34. številka V Trstu, v seboto|28. aprila 1888. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vmtko sredo in ■oboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto g!, fi.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posnniir-no številke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po & nov., v Gorici in v Ajdovičini po « nov. Na naroćbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi ro poniljajo urednifitvu Torrente At. 12. Vsako pismo mora biti frankovano, kt>r nefrankovana so n^ sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se rakune po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga ohseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. so račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserntn pro-joma Upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacijo so prOHt« poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Pričnorsko. »V edinotti j« rooBt, Slovani v Trstu nekdaj denes. in V.*) Iz raznih razlogov nam ni bilo moči nadaljevati do denes tega spisa, za kateri se nekateri č. naročniki zelo zanimajo; vsaj takšna ugodna poročila smo dobivali o svojem času. Celo Italijani so prihajali v naše upravništvo po dotične številke, v katerih je bil člane!-. Nas posebno veseli, da barom s čim ugajamo svojim spoštovanim čitateljem, da si ravno je naša najboljša volja, da bi bilo vse gradivo, ki je prinaša naš list, za vse. A kdo more vse in vsacega zadovoljiti ? Ta zahteva lepega dolzega, duhovitega članka, drugemu bolj gode kratki članki, tretji si želi v podlistku zanimljivih povestij, četrti bi rad videl pod črto večno modrovanje, petemu so všeč bolj domače vesti in ti se zopet dele v takšne, ki bi radi čitali samo „chro-nique scandaleuseu, drugi so pa radovedni, kaj se vse godi po svetu tudi daleč tam, kjer solnce vzhaja in zahaja. Temu je list prepolitičen, onemu se zdi še premalo politike. Nedavno je bil v našom uredništvu naročnik, ki si je želel, da bi ves list od konca do kraja govoril o samej viso-kej politiki. A mož sam baje da vsaj po vnanjesti soditi razume malo Bismarka. Ko se je bližala obravnava Ribos-Maffei, dobivali smo pisma, s katerimi se nas je prosilo, naj „Edinost" vse natanko poroča o tem zlodejstvu. Kdo naj zatorej zadovolji vse, komu je mogoče ugoditi vsem z vsem ? Radujemo se zatedelj, kadar koli nam dohajajo ugodni glasovi o tem ali onem spisu. Po tej stranpotici vrnimo so zopet na premo cesto, po katerej nameravamo dalje korakati. V poslednjem svojem članku smo naveli slovenske in izvorno italijanske besede dr. Franula de "VVeissenthurna, da dokažemo svojim cenjenim bralcem in ob enem tudi našim nasprotnikom, kako se je časi mislilo v Trstu o slovenščini, ko niso še poznali pretiranega italijanskega fanatizma> ki denos slepi visoko in nizke in kateri vlada v mestnej palači in dru- *) gl. St. 13. „Edinosti." gočh' Preporočali smo tedaj svojim vročekrvnim sosedom, naj navedene besede točno in z mirno dušo proučć in izrazili smo upanje, da se morebiti potem ven^er poboljšajo in da bodo kmalu čutili potrebo učiti se našej slovenščini. Da to ni bila edina knjiga govoreča o slovenščini, ki se je natisnola v tem stoletji v Trstu, prioa nam „L'Archeogra-fo Triestino, Trieste 1829", v katerem je razglasil dr. D. de Rossetti v istem času natisnene knjige, med katerimi nahajam zabeležene tudi slovenske: „M o 1 i t o v n e bukve, itd. U' Terstu Jannes Marenigh natiskavez, 1827. in 18. pag. 308." Knjige same ni bilo moči isteknoti, a tudi vsem dosedanjim našim književnim zg »dovinar-jem je bila povse neznana, dokler je ni pisec teh vrstic objavil v „Ljublj. Zvonu" 1883. leta. Kolikor se narodnostnega vzbujenja tiče, ne moremo skoro govoriti o tem pred 1848. letom. Narod je so živeli mirneje med seboj, brez hujskanja, zbadanja in večnega ščipanja, kakor se godi dandenos, ko no pustč nikogar v miru, ako se le količkaj pokažo protivnega drugej narodnosti. Tržejo ga po listih in premetavajo mu kosti, da je joj. Fanitizem, goli fanatizem vlada denes po strankarskih novi-nah, ki nečejo z mirno dušo spoznati prava, temveč z glavo butajo v zid. Misel, ki se jim je rodila v možganih, dasi tudi navadno neutemeljna, mora prodreti. Leto 1848. je oživilo zopet narode, je vzdramilo spet tudi Silovane in Slovence. Kako so se Slovani v Trstu gibali od 1848. daljo, hočemo govoriti v prihodnjem članku. PODLISTEK. S potovanja. »Lastovica lahkokrila, Iz daljave 2ez morji K nam tii zvesto se vrnila Cdom v državi tako, dajo vzbudilo globoko Vznemirjenje, splošno nevoljo, d&, reči morem razdraženost v najširjih krogih češkega naroda. Da je res tako, to ni trditev samo majhne skupine čeških poslancev ; vso češko delegacijo kličem tu za pričo, če prav označujem mišljenje naroda naš«ga. če pravim, da narod češki nema več zaupanja v sedanjo vlado. Češki narod se je naveličal dalje podpirati vlado, ki še vedno prezira najpra-vičnojše zahteve, potrebe, željo in prošnje češkega naroda, ter ga vedno odpravlja le z obljubami, katerih niti izpolniti ne misli, To'trditov bodem dokazal s fakti, če bodem to tudi le deloma storil, kajti število opu-stnih grehov, katere je zakrivila vlada proti češkemu in drugim narodom, jo tako veliko, da bi z naštevanjem v danaanjej seji no bil pri kraji. (Veselost), Za presoje-vanje vladnega delovanja se nečem posluževati idejalnega merila, temveč merila, katero je dala vlada sama. Vzel bodem njen lastni program in s tem programom pokazal, kaj jo pri svojem nastopu obljubila in kaj pa jo storila ali bolje rečeno, ni storila. Svoj program je vlada objavila v prestolnom govoru dne 8. oktobra 1879. leta. Najprej govori prestolni govor — in to je za češki narod najvažnejše — da priznava in coni pravna prepričanja naroda češkega in daje pomirljivo zagotovilo, da se ta pravna prepričanja no morejo oškodovati po tem, da je češki narod poslal poslance v državni zbor. Katera so ta prepričanja? Češki narod prošinja prepričanjo, da jo češko kraljestvo zgodovinski razvita, nerazdelna, državnopravna individualiteta (Dobro! mej Mladočohi), ki je zvezana z drugimi deželami države le po bilateralnih pogodbah češkega naroda z Najvišjo dinastijo, vzlasti s pragmatično sankcijo. Češki narod, veren tradicijam svojih očetov vidi pridobljen izraz te skupnosti v najča-stitljivejem aktu kronanja Njega Vele-čaatva cesarja avstrijskega za kralja češkega. (Poslanoc grof Lažansky : Dobro ! veselost na levici.) Češki narod globoko in britko obžaluje, da se mu ni še izpolnila težko pričakovana nada, da vidi krono svoje deželo na Govoriti hočem o potovanji, ker mislim, da jo potovanjo za veselje vsakemu ljubo, bodi mu domači kotiček še tako drag. Svet je lep in Latinoc pravi, da „Variatio dolectat"; kaj bi no bilo zatorej lepo, ko človek vidi vedno „Druge gore, druga mesta, Če mu všeč ni tu, drugam Urno ga odvede cesta" ? Urez dvojbe so Vam bodo čudno zdelo, ko Vam- hočem govoriti o potovanji in sem bila vedno — za pečjo. Prijatelji moji potovali so dolgo ter se sedaj vrnoli in kakova bi jim bila prijateljica, ko bi so no veselila njihovega prihoda? Res bo ga veselim, srčno veselim, saj so mi prinesli toliko