Medana zastopa Slovenijo na mednarodnem tekmovanju Zlati cvet Evrope Entente Florale >/13 SREDA, 23. JULIJA 2008_ Št. 173 (19.263) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Srbija hoče v Evropo Dušan Udovič Še najbolj posrečeno je aretacijo Radovana Karadžica komentiral Mitja Volčič, ko je za tiskovno agencijo Ansa dejal, da »je bil izročen, ne pa aretiran«, kajti potreba za njegovo zaščito je enostavno odpadla. Govoriti o trinajstih letih »bega« je več kot evfemistično za človeka, ki se je z avtobusom peljal na delo v zdravniško ordinacijo, pa čeprav zaraščen kot divji mož. Javna tajna je, da se je vedelo zanj, lahko je računal na zaščito in relativen mir, če lahko sploh govorimo o miru v zvezi z človekom, ki je dokazano odgovoren za strahotne zločine. Kajti, če je bilo v primeru Miloševica dokaj težko dokazovati njegovo neposredno vpletenost pri izdajanju ukazov o pokolih in vojaških operacijah, je za Karadžica takšnih dokazov na pretek. Začenši z njegovimi javnimi nastopi, v katerih se je sam obremenil za Sarajevo, Srebrenico in druge zločine, ne da bi karkoli obžaloval. Za Srbijo je pomembno, da je proti Karadžicu ukrepala sama, kar je okrepilo njeno verodostojnost v mednarodnem merilu, čeprav je v vsej operaciji tudi kopica licemer-stva. O tem še največ pove izkušnja nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte, ki je zaradi tedaj nenaklonjenih političnih razmer zaključila svoj mandat, preden ji je uspelo spraviti za zapahe še zadnje med glavnimi balkanskimi krvniki. Upati je, da nova srbska vlada dovolj obvladuje državni varnostni in vojaški aparat, da ne pride do preobratov. Ne gre namreč pozabiti, da je Zoran Djindjic predajo Miloševica Haagu plačal z življenjem. Zgodba seveda še ni zaključena, treba jo bo izpeljati do konca, a pomembno je, da se je Srbija tudi s to potezo opredelila za Evropo. ITALIJA - Senat sinoči dokočno odobril zakon Alfano Imuniteta bo ščitila štiri predsednike Demokratska stranka in Italija vrednot ostro nasprotni SRBIJA - Nekdanji vodja bosanskih Srbov obtožen genocida Karadžic končno aretiran Aretacijo pozdravili EU in ZN ter mnoge države - Med Srbi tudi nekaj protestov BEOGRAD - Srbska policija je v ponedeljek zvečer aretirala nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžica. Aretiran je bil v okolici Beograda v akciji srbskih varnostnih služb. Karadžic je na begu preživel kar 13 let. Nazadnje je, neprepoznaven z dolgo sivo brado in lasmi, živel v Novem Beogradu, in se preživljal z alternativno medicino (na slikah ANSA Radovan Karadžic danes in aprila 1994). Kot znano, ga Haaško so- dišče obtožuje genocida in zločinov proti človečnosti. Njegovo aretacijo so pozdravili EU, ZN ter mnoge države, medtem ko je med Srbi novica vzbudila tudi nekaj protestov. Na 15. strani RIM - Senat je sinoči dokončno odobril zakon Alfano, ki štirim najvišjim državnim predstavnikom -predsedniku republike, predsednikoma senata in poslanske zbornice ter predsedniku vlade - daje imuniteto pred sodnim pregonom vse do zapadlosti njihovega mandata. Za je glasovalo 171 senatorjev iz vrst vladne večine, proti je bilo 128 predstavnikov Demokratske stranke in Italije vrednot, 6 senatorjev UDC in manjših strank pa se je vzdržalo. Demokratska stranka in Italija vrednot poudarjata, da je zakon napisan na kožo sedanjega premiera Silvia Berlus-conija in da ruši sedanjo ustavno ureditev. Na 4. strani V Rossettiju navdušeni nad lansko sezono Na 7. strani Predsednik Dežele Renzo Tondo srečal predstavnike italijanske manjšine Na 3. strani Obisk v poletni koloniji tržaškega Dijaškega doma Na 6. strani V občinskem svetu v Gorici o kuhinjah ortroških vrtcev Na 12. strani ČEDAD - Hči zraka na Mittelfestu Slovensko stalno gledališče predstavilo mednarodno koprodukcijo ČEDAD - Predstava Hči zraka, ki jo je Slovensko stalno gledališče pripravilo v koprodukciji z Mittelfestom, tržaškim festivalom Gledališča v gledališču in Primorskim poletnim festivalom, je le zaživela tudi v Čedadu. Po nedeljski odpovedi zaradi slabega vremena so jo uvrstili v ponedeljkov večerni, pravzaprav že skoraj nočni program. Dopoldne pa so o uprizoritvi, ki se loteva večne teme o želji po oblasti, spregovorili tudi v okviru tradicionalnih srečanj. Sicer pa se je v ponedeljek zgodil tudi veliki dogodek, namenjen sodobnemu plesu oz. zvezdniku Mi-hailu Barišnikovu. Na 10. in 11. strani TRST - Izvoljeni predstavniki Danes skupščina Slovencev iz FJK TRST - V deželnem svetu bo danes ob 17.30 zasedala skupščina izvoljenih slovenskih predstavnikov iz Furlanije-Julijske krajine, ki bo izvolila šest članov nove deželne posvetovalne komisije za Slovence. Istočasno bodo izvolili tudi tri njihove namestnike (po enega za tržaško, goriško in videmsko pokrajino). Skupščino je sklical predsednik deželnega sveta Eduard Bal-laman, ki jo bo tudi odprl, nakar bodo slovenski upravitelji izvolili predsednika zasedanja. Demokratska stranka, Slovenska skupnost in Stranka komunisti- čne prenove so dosegle okvirni politični dogovor za izvolitev treh efektivnih in treh nadomestnih članov komisije. Kandidati za redne člane so Iztok Furlanič (Trst), Aleš Waltritsch (Gorica) in Michele-Miha Coren za Benečijo, kandidati za nadomestne člane komisije pa so Alenka Vazzi (Trst) Julijan Čavdek (Gorica) in Stefano Predan (Videm). Posvetovalna komisija šteje skupno enajst članov, predseduje ji deželni odbornik Roberto Molinaro. Na 3. strani 2 Sreda, 23. julija 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Kristus si ni želel trpečega človeštva Ace Mermolja_ V sredo,16. julija je Martin Brecelj napisal v Primorskem dnevniku zanimiv uvodnik z naslovom »Pustiti živeti, pustiti umreti«. Nanašal se je na bioetične dileme, ki jih je v javnosti vzbudil (ob mnogih drugih) primer Eluane Englaro, 36-letnega dekleta, ki leži v komi v bolnišnici v Leccu vse od leta 1992. Prizivno sodišče iz Milana je sprejelo zahtevo njenega očeta Beppina, naj bi izklopili naprave, ki jo umetno hranijo in držijo pri življenju. Domači župnik in nato tudi visoki cerkveni dostojanstveniki, med katerimi kardinal Bagnas-co, so zatrdili, da bi pomenil izklop naprav »odvzeti hrano in pijačo potrebnemu človeku«. Oče poziva cerkev, naj se v zadevo ne vmešava, cerkev pa dejansko govori o evtanaziji in torej umoru dekleta. Brecelj opozarja na velike možnosti, ki jih dopuščajo tehnoznanosti pri manipulaciji s človekovim telesom in življenjem. S tem v zvezi trdi, da človeku nimamo pravice umetno krajšati življenja, nimamo pa niti pravice ga s tehnično manipulacijo neomejeno podaljševati. Pisec opozarja na primer papeža Janeza Pavla II, ki je v določenem trenutku odklonil medicinsko pomoč z besedami: »Pustite me oditi v Očetovo hišo«. Debata o tem, kdaj je življenje odvisno od strojev in kdaj je njihov izklop evtanazija, za cerkev torej umor, ima v medijih velik odmev. Znan je npr. primer Welbyja, ki je sam prosil in končno dosegel evtanazijo, a mu je cerkev odklonila cerkveni pogreb, čeprav je bil veren. Veliko podobnih in bolečih zgodb pa je tudi v vsakodnevnem življenju. Gre za situacije, ki ne najdejo odmevov v časopisih ali na televizijskih ekranih in se o njih ne izrekajo sodniki ali kardinali. V naših bolnišnicah so skoraj vsakodnevni primeri rakastih bolnikov v zaključni fazi, ponesrečencev, ki živijo v nepovratni komi, drugačnih bolnikov, ki v resnici le še vegetirajo. S temi problemi se svojci in zdravniki srečujejo zelo pogosto in sprašujejo se, kaj je treba narediti. Vsakdo se v tišini ravna po svoji vesti in svojem prepričanju. Glede na možnosti znanosti in tehnike, ki v medicini, biologiji, farmacev-tiki itd. stalno napredujejo, menim, da vendarle obstaja neka moralna ločnica med tem, kdaj pustiti živeti in kdaj pustiti umreti. V Novem Matajurju sem nekoč zapisal, da se kot laik ne strinjam z etiko trpljenja. V bolezenskih mukah ne vidim nobenega človeškega odrešenja. Ne mislim, da si je npr. Kristus zaradi lastnega trpljenja na križu želel trpeče človeštvo. O tem ni kakih zapisov ali znakov. Sam Kristus se je na Oljčni gori ustrašil tega, kar ga je čakalo in kot človek prosil Očeta, naj ga reši smrti in muk. Če se je Kristus na križu daroval za ljudi, je to storil za njihovo srečo. Mislim, da so poznejši kulturni vplivi, teorije in sekte vnesli v krščanstvo misel, da je svet solzna dolina, odrešenje oziroma sreča pa nekaj izključno onstranskega. V resnici je Kristus tolažil, zdravil, obujal od mrtvih, odpuščal je grehe, govoril je o življenju, skratka, kot človek je na tej zemlji lajšal ljudem bolečino in nesrečo. Ne vem, zakaj bi to spregledali ter se odločali za trpljenje in za umetno podaljševanje ugaslega življenja. Ko govorimo o boleznih, je povsem jasno, da pomeni nadaljevati s terapijami do zadnjega kančka moči v telesu mučenje. Težko imenujemo življenje nekaj, kar je odvisno izključno od strojev. Egipčani so si izmislili mumije. Danes bi lahko tehniki izumili stroj, ki bi desetletja ohranjal »živ« košček človekovega telesa, npr. srce. Nekoč sem v nekoliko blazni knjigi bral mnenja nekaterih znanstvenikov o možnih poletih v globine vesolja. Ti poleti bi nujno trajali dlje od enega samega človekovega življenja. Kako to doseči? Ena izmed teorij je bila, da bi pri-klopili na stroj samo človekove misleče možgane, ki bi lahko leteli v vesolje dlje, kot jim bi to dovolilo bivanje v človekovem telesu. Ustvarili bi nekakšen robot s človeškimi možgani, ki edini lahko samostojno mislijo in odločajo. Šlo bi za grobo manipulacijo, ki le ni tako izven vsake bodoče možnosti. Menim pa, da so tu meje, ki so za človeka nesprejemljive. Kako bi doživljal človek vesoljsko samoto, tišino in temo brez svojega telesa, brez impulzov, brez vida, brez spolnosti, brez joka in smeha? Postal bi stroj, namenjen odkrivanju vesoljskih skrivnosti. Bi bila vrednost teh skrivnostni tolikšna, da bi upravičevala človekovo žrtev in trpljenje? Trpljenje se mi torej ne zdi razlog, ki bi opravičeval kakršnokoli terapevtsko pretiravanje. Se nismo mar zgražali, ko so zdravniki morali ohranjati pri umetnem življenju Tita, Franca in druge samodržne vladarje? Niso bila mar grozljiva dnevna zdravniška sporočila, objavljena na prvih straneh časopisov, da je »Titovo zdravstveno stanje stabilno«? Trpljenje in manipulacija z nezavednim človekom ne more biti v medicini, in tudi drugače, vrednota. Trpljenje je zlo, ki doleti človeka. Proti trpljenju smo se dolžni boriti, saj je negacija življenja. Ne more torej biti opravičilo za pretirano poseganje v »življenje«. Želja pacienta ali svojcev, da bi bolnik nehal trpeti, ko ni več nobene možnosti ozdravljenja, je upravičena. Zdi se mi, kot pravi tudi Bre-celj, da na tem področju cerkev nekoliko pretirava in se vede preveč dogmati-čno, skoraj fundamentalistično, dodajam jaz. Toliko manj je sprejemljiva manipulacija, ki ima druge cilje. Razne voditelje so ohranjali pri življenju zaradi političnih razlogov, kar je seveda še huje, kot če gre za neko moralno prepričanje. Evtanazija ne more biti umor pri človeku, ki ni niti rastlina, saj nezavedno živi s pomočjo strojev in umetnega prehranjevanja. Bolnik ne odloča o sebi nič. Svojci gledajo živo mumijo. Zdravniki pa lahko prinašajo nove stroje, ki so sposobni novega in novega podaljševanja življenja. Ljudje se v bistvu samovoljno »igrajo« z nekim truplom, ki ga je narava odpisala. Ne bi se poglabljal v to, če ga je odpisal tudi bog. Prav tako človek, ki je pri zavesti, a nima nobene možnosti ozdravljenja, je odvisen od strojev, trpi neznosne muke in si želi smrti, lahko prosi, naj izključijo aparature in mu omogočijo oditi v miru. To ni samomor. V tem smislu se mi torej zdita pri odločanju za »pustiti živeti« in »pustiti umreti« bistvena dva pogoja. Prvi je možnost ozdravljenja, drugi pogoj je možnost sprejemljivega in dostojnega življenja med boleznijo. Mislim, da je naloga medicine, ki ni vsemogočna in je torej omejena in zmotna, da skuša vrniti pacienta v takšno zdravstveno stanje, ko je še možno sprejemljivo življenje. To pomeni imeti možnost odnosov z drugimi, občutiti človeško toplino, imeti še neko veselje nad lastnim bivanjem. Dostojno življenje je nujno psihofizična enota, je stanje telesa in stanje duha. Bolečine niso le telesne, ampak tudi duševne. Včasih bolj boli strah kot rana, depresija bolj kot stvor v telesu. Življenje je dostojno, ko je za človeka sprejemljivo v svoji celovitosti. Ne bi tu odpiral poglavij o telesnih in duševnih boleznih. Mislim pa, da lahko tudi bolnik, ki ga ob zaključku čaka smrt, s pravilno pomočjo živi polno in vredno življenje. To življenje bo različno, vendar sprejemljivo. Če je to tako, ve povedati najprej bolnik sam, njegovo počutje pa percepirajo tudi bližnji in okolica. Ko pa se življenje spremeni v neskončne fizične in psihične muke, ki gredo preko človekove volje, jih nima niče pravice podaljševati z najnovejšimi preparati medicine in tehnike. Medicina naj se raje posveča preprečevanju trpljenja in omogočanju spokojne smrti, ki je v mnogih primerih zaželena rešitev. Kot laik torej zavračam, da neke in-štitucije dogmatsko in hladno odločajo, kdaj so človekove muke sprejemljive in kdaj ne, kdaj je treba izključiti stroje in kdaj je to celo kaznivo dejanje. Še najbolj grozljivo je, če se ob principielnih stališčih vname televizijska debata ob nekem truplu, ki vegetira v bolniški sobici skrito med aparati, cevmi in kabli. Nihče bi si ne smel dovoliti delati propagando lastnemu pravu z življenjem ali smrtjo drugih. pisma uredništvu Dvojezične table in paritetni odbor V Primorskem dnevniku sem prebral novico, češ da se je župan Dipiaz-za dogovoril s paritetnim odborom da bo »Občina Trst postavila dvojezične table le ob začetku vasi«. Ne vem, s kom se je župan tako dogovoril; z mano zagotovo ne. Tržaškega župana sem obvestil o predlogih glede vidne dvojezi-čnosti, ki jih je septembra lanskega leta sprejel paritetni odbor in nato posredoval predsedniku deželne vlade s prošnjo, da izda zadevni ukrep. Dejstvo, da tega ukrepa še ni, je lahko izgovor, da družba ANAS ni postavila zadevnih napisov. Kar pa zadeva Občino Trst je bil vedno govor samo o ozemlju, na katerem naj bi se uveljavljala določila zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti, seveda v formulaciji, ki jo določa zakon. Tako stališče je zastopal tudi župan Di-piazza na avdiciji na zasedanju paritetnega odbora. Trditev o nekakšnem dogovoru o tablah na začetku in koncu vasi je neresnična in ne odraža sklepov paritetnega odbora. Bojan Brezigar Predsednik paritetnega odbora Zakaj Giulio Kugy in ne Julius Kugy? Po poročanju Primorskega dnevnika (20.07.2008), je na pobudo goriške sekcije CAI, s pomočjo goriške občine in fundacije goriške hranilnice, bila postavljena na rojstno hišo planinca, pisatelja in botanika Dr. Juliusa Kugyja, spominska plošča. Na objavljeni sliki je dobro razvidno napisano ime: Giulio Kugy. Če tudi sam italijanski dnevni Il Piccolo v članku o odkritju doprsnega kipa v tržaškem ljudskem vrtu piše (20.07.2008), da je mati Kugyja bila Slovenka, oče pa Korošec (in so napisali pod kip Julius), bi se morala javnost spraševati, zakaj so torej za obeležje na rojstni hiši izbrali poitalijančeno obliko Giulio! Kot gostje so se tega dogodka udeležili predstavniki Planinske zveze Slovenije, deželnega vodstva CAI, SPDG in avstrijske zveze OAF. Ali so se vsi z napisom strinjali? Komisija za šolstvo in kulturo pri Slovenski skupnosti se sprašuje, kdo bi si v tujini drznil ali sploh prišel na misel, da bi na obeležje n.pr. Verdiju napisal Josef? Igor P. Merku DTTZG Žige Zoisa zagotavlja zelo dobro raven znanja Pred kratkim sem izvedel, da je eden izmed razlogov, zaradi katerih imamo na DTTZG Žige Zoisa nekaj manj vpisov v 1. razred, ta, da nekateri profesorji slovenskih nižjih srednjih šol vtepajo dijakom v glavo, da jim obiskovanje našega zavoda ne bo nudilo nobene priprave in da »se dela samo matematiko«. Kakor informirani ljudje vedo, je bil naš zavod pred nekaj leti v statistiki označen (skupaj s klasičnim licejem) kot najboljša slovenska višja srednja šola v Italiji. Naša šola daje maturantom diplomo knjigovodje in trgovskega izvedenca (it.: ragioniere e perito commerciale) ter zagotavlja zelo dobro raven znanja. Ob koncu petega letnika imajo dijaki odprtih več poti: lahko nadalje študirajo na univerzi ali pa si poiščejo (tudi s pomočjo šole) dobro delovno mesto. Druga izmišljotina, ki se širi, je ta, da ima maturant dostop le do redkih fakultet; resnica pa je, da kdor je obiskoval naš zavod, ima dobro bazo za nadaljnji študij na večini fakultet tako v Trstu kot drugod. To dokazujejo bivši dijaki s svojimi številnimi uspehi. Kdor je prepričan, da je glavni predmet na našem zavodu matematika, naj pokliče tajništvo in se o tem sam informira. Prepričal se bo, da je naš predmetnik odlično strukturiran. Če kdorkoli straši dijake s temi govoricami, ki so popolnoma neutemeljene, bo večina dijakov že vnaprej črtala možnost vpisa na naš zavod. Zato prosim, da se vsi profesorji, katerim bom zelo hvaležen, pozanimajo, preden izrekajo taka mnenja, saj drugače kvarijo ugled naše šole. Novovpisanim dijakom pa voščim prijeten začetek. Dobrodošli! S spoštovanjem Matia Mosenich - Predsednik Dijaškega odbora DTTZG Žige Zoisa Fantje izpod Grmade na okopih slovenske besede Spoštovano uredništvo! Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi voščili in čestitali za moj 80. rojstni dan in Ivanu Žerjalu za lep članek, ki ga je napisal ob tem mojem jubileju. Kaj naj rečem drugega kot: hvala! Zahvaljujem se vsem tudi v imenu zbora, ki ga vodim, saj ste vsi izpostavljali vlogo, ki jo imajo Fantje izpod Grmade za kraje, kjer delujejo. Visok življenjski jubilej pa je zame tudi prilika, da se tu hvaležno spomnim prijateljev in zavzetih pevskih navdušencev, ki so se vedno znali žrtvovati za naš zbor in so svoje sodelovanje v njem razumeli tudi kot skrb, da se v Devinu in okoliških vaseh ohranja in razvija slovenska pesem. To je bil cilj, ki si ga je postavil in ga omogočil prijatelj Franc An-tonič, ko je na svojem domu v Devinu že konec leta 1965 zbral svoje sovaščane in prijatelje iz Brestovice, ki jih je petje veselilo od mladih nog in s katerimi smo skupaj veliko prepevali, ko smo se srečevali v Jamljah ali drugod na družinskih srečanjih. Prav zato so me po nekaj vajah, na katerih je bil pri harmoniju njegov sin Herman, povabili, da postanem dirigent. Zaživela je tako skupina, ki smo ji na predlog Venka Antoniča dali ime, ki ga še vedno nosi. Od tistih prvih ustanovnih pevcev je pri zboru aktiven le še Leopold Antonič, Gracijan Antoni pa zaradi zdravstvenih težav, le sporadično obiskuje naše vaje in nastope. Od ostalih že rajnih ustanoviteljev naj se tu spomnim vsaj še na dragega Alojzija Se-moliča. Vrsta ostalih dragih prijateljev, ki jih ni več med nami, a bi jih rad naštel, pa je žal predloga. Vseh se pogosto spominjam, saj so s svojimi glasovi in sodelovanjem pomagali, da so Fantje izpod Grmade postali pevski zbor, ki se ni nikoli izognil svoji vlogi in izbiri, da stoji na okopih slovenske besede in kulture v vaseh pod Grmado. Dokler mi bo dano dovolj zdravja, bo, kar se mene tiče, vedno tako. Z najlepšimi pozdravi Ivo Kralj Poenotena »zveza« kot odraz pluralizma »Edinost, sreča, sprava / k nam naj nazaj se vrnejo!« Glede povezovanja slovenske manjšinske skupnosti na našem teritoriju, je iskanje strategij združevanja in poenotenja bistvene važnosti. Je pa tudi samo po sebi umevno, da poenotena Zveza mora odražati slovenski manjšinski pluralizem. Obstoj slovenskega manjšinskega pluralizma znotraj Zveze je bistvene važnosti za ohranitev različnih identitet slovenskega manjšinskega sveta na našem teritoriju. Gre za poenotenje, organ, ki pa v svoji enotnosti vsebuje različnost. »Žive naj vsi narodi, / ki hrepene dočakat' dan, /da, koder sonce hodi, / prepir iz sveta bo pregnan«. Seveda, enotnost, ki zaobjame različnost. Da bomo ob vzhajajočem soncu pregnali prepir. Elena Cerkvenič Za »evropski model sožitja« V zvezi z odgovoroma predsednikov SKGZ in SSO Katji Kjuder glede dvojezičnih osebnih izkaznic sporočam: 1. da je za odobritev obrazca za dvojezično osebno izkaznico pristojen minister za notranje zadeve, 2. da je predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi 10. oktobra 2001 v Pu-lju ponujal Republiki Hrvatski in Evropi »evropski model sožitja«, kakršnega je Italijanska republika uvedla na južnem Tirolskem, 3. da je bil julija 1994 objavljen v italijanskem uradnem listu odlok ministra za notranje zadeve, s katerim je bil za vse prebivalce pokrajine Bozen odobren dvojezični obrazec. 