0 Št. 147 (15.875) leto LIH.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. ^^g	maja	predhodnik PARTIZANSKI
HMw/9W mMM £\f/9Mm m AW
m B g^B s BI
■	B	B#BB	BfB Mm	OSREDNJA KNJIŽNICA
JM.	■	■/ ■ S	■/ WW ■	SREČKA VILHARJA
^	■	W ■ ■	W	■	TRG REVOLUCIJE i
■reeeemeHeeneeeemeeeepn »ooi
~ ------------Coim»26,at2,lBgge5«*.F»BtedlTriBste
SOBOTA, 21. JUNIJA 1997
Hladna
prha
dobro
dene
Bojan Brezigar
Tudi hladna prha včasih dobro dene. Tako lahko rečemo o dogovoru med skoraj vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji v zvezi s spremembo ustave. Ta dogovor je predsednik vlade Drnovšek vCeraj napovedal v parlamentu, v torek ga bodo podpisali predstavniki strank, se istega dne pa se bo začela razprava v državnem zboru. To pa je odločilnega pomena za približevanje Slovenije Evropski uniji.
Verjetno ne pretiravamo, ko trdimo, da je neuspeh, ki ga je doživela slovenska politika, ko so ZDA uradno sporočile, da Slovenije ne bo v prvem krogu širitve zveze NATO, vendarle blagodejno vplival na počutje v državi, kajti jasno je postalo, da ni res, da bi bilo vse dano in vse samo po sebi umevno, ampak si je treba za vsak uspeh prizadevati in ga včasih ni mogoče doseči niti ob popolnem izpolnjevanju pogojev, kaj Sele, Ce ti pogoji niso izpolnjeni.
Res je sicer, da v Sloveniji že nekaj tednov tečejo pogovori med predstavniki strank v zvezi s spremembo ustave, res pa je tudi, da smo bih priče brezkončnemu taktiziranju in prevladoval je vtis, da je hotel vsakdo tudi nekaj iztržiti zase. Tako dogovora ni in ni hotelo biti. Vmes je prišel Se zaplet z ratifikacijo Solanovega dokumenta in seveda razsodba ustavnega so-disca. Slednja je nedvomno pospešila pogajanja med strankami, spodbudila pa ga je prav odločitev v zvezi z Natom.
Z dogovorom o spremembi ustave si Slovenija odpira vrata v Evropsko unijo. Prav tu je bila namreč resnična ovira, ki bi lahko ogrozila začetek pogajanj in torej vključitev Slovenije v prvi krog Širitve EU.
Jasno je, kako je za Slovenijo pomemben vstop v EU: z vstopom v NATO je neprimerljiv, kajti Evropska unija omogoča Sloveniji družbeno in gospodarsko vključitev v širši evropski prostor, katerega sestavni del je, obenem pa ji odpira vrata tudi v obrambne mehanizme preko Zahodnoevropske unije in posredno, Ce bo vprašanje Se aktualno, tudi v zvezo


NATO.
Pred dnevi, ko so Američani sporočili svojo odločitev, smo zapisali, da morda udarec le ni prehud. Danes, po odločitvi parlamentarnih strank (razen Jelinčičeve SNS), da pospešijo z ustavnimi spremembami kot pogojem za vstop v EU, lahko to mnenje le potrdimo in ga okrepimo s tem, kar smo napisati v začetku, da namreč včasih tudi hladna prha dobro dene.
OBISK / SLOVENSKI POSLANCI PRI NAŠIH GOSPODARSKIH USTANOVAH
Potreben je strateški projekt sodelovanja
No vabilo SDGZ vrsto koristnih stikov v treh pokrajinah
e ;

7rf ' 2 y
M ; v
til
8#
stili
TRST - Slovenija je že prišla do spoznanja, da morajo biti tudi manjšinska gospodarstva v sosednjih državah del enotne ekonomske strategije matične države in da lahko aktivno sodelujejo v procesu približevanja Slovenije k Evropski uniji. To seveda koristi obem stranem, zato je nujno pripraviti organ-
ski naCrt za to sodelovanje, ki bo slonel na konkretnih projektih. V tak okviren zaključek bi lahko strnili bilanco včerajšnjega delovnega obiska desetčlanske delegacije Državnega zbora Slovenije pri slovenskih gospodarstvenikih v Furlaniji - Julijski krajini, ki se je zaCel na Fernetičih (foto KROMA) s pogovori na tovor-
nem terminalu, se nadaljeval z ogledom Zadružne kraške banke na Opčinah, dolinske obrtne cone in s srečanjem z gostitelji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Popoldne so se slovenski parlamentarci, ki jih je vodil Jelko Kacin, mudili na Goriškem in v Benečiji.