lepega, prinesli so mi, kar je na svetu med najlepšim, prinesli — rajsko pomlad. Drobni ptički so prileteli nazaj, iskat si svojega prejšnjega domovja. Slonela sem zamišljena na oknu ter dihala tako prijeten pomladni vzduh krasnega jutra. Tu slišim glas, „glas dobro znan mi" ozrem se in vidim ^lastovico lahkokrilo" obletajočo mojo okno. Njeno čivkanje bil jo meni pozdrav; plačala sem ga s hvaležnim pogledom; a ona je še vedno krožila okrog meno glasno žgoloča. Kdo li razume njen govor P Narod pravi, da se na sveti večer živali pogovarjajo in da jo razume „komur jo danott. Ali kjo je lastovica o božičnem času? Solnči so v gorkej Indiji, v Afriki ali bogvo kje. Danes pa ni sveti večer in razumeti no morem njenega govora, če bi tudi bila glavi svojega kralja. Češki narod, ki je bil več stoletij vajen sam dajati si zakone, zmatra za faktično krivico, nasilstvo, ako se drugim postavodavnim zastopom, v katerih so tudi zastopniki drugih dežel, od-knzuje več, nego je neobhodno potrebno za nerazdelno zvozo države. To so pravi, da se poslužujem navadnega izraza, češki narod teži po kolikor mogoče obširnoj avtonomiji dežele in hoče centralnoj upravi države lo toliko odstopiti, v kolikor z neobhodno potrebo zahteva in potrebuje celokupna vez državo. To so pravni nazori in pravna prepričanja in noso mogla biti druga, o katerih govori ^prestolni govor 1879. leta. Če gospodje z one strani vedno na to opozarjajo, da v globini našega srca še vedno nosimo češko državno pravo skrito, čo mislijo, da so s tem razkrili tajnost, jim lahko zagotovljam, da imajo popolnem prav, da se češki narod verno in trdno drži pravic svojo dežele, da se bodo trdno in verno držal te dedščine, katero jo dobil od svojih očetov, kakor najsigurnejšega rešilnega sidra za vse mogoče slučajo pri-hodnjesti. (Dobro! med Mladočohi.) Nam tudi na misel ne pride to skrivati in no vidimo v tom niti veleizdaje, niti škode za avstrijsko državo, kajti ko bi to bilo, bi Njega Veličastvo naš naj-milostivejši kralj ne bil opetovalno (Tako je! mej Mladočehi) teh nazorov priznal na najslavnejši način. Nečem so sklicevati na cesarski diplom z dne 20. oktobra 1880, ki so jo proglasil za neprcmenljiv državni temeljni zakon; navajam le bosedo, katero jo izrekel Njega Veličastvo naš kralj v Svojotu Najvišjem reskriptu z dne 20. septembra 1870. I. češkemu deželnemu zboru : „Mi se dobro zavedamo sijaja, katero razširja krona Našega kraljestva Češkega okrog veljavo in moči Našo države, in odločili smo z nova nerazdeljivost nerazrušljivo pismeno potrditi" — in leto pozneje ponavljal jo to obljubo Njega Veličastvo kralj v reskriptu z dne 12. septembra 1871, v katerem pravi: „Spominjajoč se državnopravnega položaja češko krone in zavedajoč se sijaja in moči, kateri jo dajala Nam in Našim prednikom: spomina-joč se nadalje neomajljivo zvestobo, s katero jo podpiralo prebivalstvo Češke Naš prestol, radi priznavamo pravico toga kra- med srečnimi, ki „jim je dano". Vondor pa se mi dozdeva, da mi pripoveduje o svojem potovanji in da so veseli svojo vrnitve. Kdo ve zakaj? Bržkone je tu ugledala beli dan in mili jej je ta kraj, če tudi ne najbolj srečen. „Uči se, človek", hoče reči, „od mene domoljubja! Nisem pozabila svojega rojstnega kraja, svojega gnezda in gostoljubno strehe; nisom pozabila niti tedaj, ko sem bila srečnejša, bivajoča v lopih in bogatih krajih. Želela in hrepenela som si nazaj, dasi jo tu le bolj gorje doma in, da sem bila v deželi, kjer so cedi „med in mleko". Kako rada bi bila priletela šo prej, a ugonobila bi me bila izvestno vaša huda zima. Povem ti pa dosti, dosti; a ne upaj bogvo kaj veselega; saj veš da jo na svetu več žalosti nego radosti. Čula sem to večkrat, ko si pod tem-le drevesom brala neko po-ni in prav rada si je brala; spominam se tudi dobro neko kitico, ki se glasi tako nekako: „Za vso jo svet dovolj bogat In srečni vsi bi bili, Ko kruh delil bi z bratom brat S prav srčnimi čutili." Vaš pesnik iina prav; jaz bodem tudi to žgolela, morebiti me kdo ume. Sicer veš, ni tudi pri nas, kakor bi moralo biti; povsod močnejši zatira slabejšega. Ne moreš si misliti, kolikim nevarnostim som ušla na potovanji in čudim so, da sem šo tu. Ali nam ni tako zamere; živali nimajo pameti; vi pa pravite, da ste modri in vender krivo ravnate. /bralo so nas jo tam daleč, daleč ob velikanskej reki — menda Misisipi mnogo sestra. Bilo smo brez nevarnosti, ker naši preganjalci so bili po svojih opravkih. Razpravljale amo o marsičem. Pomilovale smo vas, ljudi, kajti nobena nas ni mogla reči, da je našla na svojem potovanji pfld-polno srečnih ljudij. Pravila jo edna, ki je odplula od tam, kjer izvira jadrna Triglava hči, o svojoj prelepej domovini. Ni je mogla prehvaliti. Prelepe dolino, dolgo njivo, rumeno žito in krasni vrtovi; divna in čudovita jezera tor visoke gore so sivimi glavami; tu je res toliko lepoto zbrano, kakor malokje in kaj misliš, da so tam ljudje srečni? Ba! vso to krasoto, kakor da no vidijo; ubogi so trudi in dola; a bogati nima nikdar dovolj. Druga jo pripovedovala, da je od onega vclicega, bogatega mesta, kjer cesar stanuje. Večkrat, pravi, krožila sem nad „Praterjem" iii koliko tu je sreče koliko lepote! „Tu gibki udjo, vzorna rast, Tu let in lica cvčt, Tu zemljo slast, bogastvo čast.... O ti presrečni svet! — Šopirilo se jo tu vso, da nisi znala, katera jo grofica, gospa ali šivilja. Jaz pa som vse to dobro vedela. Dan prej in takoj drugi dan sem videla marsikatero teh v podstrešji visoke hiše ubadati urno, urno v obleko namenjeno morda gospo, s katero je včeraj tekmovala. Tudi mnogo ljestva (Poslanec dr. Varšatv: Čujte!) in smo pripravljeni to priznanje ponoviti h prisego ob kronanji". (Poslanec Lažanski: Čujte!) Te besede ostanejo neizbrialjivo zapisane v srcih jn v pravnem zavedanji češkega naroda. Češki narod živi v trdnem zaupanji, da bode nazadnje le prišel čas. ko se bodo izpolnile to vzvišene obljube njegovega kralja in to upanje je najtrdnejša vez mej češkim narodom in njegovim vzvišenim kraljem (Dobro! mej Mla-dočehi.) — Ko je vlada grofa Taaffeja prišla na krmilo in je bila postavila priznanje pravnega prepričanja in pravnih nazorov češkega naroda za prvo točko v program svoj, so je obveselil češki narod; kajti kaj je mogel pod tem stavkom druzega razumeti, nego da se bode nova vlada prizadevala, da promeni centralizujočo in ni-velujočo ustavo v avtonomističnem ztnislu in da edenkrat uresniči obljube Njega Veličastva. V tem obziru vidi češki narod, da se je popolnem motil, kajti namesto razširjenja kompetence deželnih zborov so jeli še zoževati deželno avtonomijo. Češki deželni zbor, ki je nekdaj odločeval o miru in vojni, ki jo celo dajal deželne dinastije, ponižal se je v pomnoženo okrajno zastopstvo ali vladno enketo. Nalašč, rekli bi z neko posebno premete-nostijo zna vlada vse tako urediti, da se v deželnem zboru češkega kraljestva nič več no obravnava o stvareh večje važnosti, vzlasti političnega pomena.Vladne predloge, ki se mu predlože, tičejo se le podrejenih predmetov in še te morajo se nepreme-njene vsprejeti, če ne se pa vržejo v širok jarek nesankcijovanih sklepov; z incijativ-1 nimi