4. da sem za »evropski model sožitja« in zato želim tak obrazec dvojezične osebne izkaznice (seveda italijansko-slovenskega), kakršnega prikazuje tu priložena slika. Obenem si dovolim izraziti prepričanje, da dobri evropski državljani nikakor ne morejo in ne smejo odstopati od »evropskega modela sožitja«. Samo Pahor » »Blatenje maršala Tita« V sredo, 9. julija 2008, je PD objavil »Ogledalo« Aceta Marmolje v katerem obravnava vlogo Maršala Tita v obdobju od leta 1935 do 1945. Čeprav pisec prenaša domnevne ugotovitve nekega raziskovalca, naj bo jasno, da je Tito v omenjenih letih bil v Moskvi relativno kratko obdobje, ker je bil takrat v glavnem v domovini medtem, ko je vsem znano, da je med vojno vodil junaški boj v Jugoslaviji proti nacifašističnim osvajalcem in domačim izdajalcem. Glede ovaduške vloge, ki naj bi jo Tito imel v moskovskem obdobju in, ki naj bi samo njemu rešil življenje (kar ni res, ker so v tistem obdobju bili v Moskvi številni Jugoslovanski komunisti -Kardelj, Regent itd.) smatram, da je ta očitek čisto navadno šakalstvo in natolcevanje, ki ni v čast samo vprašljivi ravni »raziskovalca«, ki je svoje »ugotovitve« objavil v Ljubljanski »Mladini«, ampak tudi piscu »Ogledala«, ki verjetno smatra, da tisti rek »blati, blati, tudi če ni res vendar bo nekaj le od tega ostalo v glavah ljudi«. Prav tako ni v čast Primorskemu dnevniku, ki smatra za umestno objavljanje takih, sicer tudi nekako kontradiktornih člankov, medtem ko ni pred časom objavil mojega pisma, v katerem sem se obregnil ob Predsednika Slovenske vlade češ, da je žaljivo do njega in da za to ne odgovarja samo pisec pisma ampak tudi Glavni Urednik. Iz vsega gornjega se mi vsili ugotovitev, da je blatenje Titovega lika in vloge komunistične partije v borbi za osvoboditev Jugoslavije in seveda tudi Slovenije, postal zelo razširjen šport ne samo v »neodvisni Sloveniji« ampak tudi v zamejstvu in to ne samo v krogih, ki so bili tradicionalno proti socializmu ampak tudi pri takih, ki so do nedavnega, vključno s Primorskim dnevnikom, poveličevali vlogo pokojnega Predsednika, vlogo, ki jo je vsestransko priznala vsa mednarodna skupnost, pa če je to piscu Ogledala in PD všeč ali ne. Tito je in bo ostal svetal zgled za vse Jugoslovanske narode vključno s Slovenskim, pa četudi je trenutno pod mo-rečim vplivom belogardistične/dom-obranskim okostnjakom in Rimsko Katoliške Cerkve, ki stremi samo po tem kako si bo prisvojila v preteklih stoletjih na-ropano imovino. Aleksander Kokoravec Pripomba urednika Morda bodo bralci iz dokaj surovega tona pričujočega pisma razumeli, zakaj je kakšen prispevek gospoda Koko-ravca včasih težko objaviti. Ima seveda pravico do svojega mnenja. Vsekakor želim pripomniti, da je, ne glede na mne-njepisca pisma, Primorskemu dnevniku v čast objavljati Mermoljeva Ogledala, s katerimi se lahko nekdo bolj ali manj strinja, ali pa sploh ne, gre pa za tehten tedenski prispevek in nikoli banalno razmišljanje. Navedeno Ogledalo, na katerega znaša svojo, zame nerazumljivo jezo pisec uredništvu, spodbuja predvsem k opuščanju črno-belih obrazcev pri obravnavanju zgodovine in velikih osebnosti, ki so jo krojile, v dobrem in slabem. Tega pomembnega sporočila gospod Kokoravec, žal, ni razbral. Dušan Udovič / ALPE-JADRAN Sreda, 23. julija 2008 3 DEŽELNI ZAKON ZA SLOVENCE - Danes skupščina izvoljenih predstavnikov Okviren politični dogovor za šest članov komisije Sporazum med Demokratsko stranko, Slovensko skupnostjo in Komunistično prenovo TRST - V deželnem svetu bo danes ob 17.30 zasedala skupščina izvoljenih slovenskih predstavnikov iz Furlanije-Julijske krajine, ki bo izvolila šest članov nove deželne posvetovalne komisije za Slovence. Istočasno bodo izvolili tudi tri njihove namestnike (po enega za tržaško, goriško in videmsko pokrajino). Skupščino je sklical predsednik deželnega sveta Eduard Ballaman, ki jo bo tudi odprl, nakar bodo slovenski upravitelji izvolili predsednika zasedanja. Kandidat za to funkcijo je števerjan-ski župan Hadrijan Corsi. Uradni rok za predložitev kandidatur je zapadel včeraj ob 17. uri, predsednik Balla-man pa je že dal vedeti, da bo morebitna nova imena kandidatov in kandidatk sprejemal praktično do začetka zasedanja. Demokratska stranka, Slovenska skupnost in Stranka komunistične prenove so dosegle okvirni politični dogovor za izvolitev treh efektivnih in treh nadomestnih članov komisije. Kandidati za redne člane so Iztok Furlanič (Trst), Aleš Waltritsch (Gorica) in Michele-Miha Coren za Benečijo, kandidati za nadomestne člane komisije pa so Alenka Vazzi, Julijan Čavdek in Stefano Predan. Furlanič je tržaški občinski svetnik in pripada Stranki komunistične prenove, Vazzijeva (Demokratska stranka) je odbornica Občine Dolina. Waltritsch je član goriškega občinskega sveta, v katerem zastopa gibanje Forum za Gorico, politično pa je precej blizu Demokratski stranki. Čavdek, goriški tajnik Slovenske skupnosti, je občinski svetnik v So-vodnjah. Coren sedi v občinskem svetu v Dreki, na zadnjih deželnih volitvah je kandidiral za Slovensko skupnost in v videmskem volilnem okrožju dobil lepo število osebnih preferenc. Predan (občinski svetnik v Šent Lenartu-Podutani) je pokrajinski predsednik Kmečke zveze. To je, kot rečeno, okvirni dogovor med tremi strankami, zadnjo besedo pa bo imela skupščina, ki bo skoraj gotovo svoje predstavnike v komisiji izbrala s tajnim glasovanjem. Nekaj težav je bilo s kandidaturami v videmski pokrajini. Na podobni skupščini, ki je bila dvakrat sklicana za paritetni odbor za slovensko AVTOCESTA Avto v tovornjak: dva mrtva VIDEM - Včeraj zjutraj je prišlo do smrtne nesreče na avtocesti A4, na odseku med krajema San Giorgio di Nogaro in Latisa-no. V smeri proti Benetkam je avto alfa romeo 156 SW silovito trčil v zadnji del tovornjaka s poljsko registrsko tablico, ki je bil ustavljen na postajališču ob voznem pasu. Na mestu sta bila mrtva 48-letni Donato Baldassini iz Cevole pri Vicenzi in 29-letni Enrico Barbero iz San Pietra pri Padovi, ki sta se vozila z avtom. Njuno hudo poškodovano sopotnico, 19-letno romunsko državljanko L.G., je helikopter službe 118 prepeljal v vi-demsko bolnišnico, kjer je bila podvržena zapletenemu kirurškemu posegu. Po nesreči se je v smeri Benetk ustvarila osem kilometrov dolga kolona. manjšino, so bili izvoljeni Andrej Ber-don (Trst), Mario Lavrenčič (Gorica) in David Clodig za Beneško Slovenijo. Posvetovalna komisija FJK za slovensko manjšino bo z novimi širšimi pristojnostmi nadomestila ukinjeno komisijo za kulturne in umetniške dejavnosti Slovencev. Tej komisiji je predsedoval tedanji deželni odbornik Roberto Antonaz, ki je za svojega namestnika določil Lavren-čiča, ki je potem "de facto« vodil dejavnost tega telesa. Nova komisija (formalno bo umeščena jeseni) šteje enajst članov, predseduje pa ji odbornik Roberto Molinaro ali njegov pooblaščenec. Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta na Deželo menda že poslali imena svojih šest predstavnikov v komisiji (po dva za vsako pokrajino), svojega zastopnika pa mora imenovati Deželni urad za slovenske šole. Temeljna dejavnost komisije je vezana na izvajanje deželnega zakona za Slovence, komisija pa bo delovala tudi kot posvetovalno telo deželnega sveta in vlade pri vseh vprašanjih, ki na raznih področjih zadevajo življenje slovenske manjšine. Skratka še kar pomembno poslanstvo za Slovence in hkrati tudi za Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. TRST - Srečanje z voditelji Italijanske unije Tondo zelo računa na sodelovanje z italijansko manjšino v Istri in na Reki Predsednik Dežele Renzo Tondo s predstavniki Italijanske unije fotoutrip poletja '08 fotoutrip@primorski.it »GA NI OD NIKODER...« je naslov slike, ki jo objavljamo danes. O tem, kaj delajo ovce v avtobusni čakalnici in se zvedavo ogleduejo v obe smeri ceste, pa lahko samo ugibamo. Slika je nastala na Norveškem, avtorja pa sta jo nam poslala pod siglo LOLOMAR. RADGONA Kraški vinogradniki tekmujejo GORNJA RADGONA - Od 21. do 25. julija poteka v Gornji Radgoni 34. odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona, ki sodi med najvidnejše prireditve letošnjega 46. mednarodnega kmetijsko-živlskega sejma, ki bo potekal od 23. do 29. avgusta. Na letošnjem državnem ocenjevanju vin bo imela strokovna komisija enologov težko delo, saj bo najboljše med najboljšimi izbirala kar med 740 vzorci, ki jih je poslalo v ocenjevanje 251 pridelovalcev iz šestih držav. Predsednik ocenjevanja je dr. Mojmir Wondra, tajnik pa Ernest Novak. Delo bo potekalo v štirih komisijah, eno izmed komisij bo vodil tudi dr. Miran Vodopivec, slovenski enolog s Krasa, sicer pa tudi član Evropskega reda vitezov vina. Veliko število vzorcev terana PTP pa so dali prav kraški vinogradniki in vinarji tudi letos. Poudariti velja, da je lani laskavi naslov šampiona kraške vinske ceste in med terani PTP prejel Denis Hovelja iz Velikega Dola. Olga Knez TRST - Predsednik deželne vlade Renzo Tondo se je na včerajšnjem srečanju z vodstvom Italijanske unije zavzel za okrepitev odnosov med FJK in Italijani v Sloveniji in Hrvaški. Predsednik Dežele je prepričan v dinamično vlogo italijanske skupnosti v Istri in na Reki ter na njeno pomoč pri gospodarskih odnosov na območju nekdanje Jugoslavije. Tondo računa, da bo Dežela v sklopu federalistične ureditve države dobila več pristojnosti v odnosih z manjšino v dveh sosednjih državah. Za september je Tondo napovedal sklic italijansko-slovenske mešane komisije, ki se med drugim ukvarja tudi s položajem italijanske manjšine ter s položajem Slovencev v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Na srečanju je tekla beseda tudi o sodelovanju med našo deželo in Hrvaško oziroma njenimi žu-paniji. O tem je govoril zlasti Furio Radin, predsednik skupščine Italijanske unije in hkrati tudi italijanski poslanec v zagrebškem parlamentu. Tondo se je s svojimi gostitelji pogovarjal tudi o situaciji na Radiu in Televiziji Koper-Capodistria ter o vlogi dnevnika La Voce del Popolo, ki bi ga po mnenju predsednika Dežele morali bolj poznati in torej širiti v naši deželni realnosti. Radin in Maurizio Tre-mul, predsednik izvršnega odbora Unije, sta Tondu predstavila delovanje novega doma za ostarele v Pulju, ki bi bi lahko gostil tudi starejše občane iz Furlanije-Julijske krajine. 4 Sreda, 23. julija 2008 ITALIJA POLITIKA - Za je bilo 171 senatorjev, proti 124 in 6 vzdržanih Senat dokončno potrdil zakon o imuniteti predsednikov Minister Alfano napovedal celovito reformo pravosodja - Ostra opozicija DS in IV RIM - Italijanski parlament se je tokrat »izkazal«: v pičlih 25 dneh je odobril t. i. zakon Alfano, ki štirim najvišjim državnim predstavnikom -predsedniku republike, predsednikoma senata in poslanske zbornice ter predsedniku vlade - daje imuniteto pred sodnim pregonom vse do zapadlosti njihovega mandata. Potem ko ga je na začetku meseca sprejela poslanska zbornica, ga je namreč sinoči dokončno odobril senat: za je glasovalo 171 senatorjev iz vrst vladne večine, proti je bilo 128 predstavnikov Demokratske stranke in Italije vrednot, 6 senatorjev UDC in manjših strank pa se je vzdržalo. Pravosodni minister Angelino Alfano, po katerem nosi zakon ime, je med razpravo pred zaključnim glasovanjem ukrep odločno branil. Povedal je, da je zakon v skladu z ustavo in primerljiv s pravno ureditvijo, ki jo poznajo nekatere druge države. Imuniteta bo začasna, saj se bo morebitni sodni postopek proti štirim predsednikom po opravljenem mandatu obnovil, pri čemer se čas veljavnosti imunitete ne bo upošteval za zastaranje prekrškov. Alfano je tudi menil, da bo zakon demokratično izvoljenemu predsedniku vlade omogočil, da bo redno opravil svoj mandat, ne da bi se moral nenehno zagovarjati pred sodniki. Sicer pa je pravosodni minister napovedal, da bo jeseni predstavil svoje predloge za celovito reformo pravosodnega sistema, in pozval reformistično usmerjene predstavnike opozicije k sodelovanju. Iz vrst opozicije pa je bilo slišati predvsem ostre kritike. Načelnica demokratov v senatu Anna Finocchiaro je poudarila, da je zakon napisan na kožo sedanjega predsednika vlade Silvia Berlusconija, proti kateremu trenutno poteka sojenje zaradi korupcije. Poudarila je nadalje, da zakonski ukrep pomeni vulnus v sedanji ustavni ureditvi italijanske republike, saj odpravlja zakonske omejitve, ki bi jih morali spoštovati tudi najvišji predstavniki oblasti. Po novem bi najvišje funkcije v državi lahko opravljali storilci katerega koli zločina, naj bo še tako okrutnega, je dejala. Izredno oster je bil tudi načelnik senatorjev Italije vrednot Felice Beli-sario, ki je zakon Alfano označil kot pravni in politični izvržek. Potrdil je, da bo njegova stranka dala pobudo za razpis referenduma, s katerim bi zakon ukinili. Pravosodni minister Angelino Alfano, po katerem zakon nosi ime ansa GOSPODARSTVO - Evropska komisija Posojilo Alitalii krši zakonodajo EU BRUSELJ - Evropska komisija je državno posojilo letalskemu prevozniku Alitalia označila za neskladno z zakonodajo EU. "Na podlagi informacij, s katerimi razpolagamo na tej stopnji, ugotavljamo, da takšen ukrep pomoči ne more biti označen za skladnega z evropsko zakonodajo," je včeraj v uradnem listu EU zapisala komisija. Italijanske oblasti so Alitalii 22. aprila odobrile premostitveno posojilo v višini 300 milijonov evrov, ki naj bi družbi pomagalo soočiti se s trenutnimi težavami. Evropska komisija je po zaključku preiskave, ki jo je sprožila 11. junija, ocenila, da navedeni ukrep pomeni gospodarsko prednost za Alitalio, do katere ob normalnih tržnih pogojih ne bi imela dostopa. Komisija tudi dvomi glede skladnosti ukrepa s pravili skupnega trga EU ter opozarja, da je Alitalia že prejela pomoč za prestrukturiranje in reševanje. Alitalia se je znašla v izredno slabem položaju, potem ko je francosko-nizozemski letalski prevoznik Air France-KLM 2. aprila umaknil svojo ponudbo za njen prevzem. Alitalia je državno pomoč dobila2001 in nadaljnjih deset let do nje ni upravičena. (STA) Višji sodni svet premestil Forleovo RIM - Sodnica za predhodne preiskave Clementina Forleo bo morala zapustiti milansko sodišče. Tako je včeraj sklenil Višji sodni svet z večino glasov (20 za, 3 proti, 1 vzdržan). Po oceni organa samouprave sodne oblasti Forleova ne more več opravljati svoje funkcije v Milanu, ker je v primeru Unipol s svojimi javnimi nastopi kršila pravila o nepristranskosti. Prizadeta pa je že napovedala, da bo vložila pri-ziv. Prelomil se je že drugi »eurostar« MILAN - Včeraj se je okrog 1. ure po polnoči na železniški postaji v Milanu zlomil vlečni kavelj med 9. in 10. vozom brzega vlaka Eurostar. K sreči je bil vlak prazen, tako da ni bilo posledic za ljudi. Malo poprej je namreč vlak pripeljal iz Palerma in je bil namenjen v remizo. Podoben incident se je pripetil minulega 14. julija. Takrat je brzi vlak prihajal iz remize na glavno železniško postajo v Milanu. Vse to je vzbudilo zaskrbljenost med potniki. Toda podjetje Trenitalia poudarja, da je obakrat šlo za človeško napako: strojevodja naj bi pognal lokomotivo na enem koncu kompozicije, ko je bila lokomotiva na drugem koncu zavrta. Otrok umrl zaradi izkrvavitve BARI - V bolnišnici v Bariju je včeraj ob 4.30 umrl dva meseca in pol star otrok nigerijskih staršev. Izkrvavel je, ker je bil v domačem krogu nekorektno obrezan. Otrok se je rodil letošnjega 9. maja v Španiji, te dni pa se je nahajal s 24-letno materjo pri družinski znanki v Bariju. V skladu s tradicijo so ga tu obrezali. Kirurški poseg je »po domače« opravil družinski znanec. Otrok pa je krvavel, tako da sta se starša prejšnjo noč obrnila na lekarno, od koder so jih takoj preusmerili v bolnišnico. Žal je bilo prepozno, saj je otročič izdihnil kmalu po internaciji. Policija je sinoči priprla improviziranega kirurga. KULTURA - Minister napoveduje novosti Bondi razmišlja o temeljiti reformi RIM - Italijanska kulturna dediščina je "naša nafta, ki pa je ne uspemo črpati", je v izjavi za tisk dejal italijanski minister za kulturo Sandro Bondi. Ob tem je napovedal reformo kulturnega sektorja, v okviru katerega namerava imenovati generalnega direktorja italijanskih muzejev. Razpis bo odprt tudi za tujce. Minister Bondi meni, da je pomanjkljivosti v razvoju kulturnega turizma potrebno pripisati "pomanjkanju modernih hotelskih verig, krizi italijanske družbe", pa tudi "nesposobnosti, da bi kar najbolje izkoristili naše lepote". Zato ima v mislih reformo, ki predvideva "avtonomno vodenje, s skladi in konzorciji, kot plod sodelovanja ministrstva, lokalnih zavodov in zasebnikov". "Želim podpreti moderno umetnost, da bi novim generacijam zapustili kvalitetno pričevanje o naši civilizaciji," je še dejal minister. Druga novost bo vzpostavitev "državne agencije za film, ki bi vsrkala vse obstoječe ustanove". Bondi nasprotuje javnemu fi- Sandro Bondi nanciranju filmov, "samo zato, ker ugajajo nekaterim psevdo intelektualcem na levici, zaljubljenim v lastne zamisli in predvsem v lastne male 'štacune'. To je škandal, ki se mora nehati". Na koncu je Bondi pojasnil, zakaj včasih izjavlja, da se ne najdeva na desnici: "Ne bi bil pošten, če bi dejal, da sem zagovornik liberalizma; osebno se opredeljujem kot katolik, ki se je priključil Berlinguerjevi PCI (Komunistični partiji Italije) v navalu upanja, ki je vzklilo z zgodovinskim kompromi- KRIMINALNE ZDRUŽBE - Preiskava Kamoristi naskakovali nogometni klub Lazio Nov priporni nalog za bivšega šampiona Giorgia Chinaglio, ki je v tujini RIM - Nekdanjega napadalca Lazia Giorgia Chinaglio, kamorista Giuseppeja Diano, madžarskega poslovneža Zoltana Szlivasa (ta se je nekoč zanimal za nakup Triestine) in še sedem osumljenih je dole-tel priporni nalog v okviru preiskave o spodletelem poskusu nakupa nogometnega kluba Lazio. V zvezi z zadevo je v Rimu že v teku proces, preiskovalci pa so medtem prišli do novih zaključkov. Skupina podjetnikov naj bi po nezakoniti poti naskakovala nogometni klub, razpoložljiva sredstva - 21 milijonov evrov - pa naj bi prihajala iz poslov kamorističnega klana Casalesi. Giuseppe Diana, podjetniški mogotec in vidni član klana, je v okviru druge preiskave že dve leti v zaporu, letos pa so ga na procesu »Spartacus« obsodili na dosmrtno ječo. Giorgia Chinaglio je prvi priporni nalog doletel že leta 2006, a se je zatekel v tujino. Obtožen je ažiotaže (tj. zavajanja javnosti za borzne špekulacije): bivši šampion in samooklicani predstavnik neke mad- Giorgio Chinaglia žarske družbe, ki je vse skupaj zanikala, je izjavljal, da se družba zanima za nakup La-zia. Klub kotira na borzi, vrednost delnic pa je ob vsaki lažni izjavi močno nihala. Vpleten je tudi Zoltan Szlivas, madžarski podjetnik, ki je med drugim leta 2001 obljubljal, da bo odkupil obubožano Triestino. Cilj kriminalnega načrta je bil nakup Lazia z namenom pranja denarja. Skupina skrajnih navijačev je medtem z grožnjami prepričevala predsednika Claudia Lotita, naj klub proda. S kamorističnim načrtom pa baje niso bili seznanjeni. EVRO 1,5919 $ +0,38 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. julija 2008 valute evro (povprečni tečaj) 22.7. 21.7. ameriški dolar japonski jen 1,5919 1,5858 169,26 169,65 inowi: mo3in kitajski juan ruski rubel krona 36,9075 74610 36,8495 74614 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt krona 0,79355 9,4763 0,79460 9,4539 JVCUJKO M UI1C1 norveška krona 8,0555 m 3 8,0585 Tí QÄQ LOKC1 MUI la švicarski frank estonska krona madžarski forint rtolicrki 7 At 1,6174 1,6220 15,6466 15,6466 229,07 229,36 ■3 3 Tin LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5943 1 6284 1,5921 1 6260 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9558 3,5635 1,9558 3,5480 IUI 1 IU1 IJI\I ICV slovaška krona litovcki ifac 30,363 3,4528 30,330 3,4528 IILUVJM IILCIJ latvijski lats hr37l ICki rAal 0,7034 ") ÄQ 0,7032 lim ui a ¿.lil j M l cal islandska krona ti irika lira 126,67 124,27 1 an^/1 1 QQH7 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,2175 7,2178 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. julija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,46188 LIBOR (EUR) 4,4725 LIBOR (CHF) 2,29167 EURIBOR (EUR) 4,477 2,79625 3,13938 4,955 5,14938 2,78333 2,93667 4,961 5,158 3,33813 5,41125 3,23667 5,418 ■ ZLATO J ^ ■ (999,99 %%) za kg ^^^^^^ ■ 19.208,99 € -456,09 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. julija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 30,52 initediii idr»da ~)A c« -1,45 KRKA 1 1 IKA KOPER 89,85 -0,61 -0,09 +0 73 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 54,85 222,69 531 75 +0,84 +0 36 TELEKOM SLOVENIJE 235,42 +0,85 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 80,99 DELO PRODAJA - CTni +0,30 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ictd a bcm7 7/1a/i _r» «7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 27,14 h/11 IMDTCCT +0,26 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 78,50 27,11 -0,15 +0,11 SALUS, I_JUBI__JANA SAVA TERME ČATEŽ 680,00 680,00 375,75 -1,31 IERME ČAIEŽ ŽITO 200,75 -1,92 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 22. julija 2008 +0,24 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,315 6,38 1795 +1,14 +2,23 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,31 1751 +0,35 -2,31 -2 12 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,39 -0,62 +1 32 EDISON ENEL ENI 1,307 5,84 +2,28 +1 92 FIAT FINMECCANICA 22,27 10,45 1822 -0,75 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 20,76 +0,83 -0,19 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 22,95 4,2675 3 4125 +0,48 -0,92 -1 63 LOTTOMATICA L MYOTTICA 20,33 1649 +2,10 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,47 1006 -0,31 -1,80 PARMALAT PIREMI e C 1,66 04165 -0,95 +0,48 +041 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,66 +1,27 +1 32 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,235 6,785 1 201 -6,30 TENARIS TERNA 19,49 -4,53 -1,51 +1 62 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,6625 14,75 -0,31 MNIPOL 3,875 1,69 +0,62 +0,06 ■ SOD NAFTE J >> ■ (159 litrov) ^^^^^^ 128,23,69 $ -0,15 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. julija 2008 indeks zaključni tečaj ¡prememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.495,18 +0,04 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.676,73 116,29 -0,02 -0,08 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 3.598,83 1.635,09 -1,06 +0,06 DII\J, DÖI 1JC1IUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.262,79 1.540,93 -0,38 +2 11 DCICA 1 J, L>o_>y 1 C1*_i SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 880,17 3.930,26 20.538,49 5.313,13 +3,96 +1,24 +6,06 +1,01 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.602,50 1.821 62 +1,18 +0 10 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I onrlon 1.277,01 1.369,16 6.442,79 +1,35 +0,49 +0,28 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.364,10 4.327,26 3.663,57 -0,74 +0,00 -0,03 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.451,2 3.326,24 +1,90 -0,23 EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.184,96 2.890,66 22.527,48 2.846,12 14.104,20 +2,98 -0,98 -0,02 -0,53 +1,84 Sreda, 23. julija 2008 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it KRAS - Pogovor s tajnikom Kmečke zveze Bukavcem in predsednikom Coldiretti Žbogarjem temeljnega pomena za razvoj Edinstvena priložnost za evropsko financiranje - Problem sestave upravnega sveta Edi Bukavec Dimitrij Žbogar Ustanovitev nove konzorcijske družbe Lokalna akcijska skupina (LAS) Kras je temeljnega pomena za razvoj in sploh prihodnost tržaškega in goriškega Krasa. Pravzaprav je to tudi edina možnost, ki se ponuja za izkoriščanje evropskih finančnih sredstev. Bistveno je ugotoviti način, da bo upravljanje družbe in torej načrtovanje razvoja prostora čim bolj učinkovito. To je mnenje tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca in predsednika zveze neposrednih obdelovalcev Coldiretti Dimitrija Žbogarja, s katerima smo se pogovorili o možnostih, ki jih ponuja LAS. Potem ko so po eni strani ustanovitev LAS že odobrili tržaški in goriški pokrajinski svet ter zgoniški in devinsko-nabrežinski občinski svet (danes bo o tem razpravljal tudi re-pentabrski), imajo po drugi poglavitno vlogo zasebniki, ki bodo razpolagali s polovičnim deležem. Po ustanovitvi nove družbe bo mogoče črpati finančna sredstva v okviru deželnega programa za podeželski razvoj za obdobje 2007-2013, je poudaril Bukavec. Evropski program Lider ponuja finančna sredstva za LAS, ki bodo predstavili razvojne načrte za ozemlje (za tržaški in goriški Kras so že predvideni 4 milijoni evrov). Jasno je torej, da je treba za ustrezno financiranje ustanoviti LAS v tržaški in goriški pokrajini, je povedal Bukavec in naglasil, da je to edinstvena priložnost za