izmenjavo ter vprega je spremljal italijanski minister	j	Sanja industrijske kooperacije med
miru. Glede palestinskih beguncev ' za zunanjo trgovino Mario Zagari. j Italijo in Jugoslavijo, je	Moro izjavil,	da to	ni	samo	so	i	Granfil je prispel pred dvema dne-	;	Sporočilo pravi da so se pogovori
cialno	in človeško vprašanje,	tem-	|	voma v Rim na uradne pogovore	!	vršili «v tradicionalnem prijatelj
več tudi politično, ki je tesno po vezano z rešitvijo krize med Arab ci in Izraelom.
Avstrijski parlament sprejel predlog o predčasnih volitvah
DUNAJ, 14. — Po izredno dolgi seji, ki je trajala ves dan, Je avstrijska poslanska zbornica sprejela socialistični predlog o razpustu parlamenta in sklicanju predčasnih volitev. Za predlog ste glasovali socialistična In liberalna stranka, proti pa ljudska stranka.
MtiiiMfniiiiHiiMHMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiimiuiiiimiiiiHiiimiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiittiii
KONFERENCA FEDERALNIH TAJNIKOV PSI
Mancini: Nevarnost usmeritve KD na desno
PSI za tesne vezi s sindikati in vsemi reformističnimi silami
v
hie
RIM, 14. — Tajnik PSI Mancini je danes zaključil vsedržavno konferenco federalnih tajnikov PSI. Potem ko je dejal, da se popolnoma strinja, tudi glede političnih perspektiv, s poročilom, ki ga je včeraj podal namestnik tajnika Mosca, je analiziral pogoje in volilne izide od 13. junija Glasove, ki jih je dobila PSI, je poudaril Mancini, označujejo tudi politično 'liAijo stranke za bodočnost. Mancini je ugotovil, da so socialisti zmagali, ker je stranka pogumno reagirala na silovito ofenzivo proti njej med volilno kampanjo in se je PSI predstavila kot »živa, navzoča in aktivna stranka v središču krivične in živčne polemike*.
Nato je tajnik PSI dejal, da se strinja z analizo Lomoardija o nevarnem položaju italijanske po litike. Ob robu fašističnih glasov, je dejal Mancini, imamo tudi novo stališče Krščanske demokracije. Vsi čutimo, je poudaril, da se nekaj dogaja, ki spreminja italijansko politiko. To je najbolj vid no, če pazljivo opazujemo sile, ki stojijo za Krščansko demokracijo.
«Ni samo Vatikan — je dodal Mancini — ki obremenjuje KD. In prav tu tiči danes nevarnost za demokracijo v naši državi, ko se s politiko reform vidijo v perspektivi možnosti, da se zmanjša oblast gospodarjev v tovarnah in družbi*.
London plačuje za uporabo vojaških naprav na otoku:	namesto
sedanjih 5 milijonov funtov šter-lingov naj bi Malta zahtevala 13 milijonov.
Britanski sindikati proti vstopu v EGS
LONDON, 14. — Gospodarska komisija britanske sindikalne centrale TUC je danes s 7 glasovi proti trem odobrila dokument proti vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. V izredno dolgem dokumentu je med drugim rečeno, da so pogoji, ki jih je londonska vlada sprejela za pristop, vse prej kot pozitivni za britansko ljudstvo. Komisija je ugotovila, da bi bile posledice vstopa v EGS za britanske delavce porazne, ker bi negativno vplivale na raven zaposlovanja ter na življenjski standard. ,
Dokument bodo predložili v odobritev kongresu TUC, ki bo septembra letos. Po predvidevanjih bi mo rali dokument odobriti.
PEKING. 14. — Dvajsetčlanska delegacija iz Švedske je dospela včeraj na prijateljski obisk v Peking. Agencija »Nova Kitajska* poroča, da vodi delegacijo podpredsednik zdru-i žcnja za švedsko - kitajsko prija-I teljstvo.
Predsednik Saragat
ljemjo med obema državama že pred leti in utrjeno po obisku predsednika Saragata v Jugoslaviji in nedavnem obisku predsednika Tite v Italiji#.
Na pogovorih so Sklenili, da bo Jugoslavija dobila 75 milijonov dolarjev finančnega kredita pod pogo-ji, ki jih bodo sporazumno določili obe stranki.
Potem ko je Jugoslovanski minister Granfil ugotovil, da se trgovin, ska izmenjava med obema državama stalno veča, je dejal, da bo Jugoslavija vložila vse napore za nadaljnje povečanje trgovinske Izmet njave med obema državama.
z Zagarijem, na katerih obravna- i skem ozračju, ki je bilo vzpostav-vata jugoslovansko - italijanske gospodarske odnose ter odnose Jugoslavije z Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Predsednik republike se je pogovarjal z jugoslovanskim ministrom, ki ga je spremljal tudi veleposlanik SFRJ v Rimu Priča, več kot pol ure. Pogovora so se udeležili še glavni tajnik predsednika republike Picella, glavni ravnatelj za gospodarske zadeve zunanjega ministrstva veleposlanik Soro in predsednikov diplomatski svetnik Staderin.
Jugoslovanski minister Granfil je najprej prinesel predsedniku Saragatu pozdrave jugoslovanskega predsednika Tita. Saragat se je iskreno zahvalil za Titove pozdrave. Nato sta Granfil in Zagari poročala predsedniku republike o pogovorih, ki so v teku na ministrstvu za zunanjo trgovino glede gospodarskega in finančnega sodelovanja med obema državama, s posebnim poudarkom na jugoslovanski stabilizacijski načrt. Nato so preučili tudi perspektive odnosov med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo v luči vstopa Velike Britanije v EGS.
Pred koncem pogovorov sta predsednik Saragat in minister Granfil izrazila željo po vedno bolj tesnih gospodarskih izmenjavah med Italijo in Jugoslavijo.
Nocoj sta ministra Zagari m Granfil nadaljevala s pogovori
Pozno ponoči je bilo objavljeno sporočilo o dvodnevnih pogovorih med italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Zagarijem in jugoslovanskim ministrom za gospodar-
Avto v tovornjak: trije mrtvi
Pri Ferrari se je pripetila huda prometna nesreča. Družina Guida Marzarolle iz Turina je potovala z avtomobilom na počitnice v Rimini. Pri kraju Boccaleone je Marzarolla
nenadoma zavozil na levo stran ceste in silovito čelno trčil v tovornjak. Teško vozilo je zaradi sunka zavozilo s ceste in vleklo seboj razbitine zagozdenega potniškega avto-
mobila. Iz njega so potegnili mater in dva otroka mrtva, Marzarollo pa so hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico. Na sliki razbit avto in tovornjak.	(Foto ANSA)
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimimirai
RAZSODBA STOCKHOLMSKEGA SODIŠČA PROTI MORILCEM POSLANIKA ROLOVtCA y jant 0ptjmjst
Dosmrtna ječa za Barišiča in Brajkoviča Mila kazen za ustaškega vodjo Stojanova
Samo štiri leta zapora za organizatorja napada na jugoslovansko poslaništvo Za ostala dva ustaša, ki sta sodelovala pri umoru, dve leti zaporne kazni
STOCKHOLM, 14. - Okrožno sodišče v Stockholmu je izreklo danes razsodbo proti ustaškim zločincem, ki so 7. aprila vdrli v jugoslovansko veleposlaništvo v Stockholmu, ubili veleposlanika RoJoviča in težko ranili tajnico Miro Štem-piharjevo. Neposredna morilca Miro Barišič in Andjelko Brajkovič sta bila obsojena na najvišjo mogočo kazen, dosmrtno ječo. Vodja zločinske sKupine Ante Stojanov je bil obsojen na štiri leta, ostala dva sodelavca zločinev Miličevič in Lemo sta dobila po dve leti zapora. Vsi trije bodo po prestani kazni izgnani iz Švedske. Švedska sodišča so znana po svojih blagih kaznovanjih. Ta blagost je prišla tokrat do izraza pri kaznovanju glavnega pobudnika napada na RoJoviča in vodjo skupine Stojanova, za katerega je javni tožilec prav tako zahteval najvišjo kazen. Majhno kazen sta dobila tudi ostala dva ustaša. Blago kaznovanje treh ustašev lahko po mišljenju tukajšnjih krogov ohrabri zločinsko razpoloženje ustašev na Švedskem za nove zločine. Prevladuje namreč mišljenje, da je prav blago kaznovanje napadalcev na konzulat v Goteborgu ohrabrilo in vzpodbudilo ustaške zločince na napad na veleposlaništvo in na umor Roloviča.
Po vesteh iz Stockholma ustaški zločinci v raznih krajih Švedske na-
Se nanašajo na davek na do jn "-■» fizičnih in juridif nih oseb
Pogovori mrd Morom in libanonskim zunanjim ministrom
ftlM, 14. _ v Farnesini so se da i|LS začeli pogovori med Morom in l aa°hskim zunanjim ministrom A "bhamadom, ki je na uradnem obi Sk« v Italiji.
Urj Pogovorih, ki so trajali dve h# r?8 obravnavali vprašanja krize n« ,, žnjem vzhodu Libanonski zu ?nJi minister je obrazložil stališče logove države v pogledu spopada ec* Arabci in Izraelom. Glede od-j..aoYi z Izraelom je libanonski gost Javil, da so teritorialne zadeve ene na osnovi konvencije o pre 7*lrJu iz leta 1969. Kljub temu pa e **razil zaskrbljenost, ker se Iz-
NAPET POLOŽAJ V MAROKU PO POSKUSU UDARA
Kralj Hasan nadaljuje represijo Morda v kratkem nove ustrelitve
Vojaške enote stražijo predvsem Rabat in Casablanco - Libija prekinila diplomatske odnose z Marokom? ■ Protest mednarodne komisije pravnikov
Mancini je nadaljeval, da se stran- .
ka ne sme pustiti vplesti V proti- ......................................................................I..................................
sindikalno polemiko. Dejal je, da zidarji niso krivi za krizo v gradbeni industriji, in prav tako niso krivi delavci kemijške in tekstilne industrije za krizo v teh dveh industrijskih vejah. Nato je nadaljeval:
«Mnogi se vprašujejo, ali je že sedaj p-išlo do zavezništva med KD in MRI. Osebno se ne čutim, da bi to potrdil: gotovo pa je, da obstaja nova težnja, ki se lahko hitro ali postopoma razvije po izvolitvi predsednika republike*.
Tajnik PSI je poudaril, da mora socialistična stranka ohraniti trde vezi s sindikati ln z vsemi silami, ki se borijo m politiko reform, da bodo reformistične sile v celoti o-hranile svojo moč, ki je sedaj toliko bolj potrebna.
((Prihodnje ravnanje stranke ne more bit) v nasprotju z današnjo politiko*, je zaključil Mancini.
Odpovedan obisk britanskega obrambnega ministra na Malti
LONDON, 14. — V Londonu se je zvedelo, da bi moral obrambni minister lord Carrington odpoto vati danes na Malto na pogovore s predsednikom vlade Mintoffom Minister bi moral z novim malteškim premierom preučiti vprašanja prisotnosti britanskih čet na otoku in uporabe pristaniških na prav ter možnost novih finančnih sporazumov med Malto in Veliko Britanijo.
V zadnjem trenutku pa ie bil obisk odpovedan, ker je dospela v I/indon brzojavka maTeš^eg' predsednika, katere vsebina pa n' še znana. Na zunanjem ministrstvo so povedali, da vlada preučule Mintoffovo sporočilo, ki menda vnaša nove in nepredvidene ele mente v britansko malteške od noše. Po nekaterih neuradnih ve steh naj bi Dom Mlnfnff prerito gal znatno zvišanje vsote, ki jo
RABAT, 14. — Čete kralja Hasana II. nadaljujejo tov na okrog petsto upornikov, ki Jim Je po poskusu državnega udara uspelo zbežati v notranjost države. V Rabatu se medtem vedno bolj vztrajno širijo govorice, da bodo v kratkem ustrelili novo skupino višjih častnikov.
Kralj Hasan je na sinočnji vladni seji napovedal ustanovitev posebne komisije za državno vamo6t, ki bo Imela nalogo preučiti vzroke neuspelega poskusa udara. Komisiji bo predsedoval notranji minister general Ufklr, ki že združuje v svojih rokah skoraj vso oblast. Vsa imetja upornikov so zaplenili ter Dodo menda služila za odškodnino žrtvam upora. V kratkem pa bodo Izglasovali nov zakon, s katerim bodo ustanovili novo sodišče za državno varnost.
Maroška televizije je včeraj zvečer dala na spored oddajo o ustrelitvi desetih visokih častnikov, domnevnih voditeljev upora proti Hasanu Po televizij) so pokazali častnike, ko so J1h zvezane odpeljali na dvorišče vojašnice blizu Rabata. Pokazali so tudi, kako so jim z uniform strgali čine ter jih nato oklofutali Nato so Jih zvezali na že pripravljene drogove Tu so oddajo prekinili' eksekucijo je oddajal samo radio
Usoda stol ir oseb po večtnt kadetov vojaške šole, ki so jih zaprli po neuspelem udaru, je neznana.
Kaže, da se je upora udeležilo kakih dva tisoč oseb, od katerih bi morala biti že vsej polovica v zaporih. Kot je znano, so pristanišče v Casablanci zaprli ln zastražlll, da bi kdo ne zbežal po morju. Vojaški poveljnik pristanišča, Id je bil menda prijatelj glavnega pobudnika upora generala Medbuha, so aretirali. Vojska straži tudi vse ceste, ki peljejo lz Rabate, ter strogo pre-gledujedo vse osebe In vozila. Tako traja na primer potovanje lz Rabate v Pez, za katero je bilo doslej potrebnih borih 90 minut, lahko tudi več kot osem ur zaradi neskončnih kolon, ki se ustvarjajo ob blokih.
Maroško ministrstvo za Informacije je objavilo delni obračun žrtev, ki jih Je povzročil upor: uporniki so ubili 92 oseb, med njimi devet Evropejcev, ranili pa so Jih 138. Objavili so tudi seznam 67 žrtev, medtem ko ostalih še niso Identificirali. Uporniki pa so po dosedanjih Se nedokončnlh računih imeli 168 mrtvih ln 650 ranjenih.
Vladni glasnik je danes demantiral vest., ki jo Je objavil kairski dnevnik «A1 Ahram», da so libijskega veleposlanika v Rabatu aretirali. Po drugi strani pa je glasnik priznal, da so diplomatu odvzelt prostost ter prekinili telefonsko zvezo z njim. «Ne gre pa za aretacijo«, je pojasnil glasnik.
Kralj Hasan II. vztraja medtem
na tezi, da je Libija navdihnila ln podprla upor. V intervjuju, ki ga je dal dopisniku francoske agencije APP, je kralj izrekel danes vrsto obtožb proti libijski vladi. Agencija MEN pa v dopisu lz Tripolisa celo poroča, da Je Libija prekinila diplomatske odnose z Marokom ter zaprosila Egipt, naj skrbi za njene Interese v tej državi. Egiptovska ti. skovna agencija ne navaja vira informacije, ki doslej ni bila uradno potrjena.
Kaže, da so težave tudi v odnosih z Egiptom: značilno je namreč, da je Hasan v teh dneh sprejel vrsto tujih odposlancev, ki so ga prišli obiskat po ponesrečenem udaru, ni pa še sprejel egiptovskega odposlanca El Kollja, ki je prišel v Rabat že v ponedeljek s posebno poslanico predsednika Sadata.
Iz Ženeve poročajo, da Je mednarodna komisija juristov, ki ima tu svoj sedež, ostro obsodila ustrelitev desetih visokih častnikov. V brzojavki, ki ga le generalni sekretar komisije poslal Hasanu, pravniki protestiralo zgradi umora jetnikov ter poudarjajo, d« 1ma vsak človek pravico, da ga neodvisno ln pravično sodišče Javno ln n°t>ri-stransko zaslišuje Komisija, ki je te dvignila svol glas pred dnevi, ko so se pojavile prve napovedi t-raottene renra«<(» zam-'-uje prav
daljujejo z vajami v streljanju. Švedska policija vodi o tem strogo preiskavo, toda rezultati te preiskave doslej niso bili objavljeni.
Tito sprejel pisatelja Moravio
BEOGRAD, 14. — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes dopoldne s soprogo na Brionih sore-jel italijanskega književnika Alberta Moravio in njegovo soprogo in se zadržal z njima v prisrčnem razgovoru. Ob tej priložnosti je predsednik Tito odgovoril znanemu italijanskemu književniku na vrsto vprašanj, ki se nanašajo na razvoj Jugoslavije in na nekatere aktualne mednarodne probleme.
Hrvaški IS o obisku Furlaniji-Julijski krajini
BEOGRAD, 14. - Podpredsednik izvršnega sveta sabora Hrvaške Vjekoslav Prpič je danes v svojem poročilu v republiškem izvršnem svetu dejal, da je obisk delegacije hrvaške vlade pokrajini Furianija-Julijska krajina potekal v prisrčnem in prijateljskem ozračju in tla so v uradr.ih razgovorih prišla do izraza obojestranska prizadevanja da se sodelovanju dajo nove pobude. Po besedah Prpiča so v razgovorih proučili konkretni oblike in aspekte sodelovanja posebno na j»odročju malega orometa, industrijske Kooperacije, jromorskega letalstva, cestnega prometa in turizma. Ta prvi uradni obisk delegacije Hrvaške pokrajini Furlanija-Julijska krajina je pomemben korak naprej in odpira mnogo novih možnosti sodelovanja na raznih področjih. Prpič je izrazil prepričanje, da bo to sodelovanje prispevalo k nadaljnjemu razvoju jugoslovansko-italijanskih odnosov, ki so z obiskom predsednika Tita dobili nove vsebinske dimenzije in impulze.
Medsebojne obtožbe sajgonskih voditeljev
SAJGON, 14. — Podpredsednik južnovietnamskega kolaboracioni-stičnega režima general Cao Ky je danes uradno prekinil sodelovanje s predsednikom Van Thieu-jem ter ga obtožil, da se poslužuje diktatorskih metod ter da ni izpolnil obljub, ki jih je izrekel ob izvolitvi. Kyjeva pobuda je izrazito volilnega značaja, saj bo general v kratkem predložil svojo kandidaturo na predsedniških volitvah, njegove obtožbe pa po trjujejo skrajno skorumpiranost lutkovnega režima.
Ky je poslal včeraj Van Thieu-ju pismo, ki so ga danes objavili: »Sklenil sem kandidirati na prihodnjih predsedniških volitvah — piše podpredsednik — da bi skušal popraviti napake zadnjih štirih let ter odgovoril pričakovanju ljudstva in vojske*. Ky nadaljuje, da mu »vest ne dovoljuje», da bi še dalje podpiral politiko, ki je postavila v nevarnost domovino. Ky obtožuje dalje predsednika, da ni uresničil »nacionalnih ciljev*, ki jih je sam določil: «Obljubili ste, da boste napravili konec vojni, sedaj pa smo nasprotno v situaciji,
nlke 1z več doi 60 evropskih in 1:< j ko ni nobenih perspektiv za ko-
reforme, nasprotno pa je naša družba polna krivic in korupcije, kot nikdar poprej. Obljubili ste razvijanje demokratičnega sistema, dejansko pa so bile demokratične ustanove prevarane in skorumpirane, medtem ko grozi temeljnim pravicam državljanov popolno uničenje*.
Pismo vsebuje tudi vrsto obtožb glede načina vodenja države: Ky trdi, da je Thieu tako navezan na oblast, da se je začel obnašati kot diktator ter raje poslušal »lažne pohvale prilizovalcev* kot pa mnenja »poštenih svetovalcev*. To je tudi omogočilo vrsto neustavnih, protizakonitih in represivnih dejanj.
Na koncu svojega pisma pa izraža Ky svojo zaskrbljenost zaradi manevrov, ki jih Thieu že pripravlja v pričakovanju predsedniških volitev. Predsednika obtožujejo, da izvaja pritisk na senatorje in pokrajinske svetovalce, da bi one mogočil nasprotnikom, da bi pred ložili svojo kandidaturo. Že prejš nji mesec je Thieu dal izglasovati zakon, po katerem je za predstavitev kandidature potrebna podpo ra določenega števila članov parlamenta in pokrajinskih svetov. Ky pravi, da je ta zakon neustaven, ker krši načelo o neposrednih volitvah, ki jih predvideva ustava.
I NEW YORK, 14. — Generalni j tajnik 0234 U Tant je danes po glasniku izjavil, da po začetku konference v Parizu niso bile perspektive za mirno rešitev krize v Vietnamu še nikoli tako dobre, kot so danes. To njegovo prepričanje — je dejal glasnik — sloni na informacijah iz različnih virov, vštevši iz tiska.
Perspektive za rešitev vietnamske krize so bile danes glavni argument srečanja med ameriškim predsednikom Nixonom, zunanjim ministrom Rogersom in zunanjepolitičnim svetovalcem Kissingerjera v predsednikovi poletni rezidenci t San Clementeju v Kaliforniji.
Glasnik Bele hiše je medtem lira dno potrdil, da bodo v kratkem zamenjali načelnika ameriške delegacije na pariški konferenci Davida Brucea.
U Tant
iiiiiiiiiiliiiiiiilMiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiimiiitiiiiiiuiiiiuMiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiaatiiiuiiiiiai
Novi jordanski napadi na palestinske položaje
Egiptovska vlada odpovedala Huseinov sbisk v Kairu
AMAN, 14. — Jordanska kralje va vojska nadaljuje krvavo obračunavanje s palestinskim odporništvom. Boji so osredotočeni na severu države in predvsem okrog Jeraša, kjer se tri tisoč Palestincev srdito upira. Begunsko taborišče »Gaza* blizu Jeraša je že pod nadzorstvom Huseinovih vojakov. To taborišče so včeraj dolgo obstreljevali: po vesteh iz palestinskih virov je pod bombami umrlo na stotine oseb, med njimi mnogo otrok in starcev.
Vojska je silovito napadla palestinske položaje tudi na področni Somiaha, vendar so tu fedajini odbili napad. Mesto Jeraš je že pod nadzorstvom vojske, na periferiji in v mestu Ajlun pa boji še trajajo, čeprav postaja jjoložaj Palestincev vedno bolj nevzdržen.
Palestinski narodni svet je še enkrat pozval predsednika Egipta Sadata in Sirije Asada ter kralja Saudove Arabije Fejsala, naj intervenirata pri Huseinu, da bi napravil konec pokolu. ŽAR je za sedaj odpovedala predvideni obisk jordanskega kralja v Kairu, ki bi moral biti 23. julija. Kairska vlada je tudi izrazila amanski svojo zaskrbljenost zaradi položaja ter izrazila upanje, da bo hašemitski vladar poslušal pozive Egipta. Sirije in Saudove Arabije.
Agencija MEN je sporočila, da je libijski predsednik Gedafi dospel danes v mesto Mjrsa Matruh, kjer je že od včeraj egiptovski predsednik Sadat. Danes zvečer bi morala dospeti še predsednika Sirije in Sudana. Kot je znano, se
vemevropskth držav.
nec vojne. Obljubili ste družbene bodo te štiri države septembra po-
vezale v federacijo in imajo v ta namen občasna posvetovanja. Razgovori pa se bodo verjetno dotaknili tudi položaja v Jordaniji in v Maroku.
