A Ameriška Domovi ima V - v.' 'V : ' ? ■■ ;j>' No. 226 Fix^nira AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY Sieve N SAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 16, 1953 LETO LTH —VOL. LIH EISENHOWER ZAGOTOVIL KANADI SODELOVANJE Predsednik Eisenhower, ki se je mudil koncem tedna na obisku v Kanadi, je dejal v otavskem parlamentu, da odobrava velike skupne cilje in da upa tudi na podporo Kongresa. OTTAWA. — Na dvodnevnem obisku v sosednji Kanadi je< napravil predsednik Eisenhower vtis moža dobre volje, hi bo v slučaju, da mu Kon-£res ne bo delal ovir, olajšal kovino med obema državama in prevzel v imenu Združenih držav delež pri gradnji Pomorske poti iz Atlantika skozi reko sv. Lovrenca in Ve-h’ka jezera v notranjost severnoameriške celine. Zagotovil je ■Kanadčanom tudi sodelovanje Združenih držav pri obrambi Pred atomskimi napadi. Predsednik je govoril pred Parlamentom dopoldne, kasne-pa se je razgovarjal s predsednikom kanadske vlade Louis kh Laurentom in člani njegove vlade. K svojem govoru pred obema domoma parlamenta in v razgovorih s člani vlade je predsednik Eisenhower poudaril posebno odgovornost Kanade in Združenih držav za varnost ameriške celine. Seveda sta obe državi mnenja, da je “treba storiti vse za utrditev miru in zboljšanja svetovnopolitičnega položaja tako v Združenih narodih kot drugod” in 'pa da je bistvene važnosti “ohranitev moči, enotnosti in odločnosti svobodnega sveta pri obrambi pred napadom”. Odgovor Sovjetske zveze na vabilo za razgovore o vprašanju Nemčije in Avstrije je bil “surov, če ne predrzen”, je dejal predsednik v svojem govoru. Treba nam je jemati v poštev, da je Sovjetija v stanju izvesti napad z atomskimi bombami na Sev. Ameriko, je opozarjal dalje. Belgrad pripravljen sprejeti plebiscit za Trst H- Truman bo nocoj pojasnil zadevo nastavitve Dexter While-a tem ko javnost z zanimanjem pričakuje Trumanovih Pojasnil, skušajo vidni republikanci spraviti vprašanje zopet na pravi tir. S pozivom bivšega predsednika pred kongresni odbor za preiskavanje neameriških dejavnosti so se republikanci namreč precej osmešili. KANSAS CITY, Kansas. — rep. političnega odbora v se-ivši predsednik H. Truman je^natu, je mnenja, da je “v tem vprašanju nastala precejšnja zmeda, ker so vanj prinesli vrsto nevažnih stvari, ki nimajo nič opravka s tem, ali je Truman vedel, da je bil Dexter White vohun, ko ga je imenoval na visoko mesta, ali ne.” Postavil je deset vprašanj, na katera naj bi bivši predsednik odgovoril. ^ ljubil, da bo nocoj preko rastja in TV odkril narodu vsa eJstva glede nastavitve in vo-■j^nstva Harry Dexter White-a. elal je, da bo 'pojasnil vsako ^hrašanje;, ki se je pojavilo v v^zi s tem slučajem, rp ^Snovno vprašanje je, ali je l^man vedel za vohunsko de-ka'tV1'6 ^ega visokega uradni-, finančnega tajništva, ko ga ^redlagal za važno mesto v ^ ^narodnem denarnem fon Ko >šan; hojas so bivšega predsednika če bo po njegovem ne niiu ostalo še kaj nejasne;^’ f61 odgovoril: “Upam, da s0^kateri demokratski krogi nje r(Kii> da je bilo imenova-stoj,- hite-a na važno mesto bjjJ?!10 z vednostjo in odo-o iVli° FBI. Ko so Trumana vprašali časnikarji, ni pav nePosrednega odgovora, h°tr(T^ P°sre(in0 h° trditev Vidu ASHlNGTON.—Dva naj-t°t.ja Jsa republikanska sena-liaj *fa v soboto zahtevala, Vsa , .ai predsednik navede ja ajstva Whitovega sluča- S Vodima^°r K- Knowland, Jal v J senatne večine, je de-b. ^^hikarjem, da slučaj H. ha j, ne smemo “pustiti sljg^hačni tir klicanja na za-jj^anje pod kaznijo.” 0nier Ferguson, predsednik Vremenski prerok pravi: Janes či s°nčno in toplo, pono-^ in toplo. Robin Hooda izrabljajo za komunistično propagando? INDIANAPOLIS, Ind. — Go-verner George Craig se je srečno izmotal iz spora glede vprašanja ali komunisti izrabljajo zgodbo o Robin Hoodu v svojo propagando ali ne, zavzel pa se je za pregled šolskih knjig z ozirom na to, ali je njih vsebina v pogledu komunizma nesporna. Do spora o tem vprašanju je prišlo, ko je Mrs. Thomas J. White, članica državnega odbora za šolske knjige, pretekli četrtek predlagala, naj se Robin Hood in zgodbe o kvekerjih izločijo iz šolskih knjig, ker da so v prilog komunistični propagandi. “Robin Hood je ropal bogatine in dajal revnim”, je geslo, ki ga po mnenju Mrs. White komunisti izrabljajo. Kvekerji ji pa niso všeč, ker odklanjajo vojno, kar da je v popolnem soglasju s komunistično propagando, katere cilj je, da bi vsi odložili orožje, ki bi ga nato lahko prevzeli komunisti. Mladenka ubita v avtni nesreči BOWLING GREEN, O. — Jean Bridges, stara 16 let, je bila ubita v avtomobilski nesreči, ko je vozilo, katero je vozil 17-letni fant Shannon Manuel, treščilo ob cesti ob neko drevo'. Novi grobovi Mike Razborsek V soboto zjutraj je umrl po dolgi bolezni na svoji farmi Madisonu, O., kjer je živel zadnjih osem let, Mike Razborsek, star 62 let in doma iz vasi Brezij a, fara Čemšenik pri Gorju ob Savi, odkoder je prišel pred 40 let. Na farmi je živel s svojo ženo, ko sta bila še v Clevelandu pa sta živela na 1092 E. 72. St. Preden je šel na farmo, je delal 25 let pri Willard Storage Bat tery Co. Pred dvemi leti sta šla z ženo na obisk v domovino. Zapušča ženo Mary, noj eno Truden, ki je doma iz Šmarate pri Ložu, njegov edini sin Frank pa je bil ubit v drugi svetovni vojni, ko je služil pri mornarici. V Evropi ima dva brata in dve sestri. Bil je član Clevelandskih Slovencev št. 14 SDZ in Loške doline. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 in od tam na Calvary pokopališče. Vietnam bo ostal v Francoski uniji SAIGON, Vietnam. — Vietnamska vlada je obvestila cesarja Bao Dal, da je sklenila stati za stalno v Francoski uniji, če bodo izpolnjene njene zahteve po polni enakopravnosti ,s Francijo in drugimi člani zveze:. Po mnenju Vietnamcev naj bi bila Francoska unija zveza suverenih enakopravnih držav. Francozi so zgubili v svoji nekdanji koloniji Indokini dober del svojega nekdanjega u-gleda v času zadnje svetovne vojne in so morali v marsičem popustiti domačinom. Ko so Vetnamci pod vodstvom Ho-či-minha po vojni zahtevali svobodo v okviru Francoske unije, jo jim je Pariz odklonil. Nacionalisti so se povezali s komunisti in začela se je vojna, ki še danes traja. Sedaj so Francozi Vietnamu pripravljeni priznati suverenost v okviru zveze, ta pa zgleda ni s tem več zadovoljen, najraje bi sploh pretrgal vse zveze s Francijo. To stališče je zavzela nekomunistična vlada in nekomunistični parlament, komunisti pa o kaki zvezi s Francozi nočejo že dolgo več razpravljati. Tito je včeraj na velikem volilnem zborovanju v Beogradu ponovno poudaril jugoslovanske pravice do Trsta in njegove okolice, pa pristal na to, naj zaradi miru odloči plebiscit o bodoči usodi mesta samega, med tem ko naj okolica pripade Jugoslaviji. CIO ZBORUJE TE DNI ¥ CLEVELANDU Predkonvenčna posvetovanja in razgovori so končani, danes se začne konvencija. Zgleda, da vlada med delegati sloga. CLEVELAND, O. — Delavska enotnost, polna zaposlitev, napake in nerodnosti republikanski stranki bodo verjetno glavne točke razprav na 15. letni konvenciji C..I.O., ki je otvorjena danes v Public Hall. Sestanki in razgovori, ki so jih imeli voditelji te velike delavske unije v zadnjih dneh kažejo, da bo la konvencija potekala v slogi delavstva in njegovih voditeljev. Po vsem sodeč danes ni >d vodilnimi osebami unije n enih posebnih sporov. Med glavnin..' ./.f.kami dnevnega reda konvencije je predlog o sodelovanju z A.F.L., ki bo gotovo sprejet, ker je zanj tako vodstvo C.I.O. kot tudi delavstvo samo. A.F.L. je ta predlog, ki naj bi bil nekaka priprava na morebitno združenje obeh delavskih unij, sprejela-že preje. Na Koreji se bodo pogajali o pogajanjih TOKYO, Japonska. — Komunisti so pristali v soboto na to, da bodo razpravljali z zastopniki Združenih narodov o kraju, sestavi in času mirovne konference za Korejo. To je po treh tednih prvi korak bližje k političnim pogajanjem, ki naj bi vzpostavila mir v tej nesrečni deželi. BEOGRAD, Jugoslavija. — Jugoslovanska vlada je pred nekaj dnevi izročila predstavnikom Amerike, Vel. Britanije in Francije svoj kompromisni predlog rešitve tržaškega vprašanja. Po njem naj bi o bodoči usodi samega tržaškega mesta odločilo ljudsko glasovanje. Prebivalstvo naj pove ali hoče pod vrhovno oblast Italije ali pa hoče ostati samostojno pod varstvom Združenih narodov. Po tem predlogu naj bi slovenska okolica Trsta pripadla Jugoslaviji. Smrt ruskega pisatelja PARIZ. — Tukaj je umrl 83-letni ruski pisatelj Bunin, ki je prejel leta 1933 Nobelovo nagrado. Po boljševiški revoluciji je živel v Parizu. Jugoslovani se zavzemajo za internacionalizacijo mesta, pri čemer naj bi igral glavno vlogo governor, ki bi ga imenovali Združeni narodi. Mirovna pogodba, za katere izpolnitev se sedaj zavzemajo edino Sovjeti, predvideva Svobodno tržaško ozemlje z governerjem imenovanim od Združenih narodov. Jugoslovani pa, izgleda, hočejo Svobodno tržaško ozemlje omejiti na samo mesto. Po tem predlogu bi bil governor član posebnega sveta, sestavljenega iz zastopnikov prizadetih držav,, katerih vsaka bi imela pravico veta. Tuji opazovalci sodijo, da je malo upanja, da bi Italija hotela sprejeti jugoslovanski predlog. V resnici je ta “kompromisni predlog” slabši od Titove prejšnje ponudbe, naj pride Trst pod Italijo, slovenska o-kolica pa pod Jugoslavijo. O tem, kar je bil še pred nekaj tedni pripravljen Italiji brezpogojno priznati, naj sedaj od-oči ljudsko glasovanje. Tudi za slučaj, če bi plebiscit izpadel v korist Italije, zadeva Beograd za Trst obsežno avtonomijo, ki bi jo Italija ne smela ukiniti. V vladnih krogih vlada upanje, da se bo spor okoli Trsta za Jugoslavijo ugodno stekel.. Svoje nade stavijo na konferenco petih sil, za katero so dobili vabilo pred dvemi dnevi. Na konferenci, ki se bo predvidoma vršila med 20. in 30. novembrom v Parizu, naj bi Jugoslovani nastopili po poročilu The New York Times s približno takimle zahtevami: 1. Trst naj bo internacionaliziran po določilih posebne pogodbe, ki bi jo ne bilo mogoče spremeniti brez privoljenja vseh njenih podpisnikov. 2. Pristanišče naj bi bilo prosto vsakih carinskih dajatev, da bi se mogla trgovina prosto Krstitev” zvonov pri sv. Vidu razvijati. 3. Bilo naj bi demilitarizirano (brez vsakih vojaških utrdb ali naprav) in stalno neutral-no. 4. Vsem narodnostim naj bi bila zajamčena svoboda do dela in gospodarskega tekmovanja. Upravo mesta in pristanišča naj bi po jugoslovanskem predlogu vodila tri oblastva: uprava pristanišča, v kateri bi bili poleg prizadetih držav zastopani tudi Tržačani sami; gubernationalni svet treh članov - zastopnikov Jugoslavije, Italije in Avstrije, katerih sklepi morajo pa biti soglasni; tretji organ oblasti pa bi bil go-verner kot predstavnik Združenih narodov. Njegova naloga naj bi bila med drugim tudi ta, da bi posredoval v slučaju, če bi se člani gubernatio-nainega sveta ne mogli zediniti. Tržačani naj bi imeli samoupravo, ki bi bila omejena e-dino z ustavo, ki bi jamčila svobodo razvoja posameznim narodnostim mesta in neomejeno uporabo pristanišča. Po vsem sodeč zahteva jugoslovanska vlada samoupravo mesta in internacionalizacijo njegovega pristanišča v vsakem slučaju ne oziraje se na izid ljudskega glasovanja. CLEVELAND, Ohio. — Lep človek pri krstu, dan je bil. Prav kot nalašč , bo s krizmo, prav tako kot maža slovesnost, ki jo je danes duhovnik otroka pri krstu, obhajala fara sv. Vida. Ver- niki so napolnili prostrano cerkev in se zbrali v velikem številu tudi pred njo. Zvonov ne posvečujejo vsak dan! To je zelo redka priložnost. Zato so včasih dejali, da zvonove “krstijo”.. Dalje je pojasnil simbolični pomen zvonov. Z blagoslovom so zvonovi odvzeti posvetni rabi in zvone le še v božjo čast. Pre-vzvišeni je izrazil željo, da bi Mazilil jih cela vrsta drugih slovenskih duhovnikov poleg domačih Rev. Tomca,, Rev. Varge, msgr. Matije škerbca in Rev. J. Godine. Po opravilu se je vsa duhovščina zbrala okrog zvonov pred cerkvijo. Sredi velikanske množice vernikov je škof dr. G. Rožman zvonove “krstil”. Ko je; po vrsti udaril na vsakega, ti zvonovi vabili vernike v hišo je med zbranimi farani nastalo . c i božjo stoletja ne desetletja in |veselo vzdušje. Prvi glas na- g avnim v o om v cer ey. ^Jda bi vsi mi živeli tako, da se šib zvonov je splaval preko slo-so oviti v papeške, ameriške in bomo takrat, ko nam bodo ti.venske naselbine, škofu je sle- zvonovi pred odhodom na Kal-|dil župnik, nakar je duhovšči-varijo še zadnjič zapeli, že ve- na odšla, farani pa so veselo selili pri Bogu. preskušali glasove svojih zvo- Župnik Rev. L. Baznik je nov. molil pred izpostavljenim Naj- Novi zvonovi so velika slovenske zastave ter lepo o-krašeni z zelenjem, ki se je nadvse skladno prilegalo bronu. Ljudje so zvonove z veselimi in navdušenimi; izrazi motrili. V cerkvi je imel ljubljanski škof dr. G. Rožman pridigo, v kateri je pozdravil zvonove in vernikom obrazložil obred posvečenja. Povedal je, da dolbi vsak zvon svoje ime tako kot svetejšim litanije Matere Bo- dobitev fare, kako bolj veselo žje ob navzočnosti številne du-,in domače bo, kadar bodo ob hovščine. Tam so bili župni-'praznikih zaslišali njihovo poki slov. fara: msgr. J. Oman iz trkavanje. Brez zvonenja in Newburgh, Rev.. M. Jager iz'potrkavanja si Slovenec velike Collinwooda, Rev. čelesnik iz: praznike skoro ne more prav Barbertona, Rev. Virant, dalje predstavljati. Arabci svarijo Zdr. države WASHINGTON. — Arabska liga je postavila Ameriko javno pred izbiro ali prijateljstvo in večje sodelovanje z arabskim svetom ali pa izgubo strategič-nih oporišč in gospodarskih koristi v arabskem svetu na Srednjem vzhodu. To vprašanje je postavil tajnik Arabske lige Abdel Kha-lik Hasuna. V svojem govoru pred časnikarji je dejal, da Arabci zgubljajo zaupanje v Združene države in se sprašujejo, če so Amerikanci resnični branilci in zagovorniki svobode. On sam, je dejal, da se ne strin j a s temi pomisleki, da pa jim je “težko ugovarjati.” Strokovnjaki za Srednji vzhod pravijo, da je bilo že mnogo podobnih pritožb iz arabskih prestolnic in pred Združenimi narodi, da pa ni bila še nobena tako odkrita in bojevita. Okrnitev štaba ZN ZDR. NARODI, N. Y. — Generalni tajnik Združenih narodov deluje zdaj na načrtih, da cikrne za 15 odstotkov število u-radništva Združenih narodov, katerega je zdaj okrog 4000. Senator pri Francu MADRID. — Dne 11. novembra se je oglasil pri španskem generalu Francu Dennis Chavez demokrat in senator iz N. M. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Vstopnice so že naprodaj— Pevski zbor “Lira” priredi v nedeljo, 13. decembra, ob 3:30 pop. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. koncert, čisti dobiček je namenjen za nove zvonove cerkve sv. Vida. Vstopnice so naprodaj pri Oražmo-vih v SND, pri zborovih pevcih in pri članih cerkvenega od- bora- .v . & kJjftl Iz bolnišnice— Anton J. .Fier, 16409 Hunt-mere Ave., se je vrnil iz Euclid Glenville bolnišnice na svoj dom in se zahvaljuje vsem za obiske in pozdrave. Petindvajset let— V torek, 17. nov., praznujeta 25-letnico svojega zakonskega življenja poznana in priljubljena Mr. Ludvik in Mrs. Mary Avsec, 15100 Hale Ave. Sorodniki in prijatelji jima želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Tem željam se pridružujemo tudi mi. Druga obletnica— V torek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Kopina v spomin 2. obletnice njegove smrti. Žalostna vest iz domovine— Mrs. Justina Dermasa, 16207 Greyton Rd., E. Cleveland, je dobila sporočilo, da ji je v Pr-novem pri Gorici umrla mati Marija Lipicer v starosti 92 let dn? 24. okt Poleg Mrs Dermasa zapušča tu tudi hčer Marijo Dobila na 16413 Trafalgar Ave. Popravek— Pogreb pokojnega Jovo Po-povicha z 1172 E. 58 St. se je vrnil iz cerkve sv. Nikolaja in ne iz cerkve sv. Pavla, kot je bilo zadnjič poročano. Zdravstveno predavanje— V četrtek, 18. nov., ob osmih zvečer bo v Newton D. Baker Health Center na 1465 E. 55 St. zanimivo zdravstveno predavanje. Vstop prost. Imate sladkorno bolezen?— Od 15. do 21. nov. se lahko ustavite v katerikoli drogeriji in vprašate za “Drey pa k”, sredstvo, s katerim ugotavljajo sladkorno bolezen. Tam boste dobili tudi vsa potrebna navodila. Se zahvaljuje— Iz Cleveland Clinic Hospital se je povrnila Mrs. Angela Drobnič. Zahvaljuje se sorodnikom, sosedom in prijateljem ža krasne šopke cvetlic ter lepa darila kakor tudi za mnogoštevilne tolažilne kartice. — Daši še pod zdravniško oskrbo in doma, bodo vsi obiski dobrodošli. Prememba naslova— Janez Ovsenik in družina Stanko Vidmar so se preselili iz 1155 E. 74 St. na 7210 He-cker Ave. Nova telefonska številka je HE 2-0032. NAJNOVEJŠE VESTI PANMUNJOM, Koreja. — Tukaj so se po desetih dnevih spet začela pojasnjevanja severnokorejskim in kitajskim komunistom, da bi se izrekli zh povratek domov, toda u-jetniki so kakor divji kričali na svoje pojasnjevalce, češ da ne potrebujejo njihovh pojasnil in da se nočejo vrniti domov. DUNCENESS, Anglija. — Štirje italijanski pomorščaki so bili ubiti, šest/ta j st pa je pogrešanih, ki sta trčila francoski parnik Peronu in italijanski tovorni parnik Vitto-ria Claudia. H Ponovim «117 8K. Clair A ve. HEad«rson 1-0628 Cleveland 3, Oklo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 da leto; za pol leta $8.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed, držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 226 Mon., Nov. 16, 1953 Črna nevarnost Newyorski kardinal Spellman se je na povratku iz Rima ustavil tudi v Belgiji. Tam jfe imel pomenljivo predavanje o razmerah v Ameriki. Skušal je predvsem odgovoriti na protiameriško propagando, ki jo trosijo širom Evrope kmunisti. Ameriški tisk brez razlike strank in svetovnega nazora te dni veliko komentira Spellmanovo predavanje v Belgiji. Domala vsi komentarji se strinjajo v prepričanju, da je kardinal Spellman storil veliko za boljši sporazum med Evropo in Ameriko. Tu se hočemo omejiti na eno samo reč, ki se nam zdi ne samo zanima, ampak tudi važna. Kardinal se je dotaknil med drugim vprašanja ameriških črncev. Znano je, da komunisti po vsem svetu kujejo svoj kapital iz dejstva, da ameriški črnci še zmerom niso dosegli enakopravnosti z belimi. Na papirju jo sicer imajo, se lahko reče, toda praktično življenje jim jo odreka v vseh koncih in krajih. Glede tega je kardinal brez ovinkov priznal, da je bila vsaj preteklost za črnce v Ameriki res zelo črna, da pa so prav v novejšem času dosegli mnoge pravice in ‘'doživeli tako nagel kulturni podvig, kot ga še nobena rasa v zgodovini ni doživela.’ Če se vprašamo, kje je “tako nagel kulturni podvig” ameriških črncev najbolj viden in otipljiv preprostemu Amerikancu., se morda zdi na prvi pogled vprašanje težko. Pa ni tako težko. Skoraj vsakdo je že opazil, da se zadnje čase črnci selijo iz zanemarjenih mestnih delov in iz napol podrtih hiš v boljša stanovanja in mestne predele, ki so bili doslej pridržani zgolj belim. Amerikancem. Neredko si čedno stanovanja sredi bele naselbine ne le najemajo, ampak kupujejo cele hiše, ki so ondi naprodaj. To samo na sebi še ni ves “kulturni podvig,” ki so ga črnci dosegli v svojem boju za enakopravnost. Sicer je tudi “stanovanjska kultura” del celotne kulture, vendar do te ne pride, če ni kulturnega napredka tudi na drugih področjih. Zato po pravici rečemo, da je “kulturni podvig” črncev najbolj viden in otipljiv, ko opaziš, da tvoja okolica, doslej zgolj bela, kar naenkrat postaja “črna.” Če je pa to preseljevanje in naseljevanje črncev v središča belih znak kulturnega napredka med črnci, pa gre vzporedno ž njim nekaj drugega. In to je še nadaljnje zapostavljanje črncev od strani belih. Nekdaj so si beli Ame-rikanci — pa ne samo Amerikanci — črne, ljudi mogli predstavljati edino kot sužnje. In kaj ta beseda pomeni, nam ni neznano. Silnih bojev in dolgih let, desetletij in celo stoletij, je bilo treba, da je to mnenje izpodrinila misel in zavest, da je tudi črn človek — človek. Potem so dali črncem svobodo, mnogokrat bolj na papirju kot v resnici, niso jih pa nehali porivati v ločenost od belih. Črnec ni smel niti v cerkev med bele, kaj šele v šolo, v restavrant, v čakalnico, v vlak, v gledališče, itd. Stanovati je moral v središčih za črnce, delo je dobil kvečemu najbolj težaško v višje šole se jc le z veliko težavo prerinil, če se sploh je. Zdaj se zdi, da so tisti časi za nami. Kolikor jih je še, precej naglo minevajo. Zanimivo je pa opazovati, kako se zdaj kaže odpor belih zoper to “črno nevarnost.” Velika večina belih se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bi se v isti ali sosednji hiši nastanila črna družina in imela v soseski vso enakopravnost z ljudmi bele kože. Ker pa zdaj ni mogoče tako očitno zapostavljati črnce kot včasih, so se beli začeli zatekati k drugemu sredstvu — k begu pred črnci! Rajši kot živeti v bližnji soseščini s črnimi, belec postavi svojo hišo naprodaj in si jo kupi drugje, kjer upa biti vsaj za nekaj časa še varen pred — črno nevarnostjo. . . Ni pa samo odpor zoper življenje v sosedstvu s črnimi, ki sili bele, da prodajajo svoje hiše. Je tudi bojazen, da njihova hiša izgublja na ceni. Kakor oni sami ne marajo stanovati blizu črncev, tako tudi drugi beli ne. Kdo jo bo po par letih še kupil, razen kakega črnca? Marsikje nastaja iz tega prava panika med hišnimi posestniki. In komu prihaja taka panika najbolj prav? Seveda raznim špekulantom, brezvestnim prekupčevalcem hiš in zemljišč, ki jim Ameri-kanec pravi “real estate men.” Zapisano stoji, da so nekateri taki, pa ne, prav redki, zaslužili na prav lahek način po pol milijona na leto! Redijo se na račun diskriminacije do crncev, čeravno ima ta diskriminacija danes zelo drugačno obliko, kot jo je imela pred nedavnim. “Nagel kulturni podvig ameriških črncev” pod to obliko morda ne bo doživel coklje, kaj lahko pa pride cfo tega, da bo bela koža doživela kulturni padec! Katoliško gledanje na ta problem najdemo izraženo v dveh izjavah. Govornik na nekem katoliškem zborovanju je dejal: “Črnec, ki skuša vzgojiti svoje otroke v boljši soseščini, ima v sebi pravega duha. Biti mora stalen delavec in prejemati dobro plačo, drugače bi ne mogel misliti na selitev v boljšo soseščino. Že to kaže, da ni tako slab človek. Za belca je naravnost nespametno in moralno napačno, če noče počakati tako dolgo, da bi iz lastne skušnje spoznal, kako brez potrebe se je .bal črne soseščine. Ljudje s črno kožo niso nuino nezaželjeni in manj vredni.” , K temu dostavlja tedenska revija AMERICA: “Nečloveško je in zelo neameriško, če ameriški hišni Injim trgovec, gostilničar in vsak. proces vedno isti, ker ga povzro-posestniki nasprotujejo ameriškim državljanom, ki SO si Z beračem pa kšefta ne moreš ča bacil koli. Ta Živi v živalskih pridobili malo več izobrazbe in prišli do boljšega zaslužka. Zares modri ljudje so tisti, ki si zamašijo ušesa napram kričanju strasti in predsodkov. Rajši sledijo načelom pameti in socialne pravičnosti. — P. B —ič. Sem in Ija po Pennsylvania Poroča Majk Pittsburgh, Pa. — Hvala Bo- panje vodili. Nobenega znižanje gu, jesen smo imeli letos, vsaj še ni bilo. Pač pa je bilo že več dosedaj lepo, da lepše kar želeti predlogov za zvišanje davkov, ali pa za uvedbo novih davkov. To je pa vse nekaj drugega, kakor ne moremo. November je tukaj, pa se vsaj ob jasnih dneh še vedno grejemo na soncu. Farmarji 'znižanje davkov! pa tožijo, da je letos premalo moče in da bodo polja vsled tega trpela. Po naših gozdih zapadne Penn- delati, ker je berač, kakor beli dan. To je treba razumeti, kadar se kdo odloči za kako “spremembo” v gospodarsk politiki naroda. Ni vsaka “sprememba” dobra za delavce. To je jasno organih in opravlja več zelo per membnih funkcij. Roberts je po čakajo na dograditev tovme. Ob koncu vsakega tedna izbirajo majhne lise — v njih so bakterije — in jih spravljajo v pollitr- Zdravnikom bo slaba predla! New York, N. Y. — Usodno poročilo za zdravnike prihaja te dni iz Celovca. Mohorjeva družba se je odločila, da bo za svoj letošnji knjižni dar .članom navrgla še peto knjigo. Katere boje ukinila, do prve štiri, je bilo že pred meseci objavljeno. Zdaj je torej naključju prišel do tega odkritja, iško steklenico s hranljivo snovjo, Pred časom je poginilo mno-lčez noč pa jih puste v inkubator-go telet, ker so jih cepili z ba-lju. Sicer bistra tekočina postane cilom koli. Zato je začel Ro-'do jutra kalna. Vso tekočino berts raziskovati njegove toksične lastnosti. Gojil je velike prelijejo nato v desetlitrsko steklenico z vodo, skozi katero spu- mncžine bacilov koli in z njimi ščajo 24 ur zrak. Nato prelijejo’ Rent kontrola se kar je za ene prav in ugodno. Za vse pa tO' ni ugodno. Onim, ki plačujejo najemnine pa je |božjem svetu, ki si upa kje dru-|ki bi delale desetkrat hitreje, če zastrupil morske prašičke. Toda ti so se nenavadno hitro redili. Spoznal je, da je našel namesto strupa pomembno hrano, ki vsebuje razen proteinov več vrst vitaminov B, med njimi tudi nedavno odkriti vitamin B-12. V koncentriranem staju je imela tekočina, ki jo je dajal morskim prašičkom isto proteinsko razmerje kot mleko. to tekočino v čeber s 135 litri vode. V čebru so lopatice, ki mešajo tekočino 5 ur. V tem času se “mleko”- zgosti, postaja čedalje bolj belo, na vrhu pa se nabira mastna pena. napovedana še peta. če je kdo na .odkritje pa je iznajdba bakterij, sylvanije zopet odmeva strelja- ukinjene prineslo nove skrbi, ker gje dobiti pet knjig, poslanih mu j bi jim dali čim več zraka. Ro- nje lovcev. Z novembrom je bila najemnine so poskočile in te po- na dom, za dva dolarja, naj odprta lovska sezona za razno Jžro vsak mesec več denarja iz oglasi. Za nagrado dobi groš! V naglici naj povemo, da v Ce- divjad. In takoj prvi dan so za-'zaslužka onih, ki najemnine pla- čele grmeti lovske puške, žali-jčujejo. Ti niso s tem zadovoljni. jovcu knjige za 1954 že razpo-bog, da je v naših hribih vsako| Kako je s farmarji? Ti so lani gnjajo. Pišejo, da jih bodo naj-leto med lovci toliko nezgod — hudo jurišali za “spremembo”! prej odpravili v zabojih na na-smrtnih nezgod. Takoj prva dva Kako so zdaj ti zadovoljni s sjove poverjenikov, potem pa hi-dneva letos ,sta zahtevala šest “spremembo”? Cene farmar- tro p0edinim naročnikom, smrtnih slučajev. Lovci so naj-j skim produktom so šle tekQm,ki smo jih že lani krstili za “raz-brže prestrastni in streljajo na leta nekaj navzdol. Cena klavni j.resene_» pa je |e y smisiu vsako reč, ki se premakne v goš- živini je padla za nekaj točk. Gregorčičeve uvodne pesmi: Raz-či in tista reč, ki se premika po Meso po prodajalnah pa ima še' grmovju je večkrat solovec, pa vedno visoke cene. Farmarji se strelja nanj solovec, misleč, da!že pritožujejo in pošiljajo depu-se tam skriva ali giblje kaka ži-! taci je v Washington, ki pa men-val. Koliko je bilo že na ta na-j da ne najdejo prav toplih sim-čin pobitih v naših hribih in do- patij. Vsa znamenja kažejo, da linah, časopisi vsako leto opo- so “spremembe” že tudi farmar-zarjajo na to lovce, pa vse sku-jji siti. Dokaz, da so v Wiscon-paj dosti ne izda in nesreče se (sinu in po drugih državah prav ponavljajo leto za letom. |v'tej pokrajinskih volitvah z ve- Hišniki in drugi oskrbniki, ki liko večino volili za demokrate, skrbijo za vso razno postrežbo, In delavci? Durkin, ki so ga hiš in večjih poslopij so te dni menda za neko politično vabo dobili povišanje plač. Teh Je v j vtaknili v novi kabinet je pcrne-našem mestu okrog 2500 in so j kaj mesecih podal ostavko. Za-včla,njeni v Ameriški delavski kaj? Mož je spoznal, da v taki družbi ne bo fpgel ničesar napraviti za dela iške koristi in da federaciji, podružnica štev. 29. takoimenoVani “Building Service Employees.” Dobili so na uro povišanja. Obenem sta-1delavcih odgovornost za neiz-rejši uslužbenci, ki delajo v svo-!polnjene obljube, pa je mož oble-ji službi že nad 15 let bodo ime~,kel suknjo in rekel gud-bye! li za naprej tritedenske počitni-i In tako nam “nova rihta,” ki 5c.; bi nazadnje bn. •oral positi pri odgovornost ce. Dosedaj so imeli vsi le po dva so jo nam postavili za spremem- tedna počitnic. To je pač zmaga! in pridobitev za delavce. bo na mizo nekako ne ugaja. ! Well, kaj bo iz tega? Vsak — Letošnje volitve v petih dr-1 lahko sodi po svoje. Ampak raz-žavah in v kakih sto mestih po! voj zadnjega leta v naši gospo-Ameriki so pokazale značilnost darski in socialni politiki kaže, da ljudskega mnenja do naših dveh bodo morali republikanci kreni- vodilnih političnih strank. Re-1 ti k nekemu “novemu dealu,” če publikanci so bili vsepovsod več se bodo hoteli ohraniti na krmi- ali manj poraženi pri ljudskem Tu. Samo obljubljati pa nič dati glasovanju. Demokrati pa so od- — ne gre. Hoover je tudi obnesli zmago v New Jersey, New 1 j ubijal, dal pa nič. Pokojnemu Yorku, Virginiji, Pennsylvaniji Rooseveltu pa tega ne moremo in v Ohio. j očitati. Mož je obljubil “new Odkod to? Odkod tako hitra deal,” pa ga je tudi dal in izva. sprememba v političnem mišljenju volilcev, ki so lansko leto s tako večino glasovali za republikanskega predsedniškega kandidata Eisenhower ja? Pojasnilo na vse bi bilo nekako to-le: V letih 1950, 1951 in 1952 se je ameriško ljudstvo naveličalo našega vmešavanja v vse razne spore po svetu, posebno pa vojne v Koreji. Mladi fantje in možje, njihove družine in sorodniki so bili nekako prizadeti radi vpoklicavanja fantov in mož v vojaško službo. Pravega pojasnila si niso znali dati, kljuvalo pa je njihovo potrpežljivost vprašanje: Čemu naši sinovi prelivajo kri za Azijate? Kaj imamo mi od tega? Na to, da se je s tem komunizem zaustavljajo niso dosti pomislili. Republikanci so v ta pekoči problem pihali, zraven še dostavljali, kako nam vojna žre vse dohodke, ker davki se vedno višajo. Obljubljali so znižanje davkov in še marsikaj. In ljudje so volili za “spremembo” v vladi. Spremembo smo dobili. Kaj pa je nam “sprememba” prinesla tekom leta? Vojna v Koreji je po dolgem cincanju