lokalne uprave in za zasebnike (od konzorcijev do gospodarskih združenj, bank itd.), da skupaj izdelajo razvojni načrt. Kmečka zveza se bo v tem okviru predstavila kot deželna organizacija, v prihodnosti pa bo treba poskrbeti za razširitev upravnega sveta, pravi Bukavec (zdajšnji statut predvideva, da so v upravnem svetu LAS tri osebe). Bistvo je vsekakor zdaj ustanoviti LAS in nato izdelati ter vložiti razvojni načrt. Nato bo treba poiskati pravo osebo, da bo znala družba LAS izkoristiti vse možnosti, tudi v sodelovanju s slovensko stranjo, npr. na osnovi čezmejnih projektov. Da bo treba razširiti sestavo upravnega sveta družbe LAS, meni tudi Žbogar, ki gleda vsekakor optimistično na prihodnost. Program LAS gre v luči evropskega finan-oranja na vsak način izpeljati, tudi ker ni druge izbire. Program Lider je vsekakor nakazal pot in je treba narediti vse, da bo ta pot uspešna. Problem je v novosti in se vsi sproti učimo, je dejal Žbogar, dosedanji ukrepi pa so bili vsi v pravi smeri. LAS je »v malem« to, kar je bila KGS, je dodal, in bodo v njem paritetično zastopani javni in privatni subjekti. To je bodočnost, pravi Žbogar, čeprav so tri osebe v upravnem svetu nezadostne. Problem bo vsekakor rešen, saj je smoter LAS diskusija med vsemi njegovimi komponentami. LAS so v preteklosti že ustanovili v FJK in v Venetu, je naglasil Žbogar: zdaj smo mi na vrsti in moramo nekaj pokazati. Poglavitne bodo zato pametne izbire, ker je to edini način, da se na ozemlju kaj ustvari. A.G. Sedež nove družbe LAS bo v prostorih bivše Kraške gorske skupnosti v Sesljanu kroma DEŽELNA KOMISIJA - Sporazum med političnimi strankami Deželni svet pripravlja nova pravila za upepeljevanja V naši deželi bodo kmalu stopila v veljavi nova bolj sodobna pravila za upepeljevanja. Pristojna deželna komisija je namreč včeraj soglasno odobrila novo zakonodajo na tem področju, ki bo stopila v veljavo takoj po zeleni luči deželnega parlamenta. Zakonodajalec je hotel s temi novimi ukrepi omogočiti tudi občanom pri nas, da se poslužijo te v Evrope in tudi v Italiji vse bolj razširjene prakse. Po novem bo lahko vsakdo s posebno oporoko namenil sorodniku, prijatelju ali znancu hranitev svojega pepela in ga tudi pooblastil, da pepel ohrani ali razprši na točno določenem kraju. Dežela bo tudi uradno priznala združenja, ki se že ukvarjajo s kremacijami. Važno be- sedo bodo na tem področju imele posamezne občine, ki bodo morale poskrbeti za nova pravila za upepelje-vanja. V tržaški in videmski pokrajini že obstajata sežigalnici, ki jo za goriško pokrajino načrtujejo v Gradišču ob Soči. Velik problem je pordenon-ska pokrajina, ki nima sežigalnice, tako da morajo trupla tam sežigati v Mestrah, kar ustvarja velike težave družinam in zamude pri pogrebih. Podobne težave se pojavljajo tudi na Tržaškem in na Videmskem, a le zato, ker krajevni sežigalnici ne moreta hitro zadostiti vsem naraščajočim prošnjam za upepeljevanja. Deželna svetnika Nerio Alzetta (Demokratska stranka) in Piero Co- lussi (občanska lista) sta menila, da je ena sežigalnica za vsako pokrajino premalo in da bi morala zato deželna uprava spodbujati gradnjo novih objektov tudi v manjših občinah. Deželni svet bo njuno zahtevo vzel v pretres, ne bo pa s tem spremenil namena in vsebine tega zakonskega predloga. Za desno sredino bo njegov poročevalec Paolo Ciani (Ljudstvo svobode), medtem ko bo stališča opozicije predstavil Sergio Lupieri iz vrst Demokratske stranke. Na osnovi tega zakona, ki bo odobren v kratkem, bodo morale občine primerno prilagoditi tudi pokopališča. To marsikje že delajo, posebno v krajih, kjer se pokopališča ne morejo širiti. APrimorski ~ dnevnik 5 Seja izvršnega odbora Kmečke zveze V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bo danes seja izvršnega odbora Kmečke zveze. Srečanje bo ob 11.30, na sporedu pa so poročilo predsednika, razprava o ustanovitvi lokalne akcijske skupine LAS Kras in razna organizacijska vprašanja. Severna liga v bran delavcev tovarne Stock Poslanca Severne lige Massimi-liano Fedriga in Davide Caparini sta vložila vprašanje, v katerem sprašujeta ministra za delo Mau-rizia Sacconija, kaj namerava italijanska vlada storiti v zvezi s tržaško tovarno alkoholnih pijač Stock. Napovedana preselitev 40 delavcev v Milan je namreč po mnenju poslancev SL nesprejemljiva in so zato nujni ukrepi za ohranitev njihovih delovnih mest. Po drugi strani se postavlja vprašanje, ali ne namerava novi lastnik tovarne Stock, ameriški investicijski sklad Oaktree, v resnici polagoma zapreti tržaški obrat. Na Občini Trst razpis za vzgojitelje Občina Trst obvešča, da sta v teku dve javni selekciji za stabilizacijo občinskih uslužbencev z začasnimi pogodbami. Prvi razpis zadeva 11 mest za vzgojitelja kategorije C (pod pogoji, ki jih določa 3. člen zakona št. 244 z dne 24. decembra 2007), rok za prijavo zapade 6. avgusta ob 16.30. Sledi razpis za 5 mest kategorije B, rok za prijavo zapade 8. avgusta ob 12.30. Informacije so na voljo v občinskem uradu za javne razpise (Trg Granatieri 2, 5. nadstropje, tel. št. 040-6754919) in v občinskem uradu za stike z javnostjo (Ul. Procureria 2/A, tel. št. 040-6754850), besedilo razpisov pa je na spletni strani www.co-mune.trieste.it. V petek zaprt urad za sprejemanje aktov Tržaški občinski urad za sprejemanje aktov v Ul. Punta del for-no 2 bo v petek, 25. julija, zaprt od 11. ure dalje. Takrat bo namreč potekalo sindikalno zborovanje. SINDIKAT - Manifestacija delavcev zadruge Sole pred sedežem družbe Acegas-Aps »Špekulacija s plačami« Sindikat Fp-Cgil: Acegas ne nadzoruje pravičnega plačevanja delavcev zadruge, ki ima v zakupu čiščenje mestnih ulic in cest Zakaj nimajo delavci zadruge Sole, ki je od družbe Acegas-Aps dobila v zakup čiščenje mestnih ulic in cest, istih pravic, ki jih uživajo zaposleni pri Acegasu? To je vprašanje, ki ga je pokrajinski tajnik področnega sindikat Fp-Cgil Marino Sossi postavil včeraj direktorju osebja Acegasa Andreu Arrighiju, medtem ko so uslužbenci zadruge dalj časa protestirali pred samim sedežem družbe. Manifestacijo so priredili iz dveh razlogov. V prvi vrsti se postavlja vprašanje delovnih mest, ker bo pogodba zadruge kmalu zapadla in bo Acegas kmalu objavil nove razpise. S tem v zvezi je sindikat Cgil že zahteval srečanje s pooblaščenim upraviteljem Acegasa Ce-sarejem Pillonom. Še zlasti pa so zaposleni v zadrugi (slednja deluje v okviru začasnega združenja podjetij, ki mu načeljuje družba Crismani) protestirali zaradi plač. Slednje niso bile namreč v zadnjih letih nikdar enake, nadur ni bilo, družinske doklade niso izplačevali in še bi lahko naštevali. Nekdo skratka špekulira nad plačami 38 delavcev, je obtožil Sossi in poudaril, da je za nadzor nad plačami na podlagi sklenjene pogodbe odgovorna družba Acegas. To pomeni, da gre v tem primeru vsaj za ne-spoštovanje pogodbe. Na zahtevo sindikata bodo zato priredili srečanje med vsemi udeleženimi dejavniki. Soočanje bo v torek, o problematiki plač pa se bodo dogovarjali predstavniki Acegasa, zadruge Sole, družbe Cri-smani in sindikata Fp-Cgil. Manifestacija delavcev zadruge Sole pred sedežem družbe Acegas-Aps kroma 6 Sreda, 23. julija 2008 TRST DIJAŠKI DOM - Poletna kolonija v Špadičih pri Poreču Pestre morske počitnice ne dopuščajo dolgčasa Triintrideset otrok se predaja plavanju, igram z vodo, delavnicam, športnim tekmovanjem... V Špadičih pri Poreču, v čudovitem okolju tamkajšnjega Doma Zveze prijateljev mladine, te dni brezskrbno in v nadvse prijetnem vzdušju preživlja morske počitnice triintrideset otrok od 6. do 15. leta starosti. Večina prihaja iz Trsta, osem srednješolcev pa je iz Beneške Slovenije. Enotedensko poletno kolonijo prireja, kot vsako leto, Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela iz Trsta. Na obsežnem, zavarovanem dvorišču trinadstropnega poslopja Doma, v hladilni senci košatih borov in palm ter slokih cipres, le nekaj metrov od lepo urejene in varne plaže, je bilo v prvih popoldanskih urah po imenitnem kosilu, ko smo prišli na kratek obisk, živahno. Nekateri so se na malem igrišču podili za žogo in pripravljali mešane ekipe za mini nogometni turnir, drugi, pretežno deklice, so se zavzeto pomerjali v risarskih spretnostih. V Domu, kjer sta poleg tržaških in beneških otrok nastanjeni tudi dve skupini osnovnošolcev in srednješolcev iz Ljubljane, kar daje priložnost za nova poznanstva in prijateljstva, se stalno nekaj dogaja. Otroci se tu prav gotovo ne dolgočasijo; v Špa-diče so se pripeljali v nedeljo, 20. julija, in se že od prvega trenutka vživeli v novo okolje, polno prijetnega dogajanja. Otroke so razdelili v dve skupini, na mlajše in starejše. Za osnovnošolce skrbita vzgojitelja Robert in Valentina, za niž-ješolce pa Aleks in Helena. Vodja kolonije Daniele je že takoj po namestitvi v Domu odredil odhod na plažo, da bi preverili plavalne veščine malčkov. Sicer pa so dnevi pestri in polni. Začnejo se z jutranjo telovadbo, ki poteka za nekoliko starejše v obliki biatlona, to je deset minut teka in nato plavanje do prve boje in nazaj, Gasilska slika pred Domom Zveze prijateljev mladine kar je vzbudilo veliko navdušenje med otroki. Sledijo razne likovne in druge delavnice ter vodene dejavnosti, športna tekmovanja v malem nogometu, odbojki na mivki in druge pobude. Celo po večerji je poskrbljeno za doživeto družabnost z vodnimi igrami. Že v ponedeljek so v peskovniku, ki se razteza vzdolž plaže, priredili tekmovanje v gradnji peščenih gradov. Naslednjega dne so starejši odšli s kolesi na izlet proti Červarju, se osvežili v morju in se po pavzi s sladoledom vrnili v Dom, kjer se je nadaljevalo pestro počitniško življenje. V naslednjih dneh čakajo otroke nova doživetja. Predviden je namreč celodnevni izlet z ribiško ladjo Libija Silvana Balina iz Poreča do Rovinja in Limskega kanala, kjer se bodo otroci lahko kopali v enem od njegovih čudovitih zalivčkov in se pogostili z ribicami, ki jih bo pripravil Silvano. Izlet je seveda odvisen od vre- mena, kakor je od vremena odvisen nočni obisk v zvezdarni v Višnjanu, kamor so gostje dijaškodomske kolonije tudi namenjeni. Z oblačnim nebom se pač ne bo dalo občudovati zvezd. Tržaške in beneške otroke čaka torej do ponedeljka, 28. julija, ko se bodo vrnili domov, še nekaj pestrih počitniških dni v čudovitem okolju istrskega turističnega kraja, od katerega se ni lahko ločiti. (d.k.) -/ Slovenec s štipendijo na izobraževanje v Anglijo Tržaški Slovenec Marco Pintarelli, bolničar na katinarskem kardiološkem oddelku, je dobitnik prestižne štipendije, s katero bo potoval na tritedensko izobraževanje v Anglijo. 32-letni Pintarelli, ki je pred 13 leti diplomiral na znanstvenem liceju F. Prešerna, je dobitnik štipendije v okviru razpisa italijanske federacije bolničarjev IPASVI za vseživljenjsko izobraževanje. Pintarelli, član IPASVI od leta 2003, se je v preteklosti že izobraževal v tujini, tokrat pa bo od 15. septembra do 4. oktobra delal pri angleški ustanovi zdravstvenih storitev. Sodelovanje med Trstom in Anglijo se bo na tem področju nadaljevalo v letu 2009, ko bodo na vrsti nove priložnosti za medsebojne izmenjave, primerjanje zdravstvenih storitev in skupno izobraževanje. Raziskovalci inštituta OGS predavajo otrokom Raziskovalci državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS bodo danes ob 9.30 na obisku v rekreatoriju Toti (Ul. del Ca-stello 3), kjer bodo otrokom predavali o ciklusu vode. Alessandro Affatato bo pripovedoval pravljico o dveh kapljicah vode, ki ju usoda spočetka loči, na koncu pa se zopet srečata v morju. Otroci bodo s kapljicama potovali po potokih in rekah naše dežele ter se tako seznanili s potjo, ki jo vsak dan opravlja voda. Niz predavanj v re-kreatoriju se bo zaključil v sredo, 30. julija, ko bo Gualtiero Böhm govoril o Antarktiki. Filmski niz o Aldu Fabriziju Od danes do petka bo v okviru večerov Serestate potekal filmski niz o priljubljenem italijanskem igralcu Aldu Fabriziju. Na Trgu Hortis bo drevi na ogled film Cose da pazzi, jutri I tartassati, v petek pa Guardie e ladri. Vsa tri predvajanja bodo ob 21. uri. ODPRTJE - Nasproti Društvene gostilne Na Proseku nov fotografski studio Na Proseku št. 212, v prostorih bivše trgovine z elektromaterialom nasproti Društvene gostilne, so v četrtek odprli fotografski studio BP08. Za kratico se skrivata začetnici lastnika Borisa Prinčiča, ki se je iz rojstne Gorice preselil na Prosek. Na odprtju je bilo veselo, obiskali so ga številni prijatelji in znanci, saj je poročen z namiznoteniško igralko Katjo Milič. Pa tudi z Goriškega so mu prišli čestitat ob novem podvigu. Med gosti naj omenimo predsednika za-hodnokraškega rajonskega sveta Bruna Rupla in predsednika ZSKD Marina Marsiča. Mladi in zagnan fotograf bo v obratu, ki se nahaja v centru vasi, imel snemalni atelje in tu tudi prodajal fotografske artikle, filme, spominske kartice, okvire, albume itd. Na razpolago bo za Fotograf in lastnik proseške trgovine Boris Prinčič z ženo Katjo Milič kroma vsakovrstne fotografske storitve, od porok dalje. Njegova avtorska specializacija je sicer tihožitje, je pa že opravil tudi fotoservise za vinarje; skrbi za fotografski arhiv Kulturnega doma Gorica, slika gledališke predstave in koncerte, sodeluje s spletno stranjo www.slo-sport.org, s tržiško redakcijo dnevnika Il Piccolo in od časa do časa tudi z našim dnevnikom. Urnik za sprejemanje strank bo od torka do sobote, med 9. in 13. uro, ob četrtkih tudi popoldne, od 15.30 do 19.00. Ob nedeljah in ponedeljkih bo zaprto. Za informacije: mobilnik: 328 9430124, spletna stran www.borisprincic.eu. Novemu članu želita obilo uspeha in strank obrtna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju ter podjetje SERVIS. AREA IMA 30 LET - Center za molekularno biomedicino CBM Genetski zemljevid za učinkovitejše zdravstvo Center za molekularno biomedi-cino (CBM), ki ima sedež pri bazovskem sinhrotronu, se ukvarja z biotehnologijo v zdravstvu. Raziskovalci se posvečajo genomiki, biološki nanotehnologiji, bio-računalništvu in molekularnemu »ima-gingu« - moderni vedi, ki omogoča vpogled v molekularne procese v človeku. Na področju nanobiomedicine so med drugim nazadnje iznašli dve metodi za učinkovitejši boj proti levkemiji. Med najnovejše izzive raziskovalcev centra CBM pa sodi sestava posebne podatkovne baze za temeljito proučevanje sladkorne bolezni, infarkta, osteo-poroze in podobnih obolenj. Končni cilj je sestaviti pravi »genetski zemljevid« Furlanije-Julijske krajine, s katerim bodo skušali tovrstna obolenja preprečiti in zdraviti. Eksperimentalna faza je stekla letos spomladi s pomočjo prostovoljcev iz raznih vasi v deželi. Prostovoljci ponujajo svoje klinične podatke, katerim bodo raziskovalci dodali genetske, zgodovinske, genealoške in druge podatke, ki bodo dopolnili sliko. Genetske študije so lažje izvedljive na razmeroma izoliranih zemljepisnih področjih. Omejeno število prebivalcev, maloštevilni priimki, visoka stopnja porok med sovaščani (endoga-mija) in skromna prisotnost priseljencev so dejavniki, ki poenostavljajo genetsko sliko in torej tudi analizo le-te (na sliki Kroma nekatere temu namenjene naprave). Zaradi tega so se preizkusi začeli v nekoliko odmaknjenih krajih, kot so Rezija, Sauris in Clauzetto. Pri pro- jektu, ki se bo razvil v triletnem obdobju in bo zadeval 4000 ljudi, sodelujejo tudi bolnišnica Burlo Garofolo, tržaška in videmska univerza, center za študije o jetrih, zavod za nevrobiologijo in molekularno medicino ter seveda AREA Science Park. Podobne študije potekajo v drugih italijanskih deželah, CBM pa je tudi v stiku s slovenskimi raziskovalci, ki zbirajo genetske informacije v Selški dolini. Center CBM in AREA Science Park prirejata od danes do petka poletno šolo za diplomirance, doktorande in doktorje znanosti iz vsega sveta. Četrta izvedba poletne šole bo obravnavala genomiko, proteomiko in imaging, tečaje pa bodo vodili mednarodno priznani strokovnjaki. (af) / TRST Nedelja, 20. julija 2008 7 STALNO GLEDALIŠČE FJK - Rossetti predstavil pozitiven obračun lanske sezone V lanski sezoni porast gledalcev, abonentov in veliko večji iztržek Največ gledalcev privabil muzikal Cats - Ob lanskih uspehih napovedali tudi letošnjo sezono Prag gledališča Rossetti je v lanski sezoni prestopilo 184.963 ljudi, to je skoraj petindvajset odstotkov več kot v predlanski. Povečalo se je število abonentov (izdali so okrog dva tisoč novih), predvsem pa zaslužek gledaliških blagajn: lanski izkupiček je presegel tri milijone evrov (točneje 3.289.151€), kar je 33% več kot v sezoni 2006-2007. Tem zavidljivim številkam gre dodati morda najbolj presenetljiv podatek: po številu gledalcev je Stalno gledališče FJK četrto v Italiji in prvo na Severu, saj se lahko pohvali z večjim obiskom kot milanski Stre-hler ali turinski Alfieri. K uspehu je bistveno pripomogel muzikal Cats: vseh osem ponovitev je bilo povsem razprodanih, glasbeno komedijo pa si je ogledalo skoraj dvanajst tisoč gledalcev, ki so v gledališke blagajne »spustili« skoraj pol milijona evrov ... Obračun lanske sezone je gledališko vodstvo podalo na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili predsednik Paris Lippi, direktor Antonio Calenda in organizacijski direktor Stefano Curti. Lippi je ob vidnem zadovoljstvu (»Lani smo rekli, da bo težko ponoviti tako odličen uspeh, a smo se Levo člana ameriškega baletnega ansambla Alvin Ailey, desno pa prizor z včerajšnje tiskovne konference kroma očitno ušteli«) izrazil željo, da bi uspehe tržaškega gledališča »pravično« poplačala tudi deželna uprava. »Danes, ko si vsi polnijo usta z besedami, da morajo tudi javne uprave nagrajevati uspešnost in kvaliteto, si najbrž tudi Stalno gledališče FJK zasluži pravičnejšo nagrado.« Podžupan Lippi se je obregnil ob dejstvo, da je tržaško stalno gledališče prejelo deželni prispevek v višini 1.200.000 evrov, če-dajski Mittelfest pa 1.800.000€; nič nimam proti nedvomno kvalitetnemu festivalu, je dejal Lippi, dejstvo pa je, da se odvija v desetih dneh, medtem ko je naše gledališče aktivno in uspešno devet mesecev na leto: upam, da bo nova deželna uprava prav tem dejstvom prilagodila svoje kriterije dodeljevanja prispevkov. Tržaškemu gledališču pa kljub temu najbrž ni treba skrbeti za svoj obstoj. »Naše gledališče je edino javno gledališče v Italiji, ki deluje na podlagi lastnih sredstev, ker si je sposobno samo poiskati pokrovitelje in finančna sredstva: javna sredstva kri-lejo le od 25 do 30% naših stroškov,« je pojasnil ravnatelj Calenda, ki je izrazil tudi željo, da bi gledališče odprlo svojo šolo in se bolj posvetilo lastnim produkcijam; Rosseti producira namreč letno le dve predstavi, ostalo so koprodukcije, predvsem pa gostovanja. Lanska koprodukcija Vita di Galileo, ki jo je režiral ravno Calenda, si je prislužila priznanje Zlati listek (Biglietto d'oro), saj je v državnem merilu doživela največ ponovitev (270). Kaj pa ljubiteljem gledališča obljublja nova sezona? Repertoar ni še dodelan, zato pa so včeraj predstavili nekaj »bombončkov«. Rossetti bo v lastni produkciji predstavil »zabavno in inteligentno predstavo« To be or not to be, v kateri bosta nastopila Daniela Mazzucato in Giuseppe Pambieri (za režijo bo poskrbel Calenda, za glasbo pa Nicola Pio-vani), na manjšem odru pa La vita xe fiama, homage nekdanjemu predsedniku gledališča Robertu Da-mianiju. Med številnimi gostujočimi predstavami velja omeniti predstave Gomorra (po istoimenski knjigi Roberta Saviana), La parola ai giurati, ki jo je režiral in v njej tudi nastopa Alessandro Gassman, La rigenerazione (z Lidijo Kozlovich) in Sola me ne vo (z Mariangelo Melato). Prave poslastice pa bodo deležni ljubitelji plesa, saj bo veliki oder gostil American Dance Theater Alvin Ailey. (pd) ZAHODNI KRAS - Pridobitev za vaško skupnost Sredi Križa prodajajo zdravila brez recepta ter druge zdravstvene in homeopatske pripomočke Zdravnici, ki v Križu prodajata zdravila brez recepta in druge zdravstvene izdelke, med katere sodijo tudi homeopatski pripomočki kroma Na kriški Kržadi so pred kratkim odprli prodajalno zdravil brez recepta (v it. parafarmacia), kjer dobimo tudi veterinarske izdelke, homeo-patske pripomočke in še marsikaj koristnega za naše zdravje. Za to svojevrstno pobudo sta se odločili diplomirani farmacevtki Donatella Cia-na in Mara Maraspin, ki imata za seboj bogate delovne izkušnje v lekarniškem sektorju, prodajalna pa je član Italijanskega združenja farmacevtskih obratov. Odprta je vsak dan med 8. in 13. uro ter med 16. in 19.30, ob sobotah pa samo dopoldne. Prodajalna, kjer tudi merijo krvni tlak, stoji - kot rečeno - na Kržadi, kjer je dolgo let imela trgovino z oblekami domačinka Irma Bortolotti, ki je pred kratkim prenehala z dejavnostjo. Nova svojevrstna lekarna predstavlja v vsakem primeru pridobitev za kriško vaško skupnost, ki je v zadnjih letih doživela zaprtje kar nekaj trgovskih in drugih obratov. SMRTIGRALKE Odšla je Maria Serena Ciano Zaradi bolezni, ki jo je prizadela pred par meseci, je v noči med 19. in 20. julijem umrla tržaška gledališka igralka Maria Serena Ciano. Vest je prišla iz stalnega gledališča Contrada, s katerim je igralka dolgo let plodno sodelovala. Serena Cia-no je diplomirala na tržaškem zavodu dramske umetnosti. V 70. letih je začela igrati na raznih italijanskih odrih, večkrat je sodelovala z ra-diotelevizijo RAI in z operetnim festivalom gledališča Verdi, v zadnjem obdobju pa se je ponovno tesno povezala z delovanjem Contrade, saj je nastopila v najpomembnejših produkcijah. Njena smrt je prizadela tržaške in druge gledališčnike, ki se je bodo spominjali kot prijazno nasmejane igralke, s katero je bilo sodelovanje vselej prijetno. Tukan, kokain in mačeta Več mesecev sta se skrivala v Trstu in Gorici, naposled pa so očetu in hčeri na-brežinski karabinjerji nataknili lisice in ju odvedli v tržaški zapor. Marca letos sta iz Kostarike v Italijo uvozila 66 gramov kokaina, po odkritju pa se je za njima, vsaj za nekaj časa, izgubila vsaka sled. Po navedbah karabinjerjev naj bi Giancarlo Piccoli (51 let) in njegova 25-letna hči Lilly skupaj izvedla kaznivo dejanje: iz Kostarike, kjer sta letos pozimi začasno prebivala, sta poslala po pošti v Italijo lesen kipec tukana, v notranjosti umetnine pa je bil kokain. Pošiljka je bila namenjena na očetov tržaški naslov (Piccoli ima stalno bivališče v občini Devin-Nabrežina, hči pa v pokrajini Brindisi), a na milanskem letališču Malpensa jo je prestregla finančna straža. Zaenkrat ni znano, ali je bilo mamilo namenjeno razpečevanju (na italijanskem tržišču bi navrglo od pet do šest tisoč evrov). Sodnik za predhodne preiskave iz kraja Busto Arsizio je izdal dva naloga za pripor, a o dvojici ni bilo ne duha ne sluha. Pod vodstvom tržaške finančne straže so ju iskali v Italiji in Kostariki, naposled pa so ju izsledili nabrežinski karabinjerji. Giancarlo Piccoli je bil pri svojem očetu v središču Trsta, Lilly Piccoli pa pri očimu v Gorici. Dekletu so zasegli tudi kovček s pol metra dolgo mačeto in 30-centimetr-skim nožem: za »spominčka« iz Ko-starike ni imela ustreznega dovoljenja. Jazz: Michele Calgaro Octet in trio Ermanno Signorelli V okviru festivala TriesteLovesJazz, ki ga prireja Dom glasbe v sodelovanju z Občino Trst, bo nocojšnji večer na Verdijevem trgu posvečen italijanskim glasbenikom. Ob 21. uri bo nastopil Michele Calgaro Octet, ki predstavlja svojo zgoščenko Round about Monk. Skupina izvaja zelo posebno glasbo na podlagi skladb Theloniousa Monka. Sledil bo nastop Ermanna Signorellija, priznanega kitarista, z njim igrata basist Ares Tavolazzi in bobnar Lele Bar-bieri. Jutri bo na vrsti srednja Evropa z nastopi Darka Jurkoviča, Františka Uh-lira in Jaromirja Helešica (ob 21. uri) ter dunajskega Radio String Quarteta (pozneje). 