Dopisi. Iz Maribora. (N a š e s r e d n j e š o 1 e. N j i li p r o g r a m i.) V rokali iinamo program našo višje giinnazije. Dva dela ima; v prvem je razprava prof. dr. Heiglna: Plinij in njegovi viri, v drngem pa je kronika gimnazije od ravnatelja dr. Steimventerja. V polni resnici povemo, da ne vemo. kaj dela ona razprava v programu ; le-ta pride učencein in njih starišem najprej v roko. toda čemu je njim ta suhoparna razprava, kratko in uialo mi ne izpoznamo. Dva predala vrst se vlei-eta skozi celih dragih 45 strani; v prvem je na vsaki strani par vrst latinskih, Plinijevih. v drugem pa nekaj več grških, različnib pisateljev, apodaj je potlej nekaj nemških opazk ; to je vse, kako pa pride to delo v šolski program? ln pisatelj še ne konča, hoče še isto drugo leto nadaljevati, to pa ae nam zdi že preveč. Take razprave, če so čemu, gredo v liste gospodom profesorjem namenjenim, nikakor pa ne v programe. Bolj zanima nas drugi del, kronika. Iz nje opomnimo samo to, da letos niso Slovencev žrli, sicer bi jih ne bila večlna, 161 proti 137 Nemcev. Izid napredovanja je, kakor na povelje, letos povoljeu. —¦ Višja realka bila je dosehdob še bolj, kakor po drugod, pravo pribežališoe grešnikov, t. j. vecina n'encev je va-njo hodila, ker jih drugje niso vzpvejeli. Kako da je letos bilo, ne vemo, ker nam njen prograin še ni prišel v roke, vendar se je bilo skraja reklo, da je v tem letos veliko bolje. — C. kr. učiteljišče in inestna dekliška šola niste programov izdali. Tudi prav, saj so tako stroški, ki jih ni treba, izostali, ko bi enaka programa bili izdali, kakor ste ju oni dve šoli, ali namgajevsaj gimnazija podala V obče pa smemo reči, da se nas loteva strah, kedar vidimo, da hodi skoraj brez števila otrok v te šole in s tem kaže, da boče živeti ob stroških države. To ni dobro znanieuje. nam je treba dobrili delalcev. Iz Smarija. (Lepa svečanost.) Pozno pridem, pa pridem vendar s svojim poročilom. Tipe se naše sveoanosti, ki se nam je v preteklem tjednn kaj lepo obnesla. V tem, ko se letos povsod, koder se glasi slovenska beseda, prireja slavnost na čast utemeljiteljev slovanske verske in splošnje omike, tudi Smarje ni izostalo. V nedeljo. dne 2. avgnsta so nam bili vrli dijaki iz Maribora in nekaj tudi iz Celja napravili vosel verer, ali kakor je stalo na njili vzporedu: Metodijev A*ci-er. Krasne pesmi so se vrstile s slavnotstnim govorom in deklamacijo. Petje je vodil Mariborski abiturijent gosp. J. Vreže, slavnostni govor pa je imel ravno tamošnji abitnrient g. A. Medved, doma iz Rajhenburga. Deklamoval pa je Gregorčičevo ,,Velikonočno" J. Ž., dorna iz SIov. Bistrice. Glede govora radi priznamo, da jo bil izvrsten po vsebini, pa tndi po prednašauju. Govornik kaže že neko spretnost in izurjenost, ki se še sicer pri dijaku ne išoe. Tudi deklamovanje je bilo lnislim pesuiku primerno in globoko čuteno. Da pevcem nimaujkalo pripoznanja pri poslušalcih, to se lehko umeje, saj pesem, ki vre iz mladih, navdušenih prsi, gane, hoie ali noče, posluialca. Kar sicer ni v navadi, k tej svečanosti pa je prišel celo c. kr. komisar, g. Kolenc iz Celja. Ni imel pa posla pri celi svečanosti, lep red in vzgledno vcdenje gg. dijakov ga je zadovoljilo in odšel je dobre volje. Konč-aje to poroi-ilo