Končno se je v obveščenih krogih zvedelo, da bo ameriški pomočnik zunanjega ministra za zadeve Bližnjega vzhoda Joseph Sis-co dospel prihodnji teden na obisk v Izrael na posvetovanja o možnosti delnega sporazuma za obnovitev plovbe po Sueškem prekopu. Med obiskom, ki bo predvidoma trajal štiri do pet dni, boco izraelski voditelji obnovili svoje zahteve po dobavi novih »phantomov*.
Zbornica ZDA zavrnila predlog o prekinitvi pomoči atenskim polkovnikom
VVASHINGTON, 14. — Zunanjepolitična komisija ameriškega predstavniškega doma je danes s pičlo večino 14 glasov proti 12 zavrnila predlog o popravku zakona o pomoči tujim državam, ki Je predvidevaj prekinitev vse gospodarske in vojaške pomoči Grčiji. Amandma je določal, da bi bila pomoč možna samo v primeru, da bi to po oceni predsednika narekovali razlogi ((državne varnosti«. Poslanec Wayne Hays, ki Je predlagal popravek, je napovedal, da bo Juh tri dal spet na glasovanje predlog, ter Izrazil prepričanje, da bo tokrat sprejet.
TRŽAŠKI DNEVNIK
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Pet milijard in pol deficita mestne prevozne družbe Acegat
Leva opozicija zahteva, naj bodo javni prevozi brezplačni - Zahteva po munici-palizaciji zasebnih podjetij - Občina je vsilila skrčenje proračuna za pol milijarde
Tržaški občinski svet se sestane ie danes in jutri, nato bodo svetovalci šli na dopust. Pred volitvami, ki bodo v jeseni, verjetno novembra, se bodo tržaški občinski možje morali sestati še enkrat ali dvakrat. Ne samo zato, ker je na dnevnem redu ostalo še precej neopravljenega deta, temveč tudi zato, ker bo moral razpravljati o vlogah Barkovljanov in drugih Tržačanov proti gradnji hitre ceste s Proseka preko Barkovelj na obalo.
Na dnevnem redu teh vročih po-
Razprava se je zaključila malo po polnoči, ko so svetovalci leve sredine odobrili predložene proračune in obračune ter resolucijo o socialnih vprašanjih javnih prevozov, ki jo je predložila večina. Prav tako je večina zavrnila resolucijo KPI, vendar so se v tem primeru vzdržali socialisti (svetovalec Bonicciolli in odbornik Hreščak), medtem ko so za levosredinsko večino glasovali liberalci.
Pred tem je svetovalcem odgovoril odbornik Hreščak. Župan Spac-
letnih dni je ostalo še nekaj vpra-1 cini je razpravo zaključil z ugoto-šanj. Med temi predvsem stanovanj- 1 vitviin An io rj^f.;n<> sko vprašanje, lokacija fakultet na Katinari, ureditev mestnega
središča.
Sinoči so svetovalci razpravljali in sprejeli obračune mestnega podjetja Acegat za leto 1967 in 68 ter proračuna za leti 1970 in 1971.
Orisal jih je pristojni odbornik Dušan Hreščak, ki je nanizal kopico tehničnih in računovodskih podatkov o strukturi proračunov in obračunov. V bistvu se Hreščakovo izvajanje lahko strne v ugotovitvah, da je znašal deficit mestnega podjetja za vodo, elektriko, plin in prevoze za leto 1967 poldrugo milijardo lir, medtem ko je predviden deficit za poslovno leto 1970 kar 4 milijarde in 590 milijonov lir, za poslovno leto 1971 pa 5 milijard in 475 milijonov lir.
Oba proračuna sta bila predložena z znatno zamudo, kar je vzbudilo tudi več polemičnih izjav posameznih svetovalcev, proračun za leto 1971 pa je predvideval celo za pol milijarde višji deficit, ki se je za las približal rekordni višini 6 milijard. Odbornik Hreščak je sporočil občinskemu svetu, da se mestna uprava ni strinjala z vsemi postav-karm, za katere se je zavzelo vodstvo Acegata in sklenila nredlaeati njihovo skrčenje ali črtanje. Med temi predvsem izdatek 300 milijonov v prid osebju in 208 milijonov za odpise. Hreščak je skok v deficitu pripisal, med drugim, tudi uveljavljanju vsedržavnih delovnih pogodb, ki so nadomestile notranjo pogodbo za uslužbence mestnega podjetja, odpravi privilegiranih tarif za dobavo elektrike in visokim posivnim obrestim, ki jih podjetje plačuje.
Za Hreščakom je kratko spregovoril odbornik Vascotto, ki je predložil kritje polovice deficita za poslovni dobi 1967/68 s posojilom tržaške mestne hranilnice, po obresni meri 9,25%
Kljub dejstvu, dbf^se odbornik Hreščak v svojem ^-poročilu ni dotaknil bistva politike občinskih storitev in prevozov, je bilo vsem jasno, da je to glavno vprašanje. Vnela se .je živahna razprava, v katero so posegli svetovalci vseh strank.
Najostreje so politiko mestne u-prave leve sredine v zvezi s prevozi ocenili komunisti. Cuffaro je, med drugim, ugotovil, da je skoraj ves deficit na račun Acegatovih javnih prevozov, saj je izdatkov 7 milijard, dohodkov pa dve milijardi in pol. Cuffaro je v imenu svoje skupine predlagal, naj bi občina dala prednost javnim prevozom, ki naj bodo brezplačni. Izgubili bi dve milijardi in pbl dohodkov, obenem pa znatno skrčili stroške, ker bi službo znatno poenostavili in odpravili velik del upravnih odsekov. Cuffarc je nadalje kritiziraj uprava, da n' storila ničesar za takojšnjo municipalizacijo zasebnih prog v koncesiji, ki so dobičkonosne v to likšni meri, da jih zasebni lastniki branijo z vsemi silami.
Svetovalska skupina KPI je nato predložila resolucijo, ki utemeljuje osnovne zahteve po brezplačnosti prevozov, municipalizaciji zasebnih družb in ustanovitvi deželne prevozne družbe.
Za njim so spregovorili misovci in liberalec Morpurgo. Zanimiv je bil poseg socialdemokrata Cesareja. Dejal je, da bi idealna rešitev bila, če bi mestno prevozno podjetje bilo samostojno in ločeno od občine. Vendar mora o teh vprašanjih razpravljati parlament, oziroma deželni svet Poudaril je, da deficit mestnih prevoznih podjetij raste povsod v Italiji, saj znaša v celoti skoraj 200 milijard, da je pa tržaška Acegat v neki meri celo vzgled za druga podjetja v Italiji. Polemiziral je s komunisti o vprašanju municipa-lizacije, s katero se socialdemokrati sicer strinjajo, a ji ne pripisujejo tako bistvene vloge za ozdravitev proračunov, kot zatrjuje KPI. »Jasno je, da bo deficit še porastel, če bomo municipalizirali zasebna podjetja,* je vzkliknil Cesare, a se ga ne smemo bati. Prevozi so socialna storitev in je prav, da so v breme družbe.
Psiupovec Monfalcon je, podobno kot Cuffaro prej, kritiziral upravo, da je izredno aktivna, ko se bližajo volitve, da pa za tem »aktivizmom* skriva svoje slabosti in pomanjkanje jasnih idej o perspektivah.
V razpravo je posegel še socialist Boniccioli, ki je dejal, da se strinja z načelom, da je treba prevozna podjetja ločiti od občinskih uprav, tudi zato, da bo jasen njihov zgolj socialni namer,. Strinja se, da je deficit visok, vendar meni, da je pomembnejši strošek za prevencijo nezgod na delu in pod., kot krčenje deficita. Rekel je tudi, da se strinja s tem, da morajo biti prevozne tarife politične.
Demokristjan Vergerio je izrekel nekaj manjših kritik k proračunoma, se je pa v bistvu strinjal, medtem ko je Bennijeva (KD) pripomnila, da ne gre pozabiti, da je bilo leta 1966 vsega 22 prog, sedaj pa jih je 27, za nekaj milijonov kilometrov letno več, kar — seveda — vpliva na višanje stroškov in torej deficita.
vitvijo, da je občina res potrošila mnogo, a da ima tudi kaj pokazati, predvsem pomembni podmorski vodovod, metanizadjo, obnovitev avtobusov v mestu in načrt za namestitev semaforjev, ki se pravkar uresničuje. Kar zadeva brezplačnost prevozov pa je Spaccini poudaril, da bo občina uresničevala to le postopoma, ker bi v nasprotnem primeru morala vreči na cesto večje število uslužbencev. V daljšem razdobju je to možno, ker je možna uskladitev z upokojitvami.
Drevi se tržaški občinski svet spet sestane, tokrat točno ob 19. url, ko bo na vrsti razprava o spremembi statuta rajonskih konzult. Vse kaže, da bo ob priliki z vso silo izbruhnilo na dan vprašanje dvoje-žičnega poslovanja konzult in Imenovanja tolmačev.
Sindikati in delodajalci orisali županu težav« tržaškega gradbeništva
Sindikalni predstavniki gradbenih delavcev in zastopniki gradbenikov so se sestali z županom Spac-cinijem, odbornikom za urbanistiko De Luco ter z arhitektom Nas-sivero. Na sestanku so analizirali krizo tržaškega gradbeništva. Posebno pozornost so posvetili padcu načrtovanja v zadnjih dveh letih, ko se je število načrtov zmanjšalo za polovico proti srednji vrednosti prejšnjih let. Ta padec načrtovanja so do sedaj nadomestili s pobudami, ki jih je dovoljeval prehodni urbanistični zakon, vendar z novim zakonom ne bodo mogli več na ta način premostiti težav. Zato so sindikalisti in predstavniki gradbenikov zahtevali od javnih oblasti, da posežejo s takojšnjo uporabo že ustanovljenih skladov. Poudarili so tudi dejstvo, da je novi urbanistični načrt za lotizacijo, ki omogoča zgradnjo velikih naselij, počasi napredoval zaradi birokratskih zastojev.
Župan je zagotovil delegacijam, da bo občina med počitnicami nadaljevala s pregledovanjem in o-dobritvijo lotizacij, kar bo omogo-
čilo nadaljevanje občinskih posegov v tržaško gradbeništvo v tem zelo delikatnem trenutku.
Župan je tudi zagotovil sindikalnim predstavnikom, da bodo hitro začeli z velikimi gradbenimi deli, saj so jih nekaj že dali v zakup.
Sindikati in delodajalci so se obvezali, da bodo nadaljevali s sensibilizacijo javnih oblasti in s preverjanjem njihove dobre volje. V tej perspektivi so se že zmenili za sestanek z deželnima odbornikoma za urbanistiko in za javna dela De Carlijem in Masuttom ter z nadzornikom oddelka za spomeniško varstvo Deganijem.
Zbiranj« podpisov za odpravo fašističnih zakonov
Odbor za državljanske, politične in sindikalne pravice obvešča javnost, da se zbiranje podpisov za ljudski referendum proti odpravi fašističnih zakonov h kazenskega zakonika vrši v sobi št. 98 sodne palače vsak dan, tudi v nedeljah, od 8. do 13. ure.
Poleg sodne palače so za isti namen na voljo posameznikov tudi občinska tajništva v Miljah in Dolini, v Trstu pa se zbiranje podpisov vrši v sobi št. 209 občinske palače vsak dan od 8. do 10. ure.
Podrobnejše informacije daje na razpolago tajništvo odbora. Telefonska številka: 741-052.
• V torek so oddali na dražbi za izklicno ceno 42.163.680 lir, kar je za 9,13 odst. manj kot predvideno, delo za širjenje in ureditev Jerlčtje-ve ulice od Ul. Pigafatta do nove naprave za sežiganje smeti. Ce bo izid dražbe potrdila pristojna oblast, bo delo prevzelo podjetje
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobren zakonski osnutek o prispevkih za javna dela
Izpopolnitev dosedanjih zakonskih ukrepov - Za prihodnjih 20 let 17 milijard lir prispevkov
Na včerajšnji seji je deželni svet z večino glasov (proti so glasovali svetovalci KPI in PSIUP) o-dobril zakonski predlog o deželnih prispevkih za javna dela. Novi zakonski ukrep je nekako nadomestilo, ali izpopolnitev, deželnega zakona štev. 23 iz leta 1966, ki je osnovni instrument deželne politike glede javnih del v korist krajevnih skupnosti. Za prihodnje obdobje 20 let predvideva ta zakon prispevek dežele v višini 17 milijard za razna javna dela, ki jih bodo izvedle pokrajine in občine (ceste, kanalizacije, čistilne naprave, pokopališča itd.). V svojem u-radnem poročilu je svetovalec Ri-gutto med drugim omenil uspehe, ki so bili doseženi na podlagi o-menjenega zakona štev. 23, in po-
Edoardo Mattiroli iz Gorice.
SESTANEK ODBORNIKA VOLKA S PREDSTAVNIKI OBČIN
Deželna sredstva za gradnjo turističnih poti na Tržaškem
Pogovaijali so se o gradnji pešpoti ¥ Glinščico, ceste ob «Kašteliijih» v Miljah ter dohodov k obali, ob kateri bi zgradili sprehajalno pot
Tržaška pokrajinska uprava je včeraj sklicala poseben sestanek, ki je bil posvečen vprašanju turističnih poti na našem področju posebnim poudarkom na sedanje okoliščine ter bodoče programe na tem sektorju. Srečanja, ki mu je predsedoval pokrajinski odbornik za javna dela Lucijan Volk, so se udeležili predstavniki vseh šestih občin ter letoviščarskih u-stanov.
V svojem uvodnem govoru je odbornik Volk dejal, da namerava tržaška pokrajinska uprava sodelovati z vsemi občinskimi upravami pri sestavi skupnih načrtov.
Med drugim so na sestanku razpravljali o prejšnjem načrtu za turistične ceste ter ugotovili, da bi bilo treba ta načrt nekoliko spremeniti, bodisi ker so ga izdelali pod komisarsko upravo, bodisi zato ker so se spremenili in povišali stroški javnih del. Vsekakor je bilo na sestanku poudarjeno, da je treba upoštevati turistične potrebe Trsta predvsem glede na to, da namerava dežela finančno podpreti ta sektor na podlagi deželnega zakona o turističnih cestah.
Poleg vprašanja izpopolnitve nekaterih že začetih del so na včerajšnjem sestanku razpravljali tudi o bodočih potrebah. Med temi je bil govor o pešpoti v Glinščico, o cesti v »Kaštelirjih* pri Miljah
KMEČKA ZVEZA
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabijo na
srečanje o urbanističnih posegih na našem ozemlju
in s tem v zvezi o načrtu za vpadnice v mesto
danes, 15. t. m. ob 20.30 v Trstu, Ulica Geppa 9 (Gregorčičeva dvorana).
iiiiiiiiiiiiiniMiiiimiiiiHiiiiiimimimtimiiimiiiiiMiMuiiiiiiiiiiiittiiiHitimiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
Maggini in Giuseppe Martelli.
V krogih PSI pozitivno ocenjujejo gornjo vest, deželni tajnik Tringale pa je izjavil, da pospešitev ladjedelnlške dejavnosti ustreza interesom tržaškega gospodarstva ter spada v okvir novih u-krepov o pomorstvu, za kar se dosledno borijo sindikalne in politične sile našega mesta. Pozitivno je ocenil pobudo glede trajektov in poudaril delež ustanove Frdulia, toda tej pobudi morajo slediti druge, še bolj pomembne.
Pokrajinski tajnik Pesante pa je izjavil, da so napori PSI tako v deželnem kot v vsedržavnem merilu dosegli prve uspehe.
ter o gradnji dohodov z obalne ceste k morju, kjer nameravajo zgraditi obalno pot za pešce.
Poleg strokovnjakov raznih uradov so se srečanja udeležili še miljski župan Millo, dolinski župan Lovriha, repentabrski župan Guštin, odbornik za javna dela de-vinsko-nabrežinske občine Caldi ter inž. Dapretto iz občinskega tehničnega urada. Prisoten je bil tudi predstavnik zgoniške občine.
Na prizadevanje družbe «Frlulia»
Okrepitev pomorskega trajektnega prometa
Na sedežu deželne ustanove «Friu-lia* so včeraj izpopolnili načrt za obnovitev ladjarske dejavnosti delniške družbe »Traghetti delTAdria-tico», ki namerava okrepiti pomorski trajektni promet tržaškega in drugih deželnih pristanišč.
To družbo, ki so jo leta 1968 ustanovile družbe «Traghetti del Me-diterraneo*, »Assicurazioni generali* in «Friulia», bo odslej sestavljala tudi delniška družba «SES Finan-ziaria*. Slednjo sestavljajo tri plovne družbe, lu so v zadnjih letih s Prihodnji teden bo v Rimu zase-svojimi sodobnimi ladjami vrste dan je treh glavnih odborov kovi-»Canguro* popolnoma preobrazile si-1 narskih sindikatov, ki so v Italiji stem pomorskega prevozništva v za- hrbtenice sindikalnega gibanja in hodnem Sredozemskem morju.	so, tudi v združevalnem procesu,
udaril, da je bilo v dobi 1966-1970 izdanih za razna javna dela nad 33 milijard lir (za ceste 9,5 milijard, za vodovode in kanalizacije nad 10 milijard itd.), dežela pa je prispevala svoj delež z letnimi obroki in prispevki «una tantum* nad 5 milijard lir. Omenjeni zakon iz leta 1966 je bil nato še izpopolnjen, potreben pa je nov zakonski ukrep za nadaljnjo dobo, da se pomaga pokrajinam in občinam, ki same ne bi mogle uresničiti razna javna dela.
Diskusije o predloženem zakonskem osnutku so se udeležili svetovalci Zorzenon, De Cecco, Di Ca-poriacco, Boschi, Galli, Bosari, Bo-racetti, Urli in Rigutto ter odbornik Masutto. Deželni svet je soglasno odobril resolucijo, ki jo je predložila skupina svetovalcev KPI in ki izraža željo, naj bi senat čimprej odobril zakon o stanovanjski reformi.
Svetovalec Bosari (KPI) je izjavil, da bo njegova skupina glasovala proti osnutku zakona, ker, kljub nekaterim popravkom, ne u-pošteva njihovih ugovorov in pripomb glede podpor za javna dela in deželnega urbanističnega načrta. Svetovalec Zorzenon je dejal, da dežela zanemarja socialno problematiko, svetovalec Boracetti je o-čital deželni upravi, da ne spoštuje avtonomije krajevnih uprav, svetovalec Urli je pripomnil, da je novi zakon izpopolnitev dosedanjih ukrepov, svetovalec Rigutto pa je dejal, da bodo občinski upravitelji zadovoljni z novim zakonom, ker zagotavlja nadaljnja finansiranja za javna dela. Odbornik Masutto je pripomnil, da sredstva, ki jih ima dežela sicer ne zadostujejo za vse potrebe, da pa je bil dosedanjimi ukrepi in prispevki dosežen znaten uspeh, zlasti glede higiensko - zdravstvenih naprav, ki jih krajevne uprave ne bi mogle uresničiti brez prispevkov dežele. Rekel je tudi, da krajevne uprave določajo po dogovoru z deželno u-pravo prednost pri gradnji javnih del, čeprav še nimamo deželneg? regulacijskega načrta.
•immiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiimmiHfiiiiiiiiimiiiiiiii
PRED RIMSKO SEJO KOVINARSKIH VODSTEV
Soglasno izvoljen delegat Tovarne strojev
Nadaljujejo se pogajanja za prehod delovnega kolektiva tovarne strojev Sv. Andreja v boljunsko GMT
NA POBUDO PD BARK0VUE
Tehtni razlogi inž. Jagodica proti barkovljanski vpadnici
Gradnji se lahko uprejo samo z ugovori splošnega interesa
Sinoči j« bil v prostorih bankov-ljanskega prosvetnega društva sestanek v zvezi s predvideno gradnjo hitre ceste Kantavel-Barkavlje. Po uvodnih besedah Stanka Perto-ta, ki je obrazložil dosedanje delovanje enotnega barkovljenskega odbora, Je Inž. Jagodic Obrazložil tehnične in urbanistične plati te ceste. Dotaknil se Je tudi vprašanja celega omrežja cest, ki naj bi se spuščale s Krasa v mesto. Poudaril je razloge nasprotovanja tej cesti s strani velike večine Barkovljanov in je podal več tehtnih razlogov za to nasprotovanje.
V	diskusiji, ki se je razvila, Je poseglo več domačinov, ki so hoteli izvedeti predvsem koliko konkretne škode jim bo prizadela gradnja te nadvozne avtoceste, ter najboljše načine za odpor načrtu ali vsaj omejitev škode. Sam inž. Jagodic je podčrtal, da so ugovori — ki Jih Je treba predložiti do 19. t.m. — sprejemljivi samo kolikor so splošnega značaja, utemeljeni na javni koristi, ne pa zasebni. V ta namen služijo podpisi, ki Jih zbira enotni odbor.
V	petek, 16. julija, bo ob 20.30 v prostorih p, d. Barkovlje (Ul. Cer-reto 12) sestanek vseh Barkovljanov v zvezi z vprašanjem hitre ceste. Ob tej priliki bodo imenovali delegacijo, ki bo ponesla nabrane podpise na županstvo.
Prav v zvezi s terni podpisi je S. Pertot, ki je član odbora, dejal, da bodo podpise izročili županu v to-
OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI
rek popoldne. Pokrajinski odbornik Volk ga je opomnil, da rok za polaganje ugovorov zapade dne 19., torek pa je 20. Imeli smo vtis, da se kljub tej opazki ni razčistilo vprašanje o dnevu in datumu izročitve podpisov.
Pogodbo so za »Friulio* podpisali predsednik Gioffre, za družbo SES upravni delegat Martelli, za družbo »Traghetti del Mediterraneo* Spiro Magliveras ter za »Assicurazioni Generali* Armani. Kapital nove družbe obsega eno milijardo lir, delnice pa so tako razdeljene: 27,5% «Traghetti del Mediterraneo*, 27,5% SES, 15% «Assicurazioni Generali* ter 30% »Friulia*.
V okviru nove družbe bodo skušali uveljaviti tudi v zgornjem Jadranu sistem pomorskih prevozov, ki bodo bistveno vplivali na celotni razvoj gospodarstva v deželi Furlaniji — Julijski krajini.
Na izrecno prizadevanje «Friulie» bo trajektna družba lahko že na samem začetku razpolagala z dvema ladjama, ki ju je zgradilo podjetje Italcantieri. V začetku septembra bosta ladji začeli poslovati na progi Italija — Srednji vzhod ter bosta pristajali tudi v pomembnejših grških pristaniščih.
Včeraj se je že sestal upravni svet družbe »Traghetti delTAdriati-co», ki je določil člane predsedstva in smernice bodočega delovanja. Za predsednika trajektne družbe je bil izvoljen Emilio Canale, za podpredsednika kap. Carlo Cosulich, za u-pravnega delegata pa Spiro Magliveras. Ostali člani sveta so: ing. Giorgio Bettini, dr. Carlo Bruni, dr. Romano Caidassi, dr. Andrea Cor-della, Paolo Gerolimich, Giorgio
PREDSINOČNJIM V UL. SCALA SANTA
V vinjenosti streljal v ženo ki se je na srečo rešila
Riccarda Perossa bodo po vsej verjetnosti obtožili poskusa umora
Predsinočnjim je 45-letni Riccar-do Perossa iz Ul. Scala Santa 41-2 izstrelil iz samokresa vrste »beret-ta» en strel proti svoji ženi, 45-letni Ameliji Jurincich por. Perossa, na srečo pa je ni zadel. A-genti letečega oddelka kvesture, ki so na telefonski poziv nekega sostanovalca prihiteli v omenjeno u-lico, so takoj aretirali Perossa in ga včeraj popoldne po daljšem zaslišanju odpeljali v koronejske zapore. Vse kaže, da bodo moškega obtožili poskusa umora.