8 Sreda, 23. julija 2008 TRST / MILJE - Koncert v okviru Folkesta Skupina The rising spring in boleča toplina irske glasbe Nastopajoči so znali, mrzlemu večeru navkljub, ogreti občinstvo Irska skupina na osrednjem miljskem trgu kroma Na sobotnem večeru Folkesta v Miljah je bila spet na vrsti glasba keltskega ljudskega izročila. V soboto zvečer je namreč nastopila irska skupina The rising spring. Kdor sledi temu festivalu, je lahko že lansko leto spoznal kvaliteto te skupine (čeprav se je lani predstavila pod drugačnim imenom - Atlantic roar), in sicer na izvrstnem koncertu na Opčinah. Tudi na miljskem prizorišču je četverica odličnih glasbenikov znala očarati občinstvo, ki je že po nekaj skladbah ritmično ploskala pri izvajanju tipičnih irskih viž. Vodja skupine in violinist-virtuoz, Paul Bradley, je na začetku tudi povedal, da žal na odru ne bo prisoten Mick Coynet, izvrstni izvajalec na irske dude in ko-vinaste piščali, ker je zbolel, na po- moč pa jim je prišel prijatelj Declan Corey, ki smo ga lahko občudovali zaradi srčnega igranja mandoline. Prav tako sta se odlikovala tudi Bradleye-va sestra Geraldine s tenkočutno interpretacijo besedil tako v gelščini kot v angleščini ter John Faulkner, pri petju, kitari in bouzoukiju. Po veselem začetku s plesnim spletom reelov je nato zazvenela mirna in globoka »An pabail pe domhnaigh«, v solistični točki pevke Geraldine. Pesmi večinoma pojejo o ljubezni, tako do ljubega oz. ljube, kot do lastne zemlje, besedila so vedno zelo močna in boleča, in bila so občuteno podana. S toploto tradicionalne irske glasbe je koncert za dobri dve uri segrel nekoliko mrzel sobotni večer in tako navdušil celotno občinstvo. (Pan) SZSO - Številčna udeležba Norost, ki deluje Začel se je prvi slovenski skavtski jamboree vrnili domov, medtem ko bodo 3200 slvenskih skavtov zbranih na enem samem mestu, modri, oranžni, zeleni šotori, zgradbe vseh oblik in velikosti, pustolovska pot preživetja, nepopisno navdušenje in veselje - vse to je zajelo taborni prostor blizu Želimelj južno od Ljubljane proti Novemu mestu. Pod geslom »Norost, ki deluje« se je tako začel prvi slovenski skavtski jamboree, ki ga organizira Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, in bo trajal od sobote, 19. julija do nedelje, 3. avgusta. Prvega slovenskega jamboreeja se udeležuje tudi zajetna več kot stoč-lanska skupina zamejskih skavtov SZSO, in sicer vsi izvidniki in vodnice ter roverji in popotnice, tako iz Trsta kot Gorice, s svojimi voditelji ter skupina odraslih skavtov. Z novo pustolovščino so torej začeli najprej izvidniki in vodnice, ki so na taborni prostor odpotovali v soboto, 19. julija. Dva dni kasneje so se jim pridružili še mlajši bratje in sestre - volčiči in volkuljice, v petek, 25. julija, pa bodo na taborni prostor dospeli še roverji in popotnice, odrasli skavti, bivši voditelji in voditeljice, tako da bo lahko na tabornem prostoru zelo pestro in živahno. Višek bo jamboree dosegel v nedeljo, 27. julija, ko bodo vsi udeleženci ter številni obiskovalci in radovedneži v popoldanskih urah lahko sooblikovali skupno sv. mašo ter prisostvovali zaključni slovesnosti. Istega dne se bodo tudi IV in VV najstarejši roverji in popotnice nadaljevali s svojim delom tabora. Najprej se bodo klani porazdelili v razne potovalne skupnosti in se odpravili na različne konce Slovenije, zadnje tri dni pa se bodo spet vsi zbrali na tabornem prostoru in na slovesen ter nadvse zabaven način kronali ta veliki skavtski podvig. Ena od potovalnih skupnosti bo svoj potovalni del tabora opravila tudi na Tržaškem. Slovenski jamboree, ki je nastal po zamisli ZSKSS, je pravzaprav zaključek triletnega delovnega načrta Združenja in ima zato kot tri glavne rdeče niti tudi tri vrednote, na katerih temelji slovensko skavtsko gibanje: skavtstvo, slovenstvo in katolištvo, ki bodo udeležencem predstavljene na primeren način za vsako starostno vejo. Tako bodo npr. najmlajši volčiči in volkuljice odkrivali življenje in navade starih Slovanov, ki jih bodo med taborom napadli tudi Ostro-goti. V zaključnem velikem boju pa bodo vsi udeleženci premagali Ostrogote, ob njih pa se bodo spopadli še z Bipanebomi, oz. z lenobo in egoizmom, ki vlada v vsakem izmed nas. Take in druge pustolovščine pričakujejo torej udeležence prvega slovenskega skavtskega jambo-reeja. Če kdo želi v živo slediti dogajanju na tabornem prostoru, si lahko ogleda spletno stran »http://jamboree.skavt.net« (cer) V PONEDELJEK - Kultura in vino V Križu nova knjiga in nova Bibčeva penina Agriturizem Bibc v Križu bo prihodnji ponedeljek ob 19.30 gostil srečanje z naslovom Mrtvaški ples z aperitivom. Na neobičajno poimenovanem večeru v skupni priredbi kriškega agriturizma in SKD Vesna bodo predstavili italijanski prevod nove uspešnice nemškega avtorja detektivskih in kriminalnih romanov Veita Heinichena, Danza macabra (v izvirniku Totentanz) ter obenem novo vinsko stvaritev Bibčevih, penino "Etika'. Nemški pisatelj je Križ vzljubil in se pred leti preselil v staro hišo pod vaškim bregom. Rad zahaja v vas, kjer je navezal mnogo prijateljskih stikov, skratka Križ si je izbral za nov dom. Lani je bil tudi gost uvodnega večera Kriškega tedna. Zaradi te čustvene na- edtZlotu efo vezanosti na Križ in Križane se je odločil, da bo svojo novo detektivko predstavil tudi svojim sovaščanom. Izbira prizorišča ponedeljkovega večera seveda ni naključna, saj je Heinichen do take mere vezan na kriški gostinski obrat (tako na njegove upra-vljalce kot na njegove običajne odjemalce), da ga je izbral za prizorišče enega izmed ključnih prizorov svoje zadnje detektivke. Na predstavitvi bosta sodelovala prof. Miran Košuta in gledališki igralec Livio Bogatec, za glasbeno spremljavo bo poskrbela harfistka Annalisa Gon. Navzoč bo tudi Stefano Cosma, avtor pred kratkim izdane knjige Il Carso e la Vitovska (Kras in Vitovska). (MiK) Včeraj danes Danes, SREDA, 23. julija 2008 BRIGITA Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.06 - Luna vzide ob 22.51 in zatone ob 11.08. Jutri, ČETRTEK, 24. julija 2008 KRISTINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1016,8 mb raste, veter 36 km na uro vzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 24,3 stopinje C. □ Lekarne Do sobote, 26. julija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (040 368647), Ul. L. Stock 9 11 (040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. Roma 16 (na vogalu z Ul. Rossini), Milje - Lungomare Ve-nezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (na vogalu z Ul. Rossini -040 364330). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Au Kino ALCIONE - Dvorana e zaprta za poletni dopust. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Il Cavaliere oscuro«. ARISTON - 21.15 »Un treno per Dar-jeeling«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »Hellboy: The golden army«; 16.00, 17.15, 18.15, 19.00, 20.15, 21.15, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »Agente Smart - Casino totale«; 19.45, 22.00 »Funny games«; 16.05, 20.05 »Ken il guerriero: La leggenda di Hoku-to«; 18.00, 22.00 »Wanted - Scegli il tuo destino«; 16.30 »L'incredibile Hulk«. EXCELSIOR - 18.00, 21.00 »Meduse«. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.00 Il mio amico giardiniere«. FELLINI - 17.45, 21.40 »Tropa de elite - Gli squadroni della morte«; 16.30 »Impy e il mistero dell'isola magica; 19.30 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fun-ny games«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il mio sogno piu grande«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00, 19.00, 21.30 »Neverjetni Hulk«; 18.30, 20.20, 22.10 »Maturantski ples«; 19.50, 21.50 »Hancock«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 19.30, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »Wanted - sce-gli il tuo destino«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »L'incredibile Hulk« 22.15 »Le morti di Ian Stone««; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Agente Smart - Casino totale«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.30, 21.30 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 16.50, 19.20, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Hellboy 2: The Golden Army«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.15 »Funny games«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Agente smart - Casino totale«. / TRST Sreda, 23. julija 2008 9 KD ROVTE- KO LO N KOVEC Ulica M. Sernio 27 vabi v petek, 25. julija ob 18.00 uri na sedežu društva na ^ POSVET O VINOGRADNIŠTVU (vino, trte, sadno drevje, oljkej V in zelenjava na splošno) Vabljeni tudi obdelovalci zemlje iz drugih krajev. ¿i Čestitke Danes bo upihnil 4. svečko VLADIMIR JERMAN. Naš Vladimir je vesele narave, ljubezniv, radoveden in nagajiv, ta naš prebrisanec. Da bi še v nadalje bil vesel in zdrav mu iz srca želijo papa Maurizio, nonoti Gustin in Miranda ter vsi, ki ga imajo radi. Mali FLORIJAN se je rodil, Jasno in Manuela razveselil. Z vama se veseliva in vso srečo želiva. Dejan in Nataša. Boris, danes praznuješ okroglo obletnico, ker šestici debelo si ničlo dodal. Naj sreča te čvrsto v objemu drži, naj zdravje, veselje sledita ti dni. Iz srca ti želijo žena Eda, Ivan z Evo in Olga Ob prihodu male Petre iskreno čestitajo očku Aleksandru, mamici Mirjam in sestrici Jani vsi pri Jadranski finančni družbi H Osmice GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci št. 14. Tel. 040-229199. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla vrata svoje osmice. Vljudno vabljeni! MAVHINJE, osmica je odprta pri Normi. Tel. 040-299806 NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. Vabljeni! OSMICO smo odprli v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Loterija 22. julija 2008 Bari 90 78 55 12 31 Cagliari 74 52 44 2 31 Firence 49 78 58 33 62 Genova 17 4 84 31 51 Milan 87 52 18 26 75 Neapelj 78 59 71 9 82 Palermo 87 35 75 50 51 Rim 56 31 52 72 24 Turin 33 16 48 69 66 Benetke 10 2 45 29 27 Nazionale 59 65 75 70 87 Super Enalotto Št. 88 35 49 56 78 87 90 jolly10 Nagradni sklad 2.898.332,23 €Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 40.652.434,00 €Brez dobitnika s 5+1 točkami -- €17 dobitnikov s 5 točkami 25.573,52 €1.262 dobitnikov s 4 točkami 344,49 €45.338 dobitnikov s 3 točkami 19,17€ Superstar 59 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami -€ 1 dobitnik s 4 točkami 34.449,00 € 222 dobitnikov s 3 točkami 1.917,00 € 2.783 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.967 dobitnikov z 1 točko 20,00 € 38.448 dobitnikov z 0 točkami 10,00 € SIDONIJA IN MAVRICA sta odprli osmico v Medjivasi št. 10. Tel. 040208987. V GABROVEC vas vabita na osmico Bogdan in Marlenka v mesecu juliju. Tel. 040-2296068. V KRIŽU je odprl osmico Martin Košuta. Tel. 040 - 220605 V SALEŽU, N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. M izleti KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za desetdnevno skupinsko bivanje v termah Radenci konec avgusta. Podrobnejše informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. AVTOBUSNI IZLET SPDT NA VRŠIČ IN SLEME V nedeljo, 27. julija, organizira SPDT avtobusni izlet na Vršič in Sleme. Odhod avtobusa ob 6.30 iz Trsta, s trga Oberdan in ob 6.45 s trga v Sesljanu. Izlet vodi Elči Abram. Predvidene so tri variante: a) vzpon na Sleme iz doline Tamar, zahteven, primeren le za izkušene planince (5 ur hoje); b) sprehod od Ruske kapelice na Vršič in po bližnji okolici (primeren za vse); c) vzpon iz Vršiča na Sleme po lepi, nezahtevni planinski poti (3 ure hoje). Ob sestopu kratek postanek pri spomeniku Kugyja. Prijave (čimprej) sprejemajo: Livio 040-220155, Elči 040-415534 in Vojka 0402176855 (v petek in soboto). KMEČKA ZVEZA obvešča udeležence izleta na 7. Kmečki praznik srečanje kmetov treh Dežel pri Šentjakobu v Rožu na Koroškem, da bo odhod avtobusov sledeči: »avtobus št.l« ob 6.00 iz Boljunca, ob 6.15 iz Bazovice, ob 6.20 iz Padrič, ob 6.30 iz Opčin; »avtobus št. 2« ob 6.20 iz Proseka, ob 6.25 iz Križa, ob 6.30 iz Nabrežina, ob 6.40 iz Sesljan, ob 6.45 iz Štivana. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi so-letniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 3392241221, Aljoša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jožev-cu. Ne izgubite priložnosti in pridružite se nam! Informacije na tel. št.: 040-228468 (Ada). Ü3 Obvestila POLETNI CENTER PIKAPOLONICA praznuje 10-letnico! Študijski center Melanie Klein in Slovenska prosveta vabita člane in prijatelje na proslavo in družabno srečanje, ki bo v petek, 25. julija, ob 14.30 v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. V primeru slabega vremena bo prireditev v Športnem centru v Bazovici. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v juliju in avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. F.C. PRIMORJE organizira na Proseku športni praznik s sledečim programom: v soboto, 26. julija, ansambel MI, v nedeljo, 27. julija, koncert God-benega Društva Prosek in ansambel Souvenir, v soboto 2. avgusta, ansambel 3 Prasički, v nedeljo ansambel Old Stars. KD ROVTE-KOLONKOVEC (ul. Mon-tesernio 27) vabi v petek, 25. julija, ob 18. uri, na sedežu društva na posvet o vinogradništvu (vino, trte, sadno drevje, oljke in zelenjava na splošno) vabljeni tudi obdelovalci zemlje iz drugih krajev. OBČINSKA KNJIŽNICA iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za poletni dopust do petka, 25. julija. V PETEK, 25. JULIJA, bo župnija sv. Jakoba apostola obhajala praznik svojega zavetnika. Slovenski verniki se bomo na ta pomembni praznik pripravili s tridnevnico, ki bo danes, 23. in v četrtek, 24. julija. Vsak dan bo sv. maša ob 17. uri, pri kateri bo govoril vrhniški dekan g. Blaž Gre-gorc. Na sam praznik, v petek, 25. julija, bo ob 18.30 slovesno dvojezično somaševanje in po maši procesija, pri kateri bo prvič nošena tudi nova kopija bandera sv. Cirila in Metoda, ki so jo izdelale Sestre no-tredamke iz Novega mesta v Sloveniji. Vabljeni! DRUŠTVO NOE' organizira »tečaj re-stavriranja starega pohištva«. Prvi srečanji bosta v soboto, 26. in v nedeljo, 27. julija. Info: 040-299461 ali 349-8419497. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). F.C. PRIMORJE oživlja sekcijo Cicibanov. Če je vaš otrok star od 8 do 10 let, ga lahko vpišete v našo ekipo. 3. avgusta bo na travnatem igrišču Er-vatti pri Briščikih, od 9. ure dalje, enodnevni brezplačni kamp (kosilo je vključeno). Ob udeležbi prejme vaš otrok majico in hlačke v dar. Info in vpis (do 28. julija) na tel. št. 3296022707 (Robert). NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Kdor se vpiše do 31.julija, ima 50,00 evrov popusta na celoletni šolnini. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel.št.: 3204511592 ali na www.ricmanje.org. SKLAD MIJA ČUK obvešča, da je letošnje poletno središče Kratkohlačnik 2008 na Proseku do 1. avgusta od 8. do 17. ure. Informacije in vpis v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk -Proseška ul. 131 - tel. 040-212289. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse bivše člane, da se jim pridružijo od 1. do 3. avgusta na akcijo »Nazaj ... v taborniški raj!« v Gozdu Martuljku. Informacije in prijave na www.tabornikirmv.it. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. 0 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: v četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sardinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassari). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad - Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO BARKOVLJE IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vljudno vabita na koncert pod zvezdami Mladinskega pihalnega orkestra Intercampus (vodi Eva Jelenc) v petek, 25. julija 2008 ob 20.30 na sedežu SKD Barkovlje (Ulica Bonafata 6 - Trst). Zaključni koncert Mednarodnega mladinskega glasbenega laboratorija Intercampus pa bo v soboto, 26. julija, ob 9. uri v Piranu na Tartinijevem trgu. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 25. julija, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Renate Deganello »Mirovo žganje«. Avtorico in dela bo predstavil Sergio Ferrari. Glasbeni uvod Lojze Furlan. SKD VESNA IN AGRITURIZEM BIBC iz Križa prirejata v ponedeljek, 28. julija, ob 19. uri, v Bibčevi vinski kleti predstavitev novega romana Veita Heinichena »Danza Macabra« in novega penečega vina »Etika«. Noviteti bosta predstavila Miran Košuta in Stefano Cosma. Večer bosta popestrila Annalisa Gon s harfo in gledališki igralec Livio Bogatec. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. RAZSTAVA NA BONOMOVEM DOMU: Dijaki 1. klasičnega razreda li-ceja F. Prešeren in mentorica Vas vljudno vabimo v Prosvetni dom na Opčine na poletni ogled fotografske in zgodovinske razstave o Petru Bo-nomu in njegovi palači. Pobudi smo za natečaj sklada FAI in s podporo Zadružne kraške banke pripravili ob Trubarjevem letu, sedaj pa nas je v goste sprejelo SKD Tabor. Razstava bo na ogled do 31. julija. Odprta bo vsak delavnik, od 17. do 20. ure. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo objavilo odlok za obnovitev zavodskih lestvic neučnega osebja (tretji pas). Prošnjo je treba na eno od izbranih šol vložiti do 31. julija. Obrazci so na voljo na spletni strani www.pubblica.istruzione.it (personale scuola-personale ATA). Podrobnejše informacije nudi Pokrajinski šolski urad v ul. SS. Martiri. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so od ponedeljka, 21. julija na oglasni deski urada na ogled dokončne pokrajinske lestvice (bivše permanente) učnega osebja v otroških vrtcih, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah v tržaški pokrajini. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. E Poslovni oglasi S Mali oglasi IŠČEMO VESTNO, IZKUŠENO GOSPO za oskrbo invalidne osebe, 24 ur dnevno. Tel. 347-2530427 KNJIŽNO POLICO brez vrat, širina 210, višina 200, globina 45 cm, v orehovem lesu, rabljena, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel.: 040575145 ali 348-2801144. PODARIM majhne psičke, mešance, črne in bele barve. Tel.: 040-228781. PODARIM majhnega psička, mešanca, 3 mesece starega, črne in bele barve. Tel.: 040-9220026. POŠTENA GOSPA išče službo v gostinskem ali gospodinjskem sektorju. Tel.: 347-1057871. PRODAM 9 lesenih tramov, 15x20, 6m dolžine. Tel.: 040-229250. PRODAM knjige za prvi in drugi razred geometrskega oddelka Ž. Zois. Klicati v popoldanskih urah na tel. št.: 349-7745456. PRODAM ALFA 33 1.3 S, letnik 1985 (starodobnik), sivo metalizirane barve, prevoženih 150.00 km, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 3388066816 STANOVANJE NA OPČINAH, 110 kv.m, z mansardo, 2 kopalnici, z garažo, prodajam za 240.000,00 evrov. Tel. 040-213837 (20.00-20.30). Prispevki Ob petdesetletnici smrti Marjota Ba-tačarja iz Lonjerja darujejo otroci Sla-vica, Silvano in Meri 80,00 evrov za Mladinski pevski zbor KD Lonjer-Katinara. V spomin na drago Vlasto Grgič darujeta Vladimir in Livja Wilhelm 30,00 evrov za AŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Kristine Maganja darujeta Adelina in Tojče 20,00 evrov za vzdrževanje spominka padlim v NOB v Križu. V spomin na dragega moža in očeta Bogdana Bernetiča daruje družina 50,00 evrov za MePZ Lipa, 50,00 evrov za SKD Lipa in 50,00 evrov za NŠZ Zarja-Gaja. Namesto cvetja na grobova Pierine Ku-ret in Milija Maurija darujeta Pierina in Miran Batič 30,00 evrov za KK Adrija in 30,00 evrov za SKD Lonjer-Katinara. V spomin na predrago Vlasto Grgič daruje Eda Kalc 20,00 evrov za popravilo cerkve na Padričah. + Zapustila nas je naša ljubljena mama, nona, pranona Alberta Kralj vd. Merkuža Žalostno vest sporočajo hčerki Vera in Sonja z Renatom, vnuki Sandro, Elena, Maksi in Pavel z družinami ter ostalo sorodstvo. Za zadnji pozdrav bo naša draga ležala v mrtvašnici v ulici Costalunga v četrtek, 24. julija od 10.00 do 12.40. Sledil bo blagoslov v kapeli. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 4. avgusta ob 14.45 na proseškem pokopališču. Gabrovec, 23. julija 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Draga BERTA! Ostala boš trajno v našem spominu sestra Angelina, Walter in Nadia z družinama 23.7.2005 23.7.2008 Fulvio Simonutti Z ljubeznijo se te spominjajo Vsi tvoji Salež, 23. julija 2007 Ob prerani izgubi drage VLASTE izrekamo svojcem iskreno sožalje. Družina Bizjak iz Samatorce 10 Sreda, 23. julija 2008 KULTURA / VIDEM - Izredni dogodek v gledališču Giovanni da Udine Čar sodobnega plesa s parom Barišnikov-Laguna Barišnikovje nastopil tudi s koreografom-plesalcem Davidom Neumannom Na festivalu danes Na Mittelfestu se že nekaj let obnavlja tradicija maratonskega dogodka v kamnolomu v Tarpeču. V upanju na naklonjene vremenske razmere, bo letošnji projekt Valterja Colleja na sporedu danes od 20.45 na sugestivnem naravnem prizorišču, kjer bo množica gledalcev lahko prisluhnila večeru v poklon družbi angažiranih intelektualcev in glasbenikov »Cantacronache«. Ob petdesetletnici ustanovitve bo dediščina socialno osveščene glasbe zaživela v zaporedju nastopov, ki jih bodo oblikovali stari in novi protagonisti te glasbene in socialne usmeritve: Fausto Amo-dei, Giovanna Marini, Gualtiero Bertelli, Ginevra di Marco, Kosovni Odpadki, Enzo Jannacci, Caparezza, Banda Osiris, Grazia di Michele, Yo Yo Mundi, Frankie Hi Nrg in Alessio Lega. Kdor bo ostal v Čedadu pa bo imel na voljo vizuelne sugestije češke produkcije »The best of image« in italijansko gledališko produkcijo ansambla Purimspieler o pogromu na Poljskem »Il pro-cesso di Shamgorod«. Biti živa legenda, je velika odgovornost, še težje pa je soočanje umetnika s časom, ki mineva in z odrom, ki še vedno privablja z močjo nespremenjene, neudržlji-ve ljubezni. Nadaljevanje brez senc zatona odvisi od inteligence umetnika, ki prenavlja in prilagaja oblike izražanja postopnim fazam življenjskega in umetniškega razvoja. Mihail Barišnikov nosi v sebi, v svojem nastopu, del zgodovine plesne umetnosti 20. stoletja, bistveno poglavje, ki ga je napisal s svojim izrednim talentom. Za seboj ima štirideset let kariere, ki se je pričela z diplomo na šoli gledališča Kirov v SanktPeterburgu. Bil je vodilni plesalec ansambla American Ballet v New Yorku, kjer je postal umetniški vodja, ustanovil je ansambel White Oak Dance Project in ustvarjalni laboratorij Barišnikov Arts Center, če naštejemo samo nekatere od Ana Luguna in Mihail Barišnikov v koreografiji Place mnogih angažmajev slovitega plesalca, ki danes gleda z zadovoljstvom na preteklost, a si ne zapira poti za nadaljevanje: »Imel sem srečno kariero, zdaj si lahko privoščim, da eksperimentiram nov način nastopanja.