Na 3. strani
TRENDI
Junija inflacija 1,5 odst.
RIM - Prvi podatki o gibanju junijske inflacije, ki so vCeraj prišli iz petih vzorčnih mest (Trsta, Milana, Genove, Firenc in Barija), potrjujejo najbolj optimistična predvidevanja: stopnja inflacije bi se ta mesec v primerjavi z lanskim junijem utegnila znižati na 1, 5 odstotka. Ce bodo podatki iz ostalih vzorčnih mest v ponedeljek potrdili ta trend, potem bo to na-nižja stopnja od začetka leta 1969. Nadaljnjega umirjanja cenovne dinamike so posebno veseli v rimski vladi, sindikati pa terjajo znižanje cene denarja.
Na 11. strani
SLOVENIJA
Dogovor strank o ustavi
LJUBLJANA - Predsednik vlade in prvak Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janez Drnovšek je na novinarski konferenci povedal, da so predstavniki večine parlamentarnih strank, izjema je Slovenska nacionalna stranka (SNS), uskladili sporazum o vstopanju Slovenije v Evropsko unijo (EU) in da ga bodo podpisali v torek dopoldne. Za torek popoldan je že predvidena izredna seja državnega zbora, na kateri naj bi sprejeti sklep o začetku postopka za spremembo ustave.
Na 4. strani
Sinoči začetek vrha v Denverju
DENVER - Vrh sedmih velikih - Zda, Kanada, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija in Japonska, s katerimi tokrat sedi (skoraj) polnopravno tudi ruski predsednik Jelcin - se je pričel vCeraj s svečanim kosilom.
Na 9. strani
buillm moanoM
TRST - A. Čampo Marzio, 1	ZOPPOLA (PN) - Via Udine, 41
Tel. 040/311485	Tel. 0434/979686
VGRADNI GOSPODINJSKI STROJI IN POMIVALNA KORITA
EDINI POVERJENI IN SPECIALIZIRANI DISTRIBUTERJI VTRSTU IN FURLANIJI
čiARlSTON EEB3	IVIiele
SIEMENS GAGGENAU imperial
OSTALE ZNAMKE
Vh.rlpooi	ReX AEG BOSCH
50%
POPUSTA
ZARADI PRENEHANJA DELOVANJA
VALU
tkanine visoke mode
Korzo Italia 3 - TRST
TRŽIČ, ul. F.lli Rosselli 16 Tel. 0481/411463
MOŠKO IN ŽENSKO SPODNJE PERILO
od 8. junija do 20. julija
IZREDNA PRODAJA VSEGA BLAGA S POPUSTI DO 80%
zaradi selitve v nove prostore.
Sporočilo o odstopu Borisa Kureta
Predsednik in poverjeni upravitelj družbe PRAE Boris Kuret je izstopil iz upravnega sveta te družbe zaradi nevzdržnega položaja, v katerem se ta družba nahaja.
Po zadnjih srečanjih z Novo TKB se je izkazalo, da upravni svet družbe Dom ne ponuja potrebnih jamstev v obliki, ki bi bili takoj sprejemljivi za banko, kot to zahtevajo okoliščine, v katerih se nahaja PRAE.