predlogi ni moči prodreti, užo zaradi tega ne, ker primanjkuje Časa. In tako je' sedanja vlada, katero smo pričakovali kot avtonomistično, postala centralistična in se od prejšnjih centralističnih vlad le toliko razločuje, da izvaja svoje centralistično j delo z avtonomistično večino državnega zbora. (Smeh na levici). Druga točka programa, katero si je postavila vlada, se glasi: „Moja vlada si bode vedno prizadevala, ednako skrbeti za duševne in gmotne koristi narodovw. (Dalje prih.) Vojaki rezervisti. Našemu in ogerskemu državnemu zboru jo vlada predložila načrt zakona, ki daje cesarju pravico, da sme nekatere vrste rezervistov tudi v mirnih časih klicati k de-janjskemu službovanju. Po sedanjem zakonu so smo to ravno o vojskinem času goditi. — Načrt dotičnoga zakona se glasi: Zakon z dno.......1888 o izvenrednem sklicevanji rezervnikov in nadomestnih rezervnikov k aktivnej službi v miru, S potrdilom obeli zbornic ukazujem, kakor sledi: § 1. Možtvo prvega letnika rezerve, kakor tudi trije mlajši letniki nadomestno rezerve, ako zahtevajo posebne razmere, solzo si je, obrisala raz oči, ki jej jo kalila vid, ne vem zakaj, „Videla sem", jo pravila, „po cele družine stradajoče, ne imejoče kaj deti pod zob in videla bogato naloženo mizo, kjer je toliko ostajalo, da bi bilo ubogoj družini za nekoliko dnij dovolj hrane." „Kaj ti,tt oglasila se jo tretja, „še več bede sem videla jaz; to je: ne bede — krivice. Tam, kjer sem jaz doma, govorijo ljudje prav lep, mil jezik; gladko jim teče kakor sladko vino in čujte! Njih sosedje pa govore nekak jezik trd in bolj okoren; ali ponašajo so ž njim, daje dosegel visoko stopinjo omike; ni čudo, saj usoda jim je bila vedno mila in star je tudi uže; zato pa hočejo onih govorico iz-podrinoti ter usiliti jim svojo. Zidajo jim sole ter vabijo tujo deco vanjo, ali zadnje čase sem opazila, da so so prvi hrabro postavili v bran. Rada bi videla, da bi mi kak sobrat ukazal, da moram peti, kakor on hoče in ne kukor me je mati učila!" Res je, res, pritrdi druga; jaz sem tudi videla nekaj enacoga; morebiti so baš ti nesrečni ljudje z lepo govorico. Njih nasprotniki jim ne dovole po tistih pisarnah rabiti tega jezika in v imonitnej družbi, gorje če kdo tako govori; hitro ga pisano gledajo! Naposled sem povedala še jaz, da sem odplula od bregov sinje Adrijo in, da ae vam godi tudi nekaj tacega. Samo da nočejo vam zameniti jezika s trdim, ampak „col dolce Povedala som, da so v tržaškej okolici sami — kako so užo imenujete vi bo sladko govorico? A res, Slo- morejo se po potrebi in za čas nujne sile po ukazu cesarjevem sklicati k aktivnej službi, vender le toliko časa obdržati v dejanjskej službi, dokler so v imenovanem rezervnem letniku, oziroma v imenovanih nabornih letnikih. Izvzeti so oni rezervniki, ki imajo pravico trajnega odpusta — ako bi morali služiti Še v redni vojski, — dalje oni nadomestni rezervniki, ki niso po žrebu, marveč vsled posebnih postavnih prednosti prišli v nadomestno rezervo. § 2. Oni rezervniki, ki so na podlagi te postave sklicani k aktivnej službi — ako so služili najmanj dva meseca v aktivnej službi — oproščeni so tekom daljne službeno dolžnosti v rezervi vseh orožnih vaj. § Ta postava stopi v veljavo z dnem objave in izvršitev se izroči ministru za deželno brambo, ki se mora o tem dogovoriti z državnim vojnim ministrom. Zakonu priloženo utemeljevanje segl'si: Po orožnej postavi so na razpolaganje za stalno armado v miru le trije letniki, ki so dolžni služiti v rednej vojski; število teh pa jo po naborni postavi tako tesno odmerjeno, da se skrči r.a minimum in ne zadostuje v posebnih razmerah, ki zahtevajo zvišanje števila. Rezerva so moro deloma ali opol-noma le na povelje cesarjevo sklicati, da Be dopolni stalna armada in mornarica. Nadomestni rezervniki morajo se po osemtedenski službi za časa miru pustiti v neaktivne) razmeri, akoravno dotični z malimi izjemami le po žrebu dobe to izredno prednost svoje vojaško dolžnosti. Da se more zadostiti posebnim zahtevam državne koristi brez izrednih na-redeb — kakor so za časa vojske — daje se pooblastilo, po potrebi sklicati najmlajši letnik rezerve, to je take ljudi, ki so se izvežbali v službi — in tri najmlajšo letnike nadomestno rezerve; izvzeti pa so vsi oni, ki so po določbah §§ 25 in 27 orožne postave oproščeni redno službe, oziroma bili vpisani v nadomestnej rezervi. Po določbah § 2 so dovoljene olajšave tistim, ki so bili poklicani k izrednej službi. Politični pregled. Notranje dežele. V proračunskoj razpravi govoril je pri poglavji „o prispevkih za vzajemne posle" poslanec Neuwirth. V svojem govoru je naslikal gospodarsko stanje avstrijskih narodov ; govoril je o velikanskih troških, katere bi pouzročila vojska z Rusijo, na katere troško pa nikakor nismo pripravljeni, zato preporoča našim diplomatom, naj bodo oprezni, naj pusto Bolgarijo. Ne iščimo zaradi takih malenkostij vojsko, ki bi bila tako neizmerno draga; bodimo rajše mirni. Polomizovala sta proti njemu se svojega stališča finančni minister in poročevalec dr. Matuš. O poglavji „državna policija" imel jo poslanec Kronawetter znamenit govor, v katerem je, kakor uže lansko leto ne- venci so, sami Slovenci in jim ponujajo, celo silijo laške šole. Pravila sem, da jo nekje ljudska šola s tremi jeziki. Ubogi poglavci, ali vam belijo glavo! Kmalu bodo vaša šola liki — vseučilišče! Povedala sem tudi, da so te ubogo učence na poti nagovarja s tujim jezikom. Ti veš, da sem videla še mnogo, mnogo več; videla sem tudi „obljubljeno deželo", a povedati ti moram, da nisem opazila onega bogatstva, o katerem radi govorijo; saj če bi res bilo, bi jih ne pri-romalo toliko sem. Videla sem šo marsikaj, a šo tega, kar sem ti tu naštela, no razumem; mogočo da razumeš ti, ker si moder človek. „Svet mi uganjka je brez rešenja, Poln je bridkega svet trpljenja Vprašam, zakaj? a vprašam zastonj.u — Do svidenja! moram pogledati, kaj delajo moje sestre." — — Ha, ha, gospod urednik! tako som so zamislila v kraje, katere ptiči obpotujejo, tako si živo slikala vso to, da so mi jo zdelo, kakor da mi kateri izmed vrnovših se ptičev pripoveduje. Lastovica je užo davno odletela; a moja domišljija jo je še vedno videla in čula žgoločo in pripo-vodujoČo. Se nekega ljubega gosta pričakujem in ako ga ni zadela nesreča, mora so vrnoti. Zveat je bil svojemu domu, od kar pomnim; se ve da no vedno eden; otroci in vnuki, katere sta stara naučila domoljubju. Grm je zelen; a njega so ni, kdo ve, kakšne novice mi prineso — moj slavec? usmiljeno bičal brezobzirno in nepostavno postopanje policije nasproti državljanom. V dokaz svojim besedam navajal je slučaje, tako surove in brutalne, kakeršni se ne gode baje da nikjer drugod. Posebno gorko se je potegnol za delalce, ki stoje pred policijo brez vseh pravic in vse obrambe. Z delalci postopa lehko policija kakor sama hoče, daje jih uklepati in zapirati, akti se jej zde samo sumnljivi. Ima je zaprte po več tednov in mesecev celo, dokler se sodišče prepriča o njih nedolžnosti, potem je še le oprosti. Kako se pa ta čas godi njih družinam, tega nikdo ne vpraša. — Ta naj trpi in molči. Pri svojem poizvedavanji poslužuje