Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |g| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16"—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
55. kos.	v	LJUBLJANI	dne	12.	julija	1939.	Letnik	X.
VSEBINA:
324. Ukaz o opustitvi poslaništva v Pragi.
325. Ukaz o ustanovitvi generalnega konzulata v Pragi.
320. Uredba o sprem, in dopoln. tar. št. 99.a zakona o taksah.
327.	Naredba o spremembi nevarnostne tabele, predpisane z naredbo o določitvi nevarnostne tabele.
328. Pravila o vkladanju presnega sadja, namenjenega za izvoz.
329. Sprememba v izpitni komisiji za posluževalce parnih motorjev in kotlovekih naprav.
330. Pravilnik o opravljanju revizije zadrug in zadružnih zvez.
Zakoni in kraljevske uredbe.
324.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
so na predlog ministra 7.a zunanje posle v soglasnosti z ministrskim svetom in na podstavi § 31. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije z dne 25. marca 1930.
sklenili in odločajo,*
da se opusti poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Pragi. Minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 20. maja 1939.; U. pr. pov. št. 2760/39.
Pavle s. r.
1{. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r.
Minister za zunanje posle Aleksander Cinear-Markovic s. r.
325.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki »o na predlog ministra za zunanje posle v soglasnosti z ministrskim svetom in na podstavi § 37. zakona o ureditvi
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1junija 1939., št. 131/XL_Y/319.
ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije z dne 25. marca 1930.
sklenili in odločajo,*
da se osnuje generalni konzulat kraljevine Jugoslavije v Pragi.
Minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 20. maja 1939.; U. pr. pov. št. 2770/39.
Pavle s. r. H. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r.
Minister za zunanje posle Aleksander Cincar-Markovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
326.
Na podstavi § 113. finančnega zakona za l. 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
.uredbo**
o spremembi in dopolnitvi tar. št. 99.a zakona o taksah.*’1'*
§ L
Za pripombo 3. k tar. St. 90.a zakona o taksah se dodaje pripomba 3.a, ki se glasi:
»Pripomba 3.a — Za bioskopske prireditve v krajih z več ko 15.000 prebivalci se sme ta taksa odmer-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. junija 1939., št. 131/XLV/318.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	julija 1939., št. 146.
*** »Službeni list« št. 327/32 iz 1.1932.
jati in pobirati tudi v pavšalnih zneskih bodisi po interesentovi prošnji ali pa kjer spozna država to za potrebno.-
Natančnejše določbe o tern odmerjanju in pobiranju in o pristojnosti in uporabi že obstoječih kazenskih odredb na predvidene primere kakor tudi o ostalem, kar je potrebno za izvrševanje te uredbe, predpiše minister za finance s pravilnikom.«
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; preneha pa veljati, ko jo minister za finance umakne in to na isti način razglasi.
,V Beogradu dne 17. junija 1939.; M. s. št. 704.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
^ —-----------
327.
Usvajajoč sklep ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, storjen v seji z dne 16. maja 1939., predpisujem na podstavi §§ 30. in 126. zakona o zavarovanju delavcev tole
naredbo*
o spremembi nevarnostne tabele, predpisane z naredim ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 8. aprila 1938., St. št. 30.451, o določitvi nevarnostne tabele.**
Clen 1.
Dosedanje postavke 230., 231., 236. in 330. nevarnostne tabele se spreminjajo in se glase:
Številka	Naziv obrata	Nevarnostni
postavke	razred
230.	Gozdni obrat: sečnja (podiranje dreves), napravljanje drv, dog, pragov ipd., žganje oglja in zlaganje drv z odvažanjem (voznii, železnico, plavljenjem itd.):
A. V območju okrožnih uradov: Dubrovnik, Ljubljana, Tuzla.................... ^
B. V območju okrožnih uradov: Banjaluka, Beograd, Karlovac, Niš, Sarajevo, Skoplje, Split, Sušak,	Zagreb	X
C. V območju okrožnih uradov: Novi Sad, Osijek, Petrovgrad, Sombor, Subotica ....... ............................. IX
Znak za manjšo nevarnost: če se ne podirajo drevesa, ampak se samo obdelujejo posekana debla.
Pripomba k postavki 230.
Pri podjetjih, ki zaposlujejo povprečno več kot 1000 delavcev, se sme odrediti nevarnostni razred v mejah teh treh razredov neodvisno od ob-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 80. junija 1939., št. 145/LI/373.
** »Službeni list« št. 264/43 iz 1. 1938.
Številka	Naziv obrata	Nevarnostni
postavke	razred
močja, v katerem obratujejo, in to po dejanski nevarnosti, ki so jo imela ta podjetja v poslednjem revizijskem razdobju.
231.	žagarski obrati z vsemi deli na kraju obrata; tudi v zvezi s stranskimi
obrati lesne industrije............ VIII
Znak za večjo nevarnost: večja raba krožnih žag (cirkulark; izdelovanje zabojev ipd.).
Znak za manjšo nevarnost: raba strojev za goljenje dreves; izdelovanje deščic za oplalico (furnir).
236. Izdelovanje dog, pragov, korit in podobnih grobih lesenih predmetov kot samostojen obrat........................... XI
330. Gradbena podjetja za gradnjo nad zemljo: visoke gradbe, betonske visoke gradbe itd.; tesarji	(na	gladbah
in tesarsko delo na skladišču)	...	VIII
Clen 2.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, navedene spremembe nevarnostne tabele pa veljajo že od 1. maja 1939.
V Beogradu dne 23. junija 1939.; St. št. 36.653.
Namestnik ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, minister za finance
V.	M. Dutičič s. r.
32S.
Na podstavi točke 3. člena 2. in ločke 2. člena 12. uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih
za izvoz, predpisujem tale
pravila
o vkladanju presnega suilja, namenjenega za izvoz*
Clen 1.
Za vkladanje presnega sadja, namenjenega za izvoz, se uporablja zaobala, navedena v teh pravilih in napravljena po njih predpisih.
Clen 2.
Tipi zaobale so tile:
1.	Z a p r t i, navzdol zoženi zaboj (italijanska gajbica), za vsebino okrog 10 kg, tehle mer:
a) pokrov 45x32 cm, sestavljen iz 12 prečnih, 25 mm širokih in 6 mm debelih letvic in 3 podolžnih letvic iste širine in debeline;
b) dno 30X17 cm (zunanja mera), sestavljeno iz ene ali največ dveh deščic (brez ruzmaka), debelih 8 mm; vsaka deščica dna mora bili pribita na koncih z naj* manj 2 žebljema;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. maja 1939., št. 119/XL/297. — Uredbo gl. »Službeni list« šl. 409/67 iz 1. 1938,,
e) okvir, sestavljen iz 8 horizontalnih letvic, debelih 10 mm, in to 4 pri vrhu in 4 pri dnu, ki oklepajo poševne letvice sten; horizontalne letvice se morajo, ko se zaboj zapre in zabije, na oglih ojačiti s sponkami iz bele pločevine (mere 55X10 mm), ki morajo biti na koncih zaobljene;
č) stene sestoje iz 12 poševnih letvic, dolgih 18 cm, širokih 25 mm in debelih 6 mm; 2 poševnih deščic za napis »Jugoslavija«, dolgih 18 cm, širokih 8 cm in debelih 6 ntm; 8 poševnih ogelnih deščic, debelih 8 mm, ki se dobjjo s tem, da se razcepijo 18 cm dolge in 12 cm široke deščice na po dva dela tako, da ima vsak del pri vrhu širino 10 cm, pri dnu pa 2 cm.
Na deščicah vžgani napis »Jugoslavija« v latinici mora biti dolg 10 cm, črke pa 18 mm visoke.
Ta zabojček se izdeluje iz fino rezanega, čistega in suhega jelovega ali smrekovega lesa brez duha.
2. Veliki odprti zaboj tehle mer:
a) dno 52X41 cm, debeline 7 mm;
b) stranske stranice 52X10 cm, debeline 10 mm*,
c) čelne stranice 41X10 cm, debeline 10 mm;
č) 4 trioglati podstavki, visoki po 15 cm, ki se dobijo tako, da se kvadratne letve 40X40 mm diagonalno po dolgem razcepijo.
Stranske in čelne stranice morajo biti narejene iz celega.