Nadalje, za ponujena jamstva Zadrugi Primorski dnevnik zahteva družba Dom med drugim tudi zastavno pravico na vse delnice PRAE, ki bi morale postati last Zadruge. To pomeni, da Zadruga ne bi imela pri vodenju Primorskega dnevnika nobene besede. Kot predsednik Zadruge je Kuret ocenil, da ta pogoj ni sprejemljiv. Ker vse to zavlačuje in postavlja na kocko rešitev družbe PRAE in ker zakoni nalagajo dolžnost upraviteljem, da v takih primerih takoj ukrepajo, predstavlja vsako zavlačevanje za njih nesprejemljive odgovornosti.
Predsednik Kuret se zahvaljuje vsem, ki so se iskreno trudili v iskanju rešitve za Primorski dnevnik in še posebno direktorju in fukcionarjem Nove TKB.
Pismo družbe Dom skupnemu predstavništvu
Upravni svet Tržaške nepremičninske družbe DOM je na svoji seji dne 18.6.1997 sprejel dva sklepa, ki se nanašata na poseg v predmetu.
Prvi se nanaša na povišanje jamstva z dodatnim nepremičninskim premoženjem družbe Dom, od začetnih 6 milijard na 8 milijard lir, kot to zahteva Nova Tržaška Kreditna Banka za odobritev posojila Zadrugi v višini 4.300.000.000 lir.
Predsednik družbe Dom bo tozadevno jamstvo podpisal, po predhodnem podpisu Zadruge in našo družbo o plačevanju redne letne komisije na ponujeno jamstvo in po podpisu Zadruge Novi TKB nepreklicnega pooblastila o neposrednem zadržanju vsote, ki bo krila zneske obrokov posojila, vsote, ki si jo bo kreditni zavod dvigal in zadrževal iz tekočih računov in pologov tako Zadruge kot družbe PRAE, katere glavni lastnik bo Zadruga Primorski dnevnik. Zadruga bo zato predhodno podpisala še eno pogodbo z družbo Dom, s katero bo, po pismenem dogovoru z družbo ZTT, zagotovila naši družbi, ki bo postala manjšinski lastnik PRAE, enega ali več predstavnikov j v Upravnem odboru, katerim bo priznala pravico do nadzora in veta vseh finančnih transakcij in denarnih izplačil, ki bi lahko ogrozila neizpolnjevanja finančnih obveznosti, za katere garantira naša družba.
Drugi sklep se nanaša na prošnjo družbe PRAE z dne 12.6.1997 o dodatnih jamstvih Novi TKB za anticipacije na odobrene državne prispevke za izdajanje Primorskega dnevnika, ki jih bo banka tej družbi nudila. O tozadevni potrebi je naša družba izvedela šele dne 5. junija 1997.
To operacijo pogojuje banka s predhodnim vpisom hipoteke druge stopnje na že ponujene nepremičnine v jamstvo Zadrugi Primorski dnevnik. To predstavlja v bistvu še naknadno obrementiev dvotretjinskega dela našega premoženja in je zaradi svoje vsebine v praksi neizbrisna vinkuladja, saj vsi računamo, da bo Primorski dnevnik izhajal brez prestanka.
Upravni svet je mnenja, da se lahko podelijo ta jamstva z vpisom hipoteke druge stopnje le do višine odobrenih javnih prispevkov družbi PRAE, pod pogojem da ta sklep odobri naš redni občni zbor, ki ga bo Upravni svet sklical.
Spoštovani predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij! Delničarji nepremičninske družbe Dom si od Vas pričakujemo že od aprila letos vprašano podporo o potrebi, umestnosti in pravilnosti ukrepanja v korist posegov za zagotovitev izhajanja Primorskega dnevnika. Po vseh nadaljnjih še težjih obremenitvah, ki so se medtem izkazala za potrebna, da se do tega cilja pride, je Upravni svet mnenja, da je poleg že vprašane podpore nujna tudi vaša javna izjava v tem smislu.
Sporočilo predstavništva Slovencev v Italiji
Skupno predstavništvo Slovencev v Italiji je 20. junija poglobljeno obravnavalo problematiko reševanja Primorskega dnevnika in težave, ki so nastale pri celoviti izpeljavi finančnega načrta, ki si ga je v ta namen zastavila Zadruga Primorski dnevnik. Pri tem je potrdilo nujnost, da se stori vse za rešitev časopisa.