so policija vohunov, t. j. ljudij brez vesti in značaja, ki se jej prodajo, se mešajo mej delalce, je izprašujejo in šuntajo k slabim delom ter je naposled ovajajo. Govornik je dokazal, da mnogo Čisto nedolžnih policija zapre samo zato, ker jo vohuni po krivem ovadijo. Kako pride pošten človek do tega, vpraša poslanec, da ga na ovadbo takega ničemneža zvežejo, ter ga tako tirajo v zapor ? Ako bi so tako surovo postopalo sč živino, uprla bi se temu družba za obrambo živalij. Družtva za obrambo ljudij pa šo nimamo! Nadalje govoril je o štrajkajočih delalcih t. j. o takih, ki v velikej množici delo opust«, ker je gospodarji preslabo plačujejo. Ti ubogi delalci nimajo nobenih pravic. Gospodarjem je dovoljeno združevati se proti delalcem, ako bi pa delalci poskusili kaj tacega, takoj posegne policija vmes ter tudi prepove nabirati denar njim v podporo. Kronawetter jo razpravljal potem o krivici, ki jo trpo delalci v tem obziru, da jim policija prepoveduje zbirati so ter na shodih pretresavati svoj položaj. Rekel je, da ima na razpolaganje ogromno gradivo o prepovedi takih delal-skih shodov v celej monarhiji, a o tem za sedaj ne bode govoril, S postavo proti anarhistom je vlada čisto na krivej poti. Z izjemnimi postavami, ki kratijo delalcem pravice, ne bode doseglo postavljenega si smotra. S temi služi samo peščici bogatašev ter sili ogromno Večino pokorno delati v njih korist, kar je pa v protislovji z notranjo naravo človeško. Naj država dela kar hoče, naj veže, zapira in pritiska kolikor jej drago, razlika mej višjimi in nižjimi slojevi človeštva mora izginoti in državna moč se ne bodo smela več zlorabiti v sebično koristi nekaterih. Stranka, ki ima ugladiti in ublažiti ta nasprotstva je socijalno-demokratična stranka. Po vsem svetu so se užo ražširile nje ideje in nastalo je gibanje v njeno korist. Današnja družba je gnila in socijalna demokracija je mlada trava, ki poganja iz trhlevine. To prizadevanje bodo obveljalo in naloga spretnega državnika je, da Be jim no ustavlja z izjemnimi postavami; z mirnim potem moramo napredovati, da dosežemo ravnopravnost vseh ljudij, sicer si bode obup zatiranih poiskal oduška, kateremu se ne bode mogoče ustavljati. Konečno ponavlja lansko leto ustavljeno resolucijo, naj so za Dunaj in Nižje Avstrijsko dane izjemne postavo takoj ukinejo. Govorilo je v tistej seji še mnogo drugih govornikov. O glasovanji bil je kredit policijo sprejet z 190 proti 10G glasovom. Proti je glasovala levica in Mladočehi. — Poslanec Miha Vošnjak stavil je na naučnoga inistra Gauča nastopno interpelacijo : „Je li minister na deželni svet dal naredbo, po kateri naj se odpravijo (slovenske) paralelko na gimnaziji v Celji, jo li deželni šolski svet kaj enacega odposlal vodstvu gimnazijo ,eventuvalno kaki so bili nagibi, ki so ministra k temu koraku napotili" P — Kdo ve, kaj bodo ekscelenca odgovorila na to: naj hitreje si bode izmislil kak ničev izgovor, na to bode eden ali drugi naših poslancev morda malo porogovilil, slovenske paralelko pa bodo na večno pokopano ! Kaj hočete, saj živimo v ustavnoj državi, ki ima tako lepe osnovne postavo — na papirji! V Parizu osnovala so je avstrijska trgovinska zbornica, ki bode skrbela za pripravo za svetovno razstavo 1889. leta ter lajšala onim avstrijskim obrtnikom delo, ki mislijo odposlati ¥svoje proizvode v Pariz na razstavo. — Čehi bodo imeli svoj posebni paviljon, kar jim je parižki razstavni odbor uže dovolil. Na Češkem so je v ta namen osnoval odbor, ki bodo dolal na to, da bodo češka trgovina obrt in umeteljuost dostojno in popolnoma zastopana ; češki narod hoče svetu pokazati, da more tekmovati užo z vsakim kulturnim narodom. Isto tako bo sklenoli tudi Madjari. Vnanje dežele. Rusija nadaljujo svoja oboroža-vanja v kraljevini Poljski. Okolo Varšave 1 delajo neumorno in prvotni načrt je baje da še bolj razširjen. Tudi po zimi delali so neprestano ter tudi izvršili mnogo projektiranih del. V Rusiji je malo upanja, da bi bilo mogoče še dolgo ohraniti mir, vzlasti sedaj, ko dohajajo o zdravji nemškega cesarja tako neugodne vesti. „Kaj bi bila mogla biti Nemeijn, da bi cesarja Friderika orjaški duh bival v zdravem telesu" piše Grazdanin. Nadalje opisuje položaj, ki bode po njega smrti. Bismark bode še vedno delal, kakor bi bil on edini, ki bi rad ohranil mir, ki bode pa v resnici najhujše ščuval in delal na to, da zaneti vojsko. In tedaj „blagor državi, ki bode pripravljena". O gibanji na Francoz-kem ruske novine molče in čakajo, kaj pride. Srbskemu kralju so silno zoperne vse postave, katere je sedanja skupščina sklenola. Posebno mu je pa nova občinska postava na želodci. Zato se vedno bolj množe glasovi iz Belega grada, da bodo sedanje ministerstvo kmalu dalo svojo ostavko. V seji radikalnega kluba bo poslanci naročali ministerstvu, naj se strogo drži programa. Mej kraljem in ministrom so nastala neka nesporazumljenja zaradi sklenenih postav in pričakuje se od dno do dne ostavka. Tako bode tudi to ministerstvo, ki se je nadejalo dolgo živeti, kmalu končalo svoje življenje ter se umak-nolo novemu. Kralj Milan in njegovi dunajski in poštanski prijatelji vzdihujejo uže po hajduških naprednjakih, ki znajo tako lepo delati dolgove in s tako veliko brižnostijo varujejo koristi dunajskih in peštanskih Židov na škodo ubogemu srbskemu narodu. No upajmo, da se bodo tudi srbski narod osveti I ter pognal i kralja i naprednjake Črez mejo, k njih prijateljem Nemcom in Madjarom. Nemiri v M a c e d o n i j i rastejo; dela se propaganda za Srbijo, Grško, Bolgarijo in kakor poročajo nemški listi, tudi za Rusijo, Turška vlada jo v velikej zadregi in bode pomnožila svoje posadke v Starej Srbiji. Pravda proti bolgarskemu majorju Popovu, katerega Koburgova vlada dolži veleizdajo in upora, se jo uže pričela. Vlada Popovu ni dovolila zagovornika. Popov se bode sam zagovarjal. Nemiri na Rumunskem .'ne pojemajo, kakor so pisali nemški listi, baŠ obratno. Položaj je vedno resneji in bolj zapleten. Kmetjo so dobili te dni celo mesto v svoje roke. Telegram z dne 24. aprila iz Bukarešta poroča: Ustaja se zopet širi. Zadnjo dni so odšli zopet vojaki na lice ustaje. Francija je razdeljena v dva tabora, v stranko Boulangerjevo in v stranko njegovih nasprotnikov. Generalovim prijateljem se je pridružil tudi grof Pariški, znani pretendent za francozki prestol. Ta korak nam nekoliko pojasnjuje namene Boulangerjove, ki so sicer tako temni in neizvestni. Jal^o je sumno, da je ta mož, ki se izdaje za republikanca v taivo tesnej zvezi z najhujšimi nasprotniki republike, z Bonapartisti in z Orleanisti. Zanimljivo je tudi to, da so se baš sedaj sešli vsi vodjo bonapartistiško stranke. Vladna, to jo proti — boulangistiška stranka vedno raste in upati je, da se jej bode posrečilo popolnoma zatroti to republiki nevarno gibanje. Čujejo se tudi glasovi, da bodo Boulangera zaprli o prvi ugodni priliki. Predsednik republike Carnot nastopil je svojo potovanje po državi. To jo bilo uže dolgo popred oznan jeno in imeli so priliko njegovi prijatelji in nasprotniki pripraviti se, ter mu javno pokazati svoje mnonjo. Povsod, kamor jo še prišel do sedaj, bil jo