« Nove poti plesalca, rojenega v Rigi, je prikazal koreografski triptih »Three duets«, ki je privabil v videmsko gledališče Giovanni da Udine publiko slovesnih priložnosti. Nezamudljiv in razprodan dogodek letošnjega Mittelfesta je dal vsem gledalcem možnost, da so zadihali čar neposrednega stika z znamenitim umetnikom, ko so očarano strmeli v njegovo plemenito gibanje, katerega sta prvi dve koreografiji ponudili le »pokušnjo«. Začetno točko z naslovom »The common foreign language of the red-haired people« je podpisal koreograf David Neumann, ki je na praznem odru, v zakulisnem okolju, ustvaril ironično umetniško ogrevanje v znamenju konfrontacije dveh generacij in dveh zvrsti plesa. Barišnikov se prepusti igrivosti in stopi na oder brez blišča, v trenirki in telovadnih copatah, preprost in sam na velikem prizorišču. Po prihodu Neumanna se dogajanje razgiba in preide iz pretežno igralskega v plesni dialog dveh svetov, ki doseže svoj višek, ko se staro in novo soočita v glasbi Philipa Glas-sa, istočasno v medgeneracijskem pogovoru, ki ga plesalca vzpostavita z bližino redkih dotikov in distanco različnih govoric. Fizičnost Neumanna se s humorjem približa eleganci klasičnega ustroja vsestranskega interpreta plesnih izrazov, vsak vzame v roke svoja »navodila za uporabo«, kot da bi ta predstavljala slovar za iskanje prijaznega dialoga. Želja, tudi hrepenenje po komunikaciji, predvsem po človeški bližini sta predstavljala gonilno silo priredbe ekspresivne koreografije Matsa Eka »Solo for two«, v kateri je prisotnost moške figure simboliziral le čevelj na odru, okrog katerega je španska plesalka Ana Laguna ustvarila močne vtise čustev polne osamljenosti. Nežne sugestije glasbe Arva Pár-ta so dobile izrazit, večkrat kontrastni kontrapunkt plesa temperamentne umetnice, njenih strastno, ekspresivno energičnih in solidnih kretenj, skoraj robate poetičnosti, v kateri ironija nepričakovane, neomikane geste ublažuje najbolj ipovedne trenutke. Dramska žilica znanega švedskega koreo-grafa Matsa Eka je rodila za močni osebnosti Barišnikova in Lagune tudi koreo-grafski prizor »Place«, v katerem so mrzle barve kostumov, miza, tepih in trije reflektorji postali elementi simbolične notranjosti, doma, kraja izmenjave zrelega para, moškega in ženske, ki iščeta nežnost srečanja in se posebej prepustita lastnemu, življenjskemu kriku na rockovskih izrazih glasbenega eksperimentiranja švedske skupine Flesh Quartet, v katerih izstopata izrazit odrski nastop Ane Laguna, energija, ironija in šarm Barišnikova. Dolg aplavz je nagradil nastopajoče in znamenit par je bil tako deležen izraza globokega spoštovanja do sijaine kariere, izrednih dosežkov in za-pisanosti plesni umetnosti. Rossana Paliaga ČEDAD - V soboto v cerkvi sv. Frančiška Kvartet Borodin in Mario Brunello z odlično izvedbo Schubertovih skladb popeljali občinstvo v svet poezije S Schubertom v čarobni svet absolutne poezije: tja, kjer glasba postane nekaj več kot kalejdoskop-sko prelivanje barv in vzorcev, postane pripoved, ki v brezčasnem prostoru pretaka vse odtenke čustev in zaznavanja, zavestnega in podzavestnega, so nas popeljali mojstri, ki so s svojo umetnostjo vtisnili letošnjemu Mittelfestu nepozaben pečat. Koncert, ki je v cerkvi sv.Fran-čiška še pred uradno slovesnostjo odprl sobotni program, je bil že teden dni v celoti razprodan, kljub temu pa so še mnogi poslušalci vztrajno čakali na možnost vstopa (in jo naposled tudi dočakali); polurni zakasnitvi je bila kriva nezgoda, ki je doletela violista ruskega kvarteta: instrument se je med potovanjem poškodoval, na pomoč je prišla vio-listka simfoničnega orkestra FJK, ki je svoje glasbilo posodila Igorju Naldinu in omogočila nemoteno izpeljavo programa. Morda bi bila že lepota obeh skladb na programu dovolj za užitek, toda premnogokrat smo doživeli izvedbe, ki so se ustavile le na površju in niso prodrle v bistvo Schubertove poezije: kvartet Smrt in Deklica ter Kvintet za dva violončela sodita med najvišje dosežke komorne glasbe 19. stoletja, in tokrat smo ju užili v interpretaciji, ki je sprožila globoko čustveno in intelektualno sodoživljanje. Moto letošnjega Mittelfesta - Graditi čas -je zaživel v glasbi od prvega dramatičnega akorda Schubertovega kvarteta, ki ni zgolj instrumentalna priredba dialoga med deklico in smrtjo, temveč glasbeni izraz eksistencialnih vprašanj, s katerimi se slehernik ubada....in čas je potekal v zamaknjenosti, s katero smo spremljali kompleksen skladateljski načrt sedemindvajsetletnega genija in njegovo realizacijo po zaslugi odličnega ruskega kvarteta: violinista Ruben Aharonian in Andrej Abramenkov, violist Igor Naldin ter čelist Vladimir Balšin so se zlili v enovito umetniško telo, ki je utripalo z naravnim dihom in drhtelo ob fraziranju, ki je ujelo najmanjše skladateljeve namige. Če se je prva violina Ruben Aha-ronian svoje vloge lotil nekoliko zadržano, je tudi njega naposled prevzelo čustveno bogastvo Teme z variacijami, ki je pomenila umetniški višek prvega dela programa. Kaj je lahko muziciranju dodal Mario Brunello, ki se je kvartetu pri- družil v drugem delu? Eden najboljših čelistov v svetovnem merilu, prvi Italijan, ki je v Moskvi osvojil nagrado Čajkovski, je sprejel na videz podrejeno vlogo drugega čelista v čudovitem Kvintetu v C-duru op.163 D 956; umetnina je nastala v poslednjih mesecih Schubertovega življenja in v tovrstni literaturi nima para. Brunello se ni samo vključil v ansambel z naravno in obenem osupljivo muzikalnostjo, postal je tudi magnetna os, okrog katere so se sukale božanske melodije in venomer presenetljive modulacije. Tudi tu bi bilo težko izluščiti najlepše, kajti glasba je vseskozi lebdela v nad-zemski višini, toda dialog med Bru-nellom in Aharonianom v Adagiu-preprosti pizzicati, ki so postali ek-spresivna tematska nit na rastoči podlagi sladkega zlitja ostalih instrumentov-, je bil enostavno nepopisen. Italijanski čelist je v ruskih mojstrih sprožil poustvarjalno mrzlico, ki se je udejanila v lepoti in globini, s prebliski čiste nasla-de.Koncert, ki se bo globoko zapisal v spomin najbolj občutljivih poslušalcev, je na koncu doživel burno odobravanje, aplavzi in vzkliki so kot dodatek priklicali odlomek Scherza. Katja Kralj KULTURA_Sreda, 23. julija 2008 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V ponedeljek se je končno zgodila predstava Hči zraka: pretresljiva in prepričljiva zgodba o oblasti Gre za koprodukcijo z Mittelfestom, festivalom Gledališča v gledališču in PPF SSG Predstavi posvečeno srečanje Koprodukcija Hči zraka, ki jo je Slovensko stalno gledališče realiziralo in uprizorilo v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom, tržaškim festivalom Gledališča v gledališču in Mittelfestom je ob ponovitvi v okviru letošnjega Mittelfe-sta doživela javno predstavitev v nizu vsakodnevnih srečanj z ustvarjalci. Srečanja, ki ga je povezoval umetniški vodja festivala Moni Ovadia, so se udeležili ravnatelj Tomaž Ban, umetniški vodja Marko Sosič in igralka Lara Komar. Slednja je izpostavila pomen kopro-dukcije, ki je s sodelovanjem ustvarjalcev iz različnih okolij vnesla v delo veliko energij in spodbud. Igralka je tudi poudarila, kako je tekst v verzih predstavljal velik izziv za vse nastopajoče in kako je aktualna vsebina ponudila osnove za izjemno poglabljanje kompleksnih igralskih kreacij. Avtor teksta Hans Magnus Enzensberger se ni mogel udeležiti predstave, a je poslal vodstvu SSG pismo, v katerem je napisal: »Me veseli misel, da bo Hči zraka oblekla barve dežele, ki je doživela toliko, danes k sreči premoščenih konfliktov.« Marko Sosič je predstavil tekst kot večno aktualno metaforo o nevarnosti absolutne oblasti in njenega pomena in je ob koncu naporne festivalske izkušnje izpovedal svoje vtise o vključitvi predstave v program mednarodnega festivala, ki je deležen velike medijske in širše pozornosti: »Bilo je veliko zadoščenje, da smo uspeli uprizoriti predstavo Hči zraka po nedeljskem slabem vremenu. V zelo napornem trenutku smo bili deležni posebne pozornosti s strani vodstva festivala, ki je z nami vztrajalo kljub negotovostim. Naša produkcija sintetizira vsebinske cilje Mittelfesta in posebnost tega prostora z združitvijo nemškega avtorja, slovenskih igralcev in poljskega režiserja. Tovrstni mednarodno zasnovani projekti osmišljujejo strukturo in delovanje našega gledališča. Za Slovensko stalno gledališče in zame je eden od dosežkov, po katerih bi morali zastaviti dolgoročni plan za nadaljevanje v smeri kopro-ducentskih projektov, ki nam odpirajo nove poti. Po uprizoritvah na prostem bo predstava v jeseni pridobila novo dimenzijo v gledališču kot del abonmajske ponudbe. Vesel sem, da je publika Mittelfesta sledila predstavi z veliko pozornostjo in to kljub zamiku urnika, zaradi katerega smo začeli igrati ob 23. uri. Naš trud je bil poplačan in odziv gledalcev odpira pomembna vprašanja.« (ROP) Dva prizora iz predstave SSG v Čedadu Po nedeljskem spodletelem nastopu zaradi slabih vremenskih okoliščin je Slovensko stalno gledališče prikazalo Hčer zraka Hansa Magnusa Enzensbergerja na če-dajskem festivalu v ponedeljek zvečer. Igro, ki je nastala v kopro-dukciji z Mittelfestom, tržaškim festivalom Gledališča v gledališču in Primorskim poletnim festivalom, so uprizorili na dvorišču samostana svetega Frančiška, delo je režiral Janusz Kica. Hči zraka predstavlja mitološko tragedijo, ki jo je španski dramatik Calderon de la Barca napisal sredi 17. stoletja. H. M. Enzensberger je pri sodobni umetniški obdelavi teksta ohranil jedro izvirnika in hkrati okrepil vlogo glavnih junakov v prepletu politike in erosa, ki se odvija na odru. Delo predstavlja babilonsko kraljico Semiramido, ki je bila spočeta v nasilju in jo zaradi tega zaprejo v podzemlje, kjer živi privezana kot pes. Njen izvor je neznan in zaradi tega ji je odvzeta vsakršna istovetnost. Iz jame, kjer trpi, se od časa do časa oglaša z grožnjami. Hoče ven, želi si življenja. Njene tožbe in hrepenenje nekega dne sežejo do srca novemu deželnemu vladarju, Menonu, ki jo izpusti in se vanjo zaljubi. Semiramida je namreč lepa in dolgo ujetništvo ni v njej zamorilo moči, volje in želje po uspehu. Kmalu zadiha s polnimi pljuči. Iz podeželja gre v mesto, na dvor, kjer se tudi ninivanski kralj vanjo zaljubi. Nekdanja sužnja hoče oblast, blišč in slavo in v doseganju tega svojega življenjskega cilja ne pozna ovir, ki bi jo lahko zaustavile. Poroči se s kraljem in ga nato kmalu ubije, da lahko zagospodari sama v vsej deželi. Dalje spletkari, samopašno vlada, se vojskuje in dejansko maščuje za vse v preteklosti prestano zlo. Njeno kraljestvo se veča in veča. Ljudje postanejo igrače v njenih rokah. Pod njeno taktirko, denimo, potekajo prizori posilstev. Sina, češ da je predober in torej nesposoben za vladanje, da zapreti v podzemlje. Ko izbruhne vstaja in si prebivalstvo želi zamenjavo na vrhu, Semirimida odide. S prihodom sina na prestol se popolnoma spremeni slog vladanja v deželi. V ospredje stopijo dobrota, odpuščanje, ljubezen, sočutje, prijateljstvo in spoštovanje. Če je bila kraljica osorna, njen sin izvaja oblast na dopadljiv način. Vendar gre za prevaro, saj se je Semiramida, vsled izredne podobnosti s sinom, vanj le preoblekla, da bi lahko tako ohranila oblast. Gre za primer dvojnosti. Sin dejansko predstavlja to, kar njegova mati noče biti. Prevari navkljub babilonsko kraljico, zaslepljeno od svoje moči, na koncu umorijo. Semiramida je torej žrtev same sebe, svoje slepe volje po brezmejni oblasti. Glede na to, da je kraljica izvorno plod nasilja, katerega potem slastno podoživlja in do konca svojih dni dejansko nad drugimi izvaja, lahko igro razumemo z vidika de- terminizma, ki izpostavlja dejstvo, da človeka označuje in zaznamuje izvor. V delu so na dovršen način neposredno in posredno prikazani mehanizmi, ki jih malodane vsaka oblast lahko izvaja v odnosu do vseh, ki so od nje tako ali drugače odvisni. Igra govori o človekovih strasteh in šibkostih, ki jih lahko oblast izkoristi sebi v prid. Tekst proble-matizira načine, s katerimi le-ta ohranja legitimnost. Z jezikovnega vidika, v kolikor dialogi potekajo v verzih, tekst daje stilu velik poudarek in ga s tem vsekakor dela privlačnega. Kar se tiče uprizoritve, lahko rečemo, da je dogajanje na odru vseskozi ohranjalo zelo dobro mero napetosti, tako da ni pozornost gledalcev nikoli padla. In ta rezultat ni bil - glede na v poznih nočnih urah dveurno neprekinjeno trajanje igre - samoumeven. Ritem razpletanja vlog igralcev - Silve Čušin, Aleša Valiča, Iva Barišiča, Braneta Grubarja, Lare Komar, Nikle Petruške Panizon, Primoža Pirnata, Primoža Forteja, Romea Grebenška, Janka Petrovca (in statistov Arama Vodopivca, Liama Hledeta, Alena Kermaca in Davida Cocette) - ki so nastopili dokaj prodorno in prepričljivo, je bil na odrskih deskah učinkovit. Preplet tribalne in melodične klasične glasbe (Stanko Južbašic) prav tako. Silva Čušin je znala brezhibno prikazati občinstvu zahtevnost preobrazbe istovetnosti in zmedenosti čustev. Čudovita je bila tudi prikazana eleganca kostumov (Alan Hranitelj) in pa scenografije (Marko Japelj). Skratka gre za igro, ki je vsekakor vredna ogleda. Matej Caharija 1 2 Sreda, 23. julija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it PEVMA - Jutri Ob zavetnici GORICA - Kuhinje vrtcev vroča tema ponedeljkovega občinskega sveta Večina soglasno zavrgla stališče staršev in opozicije Namesto resolucije večine odobrili dokument, ki podpira načrt racionalizacije - Danes seja garantov praznovanje sv. Ani štiridnevno Na ponedeljkovem občinskem svetu se je kot po napovedih vnela vroča razprava na temo krčenja števila kuhinj občinskih vrtcev, ob koncu katere je prevladala volja uprave. Po treh urah in pol burne debate, ki jo je spremljala množica staršev in kuharjev s transparenti, je namreč večina soglasno zavrgla resolucijo leve sredine, ki je predlagala preklic sklepa občinskega odbora z dne 27. maja 2008 in iskanje alternativne rešitve v dogovoru z družinami in sindikati. Besedilo dokumenta je prebrala svetnica Občanov za Gorico Donatella Giron-coli, glasovanje pa se je izteklo z 12 glasovi za in 23 proti (pred tem je dvorano zapustil le svetnik FI Franco Hassek). Večina je tudi zavrnila predlog načelnika skupine Foruma za Gorico Andrea Bel-laviteja, da bi starši dobili besedo in prebrali peticijo, za katero je odbor »Mangiar sano« zbral preko 2.700 podpisov. Z glasovi desne sredine je bila nasprotno odobrena resolucija svetnika FI Roberta Sartorija, ki je podprla načrt racionalizacije kuhinj, z izvajanjem katerega bo uprava začela septembra. »Večina je bila pri glasovanju enotna - zgleda na ukaz stranke -, mi starši pa se sprašujemo, zakaj se ne more občinski svet izreči tudi o naši peticiji,« so na blogu www.mangiarsanogorizia.blogspot.com napisali člani odbora, po mnenju katerih je rušenje odličnega sistema občinskih menz pravi nesmisel. »Besede nam niso dali, zato je morala našo izjavo prebrati svetnica Foruma Anna Di Gianantonio, ob tem pa so nas nekateri svetniki večine tudi kritizirali, češ da se pustimo izrabljati s strani leve sredine. To nas žali, saj ne odgovarja resnici,« je podčrtala predstavnica odbora Cristina Bellini. Župan Ettore Romoli je ocenil, da je izid ponedeljkovega občinskega sveta oja-čil upravo, ki zagovarja potrebo po krčenju števila kuhinj in zagotavlja, da bo kakovost storitve pri tem ostala nespremenjena. »Ponavljam, da sem še vedno pripravljen na dialog s starši, kot sem jim povedal na srečanju 11. julija. Čakam na njihove predloge v upoštevanju dejstva, da bo septembra startala racionalizacija,« je dejal Romoli. »V prvem delu razprave smo uporabljali bolj umirjene tone. Skušali smo spodbuditi desno sredino, naj vendar omogoči staršem, da spregovorijo. Ker smo naleteli na gluha ušesa, se je diskusija vnela,« je povedal svetnik Foruma Marko Marinčič, ki Odbor staršev »Mangiar sano« je med sejo glasno protestiral bumbaca je z Bellavitejem, Di Gianantoniovo, Gi-roncolijevo, Bianchinijem, Portellijem in De Santisom najbolj ostro nasprotoval desni sredini. »Večina se po našem mnenju skriva za birokratskimi motivacijami in trdi, da ne more zaposliti 12 prekernih delavcev. Poiskali pa bi lahko drugačno rešitev,« je prepričan Marinčič, ki opozarja, da ni še jasno, koliko bo občina z racionalizacijo prihranila. »Sindikati so na primer predlagali zaposlitev kuharjev za polovični delovni čas devet mesecev letno, kar bi omogočalo prihranek 270.000 evrov in ohranitev kakovosti obrokov za otroke. Otroci imajo vendar pravico do zdrave, a tudi dobre hrane,« je poudaril Marinčič. Predlog, ki bi omogočil občini prihranek in bi preprečil, da bi uprava krčila število kuhinj, je v ponedeljek predstavil v resoluciji Livio Bianchini, večina pa ga je zavrnila. Ko bo pogodba z družbo IRIS zapadla, meni svetnik SKP, bi lahko občina začela sama upravljati parkirišča proti plačilu in s tem zaslužila več sto tisoč evrov. Gi-roncolijeva pa je ocenila, naj uprava raje prisluhne neposredno občanom - npr. staršem -, ki jih ima pred sabo, kot pa da se poslužuje anket, ki drago stanejo. Po izidu občinskega sveta se vsekakor starši, ki se bodo sestali drevi v baru Ruffo v Gorici, ne mislijo vdati. Računajo na referendum, o katerem bo danes popoldne začel razpravljati odbor garantov, ki se bo moral izreči o legitimnosti predloga. Druga pot pa bi po mnenju svetnika Oljke Federica Portellija lahko bila tudi vložitev pritožbe na deželno upravno sodišče. »O zadevah, ki se tičejo javnih storitev, bi namreč moral odločati občinski svet, ne pa sam odbor,« meni Portelli. V prvem delu ponedeljkovega občinskega sveta so prišle na dan tudi druge teme. Svetnik Olje Silvan Primosig je spregovoril o ceni vode in sporazumih na tem področju s slovenskimi sosedi, Bianchini pa o dejstvu, da je osrednji goriški poštni urad julija in avgusta zaprt v popoldanskih urah. Nekateri svetniki pa s svojimi interpelacijami niso prišli na vrsto. Primer je bila svetnica Oljke Marilka Koršič, ki je vsekakor vložila interpelacijo o problemu elektronskih dvojezičnih izkaznic. (Ale) UPRAVA - Načrt Korzo Italia s povsem novim videzom Kolesarska pot, ki bo potekala delno po stranskih pasovih in delno po cestišču, odstranitev vrste parkirišč in nova postavitev gazebov so bile nekatere izmed tematik včerajšnje seje občinskega odbora, v teku katere je arhitektka Paola Rigonat Hugues prikazala upravi različne variante za preureditev korza Italia. Na njem namerava sedanja občinska uprava ohraniti obe smeri vožnje, izvedencem pa je zaupala študijo, s katero bodo preverili možnosti za nov in lepši videz osrednje mestne ulice. Včerajšnji predstavitvi bodo sledile tudi javna srečanja, v teku katere bodo razne komponente mesta lahko izrazile svoje predloge o ukrepih. Tudi letos bodo v Pevmi priredili praznovanje domače zavetnice Sv. Ane. Kot je že veliko let v navadi, bo praznovanje večdnevno in bo delno potekalo na dvorišču osnovne šole, deloma pa v domači cerkvi in po vasi. Krajevni svet za Pevmo, Štma-ver in Oslavje, ki je glavni prireditelj praznika (sodelujeta še društvo Sabotin in Naš prapor ter župnija sv. Mavra in Silvestra), bo tudi letos ponudil pestro dogajanje, v katerem bodo na svoj račun prišli občani vseh starosti. Običajnim trem dnem praznovanja bodo letos dodali še četrtega, saj bodo jutri slavnostno predali namenu orgle na piš-čali, ki so jih pred kratkim namestili na ko-ru pevmske cerkve. Orgle sicer niso nove, pomenijo pa obogatitev za glasbene utrinke pri mašah in drugih cerkvenih obredih. Ob 20.30 bo torej na sporedu blagoslovitev orgel z zborovsko-orgelskim koncertom. Na orgle bo igral mladi Mirko Butkovič, pela pa bosta cerkvena pevska zbora iz Pev-me in iz Sela v Vipavski dolini. V petek se bo dogajanje preselilo na dvorišče osnovne šole. Ob 20.30 uri bo na sporedu gledališča veseloigra z nastopom gledališke skupine s Kambreškega, ki bo uprizorila igro z naslovom »Brgešine in bu-štini moje in tvoje mladosti«. Igro so prvič uprizorili marca lani. Sledilo bo nagrajevanje vsakoletnega natečaja »V domačem vrtu cvetijo.... « s projekcijo posnetkov cvetnih kotičkov udeležencev. Večer se bo zaključil z družabnostjo, kjer ne bo manjkalo petja in glasbe z domačimi prijatelji glasbe. Sobota bo namenjena mladim, saj bo na vrsti rock koncert. Od 21. ure dalje se bodo na odru šolskega dvorišča zvrstile tri rock skupine, ki bodo prikazale razne zvrsti sodobnih glasbenih tokov in lastnih prizadevanj pri iskanju novih rokerskih prijemov. Na skupnem sestanku so glasbeniki zagotovili, da se publika ne bo dolgočasila. Prvi bodo na oder stopili člani goriške skupine Dusty Dreams, sledil bo ansambel Kanalje iz goriških Brd, večer pa bodo zaključili »stari« znanci skupine The Maff Show. Deloval bo dobro založen bife. Nedelja bo posvečena verskemu prazniku s slavnostno mašo in procesijo po vasi. Svečani obred v počastitev zavetnice Sv. Ane bo ob 9. uri. Verskemu obredu bo tudi letos sledila družabnost za vse vašča-ne. Srečanje bo na dvorišču osnovne šole. (VIP) NOVA GORICA - Pojasnila družbe HIT Razvojna strategija ima strokovno podlago GORICA - Obračun pokrajine na področju enakih možnosti Enakopravnosti še ni Vitova in Morsolinova: »Iskanje zaposlitve je za ženske neštetokrat bolj zapleteno« Družba HIT se je s sporočilom za javnost odzvala na ocene mestnega svetnika Roberta Goloba in nekdanjega predsednika uprave HIT-a ter kandidata stranke Zares na jesenskih parlamentarnih volitvah Branka Tomažiča o njenih strateških načrtih, ki jih nameravajo uresničiti na travniku ob sodišču. V HIT-u ocenjujejo, da gre za posamezne pavšalne ocene, ki ne temeljijo na strokovnih argumentih. »Družba HIT se ne bo spuščala v polemike s posamezniki, ki se pripravljajo na jesenske volitve, zaradi korektne in celovite obveščenosti javnosti pa je dolžna pojasniti strokovna vprašanja, ki se nanašajo na razvoj družbe,« navajajo v sporočilu za javnost. »Strategija družbe HIT temelji na strokovnih podlagah in je nastala v povezavi z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani,« pojasnjujejo v HIT-u, projekt hotelsko poslovnega centra Ledine pa da ima zametke že v strategiji družbe za preteklo obdobje med letoma 2002-2007, torej gre za razvojno kontinuiteto. V druž- bi priznavajo, da so občini Nova Gorica predlagali javno-zasebno partnerstvo pri razvoju centra mesta, »vendar ne zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev, ampak zaradi same narave projekta, ki na eni strani vsebinsko dopolnjuje igralniško-zabaviščni center Perla, na drugi pa zao-kroža razvoj centra Nove Gorice.