Kako je prišlo do streljanja? Po pripovedovanju sostanovalcev in same Jurincicheve je bil Perossa večkrat vinjen, delal je občasno, in še tisto, kar si je prislužil, je zapravil za pijačo. Predsinočnjim, nekaj pred 23. uro, se je močno vinjen vrnil domov in pričel rjoveti na ženo, naj mu pripravi večerjo. Ko je povečerjal, pa je predrzno zahteval, naj mu tast, 74-letni Giuseppe Jurincich, ponudi cigareto.
Ko je ženska pospravila krožnike
z mize in pomila posodo, se je odpravila spat, tast pa prav tako. Do dogodka, ki bi lahko imel mnogo hujše posledice, je prišlo v hipu. Riccardo Perossa se je opotekaje spravil do spalnice, vzel izpod žimnice samokres in enkrat streljal v žensko. Ta se je samogibno sklonila med posteljo in nočno omarico ter se tako izognila strelu. Naboj se je najprej zaril v rob stenskega zrcala, nato pa se odbil in se ustavil na tleh, prav ob nogah postelje.
Ženskin krik je privabil v sobo Ju-rincichino mater, 74-letno Čarobno Visintin, ki je takoj stekla v pritličje. Tu je naletela na dva mestna redarja, ki sta s ceste zaslišala strel in nameravala poseči.
Kmalu je prispela na kraj tudi avtomobilska patrulja agentov letečega oddelka kvesture. Riccardo Perossa je policistom takoj izročil sa mokres, v katerem je bilo še šest nabojev ter škatlico z drugimi šest oajstiimi naboji.
na prednji straži. Zasedanji), na katerem bodo izvolili skupen izvršni komite in s tem začeli z operativnimi ukrepi postopne združitve treh obstoječih zvez, se bo udeležilo tudi 100 orodstavnikov največjih italijanskih tovarn, kjer že delujejo tovarniški sveti.
Iz Trsta bo v Rim odpotoval en sam poslanec. Soglasno ga jt l menoval enotni tovarniški svet v tovarni strojev Sv. Andreja (ki sicer ni največja tržaška tovarna, je pa treba upoštevati dejstvo, da bo njen delovni kolektiv prešel v to varno velikih strojev v Bol juncu). Svet je izvolil Augustn Segheneja, ki bo tako vstopil v novo vsedržavno vodstvo kovinarskih zvez.
V Boljuncu se medtem nadaljujejo pogajanja med tovarniškim svetom tovarne strojev in upravo GMT. Verjetno bo že prihodnji teden podpisan sporazum o obliki prehoda delavcev v novo tovarno in -lovih delovnih pogojih. Edino odprto sporno vprašanje zadeva, trenutno, polurni odmor za kosilo. Delavci zahtevajo namreč, naj jim polurni plačani odmor priznajo v okviru osemurnega delovnika, medtem ko bi uprava raje videla, da bi delavci delab 8 ur nepretrgoma in uživali izven urnika polurni plačani odmor. Poleg tega zahtevajo delavci še 1000 lir dnevne doklade, uprava pa ponuja 42 lir za uro (336 lir dnevno). Razkorak je zaenkrat še velik, a ni tak, da bi ne dopuščal kompromisne rešitve.
Festival znanstvenofantastičnega filma
Včeraj prikaz treh še kar dobrih del
Francoski »Le temps de mourin je vsaj delno dvignil raven letošnjih filmov na Gradu sv. Justa. Gre za sicer komaj več kot poprečno delo. ki ga je sam režiser Andrč Fanvagi označil kot sad fantazije, ne pa znanstvene fantastičnosti, toda v primerjavi s prejšnjimi je vsaj pritegnil zanimanje gledalcev, ki so z zanimanjem sledili zapletenemu in skrivnostnemu razvoju zgodbe. V glavnih vlogah so nastopili Anna Karina, Bruno Kre-mer in Jean Rochefort. Posebno prva dva bi lahko osvojila kakšno nagrado, predvsem zato, ker konkurenca ni kvalitetna.
Lep je bil tudi italijansko-romun ski kratkometražni film tVademe cum*: bitja z, drugega planeta ugra bij o človeka, ga ponesejo v vesolji in tam preberejo v njegovem s po minu zgodovino človeštva. To p. jim je tudi dovolj, da moža tako pripeljejo na Zemljo in opustijo vsak stik z zemljani.
Lep je bil tudi jugoslovanski kra> kometražni film, ki pripoveduje • iznajdbi posebne vrste rož, ki vse
bujejo močan eksploziv. Ljudje kar norijo za njimi, s tem pa tudi polagoma uničujejo vse okolje, dokler se ne vrnejo k starim, navadnim rožam. V alegoričnem duhu vsebuje to delo vabilo na povratek k naravi, ki edina lahko osreči človeka.
Na popoldanskem programu so bili še vedno na sporedu filmi surrealistične zvrsti, ki pa so včeraj zaključili svoj ciklus. Jutri so končno na vrsti izvirna dela, ki tekmujejo za nagrade.	uk
Huda nesreča na delu
Včeraj popoldne je 31-letni Silvano Marcuzzo iz Gropade št. 18 delal v podjetju Italcementi, v industrijski coni. Ker je moral prevažati cement z žičnico, je stopil v voziček in se odpeljal proti odlagališču. Nenadoma pa se je voziček, pritrjčn za žični kabel, pričel nevarno majati tako, da se je Marcuzzo ustrašil in skočil na varnostni mostiček, pri čemer si je zlomil levo golenico.
Z rešilnim avtom RK so ponesrečenca takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeb na ortopedskem oddelku.
Včeraj - danes
Danes, četrtek, 15. julija JUSTA
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52. Dolžina dneva 15.23. Luna vzide ob 24. in zatone ob 14.03.
Jutri, petek, 16. julija D. M. KARM.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,9, najnižja 20,1, ob 19. uri 28 stopinj, zračni tlak 1017,1 pada, veter 10 km severozahodnik, vlaga 39 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,5 stopinje, dežja Je padlo 1,6 mm.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
14. julija 1971 se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
Umrli so:	84-letn® Margherita
Bartolich vd. Vlgini, 87-letnl Antonio Gambaro, 80-letna Virginia Leon por. Cucut, 74-lebnl Giacomo Zam-bardl, 56-letni Albino Lonardl, 76-letna Giovamna Prasel vd. Barut, 51-letnii Lodovico Lazzarl, 75-letna Fraocasoa Švab por. Bordon, 72-let-ni Casimiro Zadra, 69-1 etna Maria Gabrieli, 83-letna Amalia Cotar vd. Vidmar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 . Ul. )iaz 2, Alla Salute, Ul. Glulia 1, 'leelola, Ul. Orlani 2, Vemarl, Trg nlmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basllica, Ul. S. Giusto 1, roče Verde, Ul. Settefontane 39, tila Giustizla, Trg Libertk 6, Te sta d’oro, Ul. Mazzini 43.
15. julija 1971
■sr
Zora Koren-Skerk v Tržaški knjigami
Danes popoldne bo v prostorih Tržaške knjigarne odprtje slikarske razstave Zore Koren-Škerkove. ki bo trajala do vključno 14. avgusta.
Slikarka, ki je učenka grafičnega atejela-šole prof. Avgusta Černigoja, bo razstavljala vrsto oljnatih slik in grafik.
Gledaljšča
V gledališču Rossetti so v teku 2adnje mrzlične priprave za operetni festival »Poletje 71», ki se bo začel jutri s premiero Abrahamove operete ((Havajska roža«, medtem ko bo 22. t.m. premiera Lehar-jeve operete »Vesela vdova«. ((Havajska roža« bo na sporedu še 18., 23., 27., 29. in 31. julija, ((Vesela vdova« pa 24., 25., 28. in 30. Julija ter 1. avgusta. Vse večerne predstave se bodo začele ob 21. uri, nedeljske pa ob 18. uri.
Pri centralni blagajni v pasaži Frotti se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo »Havajske rože« in za prvo ponovitev 18. trn.
Ravnateljstvo Državnega znan. stvenega liceja «France Prešeren* v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 24. julija 1971.
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* in državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1971-72 do 24. julija; za tiste, ki imajo popravne izpite, pa takoj po opravljenih izpitih.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Fran Levstik Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse tri razrede vsak dan od 10. do 12. ure do do vključno 24. Julija t. 1.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zois* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 24 julija 1971 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1971/72. Dijaki, ki bodo opravili popravni izpit v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da Je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12.30 v tajništvu šole do vključno 24. julija t. 1
Ravnateljstvo Državne srednje šo. le s slovenskim učnim jezikom Cirila in Metoda v Trstu, z oddeljenimi razredi na Katinari, sporoča, da je vpisovanje za vse tri razrede vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. julija t. 1.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom »Fran Rjavec* v Trstu, Ul. Montor-sino 8, sporoča, da je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu šole do vključno 24. julija t. 1.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se dijaki, ki so izdelali v poletnem roku, morajo prijaviti za naslednji razred do 24. julija. Do istega dne se lahko vpišejo dijaki, ki bodo obiskovali prvi razred. Dijaki, fcl Imajo popravne Izpite, pa se morajo vpisati oziroma prijaviti do 22. septembra. Pojasnila daje tajništvo
Razna obvestila
V petek, 16. julija ob 20.30 bo v dvorani p. d. »I. Cankar*, Ul. Mon-tecchl 6 — IV. nadstr. nadaljevanje ustanovnega občnega zbora Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu. Na dnevnem redu: odobritev pravil, volitve in razno. Vabljeni vsi gledališki amaterji in ljubitelji gledališke umetnosti!
Izleti
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi dne 25. t. m. izlet v Pulj ln okolico. Vpisovanje v društvenih prostorih
P. d. Slovan iz Padrič priredi v nedeljo, 18. Julija enodnevni Izlet v Kočevski Rog, kjer so bile v času NOB vse važnejše partizanske baze za dolenjsko področje.
Kdor se namerava Izleta udeležiti, se lahko prdjaivl še danes pri tajniku društva Dariju Grgiču, Pa-driče 42.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Milana Nardina darujeta Zora ln Marija Sancin 3.000 in Lidija Sancin 2.000 ljr za PD Ivan Grbec v Skednju. Namesto oveftja na grob pok. Milana Nardina-Skale daruje Franc Udovič 2.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. V spomin na gospo Vesno Stegu daruje Jelka 3.000 lir za Dijaško matico. Albin Maganja daruje 2.000 lir za šolo-spomentk NOB v Cerknem in 2.000 lir za spomenik padlim borcem NOV v Križu.
Kino
FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
Kino Excrisior (Retrospektivna kulturna sekcija) od 17. ure «1 mammiferi« Roman Polanski (Poljska); «Erilka Katapa« (Nemčija).
Na gradu Sv. Justa od 21.30 «Fossa comune« (Španija); «Scarabus» (Belgija); «Signo-re, slete vedova« (CehoSlova-(šfca).
MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči ln zvoki«.
Danes ob 21.30 «Maximilian ot Mexico» v angleščini; ob 22.45 ((Massimiliano e Carlot-tav> v italijanščini.
Prevozna sredstva: avtobus «6» in proga »M« od Barkovelj do Mira-mara ob 21. uri ter ob 22.15. Povratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vojaki, ENAL in komltive 300 lir.
Nazlonale 16.00 «La grande batta glia del Pacifico«. Crnobeli dokumentarni film.
Fenice 16.00 «007 oon amore dah® Russla«. Sean Connery. Techni-colotr. Zadnji dan.
Eden 16.30 »Mercato nero delTamo-re». Uta Levka. Crnobeli film. Prepovedano mladini pod 18. letam.
Grattacielo 16.00 »Lettera al Crem-lino«. Film Johna Hustona. Tech-nicolar.
Excelsior IX. festival znanstvenofantastičnega filma.
Ritz 16.30 »Una dopo 1’altra«. Eari-mancolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 17.00 »La tempesta«. Silvana Mangano, Van Heflin. Tech-nlcolor Clnemascope.
Filodrammatico. Zaprto.
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes ob 19.30 film LA CONFESSIONE («L’aiveu» po knjigi Lise ln Arturja Londona)
Igrata:	Simon Signoret in
Yves Montand
Aurora 16.00 «Aldilk di ogni ragio-nevole dubbio«. Kriminalka. B. Newmarm. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «La doppia faccia«. Klaus Kinski, Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom-
Cristallo 16.30 «Stanza 17-17, palaZ" zo delle tasse, ufficio imposte#-Ugo Tognazzi. Technicolor.
Capitol Zaprto.
Moderno 16.30 «11 trionfo del la ca sta Susanna«. Lando Buzzanca> Margaret Lee Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «La donna » 1 dimensione«. Francoise Prevari. Massimo Farinelli, Gabriella Grl-maldi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «La carta Vincente«. David Johnson, Rosmary Fof-sajth. Technicolor.
Astra 16.30 «11 cavailo in doppio petto«. Film Walta D!sneya.
Abbazia 16 30 «La časa di bambii«. Robert Ryan, Robert Stack in Shlrley Samagucchi. Crnobeli film.
14. t.m. je umri naš dragi
Peter Zobec
Pogreb bo danes, 15. t.m. ob 17-uri iz glavne bolnišnice v cericri v Borštu.
Žalostno vest sporočajo žena Karla, otroci Dobrina, Zofija, Mario 1» Karlo, snaha, zet vnukinja in sorodniki.
I.T Funebrf, Ul. Zonta 3, tel. 38006
14. t. m. Je umrla
Ivanka Prasel vd. Barut
Pogreb bo danes, 15. t.m. ob 17.30 iz kapele glavne bolnišnice v cerkev v Dolini.
Žalostno vest sporočajo sin Albin z ženo Stanislavo, svakinja, svaki, nečaki in drugi sorodniki.
Primaria Impresa Zimolo
Dne 13. t. m. Je umrla
Frančiška Švab
vd. Bordon
ki Je zapustila v neizmerni žalost hčerko Ano z možem, vnuke, prav-n like in druge sorodnike.
Pogreb pokojnice bo danes, v četrtek, 15. julija 1971 ob 9. uri & kapele glavne bolnišnice.
Trst. 15 julija 1971
V 90. letu starosti Je preminila naša draga sestra ln teta
MINKA PERTOT
tz Baricovelj.
Do pogreba, ki bo v četrtek popoldne v Barkovljah, leži v kapelici baricovljanskega pokopališča.
Globoko žalujoči brat dr. Vladimir Pertot v imenu vsega sorodstva
Ljubljana, Zagreb, Barkovlje, 15. Julija 1971
VČERAJ IZIDI MATUR NA TRGOVSKI IN UČITELJIŠČU
POD OKRIUEM USTANOVE ERSA
SINDIKALNE VESTI
Po več dneh truda in skrbi končno oddih Zaboli koordinirano delovanje v ponedeljek 48-urna Slavka
Za dijake na trgovski in Učiteljišču zadrug za kmetijske storitve1 avt°1,revozms 1
Na trgovski Je izdelalo 27 dijakov, štirje so bili odklonjeni, na uiiteljišču pa so loli vsi razen enega ■ Tudi na klasičnem liceju se je včeraj zaključilo izpraši
izde-izpraševanje
Sfc preden so na oglasni deski trgovskega tehniškega zavoda razo-izide letošnjih zrelostnih iz-W°v, je bilo na vhodnem hodniku sciskega poslopja vse živahno. Dija-lnJe in dijaki so v nestrpni napetosti pričakovali, kdaj bodo iz taj-JSova končno prinesli tisto drago-listino z vsemi imeni matu-njihovimi ocenami in podrobnimi oznakami: ZREL. Kaj ztpI	namesto tega pisalo: ni
Ta cojazen se drži marsikoga, j-vprav vsi vedo, kako so odgovarja-Pred izpraševalno komisijo. Nego->’ost pa vendale ostaja in ta se J*** v njihovih pegledih, v živčnem Postopanju iz enega kota hodnika , ofogi. Pričakovanje trenutka, ki 0 Odločal n IvvlnAi mcaiS mlaHih
dijaki
o bodoči usodi mladih K°v, .te doseglo vrhunec malo P1™ Poldne, ko so na oglasno desko azobesili izide. Skupina dijakinj in , lakov se je zgrnila okrog deske in
najprej poiskal svoje ime in se nato globoko oddahnil, kot bi se mu iz srca zvalil težek kamen. Od 31 dijakov je ocenjevalna komisija razglasila za zrele 27, štirje pa se bodo morali, žal, prihodnje leto spet vrniti na isto šolo.
Pred oglasno desko so se nato še kakšno uro vrstili ostali dijaki in večina jih je odhajala z zavestjo, da se je v njihovem življenju zaključilo eno obdobje in da se odslej začenja drugo, ki bo mogoče veliko bolj zahtevno in težavno.
Usposobljenost ni izpit na trgovskem tehniškem zavodu so tako opravili naslednji dijaki: Ana Babič, Marina Babič, Boris Balbi, Elegij Cante. Iris Čok, Igor Cuk, Nevenka Doljak, Pavel Furlani, Alma Guštin, Nadja Hrvatin, Silvana Hvalič, Dragovan Kobal, Dora Krizmancic, Nadja Le-
ghissa, Ana Marija Lovriha, Nadja i aooveamn pogieaov se je i Maganja, Vojko Medvešček, Darij apicala v dolgi seznam. Vsakdo je I Metlika, Franka Mora, Alojzija 0-
*,,|mitilii,|||ll    m   mm     mm,n
PREJŠNJO NEDELJO V «MOCANJEVCU»
VESELI PIKNIK PEVCEV P. D. VALENTIN VODNIK
0°Knčani so se pomerili med seboj tudi v raznih tekmah
sezona je btla za pevski 7*** iz Doline izredno uspešna.
bor se je razširil, pomladil ter *ysJitefcno izboljšal, tako da je ve-nastopal, prirejal samostojne 'TOftcerte doma in dirugod ter žel le. b* Priznanja, Ker pa je za vsako "®ldktlvno delo potrebno medse-“bJPo razumevanje, je zbor priredil "®kaJ veselih družabnih večerov in “^sda za zalključek sezone se je "ajbolje podal piknik v nara/vi.
p»vei so v «Mongamjevcu» nad aslo na obširnem in senčnatem ^rolku pripravili zabavni prostor. . .bedel j o zjutraj je bila najprej med poročenimi in neporo-cer>'roi. Tekma je med gledalci zbu-
dila
veliko smeha, saj večina po-
^vovaimih mož na igrišču ni dme-b bikake domačnosti z žogo ln s pravtu te igre. Sodnik Oubec je ”b®l veliko dela, da je tekmo spra-1 do kraja. Ubožec se je tako u-/bdH, da je moral drugi dan po v bolnišnico kjer ga bodo v rotkem operirali. Pevci mu želijo ‘rorajšnje okrevanje.
Tekma se je pod žgočim soncem b v Potokih znoja končala z zma-5° »»poročenih s 5:4. Gole pa so jb*®Blh za mlade Vanek (4) ter Tukane (i); aa stare pa Kocjan Cesar (1) In Bukkr (1).
»STOali pa so v sledečih postavah: ^tfani (rogači): Rino, Galmo, Ce-, r> Kovačeč, Boris Jako, Aldo Ja-’ Catnperc, Bukhr, Kocjkn, Kupi ’ ledih (žagarji): Moro, Cuce, če^0, ®u?anc’ Ježin, Vanek, Drej-Llšo, Samperc Rudi, Močnik. Pevci so se nato odžejali, ter o-epčaM s čevapčiči, ražnjiči ter jjJ^dižniki v solati. Vina tudi ni "»bjkalo, zato je kmalu prevlada-
la dobra volja tako, da so se po kosilu tekme nadaljevale. Pri vlečenju vrvi ln tekih v vrečah je bilo stanje med starimi in mladimi neodločeno. Zmagoslavje mladih pa so dopolnila dekleta, ki so prema-gale poročene ženske Utrujeni pro-svetarji so se nato zbrali pod topolom, kjer so ob zvokih Rudijeve harmonike prepevali skoraj do noči, ko so trato zamenjali z gostoljubno osmloo, kjer so praznik zaključili pozno v noč.
Piknik je tako nad pričakovanjem uspel, saj bo zlasti obtolčenim na raznih tekmovanjih še vsaj cel teden v spominu. Zabave pa je bilo toliko, da že kujejo načrte za nov pdknlk ob začetku sezone, za katero obetajo Dolinčani, da bo uspešnejša kot letošnja.
K. V.
bad, Erminija Radetti, Davorin Si-nigoi, Verorika Sossi, Dobrina Strain, Neva Strain, Norma Tretjak in Zora Vukičevič
Najbolje sta bili točkovanj: Norma Tretjak in Iris Čok.
Podobno vzdušje je bilo včeraj zjutraj tudi na učiteljišču. Tu so izide razobesili sicer nekoliko prej, vendar je bila podoba pričakovanja in živčnosti podobna tisti iz trgovskega tehniškega zavoda. Uspeh je bil na tej šoli nekoliko boljši, saj so .razen enega, izdelab vsi dijaki. Oid tržaških maturantov učiteljišča so uspešno opravili zrelostni izpit:	Marjeta Berce, Magda
Bizjak, Ester Goret tl, Barbara Gos. mina, Jadrana Gabrovec, Nadja Le-ghissa, Walter Ota in Marta Sancin.
Od kandidatov iz goriškega učiteljišča pa so maturirali: Iris Bat-taino, Oskar Beccia, Vera Cescut ti, Lapra Cociancig, Gabrijela Mašina, Bernarda Radetič. Iva Tabaj, Emilijana Zavadlav in Sergij Zavadlav.
Medtem ko so na ostalih šolah že objavili izide, so se na klasičnem liceju včeraj še nadaljevali zrelostni. izpiti. Na vrsti sta bili zadnji dve kandidatinji. Če velja latinski rek «dulcis in fundo*. potem ga je včerajšnji zaključni del zrelostnih izpitov na klasičnem liceju samo potrdil, kajti dijakinji ki sta se zadnji predstavili izpraševalci komisiji, sta se dobro izkazali ter s tem tudi olajšali delo komisiji, ki se je po šestih dneh izpraševanja (pardon — razgovorov, po novem maturitetnem sistemu) razumljivo nekoliko utrudila, predvsem, ker je letošnjo maturo motila neznosna vročina.
V velikem šolskem poslopju na Vrdelski cesti se je tako včeraj zadnjič v letošnjem šolskem letu spregovorilo o grški književnosti, o Danteju in njegovih delih, o Piran-dellu in Svevu, pa še o naših književnikih od moderne do Preglja, Miška Kranjca, Kocbeka in drugih. Med zadnjima dvema kandidatinjama in profesorji komisije se je razvil dialog, ki smo ga mogoče nekoliko pogrešali med izpraševanjem mnogih kandidatov, ker se pred izpraševalno mizo niso znali otresti zadrege in treme.
Sedaj nam ne preostane drugega, kot da počakamo še na končne izide na klasičnem liceju.
Med pobudniki sta tudi dve zadrugi z Goriškega
Po podatkih, ki jih je zbrala de-| tovalnem odboru goriško - tržaške
želna ustanova za pospeševanje JLocio - ekonomske cone, da bi se
* ... .....