Skupno predstavništvo je z zadovoljstvom vzelo na j znanje pisna zagotovila družbe Dom z dne 20. junija 1997, da je pripravljena izpolniti dodatne zahteve Nove tržaške kreditne banke, tako glede zvišanja jamstva z nepremičninskim premoženjem, kot glede dodatnih jamstev za anticipacije državnih prispevkov družbi PRAE v obliki hipoteke druge stopnje.
Skupno predstavništvo soglasno podpira sklepe upravnega sveta družbe Dom, ki jih ocenjuje kot potrebne, umestne in pravilne v sedanjem težkem trenutku i naše narodnostne skupnosti. Poziva pa jo, naj se napovedani ukrepi uresničijo v najkrajšem možnem času.
Skupno zastopstvo je tudi ugotovilo, da družba Dom ne zahteva zastavne pravice na vse delnice PRAE. V luči pisno izraženih stališč in ocene položaja poziva vse pristojne dejavnike k složnemu nadaljevanju zastavljenega dela, ki ga moramo vsi opraviti v korist naše narodnostne skupnosti, vsakdo na svojem področju, brez odstopanj in z velikim čutom odgovornosti. Na osnovi vseh zgornjih ugotovitev skupno predstavništvo poziva Zadrugo, naj nadaljuje z včlanjevanjem in z delom za zagotovitev trdne prihodnosti Primorskega dnevnika.
______RIM / RAZHAJANJA, PA TUDI NOVE MOŽNOSTI DOGOVORA_
Vztrajno iskanje kompromisov v dvodomni komisiji
Odprta vprašanja predsednikovih pristojnosti, volilnega sistema in sodstva
TURIN / PARTIZAN IN PRAVNIK
Umrl Carlo Galante Garrone
TURIN - V 86. letu starosti je za posledicami nenadne bolezni vCeraj umrl Carlo Galante Garrone, priznan italijanski pravnik in parlamentarec ter -skupno z bratom Ales-sandrom - ena od gonilnih sil kulturnega življenja v Turinu. Garrone je bil sodnik, ko se je med drugosvetov-no vojno pridružil partizanom in deloval v okviru skupine Giusti-zia e liberta. Po končani vojni je zapustil sodstvo ter odprl odvetniško pisarno. Leta 1968 je bil kot neodvisen na listi KPI izvoljen v senat. Pristopil je k Parrijevi skupini neodvisne levice, v parlamentu pa je presedel Se tri zakonodajne dobe, in sicer kot poslanec (bil je tudi predsednik mešane skupine v poslanski zbornici). Svojo politično kariero je
zaključil v osemdesetih letih kot turinski občinski svetovalec.
Galante Garrone je sodeloval s Številnimi literarnimi in pravnimi revijami, napisal je tudi knjigo spominov z naslovom Vita e opinioni di Alessandro Prefetti (Življenje in mnenja Alesandra Prefettija). Naslov se nanaša na leta, ki jih je takoj po vojni prebil kot prefekt v Alessandrii.
Podpredsednik vlade Walter Veltroni je njegovi družini poslal sožalno brzojavko, v kateri je zapisal, da mu Italija mnogo dolguje, saj je bil eden od najbolj prodornih mislecev, ki so se v povojnem času zavzeli za omikan razvoj italijanske družbe. Sožalni brzojavki sta poslala tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Vio-lante in predsednik senata Nicola Mancino.
RIM - Politični teden, ki se zaključuje, je bil v znamenju sredine večerje, ki so se je udeležili D’Alema, Fini, Berlusconi in Marini, in na katere naj bi zakoličili nekaj osnovnih vprašanj, s katerimi se spopada dvodomna komisija za reformo ustavnega sistema. Odprtih je še veliko spornih vprašanj, vendar prevladuje optimizem glede možnosti dokončnega dogovora.