« Trditve Tomažiča, da Nova Gorica nima posebnih naravnih in zgodovinskih znamenitosti, kažejo na nepoznavanje lokalnega okolja in turističnih trendov, trdijo pri HIT-u. Družba obenem priznava, da so se v zadnjem času zaradi po-slabševanja razmer na glavnem trgu dejansko znašli v slabšem poslovnem položaju. »Ta je v veliki meri posledica odsotnosti širitve turističnega produkta in razvoja celovite turistične destinacije Goriška v preteklosti,« pojasnjujejo, v strategiji razvoja pa se soočajo ravno s temi vprašanji, zato predvidevajo obsežne razvojne investicije v Novi Gorici in na območju občine Šempeter-Vrtojba ter celovito trženje destinacije Goriška. (km) Na goriški pokrajini so predstavili obračun delovanja pokrajine na področju enakih možnosti za leto 2007. »Gre za ambiciozen in inovativen projekt, ki bo nedvomno pripomogel k izbiranju novih in boljših smernic za delovanje pokrajine v prihodnjih letih,« so bile besede Sare Vito, odbornice za bilanco. »Po raznih raziskavah in anketah na teritoriju smo odkrili, da obstaja še vedno konkretna razlika v možnostih za zaposlitev med moškimi in ženskimi predstavniki. V zadnjih letih se situacija izboljšuje, še vedno pa obstajajo določene razlike med spoloma, ki jih bomo morali postopno izničiti,« je izjavila odbornica za enake možnosti Licia Rita Morsolin in dodala: »Najbolj me je presenetil podatek o zaposlitvi invalidnih ljudi; če je za invalidne moške zaposlitev in posledična integracija v družbo zelo zahtevna stvar, je to za ženske z istimi pogoji neštetokrat bolj komplicirano.« Odbornica je nato predstavila še drugo dejstvo, ki kaže, da večkrat ženske ne utegnejo najti dela, ki bi bilo primerno za opravljeni študij, medtem ko je za moške to lažje. Morsolinova (levo) in Vitova predstavljata obračun bumbaca Anketa pa je namenjena tudi moškemu spolu. Pri tem je bil izpostavljen problem, da v Gorici kar 14 odstotkov moških dijakov višjih srednjih šol bi želelo zapustiti šolo in se zaposliti, s tem da dajejo raje pred- nost takojšnjemu zaslužku kot nadaljnjemu izobraževanju. »Vse probleme bomo zdaj morali podrobno nadzorovati in reševati v sodelovanju z drugimi institucijami,« je zaključila odbornica. (av) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 23. julija 2008 13 MEDANA - Mednarodno tekmovanje Zlati cvet Evrope - Entente Florale Komisijo navdušil biser sredi zelenega amfi teatra »Medana je lahko vzorčni model tudi v turističnem pomenu«- Črna pika le zabojnikom za zbiranje odpadkov Na prestižnem mednarodnem tekmovanju Zlati cvet Evrope - Entente Florale letos Slovenijo v kategoriji vasi zastopa Medana v Goriških Brdih, ki se bo med dvanajstimi konkurentkami potegovala za eno od treh priznanj - zlato, srebrno ali bronasto, v kategoriji mesto pa državo zastopa Rogaška Slatina. Dvanajstčlanska mednarodna komisija, ki se je v torek mudila v Medani, je bila navdušena nad Brdi v celoti, saj so jih zaradi posebnega videza pokrajine poimenovali kar zeleni am-fiteater. Sklepna prireditev z razglasitvijo zmagovalcev bo septembra na Hrvaškem, ko si bo komisija ogledala tekmovalna mesta in vasi v vseh dvanajstih sodelujočih državah in odločila o razvrstitvah. Slovenija se je na tem tekmovanju, ki poteka že več kot 35 let, v enajstih letih, kolikor časa na njem sodeluje, že dobro odrezala: dobila je 3 zlate, 10 srebrnih in 7 bronastih priznanj, med slednjimi je tudi mesto Nova Gorica, ki je bron osvojilo leta 2000. Mednarodno tekmovanje Entente Florale organizira Evropsko združenje za cvetje in krajino s sedežem v Bruslju. Glavni cilj je družbeni in kulturni razvoj horti-kulture, turizma in okolja. Tekmovanje poteka v 12 evropskih državah: v Avstriji, Belgiji, na Češkem, Hrvaškem, v Franciji, Italiji, na Irskem, Madžarskem, Nizozemskem, v Nemčiji, Prikaz lupljenja sliv (levo), ki si ga je kot del etnološkega programa ogledala komisija, in središče Medane s cerkvijo km Sloveniji in Veliki Britaniji. Tekmovanje ima dve kategoriji: mesto in vas. Mednarodna komisija, ki jo sestavlja po en predstavnik iz vsake sodelujoče države in ki je sestavljena iz arhitektov, krajinarjev, urbanistov, turističnih delavcev ipd, ocenjuje tako vegetacijo kot krajino, pri podeljevanju točk pa se osredotočijo tudi na okolj-ska vprašanja, izobraževanje na področju okolja, ekološko ozaveščenost, turizem in splošni vtis. Posamezno mesto ali vas v določeni državi najprej izbere domača komisija, v slovenskem primeru gre za Društvo za urejenost krajev Entente Florale Slovenija. Omenjeno društvo naredi izbor krajev že na tekmovanju Moja dežela, lepa in gostoljubna, najvišje uvrščeni so nato tudi predstavniki Slovenije na mednarodnem tekmovanju Entente Florale. Slovenija je deveta država zapovrstjo, ki jo je v letošnjem ocenjevanju obiskala komisija, Medana pa deveta vas, ki so si jo ogledali. Po besedah predsednice komisije Monike Hetsch, ki je po torkovem štiriurnem ogledu strnila mnenje celotne ocenjevalne ekipe, je Medana lepo urejena vas v Goriških Brdih, ki v celoti navdušujejo s specifično krajinsko sliko, ki jo velja ohraniti. V mislih je imela vinograde, ki se zaradi gričevnate pokrajine terasasto vzpenjajo po pobočjih in od daleč dajejo vtis »zelenega amfiteatra«, sadovnja- ke, oljčne nasade... vse našteto pa prebivalcem omogoča pridelavo prvovrstnega olivnega olja, kot se je izrazila, vrhunskega vina in ostalih pridelkov. Komisija si je ogledala vaški trg s cerkvijo in mogočno lipo, Gradnikovo domačijo, pokopališče, se popeljala med vinogradi in se pomudi-la na domačijah Klinec, Movia in Belica. Komisijo so navdušili tudi »žepni vrtovi« ob hišah, kjer ljudje gojijo zelenjavo in dejstvo, da ima malodane vsak Bric svoj lasten vinograd ter da izdeluje svoje vino. Komisiji so bile všeč tudi lepo urejene turistične kmetije v Medani, kjer obiskovalce pogostijo z domačimi dobrotami in lepo urejene vinske kleti in organizirane po-kušine vina. »Medana je lahko vzorčni model tudi v turističnem pomenu, predvsem z vidika, kako ste uspeli v obnovo kmetij in pokrajine lepo vključiti tradicijo!« je po- udarila predsednica komisije in Bricem položila na srce priporočilo, naj nadaljujejo z razvojem turizma, a v »mehki« različici, takšni, ki ne bo pokvarila videza in vsebine pokrajine. Člani komisije so se seznanili tudi z bodočimi načrti briške občine: navdušila jih je obnova cest, načrtovana izgradnja čistilne naprave, projekt term, bodoča obnova renesančne vile v V-polžah. Črno piko pa so prisodili velikim zabojnikom za zbiranje odpadkov, ki so postavljeni ob vhodu na vaško pokopališče. V Medani so po ogledu komisije optimistični in računajo na visoko uvrstitev ob jesenski razglasitvi rezultatov, ki bi jim prinesla prepoznavnost v evropskem prostoru in morda tudi kakšno novo priložnost. Katja Munih Jutri razstava Sonce miru Jutri ob 11. uri bodo v galeriji goriškega Kulturnega doma odprli razstavo likovnih del, ki so jih v okviru 13. izvedbe pobude »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj« izdelali udeleženci poletnih središč Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice, Dijaškega doma iz Nove Gorice in občinske goriške Lu-doteke. Pobudo prirejajo zadruga Maja, Kulturni dom, goriški Dijaški dom in združenje ADO, pokrovitelji pa so Fundacija Goriške hranilnice, SKGZ, goriška občina in pokrajina. Dela bodo na ogled do konca avgusta. Razstava želi opozoriti na obletnici eksplozije prvih dveh atomskih bomb, ki so jih odvrgli 6. in 9. avgusta 1945 v Hiroši-mi in Nagasakiju. Iniciativa sodi v okvir vrste pobud, ki se bodo ob obletnicah »prvega uničevanja« zvrstile na Goriškem, obenem pa spada v niz mirovnih in solidarnostnih akcij, ki se skozi celo leto vrstijo v Kulturnem domu. Občine o ravnanju z odpadki Predstavniki občin goriške pokrajine so se včeraj sestali s predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto in od-bornico Maro Černic, ki sta jim orisala vsebino dokumenta o posodobitvi pokrajinskega načrta za ravnanje z odpadki, ki ga je odbor sprejel prejšnji teden. »Župani bi spremenili le enega izmed naših predlogov. Do leta 2012 so predlagali cilj 60 odstotkov sortiranih odpadkov, ne pa 65 odstotkov, kot je predvideval naš dokument,« je povedala Černičeva in dodala: »Menim, da bomo zahtevi ugodili, saj je zakonsko predvidena raven ločeno zbranih odpadkov le 60 odstotna.« Jutri bo o tem razpravljal forum Agenda 21. Občni zbor ŠZ Dom ŠZ Dom sklicuje občni zbor, ki bo jutri v Kulturnem domu v Gorici ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Na dnevnem redu so izvolitev predsedstva občnega odbora, predsedniško poročilo, poročila posameznih sekcij, pozdravi gostov in razno. Tondo v Tržiču Predsednik dežele FJK Renzo Tondo se vrača v Tržič. V torek, 29. julija, se bo namreč udeležil srečanja v priredbi stranke FI, v teku katerega bo govor o uradni ustanovitvi stranke Ljudstvo svobode in o problemih teritorija. Predstavitev knjige o vitovski Jutri ob 17.30 bodo na dvorišču knjigarne LEG predstavili publikacijo »Vi-tovska. I vigneti dal mare al Carso«, ki jo je uredil Stefano Cosma. Po predstavitvi knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Nika Simoniti, bo na vrsti po-kušnja vin. GORICA - Občina Segantijeva na srečanju o varnosti Danes ob 11. uri bo goriški župan Ettore Romoli sprejel deželno odbornico FJK Federico Se-ganti, glavna tema srečanja pa bodo varnost in nove deželne norme na tem področju. Ob tej priložnosti so na goriško občino vabljeni vsi župani občin goriške pokrajine ter njihovi odborniki za varnost, predstavniki mestnih redarjev, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in goriški prefekt Roberto De Lorenzo. Deželna vlada je občinam dodelila šest milijonov evrov za financiranje vrste novih varnostnih ukrepov, kot so npr. videokamere in izboljšanje razsvetljave v »nevarnejših« predelih mesta, predvsem v Tržiču. Poleg tega bodo province prejele skupno dva milijona evrov za namestitev sredstev za video nadzorovanje na višjih šolah, za katere so pokrajine pristojne, saj, kot sta poudarila minister Frattini in predsednik dežele Ton-do, »varnost mora biti temeljna pravica državljanov.« (av) DOBERDOB - Sproščeno je vzgajala vsaj dve generaciji otrok Tiho je odšla Helena Jarc Njena življenjska zgodba pripoveduje o sočutju do nebogljenih starih ženic, o razcapanih cigančkih za bodečo žico in elegantnih francoskih Židinjah pred plinsko celico Heleni Jarc - Ljubsevi je bilo dano, da je vsakogar naravno sprejela in kdorkoli jo je spoznal, si jo je prav kmalu prisvojil, njeni sosedje Manderci še posebej, tako da ji ob njenem osemdesetem rojstnem dnevu niso le iz vljudnosti množično potrdili, da so vsi malo Helenini, Helena pa njihova. Dokler je niso začele preganjati bolezni, je bila njena kuhnjica prijetna klepetalnica, Ljubsevo dvorišče svobodna igralna cona in njena hiša skrivališče in zatočišče za otroke, ki jih sama ni imela, jih je pa uživala in nevsiljivo vzgajala kot malokatera mama. Otroci so ji bili in ostali hvaležni tudi, ko so dorasli. Vseskozi se je ukvarjala s kmetovanjem, svoj prosti čas pa je najraje posvečala pletenju in predvsem štikanju prtov in dragocenih zaves, ki jih je rada poklonila premnogim znancem in prijateljem. Helena se je razdajala. Čeprav je po mamini smrti leta 1982 ostala sama, je Helena živela skromno, a dostojno, dokler ni v devetdesetih letih začela Nemčija izplačevati medvojnih »zasužnjenih« taboriščnikov, med katerimi je bila tudi sama. Svojega Auschwitza Helena ni nikdar pozabila, dvakrat ga je tudi obiskala. O nepopisnih izkušnjah, ki jih je tam doživela, je pripovedovala leta in desetletja vsem in povsod, sprijaznila se je celo z vtetovirano številko 88532, toda, da je bila »sužnja«, tega ni mogla sprejeti. Odtlej jo je Auschwitz preganjal kot nočna mora in je bil z na novo prebujenimi srhljivimi prizori stalno prisoten v njenih mislih, ki jih nikoli ni skrivala. Helena je bila odkritosrčna. Helena Jarc med nabiranjem cinij foto marino černic Heleno so kot poslanko taboriščnega spomina vabili na šole, o njej so večkrat pisali in ji posvetili film z daljšim intervjujem. Njen brat je kmalu po Goriški fronti padel v partizanih, leto kasneje so ji pred očmi ubili očeta in jo še istega dne, 18. aprila 1944, zaprli v goriške zapore, po petih mesecih odpeljali v Auschwitz, nato pa »prodali« tovarni Osram; ko se je po končani vojni vrnila domov, sta jo pričakali le mama in nona. Toda, čeprav je preizkusila vsakovrstne surovosti druge svetovne vojne, se ni imela za največjo nesrečnico na svetu. Njena življenjska zgodba pripoveduje o sočutju tabo-riščnice do nebogljenih starih ženic, do razcapanih cigančkov za bodečo žico in do elegantnih francoskih židinj pred plinsko celico. Helena je bila občutljiva ženska. (k.č.) 14 Nedelja, 20. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Giuliano Montaldo včerajšnji gost festivala Sergio Amidei Goriška brez meja prijetno presenečenje Dodelili so mu nagrado za filmski opus - Tudi danes natrpan program »Ko sem se sinoči podal čez mejo, bi si nikakor ne predstavljal, da bom videl, kar sem. Te kraje sem se spominjal popolnoma drugače in bilo je res pozitivno presenečenje, ko sem zaznal, da se je situacija spremenila.« Tako je včeraj povedal Giuliano Montaldo, velik italijanski filmski mojster, ki je bil včerajšnji najpomembnejši gost festivala za nagrado Sergio Amidei. Festival vsako leto gosti niz priznanih filmskih ustvarjalcev, po Ken Loachu, Abbas Kirosta-miju in Edgar Reitzu pa je goriško publiko obiskal še »Maestro« italijanske kinematografije, ki mu je žirija dodelila priznanje za filmski opus. Na tiskovni konferenci pred večerno podelitvijo so spregovorili, poleg nagrajenca samega, tudi predsednik združenja Sergio Ami-dei, odvetnik Nereo Battello, profesor Roy Menarini in občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag. »Festival Amidei je za mesto zelo pomemben in se je v zadnjih letih nadvse dobro razvil. Gorica lahko tudi s pomočjo tega zaznamuje svojo vlogo kulturne prestolnice dežele FJK, saj ima polno ponudb poleg tega, da je že pregovorno center Srednje Evrope. Naj že v naprej povem, da bomo skušali ob stoletnici smrti Carla Michelstadterja in s pomočjo organizacije Amidei v Gorico prenesti tudi čedajski Mittelfest.« Odvetnik Battello se je spomnil nekaterih uspešnic Montaldove filmografije, začenši pri prvencu »Tiro al piccione«, ki ga žal kritika ni razumela. Sledil je »LAgnese va a morire«, posnet po romanu Renate Vigano', ter zadnja uspešnica »I Demoni di San Pietroburgo«. Montaldo se je preko anekdot spomnil svoje celotne kariere, snemanja nizkoproračunskih celovečercev in tudi snemanja filma »La lunga strada azzur-ra«, ki ga je v šestdesetih letih posnel v naših krajih. Povedal je, da je bil njegov spomin na Gorico in mejo popolnoma drugačen, in da je bilo zanj goriško območje brez pregrad res »lepo presenečenje«. Montaldo je spregovoril tudi o svoji produkciji. »Nikdar nisem snemal preprostih filmov. Vedno so bile izbire težke in zato sem se naučil, zgledujoč se po velikem Leoneju, da sem filmske zgodbe raje pripovedoval producen-tom, kakor, da bi jih dal prebrati. Tako so moje predloge veliko laže sprejeli. Dandanašnja največja težava je, da ni več dobrih scenografij, čeprav lahko priznamo, da se italijanska produkcija v zadnjih letih ponovno izboljšuje. Na žalost se pa preveč denarja namenja televizijskim produkcijam, premalo filmskim,« je povedal Montaldo, ki je včeraj zvečer ob prejetju nagrade predstavil svoje zadnje delo »I Demoni di San Pietroburgo«. (td) Današnji program festivala Tudi danes se ljubitelji filma v Gorici ne bodo dolgočasili. V okviru nagrade Amidei se bo danes zavrtela vrsta zanimivih del, filmski maraton pa se bo začel že zjutraj. V dvorani 2 goriškega Ki-nemaxa bo ob 9.30 na ogled »Tre gior-ni d'anarchia« v režiji Vita Zagarrie, ob 11.30 pa »Gli invisibili - Esordi nel cinema italiano 2000 - 2006«. Ob 14. uri bo na istem prizorišču na ogled »Tre donne morali« režiserja Marcella Ga-rofala, ob 16. uri pa filma Vittoria Cot-tafavija iz šestdesetih let »Operazione Vega« in »Ai poeti non si spara«. V parku Coronini Cronberg (v primeru slabega vremena v goriškem Ki-nemaxu) bo ob 21. uri na sporedu najprej kratkometražni film »Giganti«, takoj zatem pa uspešnica Stefana Ruzo-witzkya »II falsario - operazione Bernhard«. Filmski dan se bo zaključil v Hiši filma na Travniku, in sicer ob 23.30, ko bo na sporedu »Sangue - la morte non esiste« režiserja in scenarista Libera de Rienza. Danes bo ob projekcijah na sporedu tudi okrogla miza o mojstru Vitto-riu Cottafaviju, ki se bo v Hiši filma začela ob 18. uri. Italijanski režiser Giuliano Montaldo po dolgih letih ponovno v Gorici bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Q Kino GORICA FILMSKI FESTIVAL SERGIO AMIDEI - Kinemax, dvorana 2: 9.30 »Tre gior-ni di anarchia«; 11.30 »Gli invisibili -Esordi nel cinema italiano 20002006«; 14.00 »Tre donne morali«; 16.00 »Operazione Vega« in »Ai poeti non si spara«; v parku vile Coronini Cromberg: 21.00 »I giganti« in »Il falsario - Operazione Bernhard; Kinemax, dvorana 2: 23.30 »Sangue - La morte non esiste«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »Il cavaliere oscuro«. Dvorana 2: 16.15 - 19.20 - 22.00 »Il cavaliere oscuro«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Hellboy II: The Golden Army«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Funny Games« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Agente Smart - Casino totale«. fl Razstave KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo; informacije na tel. 0481531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajste- 3 Koncerti H Šolske vesti MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v ulici Don Bosco 60 v Gorici do 29. avgusta zaprt zaradi poletnega dopusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka 5. septembra od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008-09 na tel. 328-3155040 ali 0481-536455 (goriški urad SSO). POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - Tajništvo Gorica obvešča, da nudi pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za vključitev osebja ATA v tretji pas. Izpolnjene obrazce je treba oddati na šole do 31. julija letos. Za sestanek naj interesenti pokličejo od ponedeljka, 14. julija, do srede, 16. julija, na tel. 0481-21608 (od 12. ure do 13.30) ali ob četrtkih od 15. ure do 16.30 na tel. 0481-82613. S Izleti ga stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na ogled stalne razstave etnološko-rez-barske zbirke Franca Jerončiča v Me-linkih št. 5 pri Kanalu. OBČINA SOVODNJE OB SOČI obvešča, da je v pritličju županstva na ogled razstava fotografskega kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke z naslovom Škofja Loka in okolica; do 31. julija od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. RAZSTAVA »CANTIERE - 100 ANNI DI NAVI A MONFALCONE« bo na ogled do 31. oktobra samo s predhodno najavo za šole in združenja na tel. 0481492746, 492341 (od ponedeljka do petka med 10.30 in 12. uro ter med 15. in 16.30), za posameznike na zeleno številko 800016044 vsak dan med 9. in 18. uro; razstava bo v mesecu avgustu zaprta. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; ob sobotah in nedeljah bodo ob 16.30 brezplačni vodeni ogledi razstave, vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481547541 ali musei@provincia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; do 30. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Ü3 Obvestila FESTIVAL DVORNE GLASBE: v četrtek, 24. julija, ob 21. uri bo v baziliki v Gradežu koncert skupine Armonioso Incanto z naslovom »Ave donna santissima«; vstop prost, informacije na tel. 0481-531326, www.dram-sam.it. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: v petek, 25. julija, bo ob 21. uri na trgu Liberta v Turjaku koncert skupine Quattrofoni Sax Quartet; vstop prost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni izlet s piknikom v soboto, 2. avgusta, v lovski koči v Gojačah blizu Sela pri Ajdovščini, v borovem gozdičku in primerni dvorani ob krasnem travniku; prijave sprejemajo poverjeniki Ema B. (tel. 0481-21361), Veronika T. (tel. 0481-882302), Ana K. (tel. 0481-78061) in Saverij R. (tel. 0481390688); na račun 20 evrov. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA prireja avtobusni izlet v Ptuj v ponedeljek, 18. avgusta; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina). SPDG prireja od 9. do 11. avgusta pohod iz Gorice na Triglav; informacije in prijave do 31. julija na info@spdg.eu ali na tel.320-1423712. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo urad do 20. avgusta urad zaprt in da bo potem do 31. avgusta urnik od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bo okence za priseljence zaprto od 11. do 14. avgusta. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Korzo Italia - danes, 23. julija, 17.30-18.30; ul. Trieste - sobota, 26. julija, 9.00-10.30; ul. Kugy -sreda, 29. julija, 17.30-18.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL iz Gorice obvešča, da bo do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprta bo od 4. do 16. avgusta. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA GORICA obvešča, da bodo do 31. avgusta naslednji uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro od ponedeljka do petka: proto-kolni, matični, volilni urad, urad AIRE, okence za prepis lastništva, decentralizacija, urad za javne dražbe, generalno tajništvo, davčni urad, kulturni in športni urad, urad mestnih redarjev, knjigovodstvo, urada upravljanja s človeškimi resursi in čez-mejnih odnosov, tajništvo treh občinskih uprav in ekonomat; urad za decentralizacijo bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30, uprava urada za vzgojne storitve (center Lenassi v ul. Vittorio Veneto 2) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, tajništvo za socialo (večnamensko središče v ul. Baiamonti) ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro, slovenski in furlanski urad pa ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; matični urad bo kot običajno ob sobotah med 9. in 12. uro sprejemalo prijave rojstev in smrti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi dopusta zaprta še danes, 23. julija. OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniod-bojko vsak torek in četrtek v štan-dreški telovadnici. Za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpise na tel. 3939294686 (Sandro Corva), 3331439655 (Tjaša Corva) v večernih urah ali okval@virgilio.it. OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniod-bojko vsak torek in četrtek v štan-dreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. PRAZNIK VS. ANE V PEVMI: četrtek, 24. julija, ob 20.30 v cerkvi v Pevmi blagoslov orgel in koncert Mirka Bu-tkoviča (orgle) in cerkvenih zborov iz Sela in Pevme; petek, 25. julija, ob 20.30 v osnovni šoli v Pevmi mini tra-gikomedija Kambreško-etnološke gledališke skupine Kontrabant čez Idrijo z naslovom »Brgešine in buštini moje in tvoje mladosti«; razstava slik in prikaz diapozitivov natečaja V domačem vrtu cvetijo... ; sobota, 26. julija, ob 21. uri v osnovni šoli v Pevmi Maratona rock s skupinami Dusty Dreams, Kanalje in The Maff Show; nedelja, 27. julija, ob 9. uri maša s procesijo. URAD ATER na vogalu z ulicama Verdi in Roma v Tržiču bo do 31. julija odprt samo ob ponedeljkih od 10. do 12. ure, avgusta pa bo zaprt. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice prireja v okviru pobude »Estate serena« razna srečanja in prireditve: v četrtek, 24. julija, ob 8.30 romanje na Staro Goro in kulturni izlet v Slovenijo (informacije in vpisovanje na sedežu društva). 0 Prireditve »PERCORSI DI-VERSI« je niz pesniških srečanj z glasbeno spremljavo, ki bodo potekala v centru »Mare Pen-sante« v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 28. julija, ob 18. uri srečanje s Fran-cescom Tomado in Albertom Prin-cisom. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja srečanja z avtorji na notranjem dvorišču knjigarne: v soboto, 26. julija, ob 17.30 bo Dimitrij Volčič predstavil svojo knjigo »Il piccolo zar«. V ROMANSU bo v četrtek, 24. julija, ob 21. uri v parku Tomasin (vicolo della Sedima) prireditev z naslovom »E' Oriente - Da Budapest al Mar Nero -Viaggio nei Balcani«. 0 Mali oglasi BELE SIMPATIČNE ZAJČKE primerne za družbo otrok in starejših oseb podarim ljubeteljem živali; tel. 048178107 od 18. do 20. ure. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Pietro Zotti na glavnem pokopališču. DANES V PIERISU: 10.30, Caterina Marcella Clemente vd. Buttignoni (iz goriške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / SVET Sobota, 26. julija 2008 15 srbija - Haaška obtožnica ga bremeni genocida in zločinov proti človečnosti Nekdanji vodja bosanskih Srbov Karadžic končno za zapahi Aretacijo pozdravili EU in ZN - Pozitivni odzivi ZDA in drugih držav BEOGRAD/HAAG - Srbska policija je v ponedeljek zvečer aretirala nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžica. Aretiran je bil v okolici Beograda v akciji srbskih varnostnih služb. Karadžic je na begu preživel kar 13 let. Nazadnje je, neprepoznaven z dolgo sivo brado in lasmi, živel v Novem Beogradu in se preživljal z alternativno medicino. Novico o Karadžicevi aretaciji so v ponedeljek zvečer sporočili iz urada srbskega predsednika Borisa Ta-dica. Aretiranega so takoj prepeljali pred preiskovalnega sodnika posebnega sodišča za vojne zločine v Beogradu Milana Dilparica, ki je zgodaj zjutraj končal predhodno zaslišanje. Gre za prvi korak v postopku izročitve osumljenca haaškemu sodišču. Preiskovalni sodnik ima sedaj tri dni časa, da se odloči, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev, osumljenec pa ima nato tri dni časa, da se pritoži. Pritožbo nato obravnava višje sodišče. Po besedah tožilca za vojne zločine Vladimirja Vukčevica naj bi preiskovalni sodnik "sprejel odločitev o izpolnjevanju pogojev za izročitev haaškemu sodišču". Karadžicev odvetnik Svetozar Vujačic je že napovedal, da bo na odločitev o izročitvi svojega varovanca haaškemu sodišču v petek vložil pritožbo. Karadžic naj bi se ob aretaciji ne upiral, pred preiskovalnim sodnikom pa se je po besedah Vujačica branil z molkom in je vse skupaj označil za "farso". Karad-žic naj bi na zaslišanju povedal, da je bil aretiran že minuli petek zvečer na avtobusu na lokalni progi iz Novega Beograda do Batajnice, od aretacije pa naj bi ga zadrževali "v neki sobi". Kot je še povedal Vujačic, je zdravstveno stanje Karadžica dobro. Predsednik srbskega sveta za sodelovanje s haa-škim sodiščem Rasim Ljajic je na novinarski konferenci v Beogradu včeraj dopoldne razkril, da je Karadžic uporabljal lažno identiteto in dokumente z imenom Dragan Dabic. Pojavljal se je v javnosti, denar pa je služil z delom v zasebni zdravniški ordinaciji, kjer se je ukvarjal z alternativno medicino. Njegov zadnji kraj bivanja je bila občina Novi Beograd. Haaškega obtoženca je medtem v stavbi posebnega sodišča za vojne zločine že obiskal brat Luka Karadžic, s katerim pred tem zaradi varnosti naj ne bi imela stikov. "Brat je, hvala bogu, živ in zdrav ... Lahko rečem, da je poln optimizma. Sam ve, koliko je zares kriv in koliko ne, ne priznava pa haaškega sodišča in mu ne verjame," je povedal Luka. Kot je še povedal, se je pogovarjal s Karadžicevo hčerko Sonjo in soprogo Liljano, ki sta od preiskovalnega sodnika dobili dovoljenje za obisk, vendar pa naj bi jima oblasti v BiH prepovedale zapustiti državo. Predsednik srbske vlade Mirko Cvetkovic je včeraj izjavil, da je Srbija z aretacijo nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov storila velik korak, ter preostala haaška ubežnika, Ratka Mladica in Gorana Hadžica, pozval k predaji, ki bo "enako dobra tako zanju kot za srbski narod". Srbski zunanji minister Vuk Jeremic je aretacijo Karadžica v Bruslju označil kot dokaz, da Srbija misli resno glede svoje prihodnosti v EU. Vodja srbskih radikalcev Tomislav Niko-lic je nasprotno ocenil, da predstavlja aretacija težak dan v zgodovini Srbije. Tudi v BiH so novico o aretaciji sprejeli z mešani- mi občutki. Medtem ko so v Sarajevu praznovali na ulicah, je Republika srbska v šoku. Premier Republike srbske Milorad Dodik je aretacijo pozdravil kot "olajšanje", saj se bo sedaj zmanjšal mednarodni pritisk na njegovo administracijo, stališča ljudi pa so deljena. Zadovoljstvo so izrazili svojci žrtev pokola v Srebrenici, oblasti v Sarajevu pa so aretacijo pozdravile in ocenile, da se za BiH odpira nova prihodnost. Aretacija glavnih haaških ubežnikov je ena glavnih zahtev, ki jih Beogradu postavlja EU. Unija je aretacijo Karadžica v glasno pozdravila, to pa je bila tudi glavna tema včerajšnjega zasedanja zunanjih ministrov EU. Odločitev o nadaljnjih korakih Srbije na poti v EU, konkretno o delni uveljavitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, včeraj še niso sprejeli, ampak bodo to možnost v prihodnjih dneh preučili na veleposlaniški ravni. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je nakazal, da naj bi unija omenjeni sporazum uresničila, podobnega mnenja pa je tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini. Pozdravi ob aretaciji že od ponedeljka zvečer prihajajo z vseh koncev sveta, med drugim s strani generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona, visokih predstavnikov EU, glavnega haaškega tožilca Sergea Bram-mertza, Sveta Evrope in zveze Nato, Bele hiše ter vrste drugih, predvsem evropskih držav, razveselila pa je tudi oblasti na območju nekdanje Jugoslavije. Le Rusija se je odzvala s pozivom, da mora biti sojenje Karadžicu "nepristransko", in kritiko haaškega sodišča, češ da ima "pogosto pristransko stališče". Slovenski premier Janez Janša je aretacijo Karad-žica pozdravil in ocenil, da gre za pomemben korak pri zapiranju tragičnega obdobja nedavne zgodovine Zahodnega Balkana. Tudi predsednik republike Danilo Turk je prijetje haaškega obtoženca pozdravil kot "pomembno dejanje za mednarodno pravosodje, za BiH, predvsem pa za žrtve in svojce žrtev etničnega čiščenja", ter tudi za prihodnje delo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Nekdanji predsednik Republike srbske, danes 63-letni Karadžic, ki se je skrival kar 13 let, je veljal za enega najbolj iskanih haaških obtožencev. Preden se je podal v politiko je bil znan pesnik in psihiater, bosanske Srbe pa je vodil med letoma 1992 in 1996. Haaška obtožnica Karadžica bremeni genocida, zločinov proti človečnosti, kršitve vojnega prava in hudih kršitev ženevskih konvencij in mu med drugim pripisuje odgovornost za najhujši zločin med vojno na območju nekdanje Jugoslavije, genocid v Srebrenici leta 1995. Po njegovi aretaciji na prostosti ostajata še nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladic in nekdanji predsednik samooklicane Republike Srbske krajine Goran Hadžic. Jasna Vrečko (STA) Indijska vlada v parlamentu dobila zaupnico NEW DELHI - Indijska vlada je včeraj po dvodnevni razpravi v parlamentu preživela glasovanje o zaupnici in tako odprla pot k uresničevanju jedrskega sporazuma z ZDA. Vlado premiera Manmohana Singha je podprlo 275 poslancev, 256 jih je bilo proti, med njimi večina levičarjev in hindujskih nacionalistov. Ob včerajšnjem glasovanju o zaupnici, ki je potekalo na zahtevo premiera Singha, je prišlo do nekaj tehničnih zapletov, pojavile pa so se tudi obtožbe opozicije, da si je vladajoča koalicija s pomočjo podkupovanj skušala zagotoviti ugoden izid glasovanja. Zaupanje v vlado se je porušilo, ko so indijski komunisti v znak nasprotovanja jedrskemu sporazumu Indije z ZDA v začetku meseca napovedali izstop iz vladajoče koalicije. Menili so, da naj bi Indija z njim tvegala, da postane "marioneta ameriškega imperializma". Državi sta leta 2005 dosegli sporazum o izmenjavi civilne jedrske tehnologije. Sporazum bo omogočil izvoz ameriške civilne jedrske tehnologije v Indijo, ne glede na to, da Indija ni podpisnica sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT). V zameno za jedrsko gorivo in tehnologijo bo v skladu s sporazumom New Delhi omogočil mednarodni nadzor nad svojimi civilnimi jedrskimi reaktorji. Nepalski maoisti ne bodo oblikovali vlade KATMANDU - Nepalski maoisti so včeraj zatrdili, da ne bodo oblikovali prve vlade po odpravi monarhije. Tako so se odločili, ker njihov kandidat Ramraja Prasad Singh v ponedeljek v parlamentu ni dobil dovolj glasov za izvolitev za predsednika države. Parlament je na ta položaj izvolil kandidata Nepalske kongresne stranke Rama Barana Yadava. "Potekale so volitve predsednika in kandidat, ki ga je podpirala naša stranka, je izgubil," je novinarjem dejal vodja maoistov Prachanda. Ob tem je nadaljeval, da tako nimajo moralne podlage za oblikovanje vlade. "Naš poziv za dodatne tri mesece, da bi oblikovali in vodili vlado, je mimo. Naša stranke z veseljem sprejema položaj opozicije v nepalski politiki," je dodal in zatrdil, da maoisti kljub vsemu ostajajo zavezani mirovnemu procesu. Maoisti so si aprila kot stranka zagotovili največ glasov v skupščini vendar brez večine. Vztrajali so, da bi moral biti za predsednika države izbran njihov kandidat in da bi morali oni oblikovati vlado. Sedaj je vprašanje, ali se bodo ostale stranke lahko povezale in oblikovale svoje zavezništvo ter tako državo rešile političnega vakuuma po odpravi monarhije 28. maja. španija Hud udarec baskovski organizaciji ETA BILBAO - Španska policija je v noči na torek zadala hud udarec baskovski separatistični organizaciji Eta. Med racijo, ki je potekala v več mestih v Baskiji, je aretirala najmanj osem domnevnih članov Ete, so sporočile oblasti v Bilbau. Z operacijo naj bi policiji uspelo razbiti enega doslej najbolj dejavnih poveljstev Ete, Vizcaya. Med aretiranimi naj bi bil tudi domnevni vodja poveljstva Vizcaya in eden najbolj iskanih članov Ete, 27-letni Arkaitz Goikoetxea, ki je bil od leta 2003 na begu. Omenjeno poveljstvo naj bi bilo odgovorno za večino napadov Ete po razglasitvi prekinitve ognja junija lani, med drugim za bombni napad na policijsko kasarno, v katerem je bil ubit policist. Gre za drugi najpomembnejši uspeh v boju proti Eti letos, potem ko je bil maja na jugu Francije aretiran domnevno najvišji vodja Ete Francisco Javier Lopez Pena. V nedeljo je Eta v dveh letoviščih na severni obali Španije sprožila štiri bombe, pri čemer je bila ranjena neka ženska. Eta se za samostojnost Baskije bori že 40 let in je v tem času ubila okoli 850 ljudi. (STA) izrael Šimon Peres prvič sprejel Mahmuda Abasa JERUZALEM - Izraelski predsednik Šimon Peres je v svoji rezidenci v Jeruzalemu včeraj sprejel palestinskega kolega Mahmuda Abasa, s katerim sta pregledala razvoj bližnjevzhodnega mirovnega procesa. V preteklosti so Abasa sprejeli ali v uradih izraelske vlade ali v rezidenci izraelskega premiera Ehuda Olmerta. "Govorili smo o prizadevanjih za mir. Upamo, da bomo dosegli resničen mir, ki bo temeljil na vzajemnem razumevanju, kulturi in gospodarskem razvoju; mir, ki bo obema ljudstvoma dopuščal, da miroljubno sobivata v dveh državah," je po 20-minut-nem srečanju novinarjem povedal Peres. Palestinski poslanec Ziad Abu Ziad pa kratkemu srečanju ni pripisal velikega pomena. "Želimo napredek v mirovnih pogajanjih, medtem ko se na tleh nadaljujejo trpljenje, cestne zapore in gradnja izraelskih naselbin," je pojasnil Abu Ziad. Strani sta se na mirovni konferenci v ameriškem Annapolisu, ki je potekala konec preteklega leta, dogovorili, da bosta mirovni sporazum dosegli do konca leta. (STA) izrael - Prevrnil dva avtomobila in avtobus ter ranil več ljudi V Jeruzalemu palestinski terorist napadel z buldožerjem Buldožer, ki se ga je poslužil palestinski terorist ansa JERUZALEM - V središču Jeruzalema se je včeraj palestinski napadalec z buldožerjem zaletel v več avtomobilov in mestni avtobus. V napadu naj bi bilo poškodovanih enajst ljudi, odgovornosti za napad pa ni prevzel še nihče. V podobnem napadu je napadalec z buldožerjem 2. julija ubil tri ljudi, ranjenih pa je bilo 30. Moški je na eni izmed prometnej-ših ulic v Jeruzalemu prevrnil dve vozili in se zaletel v mestni avtobus. Na kraju dogodka je bila policija, ki je na napadalca streljala in ga pri tem ubila. Med ranjenimi naj bi bili tudi otroci, nekateri pa naj bi utrpeli hujše telesne poškodbe. Do incidenta je prišlo v bližini hotela King David, kjer je to noč preživel tudi ameriški demokratski predsedniški kandidat Barack Obama, ki je sinoči prispel v Izrael. Do podobnega napada je v Izraelu prišlo pred 20 dnevi, ko se je napadalec prav tako z buldožerjem zaletel v mestni avtobus in pri tem ubil tri ljudi, več kot 30 pa je bilo ranjenih. (STA) 1 2 Sreda, 23. julija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it kolesarstvo - 16. etapa francoskega Toura Na vrhu Evrope je bil protagonist tudi Valjavec Slovenski kolesar je naskakoval i. mesto in rumeno majico - Danes na legendarni Alpe d'Huez JAUSIERS - 157 km dolga etapa od Cunea do Jausiersa je kolesarje vodila prek La Bunette, ki je z 2802 metri najvišji (asfaltirani) prelaz v Evropi. Med glavnimi protagonisti 16. etape je bil tudi edini slovenski kolesar Tadej Valjavec, ki je na koncu v cilj prišel kot sedmi, kar ga je v skupni razvrstitvi pripeljalo med najboljšo deseterico (+5:23). Drugo alpsko etapo je po enodnevnem počitku zmagal Valjavčev moštveni kolega Francoz Cyril Dessel. Kolesarji francoske pentlje so včeraj prevozili dva prelaza, Col de la Lambar-de (2351 m) in Cime de la Bonette-Re-stefond (2802 m). Večji del etape je sicer minil v znamenju nemškega kolesarja Schumacherja, ki se je odločil za pobeg. Na vrhu prelaza La Bunette je bil prvi John-Lee Augustyn. Južnoafričan je imel pri spustu nekaj smole, saj je zletel s proge in drsel po pobočju nekaj deset metrov navzdol. Kolo je drselo še dlje. Na cesto je priplezal s pomočjo navijača ansa Prva skupina zasledovalcev, med katerimi je bil tudi Valjavec, so imeli pred začetkom 20 km dolgega vzpona pred glavnino z rumeno majico Frankom Schleckom več kot osem minut naskoka. Ker je Valjavec za kolesarjem iz Luksemburga v skupnem seštevku zaostajal šest minut in pol, je to pomenilo, da je Besničan nekaj časa vozil celo v navidezni rumeni majici. Zasledovalci so Schumakerja ujeli šele nekaj kilometrov pred vrhom drugega vzpona. Na vzponu je Valjavec nekajkrat napadel in s tem močno zredčil skupino. Slabih 500 metrov pred vrhom pa je popustil in zaostal za vodilno skupino pol minute. Prednost pred glavnino pa je na vrhu gorskega cilja, ki ga je osvojil John- nogomet - Nogometaš Erminio Rullo Pri Triestini si gotov, da prejmeš, kar so ti obljubili Med novimi nakupi Triestine je tisti z najbolj bogato zgodovino nedvomno Erminio Rullo. Po dveh neprepričljivih sezonah v Neaplju, kjer je skupno zbral le 11 nastopov, se je odločil za Trst in Trie-stino. Prav tu se želi znova dokazati na starih nivojih, ko je bil v Lecceju stalni član začetne enaj-sterice tudi v A-ligi. Rullo je levi branilec in najbrž bo na tem mestu pri Triestini brez prave konkurence: »Verjetno nisem bil še nikoli tako motiviran kot letos. Zavedam se, da bo zame sezona izrednega pomena, tako da sem pripravljen stisniti zobe in igrati čimbolj prepričljivo v prihajajoči sezoni.« Zate, kot si že rekel, bo letošnja sezona zelo pomembna. Po dveh ne ravno prepričljivih sezonah želiš namreč dokazati, da je A-liga v tvojem dometu. »Nedvomno. V Neaplju sem veliko treniral, a bolj malo igral, tako da imam neverjetno voljo do igre. Prepričan sem, da bo to zame sezona preporoda. Okolje je po mojem primerno, da se izkažem.« Kaj pa menijo igralci o tej ekonomski krizi, ki zadeva B-li- go? »Prvenstvo je iz leta v leto bolj revno, tako da društva morajo klestiti, kjer se klestiti da. Na prvem mestu so vsekakor proračuni društev in pri Triestini so se morda tega zavedali prej kot v drugih društvih. Igralci dobro vedo, da je to eno izmed tistih društev, ki redno plačuje igralce. Morda so srednje plače nižje kot drugod, a vsaj si gotov, da prejmeš vse, kar so ti obljubili.« Igralci gledajo tudi na te stvari, ko odločajo, kje nadaljevati kariero? »Nedvomno. Kot vsakdo, ki išče novo zaposlitev oziroma novega delodajalca, tudi nogometaš se vselej pozanima tudi o ekonomskem stanju nekega kluba. In vsi so mi zagotovili, da je s tega vidika Triestina idealna rešitev. Raje v Trst za nekaj manj denarja kot v Messino ali kak drug podoben klub, kjer nisi gotov, da boš plačo redno prejemal. Bodimo odkriti, če nimaš takih težav med sezono lahko tudi bolj umirjeno treniraš in se posvetiš izključno športni plati, kar je za igralca vsekakor pozitivno.« (I.F.) NOVI DRESI - Danes (15.30) bodo na stadionu Rocco predstavili nove drese tržaškega nogometnega B-ligaša. Lee Augustyn, ki je nato že na začetku spusta padel, znašala le še slabi dve minuti. V 23 km spustu pa Valjavec ni nič nadoknadil. Čez ciljno črto je privozil s 24 sekundami zaostanka za zmagovalcem in minuto pred nosilcem rumene majice Schleckom. Danes se bo z vzponom na legendarni L'Alpe d'Huez končal peklenski alpski trojček. Izidi 16. etape: 1. Cyril Dessel (AG2R) 4:31:27; 2. Sandy Casar (Francai-se des Jeux); 3. David Arroyo (Caisse d'Epargne) oba isti čas; 4. Jaroslav Popo-vič (Silence-Lotto) +3, 5. George Hincapie (Columbia) 24; 6. Nicolas Portal (Caisse d'Epargne); 7. Tadej Valjavec (AG2R) oba isti čas, 14. Damiano Cune-go (Lampre) +1:28. Skupno: 1. Fränk Schleck (CSC-Sa-xo Bank) 68:30:16; 2. Bernhard Kohl (Gerolsteiner) +7; 3. Cadel Evans (Silence-Lotto 8; 4. Carlos Sastre (CSC-Saxo Bank) 49; 5. Denis Menčov (Rabobank) 1:13; 10. Tadej Valjavec (AG2R) 5:23, 12. Damiano Cunego (Lampre) 7:43. tenis - SLO Open V Portorožu prekrižal v ■ v račune dež PORTOROŽ - Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je s 6:2, 6:2 premagala Hrvatico Mamic in se uvrstila v 2. krog turnirja Slovenia Open Banka Koper. V 2. krog so se uvrstile še Sara Errani, Mara Santangelo in Karolina Šprem. Organizatorjem je včeraj nagajal dež. »AZZURRI« - Italijanska nogometna reprezentanca U21, ki bo 16. avgusta na pekinških olimpijskih igrah igrala proti Hondurasu, je na prijateljski tekmi igrala neodločeno 1:1 (Rossi; Stancu) proti Romuniji. ACEGAS - Tržaški košarkarski klub je najel Andreo Benevellija (letnik 1985), krilo, ki je v minuli sezoni igral v ekipi Fabriano (Legadue). ROBINHO - Španskemu Rea-lu iz Madrida je vodstvo brazilske nogometne zveze uspelo prepričati, naj njegovega nogometaša Ro-binha ne vključi v reprezentanco. Madridčani so od Brazilcev zahtevali, da Robinho izpusti OI, saj zdravi poškodbo dimelj. UDINESE - V Vidmu so predstavili novega bočnega igralca Ar-gentinca Alexisa Sancheza, ki ga v domovini primerjajo z Messijem. SNAIDERO - Videmski košarkarski prvoligaš je najel 22-letnega in 193 cm visokega beka Adolfa Mussa in 20-letnega ter 190 cm visokega playmakerja Lorenza D'Er-coleja. Musso je v lanski sezoni igral v Fossombroneju, D'Ercole pa v Li-vornu. ROKOMET - Na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) so opravili žreb evropskih kvalifikacijskih skupin za nastop na ženskem SP prihodnje leto na Kitajskem. Slovenija in Italija bosta igrali v skupini 2, v kateri so še Črna gora, Azerbajd-žan, Bolgarija in Finska. oi v pekingu 2008 - Priprave so v končni fazi Živahen konec tedna Prihod olimpijskih prostovoljcev, predstavitev oblek za slavnostno otvoritev in ukrepi proti onesnaževanju Na 302 podelitvah olimpijskih kolajn in na 472 podelitvah kolajn paraolimpijskih iger bodo vitke Kitajke oblečene v dolge svilene obleke bele, sinje, zelene in rožnate barve ansa Za nas iz Pekiga Peking, 21. 