predsednik navdušeno sprejet. Županu v Chateau jo odgovoril na njegov pozdrav: Bodite preverjeni, da bodeni znal varovati republiko njenih notranjih in vnanjih sovražnikov. So ta teden dospe v Bordeaux, kjer bodo imel velik govor. A n g 1 e ž k a kral jica jo bila to dni v Borolinu, kjer jo obiskala svojo hčer, nemško cesarico. Bila je kakor so po sobi u meje, preprijazno sprejeta. Imela jo tudi pogovor z Bismarkom. Nemški listi izražajo nadejo, da bodo ta pohod angloške kraljico v Berolinu uplival tudi na politiko. DOPISI. Ricmanje, 25. aprila. [Izvirni dopis.] Stoletnica se je v lticmanjih pri sv. Jožefu prav slovesno obhajala. Prostorna cerkev jo bila prekrasno ukrašena, trojni kori so bili ozaljšani z mnogimi troboj-nicami, Ukljub deževnemu vremenu se je udeležilo slavnosti mnogo udaljenih in bližnjih vernikov ; to je očiten dokaz, da sv. Jožef — zaščitnik vesoljne crkve — ima Se mnogo, mnogo častilcev, ki ga smatrajo za mogočnega priprošnika v vseh gmotnih in duševnih potrebah. Sv. Jožeta cerkev — v obsegu za preko 3 do 4000 duš — je bila pri jutranji in desetni službi Božji polna, natlačena. Jutranjo sv. mašo je daroval preč. kanonik-dekan dolinski, g. Oroslav Jan; veliko slovesno sv. mašo pak visokoč. g. Ivan Legat, profesor verouka na c. kr. gimnaziji v Trstu. Obadva preč. gg. sta govorila lepe nepozabljive govore. Prvi je navdušeno govoril o zidanji earokrasne cerkve sv. Jožefa; omenja, da je zidar cerkvi bil Rudolf D i r e 11 i iz Trsta ; samo zidarsko delo je stalo 6351 lir brez gradiva, katero so verniki zastonj pripravili. Veliki altar iz mramorja izdelal je Janez C a 1 z u t i, ter jo stal 13.150 lir. Drugi v iskrenem govoru dokazuje visokost in dobroto dušnih pastirjev, ter slednjič toplo preporoča vernemu ljudstvu taiste spoštovati, ljubiti in ubogati, ako hoče biti gmotno i dušno srečno. Obadva govora sta naredila na vse navzoče tako mogočen vtis, da so bili do solz gineni in da so še čuje glas: „Čast in hvala tema gospodoma; takovih besed v Bvetisči sv. Josipa nismo še čuli; vse drugače hočemo zdaj sv. Jožefa proslavljati, ter posnemati našo nekdanje prednike I". Ricmanski. Iz Gorice, dne 25. aprila. [Izv. dop.] (M a r z i n i j e v a brošura. — Dr. Rojic in novo pokopališče.) Veliko pozornost in nenavadno odobravanje prouzročila je pri vseh trezno mislečih in nepristranih italijanskih naših someščanih to dni razposlana mala brošura g. FranaMarzi ni j a od dne 18. aprila t. 1. glede nerabljivosti novega goriškega pokopališča. Dobro poznani in-veljavni ta goriški meščan in ud goriškega zastopstva pohvalno odobruje izjavo dr. Rojičevo od leta 1870. o goriškem pokopališči, odločno obsoja pa tačasno protiizjavo one petorice mestnih zdravnikov, ki so, kot posebna komisija preiskali kraj pokopališča, ter huje nego na nekolegijalen način, surovo napadali g. dra. llojica in ž njim vse one, ki so bili in so njegovega mišljenja in prepričanja ob absolutnej nerabljivosti one, v pokopavanje odmenjene zemlje. Da bodo pa čestiti čitatelji izvedeli, kako se je znamenita ta pravda iztekla in mogli sami soditi, kdo jo prav imel ter kako stvar sedaj stoji: posnamem naj iz omenjene gosp. Marjpinijeve brošure in iz javnih sporočil takratnih listov naslednje date in fakta. Goriški mestni zastop odločil je bil v svojej seji od dno 29, jan. 1876. leta ta prostor, kjer sedaj stoji to novo pokopališče, v ta namen. Kmalu so se jeli slišati po mestu temu magistratnemu odloku nasprotni glasovi in ne dolgo po tem naberć se podpisi nad 300 odličnih meščanov. Naprošen je bil tudi g. dr. Rojic, naj ga podpiše. Takoj in brezpogojno ni hotel podpisati tega protesta dr. Rojic, ampak za nekaj dnij — dejal jo — naj se deputacija povrne, da se med tem časom sam prepriča in po lastnej preiskavi izve, kakšna jo ona zemlja. Zgodilo so je to. Skrbno in vestno preiskal je dr. Rojic kakovost tega prostora ter je vsled toga ne samo podpisal predloženi mu protest, dodal mu je tudi svoj „parere", s katerim je na podlagi motivacije zahteval, naj so odbrani prostor v določeni namen nikakor ne uporablja. Mestni zastop dejal je v soji dd. 4. sept. 1879. leta vse one podpise in dr. Rojca „parere" v koš, da bi se bil v seji niti prečital. (Kaj tacega se celo v najinanjšej županiji na deželi ne pripeti!) Zaradi tega uže, vzlasti pa zaradi prevelike važnosti zadevo same, t. j. nevarnosti v zdravstvenem poglodu, kakor tudi glede na gmotno troške, ki bi jih bilo dru. Rojicu, kot veleposestniku, brezuspešno nositi , čutil se je primoranega spraviti celo stvar na javno pot— v javnost. Zato jo objavil oni svoj „ad aeta" dejani in le mestnem magistratu do tačas znani „parere" v takratnem italij. liBtu „L'Isonzo", od dne 23. septembra 1879. leta. Ta javna poslanica dra. llojica treščila jo z dina-mitno v močjomestni zastop in to tem huje, ker je dr. Rojic znan kot risoluten mož in — Slovenec. (Konec prih.) Od Maljenedjelje sp. Štirske, dno 12. aprila 1888. [Izv. dop.J Tužno vzdihuje majka Slava ! ker vidi, kakor den za dnevom objemlje mrzla roka „bele ženice" naše prvoboritelje, našo voditelje. Poro mi zastaje, ko vidim toliko slavnih mož šo pred loti krepkih — pod gomilo. E, pa vsaj lo začasno spijo trudno spanje. Možje, kateri poznavajo tudi slo- venski kmetje, sploh preprosti narod, se strahovito hitro poslavljajo od nas. Kje iskati pravega voditelja ? A kje dobiti moža, kateri bi se v istini potegoval za nas in peljal nas do cilja, do združenja ? Naši sorodni bratje Hrvatje, Srbi in drugi tamo na Balkanu; Čehi, Poljaki — kedaj združeni po pisavi in jeziku v bratskej ljubavi bili bi mogočen rod. Narod naš je uže od pamtiveka s6 svojimi odnošaji se izkazaval in se izkazuje še danešnji dan, potegujoč za pravo s potrpljenjem, dokler iste ne dobi. Pravosodno miniaterstvo je zahtevalo, da bi najvišje sodišče izvelo sredstvo za ^ravnopravnost". Najvišjega soda izvestje je, da je treba osnovati v ta namen senate za razne narodnosti pod žezlom naše vlade ; in nastaviti uradnike, kateri bi bili zmožni reševati pravdo vsakaterega jezika. Ovo je isto pravo, za katero se borimo toliko let. — Ravnopravnost, cilj po katerem hrepeni ne samo gospod, veljak, tembolje tudi preprosti seljak zunaj na deželi. Bog! Da bi se vender le enkrat glasoviti § 19. osnovnih državnih postav uresničil. * *. . * Vreme smo imeli skozi ves mcsec marcij prav slabo, tudi april nam s prva ni donesel kaj prida. Bela nedelja bila jo v resnici, ker vso soboto so leteli snežni kocki (ali kakor pravi narod tu da Ver-ženci koruzo vejejo). Pomladansko delo je pričeto. Cene so jako slabe. Novačenje bilo uže prošli mesec končano ; mladina je vsied preobilnega pitja žgane pijače pokvarjena, zatorej ni več sposobna za vojaški stan tako kakor prejšnja leta. * * * Veržeje je trg pri Muri (reka) blizu sv. Kiiža, na murskem polji. Kakor priča zgodovina, so potomci omenjenega trga nekdanjega plemena Avarov ali Kuncev za časa njih kralja Atile, kateri je umrl blizu Kapele, farne cerkve blizu Radgone na svojem gradu, katerega pa ni več. V Kocijanu in od tam so se njegovi vojščaki brez vodje raztepli na vse vetre ; od teh krutih trinogov je nekaj ostalo na sedanjem trgu; od tod ime Veržeje. Atila pokopan je bil tudi tu blizu, toda se no ve kje. Dejan je bil prvo v zlato krsto, zatem v srebrno, na zadnje v železno; njegova zlata konjska oprava jo bila dejana k njemu. Narod pravi, da je bil se samitn denarjem zasipan. Večkrat so raziskavah uže delalci, najeti za plačo, mesto njegovega groba, pa se jim ni posrečilo. Pravijo tudi, da je imel isto Bulico, s katero je Longin stotnik prodrl levo prsno stran Kriščevo in da so tisti, kateri so njega pokopali, bili vsi od prvega do zadnega stražnika ustreljeni.