naj še le izref-em svojo in menira, da tudi vseh poslušalcev. zalivalo gg. dijakora, ki so nam ta lep večer naredili. Na mladino, čije srce bije za tako avete ideale, sme se narod z zanpanjem ozirati, prihodnjost naša pa je — naše mladine. lz Cvetkovcc pri Veliki nedelji. (Zlobna tožba ali kali?) Ljudje vedno tožijo: slabi so časi, veliko imamo plačil itd., in vendar dostikrat eden dmgemu nepotrebne stroške dela s tožbami iz gol.j govraštva ali nevošljivosti. Da bi bila tožba gotovejše sprejeta, na- znanja jo tožitelj večjidel v edino zveličavni nemščini in kako pišejo, se razvidi iz prepisa tožbe, katera je došla 15. julija t. 1. na sl. c. kr. okr. glavarstvo v Ptujn. ,,Lobl. k. k. Bezirkskauptmannscliaft Pettau! Von Gastbauae Georg und Leonbard Poplatnik in Oslnschofzen wird bekannt gegeben, dasa er durch seinen Gastbetriebe Nachbarschaften beunrubigt, weil er in der Wirtbause balten sich verdachtigen Purschen ganze N&chte auf. Wie am 4. Juli wurde iiber 12 Ubr imd am 11. Juli bis 3 Uhr in die Friih ein blotzliche Lermung, weil das Gastbaua am seiten ist \vo sich leicht eine Luparei auflialten thut. Ich F. P. und I. E. bittet lobl. k. k. Bezirkshauptmannschaft geruhe obiger Wirthaus oder ganz abspert weil er von Purschen gescbtolene Getreite abkuft."' Kakor pa gosp. predstojnik javlja, je Jurij Poplatnik pošten mož in je tudi žandarmerija, naznanila, da slednji stavek zarad kupovanja ukradenega zrnja ni istinit; toraj bi takim tožiteljem svetovali: Ne stori drugemu, k *¦ ne želiš, da drugi tebi storijo. Od Velike nedeljc. (Olepšanje cerkve. Novizvoni. Blagi volili.) Morda bo častitim bralcem ,,Sloy. Gospodarja" všeo, ako enkrat tudi kaj od pi^ijstne-in kot vrlonarodno sloveče Velike nedelje slišijo. Naša cerkev je bila pod rajnim visokočastitim dekanom Fricom ozaljšana po izvrstnem slikarjn Brollo pred tremi leti, tako da moremo ponosni biti na krasne podobe in lepo slikarijo po celi cerkvi. Razun tega so bili tndi ponovljeni oltarji v kapelab, prižnica pa in. tabernakelj na velikem oltarju po slikarju g. Cueek-u na novo krasno izdelan. Potrebno še je bilo ponoviti dva stranaka oltarja blažene device Marije, kar se pa bode zdaj, še v teku tega meseca zgodilo, in sicer dobimo v en oltar krasno podobo bl. device Marije Lurške, katero smo dobili iz Francoakega in bode slovesno na angeljsko nedeljo t. j. oO. avgusta blagoslovljena. Za Lurško Marijo se imamo zalivaliti v prvi vrsti našemu gospodu župniku iu darežljivosti faranov, posebno pa občinam: Mihovec, Trgovič, Sodinec, Vičanec. Runeč in Lešnica. Kar so Velikonedeljski farani že davno želeli imeti, pa zavoljo slabih letin ni bilo mogoče si oskrbeti, to se je zgodilo vsled sporočila dveh blagih, zdaj že pokojnih oseb. — Visokočastiti goapod M. Fric, bivši dekan v Veliki nedelji, so namreč volili za nove zvone k naši cerkvi 500 fl. in častita gospa Josefa Murgel velikodušni dar treh tisuč goldinarjev ravno v ta uamen. Bog jima povrni! Vsled tako izdatue pomoči je bi!o mogoče oskrbeti štiri zvonove. od katerih bo največji 33 centov težek. IzliJ jih bo slavni zvonar g. Samassa v Ljubljani in bodo, kakor mislimo, do angeljske nedelje tnkaj, tako da se bode tudi ta svečanost ob enem z blagoslovljenjem Marije Lurške in