7.2008: olimpijska otvoritvena slovesnost je pred vrati in v Pekingu si sledijo vsakdanje novosti, olimpijske pobude in varnostni postopki. Režiranje olimpijskih priprav je v najživahnejši fazi, med katero dolgoletne priprave dobivajo končno obliko. Prejšnji konec tedna so se v prostorih olimpijskih stadionov zbrali vsi olimpijski prostovoljci, da bi po več-mesecnih pripravljalnih tečajih skupno praznovali začetek dela. Mladi prostovoljci najrazličnejših narodnosti so pri-pešačili z letališč, avtobusnih postaj in vlakov. Vsi so bili oblečeni v bele majice, tako da so bile pekinške ulice napolnjene z dolgimi vrstami belo oblečenih pešcev, ki so se veselili olimpij- skega prihoda in korakali proti olimpijskemu centru. Konec tedna je stekel tudi modni defile, kjer so olimpijski oblikovalci predstavili svilene obleke, ki jih bodo nosile hostese med nagrajevanji olimpijskih zmagovalcev. Na 302 podelitvah olimpijskih kolajn in na 472 podelitvah kolajn paraolimpijskih iger bodo vitke Kitajke oblečene v dolge svilene obleke, bele, sinje, zelene in rožnate barve. Po kitajski tradiciji bodo zmagoviti športniki nagrajeni na rumenem odru, saj rumena barva predstavlja spoštovanje in čast, ki so ju bili nekoč vredni le kitajski vladarji. Ob svilenih oblekah bodo na svili natisnjene tudi diplome zmagovalcev. Njim bodo hostese podeljevale namesto šopkov rož rdeče vrtnice, ki so najbolj priljubljene rože med Kitajci in so simbol več kot petdesetih kitajskih mest. Ponedeljek pa je prinesel veliko spremembo na pekinških avtocestah, saj je prvič v zgodovini mesta začel veljati zakon, ki izmenično dopušča vožnjo avtomobilov glede na njihovo liho ali sodo končno število na avtomobilski tablici. To pomeni, da za prihodnja dva meseca dnevni pretok avtomobilov v mestu, ki šteje 33 milijonov privatnih prevoznih sredstev, bo razpolovljen. Cilj tega ukrepa je nuditi hitrejše cestne povezave v Pekingu in manj onesnažen zrak. Istočasno pa je država podvojila javna prevozna sredstva, zlasti avtobuse, in odprla nove podzemne povezave, da ne bi bili prebivalci prikrajšani prostega premikanja. Nataša Gombač / ŠPORT Sreda, 23. julija 2008 17 gorsko kolesarstvo - Državno prvenstvo v krosu pri Viterbu Neroden padec mu je delno prekrižal načrte Christian Leghissa se je vseeno uvrstil na odlično 9. mesto - Najboljši nastop na DP Nabrežinski kolesar Christian Leghissa je na državnem prvenstvu v gorsko-kolesarski disciplini kros v kraju Grotte di Castro pri Viterbu zasedel odlično 9. mesto v kategoriji master 1. To je njegov letošnji najboljši nastop na državnih prvenstvih nasploh. 30-letni Leghissa, ki vodi na skupni razvrstitvi državne Trofeje Se-renissima, je v konkurenci približno šestdesetih tekmovalcev začel zelo dobro. »Na začetku dirke sem se prebil v ospredje. Nato sem stalno vozil z vodilno deseterico. Približno trideset kilometrov dolga proga je bila prašna in zahtevna. Bilo je tudi zelo vroče, nad 35 stopinj Celzija,« je nedeljsko preizkušnjo opisal Leghissa, ki v zadnjem krogu ni imel sreče. »Pri zadnjem spustu sem padel in sem zgubil približno poldrugo minuto. Dotlej sem se potegoval celo za peto mesto, na koncu pa sem se moral zadovoljiti z devetim časom. Z rezultatom sem sicer zadovoljen, četudi s kančkom grenkobe. Peto mesto je bilo namreč v mojem dometu,« trdi Christian. Državni prvak v krosu v kategoriji master ena je postal Mirko Bal-ducci, na drugo mesto pa se je uvrstil bivši svetovni prvak Massimo Fol-carelli. Leghissa bo že v nedeljo nastopil na deželnem prvenstvu Veneta (cestna preizkušnja). Načrtuje pa tudi nastop na državnem prvenstvu v maratonu (daljša proga), ki bo 7. septembra v kraju Monticello Brianza pri Leccu. (jng) Christian Leghissa se je s kolesarstvom začel ukvarjati leta 1993 pri SK Devin. Bil je med ustanovitelji kolesarske sekcije. Pred tem je igral nogomet pri proseškem Primorju in pri San Marcu v Vižovljah. V letošnji sezoni je na raznih tekmovanjih zbral že sedem zmag nogomet Pantuso še pri Juventini, Kras najel tri mlade Še nekaj prihodov v naša amaterska nogometna društva. Repenski Kras Koimpex, ki bo v prihodnji sezoni skupaj z Vesno in Juventino nastopal v promocijski ligi, je najel tri mlade nogometaše. Od Pro Romansa se v Repen seli zvezni igralec in napadalec Luca Mosca (letnik 1990), ki je igral tudi pri državnih naraščajni-kih Triestine. Trener Alessandro Musolino bo obenem lahko računal še na pomoč bočnega igralca Giulia Cerrana (letnik 1989), ki je v lanski sezoni igral pri Opicini. Od Gallery-ja pa so najeli še Luco Orzana (letnik 1991), ki je igral pri Virtusu Corno in naraščajnikih Triestine. Še eno sezono bo pri Krasu ostal Piero Me-tullio. Kras bo priprave na novo sezono začel 11. avgusta (kot kriška Vesna). Pri repenskem društvu bodo v prihodnji sezoni sestavili tudi ekipo mladincev, ki bodo nastopali v deželnem prvenstvu. Skupino fantov, ki so v lanski sezoni igrali pri deželnih naraščajnikih Pomladi, bo treniral Maurizio De Castro, za atltekso pripravo pa bo skrbel Matej Bombač. Pozitivna novica pa prihaja iz tabora Juventine. Po dveh bolečih odhodih (Kovic k Monfalconu in De-vetak h Gonarsu) bo v prihodnji sezoni še naprej branil barve štandre-škega društva odlični zvezni igralec Mario Pantuso, ki so ga snubila društva iz D in elitne lige. Juventina bo priprave na novo sezono začela 18. avgusta. Isti dan se bodo zbrali tudi deželni mladinci. TURNIR SKALA V GABR-JAH - Izidi, moški: Timava - Rupa Peč 3:2, Doberdob - Devin 4:1; ženski: Štandrež - Rupa Peč 2:1, Doberdob - Sovodnje 1:4. Jutri bodo igrali moška polfinala in ženski finale (21.45). odbojka na mivki - Mednarodni mladinski turnir Kontovelove odbojkarice v Lignanu Dvojica Balzano - Poiani na 4. mestu Ivani Curri priznanje Občine Trst TRST - Slovenski skakalki v vodo Ivani Curri in ostalim članom ekipe Trieste Tuffi, ki so prispevali k ekipnemu prvemu mestu tržaškega kluba na državnem prvenstvu v Riccioneju, so včeraj na tržaškem županstvu podelili priznanja. Kontovelove odbojkarice, ki so nastopale v kategoriji U12 in U14 Kontovelove odbojkarice so se tudi letos polnoštevilno udeležile mednarodnega množičnega turnirja v odbojki na mivki. Letošnja izvedba je v začetku julija stekla v obmorskem letovišču Lignano. Mlade odbojkarice so tekmovale tri dni, v prvih dveh dneh je vsaka ekipa odigrala 4 tekme, na podlagi doseženih točk pa so zadnji dan igrali še na izpadanje za končno razvrstitev. Najmlajše so se pomerile v kategorijah U12 in U14 v igri štiri proti štiri, starejše kontovelke pa v U18 in U19 (dve proti dve). Najboljša je bila dvojica Bal-zano-Poiani v U19, ki je bila po kvalifikacijah druga, zadnji dan pa je v tekmi za končno 3. mesto izgubila proti Vogheri. Med 16 ekipami jima je torej pripadlo 4. mesto. V kategoriji U18 se je dvojica Turco - Cassanelli dokopala do šestnajstine finala. Skupno je v kategoriji U18 nastopilo 33 ekip. Med prvih 20 ekip se je uvrstila dvojica Ferluga - Antognolli. Najmlajše pa so na mivki nabirale šele izkušnje v spremstvu trenerk Nicole Strac in Anje Zuzič. Bogat spremljevalni program je vključeval letos tudi izobraževanje: vsi nastopajoči so lahko eno uro izkoristili za trening na mivki s trenerji, ki izključno trenirajo to zvrst odbojke. U12: Kontovel 1 - Elisa Rosetto, Clarissa Guidone, Sanela Brankovič, Carlotta Viezzoli; Kontovel 2 - Petra Sossi, Nina in Demi Vattovaz, Urška Raubar, Agnese Poiani; U14: Konto-vel 1 Breda Ban, Isabel Cassanelli, Ksenija Daneu, Nika Klobas, Ales-sandroa Brankovič; Kontovel: Sa-mantha Agosta, Elisa Sorina, Nausikaa Conzina, Tjaša Dell' Anno, Valentina Paoletti. U18: Kontovel 1: Karin Turco - Ilenia Cassanelli; Kontovel 2: Barbara Ferluga - Giulia Antognolli; U19: Kontovel: Vera Balzano - Alice Poia- □ Obvestila Kontovelove odbojkarice, ki so nastopale v kategorijah U18 in U19 ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM sklicuje občni zbor v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici jutri ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Na dnevnem redu so izvolitev predsedstva občnega odbora, predsedniško poročilo, poročila posameznih sekcij, pozdravi gostov in razno. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na telit. 040226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. KOŠARKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Corbatti 339-1788940 in Robi Jakomin 338-3764446. 1 8 Sreda, 23. julija 2008 PRIREDITVE / ljubljana - Televizija Slovenija V nedeljo oddaja: Tudi mi, Tomizza - Bratina Fulvio Tomizza kroma Goriški politik, senator v italijanskem parlamentu in ustanovitelj goriškega filmskega festivala Darko Bratina ter pisatelj Fulvio Tomizza sta zapustila velik pečat v prostoru med Italijo in Slovenijo. Dokumentarni portret obeh osebnosti, avtorjev Borisa Palčiča in Jožeta Dolmar-ka, bodo na TV Slovenija prvič predvajali 27. julija. Portret, posvečen njuni viziji skupnosti ob nekoč grenki meji med Slovenijo in Italijo, ki je danes ni več, bodo pod naslovom Tudi mi, Tomizza - Bratina: Dialog dveh manjšin predstavili v nedeljo ob 21.20 na 1. programu TVS. Sociolog Darko Bratina (19421997) in italijanski pisatelj Fulvio Tomizza (1935-1999) sta zapustila pomemben pečat na lepem in zgodovinsko burnem ozemlju med Italijo in Slovenijo. Oba sta z zavze- kroma tostjo govorila o stvari skupnega življenja na obeh straneh meje, o sožitju narodov in njihovih različnih kultur, medsebojnem razumevanju in obojestranski strpnosti. Verjela sta, da so to stvari, ki se jih ljudje lahko dotaknemo, vzljubimo in skupno gojimo. Verjela sta, da je to mogoče v bodočem skupnem evropskem domu. Na žalost nihče od njiju, ne Bratina in ne Tomizza, ni dočakal uresničenja svojih vizij, vključitve Slovenije v EU in padca evropskih meja, so zapisali ustvarjalci. Film je posnel Radovan Čok, nastal pa je v koprodukciji uredništva dokumentarnih filmov Kulturnega in umetniškega programa TV Slovenija in Kinoateljeja Nova Gorica, so sporočili iz službe za odnose z javnostjo RTV Slovenija. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ČEDAD ■ Mittelfest '08 Danes, 23. julija ob 18.00, gledališče Ri-stori / Eva Asterova, Josef Tichy, Petr Liška, René Pyš: »The best of Image«. Produkcija Alexander Črihar - Image Theatre - Praga; ob 20.30 v športni palači »Lo sforzo nella tempesta«, zamisel Eva Geatti in Nicola Toffolini, ponovitev; ob 20.45 v kamnolomu Tar-pezzo, Walter Colle, Enrico de Ange-lis in Moni Ovadia: »Progetto canta-cronache«, koprodukcija, Nota, Club Tenco in MittelFest 2008; ob 22.30 cerkev Santa Maria dei Battuti, Elie Wiesel: »Il processo si Shamgorod«, reži-jia Miriam Camerini, produkcija Pu-rimspieler. Jutri, 24. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / Ramzi Aburedwan, koncert palestinske skupine; ob 20.30 v športni palači, »Pupilija papa Pupilo and the Pupilceks - reconstruction«, priredba Janez Janša, koprodukcija Stara Elektrarna, Festval Ex-Ponto, Študentska Založba; ob 22.30 na trgu pred stolnico, »Alla fine l'inizio«, zamisel in režija Andrea Paciotto, plesna predstava. V petek, 25. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / Esma Redzepova - koncert; ob 20.30 v športni palači, Qvartet Hei-nerja Muellerja; ob 22.30 v gledališču Ristori, zamisel in režija Enrico Casa- V petek, 25. julija ob 20.30, Skladišče Libertas (ob Ribiškem trgu), Koper / Milan Rakovac: »'Riva i druxi (Priha-hajo tovariši)«. Nastopata Italijanska drama HNK Reka in INK Pulj. PIRAN Tartinijev trg V petek, 25. julija ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Vstop prost. ŠTJAK Prireditveni prostor V petek, 25. julija ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. grande in Daniele Nicolo: »Racconti crudeli della giovinezza«. V soboto, 26. julija ob 17.00, cerkev sv. Frančiška / »Lo sguardo lieto«, nastop mladih talentov iz tržaškega in videm-skega konservatorija; ob 18.30 na Trgu Paolo Diacono, Giorgio Gabrielli: »Le-gno, diavoli e vecchiette ... storie di marionette«; ob 19.00 v gledališču Risto-ri, - Michele Bia, Carlo Bruni in Michele Santeramo: »I reduci«; ob 20.30 v športni palači, Mali Weil: »Cabaret 900 - ovvero Cronache di un'alba abortita«; ob 22.30 na trgu pred stolnico, »Cali-gula«, priredba Albert Camus, režija Tomaž Pandur. V nedeljo, 27. julija ob 11.00, v cerkvi sv. Frančiška, »Time is no money«, refleksije Claudia Magrisa o Kapitalizmu in Času; ob 17.00 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Rigoni Stern »Con il cielo e le selve«, interpretacija in režija Pino Petruzzelli; ob 19.00 v gledališču Ristori, Matei Visniec »Clown cercasi«, režija Radu Nichifor; ob 20.00 v športni palači, »Bauman (Zyg-munt) circus«, režija Paolo Giorgio; ob 22.30 na trgu pred stolnico, Moni Ovadia in Stage Orchestra »Oylem Goylem«. _SLOVENIJA_ ■ 15. Primorski poletni festival Danes, 23. julija ob 21.30, Titov trg, Koper / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«, nastopajo: Slovensko stalno gledališče Trst, Teatri a Teatro, PPF, MittelFest 2008. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg 27. julija / Koncert - I 60 ruggenti. 29. julija / Združenje Buenos Aires -koncert argentinskega tanga. 30. julija / Simonetto - koncert. 31. julija / Pino Daniele - koncert. 1. avgusta / Festival rock - koncert skupine The mobile blues band. 2. avgusta / Festival rock - koncert skupine Glenn Hughes (ex Deep Purple). Trg Verdi Danes, 23. julija / Tieste Loves Jazz -Michele Malgaro, Monk, Ermanno Si-gnorelli - koncert. Jutri, 24. julija / Tieste Loves Jazz - Jur-kovic, Uhlir, Helesic, Radio String Quartet - koncert. 25. julija / Tieste Loves Jazz - Kvartet Trieste Loves Jazz Fet Rudy Linka, tržaške skupine - koncert. 26. julija / Tieste Loves Jazz - Jazzhon-do, John Fischer - koncert. 28. julija / Camerata strumentale italiana - odkritje Amerik, koncert. Trg Hortis 26. julija / L'Argante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. 27. julija / Tieste Loves Jazz - tržaške jaz-zovske skupine, koncert. 28. julija / Amici gioventu' musicale - Il magico viaggio della musica - gledališka predstava in glasba. 30. julija / Joynat yoga Ayurveda - indijski plesi. 1. avgusta / Nastopa Nuova compagnia di prosa z gledališko predstavo »Ope-retta operetta«. 2. avgusta / L'Argante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. CODROIPO Vila Manin Jutri, 24. julija ob 21.30 / Nastop glasbene skupine R.E.M. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 25. julija ob 21.00 / koncert: Miran Kobal - violina, Romeo Drucker - violina, Aleksandar Milošev - viola in Miloš Mlejnik - violončelo. V petek, 1. avgusta ob 21.00 / koncert: Gottlieb Wallish - klavir, Lukas Kuen -klavir. Punta v Piranu Jutri, 24. julija ob 21.00 / Piranski poletni utrip. Nastopajo: Angelo »Blue Angel« Chiocca - saksofon - vokal, Amir Karalic - kitare, Alessandro Maf-fioli - bobni. V četrtek, 31. julija ob 21.00 / Piranski poletni utrip. Koncert: Rožmarin-ke & Denis Novato. Vstop prost. Tartinijev trg V soboto, 2. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. PORTOROŽ Avditorij Danes, 23. julija ob 21.00 / Plesni kam-pus 2008. Organizatorja: ZKD Karol Pahor Piran in KUD Erato Izola. V petek, 25. julija ob 21.00 / koncert: Rock Partyzani. V soboto, 26. julija ob 21.00 / koncert: Natalija Verboten, Omar Naber. V petek, 1. avgusta ob 21.00 / koncert brežiške skupine Leeloojamais. V soboto, 2. avgusta ob 21.00 / koncert slovenske rock skupine Dan D. Na Velikem trgu, na Trgu Verdi in na Trgu Hortis v Trstu, v okviru prireditve Serestate, nastopajo razne jazzovske skupine FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: od 30. julija do 25. januarja 2009 bo na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: SKD Tabor vabi do 31. julija na ogled razstave »Na Bonomo-vem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega lice-ja F. Prešerna iz Trsta, pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro uro ter med prireditvami. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do ne- delje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila B. Sul-čič »Enej Silvi Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Koro-šak. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. julija 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 9.45 Aktualno: Dieci minuti di... 10.00 Film: Crimine d'amore (dram., ZDA, '92, r. J. Chopra, i. J. Penny) 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Nad.: Julia 14.55 Nan.: Don Matteo 2 16.50 Aktualno: Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan. Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Film: La maledizione della prima luna (akc, ZDA, '03, režija G. Ver-binski, igra Johnny Depp) 23.50 0.15 Dnevnik 23.55 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 0.40 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 7.00 Variete: Random 10.00 Nan.: 8 semplici regole 10.20 Dok.: In Italia 10.35 Dnevnik in rubrike 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 14.50 Nan.: Squadra speciale Lipsia 15.40 Nan.: The District 17.10 Nan.: La complicata vita di Christine 17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.25 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Ricominciare 23.00 22.50 Dnevnik 23.20 Dok.: La storia siamo noi 0.25 Glasb. oddaja: Scalo 76 - Jukebox 1.00 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.05 8.30 9.05 10.45 12.00 13.10 14.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dok.: Art News, Cult Book Aktualno: Economix Film: Non c'e pace tra gli ulivi 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo bene estate Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Agritre Kolesarstvo: dirka po Franciji Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Variete: Trebisonda 18.00 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Variete: Circo Massimo Show 23.10 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.45 Variete: Freschi di Tintoria 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 15.00 16.00 16.50 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.35 8.00 8.50 9.20 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.00 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Nan.: Kojak Nad.: I Robinson Nan.: T.J. Hooker Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.. Bella e' la vita Nad.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Road to justice - Il giustizie- re Nad.: Sentieri Nan.: Le avventure di Rin Tin Tin Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Aktualno: Top secret Film: Un sogno troppo grande (dram, ZDA, '06, r. J. Matzner, i. J. Corbett) i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Nan.: Tutti amano Raymond Film: Trigger (kom, Hol, '06, r. G. Vikene, i. A. K. Somme) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.. My life Nan.: Una mamma per amica Film: Dream Hotel: Seychelles (kom, Avstrija/Nem, '06, r. O. Ret-zer, i. C. Kohlun) Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Nan.: Carabinieri 7 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta- na) Nočni dnevnik O Italia 1 6.35 7.05 8.00 9.30 9.55 10.30 11.30 12.25 13.40 15.00 15.55 16.25 16.50 18.30 19.05 20.05 20.45 21.10 23.15 Nan.: Otto sotto un tetto Nan.: Le nuove avventure di Flipper Film. Le nuove avventure di Brer -un coniglietto tutto pepe (anim, ZDA, '06, r. B. Vaughns) Risanke Nan: Sabrina, vita da strega Nan.: Buffy Nan.: Smalville Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Risanke Nan.: Paso adelante Nan.: Summer dreams Nan.: Summer crush Nan.: Un genio sul divano Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Friends Nan.: Love Bugs 2 Aktualno: RTV - La Tv della realta Film: Fast and Furius (akc, ZDA, '01, r. R. Cohen, i. P. Walker) Nan.: Heroes ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.30 15.40 Dokumentarec o naravi 10.35 Nan.: Marco Polo 12.45 Inf. odd.: Ratatouille 13.35 ... Aktualno 14.00 Aktualno: La Tv delle libertà 19.05 Aktualno: Viva le vacanze! 20.00 Musa TV 20.15 Aktualno: Rotocalco and Kronos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Incontri al Café de la Versiliana 22.30 Proza: L'inferno 22.40 Šport: Scivolando sull'onda 23.30 Aktualno: Stoa' estate LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.30 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: David e Golia (zgod, It, '59, i. O. Welles, E. Rossi Drago) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Murder Call Dnevnik Aktualno: Niente di personale Film: Uno sconosciuto alla porta (tril, ZDA, '90, igra Melanie Griffith) 23.15 Nan.: Sex and the City 23.50 Nan.: The L Word 0.50 Dnevnik (t Slovenija 1 7.00 8.00 9.15 9.40 10.15 10.35 10.55 11.25 11.55 12.25 13.00 13.25 13.45 14.05 15.00 15.10 15.45 16.05 17.00 17.35 18.30 18.40 19.00 19.55 21.20 22.00 23.05 0.05 0.30 1.20 Odmevi Na zdravje! (pon.) Risana nanizanka: Srebrnogrivi konjič Risana nanizanka: Zoja Kajeto Zlatko Zakladko: Vse o hrastu Glasbena šala: Glasba v prostoru Dok. odd.: Zlata resna glasba Na utrip srca Iz poletnih festivalov Piranski glasbeni večeri Poročila, vremenska napoved in športne vesti Na vrtu (pon.) Odd.: O živalih in ljudeh Dok. odd.: 60 let Izraela, 60 let konflikta (pon.) Poročila Mostovi - Hidak Risana nan.. Pajkolina in prijatelj Pod klobukom (pon.) Poročila, športne vesti in vremenska napoved 0.15 Dok. odd.: Stebri slovenskega gledališča Žrebanje lota Risanka Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Film: Žarišče (Romantična drama, ZDA, '01, r. N. Slavin, i. W. H. Ma-cy) Gledamo naprej Odmevi, kultura, športne in vremenske vesti Brez reza - dr. F. M. Dolinar 50 let televizije Dok. odd.: Stebri slovenskega gledališča (pon.) Literarna. nad.. Vzgoja srca (pon.) {p Slovenija 2 6.30 9.30, 3.05 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.50 50 let televizije 14.10 Svet vodnih živali 15.15 Kolesarska dirka po Franciji (prenos) 17.30 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Dnevnik Tv Maribor: Slovenija da- 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Tenis: Turnit WTA 20.40 Nogomet: Liga prvakov 22.35 Tv priredba predstave ljubljanskega Mestnega gledališča 0.30 Slov. jazz scena 1.15 Film: Zgodba o dveh sestrah (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Arhivski posnetki 15.10 Glasovi Dalmacije 15.40 Folkest 16.35 Q - Trendovska oddaja 17.25 Srečanje z... 18.00 City folk (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.20 Primorska kronika 19.00 21.55, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.25 Odmev 19.55 Potopis 20.25 Glasb. oddaja: Fuori servizio 20.55 Športna oddaja 22.10 Globus 22.40 26. Mednarodni pokal v plesih 23.35 Istra in... 0.40 Čezmejna TV - TV TGR FJK - Deželne vesti Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 12.00 23.45 Videostrani 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 19.55 EPP 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Really magazin 4 22.30 Mi znamo (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica. odprta knjiga: A. Paasilinna - Zajčje leto (19. del); 18.00 V kraljestvu samospeva;19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Juto na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Poletni DIO; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.300poldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prirediteve; 2000 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commen-to in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiac-hieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giu-liana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Poročila; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.