Med nerešenimi problemi je nedvomno vprašanje pristojnosti predsednika republike, ki naj bi po mnenju desnice imel zelo velike pristojnosti: Fini celo predlaga, da bi lahko razpustil parlament v primeru nasprotja med predsednikom in vladnim premjerom, medtem ko je večina Oljke na stališču,
da bi parlament lahko razpustil samo v primeru, da izglasuje nezaupnico vladi. Vsekakor kaže, da so se v zadnjih urah omilila tudi nasprotovanja o tem problemu, predsvem s strani Berlusconija, tako bi bilo vsaj razbrati iz izjav poročevalca o vladni obliki Salvija.
Nedorečeno je še vprašanje volilnega sistema, pri katerem še iščejo soglasje manjših strank, ki bi jih dvojni volilni krog potisnil iz igre, kakor tudi problem neodvisnosti sodstva od izvršne oblasti. Slednji problem se je včeraj zaostril, saj je Polena (DSL) celo napovedal, da bi lahko vsi dosedanji dogovori odpadli v primeru, da bi desni pol zavrnil predlog sen. Boata in omejil samostojnost sodstva.
r USTICA / PREISKAVA ^
Francozi ne komentirajo, NATO ne ve za letalonosilke
RIM - Zveza NATO pravi, da je pripravljena sodelovati, Francozi pa molčijo. To so v skopih besedah dejstva v zvezi s preiskavo o strmogljavljenu (ah sestrelitvi) letala Itavie pri Ustici pred 17. leti. Glasnik francoskega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da ni običaj, da komentirajo dogodke, o katerih je v teku sodna preiskava in da so sodstvu že vse povedali. Pri zvezi NATO pa so zagotovih vso podporo, pojasnili pa so, da trenutno »nimajo podatkov« o prisotnosti letalonosilk v Tirenskem morju na dan dogodka. Glasnik atlantskega zavezništva je še pojasnil, da je sodnik Priore prejel prav od njih vse podatkeza zadnji razvoj preiskave.
Predsednika obrambne in zunanjepohtične komisije senata Gualtieri in Migone pa sta včeraj zaprosila kolege v parlamentih »drugih držav«, naj od svojih vlad zahtevajo pojasnitev ozadja tistega tragičnega dogodka.
NASILJE / VOJSKA
Posilstvo v Somaliji: suspendirali padalca
RIM - Gnusna afera o mučenju Somalcev med italijansko humanitarno misijo v Somaliji, je pljusknila vse do Albanije. Vodstvo padalske brigade Fol-gore je včeraj suspendiralo marešala Antonia Meli-genija, ki naj bi bil vpleten v posilstvo somalskega dekleta. Fotografije o nasilju nad žensko je pred dnevi objavil tednik Panorama, Meligenija pa naj bi prepoznali iz fotografiji, kot so že prej prepoznali drugega italijanskega marešala, ki naj bi bil mučil onemoglega domačina. Meligeni se je nahajal v Albaniji, po suspenziji pa so ga odposlali domov.
Iz Somalije se je medtem izvedelo, da so ugotovili istovetnost posiljenega dekleta, ki bi lahko tudi pričalo v Italiji na procesu proti obtožencem. V Somaliji so prijavili še 34 drugih podobnih nasilnih dejanj, ki naj bi jih zakrivili italijanski vojaki nad domačim prebivalstvom.
CTZ
CERTMCATI DEL TESORO ZERO-COUPON NA 18 IN 24 MESECEV
■	18-mesečne zakladne vrednotnice CTZ se koristijo s 30. junijem 1997 in zapadejo 30. decembra 1998, 24-mesečne CTZ pa se koristijo s 15; majem 1997 in zapadejo 14. maja 1999.
■	Zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, in sicer 30. decembra 1998 oz. 14. maja 1999, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice. Fizične osebe in drugi enakovredni subjekti bodo na osnovi zak. odloka 239/96 prejeli nominalno vrednost vrednotnic neto po odbitku davčnega odtegljaja v višini 12,50%.
■	Vrednotnice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 24. junija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju.
■	Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 30. junija.