Zaboj mora biti zbit z najmanj 46 žeblji ustrezne jakosti in dolžine. Vsaka deščica na dnu mora biti pritrjena na vsakem koncu z najmanj 2 žebljema. Dno mora biti sestavljeno brez razmaka iz največ 4 deščic.
Na eni čelnih stranic zaboja mora biti vžgan v latinici napis Jugoslavija«, dolg 10 cm, s črkami, visokimi 18 mm. Na to stranico sme postaviti izvoznik tudi oznako svoje tvrdke, nasprotno pa uporablja lahko v reklamne namene.
Ta zaboj se izdeluje iz fino rezanega, čistega in suhega jelovega, smrekovega, topolovega, lipovega ali bukovega lesa brez duha. Ce je narejen zaboj iz bukovega lesa, morajo biti deščice 1 do 2 mm tanjše.
3. Srednji odprti zaboj tehle mer;
a) dno 50X30 cm, 5 do 7 mm debeline;
b) stranske stranice 50X8 cm, 5 do 7 mm debeline;
c) čelne stranice 30X8 cm, 10 mm debeline;
č) 4 trioglati podstavki 15 cm višine, ki se dobijo tako, da se kvadratne letve 40X40 mm diagonalno po dolgem razcepijo.
Stranske in čelne stranice morajo biti narejeno iz celega.
Zaboj mora biti zbit z najmanj 42 žeblji ustrezne jakosti in dolžine. Vsaka deščica na dnu mora biti pritrjena na vsakem koncu z najmanj 2 žebljema. Dno mora biti sestavljeno brez razmaka iz največ 3 deščic.
Na eni čelnih stranic zaboja mora biti vžgan v latinici napis »Jugoslavija«, dolg 10 cm, s črkami, visokimi 18 mm. Na to stranico sme postaviti izvoznik tudi oznako svoje tvrdke, nasprotno pa uporablja lahko v reklamne namene.
Ta zaboj se izdeluje iz fino rezanega, čistega in suhega jelovega, smrekovega, topolovega, lipovega ali bukovega lesa brez duha. Ce je narejen zaboj iz bukovega lesa, morajo biti deščice 1 do 2 mm tanjše.
4. Mali odprti zaboj tehle mer:
a) dno 40X25 cm, 5 nun debeline;
b) stranske stranice 40X5 cm, 5 mm debeline;
c) čelne stranice 25X5 cm, 7 mm debeline;
č) 4 trioglati podstavki 10 cm višine, ki se dobijo tako, da se kvadratne letve 25X25 mm diagonalno po dolgem razcepijo.
Stranske in čelne stranice morajo biti narejene iz celega.
Zaboj mora biti zbit z najmanj 38 žeblji ustrezne jakosti in dolžine. Vsaka deščica na dnu mora biti pritrjena na vsakem koncu ž najmanj 2 žebljema. Dno mora biti sestavljeno brez presledka iz največ 3 deščic.
Na eni čelnih stranic zaboja mora biti vžgan v latinici napis »Jugoslavija«, 10 cm dolg, z 18 mm visokimi črkami. Na to stranico sme postaviti izvoznik tudi oznako svoje tvrdke, nasprotno pa lahko uporablja v reklamne namene.
Ta zaboj se izdeluje iz fino rezanega, čistega in suhega jelovega, smrekovega, topolovega, lipovega ali bukovega lesa brez duha. Ce je narejen zaboj iz bukovega lesa, morajo biti deščice 1 do 2 mm tanjše.
5. Pletena okrogla košarica tehle mer:
a) zgornja stranica s premerom 35 cm;
b) spodnja stranica s premerom 20 cm;
c) globina 20 cm;
č) teža največ 800 gramov,
Ta košarica se izdeluje iz obeljenega vrbovega protja. Uporaba neobeljenega protja je prepovedana. Konci pro-tov morajo biti tako spodviti, da ne poškodujejo vsebine. Košarica mora imeti zgoraj in spodaj po en venec, spleten iz 3 nerazcepljenih protov.
Pod pokrov se deva papir z napisom »Jugoslavija« v latinici; pod tem napisom je lahko natisnjena tudi oznaka izvoznikove tvrdke.
6. Odprti zaboj z razmaknjenimi deščica m i telile mer:
a) dno 655X415 mm, sestavljeno iz 4 razmaknjenih deščic 655X90X12 111111;
b) stranske stranice 655x330 111111 brez debeline dna, sestavljene iz po 4 razmaknjenih deščic 655X60X 12 mm;
c) čelne stranice 390 X330 mm brez debeline dna in stranskih stranic, sestavljene iz po 4 razmaknjenih deščic 390X60X12 mm;
č) ogli: 4 trioglati podstavki, visoki 330 mm, ki se dobijo, če se kvadratne letve 50X50 111111 diagonalno po dolgem razcepijo;
d) teža: okrog 5 */» kg.
Zaboj mora biti nad in pod čelnimi stranicami ojačen s po 2 deščicama 415X50X12 111111, pribitima ob podstavke s po najmanj 2 žebljema. Robovi deščic morajo biti z notranje strani zaboja zaobljeni. Zaboj mora biti zbit z najmanj 99 žeblji ustrezajoče jakosti in dolžine.
Na drugi deščici od spodaj na obeh stranskih stranicah zaboja mora biti vžgan v latinici napis »Jugoslavija«, dolg 20 cm, s črkami, visokimi 25 nun.
Ta zaboj se izdeluje iz fino rezanega, čistega in suhega lesa brez duha.
7. Zaprti zaboj ameriškega tipa tehle mer:
a) notranja mera: 450X290X270 111111;
b) pokrov iu dno 7 111111 debeline;
c) stranske stranice 9 111111 debeline;
č) čelne stranice 12 111111 debeline;
d) teža: okrog 3 kg;
e) vsebina: okrog 20 kg.
Čelne in stranske stranice morajo biti narejene iz celega. Zaboj uiora biti zbit z najmanj 60 žeblji ustrezajoče
jakosti in dolžine. Deščice morajo biti na zunanji strani zaboja poskobljene.
Na eni čelnih stranic zaboja mora biti v latinici vžgan napis »Jugoslavija«, dolg 10 cm, s črkami, visokimi 18 mm.
Ta zaboj se izdeluje iz fino rezanega, čistega in suhega lesa brez duha.
8.	Kabinetni (poštni) zaboj tehle mer:
a) notranja mera: 400X330X90 mm;
b) .pokrov in dno 5 do 6 mm debeline;
c) stranske stranice 5 do 6 mm debeline;
č) čelne stranice 10 mm debeline;
d) teža z vsebino do 5 kg.
Čelne in stranske stranice morajo biti narejene iz celega. Zaboj mora biti zatrjen z najmanj 46 žeblji ustrezne jakosti in dolžine. Vsaka deščica dna in pokrova mora biti pritrjena na vsakem koncu z najmanj 2 žebljema. Dno in pokrov morata biti sestavljena brez presledka največ iz 2 deščic.
Pokrov mora biti na zunanji strani poskobljen.
Na eni čelnih stranic zavoja mora biti vžgan v latinici napis »Jugoslavija«, dolg 10 cm, s črkami, visokimi 18 mm.
Ta zaboj se izdeluje iz fino rezanega, čistega in suhega lesa brez duha.
Clen 3.
Izmed določenih zabojev se uporabljajo za vkladanje:
1. presnih namiznih češpelj:
a) zaprti, navzdol zoženi zaboj;
b) veliki odprti zaboj;
c) srednji odprti zaboj;
2. presnega namiznega grozdja:
a) srednji odprti zaboj;
b) pletena okrogla košarica;
3. kabinetnih jabolk in hrušk:
kabinetni (poštni) zaboj;
4. presnih namiznih jabolk, hrušk in kutin:
a) veliki odprti zaboj;
b) odprti zaboj z razmaknjenimi deščicami;
c) zaprti zaboj ameriškega tipa;
5. p r e s n i h namiznih marelic in breskev:
srednji odprti zaboj;
6. presnih namiznih češenj in višenj:
a) zaprti navzdol zoženi zaboj;
b) srednji odprti zaboj;
c) pletena okrogla košarica;
7. presnih namiznih jabolk in malin:
mali odprti zaboj.
Člen 4.