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiumiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiumiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii
S P.D. cIVAN CANKAR»
4it*o\wV>
LEP IZLET NA GORENJSKO
Izletniki so si med drugim ogledali Begunje, Kropo in dolino Drage
kmetijstva (ERSA), ki ima svoj sedež v Gorici, deluje na področju naše dežele 45 zadrug za storitve v kmetijstvu, predvsem na področju mehanizacije. Vanje je včlanjenih 1675 posestnikov z okrog 12.700 ha obdelovalne površine. Ugotovili so tudi, da se zanimajo za tako dejavnost tudi drugi kmetijski obdelovalci izven zadružne ureditve.
Znano je tudi, da se pojavljajo pri delovanju znatne ovire predvsem organizacijskega in operativnega značaja za posamezne zadruge takega tipa. Predsedniki nekaterih zadrug za storitve v kmetijstvu so zato začeli misliti, kako bi ustvarili neki koordinacijski organizem, ki naj bi povezal take zadruge za skupno delo. Zato so se pred dnevi zbrali na posvet, na katerega so povabili tudi predsednika in ravnatelja ERSA, da bi se pogovorili, kako izvesti tako zamisel. Sklenili so, naj bi v medsebojni povezavi reševali glavne probleme in odstranjevali glavne ovire zadrug pri njihovem praktičnem delu. Tak koordinacijski organizem naj bi upošteval predvsem tiste probleme, za katere je priporočljivo skupno delovanje zadrug in zlasti:
Proučitev stroškov za nakup potrebnih kmetijskih strojev; nuditi posameznim kmetovalcem tehnične in ekonomske storitve, ki jih zadruga sama ne bi mogla nuditi; dajati vključenim zadrugam praktična navodila pri izbiri in nakupu strojev, ki so v posameznih primerih najbolj primerni; izvesti nakupe za več zadrug skupaj; delovati kot posredovalec pri proučevanju in izmenjavi medsebojnih izkušenj po posameznih zadrugah.
Za izvedbo tega načrta so si bili vsi prisotni edini, da je potrebno tudi sodelovanje ERSA. Njen predsednik Mario Lucca je vzel to na znanje ter omenil tudi možnost posredovanja te ustanove na osnovi njenega ustanovnega zakona ter je izrazil pripravljenost za sodelovanje ERSA v takem organizmu, za izvedbo postavljenih smotrov.
Ob koncu so prisotni predsedniki zadrug izdelali resolucijo, v kateri predlagajo ustanovitev posebnega koordinacijskega organizma med zadrugami za kmetijske storitve na področju vse naše dežele, ob sodelovanju vodstva ERSA. Resolucijo so predložili predsedniki po dveh zadrug iz goriške, videmske in por-denonske pokrajine. Z Goriškega sta resolucijo .podpisal* predstavnika zadrug »Fossalon* iz Gradeža in »San Rocco» iz Gorice.
r'porazgovorili o vsebini točk drugega deželnega programskega načrta.
Zopet odpusti v Tržiču
Vodstvo tržiške tovarne Passero je napovedalo odpust dvanajst delavcev pod pretvezo proizvodne krize. Notranja komisija je o zadevi obvestila sindikate, ki so predlagali zvezi industrijcev sestanek, na katerem naj bi poiskali ustrezno rešitev brez odpustov. Tak sestanek bo v soboto na sedežu zveze industrijcev v Tržiču.
Lepo sončno vreme je preteklo nedelio spremljalo nad trideset tcankarjašev* na poti iz Trsta v Begunje, osrednji kraj izleta, ki ga je p.d. «lvan Cankar* pri Sv. Jakobu na željo svojih članov spet priredilo po dolgem času.
Že navsezgodaj je avtobus pričakal izletnike pred šentjakobskim trgom, odkoder je odpeljal proti mejnemu prehodu pri Pesku, nato pa še dalje do Postojne in Ljubija-
NA POBUDO MILJSKE OBČINE
V JULIJU SREČANJE O PROBLEMIH ŠPORTA
Občinski odbor predlaga gradnjo igralnice pri Lazaretu
športniki iz tržaške pokrajine se ga športa.	.
3. Samoupravljanje športnih objektov in ustanovitev društva, ki naj bi gojilo več športnih panog
dok *adn-Hh mladinskih igrah niso ,r° obnesli. Zaradi tega je na-'a ostra polemika o vzrokih, ki
y	_______u Ti« u;
Povzročili neuspeh. Da bi pri-jj ro°gol k rešitvi problemov v zve-športom, je miljski občinski sldp . na svoji zadnji seji 13. t. m. su, m‘ da bo posegel skupno z o-inte *• Javnimi ustanovami in za-o -pranimi društvi. Po razpravi obrnem m temeljitem poročilu (jj; rn'ka za šport Galliana Dona-f)ri® So odločili, da bodo v juliju ta “ni srečanje o problemih špor-°tobna katerega vabijo društva in Gla,6, ki se zanimajo za šport, tj teme srečanja bi morale bi-
tJil ^delovanje med javnimi usia-2 atoi in športnimi društvi.
Pospešitev razvoja krajevne-
in ki naj bi napolnilo obstoječe vrzeli.
Miljska občina je proučila zakonski osnutek, ki predvideva gradnjo nekaterih novih igralnic, od katerih vsaj ene v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Miljska občina je predlagala kandidaturo Lazareta za zgraditev i-gralne hiše. Ta rešitev pa bi o-mogočila občini, da znova dobi v posest ozemlje, ki ga je rekvirirala vojska za svoje potrebe. Miljska občina je že večkrat zahtevala vrnitev tega področja, a vedno zaman.
Ob koncu seje je odbor odobril seznam turističnih cest, katerih vzdrževanje bi morala finansirati dežela.
ne. Tu so si izletniki med enournim postankom lahko ogledali mesto, nato pa je avtobus, v katerem je ves čas donela pesem društvenega pevskega zbora, zavil proti Gorenjski. Na Brezjah si je marsikdo kupil spominček, a časa za daljši postanek ni bilo veliko, saj se je sonce že bližalo zenitu pa tudi želodec se je že oglašal...
Dolina Drage je bila ob tem času prav takšna, kakršna veje iz znane Avsenikove pesmice, vsa zelena, z avrikljem, ki je eprijazno pozdravljal s svojo srajčo rumeno*. Krajši ogled pokopališča talcev, nato pa v Begunje, to značilno slovensko alpsko naselje, ki so zaradi prirodnih lepot okolice, zdravega podnebja in zgodovinskih znamenitosti, že nad pol stoletja priljubljeno klimatsko letovišče.
Kar čudno je bilo človeku pri srcu, ko si je ogledoval ta tnebesa pod Triglavom* na severnem robu Radovljiškega polja, ob vznožju Begunjščice in Dobrče, istočasno pa mu je pogled zrl v bele stene bivše kaznilnice, ki s svojimi strašnimi dokazi pripoveduje o nečloveški nravi nemškega tnadčloveka* ter o hrabrosti in zvestobi slovenskih mučenikov.
S pokopališča pred kaznilnico so izletniki odšli proti spomeniku talcev begunjske kaznilnice, ki je v svoji stoletni zgodovini dočakala najbolj krvavo dobo, in položili venec, pevski zbor p.d. rlvan Cankar* pa je zapel dve žalostinki.
Po kosilu v bližnji vasici, so si izletniki ogledali še znamenito Kropo in muzej z izdelki kroparskih kovačev, nato pa spet sedli na avtobus in se s prijetnimi občutki z uspelega izleta po Gorenjski počasi vračali proti domu.
Ponesrečena motociklista
iz Ajdovščine
Med številnimi nezgodami, ki so se prejšnji večer pripetila na področju Čedada, sta bila v dve zapletena tudi dva jugoslovanska državljana, Josip Kržišnik in Ivan Ju-govac, oba iz Idrije. Vsak s svojim motociklom sta se ponesrečila in padla v bližini Čedada. Odpeljali so ju v tamkajšnjo civilno bolnišnico, kjer so Kržišniku ugotovili precej hude poškodbe na glavi in po telesu ter so ga pridržali z rezervirano prognozo. Jugovac je bil bolj srečen, vendar pa se bo moral tudi on zdraviti tri tedne v bolnišnici.
škodbe na glavi ln na kolenih ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Zapisnik je napravila izvidnica orožnikov lz Gorice, ki je ugotovila nekaj škode na obeh vozilih.
Pri padcu
sl je zlomil palec
Včeraj so v tržiški bolnišnici pridržali za 15 dni na zdravljenju 9-let-nega Fabia Visintina z Martinščine, ki si je pri padcu zlomil palec na levi nogi.
Zahtevajo takojšnje izvajanje delovne pogodbe
Uslužbenci pri avtoprevoznikih na Goriškem so sklenili, da bodo nadaljevali z borbo za izvedbo državne pogodbe te kategorije v vseh tistih podjetjih na Goriškem, ki še niso sprejela in ki ne izvajajo določil take delovne pogodb^.
Do takega sklepa so prišla pokrajinska tajništva treh sindikatov CG IL, CISL in UIL potem ko so ugotovila, da prizadeti delavci te kategorije na Goriškem niso bili deležni izboljšanj, ki jih določa nova delovna pogodba.
Da bi podprli zahtevo po aplikaciji delovne pogodbe v celoti tudi na področju naše pokrajine, so sin-
dikati v soglasju s prizadetimi delavci napovedali 48-umo splošno stavko teh delavcev, in sicer od nedelje, 18. julija od 21. pa do torka, 20. t.m. do 21. ure. Ob tej priliki bo v ponedeljek, 19. t.m., ob 10. uri dopoldne zborovanje prizadetih delavcev in uslužbencev v pVostorih gostilne »Al valico* pri Rdeči hiši, kjer se bodo pogovorili o načinu, kako doseči aplikacijo pogodbe tudi od strani tistih delodajalcev, ki se temu upirajo. Pri tem se delavci dobro zavedajo, da samo s skupnim in složnim delom lahko upajo na uspešen zaključek borbe.
iiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiv
Avto je podrl mopedista
Včeraj nekaj pred 13. uro je v Versi avtomobilist 59-letni Angelo Montaraji iz Verse s svojim vozilom podrl mopedista 70-letnega u-pokojenca Enrica Cumina prav tako iz Verse. Pri trčenju je Cumin padel ter so ga odpeljali v goriško
bolnišnico, kjer so mu ugotovili po-	Goriški otroci v počitniški koloniji v Gorjah pri Bledu
40 dni bolnišnice
po padcu s postelje
V domu onemoglih v Romansu je včeraj nenadoma postalo slabo 87-letni Bertini Menotti. Ko si je hotela pomagati, je padla tako nesrečno s postelje, da si je zlomila desno roko v ramenu, se poškodovala na prsnem košu, na čelu in nad levim očesom. V goriški bolnišnici so jo pridržali za 40 dni na zdravljenju.
V ZVEZI Z INTERPELACIJO 0 UVOZU MASLA
Svetovalca Bianconija je sodišče oprostilo: ni žalil časti trgovca z maslom Gandolfija
V interpelaciji je Bianconi trdil, da je uvoženo maslo ^žaltavo in plesnivo» - Vendarle ni imensko omenil nikogar ■ Trgovec Galdolfi se je čutil prizadetega m je Bianconija prijavit sodišču
Delovanje Zveze za krajevne avtonomije
Na županstvu v Redipuglii se je sestal novoizvoljeni odbor «Zveze za krajevne avtonomije* za goriško pokrajino. Odborniki te zveze so se porazgovorili o bodočem delovanju.
Izdajali bodo informacijski bilten, v kratkem se bo delegacija upraviteljev včlanjenih v to zvezo sestala z upravitelji sosedne Slovenije.
Povabili bodo tudi vse člane zveze, ki zastopajo svoje uprave v posve-
OB ROBU KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA
Občina priredila sprejem mladim atletom iz vse Evrope
Pozdravne besede sla spregovorila podžupan Rovis in delegat FIBA Lambcaux - Mladi dolgini pohajajo po mestnih ulicah - V Gorici približno 300 gostov
Zadnje dni letošnjega maja je občinski svetovalec socialdemokratske stranke rag. Ezio Bianconi poslal goriškemu županu interpelacijo, v kateri ga je spraševal »če mu je znano, da se večkrat uvaža maslo proste cone, ki je žaltavo in plesnivo*. Interpelant je nadaljeval ugotavljajoč, »da so pred kratkim uvozili količino masla, ki je bila na dražbi kupljena po 220 lir kilogram. To bi pomenilo preveliko obogatitev in istočasno bi bilo v posmeh goriškim potrošnikom, ki bi tako kupili blago, ki gotovo ni odlične kvalitete*.
Krajevno časopisje je interpelacijo objavilo 1. junija, doslej ni svetovalec Bianconi dobil s strani
«Cank*r jaši* pred spomenikom talcev v Begunjah
Že več dni vidiš pohajati po Gorici vrsto mladih dolginov, ki govore med seboj najrazličnejše jezike. To so mladi košarkarji, ki sodelujejo na prvem evropskem prvenstvu kadetov. Dvanajst ekip sodeluje na tem prvenstvu, to pomeni, da imamo te dni pri nas v gosteh nad dvesto mladih ljudi. dodamo tem še okrog dvajset novinarjev ter številne spremljevalce mladih tekmovalcev, lahko ugotovimo, da je v tem tednu Gorica »obogatela* za približno 300 začasnih prebivalcev.
Medtem ko so novinarji in razni voditelji športnih zvez nastanjeni v nekaterih mestnih hotelih, so mlade tekmovalce spravili v razne goriške zavode. Nekatere ekipe pa bivajo v krajih izven Gorice. Dve ekipi, jugoslovanska in francoska, domujeta v slovenskem Dijaškem domu. V glavnem sledijo ti mladeniči tekmam, ki se odvijajo ves dan v telovadnici UGG, občasno pa jih vidimo tudi pohajati po gori-škem Korzu.
Včeraj je po štirih polnih dneh prvenstvo počivalo. Goriška občina je mladim tekmovalcem in njihovim spremljevalcem priredila na gradu sprejem. V odsotnosti župana je v imenu občinske uprave spregovoril podžupan Rovis. Tudi on, kot župan na otvoritveni svečanosti, se je dalj časa ustavil pri hudi preteklosti naše dežeie, kjer je bilo prelite toliko krvi. Dejal je, da je treba te stvari odpraviti in da se mora naše mesto tudi na športnem področju izkazati kot mesto prijateljstva med ljudmi različnih narodov, držav z različnimi socialnimi sestavami, raznovrstnih dežel. Posebno je Rovis pohvalil prireditelje, goriško športno društvo UGG, ki si je vedno in si toliko prizadeva, da bi imeli v Gorici čim kvalitetnejše
športne prireditve.
Zastopniku goriškega mesta se je s kratkimi besedami zahvalil dele-svetovne košarkarske federaci-Lambeaux. Dejal
gat
je (FIBA) Louis je, da je zadovoljen nad sprejemom, ki so ga atleti bili deležni pri nas in izrazil upanje, da bo moč še kdaj prirediti v Gorici kako mednarodno košarkarsko srečanje.
župana nikakega odgovora. V svoji interpelaciji je omenjeni svetovalec hotel tudi vedeti kakšne u-krepe povzema občinska uprava na tem področju, kako se v takih primerih obnašajo prizadeti državni, pokrajinski in občinski funkcionarji, če se bodo te stvari upoštevale, ko bo govor o obnovi proste cone.
O stvari niso govorili v občin skem svetu, pač pa na sodišču. Zveza trgovcev je že nekaj dni po objavi interpelacije proti Bian-coniju protestirala (Bianconi je med drugim tudi član odbora trgovinske zbornice) in trdila v posebnem tiskovnem poročilu, da je tako neimensko kritiziranje škodljivo za vso kategorijo uvoznikov masla. Benito Gandolfi in Fernan-da Mucchiut por. Gandolfi, lastnika uvoznega in predelovalnega podjetja »Burrificio Benito Gandolfi*, sta se čutila prizadeta in sta zaradi žaljenja časti potom časopisja tožila Bianconija.
Goriško sodišče je ukrepalo na hiter način. Bianconi je bil poklican pred sodišče že pred dvema tednoma in razpravo so odložili, ker so branilcu odv. Cossiju manjkali nekateri dokumenti. Tudi drugo razpravo so nekaj dni kasneje odložili, sedaj pa so se sodniki sestali in po sodni razpravi, ki je trajala celo popoldne, izrekli razsodbo. Bianconija so oprostili ker sploh ni zakrivil kaznivega dejanja.
Gandolfijeve je zastopal odv. Pe-droni. Ta je dejal, da sta se Gan-dolfijeva z omenjeno interpelacijo čutila prizadeta, ker sta prav v dneh pred interpelacijo uvozila na goriško področje neko količino masla: čeprav nista bila imenovana
80-letni jubilej Maričke iz Štandreža
Pretekli torek je v Štandrežu proslavila svoj 80-letni jubilej Maria Pavlin vdova Markič, ki je med domačini poznana kot tvelika Marička*. Veseli dogodek so proslavili domači pa tudi sosedje, saj je Marička pri vseh zelo priljubljena.
Naša jubilantka se je rodila v Štandrežu 13. julija 1891 in se leta 1912 poročila z Markičem iz Gorice, ki se je priselil na njeno domačijo v Štandrežu. Z možem sta imela tri sinove od katerih je najstarejši na domu kjer sedaj gospodari, ostala dva pa sta po svetu ter sta pokazala precejšnjo podjetnost, kar sta verjetno dobila tudi po materi. Z možem sta le malo živela skupaj, ker je moral k vojakom leta 1915 ter se je vrnil po vojni kot invalid, dokler ni kmalu po povratku podlegel posledicam. Zato se je morala Marička že zgodaj lotiti vsakega dela in poleg gospodinjstva prevzeti še gospodarstvo. Nič čudnega torej, če še zdaj ne miruje in vedno kaj brska na njivi. To pa je tudi njeno glavno zdravilo, ki jo ie ohranilo še vedno čvrsto in živahno.
Znanci in prijatelji želijo jubi-lantki še dolgo let življenja in zdravja.
v interpelaciji sta se v njej spoznala. Ker sta Pedronijeva klienta imela možnost dokazati, da je bilo uvoženo maslo dobre kvalitete, torej niti žaltavo niti plesnivo, je njihov pravni zastopnik menil, da je treba Bianconija obsoditi na podlagi obstoječih zakonov. Pedroni je tudi zahteval, da mora obtoženec plačati škodo, ki sta jo zaradi tega Gandolfijeva trpela, vendarle pa bo to le simbolična vsota. Poleg tega pa bi bil moral svetovalec Bianconi na lastne stroške objaviti v «Piccolu» in «Gazettinu» izid sodne razprave.
Državni tožilec dr. Laudisio je to stališče odv. Pedronija sprejel in zahteval za Bianconija osem mesecev zapora.
Branilec odv. Cossa pa je najprej dejal, da ni moč v interpelaciji spoznati enega ali drugega podjetja. Uvoznikov je precej in jih ni moč v brezimenski interpelaciji spoznati. Poleg tega, je dejal odv. Cossa, je svetovalec Bianconi vložil interpelacijo v svojstvu občinskega svetovalca, ki ima pravico zanimati se za vse kar se dogaja v mestu, saj so ga na to mesto izvolili prebivalci. Naloga občinskega svetovalca je braniti vse interese prebivalstva. Še nekaj: Bianconi je vložil interpelacijo o določenih govoricah, bil pa je zaradi tega prijavljen sodišču.
Sodniki (predsednik dr. Cenisi, stranska sodnika dr. Mancuso in dr. Marinelli so upoštevali mnenje odv. Cosse. Občinskega svetovalca Bianconija so popolnoma oprostili ker dejanje, zaradi katerega je bil prijavljen sodišču, ne obstaja.
..............I..I....»m......m..II....................
MED NOČNO NEVIHTO V GORICI
ŠTEVILNI POSEČI GASILCEV ZARADI POVZROČENE ŠKODE
Razna obvestila
Zavod za socialno skrbstvo državnih uslužbencev javlja, da se lahko hčerke državnih uslužbencev vpišejo v mednarodno šolo za bolničarke, ki jo v Turinu vzdržuje malteški viteški red. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirane na vseh sedežih ENPAS.
Predsinočnjim okrog 21. ure je nenadna nevihta s treskanjem in z dežjem zajela tudi Gorico, zlasti njen južni del. Močan veter je pri-podil črne oblake, iz katerih so zelo pogosto švigale strele. Mestno podjetje je moralo kmalu prekiniti tok in nekateri predeli so ostali v temi skoro eno uro, vključno s cestno razsvetljavo.
Pri tem seveda ni šlo vse gladko in številni meščani so poklicali na pomoč goriške gasilce ali delavce mestnega podjetja, ker jim je voda vdrla v kletne prostore, zmetala na cesto cvetlične vaze, zbila korce s strehe ali zlomila drevesne veje.
Debele veje, ki so padle z dreves na cesto, so marsikje ljudje kar sami odstranili, ko se je nevihta unesla. Drugod pa so pomagali gasilci od 21. ure vse tja do polnoči. Tako so morali odstraniti ovire po raznih ulicah, kot n.pr. v Ul. Donizetti, Velodromo, degli Scogli na Solkanskem polju, Duca d'Aosta, Trento, Paolo Diacono, Fatebenefratelli itd.
Najhujši primer pa je bil v Mihaelovi ulici v štandrežu, kjer se je z nekega drevesa odlomila debela veja in treščila na avto, ki je bil ustavljen pod njim. V avtu je bil njegov lastnik Marcello Mi-locco iz Podgore, Ul. del Pozzo 24 in gasilci so ga izvlekli iz vozila nepoškodovanega. Pač pa je avto utrpel precejšnjo škodo, ko je treščila nanj debela veja.
Gasilci so tistega večera odšli tudi v Koprivo, kjer so se vnele saje v dimniku hiše na posestvu Ce-rutti. Ogenj je povzročil okrog 50 tisoč lir škode.
Tudi v Števerjanu je divjala nevihta in so morali za nekaj časa prekiniti dobavo toka in tako je bila vsa vas zavita v temo. Vendar večje škode niso imeli.
Omenimo naj še nezgodo na železniški postaji v Krminu, kjer sta se med nevihto odtrgala dva vagona ter se »odpravila* kar sama proti Gorici. Železničarji in gasilci so imeli nekaj ur dela preden so ju zopet spravili nazaj na postajo.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 13. julija so na gorišketn matičnem uradu prijavili 7 rojstev Smrti ni bilo nobene.
Rojstva: Emanuela Russlan, W1L llam Trampuž, Roberta Trampuž, Elecnora Venier, Mtchele Pacor, Martina Bon tn Andrea Pellegrlnl.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 18. julija vzpon na Rodico. Z lastnimi sredstvi bodo potovali do Nemškega Ruta, Zbirališče bo na običajnem mestu. Podrobnosti na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 24-95.
VERDI 17.00: «Mattalo!», L. Castel in C. Pani. Kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.30-22.00: «Vlta privata dl Sherloic Holmes*, R. Stephena ln K. Lakel. Ktnemaskop v barvah.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi poletnih
počitnic.
VITTORIA 17.30-21.30: »I briganti Italijani*, V. Gassman ln R. Schiafftno.
Iršič
AZZURRO — Zaprto.
EXCELSIOR 17.30: iiRluselranno 1 nostrl eroi a rlntraociare 1’amlco mlsteriosamente scotnparso in A-frica?». Alberto Sordi ln Nino Manfredi.
PRINCIPE 18.00: «Monte de Sabba-ta». B. Harris in V. Karin. Barvni film.
Ronke
RIO: «Paranoja*.
I\»va Gorica
SOČA (N. Gorica): «Pravični mož z zapada*, ameriški barvni film ob 18.15 ln 20.15.