prišla do premirja. Od miru smo pa še daleč in sovražnosti se lahko obnove vsak čas. Saj se še pogajanja za mir niso pričela. Rešitve v tej zadevi še ni. In obljube za znižanje davkov? Te obljube so bile pa le bolj politično maslo, za one, ki so kam- jal! V tem je tista velika razlika med republikanci in pokoj nem Rooseveltom. Istina je, da je Roosevelt tu in tam delal napake, težke napake v zunanji politiki. A doma za svoje ljudi je pa storil več, kakor katerikoli dosedanji predsednik Združenih držav. Tega slovesa mu ne mo remo zanikati. Republikanci so bili vedno v gospodarski politiki za nekak konservatizem, ki določa: gospodar mora biti prvi, potem pridejo na vrsto drugi. To je sicer za odobravati, ampak le do tja, dokler gre tak red po nekem pravičnem tiru delitve dohodkov od dela. Kakor hitro pa tak red iztiri in odvaja čezmerni del dohodkov od dela le gospodarju, onim, ki zanj delajo pa diovolju- korja in je le drobtine, tedaj pa začne krivica voditi in ta odrine od ta- tresene sem ude zbral. . . Torej pričakujte v nekaj tednih letošnjih PET knjig vsi tisti mohorjani, ki ste se pravočasno oglasili in ponovili članarino. Drugi pa — tudi še lahko pošljejo članarino! Ja, da ne pozabimo, kaj je z zdravniki. Na kratko povedano: Ob službo bodo! Mohorjeva nam reč poroča, da je bilo toliko po praševanja po knjigi “Domači Zdravnik,” da so jo sklenili vsem članom poslati “za nameček”! Tako je prišlo do petega kolesa — hočem reči, do pete mohor-ske knjige za leto 1954. Če bo vsem članom ta nameček dobrodošel, si ne upam reči. To bomo šele videli. Gotovo pa je, da poslej ne bo treba nobenemu Mohor j anu več hoditi okoli zdravnikov, ko ga bo imel vsak kar doma. če nočemo zdravnikov, ko ga bo imel vsak kar doma. Če nočemo zdravnikov popolnoma odpraviti, bi bilo treba napraviti postavo, da nihče ne sme te knjige posoditi sosedu, ki ni Mohor j an. Predlagam, da tako po stavo spravi na dan dr. Meršol, če hoče "sploh še kaj časa jesti zdravniški kruh. Če se ne bo hitro zganil, bo moral prenehati še celo s pisanjem v Ameriško Domovino. Kdo bo pa še bral, če bo “Domači Zdravnik” vse ljudi držal pri dobrem zdravju?! Taka postava bi pa prišla prav tudi pisavki tega dopisa, ki je: Mohor j eva D ružba 238 E. 19. Street New York 3, N. Y. Bodo res krave nepotrebne! V mirnem prostoru biološkega instituta v Runcornu (Anglija) imajo preprost stroj iz jekla in stekla, ki brni dan in noč, ker se v njej meša nekaka mlečna tekočina, ki bo v bodočnosti reševala milijone ljudi pred lakoto. To. je prva mehanična kra- posebnega vtisa, dasi je va na svetu. Iz 150 litrov vode, malo slad-amonijakovih soli daje berts je raziskal nad 30 vrst bakterij in našel bacil, ki se navadi jesti cukrozo, novo vrsto sladkorja. Zdaj goje obe zvrsti bakterije v Robertsovem laboratoriju, ko Del tega izdelka hranijo za naslednje količine, ostanek pa odcedijo, pasterizirajo in dajejo Temelj no | piščančkom kot hrano. Iz 135 |litrov vode, malo sladkorja in ' amonij akovih soli dela Robertsonova umetna krava naravnemu enakovredno mleko. —Prva plastična snov — celuloid — je prišla v promet 1. 1869. ytwct ircip\ mmTFCA Mit A mm bilo naše romanje v naprej jav- Zopet na božjo pot Kaj romanj pri nas ne bo kon-1Ijeno, nam je gospod določil po- \sebne sedeže v prvih klopeh in ca? Menda res ne. S tem člankom pohitim samo zaradi tega, ker se bojim, da bomo imeli novo romanje, preden bom zadnjega opisal. Dne 11. oktobra t. 1. smo se zopet naložili v velik avtobus in se odpeljali na božjo pot. Ljudem so se naša romanja tako priljubila, da si želijo novih in novih. Ugaja, jim to, kar na romanjih novega vidijo in doživijo: radi gredo, molit v veličastne božje hrame, ki jih je tu naokoli vse polno. Tega dne je bil naš 'glavni cilj novo, čudovito lepo svetišče Marije, Kraljice miru, ki ga je sezidal v Brooklynu italijanski duhovnik Msgr. Cioffi. Priznati moram, da sem videl veliko lepih cerkva. Človek, ki je imel priliko obiskati veličastne gotske katedrale v Zapadni Evropi ali mogočne spomenike italijanske verske umetnosti, si misli, da v Ameriki skoraj nima kaj posebnega iskati in najti. Toda mlada, pa silno močna Amerika se naglo poganja za. evropskimi vzori in tako bna tudi verska umetnost zaznamovati nekaj presenetljivih uspehov. Eden izmed takšnih uspehov je vsekakor cerkev Msgra. Ciof-fija v Brooklynu. Med svetovno vojno se je italijanska fara sv. Rozalije zaobljubila, da postavi nov, veličasten hram božji Mariji Kraljici miru, če bodo fari vojne grozote kar najbolj prihranjene. Fara je vsekakor mo1-rala čutiti vpliv božjega varstva: kajti leta 1942 je postavila nedaleč od stare in uboge župne cer- nas nagovoril s prižnice. Vsi smo .se čutili v tej božji hiši tako rekoč doma, kot otroci pri svojemu nebeškemu očetu. Kar prehitro nam je bilo, ko nas je avto odpeljal proti Man-hattanu, kjer nas je čakalo dobro kosilo v nekem restavrantu v bližini slovenskih frančiškanov. Naš nadaljni cilj je bila hrvaška cerkev na 50. cesti: a spričo velikega prometa smo se morali zadovoljiti z obiskom stolnice sv. Patrika, katero je sicer velik del romarjev že videl. Pa nas je vse eno vse očarala. Ogledali smo si jo po vsej njeni dolžini in širini: da moliti v njej nismo pozabili, ni treba omenjati. Pri vsakem romanju si hkrati ogledamo kako zgodovinsko, tehnično ali umetniško znamenitost. Za 11. oktober sta bili na sporedu dve takšni znamenitosti. Prva je bila grobnica generala Granta, zmagovalca v državljanski vojski med severnimi in južnimi državami ter poznejšega predsednika Združenih držav. Spomenik stoji na vzvišenem mestu na tako zvani “Riverside” in kadarkoli se človek pelje ob Hudsonu proti NeW Yorku, se vedno vprašuje, kaj se skriva v okrogli s stebri obdani stavbi tik veličaste gotske cerkve. Zdaj smo si stavbo .ogledali- Ker je spomenik poleg tako zvane Riverside cerkve, smo seveda tudi v njo stopili. Cerkev je sicer protestantska, a obiskujejo jo tudi katoličani, ker je reS nekaj veličastnega. Nas je naj- kve veličastno cerkev Kraljici, bolj zanimal stolp, ki hrani ^ miru na čast: cerkev, ki ji naj- svojem osrčju največji “Caril-brže v celi Ameriki ni para, kar | Ion” sveta; 72 zvonov, ki so ugla' se lepote tiče. Pročelje .samo še ne napravi J šeni v obsegu sedmih kromati' čnih oktav in na katere se igra' jo pesmi kakor na orgije. Naše kega reda pravičnost in poštenje. Posledice so, na eni strani se kopiči čezmerni kapital, na drugi strani raste uboštvo. V takem okusno. Cerkev je zgrajena v renesan- romanje je bilo tako organizira snem slogu brez kipečega stolpa,'no, da smo bili v stolpu prav .zato ne stopa tako do izraza, ka- času večernega zvonenja, ki mU ta naprava dnevno 13.5 litra j kor kako gotsko svetišče. A ko. pravi j o po angleško “recital- ‘'mleka.” Stroj opravlja delo kra-1 človek stopi vanjo, mu korak m Bili smo očarani ob čudovit ve in trave hkrati. Iz surovih dih zastaneta. Ne ve, kaj bi bolj sestavin ogljikovih hidratov dela/Občudoval; ali bogastvo okrasa proteine in vitamine ter je pred-,ali skladno lepoto;.ali zasvetlja-nik bodočih velikanskih tovarn,' vo ali pestre slike ali marmor- gospodarskem redu kmalu začne ki bodo spreminjale cenene rud- ne kipe ali vitko stebrovje. Ven- propadati mali človek, to je delavec in kmalu tudi srednji sloj, to so trgovci in obrtniki. To iz j Napravo je sestavil ravnatelj ve-1 bil je tudi pobožen človek in je htev zamenjali s pesmijo. Bliz11 ninske snovi v živalsko hrano in j dar umetnik ki je za cerkev de-tem povečale količine mesa. jlal načrte, ni bil zgolj umetnik; ubranosti, dasi nam je največji zvon, tako zvani “Bourdon” kai bobnel v ušesih. Je to največji zvon na svetu, ki je ubran z drugimi zvonovi v harmonijo: tenta “sam,"/’ 40.600 funtov. . . Nazaj grede pa smo spet n10' smo ■čisto jasnega razloga, ker ako .terinarskega instituta Roberts in (vse v cerkvi tako uredil, da člo-Tni ure smo peli vse, kar delavec ne zasluži dovolj, mu jz njo uredil spreminjanje oglji- veku ob vsej tej veličastin lepoti znali: po angleško in po sloven tudi ničesar ne ostane za potro- kiovih hidratov v protein. To bo pogled nehote splava tja, kamor Tko, pa zopet po slovensko in an' šek. Ako delavec nima primer- eden največjih uspehov moderne mu mora: v središče cerkve, kjer jgleško. Ni čuda, če se je vsakd0 nega zaslužka, ne ho imel de- tehnike. ina glavnem oltarju kraljuje ev- narja ne za obleko, ne za druge j Za zdaj imajo v načrtu pre- haristični Bog med nami. stvari, itd. Trgovinski promet izkusno tovarno. Kasneje pa be-1 Kako se v takšni cerkvi moli, pada in kriza nastane. Le kadar do zgradili velike tovarne, ki bo- je samo po sebi umevno. Kar mo! ( delavec dobro zasluži, tedaj tudi do dajale milijone litrov mleka.,nas je še posebno dimilo, je bila! Lepe pozdrave vsem bralcem-dobro troši, tedaj dela kšeft z Ne glede na velikost tovarne bo monsignorjeva vljudnost. Ker je1 Anton Lagoj3- vpraševal, kdaj bomo spet im^1 priliko iti kam drugam pogledat — in molit . . . Gotovo še pojde- GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE DOPISI ZA “SLOVENIJO’’ NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: “SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Federacija ali konfederacija! Ko razpravljamo o svoji bodoči politični, gospodarski in socialni ureditvi, moramo imeti vsak trenutek pred očmi samo blagor slovenskega naroda in ničesar drugega. Da ta blagor dosežemo, pa moramo narodu izpolniti pogoje, ki so potrebni za njegovo srečo. Predvsem je potrebno, da združimo vse Slovence v eno svobodno in samostojno celoto — v slovensko državo. Samo lastna država, ki bo obsegala vse slovensko ozemlje, more biti izhodišče za nadaljno politično in drugačno urejevanje slovenskega vprašanja. Drugo, kar ogromna večina slovenskega naroda že danes zahteva, je to, da ne sme iti slovenska država v nobeno ob-novljeno Avstro-Ogrsno državo in še manj v kako državno zvezo z Italijani. Strašne iz kušnje v zgodovini in tudi današnje postopanje Italijanov in Nemcev s Slovenci so rodile to skoraj enodušno stališče slovenskega naroda. Tretje, kar tudi ogromna večina Slovencev doma in v emigraciji zahteva, jei, da naj se samostojna slovenska država poveže s drugimi, samostoj nimi slovanskimi državami na evropskem jugu. Med Slovenci ni malodušja niti občutka Manjvrednosti. Toda trezna Pvesoja preteklega, današnjega iln bodočega položaja Slovencev na slovenski zemlji nas Mora privesti do zaključka, da Pomeni popolna in trajna izo-Mcija našo narodno smrt. Ne bodimo naivni, da nas bo kdo branil pred požrešnimi apetiti naših italijanskih in nemških ®°sedov. že sedaj, ko so še ta- 0 rekoč na tleh, stegajo roke P° naši zemlji in jemljejo na-S*M ljudem tudi najbolj osnov- Pravice. Le berimo, kaj se ognja na Koroškem, Goriškem in v Trstu! Po vsem sve-n se ustvarjajo mogočni blo '> države se med seboj pove-^ojejo zaradi varnosti, obram-6 in tudi iz gospodarskih in- Mresov. Politično zrelo slovensko ^udstvo to vidi in čuti, in zato 01 zahteva, naj odgovorni _°venski politični predstavni- mere na slovanskem jugu take, da bi bila primernejša oblika povezave teh držav — zveza držav (konfederacija), kateri ostane vsaka država še nadalje — po vstopu v konfederacijo — povsem samostojna država s svojimi državnimi organi, s svojimi financami, svojo vojsko itd., ter tudi s pravico, da iz konfederacije vsak trenutek izstopi. Seveda predstavlja taka konfederacija zelo ohlapno državno telo. Danes nimamo na svetu nobene take konfederacije. Vse konfederacije, ki so se pojavile v zgodovini, so se ali razbile v prvotne države ali pa so poiskale trdnejšo medsebojno povezavo in so se spremenile v federacije ali celo v edinstvene države. O tem se pišejo danes dolge razprave, toda mi zaenkrat nimamo namena podrobneje o tem razpravljati. Omeniti hočemo samo še to, da tako federacija, kakor tudi konfederacija imata svoje svetle in svoje temne strani, svoje v1 žc danes — jutri je lahko Prepozno — pripravljajo ren in vodijo razgovore s ^ edstavniki drugih narodov slovanskem jugu o možno-b in načinu povezanja slo- nske države z drugimi drža-VaMi. 2 čustveno nagnjenje do sta/reba ali Beograda, ampak v jMM položaj našega naroda .i zdravo ljudsko pojmova-® v smer, ki smo jo nakazali. . Naj torej? Zasledujemo dva ^ Ja: na eni strani samostoj-st, na drugi povezavo. ,Kako kaklViti V s^ad c*va c*bia’ 0 b° doseči oba namena ? Prav g. eM vprašanju se vrše med Sl^ci in zlasti med pristaši j; živahne debate. s, b* so mnenja, naj vstopi ti jVe,bska država (ki mora bi-je,zb0dišče za vse kombinaci-(I v skupno zvezno državo Aberacijo) s Hrvati in Srbi j^bUMda tudi z Bolgari in st ^nci. Federacija pred-jjo Ja danes precej razširje-(jj’ ^Mderno državno obliko ZDA, Argentina, Švica Pre \?u®ža državam-članicani 8to^bj° svobodo in samo-n0 .nost’ vendar pa tvori emot-jM trdno državo. ru£i so mnenja, da so razi- prednosti in svoje pomanjkljivosti. Nekateri Slovenci so mnenja, da bi bilo za nas najbolje, če bi pobrali vse najboljše iz obeh omenjenih sistemov: da bi si tudi po sklenitvi pogodbe z drugimi; državami o-hranili kar moči svojo državno samostojnost; radi bi pa tudi predstavljali veliko vojaško moč in radi bi imeli velik gospodarski trg na drugi strani. V koliko je ta ideja ustvarlji-va, bo pokazala bodočnost. Za danes lahko rečemo tole : prav je, da Slovenci razpravljamo tudi o političnih vprašanjih in iščemo rešitve, ki bi bila najboljša za naš narod. O končni rešitvi teh vprašanj pa bo moral na popolnoma demokratski način odločiti ves narod, na osnovi danih razmer. Proti narodovi volji ni mogoča nobena rešitev. Mi, slovenski izseljenci moremo in moramo svoje politične probleme mirno, resno in stvarno proučevati in pripravljati predloge za njih primerno rešitev. Nimamo pa pravice narodu ničesar ukazovati ali vsiljevati Sm. R. Kdo je moril-resnica prihaja na dan Uradni list FLR Jugoslavije prinaša cele vrste sodnih objav s predlogi, da se uvede postopek za dokaz smrti oseb, ki so “izginile” v času vojne in v mesecih po njej. Iz objav je razvidno, da so komunisti spravili s poti na stotine svojih političnih nasprotnikov brez vsakega sodnega procesa. Resnica o slovenskih Katinih prihaja na dan s pomočjo komunistov samih. Nadaljujemo z objavo imen 18.2.1887 v Laški vasi, poro-, voboditvi zbežal na Koroško in žrtev, ki smo jo začeli v zad- čen, nameščenec uprave poli- se od tedaj pogreša. KRŠČANSKA DEMOKRACIJA NA DELU Krščanska demokratska unija za Srednjo Evropo je priredila sprejem delegatom Združenih narodov Dne 26. oktobra 1953 je Krščanska demokratska unilja za Srednjo Evropo priredila sprejem delegatom Združenih narodov v Beekman Towers hotelu v New Yorku. Povabilu se je odzvalo okoli 40 delegatov raznih narodov z vseh delov sveta, največ takih, ki zastopajo krščanskodemokratska gibanja in politične stranke med svojimi narodi. Med gosti so bili zastopniki Narodnega odbora za Svobodno Evropo, zastopniki delavskih strokovnih zvez v Združenih državah in