Ce se izvažajo jagode in maline po železnici ali z ladjo kot kosovne pošiljke, morajo biti postavljeni zaboji z jagodami ali malinami v okvire iz letev, in sicer v 2 vrstah po 5 zabojev. Gorenja dva zaboja jabolk ali malin morata biti pokrita od zgoraj z rdečim ali belim tilom.
Clen 5.
Pri vkladanju presnega grozdja, češenj in višenj za izvoz mora biti vsebina zavita v pergaminski papir,
Člen 6.
Izvoz jabolk, hrušk in kutin v razsutem stanju je dovoljen po členu 13. uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz.
Če se izvažajo jabolka v Nemčijo v razsutem stanju, mora biti vagon razdeljen na pet prekatov.
Člen 7.
Kutine se smejo izvažati tudi v novih vrečah teže nad 40 kg, če inozemski kupec to zahteva.
Člen 8.
Vsaka kršitev teh pravil sc kaznuje po točki 1. člena 47. uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov.
Člen 9.
Obstoječe zaloge zaobale, ki v tem pravilniku ni omenjena, ki pa je bila dopuščena s prejšnjimi predpisi, se smejo uporabljati za izvoz samo še v letu 1939.
Člen 10.
Ta pravila stopijo v veljavo dne 1. junija 1939. po razglasitvi v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 27. maja 1939.; VI. št. 20.230.
Namestnik ministra za trgovino in industrijo, minister za kmetijstvo inž. N. Bešlič s. r.
Banove uredbe.
329.
VIII. št. 529/2.
Odredba.
Z bansko odredbo z dne 17. januarja t. 1., VIII. št. 529/1, imenovana izpitna komisija za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav se je zaradi nastalih službenih sprememb za dva člana skrčila. Radi spopolnitve teh mest na podstavi čl. 6. in 22. pravilnika o opravljanju izpita za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav z dne 10. junija 1933. (Sl. 1. št. 410/64)
odreja m,
1. da se postavi za predsednika izpitne komisije dr. Trstenjak Alojzij, banski svetnik pri kraljevski banski upravi,
2. da se postavi za člana ing. D i t r i 4 h Anton, banovinski tehnični svetuik.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. julija 1939.
Namestnik bana pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
111	M	»	1	11.
Razne občeveljavne odredbe.
330.
Pravilnik
o opravljanju revizije zadrug in zadružnih zvez.*
I.	Splošne določbe.
Člen 1.
Na podstavi § 103. zakona o gospodarskih zadrugah predpisuje Glavna zadružna zveza tale pravilnik.
S tem pravilnikom so na podstavi §§ 97. do 104. zakona o gospodarskih zadrugah ureja zadružna revizija.
Člen 2.
Pravilnik je obvezen za vse zveze, zadruge in zadružne revizorje v kraljevini Jugoslaviji.
Člen 3.
Glavna zadružna zveza in revizijske zveze opravijo splošno revizijo vseh zvez in zadrug iz svojega članstva najmanj enkrat v dveh letih. Izjeme od tega sme v posameznih primerih na obrazloženo vlogo odobrili Glavna zadružna zveza.
Revizijo zadrug in poslovnih zvez opravljajo revizorji pristojne revizijske zveze, revizijo revizijskih zvez pa revizorji Glavne zadružne zveze.
Glavna zadružna zveza in revizijske zveze smejo opraviti pregled pri njih včlanjenih organizacij, kadar koli spoznajo to za potrebno.
Glavna zadružna zveza opravi po § 95., točki 2., in g 105., odst. 2., zakona o gospodarskih zadrugah revizijo posameznih poslovnih zvez in zadrug, kadar to zahteva nadzorno oblaslvo ali zaprosi pristojna revizijska zveza.
Člen 4.
Vsaka zadruga in vsaka zveza mora ob vsakem času sprejeti revizijo vsega svojega poslovanja in vse svoje imovine, zlasti blagajne, računskih in ostalih knjig, računov in računskih dokazil, dopisov, blaga in naprav (g 97., odst. 1., zakona o gospodarskih zadrugah). Člani upravnega in nadzornega odbora kakor tudi uslužbenci ustanove, ki se pregleduje, morajo dajati revizorju resnična, točna in popolna pojasnila o vsem. kar je potrebno, da se opravi revizija pravilno in kar najhitreje (g 97., odst. 5., zakona o gospodarskih zadrugah).
Člen 5.
Redne revizije se opravljajo brez predhodne prijave. Če se odredi revizija na prošnjo zveze ali zadruge, ki naj se pregleda, se sme revizija tudi napovedati.
Revizije so redne ali izredne. Vsaka revizija se razteza praviloma na dobo od prejšnje revizije dalje. Revizor pa je upravičen pregledati, če je za točnost in izčrpnost njegovega pregleda potrebno, tudi prejšnje poslovanje, mora pa o tem obvestili svojo revizijsko zvezo.
Člen 6.
Glavna zadružna zveza opravi revizijo vsake revizijske zveze, preden jo sprejme za člana.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. junija 1939., št. 142/L/337.
Člen 7.
Revizorju se mora izdati pismen nalog za opravo revizije. Ta nalog mu služi kot legitimacija pred organi zveze ali zadruge, ki naj jo pregleda. Revizijsko legitimacijo in revizijski nalog mora pokazati revizor organom ustanove, katero naj pregleda. Dokler se revizor ne legitimira s pismenim nalogom, ne smejo predstavniki uprave in uslužbenci zveze ali zadruge dovoliti pregled.
Člen 8.
Če bi nastale ovire, zaradi katerih bi revizor ne mogel opraviti revizijo, je treba o tem napraviti zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči poslovalci ustanove, ki naj se pregleda. Revizor mora o tem takoj obvestiti pristojno revizijsko zvezo, da bi mogla ukreniti vse, česar je treba. Ce poslovalci odklonijo podpis, se mora to v zapisniku ugotoviti. Prav tako je navesti v zapisniku tudi razloge, zakaj odklanjajo podpis.
Člen 9.
Revizorji in člani upravnega in nadzornega odbora revizijskih zvez in njihovo osebje morajo varovati tajnost o poslovnih razmerah in posameznih poslih pregledanih zvez in zadrug, kolikor jih zvejo ob reviziji ali na drug način v izvrševanju svoje dolžnosti. Te obveznosti ni nasproti Glavni zadružni zvezi in tudi ne nasproti sodiščem in pristojnim oblastvom (§ 104. zakona o gospodarskih zadrugah).
Člen 10.
Stroške redne revizije (§ 90. zakona o gospodarskih zadrugah) trpe zadruge, kolikor jih ne poravna revizijska zveza, v kateri so včlanjene, stroške izredne revizije pa tisti, ki so jo izzvali, če ugotovi revizija njihovo krivdo (§ 101. zakona o gospodarskih zadrugah). Če se zadruga in revizijska zveza ne moreta zediniti o višini stroškov ali v vprašanju, kdo naj trpi stroške izredne revizije, odloči o tem dokončno Glavna zadružna zveza (§ 101., odst.
2.,	zakona o gospodarskih zadrugah).
Člen 11.
Vsaka zveza in vsaka zadruga je dolžna imeti knjigovodstvo vedno v tekočem; če pa se zveza ali zadruga predhodno obvesti o reviziji, mora vsekakor in brez izjeme biti vse urejeno, da opravi revizor brez ovir in kar najuspešneje njemu poverjeno nalogo. Če revizor ne najde vsega vknjiženega in urejenega, zahteva, naj se to spravi vpričo njega v red, ali opusti revizijo, dokler se to ne zgodi, ali pa obvesti o lem takoj revizijsko zvezo. Stroški zaradi naknadne revizije obremenjajo ustanovo, ki naj se pregleda; ta pa jih sme izterjati od tistih oseb, ki so te stroške povzročile z nemarnim izvrševanjem sva-je dolžnosti.
Če najde revizor pogreške pri vknjiževanju. jih mora sam popraviti po knjigevodstvenih načelih, če ne opusti revizije.
Če ni napravljen letni računski sklep, sme revizor pomagati, da se knjige sklenejo in napravi letni sklepni račun, vendar na breme pregledane ustanove.
II.	Revizorji.
Člen 12.
Za stalne revizorje so smejo postavljati samo strokovnjaki, ki naj predvsem opravljajo revizijsko službo.