oltarjev vršila. Od sv. Marjete niže Ptuja. (Nova sv. meša.) Nedeljo 9. avg. obhajal je č. g. Fran Šegula 8vojo prvo sv. meio. Farna cerkev bila je polua vernikov, kateri so bili prišli prosit nebeškega Očeta, naj mlademn, novoposvečenemn gospodu da moč in gorečnoat za imenitno pa tudi težavno službo. Č. g. primicijantu pridigoval je vlč. g. Fr. Geč, kaplan pri sv. Markn in boter primicijantov. Pri sv. meši streglo mu je mnogo čč. gg. duhovnikov in bogoslovcev, kateri so bili došli iz 5 raznih. škofij. Opoldne bil je obed za duhovščino in stariše gosp. pritnicijanta v farovžu, popoldne pa na domu novomašnikovem. Navadne napitnice g. primicijantu in pričujočim gostom govoril je, večjidel v šaljivi besedi g. ceremonijar. DomaM gosp. žapnik pa 80 govorili napitnico na sv. Očeta Leona XIII. in cesarja Franca Josipa in na slov. narod. Vesele nre so le prebitro pretekle in z užaljenim srcem smo se poslovili od gpsp. novomešnika, kateremn kličemo: ,,Naj ljubi Bog iz roke večne, Vam dni vesele da in srečne". Iz zgoi-njega Kamenščaka. (ISlovenakonemška šola) se je prikazala v najnovejši dobi v Cezanjevcih; tako namreč se glasi statistiški izkaz, seatavljen od našega g. učitelja J. K. . . .za, ki je 8 svojo nemščino, kakor mi po domače pravimo, že večkrat kozle drl. Mi smo dozdaj mislili, da naša šola je čiato slovenska, a g. učitelj nam je zdaj po svoji nemški pameti razodel. da smo mi tudi poklicani za nemški rajb. 0 ti ,,nezgriintana para" ti, kaj pa si misli naša deca, ako jim g. učitelj začne vcepljati to nemščino! — Sploh se slišijo o tem goapodu čudne stvari. Ce je le pešoica tega res, kar se govori, potem ne razumem, kako naš krajni šol. svet, kjer sedi celo en strokovnjak iz Ljutomera, tega gospoda še le podpira nam na pohujšanje. Ali za to c. kr. okrajni nadzornik nič ne zna? Mar ga zagovarja zavoljo njegovega nemškega mišljenja? Ali smo mi rea za to obsojeni, da bi temu g. izrooili avojo deco za odgojo? Radovedni smo, kaj bo okrajni šolski svet v tej zadevi ukrenil'? Gosp. učitelju pa želimo, naj gre žvižgat naši ,,žabi na lanci" s svojo nemščino ! fe Vojnika. (Novej cerkvi) vogeljni kamen smo danes slovesno vlagali. Imamo sicer tri cerkve, a ogromnej muožini faranov, (žnpnija šteje 3S75 dnš), ne zadostujejo, zlasti farna ne. Sklenoli smo torej sedanjej farnej cerkvi zvonik s prelepimi zvonovi pustiti, kapeli, ladijo in presbiterij pa podreti ter vse to ve(je pozidati. Težavno delo je tem bolj, ker so naš č. g. župnik se nže postarali in bolehajo, pa zaupajoč na Boga in dobre Ijudi lotinio se dela. Da ues so prcd pozno službo božjo preč. gospod kan onik Franc Kosar v imenu mil. knezoJkofa slovesno kamen vogeljni položili vpričo številnega Ijudstva in 12 dubovnikov. Zatem so faranom v cerkvi razlagali pomen dotičnih obredov cerkvenib. in v jako genljivih besedah, kakoršnje so temn slavnemu govornikn vže lastne, ter opominjali, naj se sreno in z združenimi močmi svetega dela lotijo v čaat božjo in zveličanje duš. Slovesno sv. mešo opravljali so preč. kanonik in dekan Ivanc, stregli pa preč. g. dekan Gajšek in župnika č. g. Kos in Voh. Bog blagoslovi pričeto delo in daj kmalu farno cerkvo, kakorsnja se spodobi krasnim zvonom, velikej tari, slavnemu trgu in prelepej okolici!