drugod, nekateri drugi odlični politični zastopniki in pa zastopstva krščansko-demokratskih strank v begun-stvuč med njimi tudi Slovenske ljudske stranke, ki je članica unije. Predsednik izvršnega odbora unije, zastopnik čehoslova-ške ljudske stranke prof. Adolf Prohaska je goste pozdravil in v svojem govoru poudaril : Nocojšni sestanek naj bi bil začetek ožjega sodelovanja med krščanskimi demokrati Zapadne Evrope, Južne Amerike in Srednje Evrope. Mi, krščanski demokrati Srednje Evrope, smo dali pobudo za to sodelovanje in povabili Vas, svoje prijatelje in somišljenike iz Latinske Amerike in Zapadne Evrope, ki sedaj tu v New Yorku zastopate svoje narode v organizaciji Združenih narodov. Pozdravljamo Vas in hvaležni smo Vam, da ste se odzvali vabilu, kljub temu, da vas vežejo druge odgovornosti in dolžnosti. Zagotavljamo Vas, da Vaša prisotnost pomeni za nas veliko vzpodbudo in da Vam bodo hvaležni vsi naši prijatelji, ki bodo zvedeli za ta naš sestanek. Vaša prisotnost dokazuje, da je krščanska demokracija krepka in koristna vez, ne le med tistimi krščansko-demokratski-mi strankami, ki delujejo v rednih razmerah med svojimi narodi, ampak tudi vez in skupnost, ki obsega tudi tiste, Id so v begunstvu ali, ki se v podzemlju bore za krščansko-de-mokratska načela in ideale. Prosimo Yas za bodoč© ožje sodelovanje v raznih mednarodnih organizacijah in posebno v Zvezi krščanskodemokrat-skih strank v Parizu. Nas je komunistično nasilje pregnalo iz naših domovin in dobili smo zavetje v tej veliki demokratični deželi, v Združenih državah Severne Amerike. Tu v New Yorku smo ustanovili zvezo naših političnih strank. Spomladi je naša zveza imela svoj prvi kongres, ki je po splošnem mnenju bil velik uspeh. Dobili smo pismene in brzojavne pozdrave od vseh krščansko-demokratskih strank po svetu in mnogi odlični zastopniki ameriškega javnega življenja so prišli na naš kongres. Okrepčani s tem uspehom nadaljujemo delo za osvobojen je naših dežel in narodov izpod komunističnega totalitarizma in za vključenje Združeno Evropo, preko te pa v močno demokratično svetovno družino narodov. Bitka za boljšo bodočnost človeštva se v veliki meri bije v okviru Združenih narodov. V tej ustanovi Vi zastopate in branite krščanska in demokratična načela. S' tem zastopate in branite tudi resnične koristi naših narodov, ki so sedaj v sužnosti pod komunizmom in ne morejo govoriti. Krščanski demokrati iz Srednje Evrope, sedaj v begunstvu molimo in želimo, da bi Bog blagoslovil Vaše napore in Vam dal moči in sreče, da bi uspešno rešili vse mučno težke zadeve sedanjega zmedenega mednarodnega življenja.” Na pozdrav je odgovoril belgijski senator R. Maurice Or-ban: “Vsi, ki smo nocoj prišli sem, smo Vaši prijatelji. Lahko računate, da bomo vsi branili Vašo sveto stvar tako v naših domačih parlamentih kot pred zastopniki Združenjih narodov. Vse nas napolnjuje vera v zmago, vera, da bomo dosegli red, ki ga bodo prevevala načela, ki so Vaša in naša.” Nad dve uri so se delegacije zadržale v razgovoru z begunskimi zastopniki in razpravljale zlasti o vprašanju prisilnega dela in prisilnih taboriščih. nji številki. 21 7-53 Sedevčič Marija rojena Humar, roj. 25.12.1901 v Grgarju, Gorica, stan. Grgar 111, je bila 7.12.1943 odpeljana od partizanske patrole in se od tedaj pogreša. 22 7-53 Gubane Alojz, roj. 23.8.1918 v Vodicah, stan. Vodice 58, je kot domobranec ob osvoboditvi pobegnil preko državne meje, nakar se je vrnil ter bil baje zajet ter odveden v taborišče v Teharjih. Od 25. 6.1945 naprej se pogreša. 23 7-53 Dr. Žele Jože, roj. 4.1.1915 v št. Petru na ,Krasu, pristav Poštne direkcije, poročen, stan. Ljubljana, Titova c. 52 je od junija 1945 pogrešan. 24 7-53 Kovač Avgust, roj. 28.8.1904 na Viru, Domžale, poročen, bolničar, stan. Ljubljana, 'Ravnikarjeva 5, je od junija 1945 pogrešan. 25 7-53 Grintal Franc Vincenc, roj. 11.4.1904 v Ljubljani, poštni manipulant, stan. Ljubljana, Sv. Petra nasip 71, je od konca maja 1945 pogrešan. 26 7-53 Eferl Franc, roj. 10. 6.1887 v Poliški vasi, črkoslikar, stan. Maribor, šercerjeva 37, je bil 4.6.1945 aretiran in se od tedaj pogreša. 27 7-53 Jaroš Ervin, rojen 27.6.1892 v Mariboru, kuhar, stan. Maribor, je bil do jan. 1946 zaprt v taborišču v Studencih pri Mariboru in se od tedaj pogreša. 28 7-53 Marolt Alojz, roj. 15.7.1905 v Volčjem št. 10, Postojna, je bil pri domobrancih ter baje od edinic NOV enkrat leta 1945 zajet ter odpeljan v Teharje ter se od takrat pogreša. 29 7-53 Vekar Bogomir, r. 6.11.1926 v Goričah, delavec, stan. v Dilcah 17 je bil dne 17. 3.1944 odpeljan od edinic N-OV in baje ustreljen. 30 7-53 Vekar Jožefa, roj. 25.2.1914 v Goričah, samska, cije, stan. Ljubljana, Soška ul. 20, se od konca maja 1945 pogreša. 34 8-53 Pergar Janez, roj. 27.11.1896 v Svinjah, kmet, stan. v Svinjah 32 je bil med okupacijo 9.8.1944 od neznancev odveden in se od tedaj pogreša. 35 8-53 Cankar Matija, r. 10.10.1915 v Britofu, stan. Britof 19, Kranj, se pogreša od maja ozir. od začetka junija 1945. 36 8-53 Cankar Jožef, roj. 8.3.1918 v Britofu, stan Britof 19, Kranj, se pogreša od maja ozir. začetkom junija 1945. 37 8-53 Kastelic Ciril, roj 8.4.1918 v Dešeči vasi, Žužemberk, kmet, je služil v domobrancih in se od 9.5.1945 pogreša. 38 8-53 Kastelic Alojzij, r. 25.12.1920 v Dešeči vasi, Žu žemberk, kmet, je služil v domobrancih in se od 9.5.1945 pogreša 39 8-53 Jenko Jožef, študent, roj. 20.4.1922 v Mavči čah, se pogreša od konca maja 1945. 40 8-53 Brolih Janez, kmet iz Tupalič št. 4, roj. 26.6.1909, se pogreša od prvih dni meseca maja 1945. 41 8-53 Kastelic Janez, r. 29.9.1912 v Predolah, Grosuplje, žel. delavec, stan. Predole 14, je kot domobranec ob osvoboditvi v maju pobegnil na Koroško, od koder je bil transportom vrnjen v Jugoslavijo. Od 2. junija 1945 se pogreša. 42 8-53 Pavlin Jožef, roj. 13.10.1910 v Zapužah, št. Jernej, kmet, je služil v domobrancih in se od leta 1945 pogreša. 43 8-53 Pavlin Franc, roj. 6.4.1902 v Zapužah, št. Jernej, kmet, je bil med okupa cijo pri domobranski policiji do osvoboditve. Od 9. maja 1945 dalje se pogreša. 44 8-53 Lužar Franc, roj 4.1.1908 v Dol. Kamenju 5, Li LaSall N- ^o, je M, med ok„ ustreljena. 31 8-53 Wucherer Franc, r. 29.9.1887 v Sp. Prelogah, posestnik in strojnik, Mlače 6, Poljčane, se pogreša od 26.7. 1945. 32 8-53 Djukič Nikolaj, r. 18.12.1898 v Slav. Brodu, podoficir, stan. Ljubljana, Alešev-čeva 21, se pogreša od poletja 1945. 33 8-53 Seiberl Jožef, roj. To vprašanje je namreč sedaj v razpravi pred skupščino Združenih narodov. Med evropskimi delegati so bili: Bel-gijanci, Francozi, Nizozemci, Angleži in Italijani. Prišli so delegati iz južnoameriških držav: Bolivija, Brazilija, Chile, Kolumbija, Costa Rica, Kuba, San Dominigo, El Salvador, Mehika. Poleg teh so prišli k sestanku tudi delegati Kanade, Avstralije, narodne Kitajske in Združenih ameriških držav. Slovensko ljudsko stranko so pri sprejemu zastopali Ivan Avsenek, dr. Alojzij Kuhar, dr. Frido Vogačnik, dr. Ludo-vik P uš in dr. Miha Krek, pačijo domobranski podoficir. Od 9. maja 1945 se pogreša. 45 9-53 Mavec Jože, roj. 4. 2.1918 v čemšah, Mirna peč, stan. Novo mesto, Ljubljanska 12, oženjen, je kot domobran ski oficir odšel 8. maja 1945 iz Novega mesta proti Radečam in se od takrat pogreša. 46 9-53 Murn Franc, rojen 51 10-53 Kersnič Anton r. 5.1.1924 v Hrovači, Ribnica, je po osvoboditvi zbežal na Koroško in se od tedaj pogreša. 52 10-53 Boh Anton, Egon, roj. 16.12.1919 v Ljubljani, poročen, učitelj, stan. Zadobrova 43, je od poletja 1945 kot biv. slov. domobranec pogrešan. 53 10-53 Zrimšek Viktor, r. 30.3.1906 v Ljubljani, poročen, tehnični uradnik, stan. Ljubljana, Bezenškova 7 je od začetka julija 1945 kot slovenski domobranec pogrešan. 54 10-53 Levstek Matevž, r. 26.12.1908 v Zadnikih, stan Zadniki 7, Velike Lašče, je ob razpadu zbežal na Koroško, od koder je bil leta 1945 vrnjen v Jugoslavijo in se od takrat pogreša. 55 10-53 Govekar Viljem, r. 4.6.1912 v Dobračevi, sobosli-kar, Dobračeva 64, Žiri, je koncem maja 1945 neznano-kam izginil. 56 10-53 Kogovšek Vinko roj. 30.1.1925 v Ljubljani, samski, študent STš, Ljubljana, Kladezna 4, se kot politični interniranec od spomladi 1945 pogreša. 57 10-53 Šket Štefan, roj 19.12.1882, stan. Sv. Ana 64 Makole, je bil avgusta 1945 zaprt v Mariboru in se od januarja 1946 pogreša. 58 11-53 Makovec Ivan, r. 1.4.1884 v štomažu, stan. što-maž 35, je bil 26.9.1943 odpeljan od Nemcev v Gorico Ker je bil slaboumen, so ga Nemci izpustili. Na poti proti domu pa je bil baje od partizanov ustreljen. 59 11-53 Arko Jože, roj 28.11.1908 v Jurjeviči, Ribnica, nared, jug. vojske, stan. Ljubljana, Trstenjakova 1, slovenski domobranec se od maja 1945 pogreša. 60 11-53 Kupljenik Janez, roj. 28.3.1917 v Gor. Orehovici, Št. Jernej, tam stanujoč, poljski delavec, je bil mobiliziran od Be-ga aprila 1945. Po osvoboditvi se pogreša. 61 12-53 Nose Ivan, roj. 24. 2.1923 v Tisovcu, delavec, stan. Tisovec št. 6 je po osvoboditvi zbežal na Koroško. Zadnjič so ga videli v Celju 31. maja 1. 1945. 62 12-53 Trošt Jožef, roj. 20.8.1926 v Podbregu, kmet, Podbreg 4, je bil odpeljan 12. 24.2.1913 v Gor. Straži, stan. 12.1944 od partizanov in se od Dol. Straža 25, Novo mesto, se takrat pogreša. je leta 1945 kot domobranec javil oblastem ter se o 8.8. 1945 pogreša. 47 9-53 Šimenc Stanislav, r. 8.11.1917 v Dol. Straži, Novo mesto, tam stanujoč, je bil pri domobrancih in se od 8.8.1945 pogreša. 48 10-53 Koritnik Janez, r. 6.12.1890 v Hrastniku, železničar v Laškem, se pogreša od 21. junija 1945. 49 10-53 Lapornik Vincenc, roj. 4.7.1902 pri Sv. Lenartu na Laškim, orožnik, Gorišnica 93, Ptuj, je bil 21.5.1945 od naših oblasti aretiran in se od tedaj pogreša. 50 10-53 Kersnič Ignac, r. 6.9.1925 v Hrovači, Ribnica, tovarniški delavec* je po ps- 63 12-53 Udvanc Alojz, roj. 4.4.1906 v Gastrop, Nemčija, stan. št. Jernej, Novo mesto, je bil od leta 1943-1945 pri domobrancih. Po umiku proti Avstriji je bil od NOV zajet in konfiniran v Karlovcu. Od takrat dalje se pogreša. 64 12-53 Vejič Preko, roj. 5. 7.1905 v Medincih, biv. narednik, stan. Ljubljana, na Gmajni 17, se od poletja 1945 pogreša kot bivši! oficir slovenskih domobrancev. 65 1253 Lušin Vlado, roj. 19.10.1922 v Sodražici, tehnik, stan. Ljutomer, je pogrešan od marca 1945. 66 12-53 Žvokelj Alojz, roj. 2.1.1927 v Ustju, kmet, je bil ob koncu vojne aretiran pd ju- goslovanske vojske in se od tedaj pogreša. 67 12-53 Vidmar Filip, roj. 28.8.1926 na Kovku, stan. v šturjah, Slomškova 20, je bil februarja 1944 mobiliziran od domobrancev, toda se po osvo-aoditvi ni več javil. 68 12-53 Gole Mihael, roj. 16.9.1917 v Košakih, kmečki sin, stan. Ščavnica št. 62, je bil 20.5.1945 aretiran in se od takrat pogreša. 69 12-53 Šircelj Anton, roj. 5.12.1900 v Rihpovcu, delavec, stan. Poljane 5, Mirna peč, je došel spomladi 1944 v domobrance. Od 20. maja 1945 se pogreša. 70 12-53 Zupanc Matevž, r. 22.9.1907 v Hambornu, stan. v Brnici 175, je bil v mesecu maju 1945 aretiran in se od takrat dalje pogreša. 71 12-53 Pap Frančiška, r. 5.1.1897 v Hrastniku, stan. v Brnici 71, je bila v maju 1945 aretirana in se od tedaj dalje pogreša. 72 12-53 Senica Ivan, roj. 22.12.1910 v Koroški Beli, že-lezostrugar, Celje, Zavodna 45, se pogreša od meseca junija 1945. 73 12-53 Košir Filip, roj. 31.7.1906 v Dol. Straži, železo-strugar, stan. Cegelnica 26, je po osvoboditvi zbežal in se od tedaj pogreša. 74 16-53 Kotnik Franc, roj. 13.1.1916 v Trbovljah, stan. is-totam, je bil v mesecu maju 1945 aretiran in se od tedaj dalje pogreša. 75 16-53 Gehart Alojz, rudar, Senovo 62, je bil odveden po partizanih dne 26.9.1944 in je od takrat za njim izginila vsaka sled. 76 16-53 Banič Marija roj. Kostner, Onek 4, Kočevje, in 77 16-53 Osterman Terezija, roj. Kostner, Onek 26, Kočevje, sta se preselili v Krško, kjer sta bili tik pred osvoboditvijo čez noč nekam odpeljani in je od tedaj dalje za njima izginila vsaka sled. 78 16-53 Rugelj Franc, roj. 11.9.1895 v Št. Rupertu na Dol., žand. narednik, stan. v Brežini št. 74, je bil 4.6.1945 aretiran. Od tedaj je za njim 'izginila vsaka sled. 79 16.53 Mohorič Alojzij, r. 19.6.1900 v Planini pri Rakeku, mehanik, stan. Boh. Srednja vas 33, je bil v prvi polovici septembra 1943 zajet od partizanske patrole v Soteski in se od tedaj pogreša. 80 16-53 Koritnik Anton, posestnik v Cerkljah 9 je pogrešan od maja 1945. 81 16-53 Zdouc Helena, r. 13.4.1805 v Slivnici, stan. Trbovlje 9 se pogreša od 1. jun. 1945. 82 16-53 Franko Jože, roj. 28.5.1904 v Gor. Vrhpolju, kmet, je bil meseca maja 1945 aretiran kot bivši domobranec in odveden v št. Vid nad Ljubljano. Tam se je nahajal nekako 3 mesece, od takrat dalje pa se pogreša. 83 17-53 Fras Ferdinand, r. 5.3.1909 v Ptuju, poročen, nameščenec, stan. v Ptuju, je bil leta 1945 od naših oblasti aretiran in od takrat ni o njem več nobenega sledu. 84 17-53 Legan Rudolf, roj. 4.11.1904 v Jami, je dne 2.5. 1945 z nemško posadko zapustil Dvor in se od takrat dalje pogreša. 85 17-53 Groznik Janez, r. 6.4.1875 v Malih dolah, stan. Gaberje 13 pri Stični, upokojeni orožnik, je bil 14.8.1942 zajet od partizanov in od tedaj dalje ni o njem nikakega sledu. M .17-53 Muhič lože, foj. 7.3.1911 v Gor. Lakovnicah 11, Novo mesto je bil po osvoboditvi leta 1945 priprt v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je 11. 7.1945 umrl. 87 17-53 Pleteršek Matilda, roj. Pepelko, roj. 19.2.1903, frizerka, Ptuj, Vičava 4, je bila maja 1945 zaprta in od tistega časa ni od nje nobenega glasu. 88 17-53 Mrvar Feliks, roj. 1.8.1907 v Cviblju, stan. Dvor 8 je 1944 vstopil v domobrance. Po osvoboditvi je bil 5.7. 1945 odveden v Žužemberk in od tedaj ni o njem glasu. 89 17-53 Skubic Franc, r. 29.9.1919, hišar, stan. Trška gora 30, je kot domobranec 4. 5.1945 odšel z ostalimi domobranci in se ni več oglasil. 90 18-53 Kogovšek Jože, r. 21.3.1911, Rovte 112, je bil domobranec in se pogreša od jun. 1945. 91 18-53 Gazvoda Janez, r. 6.9.1899 v Vel. Brusnicah, posestnik, stan. Vel. Orehek 6, Novo mesto, je bil julija 1946 odkrit kot skrivač, odpeljan v Novo mesto in se od takrat pogreša. 92 18-53 Benčič Janez, roj. 8.7.1914 v Dol. Križu, Novo mesto, kmet, je stopil med domobrance in se od 15. julija 1945 pogreša. 93 18-53 Lužar Janez, roj. 5.5.1906 v Igleniku, delavec, stan. Semjč, je bil 8.9.1943 po partizanski patroli aretiran in se od tedaj pogreša. 94 18-53 Umek Jože, roj. 18.8.1915, stan. Notranje gorice, avtomehanik, je bil ustre- 1 Ijen v oktobru 1943 od vojaškega sodišča v Kočevju. 95 18-53 Oblak Franc, roj. 20.11.1924, delavec, 96 18-53 Oblak Vinko, roj. 18.9.1926, delavec, in 97 18-53 Oblak Janez, roj. 11.9.1928, delavec, vsi trije iz Gorenj'e vasi, Trata 1, se pogrešajo od meseca jun. 1945. 98 20-53 Šircelj Janez, roj. 29.3.1910 v Ameriki, kmet, Javorje 26, je bil dne 5.7.1945 od dveh neznanih vojakov od doma odveden. 99 20-53 Galuf Franc, roj. 12.2.1886 v Slatini, stan. Šoštanj, Glavni trg 5, je bil januarja 1945 zaradi ovaduštva in sodelovanje z Gestapom likvidiran. 