Revizor ne more revidirati ustanovo, pri kateri je član upravnega ali nadzornega odbora ali uslužbenec.
Revizor ne more biti član upravnega ali nadzornega odbora revizijske zveze, v katere službi je.
Člen 13.
Glavna zadružna zveza in vse revizijske zveze morajo vsakega svojega revizorja prijaviti pristojnim registrskim sodiščem.
Vse revizijske zveze morajo razen tega prijaviti vsakega svojega revizorja Glavni zadružni zvezi, ki izda vsakemu revizorju posebno legitimacijo in ga vpiše v spisek revizorjev.
Člen 14.
Revizor sme postati, kdor je:
a) dovršil fakulteto ali srednjo šolo ali zadružno šolo, kateri je priznana vsaj stopnja srednje šole,
b) prebil pri praktičnem delu kot revizorski pripravnik vsaj leto dni in
c) pred izpitno komisijo Glavne zadružne zveze napravil revizorski izpit po pravilniku, ki ga predpiše upravni odbor Glavne zadružne zveze.
Kdor je bil do tedaj, ko stopi ta pravilnik v veljavo, samostojen revizor v službi kake revizijske zveze vsaj leto dni ali v zadružni službi najmanj pet let in je opravljal revizije, ima vse revizorske pravice, tudi če ne spolnjuje spredaj omenjenih pogojev.
Člen 15.
Revizorji so lahko tudi honorarni. Honorarne revizorje je tudi treba prijaviti Glavni zadružni zvezi. Tudi honorarni revizorji so dolžni spolnjevati pogoje iz točk
a)	in c) člena 14. in so morali prebiti v zadružnem delu vsaj pet let.
Pod nadzorom in po navodilih revizorja sme tudi kdo drug, ki spolnjuje pogoje o šolski klasifikaciji, opravljati revizijo kot revizorski pripravnik; za revizijo pa je odgovoren samo revizor, ki tudi podpiše revizijsko poročilo.
Tudi revizorski pripravniki morajo biti prijavljeni Glavni zadružni zvezi.
Poleg revizorskih pripravnikov ima revizija lahko tudi tehnične pomočnike, ki pomagajo revizorju pri opravljanju pripravljalnih in računsko-tehnicnih poslov in ki so sami odgovorni za svoje delo.
Člen 16.
Revizor mora vršiti svojo dolžnost s skrbnostjo in opreznostjo rednega poslovnega človeka po predpisih zakona o gospodarskih zadrugah in ostalih zakonov kakor tudi tega pravilnika (§ 97., odst. 4., zakona o gospodarskih zadrugah).
111.	Priprave za pregled.
Člen 17.
Ko dospe revizor na sedež zveze ali zadruge, ki naj jo pregleda, se mora prijaviti v njeni poslovalnici in zaprositi »avzočnega predstavnika upravnega odbora ali vodečega poslovalca, naj obvesti vse člane upravnega in nadzornega odbora o njih pravici in potrebi, da prisostvujejo reviziji.
Revizor zahteva od predsednika ali članov upravnega odbora ali od vodečega poslovalca, naj mu dajo za pregled na razpolago vse knjige, priloge in vse listine in dajo k temu vsa potrebna pojasnila. Če bi tej zahtevi ne hoteli ugoditi, jih opozori revizor pismeno na njihovo dolžnost v tem pogledu po predpisih zakona o gospodarskih zadrugah in na vse.posledice, ki bi mogle iz tega nastati.
Člen 18.
Fo potrebi se sme revizor obrniti tudi do občinskega ali do občnega upravnega oblastva prve stopnje, ki mora
na vloge zadružnih revizorjev ukreniti vse, česar je treba, da se zagotovi hiter in pravilen pregled (§ 97., odst,
3.,	zakona o gospodarskih zadrugah).
IV.	Oprava revizije.
Člen 19.
Ko dajo organi zveze oziroma zadruge revizorju na razpolago vse, kar je potrebno za pregled, mora začeti revizijo vpričo vsaj enega poslovalca ustanove, ki se pregleduje. Če ni navzoč noben poslovalec ustanove, ki naj se pregleda, dasi je ukrenil revizor vse, česar je treba, da se člani upravnega in nadzornega odbora obveste o reviziji, sme začeti revizor pregled, mora pa to v svojem poročilu izrečno navesti.
Člen 20.
Pri opravljanju revizije se ravna revizor po predpisih zakona o gospodarskih zadrugah in tega pravilnika. Posamezne revizijske zveze smejo za svoje zadruge v okviru predpisov zakona o gospodarskih zadrugah in tega pravilnika predpisati za opravljanje revizije tudi še nadrobnejši poslovnik po svojih potrebah, toda ga morajo priobčiti Glavni zadružni zvezi. Prav tako smejo posamezne revizijske zveze uporabljati za revizijo posebne natisnjene obrazce in revizijske zapisnike.
Člen 21.
Po nalogi,. kj naj se doseže z revizijo, je revizija lahko: splošna (materialna in računsko-knjigovodstvena), specialna ali superrevizija.
Vsaka redna revizija mora praviloma biti splošna. Revizor mora pregledati v takem primeru vse delo in vse poslovanje zadruge od poslednje revizije do dne, ko opravlja revizijo. Ob specialni reviziji se mora pregledati samo to, zaradi česar je bila revizija odrejena.
Superrevizija se opravi, kadar spozna revizijska zveza za potrebno, da pregleda poslovanje revizorja, ali če to zahtevajo pregledana ustanova ali prizadete osebe.
Člen 22.
Pri splošni reviziji mora revizor pregledali, ali so knjige in računi v redu, ali so posamezne postavke resnične in ali se ravna zadruga (zveza) pri svojem poslovanju po zadružnem zakonu in zadružnih načelih.
Revizor mora takoj v začetku revizije ugotoviti stanje blagajne in vrednostnih papirjev, in to praviloma Vpričo najmanj enega člana upravnega odbora ustanove, ki se pregleduje, in oskrbovalca vrednot. Po potrebi sme revizor pred začetkom pregleda ali pa med pregledom blagajno, vrednote in listine zapečatiti.
Pri opravljanju revizije mora revizor ugolovili, ali obstoje vse listine o registraciji, mora pregledati pravila, vse pravilnike in poslovnike za notranje poslovanje in vse drugo, kar je v zvezi s poslovanjem ustanove, ki jo pregleduje, in ugotoviti, ali so v skladu z zadružnim zakonom in zadružnimi načeli, Če ni bilo to storjeno že prej. Revizor mora pregledali zapisnik upravnega in nadzornega odbora, poslovanje in sklepe skupščine, mora preskusiti, ali opravljata upravni in nadzorni odbor vestno svojo dolžnost, ali in kako opravljajo uslužbenci svojo dolžnost in kakšno je njih službeno razmerje do ustanove, ki jo pregleduje.
Člen 23.
Če se ugotovi ob pregledu blagajne prebitek ali primaujkljaj, mora revizor takoj preiskati, kako je na-
stal in kdo je zanj odgovoren. Osebe, za katere revizija ugotovi, da so odgovorne za kateri koli primanjkljaj, ga morajo pokriti, kolikor presega znesek, ki ga določi vsaka revizijska zveza za svoje zadruge. Razen tega odstrani revizor v takem primeru začasno od dolžnosti oskrbovalca imovine ustanove, ki jo pregleduje, če se ugotovi primanjkljaj.
Ce se najde prebitek v blagajni ali kak drug presežek v imovini, ga vknjiži revizor na poseben račun in se ta račun brez odobritve revizijske zveze ne more spremeniti.
Clen 24.
Ce revizor ugotovi, da se stanje imovine ali dolgov ne ujema s knjigami, preskusi vse to vsestransko, primerja z dopisi, listinami itd., zasliši tudi osebe, ki to oskrbujejo, in ugotovi to v revizijskem zapisniku.
Revizor ima pravico zahtevati, naj se mu izda prepis katere koli listine, kartoteke, strani knjige ali sejnega zapisnika.
Revizor sme naročiti upravnemu odboru ustanove, ki jo pregleduje, naj primerja posamezne listine.
Clen 25.
Za časa revizije ima revizor pravico prisostvovati vsaki seji upravnega in nadzornega odbora ali njuni skupni seji ali skupščini ustanove, katero pregleduje. Po potrebi sme revizor sam sklicati sejo upravnega in nadzornega odbora.
