Podučna povest za naše kmetovavce.
V županovi hiši so se na večer radi zbirali sosedje in se po klopeh vsedli okolj ognjiša. Oče iuf&n, ki je rad bral in zato veliko koristniga ve-.dil, jim pripoveduje marsikaj noviga za gospodarstvo.
Ne mislite, prijatli! da je zmišljeno, kar vam bom danes povedal — je rekel — čista resnica je skoz in skoz.
Nek mJad kmetovavec, ki je nedavnej po svojim očetu kmetijo prevzel, se je namenil med družim tudi več detelje za živinico svojo sejati. Seje jo ravno tako, kakor sosedje njegovi, na ječmen, in jo Jbdvleče.
Detelja je prav lepo prirasla, in naš kmetic se že naprej nad množico klaje veseli, ktero bo prihodnje leto pridelal. Za tega voljo obderži vse teleta svojih krav za pleme nadepoln, da si bo na to vižo v malo letih premoženje pomnožil z obilnišim gnojeni, ki ga bo po svoji živini in klaji dobil.
Na zimo pade velik sneg; al v kratkim ga stopi toplo vreme, za kterim pa je spet hud mraz pritisnul; vodeni sneg dobi po verhu terdo ledeno skorjo.
Naš kmetic je bil tega kaj vesel, ker misli, da bo zdaj njegova detelja posebno dobro mraza,ob-varovana, in že naprej prerajtuje obilni pjaM  Iht
Komaj pa so gorki vetrovi proti vigdj          jft
ladi) zimo pregnali in se sneg topiti za« skerbni kmet z matiko na svoje njive, cfl udilno vodo odpeljal,  in pride zadnjič tudn^ telje.   Al, čujte! ves prestrašen vidi, da je detelja čez in čez s pajčovinami preprežena in do zadnje bilčice sognjita.
Ta nesreča se je pa takole naključila: ob zimski sončni gorkoti se je pod snegam velika gorkota naredila, zakaj zmerzla skorja snega ni podnebniga zraka pod sneg pustila in zavoljo pomanjkanja zraka se je perje in koreninčje detelje sparilo in po-gnjilo; še clo poljski pajki so se zdramili iz svoje zmerzlote in so vse votline pod od spodej stopljenim snegam prepredli.
Kakor našimu kmetiču, tako je vsim sosedam šlo, da so si mogli po tem z mešanco (MischlingJ pomagati, to je, z ječmenam, ovsam, grašico in druzimi takimi rastljinami; mlado živino so prodati mogli zavoljo pomanjkanja klaje. Samo na konceh njiv ob potu, kjer so večkrat sem derčale, je detelja čisto lepa ostala. To je našiga umniga kmeta na pravo misel napotilo, da bi znalo dobro biti, ko bi sneženo skorjo razrušil, da bi* zrak do rastljin mogel in se one ne zadušile.                       ^
In res! drugo leto vsi sosedje ž njim vred, kakor hitro se je po snegu skorja naredila, s svojimi konjiči in voli na njive hitijo, kjer so jih, po 3 do 6 korakov narazen, po njivah prepeljavali in tako vso ledeno skorjo polomili, — in \gjte! ko je sneg skopnul, se niso mogli dosti prečuditi nad lepo deteljo!
Al veselje ni dolgo terpelo! Zmerzlina in toplo vreme ste se dan za dnevam veretile, in srež je v majhnih tednih vso deteljo z koreninicami vred tako iz zemlje izvlekel, da je vse zvenilo, in tako je drugo leto sopet vsa setev pod zlo šla.
Prav po nesreči je enimu sosedu na misel prišlo, da je znabiti srež iz tega vzroka deteljo iz zemlje potegnul,  ker so jo le z brano zavlekli in
tako premalo pod zemljo sejali. Z enim glasam tedaj sklenejo tretje leto deteljo prav globoko pod-orati, da bi ji pomladanski mraz in srež več škodovati ne mogla. Kar so možje sklenili, so tudi zvesto storili in so deteljo z vsem vred 6 do 8 pavcov globoko podorali. Na to nastopi prav lepo vreme in vse druge žita so prav dobro pognale in dober in bogat pridelk obetale; le oves in detelja sta prav malo kalila, še desetina semena ne. Zdaj je našimu premalo podučenimu kmetu, ko je bilo že prepozno, v glavo prišlo, da so berž ko ne seme pregloboko sejali. Da bi to reč vendar enkrat dognal, gre semena iskat pod zemljo, in najde, da je ves oves, kolikor ga je bilo, 3, in detelja čez 2 in več pavcov pod zemljo pognjila.