SVOBODA (Šempeter): «Balzacove grešnice*, Nemško-francoslci barvni film; ob 18.30 in 20.30.
RENČE: «Tudi konje streljajo, mar ne », ameriški barvni film; 20.30.
DESKLE: »Zavezanih oči*, ameriški barvni film — ob 20. uri.
KANAL: Danes zaprto.
ŠEMPAS: Danes zaprto.
PRVACINA: Danes zaprto.
DEŽURNI LEKARNI V GORICI
V Gorici je danes ves dan li ponoči dežurna lekarna KURNEH Korzo Italija 10. tel. 2576.
15. julija 1971
OB POLEMIKI ZA CESTO KONTO VEL-BARKOVL JE
Barkovljanska cesta je samo del splošnega načrta za hitre ceste
Nova razmerja med zasebnim in javnim prevozom - Razmerje med tehničnimi in socialnimi potrebami v urbanistični perspektivi
RAZMIŠLJANJA O SODOBNEM NAČINU OBLAČENJA
S sedanjimi modnimi ekscesi se ukvarjajo celo psihologi
Ne gre le za nekatera pretiravanja pri ženskah, pač pa tudi pri moških
Gornja slika nam prikazuje, kako bi približno morala teži hitra cesta Kontovel—Barkovlje, o kateri se vodi polemika.
Pravijo, da sta se Adam in Eva zavedla svoje golote in se je začela sramovati šele potem, ko sta pojedla prepovedano jabolko. To naj bi bil tisti začetek, ko se je človek začel oblačiti, oziroma pokrivati vsaj nekatere dele telesa.
Če gledamo sedaj po cestah mlada dekleta (in Trst je tukaj še daleč, daleč za drugimi mesti) potem lahko rečemo, da o kakšni sramežljivosti danes skorajda ni mogoče več govoriti m da do popolne golote mogoče ni prišlo samo še zaradi ženske nečimrnosti, saj bi potem ne vedele kam z vsem tistim, kar jim reklama in izložbe nudijo.
Psihologi imajo sedaj polne roke dela, da bi na znanstveni podlagi proučili ta ■ ov pojav in mu dali primerno razlago. Zakaj se ženske (pa tudi moški) vedno bolj razgaljajo, čemu ta želja Po goloti, zakaj moda unisex in tako dalje?
Eni trdijo, da je temu kriva spolna revolucija, ki da je tako razburkala vode v svetu, drugi da se tu občutijo posledice ženske emancipacije, tretji, da gre za razne komplekse manjvrednosti itd. Vsi pa so si edini,
da ni tu samo vprašanje mode, temveč, da so novim modnim smernicam botrovali globlji vzroki in razlogi.
Ker nismo psihologi, se ne moremo spuščati v polemiko če so njihove trditve točne, ali ne. Prav tako ne nameravamo postavljati z naše strani kakih novih trditev, ali teorij. Omejujemo se le na to, kar vidimo in kar lahko s svojim okusom presodimo in razsodimo.
Seveda ne drži, da bi bilo to prvič v zgodovini, ko bi ženska pokazala kak del svojega telesa. Obleke z globokimi izrezi so bile že neštetokrat v modi, prav tako so bila že v modi mini-kri-la, dolge obleke z globokimi razporki in dekolteji itd. Tem so sledila ponovno obdobja izredno zaprtih oblek, ko ženska ni smela pokazati tako rekoč niti gležnja.
Torej bi s te plati ne mogli niti pri sedanji modi o nekakšni novosti, če ne bi šlo pri tem za drug pojav. Včasih so namreč ženske odkrivale svoje telo z nekašno žensko prefinjenostjo, lahko bi rekli rafinirano in z že Ijo, da bi moškim čim bolj ugajale. Danes se ženske (mlade in
stare) odkrivajo vse povprek, in po rezultatih sodeč bi lahko re kli, da jim je zadnja skrb ce se s tem polepšajo ali popačijo.
Kaj torej žene žensko, da pozablja na čut za estetiko, lepoto, eleganco in sploh za ženskost? Kje tiči vzrok, da ji je prav vseeno, če odkriva, ali prikriva svoje napake ah pa vrline, če je v novem oblačilu in z novo pričesko lepa, ali grda?
Drži, da se tudi okusi men ju jejo in da ni lepo to, Kar je bi’o mogoče še včeraj lepo m da je zopet zelo lepo to, Kar bi nam bilo še do nedavna naježilo lase.
Toda dovolite pripombo. Mogoče bo preveč osebna — toda povedala jo bom vseeno. Se vam zdijo ženske (tu so mišljene vse, mlade in ne več tako mlade), ki se oblačijo po najnovejših modnih kriterijih, vedno lepe in privlačne? Jih nova moda «vročih hlačk» polepšuje, jih dela mlajše, vitkejše, privlačnejše?
Bodimo odkriti. Koliko je takih, ki z uspehom nosijo vse te modne novosti? Prištejmo vsem tem vse ostale, ki se s takimi «u-spehi* ne morejo pohvaliti, pa bo odgovor na dlani.
Ko so se bližali <cpasji» dnevi.
V zvezi z nameravano gradnjo oeste na stebrih od Kontovela do BartoveJJ je prišlo do polemike, o kateri smo že poročati .Barkovljanska cesta, o kateri je govor, pa je postavila v ospredje vso zadevo urbanističnih izbir tržaške občine.
Neizpodbitno Je, da so prometne zveze med mestom in bližnjimi kraji povsem nezadostne in da Je eden izmed vzrokov zastoja našega pristanišča tudi pomanjkanje hitrih zvez z zaledjem. Lahko bi pretresali možnost izboljšanja sedanjih zvez, delnih variant, reguliranja prometa samega itd., vsekakor pa se moramo sprijazniti z mislijo, da bo ponekod vendarle treba speljati nekaj novih cest,.
Z gradnjo oeste, o kateri je go-' vor, pa bi prizadeli koristi posameznikov in nekaterih skupin, ker bd morali več hiš porušiti, ker bi spravili iz ravnotežja že itak labilno kmečko ekonomijo v konto-velskem bregu in bi torej oškodoval! našo manjšino, ki se te ekonomije še trdo drži, ker bi nadalje s posegom v enega izmed najlepših predelov tržaške okolice, pokvarili doslej Se (skoro) nedotaknjeno okolje. (Od nekega Bar-kovljana smo slišali, da bi ta cesta bila primeren okvir za betonsko svetišče na Vejnl.) V zvezi z ▼sem tem se vodi polemika.
Variante
urbanističnega načrta
Vendar pa je polemika v zvezi a barkovljamsko cesto preveč o-mejena, v kolikor ne gre preko meja osebnih in skupinskih interesov. Obstaja nevarnost, da se polemika proti tej cesti spremeni v polemiko proti cestam na splošno. Nasprotovanje infrastrukturam pa je danes povsem nesprejemljivo, ker te pomenijo napredek. Bes je, da imajo prizadeš! pravno in moralno pravico, da se gradnji oeste postavijo po robu, ker jim prinaša škodo, toda skupnost se ne sme soočiti le s to cesto, pač pa s celotnim problemom načrta hitrih oest, ki ga je odobril občinški svet.
Kar pri tem načrtu in še posebej pri barkovljanski cesti bije v oči, Je najprej njena tehnična drznost: 20 metrov široka cesta se bo — po tem načrtu — razpenjala na stebrih od kontovelskega roba med železniško progo in Furlansko cesto mimo velesejem-skega prostora, ki ga pripravljajo z zasipanjem morja, do samega mestnega središča med železniško in avtobusno postajo. Načrt in cesta sama pa postaneta mnogo manj drzna, ko s tehnične ravni preidemo na socialno plat, ko obravnavamo potrebo te ceste in njene posledice na naravo in socialno okolje.
Spremeniti ceste ali promet
Naraščajoči promet zahteva vedno več cest. Temu lahko zadostimo na dva načina: s povečanjem epooudlbe)) po klasičnih ekonomskih zakonih, to Je za gradnjo obsežnejše mreže cest. Lahko pa pomislimo tudi na namene tega prometa in ga skušamo regulirati z usklajevanjem potreb vsakogar s potrebami vseh, to Je da spremenimo značaj prometa, ne pa prometnih žil. Seveda se to ne more Jemati togo, preozko.
Promet Je treba nujno razvijati: modernega človeka in njegovo civilizacijo označuje med drugim tudi to, da se vedno bolj premika in to iz naravne potrebe po spremembi okolja, pa tudi iz ekonomskih potreb po materialni izmenjavi. Da Je ta pojav pozitiven, nam priča tudi to, koliko predsodkov o Jugoslaviji Je italijanska javnost premostila na račun »odprte* meje.
V tem smislu smo za razvoj
oest.
Vendar pa bi razvoj ne smel privesti do pretiravanj v prometu S mdlijand avtomobilov, ki se prerivaj z delovnega mesta domov,
z doma do okuženega mesta, do posekanih gozdov itd.
Ugovor, češ da je to davek, ki ga moramo plačati »civilizaciji.*, ne drži. Nihče ne zagovarja Rous-soujevega povratka k naravi ali vsaj ne v njegovi skrajni obliki, vendar pa se moramo vprašati, ali ni ta davek civilizaciji morda davek, ki ga v resnici plačujemo le velikim monopolom avtomobila, avtomobilske gume in cementa, monopolom, ki urejajo družbo v smislu svojih ciljev.
Tehnika
in socialne potrebe
Tudi za bodočnost prometa je civilizacija že jasno začrtala svojo pot. To so dobro urejeni, brezplačni ali vsaj ceneni javni prevozi. Za to smer so se pred časom opredelili naprednejši urbanisti in arhitekti in v to smer se obračajo sedaj napredne politične in socialne sile, ki se zavedajo, da so boljši in ceneni javni prevozi socialna usluga, do katere imamo vsi pravico, prav tako kot do hiše in zdravstva. Vprašanja novega razmerja med Javnlm.ln zasebnim prevozom pa načrt tržaške občine ne obravnava.
Seveda so to samo okvirne pripombe, ki niso zaradi tega nič manj utemeljene, kajti tehnična vprašanja so vedno pogojena s socialnimi potrebami. Splošni urbanistični načrt tržaške občine Je prehodnega značaja in ta del, ki na.i bi obsegal le variante, bo v resnici pogojeval razvoj in smernice notranjega prometa. To še posebno, če ne bodo vpadmiee U-strezale različnim značajem prometa.
Po barkovljanski cesti — kot so si jo zamislili — se bodo pripeljali v mestno središče tudi težki kamioni in kontajmerskl tovornjaki, namenjeni v staro pristanišče. V starem delu pristanišča je prometa bolj malo in ta ogromna površina bi lahko postala sijajna mestna četrt s privlačnim in dobro urejenim turističnim pristaniščem. V zameno bi lahko novi del pristanišča okrepili, ter se pri tem okoristili s 70 milijardami, kolikor predvidevajo, da bodo te ceste stale. Tako bi ves težki promet obšel mesto. Promet iz Italije in Avstrije bi imel po barkovUanskt cesti in prek mestnega nabrežja krajšo pot v novo pristanišče tn za ta promet bodo zgradili avto cesto, ki bo potekala vzdolž vsega nabrežja deloma v predoru, deloma pa v 5 metrov globokem jarku. Z izkopom tega jarka pa ne bomo več tako neposredno in če hočemo tudi čustveno navezani na morje ob nabrežju in na pomole kot sedaj.
Težki promet bodo po barkovljanski cesti speljali tudi v nove prostore tržaškega velesejma, kar je eden izmed razlogov v prid tej novi vpadnici. Težko pa Je v pomanjkanju avto ceste Iskati krivdo, če se velesejem ne razvija tako, kot st vsi želimo.
Nerešena
urbanistična vprašanja
Logika tega načrta, kakor kaže, je bila naslednja: »Načrt Je tu, potem pa bomo vtdeld, kaj bo in česa ne bo povzročil.* Da j« res tako, nam dokazujeta dve dejstvi: niso ga izbrali med različnimi variantnimi načrti, med boljšimi in slabšimi rešitvami. Izdelali so en načrt in ga odobrili.
Pa še nekaj: urbanistična komisija je načrtu priložila samo tehnično poročilo. Niso pa izdelali urbanističnega poročila, v katerem bi razčlenili momente v urbanističnem tkivu, do katerih privede gradnja teh vpadnic, ki obdajajo mesto kot obroč in se vanj spuščajo iz treh smeri (severno preko Barkovelj, vzhodno preko Kabinare in Južno preko Skednja). S tem načrtom se torej mimogrede in povsem neformalno določa prihodnost našega mesta.
Mislim, da ni treba poudarjati, da urbanistika zdaleč presega
vprašanje ulic, poslopij in prometa, ker struktura, v kateri živimo, določa v precejšnji meri naše zasebno življenje in razmerje do socialnega življenja.
Infrastrukture in mi
O tem imamo sijajen (sicer pa zelo žalosten) primer mi, Slovenci na Tržaškem: kako nas vežejo, ranijo in režejo take infrastrukture, M naj bi bile nekaj povsem tehničnega, ki pa so v resnici predvsem socialne. Naftovod, begunska taborišča, industrijska naselja, razni «borghi», to niso stvari, ki so enostavno šle mimo naše družbe in njenega zgodovinskega razvoja.
Na to zemljo nismo navezani samo iz čustvenih razlogov, ampak tudi iz prepričanja, da smo z njo zraščeni. Ko bo zadnji košček slovenske zemlje preplavljen (ni važno, če z ezuli, Imigranti, cevmi ali asfaltom), takrat bodo lahko z mimo dušo rekli: «Sloveni a Trieste? E dove?!»
Problem torej ni v tem, ali smo za...to cesto ali proti njej. Problem je" «aa ali ne» taki politični urbanistični Izbiri, ki se nas tiče dvakrat: kot prebivalce tega mesta — in ne samo tega ali onega predmestja in vasi — in še bolj kot manjšino. Na tej podlagi, mislim, da se lahko izrečemo za ali proti, ne pa na podlagi tehničnih pripomb in ugovorov. Tudi slednji so potrebni, seveda, ni pa vprašanje rešljivo s tehniko. Vsaj ne z naše strani. Za to so poklicani drugi organi, ki imajo sredstva in znanje.
Pripomba h koncu
Omrežje hitrih oest, pravijo, bo rešilo problem prometa do leta 2000. V urbanistiki Je znan odbornik nekega velikega mesta, ki je leta 1880 dejal, da bo v naslednjih 30 letih največji problem, kam s konjskimi figami in kako s senom v mesto. Tisto mesto Je bilo po 30 letih preplavljeno s Fordovimi avtomobili.
Nisem tako duhovit, da bi si predstavljal našo bodočnost polno letečih stvorov, ki bi nas na svetlobnih žarkih pripeljali v nekaj trenutkih s Kontovela na anagraf-ski urad. Vseeno Da bi bilo vredno pomisliti na to, ali se ne bodo morda leta 2000 smejali temu, da smo potrošili 1000 lif za vsak milimeter teh cest v mestu, ki potrebuje precej drugih stvari.
Pa tudi dobrih prometnih zvez seveda...
SERGIJ PREMRU
■llllllllllllllllllllllllllllllll|||||||lll||||||||||lllllllllllll|llll(lllllll,lll,llIIMllllll|llllllllllll,|||||U||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,II!,lil,1,1,in,
PO PONESREČENEM DRŽAVNEM UDARU V MAROKU
Celo Angleži že uvid era j o da postaja krona pretežka
Največjo apanažo ima japonski cesar - 11 milijonov dolarjev Najmanj pa Franc Jožef II, ki mu dajo le 50.000 dolarjev na leto
V času NOB, ko se nam je vsem in v vsem mudilo, smo trdili, da bo po vojni ostalo le pet kraljev: angleški kralj in še štirje kralji iz kvart. Tako smo trdili tedaj, zgodovina pa nas je demantirala, kajti če smo bili mi do raznih Karadjordjevi-čev in Savojeev bolj ali manj »nerazpoloženi«, so drugod po svetu bili kralji in cesarji še vedno v čislih. In kolikor posamezni vladarji niso bili ali niso v dobrih odnosih s podložniki, se jim vsilijo tudi s krvjo, kot se je te dni zgodilo v Maroku, kjer je Hasan II. po neuspelem puču dal pobiti več visokih častmikov-zarotoikov. Pa ne bomo se v tem primeru u-stavljall pri tem, ali je obstoj monarhističnih režimov še upravičen ali ne in dosledno s tem pri državljanih priljubljen ali ne, pač pa se bomo ustavili pri tem, koliko posamezne kraljevske hiše stanejo. Povod za to nam dajejo polemike na Angleškem, kjer se vedno več govori, da je dvor predrag. Zaradi primerjave bomo najprej navedli primer angleške krone, nato še primere drugih cesarskih in kraljevskih družin.
Angleška kraljica je pred časom tožila, da je v težavah zaradi inflacije, zaradi razvrednotenja funta šterllnga. Angleži ne godrnjajo čez krono tn v splošnem menijo, da kraljevska družina strnjuje v sebi kontinuiteto velike zgodovine britanskega cesarstva. Z druge strani pa britanski državljan, ki tako rekoč visoko oeni dvor in kar Je z njdm v zvezi, rad brska po zasebnem življenju kraljevskega dama, posamezne parade pa mu služijo kot zabava ali razvedri-
lo.	Vse to pa postaja nekoliko predrago. «Daily Miror« govori o tem razkošju kot o dragem razkošju in meni, da kar 75 odstotkov njegovih bralcev ne so-
glaša več z Elizabeto II., ki toži, da je v finančnih težavah.
In v tem ima časopis gotovo prav, kajti premoženje britanske kraljevske družine je zares velikansko. Človek, ki se ne ukvarja z velikimi gospodarskimi problemi in z velikim gospodarstvom nasploh, si sploh ne more zamisliti obsega premoženja britanskega dvora. «U. S, News & World Report« je pred nedavnim objavil seznam nepremičninskih in drugih dohodkov, ki jih uživa britanska kraljica. Seznam tega, s čimer razpolaga britanska kraljioa, je naslednji: skupni dohodki za vzdrževanje vladarske hiše znašajo 7 mili jomov dolarjev na leto, kraljica ima na razpolago 24 avtomobilov, svoj kraljevski vlak, tri letala, dva helikopterja in veliko razkošno jahto. Najbližji kraljičini sorodniki dobivajo še posebno apanažo: njena mati, njena sestra, njen mož Filip, njen ujec, vsi tl dobivajo po 284.000 dolarjev apanaže na leto. Najstarejši Elizabetin sin Charles, ki bo zamenjal na prestolu Elizabeto II., dobiva že sedaj na leto 216.000 dolarjev apanaže. Pravijo, da je Charles marljiv študent. Kako bi ne bil, saj finančnih težav ne more 1-meti.
Ker doživlja funt šterling inflacijo, kraljica Elizabeta pravi, da nima denarja in zahteva povišanje apanaže.
Kakor vidimo, Angleži, kar se tiče dvora, sicer ne razmetavajo, pa tudii niso kdove kako varčni. Z manjšimi dohodki se mora zadovoljiti nizozemska kraljevska hiša. Res Je sicer, da je nizozemski dvor tudi bogat, ! toda Juliana dobi na leto milijon 310 tisoč dolarjev in kot je izjavila pred časom, Je lansko leto zašla v težave. Da bo nekaj držalo, dokazuje dejstvo, da se Je iz mogočnega dvora sredi
Amsterdama preselila v skromnejši poletni dvorec.
Belgijski kralj Baudoin mora biti skromnejši od Juliane, kajti vlada mu dodeli milijon 200 tisoč dolarjev na leto. In to je vse. Belgijski kralj pa ne toži nad siromaštvom. Sicer pa so vsi skandinavski kralji skromnejši. Švedski kralj Gustav A-dolf VI. ima sicer na razpolago milijon 700 tisoč dolarjev apanaže na leto, toda vedno j« porabi le« .polovico, polovico pa prepusti državnemu proračunu. Norveški kralj Olaf V. prav tako ne razmetava. Vlada mu je dodelila milijon dolarjev apanaže, ki je tudi ne porabi vse Njegov danski kolega Frede rik IX., potomec ene naj staraj ših ali celo najstarejše vladarske hiše v Evropi, dobi 900 tisoč dolarjev na leto.
Ce smo prei ugotovili, da Je britanska kraljica bogata in hkrati zahtevna, bomo za japonskega cesarja rekli, da je prav tako bogat, da pa ni niti najmanj zahteven. Japonski cesar ima največjo apanažo na svetu — malo manj kot 12 milijonov dolarjev so mu namenili lani. Pravzaprav je toliko dobil le lani, ko so mu apanažo povišali za 13 odstotkov. Računajo, da najmanj 90 odst. Japoncev podpira dvor in vladarsko hišo. Baje tudi napredno usmerjeni Japonci, ki vidijo v cesarju nekaj božanskega. V kratkem bo japonski cesar Hirohito skupno s soprogo Nagako dopotoval v Evropo. To bo prvič v 2631 letih, da bo Japonski cesar zapustil »deželo vzhajajočega sonca« in se napotil v tujino.
Doslej smo navedli vladarske domove najbolj vidnih monarhij. V Aziji lin drugod pa Je še več manjših in večjih držav, kjer imajo še vedno kralja ali cesarja. Te države so na pr. Algani-stan, Butam, Slkim, N^pal, Taj-
landija, ob jugu Pacifika imamo kraljestvo Tonga, ki pa ga na zemljevidu ni. Na bližnjih zemljepisnih področjih imamo še saudskega kralja Fejsala, jordanskega kralja Huseina, iranskega Rezo Pahlavija, v Abeslnl-ji Haileja Selasjeja, v Maroku že omenjenega Hasana II., v kneževini Mdnaco Ranlerija III., Liechtenstein ima svojega Franca Josipa II. Tega majhnega cesarja majhne kneževine smo navedli kot zadnjega zaradi tega, ker ima zares za cesarsko družino skromno apanažo: komaj 50.000 dolarjev na leto. S tem seveda nočemo reči, da mu bo zmanjkalo za hrano, toda v primerjavi s težkimi milijoni angleške kraljice in japonskega
smo že napovedali poplavo *vro-čih* hlačk, kot tudi to, da jih bodo v glavnem nosile prav ti' ste, ki imajo za takšne hlačk* najmanj «rekvizitov». Nismo bili slabi napovedovalci. Ulice so najboljše zrcalo
Da pa ne bomo govorili sam* o ženskah, kot bi bile samo oni grešnict. Vse, to kar smo povedali za ženske, velja tudi za moške. In tudi zanje velja naš* trditev, da ne gre za neke novosti, ki bi se v teku stoletij bile pojavile. Gre samo za tisti občutek mere, ko lahko postani neka ideja, sama po sebi zel* posrečena, kasneje zelo ponesrečena, da ne rečemo že smešno-
Moški za ženskami nočejo zaostajati. In če so toliko desetletij vztrajali v klasično čmo-si-vih. rjavih — to je v temnih oblačilih, si danes privoščijo prav vse, kar si privoščijo njihove družice. Tako nosijo prav tako obarvane i t živopisane srajce (močit* odpete, da se vidijo prsi), nosijo suknjiče iz vseh mogočih tkanin, od dragocenih damastov, do bro-katov itd., nosijo dolge pričeski z bogatimi kodri in kravate kot mavrica pisanih barv in vzorcev-Pa so v takih oblačilih vedno lipi in elegantni? če veljajo kritike za žensko, moramo biti tudi pri njih objektivni ter ugotoviti, da so rezultati v glavnem bolj klavrni.