Clen 26.
Po končani reviziji mora imeti upravni odbor pregledane ustanove sejo, v kateri revizor ustno poroča o vsem, kar je pregledal in opazil.
Clen 27.
Poleg pregleda je revizorjeva naloga tudi ta, da daje poslovalcem in zadružnikom nasvete in jih navaja na pravilno zadružno delo. Revizor mora biti obenem tudi učitelj in svetovalec zadružnikom in varuh zadružnih koristi. Ce mu razmere in čas dovoljujejo, mora prirediti za časa revizije sestanke članov in imeti predavanja iz zadružništva in drugih aktualnih vprašanj, ki bi utegnila zanimati zadružnike.
Clen 28.
Revizor mora zbirati tudi statistične podatke o številu članov, poslovanju, prometu itd. pregledane ustanove, če jih zveza že nima, da se sestavi zadružna statistika po § 95., točki 6., zakona o gospodarskih zadrugah.
y. Revizijsko poročilo.
Clen 29.
To končani reviziji spiše revizor pismeno poročilo o pregledu revidirane* ustanove in ga izroči zvezi. Poročilu priloži popis imovine in dolgov (bilanco), izpisek iz glavne knjige, zapisnike, zaslišbe in vse drugo, kar se nanaša na revizijo.
V svojem poročilu revizor, če je treba, zamolči lahko imena in uporablja številke, strani knjige ali druge oznake, po katerih se da ugotoviti, na koga se to nanaša.
V uvodu poročila mora revizor omeniti značaj revizije (splošna, specialna itd.), kdaj se je začela, koliko časa je trajala, kdo od upravnega in nadzornega odbora je prisostvoval, ali je upravni in nadzorni odbor obravnaval prejšnje revizijsko poročilo in ali je bilo le-td P.rebrano kot posebna točka dnevnega reda na skupščini,
in ali so v prejšnjem poročilu navedeni nedostatki odpravljeni.
Revizor mora v svojem poročilu navesti stanje in gibanje članstva in deležev, ugotoviti, ali ustrezajo vplačila na deleže in izplačila deležev določbam pravil in ali so bila pravila po prejšnji reviziji spremenjena. Navesti mora poslovanje, sklepe in sestavo upravnega, nadzornega in drugih odborov z navedbo, kdaj so bili člani poslednjič izvoljeni v upravni in nadzorni odbor, in navesti, ali so pri zadrugi odloki sodišča o registraciji članov uprave.
Revizor mora navesti v poročilu natančno in pregledno:
a) delavnost (denarno, blagovno, revizijsko, kulturno-prosvetno itd. delovanje) pregledane ustanove;
b) poslednjo bilanco pregledane ustanove, ki jo mora analizirati, z navedbo, ali so letni računi pravilno podpisani in od skupščine odobreni, kakor tudi, ali je to videti iz skupščinskih zapisnikov;
c) ali so vsi člani vpisani v spisek zadružnikov, ali se vodi ta spisek pravilno, ali je bil kateri član izključen in kaj je bilo temu vzrok, kakor tudi to, ali so pri izključitvi postopali pravilno;
č) kakšno je kritje, dobljeno za terjatve pregledane ustanove, kako so posamezne terjatve zavarovane in kako se izterjujejo obresti in terjatve;
d) kako se nabavlja blago, kako se kalkulirajo cene in vse, kar je s tem v zvezi;
e) kako opravlja pregledana ustanova svoje dolžnosti do zveze in do pristojnih oblastev.
Revizor mora dati pregledani ustanovi smernice in navodila za bodoče delo, jo opozoriti na možnosti, da se delovanje razširi, in pokazati na sredstva, ki so za to potrebna.
Clen 30.
Glavna zadružna zveza in revizijske zveze predpišejo obrazce za revizijsko poročilo po § 98., odst. 1. in 4., zakona o gospodarskih zadrugah in vse druge obrazce, ki se uporabljajo ob reviziji.
Clen 31.
Ce ima pristojna revizijska zveza to za potrebno, sme zahtevati, naj napravi revizor poleg poročila po § 98., odst. 1. in 4., zakona o gospodarskih zadrugah tudi še informativno poročilo, ki naj se ima za strogo zaupno in v katerem naj nadrobno navede vse pogreške in vse nedostatke pregledane ustanove, če jih je kaj, kakor tudi stvari, do katerih je upravnemu odboru revizijske zveze.
Revizor sme napraviti tako poročilo tudi iz lastne pobude.
Clen 32.
Revizor izroči poročilo upravnemu odboru revizijske zveze, ki ga dostavi v prepisu s svojimi pripombami, navodili in odredbami upravnemu odboru zadruge, le-ta pa ga priobči neutegoma nadzornemu odboru (§ 98., odst. 3., zakona o gospodarskih zadrugah).
Upravni odbor zadruge mora v roku, ki mu ga je določila revizijska zveza v rešitvi, izvršiti v mejah svoje pristojnosti odredbe revizijske zveze. Vrh tega mora postaviti upravni odbor na dnevni red prve prihodnje skupščine branje revizorjevega poročila in rešitve revizijske zveze kakor tudi vse predloge, kako naj se ustreže tistim odredbam, katerih izvršitev spada v področje skupščine. Po razmerah, oziroma če revizijska zveza to zahteva, skliče upravni ali nadzorni odbor neutegoma izredno skupščino.
Revizorjevo poročilo in rešitev revizijske zveze se morata na skupščini v celoti prebrati; prebere ju pa eden izmed overiteljev zapisnika. Revizijsko poročilo in rešitev revizijske zveze se morata prebrati preden se glasuje o odobritvi letnih sklepnih računov, preden se podeli razrešnica in preden se volijo člani upravnega odbora, če so ti predmeti na dnevnem redu (§ 98., odst. 4., zakona o gospodarskih zadrugah). Poročilo o reviziji revizijskih zvez, ki jih opravi Glavna zadružna zveza, poda po § 95., točki 1., zakona o gospodarskih zadrugah odposlanec te zveze na skupščini pregledane ustanove.
V skupščinskem zapisniku je treba navesti, ali so bila poročila in rešitev pristojne revizijske zveze do besede prebrane na skupščini. Prav tako je treba sprejeti v zapisnik tudi sklepe, ki so se storili v zvezi s tem.
Ce se pristojna revizijska zveza ne zadovolji z odgovorom pregledane ustanove, sme odrediti ob njenih stroških izredno revizijo. Na prošnjo pregledane ustanove sme pristojna revizijska zveza podaljšati rok za odpravo nedostatkov ali pa ukreniti druge odredbe.
Clen 33.
Upravni odbor pregledane ustanove je dolžen v 30 dneh po končani skupščini dostaviti pristojni zvezi prepis skupščinskega zapisnika. Ta prepis mora biti overjen s podpisi po § 14., odst. 3., zakona o gospodarskih zadrugah (§ 36., odst. 5., zakona o gospodarskih zadrugah).
VI. Končne določbe.
Clen 34.
Pristojna revizijska zveza obvesti po § 102. zakona o gospodarskih zadrugah v enem mesecu o vsaki reviziji tisto registrsko sodišče, v čigar zadružnem registru je pregledana ustanova vpisana. Tudi so po določbah istega paragrafa revizijske zveze dolžne konec vsakega meseca obvestiti Glavno zadružno zvezo, katere zadruge so bile v tem mesecu pregledane (§ 102., odst. 2., zakona o gospodarskih zadrugah). Prav tako je revizijska zveza dolžna dostaviti prepis poročila o reviziji zadruge njeni poslovni zvezi.
Clen 35.
Revizorji, ki se ne ravnajo po predpisih zakona o gospodarskih zadrugah in tega pravilnika, morejo začasno ali dokončno izgubiti revizorsko pravico. Mimo tega se smejo odrediti zoper njih tudi ukrepi -po predpisih zakona o gospodarskih zadrugah.
Clen 36.
Ta pravilnik je bil sprejet v seji upravnega odbora Glavne zadružne zveze z dne 16. februarja 1939. in stopi v veljavo, ko ga odobri minister za kmetijstvo in se objavi v »Službenih novinah«.