(P) Na grob pa so nasadili, kakor narod pri-poveda, „tratnice", da bi se ne poznalo mesto Burovega kralja, kateri jo končal življenje vsled življenja svoje hčere (poknola mu je žila, kri bruhnola je iz njega) in strahonja svetu bil jo mrtev zaradi laBtne Evine kČere. Gospod urednik ! Mnogo bi so še o tem izvedelo, pa jaz nisem za to, boljše pero morebiti natančneje objavi to v po-sebnej knjižici. Kraj naš jo bil za starih časov preimoniton. Domače vesti. Občinski svet tržaški je imel v sredo 25. t. m. javno sojo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni, vlado jo zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih 33 svetnikov. Župan se spomina umršega občinskega svetnika Viktorja pl. Rina, kateremu v spomin se dvigne zbor so sedežev. Prečita se zahvalno pismo novoimenovanoga župnika pri sv. Jakobu, č. g. Karola Možeta. Volijo so z nova članovi šolske deputacije ter kuratorja mestne knjižnice in muzejev in sicer : za kuratorje mestne knjižnice: svetniki Consolo, Janovitz, Pervanoglii; za kuratorje starinarskega muzeja: Bvtčniki Cambon, Pervanoglii, Venczian; za kuratorje naravoslovnega muzeja: svetniki R. Luzzatto, Pervanoglii, Vior-thaler ter izmed ustanoviteljev tega zavoda svetnika Biasolotto in pl. Tom-rnasini; v nadzorni svet mestno višje gimnazije, kateri jo ob enem deputacija c. kr. državno višjo gimnazije : svetniki M. Luzzatto, Consolo, Piccoli ; v nadzorni svet mestne višje realke, ki jo ob enem deputacija c. kr. državne višje realke: svetniki Cambon, Righetti, Vierthaler ; v deputacijo c. kr. trgovinsko in nau-tične akademije: svetnika Biasoletto in Pervanoglii, ter v nadzorni svet mestnega dekliškega liceja: svetnika M. Luzzatto in Pitteri. — O drugoj točki dnevnega reda: Predlog mestne delegacijo za podaljšanje bire 50 kr. za vsak hektoliter piva, ki pride v lokalno uporabo, se ni moglo razpravljati, ker ni bilo navzočne potrebne večine dveh tretjin. Odobri ae zatem razdelitev občinskega zemljišča v Lonjcri in sv. M. Magdaleni zgornjej in tudi račun mestne plinarne za leto 1887. z 820.230 gld. 26 kr. dohodki in 543.036 gld. 87 kr. troški, zatorej s čistim prebitkom 277.197 gld.39 kr. O točki „lokalna policija, mestna straža14 se sprejme višji trošek 10 gld. in se dovoli pozneji trošek 50 gld. Uloga inženirja L. F. Schmidta o slučajnej udeležbi mestno občine pri zgradbi normalne lokalne železnice iz Ronk v Červinjan do meje pri sv. Juriji di No-gara, se izroči vsled predloga svetnika dr. Ritterja trgovinsko-obrtnem odseku v pretres in poročanje. Svetnik Morpurgo preporoča, naj se ta predmet skoraj reši. Javna seja je trajala do T3/* zvečer, zatem je bila tajna, v katerej bo je določilo to-le: voditelju mestne ljudske šole Mar-purgo, Ivanu Vesnaverju se dovoljuje uračunanje funkcijske doklade v pokojnino; potrjuje so stalno v svojej službi šolski sluga Josip Covi; ponovi se najemnina za stanovanja duhovnih pri sv. Jakobu; o prošnji umirovljenoga učitelja-voditelja za povišanje pokojnino se preide na dnevni red; plača organistu v cerkvi „Vergino del Rosario" Ivanu Lafontu se poviša od 252 na 350 gld; pisarniškemu vežbeniku v mestnej bolnici, Ahilu Sacchi se dovoljuje višja plača 500 gld. na leto; vežbenik v mestnej zastavljalnici Josip Tomadecco se premesti k mestnej blagajnici, vežbenik v mestnej zastavljalnici Erneat Migotti pa v bolnico ter obema so poviša plača od 400 na 450 gold.; pomoćna učiteljica v okolici, Marija Gombač so stalno potrjuje v službi; plača administrativnemu ravnatelju mestne plinarne, Petru Goriniju so ustanovi z 1. januvarjem 1888. na 4500 gld. na leto in mestnemu živinozdravniku Domcniku Padovanu se določi nagrada 300 gl. Imenovanje. Koncepist pri tržaškem policijskem ravnateljstvu, g. Anton M a h-k o v e c je imenovan za policijskega komisarja. Možka podružnica 88. Cirila in Metoda V Trstu. Poziv na redni občni zbor, ki bode v nedeljo 29. aprila t. 1. ob 6. uri pop. v prostorih „Slovanske Čitalnico" (via della Pesa št. 1 blizu „Hotel Europa"). Dnevni red: 1. Nagovor prvomestnikov. 2. Zapis-nikarjevo poročilo o letošnjem družtv. delovanji. 3. Blagajnikovo poročilo o denarnem stanji. 4. Osnovna slovenska šola v Trstu. 5. Posamični predlogi. 6. Volitev novega načelništva. 7. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. Čestito družabnike vabi se, da so v obilnem številu udeleže tega važnega zbora. V Trstu, dno 14. aprila 1888. Načolništvo. O p o m n j a. č. družabniki lehko uvedo v zbor tudi druge gospode, ki se želo vpisati v podružnico. Družtvenina se lehko plača isti dan. Diocezanska vesti. Č. gosp. Anton B i 1 a n, duhovnik spletske vladikovine, stopil jo v tržaško in jo začasno nameščen kakor duhovni pomočnik pri sv. Jakobu v Trstu. — Č. g. Č u č e k, duhovni pomočnik v Lovranu, je imenovan za župnoga upravitelja v Grdoselu. — Č. gosp. M a r č i n k o, duh. pomočnik fv Ivastvu, gro kakor tak v Lovran. — Č. g. D o-b r a v a c jo premeščen iz Drage v Storje. Razpisani ati župniji v Valmovraži in v Truškah. Sv. birmo bode delil presv. g. vladika dne 28. aprila v Klanci, dno 29. v Brezovici, 30. v Divači in 1. maja v Ito-diku. Za T o ni a j s k i dekanat jo napovedana : 2. junija na Rcpentaboru, 3. junija v Tomaji, 4. junija v Avboru, 5. junija v Povirji in 6. junija v Sežani. „Matice Slovenske" odbor za druž-tveno dobo 1888/89 : Marn Josip, predsed,; Lovec Fran, l. namestnik; GrasBelli Peter, II. namestnik; Robič Luka, blagajnik; dr. Zupanec Jarnej, pregledovalec družtvenih računov; Praprotnik Andrej in Stcgnar Feliks, ključarja ; Bartel Ant. in KržiČ Ant. ovarovatelja družtvenih zapisnikov; dr. Tavčar Iv. pravdni zastopnik. — Gospodarski odsek: dr. Dolenc Hinko, Grasselli Peter, dr. Jarc Anton, Robič Luka, Vilhar Iv.; književni odsek: Bartel Ant., Kržič Ant., Levee Fran, Pleteršmk Makso, dr. Požar Lovro, Raič Ant.. Šubic Iv., Tomšič Iv., Zupančič Ant., Zupančič Vilibald; odsek za pridobitev novih družtvenikov : Bartel Ant., Kržič Ant., Leveč Fran, dr. Požar Lovro, Raič Ant., Šubic Iv.; druž-tveni zastopniki v Kopitarjevem odseku : Leveč Fr., Praprotnik And., dr. Zupanec Jarnej; družtveni zastopniki v odseku za zgradbo Vodnikovega spomenika: Pleter-šnik Makso, Praprotnik Andrej in dr. Zupanec Jarnej. Jezik pri sodišči. „Naša Sloga" pri-poveda, da je lani govorila o kazenskej razpravi g. Inocencija Fabrisa proti g. Fr. Bukovcu zaradi nezaupanja izraženega po občinskem zastopstvu pazinskemu načelniku. Takoj v početku razprave je zahteval Fran Bukovec in njegov branitelj, odvetnik g. dr. Dukič, da se zapisnik vodi v hrvatskem jeziku. To opravičeno zahte-vanje