Potem pa še moda kopalnih oblek. Bikini, ki so bili še pred leti marsikje prepovedani, so dosegli sedaj tako minimalne dimenzije, da jih tako rekoč ni vet-Vse se je skrčilo na izredno majhen nedrček, na še manjše Matke in morda še na velik — v primerjavi z bikini — naravnost o-gromen klobuk in velikanska sont-na očala.
Pa se vprašamo: je naše telo, so naše tdimenzije» pripravljene na vso to goloto, na vso to željo po razkazovanju golih delov tl-lesa? Ko bi le bilo to res...
Psihologi zatrjujejo, da gre z* pojav, ki mu bo kmalu odklenkalo ter da se bosta tako ženska, kot moški zopet vrnila h bolj tradicionalnim vrednotam le pote in elegance. Ne vemo, če bi jim verjeli, ali ne. Poletje je tl v teku in golote je še na pretek-Bo v modi zopet zavladal čut z* okus in eleganco? Bodo začel* ženske zopet misliti na svojo zunanjost in lepoto? Vse je v njihovih rokah, oziroma v rokah tistih ,ki danes diktirajo modo
Ker pa se na svetu vse spreminja in nič ni večno, živimo v tolažbi, da bomo doživeli spet Č0' se, ko bo želela biti ženska zopd lepa ter moškemu ugajati in k* bo tudi moški manj nečimem I* manj podvržen vplivom raznih modnih muhavosti, kot je danes-N. L.
cesarja je 50.000 dolarjev malo.
IIIIIIIMIHIMdllMI Hllltlll II lllllll llllllllflllllll|||||tliiii|||||||iiii,,|||||||,|||||,|,,l,„l||l||||||,|„||,„Q||||||j|l|f!0
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ugoden dan za potovanja in vse poslovne stike. Uspelo vam bo u-veljaviti svoje zamisli.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22.
11.) Ne bodite prepirljivi, ker bi vam to utegnilo škodovati. Potrebni ste razvedrila.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Utrdili boste svoj ugled ter sl pridobili nove delovne zaveznike. Ne odrekajte pomoči prijatelju.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Prišlo bo do spora med vami in sodelavci Skušajte biti bolj objektivni.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Od-prle se vam bodo ugodne perspektive za nadaljnje delo. Ne udeležite se nizkotnega obrekovanja,
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Delajte vztrajno, kljub zaprekam, ki se vam postavljajo. Deležni boste izrednega doživetja.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) J* ogibajte se tveganih podvigov, it*1 bi jih ne zmogli. Pazite na svod* živce.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ve# finančno poslovanje naj bo vedn* v okviru vaših možnosti. Neko Prijateljstvo se bo še bolj utrdilo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. tJ Ce gre za važno vprašanje, bo bd lje, da se posvetujete s predstojnikom. V družini vse prav.
RAK (od 23. 6 do 22. 7.) Tud1 če vam danes ne bo uspelo ure*' ničiti namenov, bo dan ploden. N*-pričakovan uspeh čustvenega zn®-čaja,
LEV (od 23. 7 do 22. 8.) No# okoliščine bodo za vas precej Ur godne Ne udeležujte se zabav.
DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) N« dovolite, da bi vas že prvi uspe® prevzel V čustvenih zadevah S« oprite na intuicijo.

TONE SVETINA
-■	-------	-L...
131.
VliANA
DRUGA KNJIGA
Hiša je stala na bregu, skonca uličice. Obrnjena je bila proti morju, z razgledom na mesto in del pristanišča. Miha j-,la Je obhajalo čudno domotožje. Vznemirila sta ga pomlad in Mirjam, ki mu je vzbudila hrepenenje po ljubezni. i’o čustvo se je mešalo s slutnjo temne nevarnosti, ki mu je piala po žilah Sam ni vedel, zakaj je že dvakrat odložil napad. Gledal Je v veliko krvavo rdeče sonce, ki je tonilo za čadav zastor na obzorju, kjer Je bila meja neskončnosti. Lahno napeta gladina je izginjala v mehkih sencah večera. V pristanišču se je morje lesketalo kot razlito olje. Z obzorja sta pluli v pristanišče dve veliki beli ladji. Mihajlu je pogled obstal tam, kjer je Izginjalo sonce in Je bila na vodi velika krvava iisa. Polagoma je temnela in se spreminjala v vijoličasto.
»Daljave... Kakšne daljave naju ločijo od doma!»
V njegov hladni razun so vdirali spomini. V dveh vojnih letih je doživel več kot vse prejšnje življenje. Kako daleč je njegov rojstni Baku! Gozd vrtalnih petrolejskih stolpov, dimniki, tovarne, duh po nafti, njegovo predmestje, ki se steza v stepo...
Imel je grenko mladost. Zgodaj sta mu umrla oče m mati. Oče je bil znan boljševik in se je dolgo boril z belogardisti, ki so še po revoluciji napadali sovjetsko oblast. Potem ga je zadela krogla. Mihajlo se je spominjal pogreba: na črni žametasti blazini je ležala sablja z zlatim ročajem,
ki jo Je oče dobil za posebne zasluge, poleg nje so se svetlikala odlikovanja. S to sabljo se je kot otrok večkrat igral. Hotel je biti čimbolj podoben očetu.
Po očetovi smrti so ga sprejeli v Komsomol .živel Je pri teti, sam zase, postal je nekoliko zagrenjen, trmast in uporen. Večkrat je hodil na Gornji hrib, od koder je občudoval Kaspijsko morje. Stepa je bila njegov drugi dom. Včasih Je v njej prebil noč, poleti pa se je dan za dnem potepal po njej.
Leningrad, Moskva, študij na slikarski akademiji, potem inštitut tujih jezikov...
»Kdove, kaj bd bilo z menoj, če ne bi bilo vojne?*
Nikoli se ni ogreval za vojaške zadeve. Morda zato, ker Je izgubil očeta. Tako ima samo zadostne ocene iz vojnih ved. Kljub temu je postal oficir Rdeče armade.
Zajedlo se mu Je v spomin: mrzli vetrovi ruskih step, urjenje dan in noč, potem fronta... Stalingrad... Mesto mrtvih... Najbolj brezobzirna bitka v zgodovini sveta... Velika bela ravnina, za njo Volga, nepremostljiva ovira, mesto v ruševinah, nastlano s trupli... Vzkliki jurišačev, stokanje ranjenih, glad, zmrzline, krvavi madeži, velike rdeče ploskve, kjer zemlja ni popila krvi. Tam so izginili vsi njegovi prijatelji. Upirali so se in borila za vsak korak. Tam so ga med mrliči zatekli Nemci, omamljenega od eksplozij nemških letalskih bomo.
Taborišče vojnih ujetnikov... Najbolj grenak spomin v življenju... Glad, zmrzovanje in umiranje... človeško življenje je velja o manj kot pol krompirja.
Vsak dan se je vprašal: «Ali so te zlomili, Mehti? Si zmagovalec ali premaganec?* Kadar je mnogo tvegal in se mu je načrt posrečil, je bil pomirjen. Upal Je, da bo lahko z mimo vestjo stopil pred partijo in pred svoje ljudstvo, če nekaj časa ni napravil nobene akcije, je bil nesrečen, razklan z občutkom krivde...
V najhujši preizkušnji umre skoraj vsak, ki ni posebnega kova Umre od gladu, žalosti ali pa zaradi razočaranja nad človeštvom. Mihajlo bi moral umreti od vsega. Pa je vztrajal, ker je želel živeti in ker je mislil, da ni izpolnil svojega po-
slanstva. Jedki in grenki spomini so se zajedli vanj ko solu4 kislina v kovino in mu razjedali dušo. Pred vsako tvegal akcijo je iz njih črpal kot iz vodnjaka sredi puščave.
»Mehti, jutri bodi cel mož. Naj se zgodi s teboj karkoli*® «Bom,» si je obljubil.
Težko je ubiti človeka.
Kdor je omagoval v koloni vojnih ujetnikov, ld je sp*" šila skozi stepo v neskončnost, zavita v leden piš, je dobi* strel v tilnik. V taborišču so odbrali komisarje. Sredi strašn* zime so jih slekli in gole privezali h kolom. Polivali so jih * vodo, da so čez noč oledeneli. Ljudje so umirali kot živina--
Takrat so mu ponudili kot mnogim drugim:
«Vi, Azarbejdžancl, niste bili za sovjetsko oblast. Hoče* v našo vojsko? Da ali ne?»
Smrt ali življenje?
Konec vsega ali nova možnost za maščevanje?
želel je živeti in se maščevati.
Sicer Jih Je šlo mnogo, prebrali so Jim Stalinov uka* številka ti. po katerem Je vsak vojak, ki se Je vdal, napravi1 zločin zoper državo in ga je čakala dolga zaporna kazen-oficirje pa ustrelitev.
«No, Mehti, ali se dovolj svetijo?* mu je prijazno kak®® bratu dejal Seidov In mu pokazal škornje Mehti se je zdi* mil iz premišljevanja in odvrnil:
«Ble6te se, kot bd bili last kakšnega generala. Pozna ** ti, da si bil ordonanc.*
V mesto se je zgrinjal mrak. Strehe tesno stisnjenih in blokov, ki so sestavljale obmorsko mravljišče, so temnel* v vijoličasto pastelnih barvah. V pristanišču je tulila ladijska sirena.
Prestal Je deset mesecev nemške vojne priprave v Turke stanskl diviziji. Zanj, ki je govoril pet Jezikov, je bilo igrač* kar so zahtevali. Takoj ko so divizijo poslali v Slovena*0 primorje, kjer Je čakala na zahodno invazijo, se Je povez*1 z odporniškim gibanjem. Pobegnil Je in pripeljali so ga k Duletu. Nekaj časa je bil v ruski četi Gradnikove brigad*-potem je predlagal Duletu in Pemcu, da bd zbral skupin0
primorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
15. Julija 1971
KOLESARSTVO
«T0UR DE FRANCE>
Po najtežjih pirenejskih vzponih Eddy Merckx že izven nevarnosti?
Van Impe je zapravil izredno priložnost za osvojitev rumene majice
vreme
PAU, 14. _ Etapa velikih pire-ejskih vzponov se je za Merckxa . ala tako dobro, da se bolje s ko aJ^ ni mogla, če upoštevamo vse, ar se je v zadnjem času zgodilo ® 'Tounj* okrog tega tekimoval-a- Belgijec sicer še vedno čuti bolečine v poškodovanem ko-vendar pa se mu je lice no-rP° prihodu na cilj, nekoliko bolj fi zjasnilo, kot v preteklih dneh. Ve-*ega strahu je konec. Največja ne-j® roinila. Proga bo odslej ocnia proti Parizu, proti končnemu , A1, Po več ali manj ravnih ce-,*■ ™ kot vse kaže, na tem delu ne bosta mogla ne Van Impe, nec °Bem^'k resneje ogroziti slav-Jf?a Belgijca, ki je v ravnini škofij nepremagljiv.
Slab«
red* 1 * * 4*^ ^fi^fi^njo etapo je motilo Izmero slabo vreme. Organizatorji so zato celo skrajšati drugo
le M ^ tako da je meri'a „ , ‘>500 km. Vreme se je razbesni °n ri^sti, ko so tekmovalci vozili H; ,T de Soulor. Cesta se je zara-naliva spremenila v pravi potok 4 , J0 je prekrilo blato. Mnogi sW^Va'c1 80 medpotoma morali s koles in se zateči v razna rvvJ11? zaveiišča, da so se zaščitili rtaSi *°^°- Na Col Aubisque je u-c n'fi strela tik nekega gledal-u* Progi in je zgubil zavest, har,- 1 30 obujati z umetnim di-dobil pa je tudi precej o-*WK1® po vsem telesu.
Rrva poletapa
• prvern delu današnjega tekmo-kn j 80 vs^ Pričakovali veliko bit-ka’c °° bfitere pa ni prišlo. Dokaj Imrl? • ^ s*cer sprožil napad Van nut ln s‘ ie priboril približno mi-prednosti. Toda Merokx se ni
Pustil
presenetiti in je v spustu na-
ViT^il *?> bar je v vzponu zapra-Ce bi Van Impe s svojim na-osvo-? Za^el PreJ' bi zelo verjetno Meo^L-	majico, saj se je
rokx med vožnjo navzgor zopet *asel v težavah. Tako pa je svo-
11"1" " lili,,, |||||,||l|||,|,,,,|,,|, HHI || ItllH || | IM || | IIHUUUitlUMI, MIMI „III|IM|IIIIM1IIII|II||III„I„I,IIIIIIMI,
jo napako drago plačal. Mali flamski kolesar je morda zapravil največjo priložnost svojega življenja.
Lestvica 145 km dolge poletape od Luchona do Gouretta je naslednja:
1.	Labourdette (Fr.) 5.08’36”
2.	Merckx (Bel.) 5.10'08”
3.	Van Impe (Bel.) 5.10T0”
4.	Zoetemelk (Niz.) 5.1011”
5.	Guimard (Fr.) 5.1015”
6.	Lopez Cairil (Sp.) 5.10’20”
7.	Letort (Fr.) 5.1025”
8.	Agostinho (Port.) 5.10’27”
9.	Mortensen (Dan.) 5.10’56”
10.	Wagtmans (Niz.) 5.1133”
11.	Van Springel (Bel.) 5.1134”
12.	Petrin (Fr.) 5.11’45”
13.	Danguillaume (Fr.) 5.1T51”
14.	Aimar (Fr.) 5.11’57”
15.	Martos (Šp.) 5.12’05”
Druga poletapa
V drugem delu današnje etape se je Merckx zadovoljil bolj ali manj le z nadzorovanjem nasprotnikov. Pobegu manj pomembne trojice ni posvečal posebne pozornosti, vendar pa je zasledovanje ubežnikov vodil sam. Na cilj v mestu Pau je prispel na čelu svoje skupinice, v kateri so bili tudi ostali boljši kolesarji, kot Zoetemelk, Van Impe, Agostinho in drugi.
Lestvica te 57,500 km dolge etape je bila taka:
1.	Hermann Van Springel (Bel.) 1 17’58”
2.	Willy Van Neste (Bel) 1.17”58”
3.	Cyrille Guimard (Fr.) 1.18’22”
4.	Eddy Merckx (Bel.) 1.18’22”
5.	Enrico Paolini (It.)
6.	Joop Zoetemelk (Niz.)
7.	Lucien Van Impe (Bel.)
8.	Joaquin Agostinho (Port.)
9.	Leif Mortensen (Dan.)
10.	Tamanes (Šp.)
11.	Mori (It.)
12.	Schutz (Luks.)
13.	Guerra (It.)
14.	Van Den Berghe (Bel.) 1.18’35”
15.	Erič De Valeminck (Bel.)
SKUPNA LESTVICA PO 16. ETAPI:
1.	Eddy Merckx (Bel.) 78.06T9”
2.	Lucien Van Impe (Bel.) 2’17”
PLAVANJI
V BERLINU
SE EN REKORD CALLIGARISOVE
VBODNI BERLIN, 14. — No „a a,Calligaris je postavila na med-°anem plavalnem tekmovanju v
godnem Berlinu še en ............. ”
2oo8vn* rokord, in sicer ni prosto. To razdal. ravfila v 2'12"6, kar je 4 desetin-
be bolje -	-	-	'
rekorda.
na progi
od njenega dosedanjega
* * *
v Ra deželnem plavalnem prvenstvu
stavilaUšief y kategoriji deklic peski j, fitafeta Lacija nov Italijanka- rek°rd na progi 4 x 50 m me-kord S časom 2'13”9’ Prejšnji re-Pripadal društvu Aniene s
Gnesti v Moskvi
Sp^v,ietska vlada je povabila pred-V wlka CONI, odv. Giulia Onestija, dni °SkuV0- Tam naj bi ostal nekaj di „ bi si med drugim ogledal tu-
0hPartakiado-
Most priložnosti so povabili v no,*-v.° tudi številne športne oseb-1 drugih držav.
VESLANJI
lu..,18- julija dalje bo v vodah v*sla«Lga zabva 70- mednarodna leiji.ska regata, katere se bodo ude-najboljše italijanske posadke.

3.	Joop Zoetemelk (Niz.) 2'21”
4.	Bernard Thevenet (Fr.) 6'49”
5.	Leif Mortensen (Dan.) 13'07”
6.	Joaquin Agostinho (Por.) 15’29”
7.	Cyrille Guimard (Fr.) 15 34”
8.	Bernard Labourdette (Fr.) 21’12”
9.	Lucien Aimar (Fr.) 23'54”
10.	Vincente Lopez Carril (Šp.)
24'20”.
RUGR Y
V Camberri bo gostovala južnoafriška ekipa rugbyja iz Spring-booksa. Oblasti so v tem mestu za to priložnost oklicale izredno stanje, da bi preprečile protirasistične demonstracije, ki so jih nasprotniki rasizma v tem mestu že tapovedoli.
Kot je znano je prišlo v Avstraliji med gostovanjem tega moštva do izredno ostrih protirasističnih demonstracij.
GORICA, 14. — Danes je evropsko prvenstvo košarkarjev »kadetov* mirovalo. Po štirih dneh hudih bojev, v katerih srno ugotovili, da so se predvidevanja v glavnem u-resničila, bodo tekmovalci igrali jutri zadnje tekme izločilnih turnirjev. Finalisti obeh skupin so že znani. V prvi skupini sta se uvrstili na prvi mesti Sovjetska zveza in Španija, v drugi pa Italija in Jugoslavija. Vse omenjene štiri ekipe so doslej zmagale v vseh štirih odi granih tekmah.
Spored jutrišnjih tekem bo naslednji:
A SKUPINA
ob 9. uri Grčija — Švedska: ob 18. uri Turčija — Avstrija: ob 22.30 Španija — Sovjetska zveza
B SKUPINA
ob 10.30 Nemčija — Izrael: ob 16.30 Francija — Švica; ob 21. uri Italija — Jugoslavija.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinviiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiHinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Italijan Maffei je s svojo zmago na svetovnem sabljaškem prvenstvu na Dunaju pripravil veliko presenečenje. Bil je namreč prvi Italijan, kateremu je uspelo po 22 letih osvojiti najvišji naslov na svetu v sablji
NA EVROPSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU 'KADETOV*
Drevi v Gorici Italija-Jugoslavija v tekmi za prvo mesto B skupine
V A skupini se bosta potegovali za prvo mesto Sovjetska zveza in Španija
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Jeseni desetdnevno gostovanje Borovih košarkarjev na Poljskem
-
W #K
^ iH
-M
v:
inm
Novella Calligaris je v zadnjem času v izredni formi, saj je postavila vrsto odličnih rezultatov
Kljub počitnicam, poletnem času Itd., niso naši košarkarji popolnoma nehali z udejstvovanjem. Poleg tega pa je Bor prav te dni dobil vabilo za gostovanje na Poljskem.
Člani
Borovi člani so pred dvema tednoma gostovali v Anhovem, kjer so jih domači predstavniki res izvrstno sprejeli. S to tekmo so borovci praktično končali letošnje udejstvovanje.
Vsekakor pa bodo »plavi* že v torek ponovno zaposleni: s tekmo »stani - mladi* se bodo skromno oddolžili Savu Spacalu, ki se je ta mesec vrnil z ZDA, in ki je toliko žrtvoval 'za Bor ter še posebno za košarkarski odsek. Spacalov obisk, ki bo trajal do avgusta, je seveda razveselil vse »stare* igralce, kajti prav Spacal je bil eden velikih pobudnikov za dokončno uveljavitev te panoge pri Boru.
Tekma stari mladi bo v torek, 20. julija, na igrišču «1. maj*.
Poljska
Borovi košarkarji bodo verjetno v septembru odpotovali na desetdnevno gostovanje na Poljsko. To bo za naše košarkarje gotovo edinstveno doživetje, saj bo to zanje hkrati najdaljše gostovanje. Borovci bodo namreč vrnili obisk Poljakom, ki so se lani mudili v Trstu in so v našem mestu odigrali vrsto tekem ter so nastopili na več turnirjih.
Borova skupina, ki jo bo sestavljalo približno 15 do 20 oseb, bo gost pokrajinske košarkarske zveze Wro-clava in bo na Poljskem odigrala vrsto tekem v Wroclavu, Varšavi (kamor jih bodo domači predstavniki odpeljali z letalom) in še v drugih mestih blizu Wroclava.
Po naraščajniikem prvenstvu
Pred kratkim se je končalo prvenstvo naraščajnikov in naraščajnic za pokala Juppiter, oz. Venus.
V moški konkurenci sta nastopili tudi obe naši peterki, Bor in Polet, ki sta se uvrstili na predzadnje in zadnje mesto.
Ali je bil to neuspeh?
Vprašanje smo postavili trenerjema obeh ekip Kafolu za Bor, in Tavčarju za Polet.
Kafol: »S svojo ekipo sem na splošno zadovoljen. Začeli smo prvenstvo dokaj slabo, nato pa smo si znatno opomogli in smo prvenstvo končali zares dobro. Zbrali smo štiri točke, premagali pa smo Ital-
sider in Polet, kar je za nas dober uspeh.*
«Bos te poleti trenirali?*
»Trenutno smo aktivnost prekini-
li.	Trenirata le Francia in Koren, trenirata pa le telesno pripravo, ker sta telesno dokaj šibka. Ekipa bo začela resno s treningi prve dni avgusta.*
»Za prihodnjo sezono?*
»V glavnem bomo obdržali enak ustroj ekipe. Ta postava bo namreč nastopila v prvenstvu mlajših mladincev, kjer bo seveda konkurenca ostra. Z dobrim in požrtvovalnim delom pa upamo, da bomo napravili še marsikaj.*
Trener Poleta Tavčar ni popolnoma zadovoljen s svojo ekipo .. .»
Tavčar: »Res, fantje so morda odigrali svoje do sedaj najslafoše prvenstvo in so v tekmi proti Boru dosegli svojo najnižjo točko. Ne vem, morda so preveč trenirali.* »Nato pa sil je ekipa dobro opomogla ... ?»
»Proti koncu prvenstva je moštvo le začelo igrati kot zna. Predvsem na športnem dnevu Poleta so A-drijan Sosič in drugi pokazali, da lahko enakovredno tekmujejo tudi s kakovostnimi ekipami. Mislim predvsem na tekmo proti ekipi Ricrea-torii, ko smo zgubili le za boro piko.* »V svojih vrstah pa imaš nekaj dobrih in obetajočih igralcev.* »Gotovo najboljši je Adrijan Sosič, ki je igral skoraj skozi vse prvenstvo v odličnem slogu. Tudi Jugovič je, predvsem proti koncu prvenstva igral dobro v zanj nenavadni vlogi režiserja.*
»V prihodnji sezoni?*
»Nastopili bomo s to ekipo v prvenstvu mlajših mladincev.*
Minibasket
Borovci so v torek odigrali prvo tekmo v minibasketu za trofejo sv. Lovrenca. V Skednju so se namreč pomerili z močno peterko Interja, ki je tudi z visoko razliko odpravil »plave*. Končni izid je bil namreč 48:7 v korist predstavnikov Interja, ki je ponovno pokazal, da ima v svojih vrstah nricaj res odličnih igralcev.
V Borovi ekipi, ki je nastopila z o-krnjeno postavo, se je najbolje izkazal mladi Andrej Pegan, ki je tudi dosegel 5 točk.
b. L
mi z Bolgarijo. To bo edina tekma, ki jo bo italijanska reprezentanca odigrala v okviru svojih priprav za evropsko prvenstvo.