Na prošnjo Glavne zadružne zveze v kraljevini Jugoslaviji z dne 15. marca 1939., št. 1091, s katero mi je bil predložen v odobritev načrt »Pravilnika o opravljanju revizije zadrug in zadružnih zvez« in na podstavi § 103. zakona o gospodarskih zadrugah
odobrujem
meni predloženi načrt pravilnika o opravljanju revizije zadrug in zadružnih zvez, le da:
1. se v členu 3. spreminja prvi odstavek tako, da se glasi:
»Glavna zadružna zveza in revizijske zveze opravijo splošno revizijo vseh zvez in zadrug iz svojega članstva najmanj enkrat v dveh letih. V izjemnih primerih, če to posebni razlogi opravičujejo, sme dovoliti Glavna zadružna zveza na obrazloženo vlogo odložitev oprave revizije za največ eno leto dni.«
2. se v členu 7. na koncu drugega stavka dodajejo besede: »kakor tudi pred oblastvi .
3. se v Členu 8. poslednja dva stavka spreminjata in spojita v enega, ki se glasi:
»Ce poslovalci odklonijo podpis, mora revizor to ugotoviti v zapisniku obenem z razlogi, zaradi katerih poslovalci odklanjajo podpis.«
4. se v členu 10. prvi stavek spreminja in dopolnjuje tako, da se glasi:
»Polovico dejanskih izdatkov za redno revizijo poravnajo revizijske zveze iz podpor, podeljenih jim po členu 3. pravilnika o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva, drugo polovico pa so dolžne poravnati pregledane zadruge oziroma zveze (§ 101. zakona o gospodarskih zadrugah), stroške izredne revizije pa tisti, ki so jo izzvali, če ugotovi revizija njihovo krivdo (§ 101. zakona o gospodarskih zadrugah).«
5. se. v členu 14. v drugem stavku za besedami: najmanj pet let« dodajejo besede: ;>a je vešč knjigovodstvu«.
6. se v členu 15. v drugem stavku za besedama »treba prijaviti« dodajejo besede:	registrskemu sodišču in«.
7. se v členu 29. v petem odstavku črke: a), b), c), č), d) in e) spreminjajo v številke: L., 2., 3., 4., 5. in 6. in na koncu dodaje še sedma točka, ki se glasi:
»7. ali se je opravila skupščina v zakonitem roku in ali je sklepala o predmetih iz § 29. zakona o gospodarskih zadrugah.«
8. se člen 35. spreminja in dopolnjuje, tako da se glasi:
»Revizijska zveza, ki ne bi opravljala revizije po predpisih tega pravilnika, se izključi iz članstva Glavne zadružne zveze po členu 9. njenih pravil.
Revizor, ki se v svojem poslovanju ne drži predpisov zakona o gospodarskih zadrugah in tega pravilnika, se sme poleg disciplinske kazni po ustanovi, v katere službi je, in poleg morebitne kazni, ki jo izreče pristojno sodišče, tudi še kaznovati bodisi z začasno ali pa s trajno izgubo pravice, opravljati revizije; lo kazen izreče upravni odbor Glavne zadružne zveze, kazen pa je pravnomočna in dokončna, ko jo odobri minister za kmetijstvo, na katerega se sme kaznovani revizor priložiti v 14 dneh od dne prejema odločbe Glavne zadružne zveze. Od dne, ko prejme odločbo upravnega odbora Glavne zadružne zveze, pa do dne odločitve ministra za kmetijstvo ne sme kaznovani revizor opravljati revizije.«
Ta odobritev pravilnika naj se dostavi Glavni zadružni zvezi v kraljevini Jugoslaviji v Beogradu in objavi ves pravilnik s prednjimi spremembami in dopolnitvami v Glasniku ministrstva za kmetijstvo.
V Beogradu dne 21. aprila 1939.; št. 27,045/V.
Minister za kmetijstvo inž. Nik. Bešlič s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani] njen predstavnik; Otmar Mikalek y Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 55. kosu X. letnika z dne 12. julija 193!).
Razglasi kraljevske banske uprave
I. St. 5844/3.	2086
Razpis.
Razpisuje se služba zdravnika-uradni-škega pripravnika v banov, bolnišnici v Brežicah.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 31. julija 1939.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 8. julija 1939.
$
L št. 1869/6.	2087
Razpis.
Razpisuje se služba zdravnika združene zdravstvene občine Kostanjevica oh Krki v lastnosti banov, uradniškega pripravnika za Vlil. pol. skupino.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnjo naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 31. julija 1939.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 8. julija 1939.
*
V-Nb. 288/20.	2057—S—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovini' v Ljubljani razpisuje za oddajo
II., 111., V. in VI. grupe del pri gradnji carinarnice in carinskega skladišča na Rakeku
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na.dan 26. julija 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 84 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po t. p. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. odd. kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se giase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenegn proračuna, ki znaša za posamezne skupine del:
II. skupina: tesarska, kleparska in krovska dela din 228.772'20,
III. skupina: mizarska, parketarska in steklarska dela din 172.357'40,
V. skupina: pečnrska dela 48.993'36 dinarjev,
VI. skupina: tapetniška dela 30.973'64 dinarjev.
K II. skupini del se pripominja, da se bodo sprejele samo ponudbe, ki se bodo glasile na več kot 11'6 % popusta na
enotne cene (t. j. največji popust, dosežen na 1. licitaciji).
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz. razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. julija 1939.
V. No. 87/186.	t	2058-3-1
Razglas o licitaciji.
Dne 31. julija 1939, se ho vršila pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Gledališka H/IV., druga pismena ponudbena licitacija zn dobavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod Kikrica—Bo-bovek—Mlaka. Proračun znaša 416.509 dinarjev. Varščino v znesku 42.000 din za domače oziroma din 84.000'— za tuje ponudnike je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljano na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pripomočki so na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 85'—.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. julija 1939.
H*
V.	No. 4638,2	2017-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za pleskanje železnih mostov preko Save in Krke pri Brežicah v tiru banovinske ceste 1/31 Šmarje — Prelaska — Brežice — priključek na državno cesto II
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. julija 1939. oh 11. uri dop.
v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. v Gledališki ulici št. 8/11.
Ponudbe je predložiti na Žigosanih uradnih formularjih, tako, da se vnesejo vanje pavšalne cene za posamezna dela. Pri lem mora biti skupna ponudbena vsota nižja od uradno odmerjenega proračuna, ki znaša din 150.548'—. V tekstu urad. proračunskih formularjev, ki so priloženi ponudbenim pripomočkom, se ne sme nič spreminjati.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz. razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovino.
V Ljubljani dne 30. junija 1939.
V.	No. 119/91	2018-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravsko banovine v Ljubljani razpisuje zu izvr-
šitev regulacijskih del na notranji Muri pri Veržeju—Spodnji Moti
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. julija 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša 399.259'05 dinarjev.
Nadrobnosti razpisa so razvidne i/. razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oc^elka.
Kralj, banska uprava dravske banovine,
V Ljubljani dne 3. julija 1939.
*
VI.	št. 16.611/1.	2088
Sprememba
v imeniku Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Boljka Olga, zdravnica, in dr. Pohar Edvard, zdravnik, oba v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, banska uprava dravske banovimv
V Ljubljani dne 1. julija 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II Og 41/39—2.	2064
Uvedba postopka v dokaz smrti.
Razboršek Vincenc, roj. 1894. leta, pos. iz Lešja pri Jurkloštru št. 4, je odšel 4. I. 1922. od doma po kupčijah in ga od 22. L 1922. ni nihče več videl.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvaja na prošnjo Razboršek Viktorije, pos. žene iz Lešja pri Jurkloštru, postopek za dokaz smrti ter se izdaje poziv, da se poroča o po-grešancu do 1. VIL 1940* sodišču a’i obenem postavljenemu skrbniku g. Mihaelu Prelogu, vjš. pis. of. v pok. v Celju.
Po preteku tega reka in po sprejemu dokazov se bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I.,
dne 12. junija 1939.
•i*
II Og 42/80—2.	20(	:5
Uvedba postopka v dokaz smrti.
Ropotar Jožef, roj. 26. X. 1893. V Skalah, tja pristojen, rudar iz Skal, je odrinil leta 1914. s 87. p. p. na tirolsko frou-
oklic, ki je nabit na uradnf deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Ha., dne 4. julija 1939.