100 21-53 Franc L'i p o gl a v-sek, roj. 4.10.1915 v Sv. Križu pri Ajdovščini, profesor, Ljubljana, Dolenjska c. 48, je bil oficir pri domobrancih. Od junija 1945 se pogreša. 101 21-53 Poženel Karl, roj. 27.9.1904, delavec, Podgriže 19, Gorica, je kot domobranec odšel maja 1945 na Koroško in se od tedaj pogreša. 102 21-53 Ačkun Eva, roj. 13.4.1891, Hrastnik 35, je bila leta 1945 aretirana in se od tedaj pogreša. 103 21-53 Petkovšek Friderik, roj. 5.3.1913, Hotederšči-ca 38, se kot domobranec pogreša od junija 1945. 104 21-53 Erjavec Ignac, r. 22.7.1901 v Dragi pri Višnji gori, biv. akt. mornariški podoficir, Ljubljana, Lepodvorska 28, je bil med vojno pri domobrancih. Od julija 1945 se pogreša. 105 21-53 Tomšič Franc, roj. 20.3.1914, delavec, Brezovica 45, je bil domobranec in se pogreša od 10. junija 1945. 106 21-53 Koprivec Franc, r. 17.11.1919, delavec, Polhov-gradec, je bil domobranec in se pogreša od junija 1945. 107 21-53 Mrevlje Anton; r. 12.6.1907, 108 21-53 Mrevlje Stanislav, roj. 3.5.1911, 109 21-53 Mrevlje Frančišek, roj. 15.4.1914, 110 21-53 Mrevlje Jakob, r. 24.7.1915, iin 111 21-53 Mrevlje Vincenc, roj. 15.7.1917, vsi iz Brezovice št. 1, Ljubljana, in sinovi Alojza in Marjane roj. Pleško, so bili domobranci in se pogrešajo od junija 1945. 112 22-53 Kariž Albert, roj. 8.3.1904 v Opatiji, poštni u-radnik, Ljubljana, Pohlinova 1, je bil med vojno slovenski domobranec. Od junija 1945 se pogreša. 113 22-53 štamcar Vincenc, roj. 1.1.1913 v štatemberku, stan. Podturn 4, je bil kot domobranec odpeljan v zapore v št. Vid nad Ljubljano in se od avgusta 1945 pogreša. 114 22-53 Jevnikar Frančišek, roj. 17.12.1905, Gornje Praproče 6, se kot domobranec pogreša od maja 1945. 115 22-53 Turk Franc, roj. 9.8.1904, kmet, Zagorica 5, Trebnje, se kot domobranec pogreša od maja 1945. 116 23-53 Smrekar Franc, r. 15.5.1914 na Brezovšči 2, Trebnje, je bil kot domobranec prepeljan ob osvoboditvi s Koroškega v Jugoslavijo ter se od tedaj pogreša, 117 23-53 Golob Fi’anc, roj. 12.12.1905, Vel. Podljuben, se od osvoboditve dalje pogreša. 118 23-53 Gašperlin Franc, roj. 26.8.1916, kmet, Predoslje 18, se pogreša od maja 1. 1945. 119 23-53 Koprivec Janez, r. 30.11.1913, čevljar, Zabrdje, Trebnje, je odšel kot domobranec na Primorsko in se od osvoboditve pogreša. 120 23-53 Čerin Jakob, roj. 25.7.1908 v Leskovici, kmet, delavec, stan. v Gor. vasi, se pogreša od meseca maja 1945. 121 23-53 Pavlenč Janez, r. 6.10.1901 v Dol. Prekopi, stan. Roje 18, cestar, je bil junija 1942 odveden od NOV in se od takrat pogreša. 122 23-53 Volčjak Franc, r. 2.2.1913 na Ratežu 23, posestnik, je bil po osvoboditvi kot domobranec odveden v št. Vid nad Ljubljano in se od takrat pogreša. 123 23-53 Marčinko Aleks., roj. 30.1.1907, stan. Maribor, Beograjska 21, je bil dn^i 22. 12.1945 na okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na 4 leta odvzema prostosti. Kazen je prestajal v KPD v Mariboru, odkoder je bil 15.1.1946 neznano kam odpeljan in se od takrat pogreša. 124 23-53 Jauk Marija, roj. 2.2.1872, poljedelka, Fikšinci 1, je koncem avgusta 1945 v taborišču Hrastovec pri št. Lenartu baje umrla. 125 23-53 Ducman Ivan, roj. 4.2.1905 v Sp. Polskavi, stan. Maribor, Lesičjakova 176, je bil 15.7.1945 od varnostnih organov aretiran in se od tedaj pogreša. 126 23-53 Habjan Lovrenc, kmet. delavec, roj. 2.8.1916 v Breznici, stan. Škofja loka, je pogrešan od konca maja 1945. 127 23-53 Peklar Albin, roj. 24.10.1924, Podsmreka 44, se pogreša od junija 1945. 128 23-53 Jesenko Franc, r. Nova vas 10.4.1906, stan. Stara vas 37, Kranj, se pogreša od junija 1945. 129 23-53 Jelovčan Pavle, r. 11.1.1901 v Zaprevaljih, stan. Dol. Dobrava, Kranj, se pogreša od junija 1945. 130 23-53 Marčič Ferdinand, roj. 16.1.1875, poslovodja v p. iz Celja, se pogreša od novembra 1946. 131 23-53 Ramšak Angela, roj. 20.4.1901 v črnolici, stan. Čeče 45, Trbovlje, je bila 1. 1944 aretirana in se od tedaj pogreša. 132 23-53 Jamšek Rudolf, r. 29.3.1898, Trbovlje - Loke 85, je bil 9.5.45 aretiran in se od takrat pogreša. 133 23-53 Serdinšek Jožef, roj. 18.3.1906 v Mestnem vrhu pri Ptuju, delavec, Vičava 71, se pogreša od 30.11.1947. 134 23-53 Zamida Rozalija, vdova, roj. 27.8.1894 v Pod-turnu, stan. v Toplicah 5, je bila 11.11.1943 odpeljana v gozd in se od tedaj pogreša. 135 23-53 Berdik Anton, roj. 8.10.1914 v Gabrovki, je bil kot domobranec po osvoboditvi interniran v št. Vidu pri Ljubljani in se od takrat pogreša. 136 23-53 Pavle Anton, roj. v Brezju pri Rožnem dolu, posestnik, Podreber 5, je bil kot domobranec po osvoboditvi odpeljan v novomeške zapore ter se od tedaj pogreša. 137 23-53 špeglič Franc, roj. 1.8.1901, trgov, potnik, Celje, se pogreša od 8.8.1945. 138 24-53 Slapšek Jožef, roj. 21.1.1922 v Radečah, usnjar, Šibenik 24, Celje, se pogreša od maja 1945. 139 24-53 Eller Franc, kovač, roj. 27.4.1908 v Škofji vasi, Vitanje, se pogreša od 12.6.1945. 140 24-53 Privšek Mihael, r.; 3.9.1887 v Šmartnem, sedlar, Latkova vas 99, Celje, se pogreša od 19.5.1945. 141 24-53 Gorenc Anton, roj. 2.1.1897 na Studencih, stan. Trbovlje, se pogreša od maja 1. 1945. 142 24-53 Dogša Jožef, roj. 16.3.1896 na Humu, posestnik, Ormož 141, in 143 24-53 Dogša Elizabeta, roj. 11.11.1893, posestnica, Ormož 141a, se pogrešata od julija oz. avg. 1945. 144 24-53 Avguštin Anton, r. 3.12.1920 v Podturnu 28, se od osvoboditve pogreša. 145 24-53 Bence Anton, roj. 2.10.1889 v Leskovcu, rudar in posestnik, št. Rupert 7, se pogreša od konca maja 1945. 146 24-53 Jonke Kamilo, r. 18.7.1891 v Oplotnici, grad. tehnik, Celje, se pogreša od konca avgusta 1945. 147 24-53 Bajec Milan, roj. 7.10.1913 v škrilju, gozdar, Straža, Novo mesto, je bil po osvoboditvi odveden y št. Vid nad Ljubljano in se od takrat pogreša. 148 24-53 Pajnič Jože, roj. 24.4.1913 v Ljubljani, Gosposka ul. 10, se kot domobranec pogreša od začetka jun. 1945. 149 24-53 Sočnik Peter, roj. 4.2.1902 v Vrzdencu, orožnik, Ljubljana, Poljanski nasip 52, je- bil po osvoboditvi aretiran in se od 28.6.1945 pogreša. 150 24-53 Ramovž Jakob, r. 7.12.1923 v Feričancih, študent, Ljubljana, Koroška 4, se kot domobranec pogreša od 25.6.1945. 151 24-53 Soklič Karl, roj. 21.9.1906 v Ljubljani, nared, vodnik, Jeranova 2, se od konca maja 1945 pogreša. 152 24-53 Pestotnik Janez, r. 6.2.1911 v Malem Jelniku, st. Blagovica št. 7, se od maja 1. 1945 pogreša. 153 26-53 Merjasec Ivan, roj. 13.10.1907 v Zg. Pirničah, je bil domobranec in se od junija 1945 pogreša. 154 26-53 Mole Jakob, kmečki delavec, Stara Vrhnika 23, je bil domobranec in se od junija 1945 pogreša. 155 26-53 Šteblaj Rudolf, r. 25.12.1922 v Hrastuljah, Novo mesto, se- od maja 1945 pogreša. 156 26-53 Žnidaršič Janez, r. 16.2.1904 v šmalčji vasi, Novo mesto, se od avgusta 1945 pogreša. 157 27-53 Bizjak Ernest, roj. 22.12.1897, varilec, Trbovlje-Loke 51, je bil v maju 1945 a-retiran in se od tedaj dalje pogreša. 158 29-53 Berdajs Valentin, r. 10.2.1879 v Savi pri-Litiji, tov. delavec, Celje, Zg. Hudinja, se pogreša od avgusta 1945. 159 29-53 Kos Franc, 6.12. 1906 v Lopati, stan. Radeče 195, je bil v maju 1945 aretiran in se od tedaj dalje pogreša. 160 29-53 Osredkar Anton, r. 6.6.1906 na Gor. Dobravi, stan. istotam, je pogrešan od junija 1945. 161 29-53 Sever Karl, roj. 7. 11.1924, Kresniški vrh 21, je bil domobranec in se pogreša od 25.6.1945. 162 29-53 Ladinek Franc, r. 26.11.1888 v Kumenu, stan. Ljubljana, se od junija 1945 pogreša. 163 29-53 Kašper Leopoldi-na, roj. 1.11.1899, Sv. Primož na Pohorju 38, je bila 27. maja 1947 aretirana in se od ta- Demokracija—brez strank! krat pogreša. 164 29-53 Dolinar Andrej, r. 6.7.1900, Ljubgojna 5, Horjul, je bil domobranec in. se pogreša od junija 1945. 165 29-53 Starc Alojzij, roj. 10.6.1907, Kresnice 8, je bil domobranec in se pogreša od 20.5.1945. 166 29-53 Založnik Franc, r. 10.11.1923, kmet. Podreberje 8, je bil domobranec in se od junija 1945 pogreša. 167 29-53 Praznik Jožef, roj. 3.9.1920, Planina 41 pri Rakeku, je bil po osvoboditvi leta 1945 odpeljan v taborišče št. Vid nad Ljubljano in se od tedaj pogreša. 168 29-53 Martinčič Jože, roj. 15.2.1904 v Svibnem, Hrastnik 183, je bil maja 1945 aretiran in se od takrat pogreša. 169 29-53 Humski Miroslav, r.\ 28.11.1908, stan. Trbovlje*-Lo-ke 707, je bil maja^l945 aretiran In se od takrat pogreša. 170 29-53 Kovač Miha, r. 6. 8.1903, želz. delavec, Vesela gora 25, je bil po osvoboditvi odpeljan v taborišče Št. Vid nad Ljubljano in se od tedaj pogreša. 171 29-53 Kašič Martin, pos. sin, roj. 23.4.1911, stan. Selška gora 7, je bil v septembru ali oktobru 1945 priprt v Trebnjem in se od tedaj pogreša. 172 29-53 Obran Franc, roj. 30.3.1907, Maribor, Gajeva 3, je bil 21.1.1946 iz okrožnih zaporov v Mariboru neznano kam odveden in se od tedaj pogreša. 173 29-53 Žust Franc, roj. 4. 12. 1910, 174 29-53 Žust Jakob, r. 20. 7.1913, 175 29-53 Žust Anton, roj. 27. 11. 1919, 176 29-53 Žust Kajetan, roj. 3.8.1924, 177 29-53 Žust Jože, roj. 10. 2.1926, vsi kmečki delavci, sinovi Antona in Marije Kogovšek, Vrh 3 pri Logatcu, so bili domobranci in se od junija 1945 pogrešajo. 178 29-53 Stražar Jože, roj. 7.3.1880, kmet, Čeplje 6, je bil julija 1942 od neznancev odpeljan od doma in se od tedaj pogreša. 179 29-53 Balantič Avgust, r. 20.10.1906, policaj, Kranj, se pogreša od 16. maja 1945. 180 29 53 Jazbec Martin, r. 11.11.1901, čevljar, Horjul, je bil domobranec in se od junija 1945 pogreša. 181 29-53 Pak Franc, roj. 23. 3.1906 v Lenartu v Slov. gor., Maribor, Tržaška c. 22, je bil julija 1945 odveden v okrožne zapore v Mariboru, nakar je za njim izginila vsaka sled. 182 29-53 Cehner Ferdinand, roj. 19.4.1897, Maribor, Meljska 93, je bil 11. maja 1945 aretiran in se od takrat pogreša. 183 29-53 Srakar Alojz, roj. 19.2.1925 v Ljubljani, Tomačevo 38, je bil pri slov. domobrancih in se- od 19.6.1945 pogreša. 184 29-53 Lindič Miha, roj. 18.9.1910 na Grmadi, zidar, Kamna gora, Novo mesto, je bil po osvoboditvi odpeljan v zapore v Novo mesto. V februarju 1946 je baje šel na delo in se od tedaj pogreša. (Dalje prihodnjič) ------o------ Tito išče podpore na Dunaju Titov zunanji minister Popovič se je mudil koncem zadnjega tedna na Dunaju. Avstrijski in jugoslovanski državniki naj bi bili razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih in o vprašanju ureditve malega obmejnega prometa, časopisi pa poročajo tudi o tajnih razgovorih, v katerih bi Tito rad pridobil Dunaj za podporo jugoslovanskega stališča v vprašanju Trsta. Avstrijci so baje predlog Beograda odklonili, žele pa dobiti razne ugodnosti v pogledu prevoza blaga na progi Dunaj-Graz-Maribor-Ljubljana-Trst. Nekje je bilo zapisano, da je na starih temeljih strankarstva vsaka združitev vseh protikomunističnih zamejskih Slovencev nemogoča. Žal, da ni bilo zapisano, na katerih temeljih pa je mogoča taka združitev. Slovenski protikomunistični izseljenci živimo po veliki večini v velikih demokratičnih državah. Politično življenje v teh državah sloni na strankarskem načelu. Ljudje enih misli se združujejo v stranke, in najmočnejša stranka ali koalicija strank ima vodstvo države v svojih rokah. Tako je, pa če je to komu prav ali ne. Gotovo ima strankarski sistem tudi -svoje napake. Kdor hoče pokazati na te napake, pokaže s prstom na Francoze in na večne vladne krize, ki so v Franciji iin ki naj bi bile posledica bujnega strankarskega življenja, ki j-e v Franciji. Drugi pa bo zopet -pokazal na Združene države Severne A-merike ali na Anglijo, ki imata prav tako strankarski sistem, pa vendar živita mirno in uspešno politično življenje. Zaenkrat velja strankarski sistem za temelj politične demokracije. Danes ne poznamo resnega državoslovca ali družboslovca, ki bi zametaval strankarski sistem in predlagal kaj boljšega. Morda bo v bodočnosti kdaj drugače;, toda zaenkrat je tako. Demokracija brez strank je nesmisel. Slovensko politično življenje je bilo že zgodaj postavljeno na strankarsko podlago. Je že sto let od tega. To strankarsko življenje je bilo med Slovenci včasih mirno, včasih napeto in ostro. Včasih so stranke sodelovale in korakale e-notno, zlasti ko je šlo za velike narodne interese, včasih pa so se tudi srdito napadale. Če pa je v letih 1941-1945 prišlo med -Slovenci do krvavega medsebojnega obračunavanja, niso bile temu krive stranke (ali pa morda celo slovenski duhovniki, kot to piše nekdo v “Klicu Triglava” — štev. 122), ampak je temu bil kriv komunizem, ki ne pozna in ne prizna drugega mnenja, kot svoje in zahteva vodstvo izključno za sebe, pa naj predstavlja večino ali pa neznatno manjšino. Tudi v zamejstvu so se Slovenci politično organizirali po demokratičnih principih, t.j. v strankah. Te stranke pa so se povezale med seboj in složno sodelujejo v Slovenskem narodnem odboru, ki je bil prav po istih strankah ustanovljen že med revolucijo v domovini. Vsaka izmed strank v našem SNO ima svojo ideologijo, svoje načrte za bodočnost in svoje pristaše. Vse te protikomunistične stranke pa so si edine, v osnovnih narodnih vprašanjih in v teh vprašanjih tudi sodelujejo, še na misel ne pride nobeni teh strank, da bi drugi vsiljevala svoje mnenje v 'ideoloških in drugih vprašanjih. Vsak drugačni sistem bi kršil osnovna demokratična načela in bi dajal odločilno moč v roke manjšine. To pa sei vrši v fašizmu. Slovenska miselnost pa odklanja to enostrankarsko in uniformirano ideologijo, odklanja sisteme “močne roke” in brutalnega nasilja posameznih ali skupin nad večino. Slovenci ljubimo svobodo. Zato se brez diktata želimo organizirati tam in tako, kakor nam je to prav. To velja za politično in vsako drugo življenje. Seveda pa želimo tudi, da naj stranke složno sodelujejo, ko gre za vprašanja našega obstoja, naše osvoboditve in našega življenja. Sicer pa naj dostojno med seboj tekmujejo, kdo bo več dobrega storil za slovenski narod. Mi torej mislimo, da je edino na temeljih zdravega strankarstva možno demokratično življenje in uspešno politično sodelovanje vseh zamejskih Slovencev. iS-tn R ANOMALIJE SODOBNOSTI 1. Nepotrebna polemika The Evening Star v Wash-ingtonu je priobčil dne 15. oktobra izjavo, ki jo je dal o tržaškem vprašanju v Benetkah bivši jugoslovanski poslanik v Združenih državah Konstantin Fotič. Fotič je izjavil, da je plebiscit najboljši demokratični način za rešitev tržaškei-ga vprašanja. Fotiču sta odgovorila dr. M. Krek In dr. V. Maček. Njuno izjavo je priobčil list dne 23. oktobra. Krek in Maček ne zanikata, da je Fotič ugleden protikomunistični Jugoslovan, trdita pa, da ni poklican govoriti v imenu tistega protikomunističnega slovanskega prebivalstva, ki je v tržaškem vprašanju neposredno prizadeto, to je Slovencev in Hrvatov. Plebiscit za Jugoslavijo ali za Italijo bi postavil Slovence in Hrvate na Svobodnem tržaškem ozemlju na položaj nedolžne osebe, ki ji dovolijo, da si sama izbere način svoje usmrtitve — električni stol ali usmrtitev s plini (electric chair ali gas chamber) . Mr. Fotič je bil dolga leta diplomat. V dolgi dobi svoje diplomatske kariere bi se lahko vsaj enega naučil, da je včasih bolje molčati kot govoriti. S svojo izjavo je koristil samo Lahom, škodil pa Slovencem in Hrvatom v Trstu. In za te v tem primeru gre in ne za Tita ali njegov režim! 