ODROJKA
Italijanska moška odbojkarska reprezentanca se bo 6. avgusta pomerila v Viareggiu v prijateljski tek-
NOGOMET
Poslovilno tekmo Peleja, v srečanju med Brazilijo in Jugoslavijo to nedeljo v Rio de Janeiru, bodo prenašali neposredno po televiziji tudi v ZDA. Prenos bo v barvah, vendar ga bo mogoče videti le v 40 dvoranah New Yorka. Cena vstopnice je 3.100 lir.
Finalisti v obeh skupinah se bodo torej pomerili med seboj. Prepričani smo, da bosta tekmi priklicali v dvorano UGG veliko število ljudi. Mnenja smo, da bo v prvi skupini ekipa Sovjetske zveze z lahkoto odpravila Španijo. Res je, da so se Španci povzpeli na drugo mesto, tik za Sovjeti, res pa je tudi, da so vse ostale ekipe bile drugorazredne. Rusi pa so igralci višjega kakovostnega razreda in jim ne bo zaradi tega težko premagati Špancev.
Težja pa je napoved za tekmo med Italijo in Jugoslavijo. Obe ekipi si želita doseči prvo mesto v B skupini in lahko upravičeno trdimo, da si vsaka to v določeni meri tudi zasluži. Pred prvenstvom so strokovnjaki menili, da je francoska ekipa enakovredna italijanski in jugoslovanski. Rezultati so to trditev le delno opravičili. Medtem ko so Jugoslovani Francoze z lahkoto odpravili, so se morali Italijani v torkovi tekmi precej potiti, da so lahko premagali francosko ekipo, ki je celo vodila v prvem polčasu.
V tej skupini so bili Izraelci pravi outsider. Nihče ni nanje računal, pa so se povzpeli na lestvici na tretje mesto, pred Francoze, in bodo na tem mestu po današnjih tekmah najbrž tudi ostali. Tudi v tekmah z njimi so bili Jugoslovani boljši kot Italijani.
Če pogiedamo še ostale tekme v katerih so igrali Italijani in Jugoslovani, bi si upali izraziti mnenie, da se bo nocoi sreča nasmehnila Jugoslovanom, italijanska ekipa jo dosegla namreč boljši rezultat le v tekmi s Švico.
Rezultati dosedanjih tekem, ki sta jih igrali italijanska in jugoslovanska peterka, so naslednji: Italija — Švica	102:24
Italijo — Nemčija	51:35
Italija Izrael	70:58
Italija — Francija	63:54
Jugoslavija — Nemčija	67:50
Jugoslavija — Francija	85:64
Jugoslavija — Švica	77:37
Jugoslavija — Izrael	78:47
ka je bila, kot smo že poročali, doslej na tem prvenstvu odsotna. Prikazala se je le tedaj, ko je igrala italijanska reprezentanca. Zaradi tega smo prepričani, da se bo go-riško občinstvo odzvalo tudi jutri vabilu italijanskih košarkarjev in jim bo z vzkliki tudi precej pomagalo. In to bo brez dvoma italijanskih igralcem v veliko pomoč. Jutrišnja tekma bo vsekakor zelo zanimiva, čeprav bodo morda v drugi tekmi sovjetski igralci pokazali lepšo igro.
Lestvici sta po prvih štirih tekmah naslednji:
	SKUPINA		A		
Sov. zveza	4	4	0	320	157
Španija	4	4	0	260	149
Grčija	4	2	2	188	189
Turčija	4	1	3	139	214
Švedska	4	1	3	176	312
Avstrija	4 0 SKUPINA		4 B	155	263
Italija	t	4	0	384	181
Jugoslavija	4	4	0	307	198
Izrael	4	2	2	288	258
Francija	4	1	3	259	271
Nemčija	4	1	3	239	270
Švica	4	0	4	163 1	383 m. w.

Treba pa je upoštevati še eno dejstvo. Občinstvo! Goriška publi-
ifiy .*
Italijan IV *ssa je bil v hitrostne m smučanju v Cervlnii včeraj najhitrejši, vendar se rekor du te proge ni približal
V HITROSTNEM SMUKU V CERVINII
Nogometni pokal Italije 1971-1972
MILAN, 14. — Italijanska nogometna zveza je objavila danes koledar tekmovanja za italijanski nogometni pokal, za sezono 1971-72. Posamezne skupine in koledar so sestavili s pomočjo elektronskega računalnika, ki ga ima CONI.
Posamezne skupine tega tekmovanja bodo sestavljene takole:
1.	skupim:
Inter, Varese, Brescia, Reggina in Como:
2.	skupim:
Milan, Mantova, Catania, Novara in Monza;
3.	skupim:
Napoli, H. Verona, Catanzaro, Palermo in Sorrento;
4.	skupina:
Juventus, Sampdoria, Bari, Taran-to in Genoa;
5.	skupim:
Bologna, LR Vicenza, Modena, Ce-sena in Reggiana;
6.	skupim:
Roma. Atalanta, Lazio, Temana in Perugia:
7.	skupim:
Cagliari, Fiorentina, Foggia, A-rezzo in Livorno.
SABLJANJE
Danes bodo na svetovnem sabljaškem prvenstvu na Dunaju opravili polfinale v ekipnem floretu za žen-
ske. Nastopile bodo reprezentance Sovjetske zveze. Madžarske, Poljske in Francije.
Casse 173 km na uro
CERVINIA, 14. — Danes so nadaljevali s sipusti v hitrostnem smučanju z letečim startom v Cervinii. Včeraj je namreč snežilo in običaj-
Kot smo že poročali je postal pre dsednik Juventusa bivši nogometaš tega kluba Bonlperti. Dolgo vrsto let je bil tudi tehnični vodja te enajsterice. Na sliki je z dosedanjim predsednikom Giordenettijem
nih spustov niso mogli opraviti, ker je bila proga za te zahtevne in nevarne smuke neprimerna.
Danes so se najbolj izkazali Italijani in Japonci, ki so veliki strokovnjaki za tč vrstni smuk, pa niso dosegli boljših rezultatov. Kot vse kaže, trenutno le proučujejo najboljše maže za prihodnje dni.
Poprečne hitrosti so bile tudi danes dokajšnje, čeprav so tekmovalci startali nekoliko nižje, kot običajno. če bo proga tudi jutri v tako dobrem stanju, kot je bila danes, potem lahko pričakujemo tudi nov svetovni rekord.
1.	Alessandro Casse 173,331 km
2.	Luigi Di Marco 172,331 km
3.	Teresio Vachet 172,166 km
4.	Walter Vidi 172,084 km
5.	Giuseppe Meynet 171,591 km
6.	Masaru Niši (Jap.) 171,428 km
7.	Franz Schaller (Avstrija) 171,102 km
SKOKI V VODO
17. in 18. julija bo v Rimu mednarodno tekmovanje v skokih v vodo. Nastopili bodo tekmovalci Francije, Italije, Poljske in Češkoslovaške. V italijanski reprezentanci bo nastopil tudi Klaus Dibiasi.
ODBOJKA
Bolgarija je zmagala na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju v Nici. Končna lestvica:
1.	Bolgarija
2.	Nizozemska
3.	Italija
4.	Francija.
todl za sabotaž dela. Za vedno jima bo hvaležen, ker sta du« Verjela in zaupala. Zdelo se mu je, da mu Perne vidi v {vA°: Predlagal mu je, naj dokaže z dejanji, kar govori.
mu je Seddova in jima dal nahrbtnik eksploziva. jtvnila sta se čez teden dni, potem ko sta iztirila vlak z voja-d/0^1. ki je pripeljal okrepitve v mesto. Potem se je ponudil, bi mu pripeljal svoje ljudi, ki se hočejo rešiti Nemcev in radi oprali. Perne je privolil. Mahaj lo se je z njimi pove-”\jih pripeljal za celo četo.
■j. Seidov je obdeloval hlače in bluzo. Skrbno jih je krtačil. storL011 Je doživel podobno usodo. Preživel je bitko v Seva-hič»°lu‘	80 Nemci zasačili kot bataljonskega bol-
v^rja med kopicami mrtvih in umirajočih. Vtaknili so ga delov^j bataljon. V Trstu je naletel na Mehtdja, s katerim
I>ozr5ala Se kot otroka. Tudi Seidov je bil doma iz
^ p°trkalo je. Mdhajlo se Je nehote ozrl na težko poštolo, hči le^ala na zglavju ležišča v kotu. Oglasila se je domača vitk Seidov Je odprl. Vstopila je mlada, temnolasa Mirjam, srednje visoka. Nasmehnila se je. V svetlo rjavih očeh prt«. Je zganilo nagajivost, v licih pa so se naredile jamice.
a Je z likalnikom, da bi pomagala Seidovu. bg, Mdhajlo je sčdel na posteljo in se zazrl v dekle. Njene p0'l5>čice so hitele po obleki, ki je bila nekoč last neinškoga jToontka. Nekaj dni zatem, ko je pobegnil, ga je počakal v zakotni ulici blizu morja. Pripeljala ga je Ilegalka, ^ J® hila Mihajla povezala z gibanjem. Z enim samim udar-je zbil po tleh. Slekla sta ga in ga vrgla v kanal. v Mirjan je čutila njegov pogled, si popravila lase in segla v L^dpasnik. Izvlekla je nemški letak. Mihajlo ga je vzel
4 TOke. Bil je naslovljen na pripadnike nemške vojske. Bral Pkglas:
^ '<PartizaT1i nadzirajo velik del ozemlja Jadranske opera-Pa ® cone. Povsod in ob vsakem času računajte z napadi.
Zajnii včasih nosijo nemške uniforme in govorijo nemško. zadr* jo 86 tudi v mestih in minirajo prostore, kjer se u'u-zUje,jo naše enote. Pojavljajo se povsod, tudi na najbolj
prometnih cestah, zlasti pa na osamljenih krajih. Bodite previdni! Orožje imejte pripravljeno vedno in povsod. Nikoli ne hodite posamično, temveč samo v skupinah. Zavarujte bivališča in ne zapuščajte ponoči brez potrebe zavarovanih bivališč. Neznanih In prepovedanih lokalov ne smete obiskovati. Bodite previdni tudi pri srečanjih s tujimi avtomobili. Tudi v njih se prevažajo partizani. Nevarnost špijonaže je zelo velika. Agenta sovražnikove obveščevalne službe, ki velikokrat govore nemško in se oblačijo v naše uniforme, so stalno na delu. Prisluškujejo telefonskim pogovorom. Bodite povsod previdni in ne pogovarjajte se s tujimi osebami. Posebno pozornost posvetite v gostilniških prostorih ženskam. Te so marsikje v službi sovražnika. Sumljive osebe takoj prijavite in aretirajte. Pozor! Sovražnik povsod prisluškuje.«
«Ste me razumeli? Da ali ne?» je z zagatnim glasom vprašal Mihajlo Seddova, posnemajoč nemškega oficirja.
«Da, gospod poročnik. Sumljive takoj prijaviti in aretirati... Posebno takšne, ki nastavljajo mine,« se je Saidov Izprsil in zdeklamiral vse grehe, ki sta jih že napravila po mestu.
Dekle se je nasmejalo do solz. Medtem je zlikala bluzo in Jo ponudila Mihajlu. Oblekel jo je, dobro se je podala njegovemu atletskemu telesu.
«Krasno ti pristaja,« Je reklla Mirjam, M ni mogla skriti občudovanja.
«Za parado pred Reichstagom bi bil dober,« Je menil Seidov.
«Sicer pa je čedalje bolj nevarno. V glavnem so izdali te letake zaradi naju. Prav gotovo naju iščejo.« Večkrat ga je prepričeval, naj nikar več sam ne vabi rojakov iz nemške vojske, ker jim gestapo lahko podtakne svojega človeka. Mehtiju pa je bilo žal ljudi, ki si ne vedo pomagati.
Slekel je bluzo, dekle pa ju je povabilo na večerjo.
Za mizo ladjedelniškega delavca Sosiča sta se počutdla kakor doma. Po večerji jima je gospodinja nalila kraškega terana. Pili so in se pogovarjali. Sosič je že dolgo vodil partijsko organizacijo v ladjedelnici. Zato je rad poslušal iz ust
sovjetskega človeka resnico o deželi, ki so jo Imeli proletarci za vzor pravične ureditve sveta. Tudi v Trstu je med slovenskim prebivalstvom Osvobodilna fronta dobivala čedalje več pristašev in prodirala tudi med napredne sloje Italijanov. Sosič je bil jako ponosen na slovensko vojsko. Prek zanesljivih frontovcev je razpredel po mestu obveščevalno mrežo in pošiljal podatke prek hčerke Mirjam, ki je hodila k sorodnikom na Kras, na kurirsko postajo, od koder so potovali na štab korpusa, k Pemcu.
Odporniško gibanje v mestu se Je krepilo, organizacije so rasle na vseh koncih; mnogo delavcev je odšlo v Tržaško brigado, udarne skupine mladincev-skojevcev pa so izvajale sabotaže v mestu. Nemci niso mogli zavreti naraščanja odpora, čeprav so kruto ln surovo ukrepali. Sosičev« oči, obdane z drobnimi gubicami, so se smejale, ko je razlagal fantoma, kako je v mestu. Imel je kakšnih petdeset let ln je bil dokaj čvrst, čeprav so mu že siveli lasje nad ušesi. Občudoval je pogum teh dveh mladih Rusov in bil na tihem ponosen, da je vpleten v najdrznejšo sabotažo v vsem času okupacije.
S svojo trdo žuljavo roko je dvignil kozarec, napil mednarodnemu bratstvu, rdeči revoluciji, v katero je neomajno veroval, se zanjo boril vse življenje in v tem duhu vzgojil obe hčerki.
Ko sta legla, Je Mihajlo dolgo strmel v mrak in mislil na Mirjam. Ah, njene mehke ročice, voljno telo, izzivajoče prsi, zvonki brezskrbni smeh... Ce ne bi bilo vojne... Tako pa — kdo ve, če se bosta še srečala. Morda nikoli več. Skušal je odgnati misli, ki so ga peklile in spravljale v obup.
«Kaj tako prekleto molčiš, Mehti?« je vprašal Seidov, ki bi se bil rad pogovarjal, da bi se zamotil.
((Razmišljam o Mirjam. Ta ženska je moj tip. Menda še nisem srečal podobne.«
«Tudi moj tip bi bila lahko,« Je žalostno dahnil Seidov. «Lepa je, pa še iznajdljiva in pogumna povrhu.«
Mihajlo sl je zaželel, da bi Mirjam potrkala na vrata in prišla k njemu. Noč mu je zaprla veke, pa je še vedno mislil nanjo. Videl jo je v visoki stepski travi, ožarjeno od sonca
in radosti. Vabi ga in se mu umika, beži pred njim, dalje v stepo proti obrežju velike reke, prav tja, kamor je sam najraje hodil. Podi se za njo, jo ujame in dvigne v naročje... Zaspal je.
Zjutraj sta poležala. Počakala sta, da Ju je prišla budit. Bila je sveža ko dih pomladnega jutra. Sedla je k Mihajlu na posteljo, mu segla z roko v lase In ga pobožala po obrazu.
((Sinoči nisem mogla spati. Zelo sem bila vznemirjena. Tako rada bi prišla k vama, pa sl nisem upala.«
«Vidiš! Čakala sva te skoraj do jutra. Skoda, da ne znamo brati misli.«
Zenske nežnosti ni okusil že vso dolgo vojno. Ob njenem božanju se je raznežil. Zbal se je zanjo in nehote se je čutil krivega, da so jo vpregli v tako nevaren posel.
«Se ne bojiš? Ce te dobe pri nama, te bodo obesili z nama vred.«
«Ne bodo nas! Sicer pa se ne bojim umreti. Saj oče pravi, da ne vem, kaj je življenje, da sem mlada in neumna...«
Potem Jima je prinesla zajtrk. Ni jima teknil. Tudi ona ni mogla Jesti. Mihajlo se je pošalil, da je bolje, če stakne kroglo v prazna čreva kot v poln trebuh. Potem sta se obrila in oblekla vsak svojo uniformo, Mirjam pa ju je nadišavila z dišečo vodo.
«Zdaj dišiva, kot bi prišla lz bordela za boljše goste,« se je šalil Seidov, Mihajlo pa si je ravnal odlikovanja — železni križec I. stopnje, ran jensko, jurišno in druge značke. Nadel si je kapo ir. napravil ledeno oster obraz.
«Ste pripravljeni?« je rezko vprašal po nemško Seddova.
«Da, gospod poročnik,« je odgovoril Seidov, oblečen v uniformo pehotnega podoficirja, in se izprsil.
«In najina prtljaga?«
«Prav tako.«
«Prav lepo sta odigrala generalko,« Je rekla Mirjam. «Hitler vaju ne bi razločil od Nemcev, tako popolna sta.«
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnic*	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvc 15.500 lir.	V/ SFRJ posa-
mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
15. julija 1971
Ea SPIM Tekoč račun pri Narodi/ banki v Ljubljani 501-3-270/] •ADIT. - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ‘
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ogla*!* 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri .SocletA Pubbliclti lteliani»'
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT-Tld
HA POBUDO PALERMSKE KVESTURE IN POVELJSTVA KARABINJERJEV V ULSTRU SE NADALJUJEJO TERORISTIČNA DEJANJA
Racija za domnevnimi mafijci po vsem italijanskem ozemlju
Aretiranih skupno 31 osumljencev, ki so jih prepeljali v Palermo
MILAN, 14. — Danes ob 13.50 Je odpotoval iz milanske osrednje postaje vlak s katerim so policijski organi prepeljali na Sicilijo devet domnevnih članov sicilske mafije, ki so jih aretirali prejšnjo noč v Milanu tn milanski pokrajini.
Aretacija devetih osumljenih mafijcev v Milanu spada v okvir večje policijske akcije, ki so jo organi palermske kvesture ln tamkajšnjega poveljstva karabinjerjev Izvedli po vsej Ital v zvezi z nekim zločinom v Palermu. 10. Julija je Izginil v Palermu brez sledu 35-letni Vincenzo Guercio, ki je Imel v najemu neki bar blizu kina «Massi-mo» na Trgu Giuseppe Verdi. Palermska kvestura ln poveljstvo karabinjerjev sta v tej zvezi objavili naslednje poročilo: ((Nedavni zločinski primer ugrabitve trgovca Vinoenza Guercla je napotil preiskovalne organe, da so zastavili vse svoje sile, da bi dokazali obstoj obširne zločinske organizacije s mafijskim obeležjem, ki deluje ▼ Palermu ln v nekaterih drugih Italijanskih pokrajinah. Preiskovalni organi so se prepričali, da je bil ta zločin Izveden s kruto brezobzirnostjo ln da Je po načinu Izvedbe podoben drugim strahotnim zločinom do katerih je pred kratkim prišlo v sicilskem glavnem mestu. Ta zločin je po svoji slnitoma-tologijl ln svojem značaju člen enega samega zločinskega naklepa, ki je povzročil v Palermu ln drugje hudo zaskrbljenost v vsej javnosti*.
Oe ta dogodek povežemo s poročilom antlmafljske komisije, ki Je v teh dneh objavila življenjepise najvidnejših predstavnikov sicilske mafije, potem je razumljivo, da so oblasti končno le občutile potrebo, da je treba napraviti kraj zločinskemu delovanju sicilske mafije, ln to ne samo na Siciliji, temveč v vsej državi. Tako je prišlo do obširne akcije na vsem italijanskem ozemlju, ki sta Jo vodila palermska kvestura ln palermsko poveljstvo karabinjerjev. Največ mafijcev so policijski organi aretirali v Milanu. Zs prej je prispela iz Palerma skupina kakih 40 karabinjerjev ln policijskih agenjov, ki so danes prepeljali osumljene osebe s karabinjerske postaje v Ulici Moscova na železniško postajo. Bilo je nekaj po 12.45, ko so spravili domnevne mafijce na karabinjerske «gazzel-le», m sicer vsakega na poseben avto. Vsi so bili uklenjemi, spremljali pa so jih po štirje karabinjerji Avtomobili so zapustili vojašnloo po dva s presledkom nekaj minut. Ob 13.10 so spravili aretirane na vagon 2. razreda, ki Je bil že priključen brzemu vlaku za Palermo. Osumljence so spravili vsakega v poseben kupe. tako da se niso mo-
gli pogovarjati med seboj. V vagonu je bilo tudi 40 karabinjerjev ln policijski agentov.
Nekoliko pred odhodom vlaka Je prišlo na dvanajsti tir več sorodnikov ln družinskih članov aretirancev Med njimi je bilo največ žensk, kt so na ves glas klicale svojce. Prizadeti so se sicer prikazali pri oknih, toda skušali so se Izogniti radovednosti ljudi, ki so šli mimo ter še posebej vztrajnemu zasledovanju fotoreporterjev. Svojci so poslali artdrancem nekaj hrane, pl ja če, cigarete ln druge predmete, ki so koristni za potovanje.
Domnevni mafijci, ki so Jih aretirali v Milanu so: Carlo Pidenzati, Glovamni Scaglione, Prancesco La Čara, Prancesco Magrl, Glovannl Alberti, Domenlco Santoro, Salva-tore Battaglla, Gioacchino ln Paolo Seidita (oče ln sin). Iz nadaljnjih poročil se Je Izvedelo, da so v vsej Italiji aretirali 31 mafijcev. V veliki večini primerov pa gre baje za ljudi, ki niso posebno pomembni. V Rimu je bil aretiran 30-lebni Nataše Rimi, ki je prišel pred kratkim s Sicilije, kjer Je delal v nekem tamkajšnjem deželnem uradu. Premeščen Je bil v neki urad dežele Lazto. Pravijo, da se Je moški, •ki je že poročen, skušal rešiti vsa-
kršne vezi s sicilsko mafijo. Res pa je tudi, da je sin ene od slovitih mafijskih osebnosti, ki so jih pred kratkim preselili z Votoka Filicudi na otok Asinaro pri Sardiniji. Nekaj mafijcev so aretirali tudi v Neaplju, kjer pa baje operacija ni bila posebno učinkovita.
Letalska nesreča pri Caracasu
CARACAS, 14. — Sedem oseb je umrlo v letalski nesreči blizu Caracasa. Maihno turistično letalo je iz neznanih vzrokov treščilo na majhno hišo. Žrtve nesreče sta potnika letala in. prebivalci hiše.
NEW YORK, 14. - Branilci 26-letne temnopolte revolucionarke in profesorice filozofije Angele Davis so predstavili priziv, ker »proces nima legalne osnove in gre očitno za politično zatiranje*. V utemeljitvi so branilci poudarili: »Tudi študent. ki šele orvo leto študira pravo, lahko ugotovi, kako nima ta proces nobene osnove. Če bo vrhovno sodišče objektivno pregledalo obtožbo, bo lahko ugotovilo, da sloni samo na strahu in političnih predsodkih*.
Preteklo noč je v zasedi umrl še en britanski vojak Sprememba delovr_2ga umika trgovin
stane delavce 15 tisoč lir letno
IRA si je prevzela odgovornost tudi za ta zločin in še enkrat poudarila, da se skuša na ta način maščevati za umor civilistov
BELFAST, 14. - Preteklo noč je v Belfastu umrl še en britanski vojak, ki je padel v zasedo pristašev organizacije IRA.
O umoru je prvo poročilo izdalo vojaško poveljstvo, ki je tudi posredovalo vesti o okoliščini umora. Vojak je bil v vojaški patrulji, ki je stražila katoliško četrt v An-dersontovvnu. Patrulja je bila na večjem vojaškem vozilu land - rover, ki ga je upravljal 25-letni padalec Richard Barton, ko je v bližini nekega križišča nenadoma začel pokati mitraljez. Med prvo preiskavo so agenti ugotovili, da je bilo izstrel ienih približno 60 strelov. Hudo je bil ranjen samo voznik, ki je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Veliko število agentov in vojakov se je seveda takoj lotilo širše preiskave in iskanja «morilcev».