In tako so bili on in njegovi sosedje zopet prepričani, da so seme zavergli, in da tudi tretje leto ne bo kaj detelje kositi, in so brez zamude hiteli z družim semenarn previditi se, in ga lih nato njivo vsejati in le zavleči.
Ta bart je detelja prav lepo kalila, zima in spomlad ste bile po željah kmetov, pa vendar je našiga kmetovavca deteija le majhna ostala, in po pervi košni je le komaj tu in tam kakšin šopek le eno ped visok pognal; na to vižo je on tretje leto prav malo klaje dobil, in ta bart iz tega vzroka, ker je deteljo na slabo, le za oves pripravno pa že 6 let ne gnojeno njivo sejal, iz ktere se nikakor bogate detelje nadjati ni.
^^^^                         (Konec sledi.)
—    34   —
Poduina povest za nase kmetovavce.
(Ttonec.)
Več let zaporedoma slabi pridelki klaje sona-šiga kmeta v vsim premoženju prav na slabo djali, zakaj z mervico klaje je zamogel živino svojo le slabo rediti in si tudi malo gnoja in še tega slabiga pridelati; za tega voljo so se pa tudi njegovi žitni pridelki prav slabo obnašali; v četertim letu svo-jiga gospodarstva je bil že primoran, denarja na posodo vzeti, da je mogel davke plačati in druge potrebe si oskerbeti. Prepričan, da si sam na nobeno vižo več pomagati ne more, toži svojo nadlogo nekimu v kmetijstvu dobro skušenimu in iz-učenimu sosedu, in ga prosi za svet.
Mož, ki si je svojo vednost iz branja dobrih bukev in lastnih skušinj pridobil, mu poda prijazno sledeče podučenje:
„Si hočeš dokaj klaje pridelati, moraš v ta namen prav dobro, in če je mogoče, na novo gnojeno njivo odločiti, zakaj na taki njivi je klaja vselej več vredna ko žito, in po klaji se bo vselej žito boljši obnašalo, kakor če bi ga bil pred klajo na novo gnojeno njivo sejal, ker klaja v cvetju ko-šena njive clo nič ne oslabi, marveč jo še rodo-vitniši stori, če klaja prav gosta stoji in lepo raste."
»Dalje se detelja nikdar sam a sejati ne sme, ampak vselej z več sortami travniga semena name-šana, in scer zato ne, ker je znano, da spomladni mraz večkrat deteljo iz zemlje izvleče in ji škodje, kar se pa pri travi ni bati."
„Vselej se mora deteljniga in travniga semena obilo sejati (20 funtov detelje in 20 funtov trav-
niga semena na en oral (johj, da se setev gosta kakor senožet zaraste; zakaj redka setev ne bo nikdar obilo in dobre klaje dala, ker je znano, da pri vsi skerbi vender vse seme nikdar ne ozeleni in še veliko odrašenih šopkov v nič pride".
„Debeleji travno in deteljno seme se ima z brano povleči, drobnejisemena pa le z valar-jem k zemlji pritisniti.ft
„Snežena skorja se mora pri detelji ravno tako, kakor pri druzih setvah skerbno polomiti in razrušiti, debel in poverh zmerznjeni sneg z dreve-sam (plugam) preorati, da pride zelenjava z zra-kam (Jjuftam) v dotiko".
„Detelja s travo se mora v jeseni ali zgodaj na spomlad z gipsam ali pepelam potresti; detelje s travo se morajo vsako leto spomladi z brano prevleči. Detelja s travo mora 2 leti stati, da obilo klaje da".
Po teh nasvetih je naš kmetovavec prihodnje zvesto ravnal, in že drugo leto je od svoje detelje s travo (mešanco) obilo klaje pridelal, in od leta do leta se mu je bolje vedlo. Spoznal pa je sedaj , da pri kmetii ni vselej to zadosti, kar se sin od svojiga očeta nauči, ker več glav več ve in več ljudi več skusi; skušnje druzih pa se najdejo zapisane v kmetijskih bukvah, brez kte-rih noben pameten mož biti ne more, kterimu jena tem ležeče, da njegova kmetija napredje. Iz te resnične povesti vidimo — sklene oče župan — kar se žali bog! vsaki dan vidi, da le malo kmetov se ve s setvijo klaje prav obnašati; naš mladi kmet je 3 leta potrebal, le samo deteljo sejati kakor gre. Kolikšno škodo sije po svojih malo vrednih skušnjavah o treh letih sam storil, ste slišali iz tega, kar sim vam ravno povedal. Naj bo njegova nesreča izgled vsim, posebno mlajšim kmetovavcem, kterim je mar umno gospodarstvo!      J. Pajk.
—   38   —