•g*
I 130/39-14.	2047
Dražbeni oklic.
Dne 16. avgusta 1939. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jurij vložek štev. 311.
Cenilna vrednost: din 53.312'—.
Najmanjši ponudek: din 35.556'—.
Varščina: din 5.332'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Radeče dne 29. junija 1939.
3?
I 11/39-12.	204S
Dražbeni oklic.
Dne 14. avgusta 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču, soba štev. 6, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagradec vi. št. 137, 188, 284 in Šmihel vi. št. 511.
Cenilna vrednost: din 118.237'—.
Najmanjši ponudek: din 78.825'—.
Varščina: din 11.824'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku
dne 1. julija 1939.
Konkurzni razglasi
673.	2090
Sklep.
V konkurzni stvari Odorika Bergo-daca, lastnika tt. »Beko« v Ljubljani, se mesto obolelega g. dr. Ažmana Josipa, odv. v Ljubljani, določa za konkurznega upravnika g. dr. Smole Albin, odv. V Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IILi
dne 8. julija 1939.
St 6/39-8.
4*
674.	2092
to, kjer je bil leta 1918. baje od granate zadet.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvaja na prošnjo Ropota rja Egidija, rudarja v Lopatniku št. 16, postopek za dokaz smrti ter se izdaje poziv, da se poroča o pogrešancu do 1. avgusta 1940. sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku g. Mihaelu Prelogu, viš. pis. of. v pok. v Celju.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 16. junija 1939.
*	-i*
Og 28/39-3.	2085
Uvedba amortizacije.
Na prošnjo Bregar Pavljne na Prim-skovem št. 4 se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice št. 861 Hranilnice in posojilnice na Čatežu pri Trebnjem z vlogo 4.159'25 din, glaseče se na Pancar Pavlino, ki ji je bila baje ukradena in se njen eventualni imetnik poziva, da uveljavi v roku 6 mesecev, po-čenši z dnem razglasa, svoje pravice, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo,, da je navedena knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V.,
dne 6. julija 1939.
Og 28/39—3.
R 320/39—1.	2081
Amortizacija.
Na prošnjo Kaca Ferda, lesnega trgovca v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu, se uvaja postopek za amortizacijo originalnega dopisa Narodne banke kraljevine Jugoslavije, podružnica Maribor, št. 2018 z dne 23. februarja 1938., vsebujočega klavzulo za opravičbo (opravda-nje) zneska din 15.833'— glede po predlagatelju izvoženega lesa v Madžarsko. Ta dopis je prosilec baje izgubil in se njega imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v 6 mesecih, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je cit. dopis brez moči. Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I., doe 3. julija 1939.
H-
I 198/39-6.	Ad	1961
Ustavitev dražbe.
Zahtevajoča stranka Privilegirana agrarna banka, filiala v Ljubljani.
Zavezana stranka Cilinšek Anton in Marija, posestnika v Grajski vasi radi din 11.339'— s prip.
Od okrajnega sodišča na Vranskem s sklepom opr. št. I 198459-1 dovoljena izvršba po prisilni dražbi nepremičnin vi. št. 73. k. o. Grajska vas se ustavlja s privolitvijo zahtevajoče stranke po § 38., št. 7. izvrš. reda.
Vsi že opravljeni izvršilni čini, v kolikor so se opravili za gori označeno iz-
vršljivo terjatev zahtevajoče stranke, se s tem razveljavljajo.
Okrajno sodišče na Vranskem, odd. II., dne 6. julija 1939.
I 40/39—15.	2063
Dražbeni oklic.
Dne 17. a v g u s t a 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin (hiše, gospodarskega poslopja, hleva, kozolca, njiv, travnikov, pašnikov ter gozda) zemljiška knjiga Lepa njiva vi. št. 10.
Cenilna vrednost: din 117.204'90.
Vrednost pritekline: din 4.595'—.
Najmanjši ponudek: din 71.136'60.
Jamčevina: din 10.670'49.
Zdražitelj mora prevzeti brez zaračuna na največji ponudek preužitne in stanovanjske pravice, ocenjene na dinarjev 10.500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu
dne 14. junija 1939.
•j;
I 97/39—10.	2060
Dražbeni oklic.
Dne 16. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Daljni vrh vi. št. 14, 332, 408.
Cenilna vrednost: din 75.176'—.
Vrednost priteklin: din 8.605'—.
Najmanjši ponudek: din 50.117'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Ila.,
dne 4. julija 1939.
*
I 298/39-9.	2059
Dražbeni oklic.
Dne 16. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hrušica vi. št. 16.
Cenilna vrednost: din 23.635'—.
Najmanjši ponudek: din 15.756'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni
Odprava konkurza.
Prezadolženem tt. diplom, ing. Vrečko Fran, reg. družba z o. z. v Ljubljani. Konkurz, ki je bil o imovini prezadoH
ženca razglašen s sklepom opr. št. S 14/ /30-3, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. junija 1939.
St 14/30—100.
675.	2091
Sklep.
Poravnalna stvar: Pristov Franje, zas. v Ljubljani.
Poravnalni postopek, uveden s tu-^odnim sklepom od 15. maja 1939., opr. Št. Por 5/39—3, se ustavlja po § 56., t. 2., Por. zak.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 2. junija 1939.
Por 5/39-12.
Razglasi raznih uradov in oblastev
VI.	št. 11704/39.	2089
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje na dan 26. julija 1939. olertno licitacijo za dobavo in instalacijo vodovodne opreme v secirnici na Žalah.
Nadrobni razpisni pogoji so na vpogled pri tehničnem oddelku Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje, soba št. 7, h»ed uradnimi urami.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 10. julija 1939. Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
H4
Vi. št. 42442/39.	2078
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje ®fertno licitacijo v skrajšanem roku J dni za kompletno napravo trošarinske bivajnice ob kamniški progi.
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem jshničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra 2/II, od 12. julija 1939. dalje, med Uradnimi urami in proti običajni odškodnini, t. j. din 10'—, za izvod z nartom.
ponudbo je predložiti do 19. julija
™89. d« 11. ure; takoj nato se vrši v s°bi št. 21 mestnega tehničnega oddelka °dpiranje ponudb. Predpisano kavcijo je vložiti do 10. ure v mestnem računo-Vodstvu.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
'dne 6. julija 1939.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
St- 42848/39.	2079
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani raz-j*suje dobavo 1.500 ton premogovega Joba ali grahovca za mestno klavnico lV Liubljani;
J»UdKav*. 0PreinUpne kolkovane po-ube vložiti pri ravnateljstvu mest-
ne klavnice v Ljubljani, Mesarska cesta 1, do 11. avgusta 1939. do 11. dopoldne, ko bo odpiranje ponudb.
Dobavni pogoji se dobe pri ravnateljstvu mestne klavnice v Ljubljani.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 10. julija 1939.
•j.
No. 7004/1.	2056
Objava.
Okrajno sodišče v Celju je s pravnomočno razsodbo Kps 108/38—7 z dne
19.	maja 1938. na podlagi § 55. k. z. prepovedalo zahajati v krčme za dobo 2 let Ferležu Martinu, zak. sinu Ivana in Marije roj. Doberšek, roj. 25. oktobra 1891., pristojnemu v občino Sv. Jurij pri Celju, stanujočemu v Vojniku 119, po poklicu mesarju.
Prepoved velja do 3. marca 1941.
Gostilničarji se opozarjajo, da je po § 268. k. z. kazniv vsakdo, ki bi imenovanemu postregel z opojnimi pijačami, dokler traja prepoved.
Sresko načelstvo v Celju dne 3. julija 1939.
Št. 5229/7.	2071
Razglas.
Ker dosedanji zakupnik obč. lovišča občine Dravograd-lovišče Otiški vrh-Do-brova kljub opominu v roku 15 dni ni poravnal letne zakupnine za 1. 1939./40., se na podstavi določil § 13. zak. o lovu razglaša, da se bo omenj. lovišče v ne-zajamčeni izmeri 2034 ha oddalo za preostalo zakupno dobo, ki traja do 31. marca 1950., na javni dražbi v zakup z izklicno ceno din 2000’—.
Dražba se bo vršila pri sreskem načelstvu soba št. 5 dne 28. julija 1939. ob 16. uri.