Že od prvega trenutka je bilo vsem jasno, da gre za dejanje pristašev organizacije IRA (Irish Re-publicaon Army), ki je z včerajšnjim poročilom zagrozila hude represalije, da bi maščevala smrt nekaj civilistov, kii so izgubili življenje pretekli teden v Derryju pri ostrejših spopadih ali zaradi neupravičenega streljanja policistov. Sicer se je malo kasneje izvedelo, da je IRA izdala danes v Dublinu novo poročilo, v
PO 32 RAZPRAVAH OBSODBA TURINSKECA SODIŠČA
Stroge kazni za pripadnike «Lotta continua»
katerem prevzema vsaiko odgovornost za umor britanskega vojaka. Poročilo poudarja, da gre za maščevalno dejanje, kakor že včerajšnji umor britanskega vojaka, ki je stražil v belfaški četrti Falls Road.
Richard Barton je torej drugi vojak, ki je izgubil življenje v zadnjih 24 urah in deseti letos. Število občanov, ki so izgubili življenje med raznimi spopadi ali tudi zaradi streljanja policije med demonstracijami, pri katerih so bili včasih slučajno navzoči, seveda ni znano, kakor ni znano število ranjenih in a-retiranih ob vsakem spopadu, ker izdaja «točnejša» poročila samo vojaško poveljstvo, ki se seveda omejuje na obveščevanje, ko so ranjenci ali žrtve vojaki.
Policija aretirala Diega Vandellija
TRŽAŠKI DNEVNIK
OB PREDLOGU ZDRUŽENJA TRGOVCEV
■v	0
Danes skupščina trgovskih pomočnikov - Sindikati grozijo s stavkami • Ce bi trgovat odprli ob 9. uri zjutraj bi samo v Trstu nad 15 tisoč delavcev izgubilo pravico do «zelent ga listka> - Kaj pa opoldanski nakupi? * Zakon prepušča zadevo dežele#
Protesti obsojencev na turlnskem sodišču
........mi,urnim.............................................iiiimim....n  .....i.mmi.mimmi.m  
TRST A
7.16, 8.15,	11.30, 13.15, 14.15,
17.15, 20.15, 33.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Harmonikar Larcamge; 12.10 Otrok v prvih letih svojega razvoja; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casanmasslmov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost ln prireditve; 18.30 Romantične simfonije; 19.10 Kraške črtice; 19.20 Izbrali smo za vas; 19.40 Poje zbor praških otrok; 20.00 Spori; 20.35 Radijska enodejanka; 21.30 Skladibe davnih dob; 2130 Nežno ln Uho; 22.06 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45Tretja stran; 15.10 Kot juke bos; 15.50 Giordano:	«Andrea Chenier*; 16.45
Boschettljev trio.
KOPER
7.30, 8.00,	12.30, 14.00, 15.30,
2015, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 9.30 Glasbena matineja; 10.15 Nove plošče;
10.30	Poletne pesmi; 11.00 Včerajšnji ta današnji uspehi; 14.45 Glasba ta pesem; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Napotki za počitnice ; 14.15 Vesela glasba; 14.35 Sounri včeraj ta jutri; 15.00Glasbeni spored; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Glasbeni vrtiljak;
18.30	Včerajšnji ta današnji u-spehl; 18.45 Ansambel «Paraoni»; 19.00 Operni odlomki; 19.45 Svet plošče; 20.30 Prenos RL; 23.20 Romantični motivi; 23.35 Jazz glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 tn
23.30	Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8 30 Pesmi; 9.15 VI ta jaz;
11.30	Operna glasba; 12.10 Izložba plošč; 13.15 Oddaja s Pep-plnotn De Pllippom; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Počitniški mikrofon; 16.20 Za vas mlade;
ČETRTEK, 15. JULIJA 1971
18.45 »Beto, rdeče, rumeno*; 19.00 Operna scena; 19.30 Televizijske pesmi; 2030 «11 mondo dl MlHy»; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.45 Zabavni spored; 22.15 Dvajseto stoletje; 22.30 Simfonični koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30,	10.30, 13.30, 18.30,
19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Orkestri; 9.15 Radijska Igra «Goya»; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovor!; 12.35 «Alto gradl-mento*; 14.00 ln 18.05 Kako ta zakaj; 14.05 Pesmi; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Pregled novih plošč; 15.40 «The Pupil*; 16.05 Odprti studilo; 18.15 Plošče; 18.50 Pripovedke za odrasle; 19.15 Plošča za poletje; 20.10 «Supersomic» — plošče; 21.30Klasična glasba; 22.40 Radijska 1-gra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 12.20 Znani Izvajalci; 13.00 Medigra; 13.55 Dva glasova, dve dobi; 14.30 Plošča v Izložbi; 15.35 Koncert pianista Alda Tramrne; 16.15 Italijanska sodobna glasba; 17.00 Pregled tujega tiska; 17.20 Strani albuma; 17.30 Je možna proti-kultura? 18.20 Lahka glasba; 18.45 Malo gledališče; 19.20 Vsa-kovečeml koncert; 2130 Zafredova opera.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.05
Glasba ta poezija; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.10 G. B. Blattl;	10.20 Baletne skladbe;
11.00 Medigra; 12.00 Dva glasova, dve dobi; 12.20 Darius Mil-haud: «Searamouche»; 12.30 II-debrando Plzzettt; 13.15 Zabavna opera; 14.15 Italijanska sodobna glasba; 15.30 Lahka glasba -stereo.
SLOVENIJA
7.00, 9.00,	10.00, 13.00, 18.00,
19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila;

9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.45 «Pesem lz mladih grl*; 11.15 Pri vas doma; 13.10 G. Rossini: odlomek iz opere »Seviljski brivec*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 «Cezpolja In potoke* z godci in pevci; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Lahka glasba za razvedrilo; 16.30 Glasbeni tmtermezzo; 16.40 Madžarske narodne pesmi; 17.40 Z orkestrom Ralmomdo; 18.10 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 19.30 Operetne uverture; 19.45 Naš podlistek; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Minute z ansamblom Mojmlra Sepeta; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi ta napevov; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Nočni koncert; 24.00 V gosteh pri tujiih radijskih postajah; 0.30 Od popevke do popevke.
ITAL TELEVIZIJA
18.15 TV za otroke; 19.45 Športni dnevnik ta kronike;	20.30
Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.30 TV Igra: «Koltko sladkorja gospa Vami?*; 22.25 Glasbeni spored; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.10 Evrovizijski prenos Tour de France; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored ob 11. nagrajevanju za televizijsko režijo; 22.20 Boomerang.
Koprska barvna TV
20.30 Dotoumentar;	21.00 Clk
čak; 21.10 Maila glasbena zgodba, ob zaključku «Angeli lz Kur-blnova*, dokumentar.
JUG TELEVIZIJA
19.20 Obzornik: 19.35 Družina: 20,05 Enkrat v tednu; 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.00 TV dnevnik: 21 35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir; 22.35 XXI. stoletje; 23.35 400 let slovenske glasbe: U-roš Krek: 00.00 Poročila.
TURIN, 14. — Po 32 dneh razprave je turinsko sodišče izreklo obsodbo proti 56 pripadnikom levičarske izvenparlamentarne organizacije »Lotta continua*, ki so jih tožili zaradi nedovoljene manifestacije 29. maja.
Sodišče je bilo zelo strogo: 11 oseb je obsodilo na zaporne kazni od dveh let in 20 dni do dveh let in pet mesecev; 28 oseb je obsodilo na zaporne kazni od 20 dni do e-najst mesecev in 20 dni; enajst o-seb je oprostilo, šestim obtožencem pa so prizanesli zaradi mladolet-nosti. Sodišče je dalje ukazalo, naj se nemudoma izpustijo iz zapora vsi oproščeni, mladoletniki in tisti, ki so bili obsojeni na manj kot eno leto zapora.
Pripadnike organizacije	« Lotta
continua* so obsodili zaradi nasil-stva in osebnih poškodb v obtežil-nih okoliščinah.
Ker so se sodne oblasti bale, da bi ne v sodni dvorani nastali incidenti, niso dovolile vstopa občinstvu. V dvorano so smeli vstopiti samo ožji sorodniki obtožencev in odvetniki.
Popolnoma jasno je, da je obsodba izzvala precejšnjo polemiko s strani organizacij »Lotta continua* in »Potere operaio*. ki sta že izdali uradno poročilo, v katerem ugotavlja, da »sloni obsodba na nepravilni proceduri in na lažnih pričevanjih*.
Huda prometna nesreča v Pakistanu: 50 mrtvih
RAVALPINDI (Pakistan), 14. -Najmanj 50 oseb je izgubilo življenje zaradi hude prometne nesreče, ki se je pripetila danes v bližini pakistanskega kraja Alam (približno 300 k^ometrov od Ravalpindija) ob reki Skat, v katero je strmoglavil avtobus z vsemi potniki. Po prvih vesteh se zdi, da so vozilu nenadoma odpovedale zavore. Baje je o-stalo živih samo 11 oseb, ki pa imajo izredno hude poškodbe.
RIM, 14. — Policija je aretirala Diega Vandellija, ki ga dolžijo, da je vodil skupino, ki je ugrabila Ser-gia Gadollo. Vandelli je znan tudi kot »Švicar*, ker se je običajno v primeru nevarnosti zatekal v Švico.
Po aretaciji so Vandellija seveda takoj odpeljali na kvesturo, kjer so ga dolgo zasliševali. Medtem je druga skupina agentov pregledala njegovo stanovanje, v katerem je našla precej orožja in denarja, poleg talarja, ki je služil Vandelliju za kamuflažo.
Z Vandellijevo aretacijo je policija precej napredovala s preiskavo v zvezi z ugrabitvijo Gadolle, vendar še ni ujela nekaterih članov zlikovske skupine. Do sedaj so Gadollovi ugrabitelji, ki jih je policija že pred časom spravila za rešetke, skušali naprtiti vso odgovornost za organizacijo ugrabitve Vandelliju, zelo zanimivo bo vsekakor, kar bo sam Vandelli povedal.
Potres na
Salomonovih otokih
WASHINGTON, 14. - Ameriško državno opazovališče ta središče za podatke o potresih je javilo, da so seizmološke naprave zabeležile močan potres jakosti 8,3 stop. po Richterjevi lestvici, katerega epicenter naj bi bil na Salomonovih otokih. Potres so zabeležila tudi druga seizmološka središča, na primer na Dunaju, v Hongkongu in v Atenah.
KEITA (Bougaiinville), 14. — V Kelti na Salomonovih otokih so potresne sunke čutili kar pet minut zaporedoma. V tem kraju ni žrtev, ranjene pa so bile tri osebe. Precej škode je povzročil velik morski val, ki je sledil potresnim sunkom.
PORT MORESBY (Nova Gvineja), 14. — Po prvih vesteh je potres terjal tri žrtve na otokih New Britain in New Ireland, ki so približno 300 kilometrov od Salomonovih otokov. Na prizadetih otokih je potres dosegel jakost 7,5 stop. po Richterjevi lestvici. Potres je povzročal nekaj razpok v zemlji, precej škode na sicer redkih poslopjih in prekinitev električnega toka ter vodne napeljave. Najbolj so občutili potresne sunke v Robaulu, ki je najvažnejše središče na otoku New Britain.
Malenkostna sprememba v delovnem urniku navidezno ne spremeni ničesar, v resnici pa odpira niz socialnih in človeških problemov. Taka sprememba, ali točneje, predlog o spremembi urnika, razburja duhove v tržaških trgovskih krogih, kjer grozijo sindikati trgovskih pomočnikov s stavko in ostrim nastopom na vseh ravneh.
Združenje trgovcev je namreč predlagalo, v skladu z izsledki ankete o številu obiskovalcev trgovin v posameznih urah, naj bi urnik trgovin premaknili za pol ure naprej. Odprli naj bi jih ob 9. uri (prej ob 8.30), opoldanski premor pa naj bi se pričel ob 13. uri (prej ob 12.30).
V začetku članka smo zapisali, da gre le navidezno za nepomembno spremembo, a ni tako. V pogovoru s sindikalisti smo izvedeli, zakaj se trgovski pomočniki upirajo in nočejo sprejeti teh predlogov.
Večina trgovskih uslužbencev, ki
busi. Tako ali drugače, vsi se poslužujejo jutranjih avtobusov, kjer je v veljavi »zeleni* Listek za povratno vožnjo ali »dvojni* listek, kot ga imenujejo na nekaterih zasebnih koncesijskih progah.
Če bi odprtje trgovin premaknili za pol ure, bi se skoraj vsi znašli pred dvojno izbiro; ali kupiti »zeleni* listek v predpisanem času (kar pomeni, pred 8. uro) in pohajati po mestu pol ure in še več; ali pa plačati vsak dan 50 lir več za povratno vožnjo, ki je bila doslej brezplačna, kar znaša — na osebo — 15 tisoč lir več za letni strošek za prevoze.
Tudi tiste pol ure več opoldne razburja delavce, predvsem pa delavke. Res je sicer, da so povečini mlada dekleta, toda ne manjka med njimi tudi poročenih žensk, ki morajo skrbeti za družine. Te so doslej izkoristile tiste pol ure časa med 12.30 in zaprtjem nekaterih drugih trgovin (recimo: tale-karne, jestvine, zelenjava, ribarni-
jih je v Trstu in pokrajini skoraj ce in mesnice) za družinske naku-16 tisoč, se na delo vozi z avto- ' pe. S spremembo umika bi mo-
mMIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIimilUIIIMtIllllltIMHtnillllinilllllHIIIIIMIMmtIIMIMIIIIIIinillMIIIIIIIlUIIIIIIIIIIHII
PO DESETURNEM POSVETOVANJU SODNIKOV
Oproščena brata Pisano zaradi pomanjkanja dokazov
Izgredi pred čllanjem razsodbe in po njej
Ugrabitev predsednika jordanskih študentov
BEIRUT, 14. — Nekaj oboroženih mož je danes ugrabilo predsednika ordanskih študentov na ameriški •iniverzi v Beirutu, Abdela Karima Al Kabaritija, ki je tudi v sorodstvu z jordanskim finančnim ministrom. Libanonska policija je seveda takoj uvedla preiskavo.
Rojstvo siamskih dvojčkov v Faenzi
FAENZA (Ravenna), 14. — V Faenzi sta se davi rodili siamski dvojčki. Mati — 32-letna Marinella Cappelli — ima že nekaj let starega sinčka, niso ji pa še povedali, da sta novorojeni deklici siamski. Skupaj tehtata pet kilogramov, imenovali pa so ju Eleno in Chiaro.
Deklici so nemudoma odpeljali v specializirano bolnišnico v Imolo. Zdravnik je povedal, da sta deklici združeni s prsi in trebuhom, zdi se tudi, da imata samo en želodček in del skupnega črevesja. Zdravniki bodo skušali ugotovili, če imata tudi skupna jetra. Bistveno je za sedaj, da imata dve srci. Ob njiju je neprenehoma specializirana bolničarka, kajti nevarno je, da si mali deklici vtakneta ročke v usta in se tako zadušita. Zdravniki so tudi izjavili, da je trenutno važno Samo, da ostaneta živi, kar se tiče operacije, pa bodo lahko odločali samo, ko bosta preživeli prvo in najnevarnejšo fazo.
Kaznovani podjetji ki sta prepovedali skupščine delavcev
MONTEBELLUNA, 14. - Monte-bellunski pretar je obsodil podjetji konfekcije Monti in Moven na izplačilo ene delovne ure vsem delavcem, ki so se udeležili skupščine. Podjetji sta kaznovali delavce s tem, da sta jim pridržali enourno plačo.
V svoji razsodbi je pretor določil, da delodajalec ne sme braniti in še manj prepovedali skupščine, če so ga delavci o tej pravočasno obvestili. Poleg tega je sodnik prepovedal pod.jet.iema nadaljevati s svojim protizakonitim ravnanjem. Skupščine morajo potekati normalno tudi ob prisotnosti sindikalnih predstavnikov.
RIM, 14. — Sodniki 9. sekcije rimskega kazenskega sodišča so danes oprostili zaradi pomanjkanja dokazov brata Giorgia in Paola Pisana, ki sta bila obtožena, da sta izsiljevala, oziroma poskušala izsiljevati filmskega podjetnika Di-na De Laurentiša.
Policijski organi so aretirali Giorgia in Paola Pisana 23. februarja letos na izrecno prijavo znanega filmskega podjetnika. Di-no De Laurentis je trdil, da sta ga brata izsiljevala. Paolo Pisano je bil izpuščen na začasno svobodo že med preiskovalnim postopkom, in sicer zaradi svojega slabega zdravja. Giorgio Pisano, ki je odgovorni urednik znanega desničarskega lista »Candido* pa je ostal do konca v zaporu, ker so sodniki menili, da niso obstajali pogoji za njegovo izpustitev na začasno svobodo.
Proces proti bratoma Pisano se je vlekel dolgo časa ter je vzbudil veliko zanimanje v italijanski javnosti. Tudi njegov epilog je bil zelo živahen, če ne celo razburljiv. Takoj potem, ko je predsednik prečite! razsodbo je nastal v dvorani ve)'k nemir. Mnogi od prisotnih so dalj časa ploskali. Neki desničarski sindikalist, ki je znan javnosti kat vnet zagovornik teze, da bi mora' biti sedež deželne u-stanove v Kalabriji v Reggiu in Moris E"gas sta skušala objeti o-proščenega glavnega urednika «Can-dida*. Do še hujših izgredov je prišlo že prej, ko je javni tožilec celo ukazal karabinjerjem, naj izženejo občinstvo iz dvorane.
V svoji iziaivi sodnikom je Giorgio Pisano trdil, da ni nikoli iskal Dina De T aurentisa. Obratno, bil je prav filmski podjetnik, ki ga je baje nadlegoval ter mu ponujal najprej 2 milijona lir in potem še dvojno vsoto. Giorgio Pisano je menil, da je De Laurentis nastopal v fenenu drugih ljudi. Trdil je še, da je slutil, da se je v ozadju De Laurentšsove pobude skrival velik škandal, pri katerem naj bi bile zapletene vidnejše osebnosti. Ker se mu je zdelo, da je bila zadeva s časnikarskega stališča zanimiva, je navidezno pristal na De Lau-rentisove ponudbe.
Sodniki so danes izrekli razsodbo po deseturnem posvetovanju.
V nedeljo v Idriji
Tekmovanje
čipkaric
in prosta zabava
Turistično društvo v Idriji organizira vsako tretjo nedeljo v juliju, to se pravi za prihodnjo nedeljo, 18. t. m. tekmovanje čipkaric, ki je postalo že tradicionalna idrijska prireditev. Ob 14. uri se bo v letnem zabavišču tMejca» zbralo kakih 30 tekmovalk, med katerimi bodo prvenstveno učenke idrijske čipkarske šole, pa tudi nekatere stare čipkarice.
Med tekmovanjem bo prikazan celoten nastanek čipke, kajti starejše čipkarice bodo pričele že z navijanjem klekeljnov, tako da bo možno slediti delovanju vseh čipkarskih propomočkov, ki so bula klekeljni, kolovrat za navijanje sukanca, jerbas in, končno, bucike. Tekmovalni del prireditve bo trajal približno poldrugo uro,
nakar bo sledila podelitev bogatih v glavnem praktičnih nagrad.
Tekmovanju pa bo od 17 do 24. ure sledila prosta zabava s plesom, za kar so poskrbeli organizatorji, za pijačo in jedačo pa bodo poskrbeli idrijski gostinci.
V nedeljo bo možen tudi ogled razstave ^klekljane čipke» v idrijskem gradu ■ muzeju, kjer bodo odprte tudi ostale muzejske zbirke in sicer mineraloška in rudarska zbirka, nadalje razstavn partizanske grafike, razstava NOB in pa Pirnatova soba.
Razstava dokumentov odporniškega gibanja
LIVORNO, 14. — Antifašistični od bor je za proslavo obletnice osvo boditve Livorna priredil razstavo dokumentov o Toskani v narodno osvobodilni borbi.
rale vsakokrat prositi lastnika **' govine, naj jim dovoli v trgovini kar pa je težko izvedljivo, če P® mislimo, da bi v nekaterih pril®? rih (posebno v manjših trgovin*' cah) ostal lastnik sam, ali ga spin11 ne bi bilo za prodajno mizo.
Mlajše se tudi pritožujejo, k** jim preostaja za osebne nakup* le pol dneva tedenskega počitki ko so trgovine drugega sektorj* odprte. Končno pa se večina ml« ših prodajalk hodi poleti tudi so® čit. MoVda res ni zadnje vpraš* nje bistveno, vendar zadeva čl1) veško plat vprašanja, ki prav tj ko spada v zaoieteni odnos n)®* položajem na delovnem okolju J zahtevami gospodarstva, se pral1 lastnikov. Za marsikatero bi pol ure skrajšan premor pome®11 odpoved opoldanskemu sončenj11 posebno še, če upoštevamo, & velja v trgovinah nenapisano pr*' vilo, da se sicer zaprejo ob vnj prej določenem urniku, ko gre * prostora zadnji odjemalec : tedj morajo detavke pospraviti, se P*J obleči, počesati itd. Tako v resni® odhajajo četrt ure pozneje z deli na delo pa prihajajo četrt ure ^ deset minut prej.
Vsekakor bodo o vseh teh vpfj šanjih razpravljali na danaOT skupščini trgovskih delavcev, bodo verjetno tudi sprejeli sklep da okličejo stavko, če trgovsf združenje ne bo umaknilo svoje#1 predloga.	.
Iz Rima smo medtem preje11 vest, da je komisija za industrij1 poslanske zbornice odobrila zakaj ki prepušča vprašanje urnikov govin deželnim organom. Pri tel® trdi zakon, naj dežele upošteva/ tako pravice kupcev, kakor pravico delavcev do prostega ^ sa. Zakon določa, da se mora/ deželne uprave prej posvetovati pristojnimi predstavništvi ob^Jj združenjem trgovcev in njihovi*®! zbornicami, delavskimi zbornica®" in drugimi odposlanstvi kramar/ in trgovcev na drobno.
Vsekakor določa zakon o urnik® trgovin sledeče kriterije:	#
ob praznikih in nedeljah mora/ biti trgovine zaprte: v praznik®1' ki niso nedeljski, je lahko do®* ljena jutranja prodaja kruh*' splošni urnik ne sme presegati J ur tedensko. Trgovine morajo vezno ostati zaprte pol dneva t®' med tednom. V izrednih prime*)11 ko si več praznikov sledi nep® sredno. smejo dežele dovoliti jut*] njo odprtje trgovin z jestvina®® da se zagotovi preskrba prebiv® stva s hrano.
Zakon dovoljuje, za izrazito ristična področja, spremembe ur®1 ka, ki ga mora odobriti dežel®’ uprava.
_________________
roletni modeli kot jih Je izdelal Cacharel: spomladi smo Jih videli na defilejlh, sedaj pa že po mestnih ulicah
at er < r, a n- »a s a. Sl < wi* a er SZ<S. £2. SZ •. *r a; ~ o. <	»Z rr < xr 3. se- s •= S £. S" S £S S" £. 3 * “• S.	^ CT 4*^a	I “TS I *■ "V I