bilo je odbito od c. kr. sodnega pristava Dinka llarabaglio z opomnjo, da on ve, v katerem jeziku ima pisati zapisnik in da tu prod sodiščem ni prostora za poli ti k o. Tržaški italijanski listi in ž njim tudi poreški listič so zabeležili z veliko rado-stijo to vest in ispostavili smelni imenovano zahtevo zaradi zapisnika. „A najbolje se smeje, kdor se poslednji smeje". G. Fr. Bukovec se jo pritožil takoj po razpravi proti navedenemu postopanju pristava llarabaglio na njegovo prevzvišenost. ministra dr. Pražaka, kateri si jo dal vsled tega preložiti dotične kazenske spise in jo raziskal vso stvar. Na to jo te dni prejel g. Fran Bukovec odlok c. kr, okrajnega sodišča v Pazinu s 24. marcija 1888. št 514, s katerim mu so javlja vsled ministerskega odpisa z 11. marcija 1888. štev. 4057 in vsled odpisa c. kr. višjega deželnega sodišča s 15. marcija 1888. št. 1086, da jo predmet njegove pritožbe ugodno rešen. Ker jo c. kr. pristav, ki služi, ne moremo vedeti, kuj jo odločeno ali naloženo, a prepričani smo, da se se slovanščino ne bodo več tako postopalo in posebno pri sodišči, kjer bi vsakogar pravo imelo biti na j veča svetinja. Ako se nam zgodi kjerkoli krivica, ni treba mirno gledati, temveč pritožiti so nam je takoj na dotično mesto. O tej priliki imamo se zadovoljnostijo zabeležiti, da ste izdali c. kr. okrajni sodišči v Pazinu in Buzetu na hrvatsko tožbo tudi hrvatske odloke. Po-četek ju tu. Iz Vel. Žabelj so nam pišo dne 22. aprila. V petek 20. t. m. izročili smo vrlo soprogo tukajšnjega g. podžupana Andreja Paljka tja, kamor nehvaležuost sveta no seže ;— črnoj zemlji. Čislana je bila kot blaga, usmiljena in pridna gospodinja, kajti do poslednjo ure živenja svojega dajala je skrbljivo ukaze poslom in vedno povpraševala, kako jo to in ono pri hiši. Kako jo ljubljena bila od domačih in sosednih vaščanov, to jo najbolj pokazal sprevod, ker udeležila se ga je velika množica ljudstva. Dobroznani in temeljito izurjeni „Brejski" in „Rihenberški" pevci so se prostovoljno udeležili pogreba in jej zapeli pred hišo, v cerkvi in na gomili v slovo. Bodi jim na tem mestu hvala izrečena! Posebno giuljivo jo bilo petje na pokopališči. Občinstvo, nenavajeno kaj tacega slišati, jo strmeče poslušalo krasni pesnici: „Jamica tiha" in „Blagor mu". — Brala se jo tuga po licih vseh pričujočih in solza v očesu spremljevalcev jo dokazovala bridko izgubo pridno gospodinje. Bodi jej zemljica lehka! Iz Odese so jo odposlalo mnogo ladij obloženih so žitom za stradajoče v Črnej-gori. Regata bode v tržaškem pristanišči dno 24. junija t. 1. popoludne, ako bodo ugodno vreme. Statistika umrlih. Od 15. do 21. t. m. jo umrlo v Trstu 94 oseb in sicer 50 možkih in 44 ženskih. Po starosti jih jo bilo: 25 do 1., 21 do 5.; 9 do 20., 6 do 30., 5 do 40., 10 do 60., 14 do 80. leta in 4 preko 80 let. Lani je umrlo v i ste j dobi 18 oseb manj. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 31 32. Poskušeno samoubojstvo. V sredo 25. t. m. jo izpil 30-letni Konstantin Demi-triadis iz Argosa na Grškem na dvorišči grško crkvo sv. Nikolaja čašo raztopljenega fosforja, da se zastrupi. Odnesli so ga še živega v bolnico. Zblaznel jo gostilničar Andrej Svotec v ulici Salice. Razbil je vse, kar mu jo prišlo pod roke. Spretni tat je uporabil splošno zmešnjavo, ter ukradel gostilničarju žepno uro z verižico. Požar. Neznan poglavec je vrgel gorečo smodko na platneno streho prodajalca na trgu rudečega mosta. Platno je izgorelo, toda prodajalec je bil bolj v strahu nego je trpel škode. Nezgoda. Neoprezen kočijaž je povozil 51-letnega carinskega čuvaja Josipa Lanzo na borznem trgu. K sreči je Lanza le malo poškodovan. Nesreča. 10-letna delalka Evgenija Bergoc jo padla mej delom v tovarni Gi-rardelli v ulici sv. Frančiška št. 11 pod kolo necega stroja. Stroj so takoj ustavili, ali ukljub temu je deklica na glavi hudo ranjena ter so morali odvesti jo v bolnico. Policijsko. Neznani tatovi so ulomiii v prodajalnico tobaka v ulici Annunziata v škofovej palači. Odnesli so smodek in papirja v vrednosti 4 gld. — Menjača Josipa Zoldana, ki je imel svojo pisarno v ulici Orologio, so zaprli zaradi prevare ali goljufije. Osleparil jo razne zasebnike za preko 20.000 gld. — Zasačili so težaka tvrdke Briill, ko je kradel kavo v skladiščih v novem pristanišči. Našli so pri njem vrečo s 30 kg. kave. Tatu so spravili v zapor. Listnica uredništva Gosp N N. Zadlogu pri Črnem-vrhu: kol kokrat smo uže prosili dopisnikov naj nam javijo svoje podpolno im-i, kajti sicer se n- moramo ozirati na njih spisu. N. N. ni d »volj ! Blagovolite nam v kraf.k«m oznaniti svoj natančni naslov, ako ždite, da prinesemo VaŠ sestavek. Tržno poročilo. (Cone se razumo kakor se prodaje na dobolo blago za gotov denar). Cena od for. do Cor. Kava Mocca.......100 K. 124.— 1*26.— Rio biser jako fina . 103.— 105.— Java „ „ „ . „ 10(3.- 108.- Santos lina..........„ 90.— 9_'.— „ srednja ... „ 85.— 87,— Ouatomula..........„ 98.— 100.- Portoricco..........„ 112,— 114.- 8an Jago de Cuba . „ 128,— 13U.— CeyIon plant. fina . . „ 123.— 125.- Java Malang. zelena . „ 93. — 94.— Campinaa..........B —— Rio oprana .... „ 104,— 106.— „ lina............„ 91.— 9*2.— „ srednja .... B 85.— 87.— Cassia-lignea v zabojih . . „ 28.— 29.— Macisov cvet............„ 400,— 420.— Ingber Bengal............„ 21.— 23.— Popar Singnporo..........„ 99.— 100.— Pennng............„ 74.— 75 — Batavia............„ H8-— 89.— Pimsnt Jamaika..........„ 30.— 31.— Petrolej ruski v sodili . . 100 K. 7.25 7.50 v zabojih . „ 8.75 —.— Olj o bombažno amerik. . . „ 38.— —.— Leoce jedilno j. f.gar. . 40.— 41.— dalnnit. s certifikat. . „ 44.— 45.— namizno M.S.A.j.f, gar. „ 59.— 61.— Aix Vierge .... „ 69.— 71. - „ lino..........„ 66,— 68.— Kcšiči pulješkl ..........„ 5.50 5.75 dalnnit. s cort. . . „ 7.— 7.25 Smckve puljeSke v sodih . „ —.— —.— v vencih . „ 12.50 13 — Limoni Meaina......zaboj 4.25 4 75 Pcneranče sicilijanske . . ., ——.— Mar.dlji Bari I.a.....100 K. 72.- 73.- dalm I.a, s cort. „ 75.— 76.— Pignolli..................„ 74.— 76.— Riz italij. najlineji .... „ 19.50 20.50 ., srednji .... „ 17.50 18.50 Rangoon extra .... „ 11.25 —.— I.a..........„ 12.50 -.- „ 11.a .... „ 11.50 Sultanine dobre vrsti . . „ 33.— 35.— Suho grozdje (opasa) ... „ 26.— 21.— Cibebe..................n 15.— 16.— Slaniki Varmoutli I.a . . . sod —.— —.— Poloncvke sredno velikosti „ 35.— 36,— velike..........„ 32.— 33.— Sladkor centrifug, v vrečah g cevtifik. . . . 100 K. 33.50 33.75 Fižol Coks..............„ 14.50 14.75 -Mandoloni..........„ 12.- 12.25 svetlorudeči .... „ 12.50 12.75 tomnorudeil .... „ 11.75 12. bohinjski............„ —.— —.— kanarček ..........„ 10.- 10.25 boli, veliki..........„ —.— —. — zeleni, dolgi .... „ 11.25 11.50 okrogli ... „ 10.75 11. - mesuni, štajerski . . „ 10,25 10.50 Maslo....................„ 60.— 9O.— Seno konjsko..............„ 3.21 "3.75 volovsko............8.93 4.H4 Slama ..................„ 2.94 3.57 Les , trami kub. C..........„ —,28 —.34 Oglje....................