Pred pričetkom dražbe mora vsak dražitelj položiti v gotovini varščino v višini izklicne cene in se izkazati z lovsko karto.
Ce bi dražba ne uspela, se bo ponovila brez posebnega oklica 8 dni kasneje na istem kraju in ob istem času tudi pod izklicno ceno.
Nadrobni pogoji so interesentom med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu v Dravogradu.
Sresko načelstvo v Dravogradu dne 7. julija 1939.
Zastopa sreskega načelnika pol. upravni pristav: šega s. r.
*
D.	št. 38.619/Ib-1939.	2072
Konkurz
za sprejem dveh honorarnih zdravnikov.
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje na podstavi odločbe ministrstva za pošte, telegraf in telefon št. 41.299 od 16. junija 1939. dvoje mest honorarnih zdravnikov s sedežem v Ljubljani. Višina zdravniškega honorarja se bo določila v smislu § 182. zakona o uradnikih z omejitvijo, da višina honorarja v nobenem primeru ne more znašati več ko 1100 dinarjev mesečno.
X pogledu dolžnosti in pravic hono-
rarnih zdravnikov dobe gg. kandidati za ta mesta potrebna pojasnila pri podpisani direkciji.
Prijave s potrebnimi dokumenti naj se pošljejo direkciji pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani do vključno 31. julija t. 1.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani
dne 7. julija 1939.
Štev. 2109/39.	2061
Dražba drv.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 24/1, proda na javni ustni dražbi v Rogatcu dne 27. julija 1939. ca 4175 prm izdelanih bukovih drv fco vagon Rogatec, Sv. Rok in Dobovec.
Pogoji in pojasnila so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani in pri gozdarju v Logu pri Rogatcu.
Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani dne 6. julija 1939.
$
Štev. 431/39.	2062—3—1
Razglas o licitaciji.
Okrajni cestni odbor Laško razpisuje na osnovi čl. 89. zakona o državnem računovodstvu v zvezi s čl. 86. pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov za prevzem zemeljskih del, zgornjega ustroja in objektov pri preureditvi banovinske ceste 11/190 Sv. Marjeta—Marno do zveze z banovinsko cesto 11/189 na Brnici v skrajšanem roku
II.	javno pismeno ponudbeno lieitaeijo na dan 22. julija 1939. ob 11. uri dop. v pisarni okrajnega cestnega odbora v Laškem.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 231.000'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v pisarni okrajnega cestnega odbora v Laškem, kjer dobe interesenti potrebna pojasnila in ponudbene pripomočke proti plačilu napravil ih stroškov.
Okrajni cestni odbor Laško dne 5. julija 1939.
Razne objave
2070
Vabilo na izredni občni zbor »Slovenske književne zadruge« r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki bo v torek dne 1. avgusta 1939. ob 18. uri na Bregu št. 10 (Blasnikova tiskarna) s sledečim
dnevnim redom:
1. Prilagoditev pravil »Slovenske književne zadruge« novemu zadružnemu zakonu.
2. Volitve načelstva.
3. Slučajnosti.
V Ljubljani dne 1. julija 1930.
Načelstvo*
Objava.
2067
Izgubila se je prometna knjižica za kolo št. 303. izdana od sreskega načelstva v Ptuju in se proglaša za neveljavno.
Ornoga Janez s. r„
kaplan na Vidmu ob Savi.
*
Objava.
2069
Prometna knjižica za potniški avtomobil znamke" Oppel-Kadett, evidenčna številka 2-1129/38, se je zgubila in jo proglašam za neveljavno.
Dobovičnik Franc s. r., /	trgovec	v Celju.
^ 2068 Objava.
Izgubil sem železniško legitimacijo za polovično vožnjo na državnih železnicah.
' Legitimacijo proglašam za neveljavno.
Drnik Friderik s. r., kaplan, Makole.
*
Objava.
207
Izgubil sem potni list, izdan od sre-skega načelstva v Murski Soboti pod štev. 873 od 11. aprila 1939., ter ga proglašam za neveljavnega.
Flisar Ludvik s. r., Kruplivnik št. 74.
*
2054
Objava.
Izgubila sem dovolilo za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji na ime: Gustinčič Zora. Proglašam ga za neveljavno.
Gustinčič Zorn s. r.
*
Objava.
2075
Izgubil sem prometno knjižico za bi-rikei št. 9.103, št. tablice'79.508-12, iri jo proglašam za neveljavno.
Kalan France s. r., Sp. Bitnje.
*
Objava.
2074
Izgubila sem ev. tablico štev. 75278 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Mauser Julka, Primskovo, Kranj.
*
2055
Preklic.
Ogrin Amalija, zasebnica, Ljubljana-Moste, izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih napravil na moje ime Ogrin Dušan (Reich Bruno).
V Ljubljani dne 3. julija 1939.
Ogrin Amalija s. r., Ljubljana-Moste.
2076
Objava.
Izgubil sem krošnjarsko knjižico, izdano od sreskega načelstva v Ribnici in jo proglašam za neveljavno.
Rus France s. r., Jurjeviča 83.
Objava.
2077
Izgubil sem spričevalo II. letnika gradbene delovodske šole v Ljubljani, kat. št. 13 z dne 28. junija 1032., in ga proglašam za neveljavno.
Saksida Cvetko s. r.,
Ljubljana.
Računski zaključek Delniške družbe pivovarne „Union“ v Ljubljani
za poslovno leto 1938.
Račun bilance z 31. decembrom 1938.
2040
Dolg
—		—	din			din
Posestva		12,217.7R8'95	Delniška glavnica . . •	24,000.000'-
Stroji		3,248.790'—	Rezervni sklad 99.700 —	
Založni sodi		211.371"—	Fond za dvom-	
Prevozni sodi ....	226.12(1’—	ljive terjatvi' 509.580 85	
Mobilijar		1 —	Rezerva ža kritje	
Gostilniški inventar . .	96.673-	duhioznih ter-	
Stekleničilica in kletar-		jatev . . . 475.000'—	
ski inventar ....	£36.835'—	Kapitalni rezervni	
Inventar in obrat zalog .	l,509.175-83	sklad . . 19,956.758'33	21,041.039'18
Vprežna živina ....	100.488" 15	Upniki		3,717.150-70
Zaloge		6,356.657-19	Nedvignjena dividenda .	10.747-50
Dolžniki in garancije .	21,764.132'43	Dobiijek	
Vrednostni papirji . .	3,991.383-20	v 1. 1038. 1,502.707'22	
Gotovina v blagajni . .	217.26F33	prištevši prenos	
		dobička lanske-	
		ga leta . . .99,898:48	1,602.093-70
	50.371.033'08		50,H71.633'08
			
Dati
Račun dobička in zgube z 31. decembrom 1938.
Imeti
Surovine	 Stroški (vprega, voznine, mezde, plače, stroški zalog itd.)	 Davki		 . Amortizacijski odpisi . 2,529.220'50 Odpis dubioznih 320.993’RR Dobiček v 1. 1938. 1,502.797^2 prištevši prenos dobička lanskega leta 99.898 4S	din 9,357.603*69 12,181.77.V09 911.967-09	Prenos dobička lan. leta . Pivo, kvas, špirit in drugi dohodki 41,726.338'41 manj trošarine . .• 15,010.019-14 Hišne najemnine . . .	din 99.898’48 26,715.719*27 91.040"—
	2,850.220-18 1,602.095'70	/	:J de i lija m
	20,907.26375		20,907.20875
			
V Ljubljani dne 31. decembra 1938.
Pravilnost izvlečkov iz knjig potrjujeta računska preglednika:
Dr. Janko Berce s. r.	Dr.	Andrej Kopač s. r.
Za upravni svet:
Andrej Šarabon s. r.	Avgust	Tosti	s.	r.
Objava.
pri blagajni Delniške družbe pivovarn® >Union« v Ljubljani, in sicčr začenši
20.	junija 1939.
Po sklepu XXIX. rednega občnega zbora z dne 16. junija 1939 se izplačuje za kupon št. 29 dividenda v znesku din 5'—, odštevši 10% davek na dividendo, torej neto din 4"50 za kupon. — Dividenda se izplača proti predložitvi kupona št. 29 pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa
Ljubljana dne 16. junija 1939.
Upravni svet Delniške družbe pivovarne »Union'1 v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, (liska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.