2. Najnovejša razlaga božje zapovedi: Ljubi svojega bližnjega . . . Na naš stvarni odgovor v članku “Malen i nikom na sve- tu opasan narod” so gospodje od “Danice” odgovorili z dolgim člankom netočnosti, neresničnosti, zavijanja in neosno-vanih obdolžitev. Tako delajo vsi tisti, ki jim manjkajo argumenti in katerih pero vodi slepa strast, mržnja in ne razum. V celem članku je važna samo tale ugotovitev: Svi Hrvati (gospodje si namreč domišlju-jejo, da govorijo v imenu vseh Hrvatov) žele samo svoju vla-stitu državu bez Srba i bez Slovenaca. Tako izgleda v praksi njihova “krščanska ljubezen do bližnjega”. Vse drugo, kar so napisali o svoji ljubezni do Slovencev je ob tej ugotovitvi samo leporečje in cenena reklama. Končno na Hrvatskem ni ravno mnogo Slovencev. Toda v Hrvatski državi, v njenih nacionalnih in zgodovinskih mejah, kakor so navedene v vsaki številki “Danice”, živi brez muslimanov nad 2 milijona Srbov. Kako si predstavljajo gospodje od “Danice” to Hrvatsko brez Srbov, si ne moremo misliti, posebno še ker trdijo, da so se prepričali, da s Srbi ne morejo “ni hrvatski, ni demokratski živeti’. Ali mislijo pri tem na likvidacijo srbskega vprašanja v duhu usta-ških zločinov iz leta 1941? Gospodje, hic Rhodus, hic salta, tu je mesto, kjer naj se pokaže Vaša iskrena krščanska ljubezen do bližnjega. Zato ni treba niti da ste kristjani, kaj šele katoličani — zato je dovolj, da ste ljudje. 3. Geografija — nezadostno List srbskih nacionalistov “Srpska borba”, ki izhaja v Chicago, je v svoji izdaji od 29. oktobra priobčila uvodnik pod naslovom “Pitanje Trsta”. V uvodniku se pritožuje nad zapadnim časopisjem, ki je objavilo vse mogoče podatke o Trstu, o conah A in B, ni pa načelo jedro problema, ki je z dvema stavkoma naveden takole: Trst je za Sovjete izhod na Jadransko morje, torej življenjske važnosti. Za Tita, kot diktatorja Jugoslavije, je Trst kot pristanišče in kot teritorij brez važnosti. Toda Titova funkcija je, da za ceno svojega življenja, za ceno vojne, ne odstopi Trsta, kot izhodišča komunističnega carstva v “tople vode”. Tako pa res ni noben časopis gledal na Trst. Če je že Jugoslavija komunistična postojanka, ima z njo “komunistično carstvo” brez Trsta dovolj izhodišč v “tople vode”. Tisti, ki ima Pulj, Reko, Split, Ploče, Kotor, itd. ter še vse albanske luke, pač ne rabi Trsta kot “edinega izhodišča v tople vode”. Tudi z vojaškega stališča je Trst v italijanskih rokah za Zapad brez vrednosti, ker ga —. kot so vsi pametni dopisniki mogli ugotoviti — zasede Jugoslavija v par urah skoraj brez strela in krvoprelitja. Svoje stališče o Trstu smo že ponovno razložili. Ni ga treba še enkrat ponavljati. Vendar bi radi vsaj v enem srbskem časopisu brali malo razumevanja tudi za slovenske probleme, saj je končno Slovenija bila in je še del Jugoslavije. Uvodnikova pripomba, da bi se med svobodno Jugoslavijo in svobodno Italijo hitro našlo rešenje, kaže, da tem gospodom Trst ni ravno pri srcu. 4. Verjamete, ali ne? Slovenska država z dne 20. oktobra je priobčila neko “pojasnilo” dr. Cirila- Žebota. V pojasnilu trdi dr. Žebot, da ne čita niti Ameriške Domovine, niti Danice. Zato mu je škoda odgovarjati, ker tako ne bo bral našega odgovora, če bi ga pa slučajno le bral, mu svetujemo, naj mu njegovi prijatelji iz Chicaga preskrbijo list “Danica” od 12. avg. t. 1., pa bo videl, da Slovenija ni objavila neresničnosti. Mogoče bo potem drugega mnenja. Na vsak način bi radi, da nam na naša vprašanja odgovori. Sklicevanje na to, da nisem bral, ni noben odgovor. ------o----- Sovjeti zopet trši? Sovjeti so bili po smrti Stalina nekam prijaznejši in so delali videz, kot bi se hoteli pogajati z Zahodom o končanju mrzle vojne. Ta njihova dobrohotnost je; imela na enotnost Zahoda zelo slab vpliv. Med državami članicami Severno atlantske obrambne zveze so se začele pojavljati razpoke, ki so se bolj in bolj širile. Izgledi za sprejem pogodbe o enotni evropski armadi so skoro izginili. Sedaj so Sovjeti naenkrat postali spet trši in napadalnej-ši. To je zahodne države spametovalo. Odprle so se ji® oči in spoznali so, da sovjetska nevarnost še davno ni mimo ® da se je treba na njo pripravljati. Omenjeni zadnji sovjetski zunanjepolitični koraki so najboljši dokaz, da tudi Kremelj ni nezmotljiv. Zahod se mora le navaditi njegove napake izkoristiti, ne pa da čaka kot nebogljeno dete na naslednjo komunistično potezo. —......y---——— —Vsaka država v Ameriki ima poseben zakon, ki določa, da je treba novorojence prijaviti. ^ Josip Gruden*. Zgodovina slovenskega naroda Škof Janez Tavčar. - Politične razmere po smrti nadvojvoda Karola. - Vizitacija akvilejskega patriarha. Štajerski deželni zbor je bil sklican 5. februarja 1591 v Gradec. Pretežna protestantka večina je zahtevala, da ^ora regent s prisego na evan-®el>j potrditi versko, v Brucka sklenjeno pogodbo iz leta češ da je to največja ^eželna svoboščina. Enako so govi vesei obtoževati ali posiljevati, da smejo predikanti brez o-vire izvrševati svojo službo, njihove cerkve in šole a ostati nedotaknjene. Glede na mesta in trge naj velja to, kar je določil nadvojvoda Karol, da si ne smejo sicer nastavljati svojih župnikov, pač pa imajo v verskih 1953 NOV. 1953 16M18I H!Ž4!|5i 5 12 »28! Iti 11 m airaonnmn KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV (koru. Tamkaj na ženski strani j vidi mater in sestro. Peter in Knut sedita poleg njega. Med petjem se mu zgrinjajo spomini ; j in nekaj ga stiska v vratu. Mati j |!se ozre izmed svojega molitve- 2ahtevali, da se poslej izvoli j stvareh prostost ^želni glavar le na predlog i Nadvojvodu Ernestu zlasti za-eželnega zbora, sicer mu ne ^njj pogoj ni bil všeč. Zopet so 0 ° izkazovali pokorščine, gij predlogi in odgovori sem ter t oda nadvojvoda Ernest ni ho- tja. Poslali so tudi iznova p=-e 11 ič slišati o tem, da bi se'glance do cesarja, ki je odločil, rUska pogodba sprejela med naj se glede na mesta in trge ne vrše nikaka nova pogajanja, ampak naj ostane do polnoletnosti na j nadvojvode Ferdinanda vse v tistem stanu, kakor je bilo za časa nadvojvoda Karola. S tem so bili stanovi zadovoljni; hruška pogodba sicer ni bila izrecno potrjena, pač pa je po svoji Vsebini še ostala v veljavi. Na to se je vršila poklonitev v vseh ■treh deželah. V Ljubljani se je sešel v ta namen deželni zbor 24. marca 1592. V nadvojvodovem imenu so sprejeli poklonitev deželnih stanov njegovi komisarji.: ljubljanski škof Janez Tavčar, deželni upravitelj grof Volk Tum in stiški opat Lovrenc. — Komisarji so prisegli s katoliško formulo: “Kakor gotovo mi Bog pomaga in njegovi ljubi svetniki”, stanovi pa po protestantskem načinu: “Kakor gotovo mi Bog pomaga in njegov sveti evangelij.” Regenstvo nadvojvoda Ernesta je le malo časa trajalo. Že leta 1593. je postal cesarski namestnik na Nizozemskem. V času, ko je vladal notranjeavstrijske dežele, se je vedno držal politike svojega prednika Karola. Hude borbe je imel z Mariborčani, ki so izrinili katoličane iz mestnega sveta, si izvolili luteranskega sodnika in naj eli ipredikjanta. Ernestovi strogi odloki so le malo pomagali. Isto smer je zasledoval tudi njegov naslednik v regent-stvu, nadvojvoda Maksimilijan (1593 — 1595). Cela vrsta luteranskih sodnikov je bilo ^odstavljenih, tako v Črnomlju, Novem mestu, Metliki, Radečah in Krškem. eželne svoboščine, in se je skliceval na to, da si je tudi ^dvojvoda Karol glede ^esta in trge pridržal vse pra-1 1Ce- Pogajanja so se vlekla časa. Slednjič so izja-^ 1 stanovi, da se brez zadost-'“asekuracije” (zavarova-•la) poklonitev ne more vršiti. ezelni zbor se jei brez uspeha razšel. . koroški in kranjski stanovi so-zdaj lahko stališče, že od v 2e^ncga zbora v Brucku so se Sv°jih sklepih ravnali vedno Štajercih, češ da so vse tri ^zele le eno, nerazdružljivo te-' Na Koroškem sio hitro izve-ja ^ ° ^0,§°dki'h v Gradcu in iz-. di nadvojvodovim komisar-!tle ’ da se v zadevah poklonitve s v Korejo postaviti v nasprotje j Štajerskimi stanovi. Šele tedaj, bodo stvari v L naj £s goliče deželni zbor in se vrši poklonitev. Ljubljani se je zbral dežel-zbor 'davi 12. marca. Nadvojvo-k komisarji so zahtevali po-V imenn večine je iz- LVl , Kisel s Fužin pri ^ ,-an*’ k* je imel med lute go h lm Piemstv’Om vodilno vlo-iu’ a že od starih časov med tes'*61*^0’ Koroško in Kranjsko ist^ ZVeza’ tako da imajo ne le artf Priviiegije in. svoboščine, pJfk 31 tudi pomagajo v vseh kln«?fak ie bda zlasti pri po- djci. i£er se poklonitev ni rskem niti ne gre, da bi Kranjci S terp odklo jcrp'1 navada> da so imeli Šta-1 Prednost, za njimi so prišli KraVl-Sto Korošci in slednjič še Vršju . . Kor - na Štajerskem niti na *»8:kem im ■^.deželni zbor razšel, javij ^ nadvojvoda Ernest iz-'Staij’ d bo o ravnanju deželnih s° i T. Poročal cesarju Rdolfu, v pr 1 stanovi treh dežel poslali pritok0 sv°je zastopnike, da se zaradi preganjanja lu- "»»ta Leh“eli- ski oa§°vorom se je kranj v°]ih °v in zahtevajo, potrditev o.od0 Verskih pravic. Potem se triu v]2 Veseljem poklonili nove-C^darju. mb; r Pudolf je odgovoril poker Grajal je stanove, se tj,«0 0,drekli poklonitev. Kar Ijubij6 Verskih svoboščin, je ablest ' Se bo nadvojvoda Er-8odbaiiaV'nal P° sklopih in po-StVorji’ ^ jih je z njim bil do-£'atrc} nadvojvoda Karol. Po-davojj S°. bib z odgovorom za-^ 50 se vrnili domov s Segli ,Canieru, da so v bistvu, do-2a ^°je zahteve. c3l upv' iobr. 1952 je cesar skli-Vrsitj 2Gbu zbor, ki je imel iz-dpi p pCklonitev. Sešel se je 10 p2’}6!0 v Gradcu. Predlo-'sPrrrf; a v°jvcdovim je takoj na- NOVEMBER 20.-21.-22. — Puranov festival v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani. 22. — Pevski zbor Adrija priredi jesenski koncert v AJC na Recher Ave. 25. — Carlton Club priredi šesti ples na večer pred Zahvalnim dnem v SND na St. Clair Ave. Igra Peconov orkester. 25. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi večerjo z zabavo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra Eddy Habat orkester. 28. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi v SND koncert v AJC na Recher Ave. 6. — Sv. Pavel št. 10 Hrvatske kat. zajednice priredi letni obed v cerkveni dvorani sv. Pavla ob eni popoldne. Po obedu zanimiva filmska predstava. nika in se mu nasmehne. Šele čez nekaj tednov, ko je krepko pomagal pri žetvi, se odloči in se napoti nekega sobotnega večera na pokopališče. Nebo je zakrito, vetra ni, travniki so pokošeni, polja so zato toliko višja, nad hribi in fjordom počiva čudovit mir. Stopi na tiho pokopališče, poišče grob da sliši njen glas, da vidi njen obraz in čuti njene roke okrog vratu. Ko je umrla, je bila žena drugega. Ali kljub temu se mu zdaj zdi, da je postala spet njegova. Da, da. Tako je moralo priti. Ko se je zvečerilo, stopi skozi železna vrata in gre počasi domov. O tem pač ni več treba govoriti. Tako je pač moralo priti. 31- Hrvatski kulturni klub in [napis: Tukaj počiva Helena Lars ženski klub priredita na Sil-■ Matter Linderud, rojena Noreng. Pod imenom je dan rojstva in vestrov večer ples v Hrva-. škem domu na Waterloo Rd. FEBRUAR 6.—Dr. France Prešeren št. 17 SDZ priredi za svojo 40-letni-co ples v SND na St, Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester. na St. Clair Ave. plesno vese lico. Igrajo Kenny Bass in 27. — Društvo sv. Ciirila in Metoda št. 18 njegovi Polka Poppers. DECEMBER 6. — Pevski zbor “Slovan” ima SDZ priredi ples v proslavo 40-letnice v Slov. mar. domu na St. Clair Ave. He Ustavil zahtevo, da nih- ^sbuS6 nik°gaL ki prizna sko veroizpoved, v nje- Gospod Puran vabi, da se ga ogledate na PURANOVEM FESTIVALU v cerkveni dvorani sv. Vida ^etelr , 20 ^ ' soboto - nedeljo L - 22. - novembra Kjer so meščani hodili izven mesta poslušat [predikante, so bili kaznovani z denarnimi globami. Po nekaterih krajih so bili predikanti iznani, na pr. v Radečah, Idriji, Postojni. Tu in tam so posebne komisije u-ravnavale verske zadeve in občinsko upravo, na pr. v Kamniku, Radgoni. — S takimi odredbami je hotel regent dejansko pokazati, da ne odstopi od pravice urejevati verske zadeve po mestih im trgih, kakor je bil že nadvojvoda Karol opetovano na-glašal. Do ostrega spora je prišlo ob tej priliki z Ljubljančani. Ljubljana je imela že v zadnjih, letih Karolove vlade katoliškega župana in tudi mnogo katoliških svetovalcev. Po nadvojvodovi smrti so luterani katoliške svetovalce iz mestnega, sveta izrinili in po smrti katoliškega župana je bil izvoljen na njegovo mesto protestant Maks Stettner (1591), za sodnika pa neki Aleksander iz Bergama, ki je bil malo prej odpadel od katoliške vere. Nadvojvoda Ernest je ukazal vicedomu, naj pokliče mestne svetovalce pred sebe in jim izjavil njegovo voljo, da obe mesti zastavijo s katoličani, sicer bode sodnika in župana sam imenoval. Aleksandrina je dal grof Sigismund Turn na Bledu zapreti z namenom, da ga pozneje ukaže odvesti v njegovo domače mesto. (Dalje prihodnjič) IZSELJENCI Bil je čuden čas. Saj venomer ni mogel okrog z novim obrušenim granitnim i,n kpj ^a^or pišče ped materi-stebrom in prebere pozlačeni ;]njm krilom, moral se je nečesa lotiti. In česa? Ali se je povrnil dome v za zmeraj ali ne? Ali naj bi pričel zapovedovati dan smrti. Bila je stara samo,kakor človek, ki je zagrabil za pet in dvajset let. j krmilo, ali ne? Zgodilo se je, Sede in si podpre brado z dla- ’da je mati kakor slučajno ome-nmi. Velikokrat sta se sestala vnila veliko posestvo, mogočno tamkaj na hribu. Bdi se mu, 'glavno poslopje, ki naj bi stalo Dr. Černe DOPISNA ŠOLA Avg. Kollander DRŽAVLJANSTVA razpošlje 20. nov. prvi okrog 2000 besedi obsegajoči dopis z vsebino: Odkritje Amerike, postanek 13 kolonij, zgodovinsko ozadje in julijska deklaracija neodvisnosti, revoluc. vojna, možje zmage, priznanje Zdr. Drž. Amerike. Vprašanja iz te vsebine so angl. z izgovarjavo, pravtako odgovori, ki sledijo z drugim dopisom. Da ugotovimo naklado, pošljite nujno prijave, 5 dopisov en dolar, Vsa pisma samo na naslov Dr. Ivo Černe - 1421 E. 53 St. - Cleveland 3, O. - Tel. UT 1-S413 ROMAN V nedeljo zjutraj, ko se vsi ,p.atih kočah? Morten je odgo-odpravljajo v cerkev, pravi; voril, da so hiše take, kakor jih imajo po navadi prvi naseljen- Peter: “Vzeti moraš plavko in jo zapreči, Morten!” Ampak Amerikanec odgovori, da je bil v hlevu in vprašal plavko, vendar ona bi se danes najrajši odpočila. “Da, ampak mati bi pač rada sedela zraven tebe.” — “Tako! to je pa nekaj drugega. Torej bom šel in še enkrat vprašal plavko!” . Potem znova sliši stari glas zvonoy nad pokrajino. Tih, topel poletni dan je, žetev se jei pričela, seno je v kopicah, na cestah mrgolijo ljudje in vozovi. Plavka klopoče pred vozom in Morten sedi poleg matere, M ima danes novo ruto okrog vratu. Prehitijo Petra, Knuta in Meto. Rdečelična deklica jima maha v pozdrav in se jima smeje. In marsikdo sname klobuk pred Amerikan-eem. Da, da, zdaj se bodo pač tudi za Kvidal pričeli drugi časi, pravijo, da je neznansko bogat. Morten gleda predse in nekaj časa molči. Nazadnje pa vpraša: “Kje je pokopana?” Mati tako tiho odgovori: “Na severni strani pokopališča, tik starega lensmana. “ ičtez nekaj časa ga pogleda: “Pravkar so postavili na grobu graniten steber, saj ga boš pač pogledal?” “O,” pravi obotavljaje se, “ne vem, če bom danes mogel.” Potem stoji na griču pred cerkvijo in je novodošel Amerikanec, na katerega vse gleda in ci, zdi se, da se Kal prav dobro počuti v svoji. “In koliko krav in konj ima približno?” — Prav zares, Mcrten jih ni bil štel, ampak bilo jih je precej in s časom jih bo še več. In Ola Vatne —> ali je bilo kaj pametnega iz njega? In kako se je vživel v to, da je bil poročen s polkovnikovo hčerjo? Morten je odgovoril, da se Olu in Elzi godi izvrstno. Prav dobro se razumeta, in on je pravi možakar. In nazadnje ga vprašajo po Peru Follu. No, da, tedaj se je Morten malo obotavljal. Končno pa je rekel, da je bil Per v zadnjem času nekaj bolan, ali upati je, da se bo spet popravil. Sicer jim gre dobro, Ani in njemu. Kaj pa pravi k izseljevanju? Ali svetuje mladim ljudem, naj gredo od doma. Morten se je smehljal in ni hotel reči niti da, niti ne. V Ameriki je prav tako kakor drugod, dobro in slabo. Strmeli so vanj. Ne, z njegovimi besedami tudi niso vedeli kaj početi. In če je kdo hotel imeti kaj novic o svojih tovariših na oni strani, da bi jih nosil od hiše do hiše, ni imelo smisla obračati se nanj. Tam pa stoji stari kmet z Ramsoya, tršast mož s črno brado, z ovratnikom od brado in zlatimi uhani v uše-isih. Danes mu ponudi neko — čeprav je Morten samo s Kvi-dala. Pozdravljeni doma, pravi, okoli katerega se jih mnogo zbi- . , , ra. Nekoč je bil Erik Foss, zdaj !