„ 2 70 2.80 PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, liarriera Veecliia 18 je zelo bogata zaloga (ležnikov zjl je?o spe in jrospoile za jako nizke ceno. — Dežniki iz homlmža od so iiovč. naprej. Dežniki i/ volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki a jal o nizke cene. 41—104 Lastnik pol. družtvo ,,Edinost". Tomo skladišče blaga iz ovčje volne. A. S A M E K & Co. Brno (Briinn), Bahnring J T., (poleg vrta „Grand Hotel". Ugodne naročbe najnovejšega in najboljšega modernega blaga za gospe, gospode in deco, toliko za zasebnike, kolikor za krojače. Uzorki na zahtevanje. •••MMMMMN ® Proti hemoroidaml 9 Kdor hoSe čuvati svoje zdravje naj rabi, y prave MENIŠKE KROGLJICE (Pilote dei Frati.) kri čisteče ni proti hemoroldam B^^koje izdeluje P. Fonda.~^M farmacista v Piranu. Prepotrebne za vsakega, kateri trpi na hemoroldah, zabadanju, breztežnosti, glavobolji, ter sploh veliko sedi, one Čistijo kri in dober vspeh potrjujejo zasebna in zdravniška spričevala. koja so priložena z podukom za porabo vsakej škatljlei v slovanskem, nemšuem in Italijanskem jeziku. Prodajajo se po 20 nv5. Škatljica v vsih lekarnah Trsta, Reke, kakor O e s tudi Istre, Dalmacije, Trenta. Goriškega in 47-54 19 : Najnovejše letno iDlago iz prave ovčje volne pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka J. W. SIE G E L BRNO Briinn. Go8podje krojači, kateri BO nimajo mojih vzorkov, ter žele razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name. Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko. Razpis dražbe. Dne 6. maja 1888. ob 4. uri popo-ludne oddalo se bode v gostilni J. Hočevarja V Štanjelu po očitni dražbi zidanje družtvene kleti. Stroški so preudarjeni na for. 3971.45. — Dotični načrt s preudarkom vred je razvidenv pri predsedniku vinorejskega družtva (v Štanjelskem gradu) od denes naprej sleherni dan. Podjetnik položi 10 od sto varščine. Odbor vinorejskega družtva v Štanjelu dno 19. aprila 1888. Sls Nahere Auskuuft: ;ler, General - Schiffs Bremen, Bahnhof- Strasse N. 1C boi F. Missler, General - Schiffs-Exjedient, NULLUM PEPSINUM, nisi pepsinum Arpii. To izvrstno grenko želodčno zdravilo je pod stalnim nadzorstvom družtva strokovnja Ških kemikov iu pod posebno kontrolo slove-fiega zdravnika dr. Haperja. Pokazalo seje kot izvr-stno najiiolj5e sreds vo za »tlab želodec, toliko kar se tiče vkusa, kolikor sijajnnpa uspeha ter je v v tem obziru pripoznano od vs^h zdravniSkih krogov v Nemfiiji. Uspeli ti*ga zdravila j^ tolik, da se more zvati najboljši ^re-ts vo pr^ti pom'Tskej boli zni, tudi proti trebuhobolu in prehlajanju Že-lodčevem. Ako se pije vsak dan pred obedom kozarček te pijače z vodo, hitro se občuti do-brotvoren upliv. Za otroke zadostuje manj, primerno starosti. 1--10 Zaloga v Trstu pri S. ASC0LI. Via Carintia št. 3. Gospodu JPioooli-i UL. lekarju »pri Angelu« v l.jnl>l|a«ni. Sprejmite izraz mojo nai skrenejše zahvalo za Vašo | esenco, katera mo je rešila bolezni, koja me je spravila I skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v že-i lodcu brez vsakega upa na olajsitev. Vedno hujšej bolezni pridruži se Šo zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo jo zopet popolno zdravje, in to le po Vašoj uodosogljivej „Piccolijevej esenci", za kojo srno Vam do smrti hvaležni. Josip TomaŽić, c. kr. orožniški vodnik v Pulji. Ozdravljenje plućnih bolezni Tuberkuloze, (sulice, Jetiko), naduhe, zaprte s:ipe), kroničnega bromhljalncga katara Ud po plinovi E X H A L A C I J I (po rektalnej injekciji). Najnevrtrjetn-iji, skoraj nedosegljivi ideial zdravnikov jc r. ovim postopanjem popolnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vspHhih govore najjasnejše sledeča plNma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče 7 lastnimi besedami, in koja ho bila tudi potrjena po zdrav nizkih listih tii- iti inozemstva: Prof. dr. Bereoon. Po tridnevnej plinovej ehalaciji po rektalnej injekciji, izdatno pojomanja kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hripavostje posve iz« nlnola. — Truplo se redi vsaki teden za '/» — 1 K. Ravno tako brzo ozdravljenje tudi pri sta rej, celd pri miliarnej tuber-kolozl. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najtežjiu posel zo | pet opravljati. —u Prof. Dr Cornlt in prof. Vernenil. Pri naduhi so more pol ure po pbnovej exhalaciji laglje so^sti. — Ako se exhalacija pravilno rat>i. naduha ne povrne več. Prof. Dr. Dujardin Beaumetz : Kronični bronhialni katarh je bil podpolno ozdravljen. Prof. Frantzel in dr. Statz : Mrelica,potkaš Ij se izgubo; nastane volka lakota. — Bolnik se zredi do 5 klg. Dr M. Laughlin, je vporabP plinovo exhalacijo pri HO. bolnikih, koji bo bili uže v najzad njem stanju tuberkuloze iu vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se množ6 zravniška noroč la o sretnim ozdravljenju, ter je razun navadenih spričeval še mnogo druzih od slavnih profesorjev. ~ Imamo mnogo spričeval odzravelih. C. kr. izklj. prlv str..j za plinovo exnalaoijo (Itectal-Jnjeetor) se do-Diva z vsemi pripravami za pripravljanje plina in z popisom za vporavo za z Srok, 10 met. f. Črni Terno saksonski Izvod, dvosfroko širok, za celo obleko. 10 m- trov f. 4,50 Teroo veloiire dvostroko širok. Čista volna, v vseh modernih barvah za celo obleko 10 met f. 7.— Progasto blago za obleke GO ctm široko, najnovejši vzorki, ?0 met, f. t5.RO Volnati ryps v vseh barvah. 6.0 c'm širok, 10 metrov f Dreidrath Trožičje) najboljša vrsta, '»0 cim. široko, 10 metrov f. t?.«O Aquard blago 60 ctm široko, najnovejši vzorki, 10 metrov f. :t.HO Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka, ki se daje prati. for. It,— Kosmanoški Krnton 10 metrov, za pranj-, podnolna obleka for. S r>o Ženske košulje lz moČneRa platna s^.ipkami 6 komadov f. :t.95 Dom^^ platno 1 komad, 30 vatlov i/i for: 4.RO 1 ■ 80 » 5/4 ■ K.gfcO Kiug-Webe boljše n« go platna 1 komad širok M0 vatlov f. O - sifo^r 1 komad, 30 vatlov, I.a f. K.Ci©, najboljše vrste f 6.SO Kannafas 1 koni. 30 vatlov, lil* f. 4 «0 1 "0 - rudeft • a«o Kannafas 12 niti 1 komad, J-tO vatlov lila m rudeč __for. O,— Angl Oksford najboljši, iako preporočljtv, 1 komad, 30 vatlov f « SO Gksford se more pr..ti, dobru vrs'a, 1 30 valbtv f. I SO kos Garnitura fz rip-a Sestojeta iz 3 postelj nlh |iregrinjal in namiznega prta so svilnatimi čipkami for. 4 SO Garnitura iz jute 2 namizna prta in posteljno pogrinjnio s tipkami f. :».SO Jute zastor jurški vzorek : podpolid __for :«o _ Holandski opstanki prep. * q 10-12 metrov dolgi ostan- k i >r. ,1 AO Letni ogrnj ć af4 dolg, tor 1 «0 Konjska plahta jako dobra, 190 ctm. dol(>a, 130 ctm. __Široka, f. l.SO Košulja za gospodu lastno tHo bele ali ba'vane 1 kos I a f. l.NO, II.a 1. 1 »o Ženske košulje 'Z šifona in platna, fino pletene, SOkom tor. « SO ihiim——ii^~™——» Tovarno skladišč« suknena blaga Brnsko sukno O tstmek 3. 10 nvtrov 7» podpolno možko obleko f. S ?S Ostanki Brnsketja sukna Ostanek za podpolno možko obleko 3.10 metrov dolgo for. t SO Brnsko moderno blago Ostanek, 3.10 metrov dolg za podpoluo možko ob], ko for S SO Blago za površnje suknjo najfinejše vrste, za < elo snknj f. H.— Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Vzorki brezplačno in franco. Kar komu ni všeč. se sprejme brez ugovora nazaj. Tiskarna Dolenc v Trstu.