“ pa je Morten. Šolski tovariši mu nudijo roko. “Torej si res ti? Kako se ti godi?” In vse- " ° kakor ga vprašajo tudi o tem,! kako se godi onim, ki so odpotovali skupaj z njim. No, da.! Erik ni dočakal starosti, o ne. I kakor da starceu ni nič mar oni, s katerim je poročena. Ne, Peru niti ne vpraša. Kmalu nato pa stoji mlada žena poleg njega. Prav res, kaj ni to Ber-gitta, Anina sestra? Ali je še zmeraj tako mlada in lepa? , Potem je povabljen, naj jih Da, da, o tem so slišali, ampas na Ramsoyu, da se bo sta- kaj je z drugimi? Drugim se rj iahko v miru z njim poraz-prav dooro godi. In zdaj Mor-1 govoril. In, Bergjhta pristavi, ten samega sebe ni več prepo-|da mora VSekakor priti. Kdaj znal. Bil je prav kakor vsi dru-'ga lahko pričakujejo? Ko tako gi Amerikanci, ki so se vrnili, stoji pred njim v sivem plašču Odgovarjal je z eno ali dvema in s črno svileno ruto na glavi, besedama. Ni maral pustiti lju- :ni, sicer čisto gospodična, am-di preblizu. pak vendar nekaj več kakor ka- “Kaj pa s Kalom Skaretom, ko kmečko dekle. Njen nežni ki je menda dobil tako veliko rdečelični obraz ne kaže zna-posestvo?’ ga vpraša nekdo. In kov preteklih let. Ali kako, da Morten prikima, seveda, Kal i- se še ni poročila? ima dobršen kos zemlje. “In hi-1 Čudno je stopiti v staro cer-še?” vpraša nekdo drugi. Ali kev, kjer je bil krščen in bir-je res, da stanujejo samo v ilov- man in kjer je tolikokrat pel na •a ZDAJ JE ČAS ZA PRIJAVO POTOVANJA ¥ STARI KRAJ! Jugoslavija je zaradi svojih posebnih političnih in gospodarskih razmer postala središče vsesplošnega zanimanja. Amerikanci, Angleži, Francozi in razni drugi narodi iz vs-ega sveta hodijo tja. Kako ne bi šli tja mi, ki smo sami ali pa naši starši preživeli tam svojo mladost! Naj nam je tamkajšnja vlada všeč ali ne, lepote dežele bodo budile v nas prijetne spomine in ponos, ugodno podnebje bo okrepilo naše zdravje. Zaradi velikega navala potnikov je sedaj najboljši čas za prijavo. ZDAJ SE LAHKO DOBI MESTA ZA KATERIKOLI MESEC, KASNEJE BO TREBA VZETI, KAR BO j OSTALO. Ne odlašajte torej, ampak pohitite! Obrnite se na znano potniško pisarno August Kollander, ki Vam bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. , \ Letos pravijo poročila, da je bila v Jugoslaviji dobra letina in da kruha ne bo manjkalo. Morda, morda tudi ne, vsekakor pa je še vedno zelo trda za blago kot je kava, kakao, poper, riž, oije in drugo, kar mora Jugoslavija uvažati. Sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander POŠILJA PAKETE po naročilu, odpošilja pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, če jih prinesete v pisarno. Zaslužek v Jugoslaviji je v primeri z našim majhen, blago pa še vedno precej drago, zato ljudem primanjkuje denarja, če je to že pri onih, ki so zaposleni, kako je šele s starčki, ženami in nedoraslimi otroci? Država skrbi za nje, kolikor more, toda to pokrije komaj najnujnejše. Kašo vam bodo domači, prijatelji in znanci hvaležni za vsak dolar, ki ga jim boste poslali. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije PO NAJBOLJŠEM MENJALNEM TEČAJU. AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio ■ -■ L .. -v ; ■■ Z' ■ Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. ■tukaj, in gospodarsko poslopje z dvema kriloma,' ki naj bi stalo tamkaj. Ona v svoji duši ni ; dvomila. Ko ga je ogledala, so ,bile njene oči polne davnih slik. (Ali je bil Morten dovolj brezsrčen, da bi ji uropal to veselje? Nekega dne je omenila, da bi moral Knut, če naj bi postal župnik, pač v mesto in pričeti s šolo. In suet se je ozrla zaupljivo a Mortena. Ali se naj bi smejal ali jokal. Nekega večera ga je Meta prijela za roko, ga odpeljala na senožet za hišo in mu zaupala, da bi tako rada šla na učiteljišče. Odkod dobiti denar? Ozirala se je nanj kakor na hranilnico. Lotilo- se ga je, da bi bil zaklical: “Ali ste vsi skupaj popolnoma znoreli!” (Dalje prihodnjič.) V BLAG SPGMIH SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN BRATA Wimen\ Etigpnick ki je preminul 15. nov. 1938 žalujoči ostali: HČERKA BRATJE in SESTRE Cleveland, O., 16. nov. 1953. Zenske dobijo delo Za delni čas Ženska dobi delo za delni čas v gostilni, da bi pomagala v kuhinji od 11 zj. do 4 pop. Kličite EN 1-9873. —(226) HALI OGLASI ' Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo na Miller Ave., Maple Heights, blizu SND, 4(4 sob, nadstropje ima pod, električno napeljavo in insulacijo, klet. Kličite MOnt-rose 2-2873. (226) V najem Dve opremljeni sobi se odda zakonskemu paru ali ženski. Oglasite se na 10011 Elizabeth Ave. (227) Stanovanje se odda V najem se dobi 5 sob. Samo odraslim. Plinska gorkota. Oglasite se na 1094 E. 68 St. Fnjatei s Piiarraacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. «8 SL Special limited offer | when yea buy the new Rflodel 115 i TillPLE-ACTION HOOVER Cleaner Lightweight, compact, easiest to use and ...it beatsi as it sweeps, as it cleans I Low Down Payment Easy Monthly Terms MON GRDINA In SINOVI FURNITURE DEALERS 15301-93 Waterloo Road KEnmore 1-1235 TrgoVske ure: V pondelje, četrtek, petek do 9. ure V torek in soboto do 6. ure V sredo zaprto cel dan —DAJEMO EAGLE ZNAMKE— Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota URUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, piedsednik Frank A. Turek, podpredsednik Albin Orehek, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 1-7341; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frank Branisel, Joseph J. Nema-nich; vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinske aktivnosti Louis J. Krajc; zastopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club Anthony J. Baznik in Daniel J. Postotnik; zastopnika za Ohio KSKJ dan Frank Turek, Daniel Postotnik; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 4 šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases--nent se začne pobirati ob 7:00 pred .eio in 25. v mesecu v dvorani zve-er ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, k; mu m mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri ta jniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpred' sednik Anton Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 81 St. tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnik za SND na 80. St. Emeric Kordan; zastopnik za SND Maple Hghts Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anton Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristo pite v društvo sv Lovrenca DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; bla* gajr.ičarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski: banderonošinla Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Mary Filipovič; za SND v Maple Heights: Theresa Lekan in Anna Kresevic, zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Aloise Fortuna in Bernice Zupančič. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60 leta Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5.000: bolniška podpora Jf $5. $7 ali $14 tedensko V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1952 sledeč: Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Louise Mlakar, ta j. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Mace-rol. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljica In zastavonošinja Julia Slogar, zastopnica za Ohio Booster Club: Frances Nemanich. Zastopnica za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Margaret Kuhar, Dorothy Strniša, Louise Mlakar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v šoli Sv. Vida soba št. 4 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Msgr. V. Hribar, Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Pezdirtz, podpredsednik Felix Korošec; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; bolniška tajnica Stana Oven, 1219 E. 169 St., tel. IV 1-5283; zapisnikarica Anna Graj-zar, blagajnik Louis Mervar, nadzorniki Louis Oven, Joseph Smolič in Anna Skolar. Vratar Ralph Sko-lar. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Zastopniki za Booster Club Mike Anzlin, Louis Mervar. Zastopniki za KSKJ Federacijo Felix Korošec, Joseph Ferra. Seje še vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 In do $2.00 bolniške podpore na dan var. Zdravniki dr. Jos. L. Modic, dr. Frank J. Kern, in dr. Valentin Mer šol in Dr. Dejak. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v JSN Domu na 4533 W. 130 St. Društvo sprejema člane od 16 do 60 leta za posmrtnino, poškodnine in bolniško podporo kjer se lahko zavarujete od $250.00 do $5000.00 ter za bolniško podporo $1.00 ali $2.00 ali $3.00 na dan. Bolniška podpora se plačuje ne glede na starost, to'je tudi po 60 letu, ne glede kdaj je kdo pristopil v društvo. V mladinski oddelek se sprejemajo člani od rojstva do 16 leta do $2,000 posmrtnine brez zdravniške preiskave. Enako tudi odrasle brez zdravniške preiskave do 25 leta starosti. Prvovrstna zavarovalnina plačljiva 20 let. Asesment se pobira na vsaki seji, in na 25 v mesecu pa na domu tajnika. _____________________ DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blag. Ann Troha, zapisn. Mary Mer-šnik. Nadzorniki: Frances Globo-Jkar, Theresa Skur in Mary Stru-kel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. V. Meršol, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v A. J. C. na Recher Ave. ob 8 uri zvečer. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajni ca: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Matt Intihar, Helen Kovačevič; zdravniki: dr. M. F. Oman, dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sohi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Ulrick Lube, podpredsednik Frank Šega, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajnik Anton Klančar, 1084 E. 67. St.; zapisnikarica in poročevalka Mary Kaplan. Nadzorni odbor: Frank Fabian, Jean Grčar in Jos. Jazbec. Zastopnik za klub SND Ulrick Lube. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND. OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ Spiritual Advisor Rev. Vic N. Tome, President Emil F. Trunk, Vice President Bill E. Kern, Secretary-Treasurer Josephine Trunk, Recording Secretary Dolores Paik. Auditors: Theresa Buckley, Jennie Omersa, Antonette Celesnik. Athletic Sports Director: Bill Jansa (men), Women and Children’s Activities: Mary Komorowski. Meetings are held every second Wednesday at St. Vitus School at 7:30 p.m. All Slovenian Doctors in greater Cleveland area to examine prospective members. pa 14 do 55 leta starosti. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tel. KE 1-1139; tajnica Ann Cooke, 21670 Fuller Ave., RE 1-6068; blagajničarka Marlyn Koss, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Frances Mesojedec. Nadzorni odbor: Helen Kovačevič, Karolina Peck in Hattie Kraus. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Frances Jamnik, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Cerjak. Nadzornice: Julia Bolka in Nellie Pintar. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3._______________________ Slovenska Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Brez j var, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrožič, zapisnikar ica Angela Virant. Nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdrav-niki. _____________ DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec. 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednik Joseph Stupica, 19303 Arrowhead Ave.- tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničarka Frances Julajlia, 832 E. 209 St. Zdravniki: Dr. A. Skur in Dr. Urankar Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20714 Recher Ave. ob 7:30 uri zvečer. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156. St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzorni odbor: Joe Koporc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1 pop. v Slovenskem domu pa Holmes Ave. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-8509, blagajničarka Pauline Stempfel, zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice Josephine Trunk, Josephine Levstik, Ann Brinovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov. narodnem domu, staro poslopje. predsednik Jože Grdina, tajnik Ave., HE 1-7998, blagajnik Joseph Perko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor: predsednik Rev. Joseph Godina, nadzornika Tony Cesar in Kristina Zimerman. Seja se vrši vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Martin Valetich; zapisnikar James Stopar. Nadzorniki: James Kastelic, Joseph Perušek in Stanley Mahnich; zastopnika za Federacijo SMZ: Anton Rudman in Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne ^ Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Frank Česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 5. 66 PL, tel. UT 1-8387; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Frank Petkovšek. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Sta-SMZ: Frank Brancel, John Sever in Frank Petkovšek. Zastopnik SND Frank Kuhar. SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6 Predsednik F. Lavrich; podpredsednik M. Zelle; tajnik-blagajnik Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., EX 1-8228; zapisnikar M. Zelle. — Nadzorniki: Leo Novak, J. Borso, L. Urbančič. Seje vsako 3: nedeljo ob 1:00 pop. v šoli sv. Vida. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Susel, 364 Babbitt Rd., Euclid 23, O. RE 1-0642, blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikar! ca Martha Batich, nadzornice: — Louise Čebular, Mary Zaller in Jennie Košir. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednica Mary Štrukel, podpredsednica Mary Žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave.; blagajničarka Mary Mersnik, zapisnikarica Antonija Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Frances Gerčman in Amalia Legat. Zastopnice za skupna društva: Urška Trtnik, Mary Novosele. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednik Joseph Vrtačnik, podpredsednica Mary Hosta, tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. EX 1-1390, blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Weiss Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Mary Hoče- PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St., tel. VU 3-6585; blagajničarka Rose Lausche. zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Jane Žič, Mary Škufca in Angela Stražar. Zastavonošinji Mary Novak in Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Josephine Udovc in Mary Hrovat Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 8 zvečer v SND na 80. cesti PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933; blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor Angela Virant, Mary Lokar in Pauline Stampfel. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik William Stark, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St, tel. EN 1-4122; zapisnikar Mathew Penko, 456 E. 143 St. Nadzorni odbor: Charles Jagerski, Jennie Lavrič, Josephine Hrvat, vratar Frank Penko. Zastopnik za klub SND Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 3. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Mary Jeromi; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185. St., zapisnikar Anton Strniša, nadzorniki Frank Modic, Anton Levstik in Clarence Tomšič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše sak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4._________ COLLINWOOD SKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Fannie Brezovar, pdopredsednica Mrs. Stefi Koncilija, finanč. tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Frances Tomsick, nadzornice: Filomena Sedey, Mary Černigoj, Mrs. Alice Grosel. Zastovonošnja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod-nredsednik Anton Arko, tajnik F. Drobnick, 23001 Ivan Ave., tel. RE 1-7045, blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar Anthony Intihar. Nadzorni odbor: Frank Jarc in Joseph Koren, zastopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St. Katoliški borštnarji DRUŠTVO DVOR BARAGA ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNABJEV Duhovni vodja Rev. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar Fred Sternisa, podborštnar Ludwig Marolt, bivši borštnar Joseph Oberstar, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1-1179; blagajnik Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Joseph Saver, Frank Bogovič Jr. in Henry Opalek, spre voditelj a Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne šoli sv. Vida. do 15. leta. Zavarovalnina ie od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Fe.le so vsaki tretji četrtek » SND, soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave.. ob 7:30 zvečer. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Farcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Marv Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donnlel. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.___ The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel. EN 1-4758. Auditors: Pauline Stampfel, Ursula Unetio, Frances Tavčar. Representatives for “Klub Društev” Julia Brezovar, Josephine Stwan. Representative to the Conference Frances Tavčar. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p. m. and on the 25th of every month m the lower hall of SNH at 5 p.. m. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St EN 1-4758 when becoming ill. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488; blagajnik Louis Zgonik, zapisnikarica Mary Medvešek. Nadzorni odbor: preds. Fred Martin, Mary Segulin, Frances Zajec. Seje se vrše vsak prvi pondeljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob osmih zvečer. KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Ludvik Prosen, podpreds. Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., tel. KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich. Nadzorni odbor: Joseph Sušnik, Ludvik John. John Oshaben. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Frances Rupert, teta; Louis Starman, maršal. Zastopniki klub društev AJC: Louis Zgonik, Frances Zajec, Mary Medvešek. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu v A. J. C. na Recher Ave. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik; predsednica Jennie Krall, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Jennie Launch, nadzornice: Frances Brancel, Mary Velikonja in Marija Boh. Seje se vršijo 3. nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida. Vabljene so vse katoliške žene in dekleta v Oltarno društvo. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matt Jager predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajnica Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel. LI 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice: Mary Pančur, Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Spiritual Director Rev. A. Rupar, Chief Ranger Albert Strukel, Vice-Chief Ranger Robert Somrak, Past Chief Ranger Frank Martich, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anton Grosel, Financial Secretary J. Jalovec, 704 E. 162 St., PO 1-9166, Treasurer Louis Somrak, Conductors Frank Narobe and Steve Stefančič Jr., Auditors S. Stupar, A. Cek and F. Mesec, Sergeant at _Arms S. Trampuš and J. Petrie, Juvenile Director R. A. Gospich, Court Doctor Carl Opaskar. Meetings are held at St. Mary’s Church Hall on second Tuesday of each month. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ Predsednica Nettie Zaralck, podpreds. Cecilia Žnidaršič, tajnica Louise Piks. 1176 E. 71 St., tel. EN 1-2628, blagajničarka Mary Jeraj, rediteljica Julia Bokar, zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Theresa Smoltz in Fanny Majer. Rediteljica Julia Bokar. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje. DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 55 SDZ Predsednik Geza Kocet, pod-Steve Markolia, 6527 Schaefer Ameriška bratska zveza DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsednik John Ustar, podpredsednik Blaž Hace, tajnik Ciril Rovanšek, 452 E. 149 St., tel. IV 1-3324, blagajnik Frank Lavrič, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Jack Gabrenja, Anna Filipič in Joseph Okorn, vratar Matt Avsec. Zastopnika za Klub društev SND John Zalar in Joseph Okorn, za konferenco SND C. Rovanšek. Seja se vrši vsako 3. nedeljo ob 9. uri dop. v SND na St. Clair Ave. DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen,, zapisnikar Frank Sesek, blagajničarka Antonija Tanko, tajnica Adalyne Cece-lic, 4-33595 Morris Drive, Willoughby, Ohio. V slučaju bolezni kličite Willoughby 2-4359. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu. DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, taj-nica-blagajničarka Dorothy Strniša 6526 Bonna Ave.. tel. EN 1-6254 Nadzorni odbor Rose Levstek, Pan lina Durjava in Mary Mahne; redi teljica Paula Zigman, zapisnikarica Julia Brezovar; za klub društev SND Mary Bradač. Članstvo se sprejema y društvo od 16. do 65. leta in otroke od rojstva Samostojna društva GLASBENA MATICA Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Edward Kenik, tajnica in zapisnikarica Molly Frank, blagajničarka Carolyn Sudan. Nadzorniki: Alice Somrak, June Price, Molly Frank. Posvetovalni odbor: Frank Bradach, Edward Kenik, Carolyn Budan, Anne Safred, Josephine Bradach, Emil Safred, Josephine Mišic; zapisnikarica odbora: Publicijski odbor: Josephine Mišic, Emil Safred, Jos. Meršol, Valentine Meršol. Pevovodja: Anton Schubel. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8 zvečer soba št. 2 v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivancich, tajnik-blagajnik Milan Urbančič, KE 1-6624; zapisnikar Carl Ozbich. Nadzorni odbor: Jožef Vicic, Ludvik Oster in Frank Urbančič. Arhivar Joseph Ivancich. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo 2. torek, vsakega drugega meseca, kot jan., marc, maj itd. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpreds. John Krašovec, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Gaspar Knafelc, za konferenco SND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. stare poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik dr. Stane Šuštaršič, podpredsednica Milica Žonta, blagajnik August Dragar, odborniki: Zalka Hirschegger, Mara Štepec, Mirko Boh, Janez Hauptman; pevovodja: Metod Milač. Vaje so v Slovenski pisarni 6116 Glass Ave., poleti ob sobotah zvečer, pozimi ob nedeljah popoldne. Naslov zbora: Pevski zbor “KOROTAN,” c/o Metod Milac, 1032 E-74th St., Cleveland 3, Ohio. Tel-EX-1-1496.__________________ DIREKTORIJ AMERICAN JUGOSLAV CENTER, EUCLID, O. Predsednik Frank Žagar, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik Andrej Ogrin, 18506 Shawnee Ave., tel KE 1-1107; blagajnik Theodore Kirchef. Jr., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, Leo. Boštjančič, John Barkovich. Gospodarski odbor: Frank Rupert, predsednik, Frank Tegel, Louis Godec. Ostali direktorji: Frank Derdich, Frank Segulin, Frances Gorjanc, Josephine Henikman. Poslovodja je John Žig-man, tel.: KE 1-9309. Oskrbnica j® Alary Medvešek, tel.: IV 1-3822. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. MATERINSKI KLUB PRI SV. VIDU Duhovni vodja Rev. F. Baraga, predsednica Pauline Farrell, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Ruth Prhne, 6507 St. Clair Ave., zapisnikarica Albina Marolt, dopisnikarica Emily Petelin, varuhinja škapulirjev Molly Zaucha, načelnica Zveze dostojnosti Anne Winter, odbornice za objave: Edith Salomon in Mary Slogar: nadzornice: Julia Giambetro in Mary Mihelich. Seje so vsako prvo sredo v mesecu v šoli sv. Vida. ST. VITUS DADS CLUB John Borso, president; William Avsec, vice president; John Mihelčič, treasurer; John Polž, recording secretary; Joe Jernejčič, sergeant-at-arms. ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, blagajnik A. Peterca, 1476 Warrensville Center, EV 1-8754; zapisnikar Fred Kočevar. Gospodarski odbor: Preds. Frank Kramer, Frank Špenko, Ed Petrich, Frank Kosec, Mike Telich. Nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike, Mike Telich. Oskrbnik pušk Ed Petrick. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu. SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsedntik Joseph Lekšan, 196 —22d St. N.W.n, Barberto, O., predsednik Anto Baraga, tajnik Fred KJrecic, 3611 E. 81 St., MI 1-8226. DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik: France Hren; podpredsednik: Mali Jurečič; tajnica: Julka Jeri; blagajnik: Ferdo Gospodaric; zapisnikarica: Ivanka Jerin; športni referent: Lojze Mohar; arhivar in kronist: Miro Odar ter knjižničar; Anton Nemec. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. NORWOOD COMMUNITY COUNCIL Honorary Chairman Mr. Ant® Grdina Sr., president Emil Trunk, 1st vice president Felix Danton, 2nd vice president JoseP^ J. Nemanich, 3rd vice preside0 Charles J. Winter Jr., secreta” Miss Frances M. Kompare, treasu1^ er Mrs. Josephine Trunk, Memb6^ ship Secretary Miss Joseph*0 Prince, 1018 E. 72nd PL, Tel. 1-3629. Meetings are held the last Th0° day of the month at 8:00 p.m. at S' Clair Recreation Center, 6250 S Clair Ave. _ ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posest*0 ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO) Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Julia Brezovar, prva tajnica in zapisnikarica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933; finančna tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks; odbornica Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Stanonik, Frances Baraga; Zastopnica za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. članice se sprejema od 16. do 40. leta. DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Colllnwood) Častni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave.; podpredsednik Matevž Leskovec, tajnik-zapisnikar, tel. LI 1-0966; Joseph Ho-chevar, 14805 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Fr. Stefančič in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman; nadzorniki: John Lukane in Joseph Perushek. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne. BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1954 ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Slane $l.25 s poštnino, kar je poslati v Money Ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, IH. P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte -X-XXXlx xxiXixxx*»xixxxxttx*xx rTTTTTTTTTTT* * z XXXXX^^^ • • • •. T FRANCE C0RŠE AKADEMSKI KIPAR e Izvršuje vsa dela cerkvene in liture^j umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, ^ postaje križevega pota v bakru, rnaVCU gli-v žgani glini. Izvršuje tudi načrte 2® ^ kana okna, paramente, prapore, 1 monštrance. 6519 St. Clair Ave. Tel. HE ^ * ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Chaplain Father Louis J. Baznik, Commander Matthew F. Nousak, Adjutant Joseph Okorn, Treasurer Frank Oblak. Meetings — Third Tuesday of wery month at 8 p-10-in St. Vitus School Room 18. This organization of Catholic "War Veterans 'S established to promote zeal and devotion for God, t0* Country, and for Home. DIREKTORIJ JUGOSLOVANSKE' GA DELAVSKEGA NARODNEGA DOMA Predsednik Joe Cukyne, podpredsednik Jack Widmar, finančn* tajnik John Mismas, blagajn^ Stanley Gabriel, Zapisnikar Wb' liam Šinkovec. — Direktorij: Joh° Kave, Joseph Sanker, Anton Hosta. Theresa Tagliaferro, John Hosta--* Nadzorniki: Predsednik Thorna^ Barberic, Josephine Gabriel, RoS_ Kovač. — Oskrbnik klubovih pro* štorov John Hosta. — Oskrbnisk odbor: Predsednik Joe Cukyne’ John Widmar, John Mismas, Stanley Gabriel, John Hosta. WATERLOO GROVE W. C. ŠT. l*® Predsednica Polona Balish; P?0' predsednica Emma Janc; finanen tajnica Cecilia M. Wolf, 1251 E. 1/ St., KE 1-2564; zapisnikarica JuS j” ne Klemenčič; blagajničarka _ ly Tomažič, kapelan Marie Bend?’ nadzornici Ursula Branisel *_ Emma Janc. Seje vsako tretjo sr® do v mesecu v Slov. del. domu 0 Waterloo Rd. _ Cleveland 3, Ohio