■	Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banca dTtalia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	CTZ se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
MILAN / ATENTAT NA OBČINSKO PALAČO
Za zapahi anarhistka Maria Grazia Cadeddu
Dolžijo jo posesti eksploziva, ne pa pokola
MILAN - Karabinjerji in agenti Digosa milanske kvesture so včeraj aretirali 26-letno Mario Grazio Cadeddu (na zgornji sliki) , ki je osumljena, da je pustila sporočilo, s katerim si je anarhistična organizacija »Azione rivoluzio-naria« prevzela odgovornost za atentat od 25. aprila letos, ko je na oknu občinske palače v Milanu eksplodiral peklenski stroj. Skupno z aretacijo Cadeddujeve so v raznih drugih mestih (Benetke, Turin, Cagliari, Bordi-ghera) opravili hišne preiskave. O aretaciji so bili preiskovalci dokaj redkobesedni, povedali so, da so žensko prijeli včeraj ponoči ob 3. uri, ko je v družbi nekega moškega, ki so ga identificirali in takoj izpustili, zapuščala neki anarhistični krožek. V krožku so bili še trije anarhisti in sestra Marie Grazie Cadeddu, Lia (slika spodaj) , ki so jo kasneje odpeljali v neko kasarno, a proti njej niso podvzeli nobenega ukrepa.
Grazio Cadeddu so zaenkrat osumili posesti eksploziva in eksplozije na javnem mestu, ni pa govor o pokolu. Po mnenju sodnika za
predhodne preiskave je namreč do eksplozije prišlo ob uri, ko naokrog ni bilo ljudi in torej atentatorji niso nameravali povzročiti nobenega pokola.
Do Marie Grazie Cadeddu so verjetno prišli na podlagi posnetkov televizijske kamere, ki je bila pred sedežem Radia Popolare. V torbi s sporočilom o prevzemu odgovornosti je bila tudi ko-
vinska škatla, dejansko enaka bombi na oknu občinske palače, kar je bil dokaz, da je sporočilo avtentično. Cadeddujeva je v anarhističnih krogih znana pod imenom »Pa-trizia«, Digos pa se je zanjo začel zanimati že leta 1990. Doma je iz Ma-comerja (Nuoro), pred časom pa se je z materjo in sestro preselila v Milan, vendar je ohranila stike s sardinskimi anarhisti.
Manjšinsko gospodarstvo sestavni del ekonomske
strategije matične države
111
lilh
■
■
ra
■

■j
*
■
■
■
TRST - Na celodnevnem delovnem obisku v Furlaniji - Julijski krajini se je včeraj na povabilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja mudila desetčlanska delegacija Državnega zbora Slovenije, ki jo je vodil predsednik njegovega odbora za mednarodne odnose Jelko Kacin, sestavljali pa dr. Jože Zagožen (predsednik odbora za gospodarstvo), Davorin Terčon (podpredsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu), Izidor Rejc, Stanislav Brenčič, Branko Janc, Anton Delak (vsi člani odbora za gospodarstvo), Boris Sovič (predsednik odbora za znanost in tehnologijo ter član odborov za mednarodne odnose in za gospodarstvo), dr. Jože Možgan (član komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu in odbora za mednarodne odnose) in Maria Pozsonec (članica istih komisij in predstavnica madžarske manjšine v Sloveniji). Zelo kvalificirano parlamentarno predstavništvo torej, ki je po besedah Jelka Kacina zastopalo kar 11 odstotkov Državnega zbora (in večino parlamentarnih strank), to pa je že samo po sebi dokaz o velikem pomenu tega obiska. Sodi namreč v okvir priprav na ustanovitev posebnega delovnega telesa, ki bo skrbelo za uresničevanje resolucije Državnega zbora o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah in o nalogah matične države v zvezi z njimi.
»Na tem zelo delovnem obisku pri slovenskih gospodarstvenikih v Furlaniji - Julijski krajini smo bili izredno izčrpno in prepričljivo seznanjeni z gospodarskim položajem manjšine.'S temi informacijami smo veliko bogatejši, bolj kvalificirani in predvsem enotni v odnosih do vas,« je dejal Jelko Kacin na krajšem srečanju z novinarji ob zaključku obiska v tržaški pokrajini. Poudaril je, da se na obeh straneh meje srečujemo z izzivi, ki jih prinaša približevanje Slovenije Evropski uniji in da je ta obisk pomemben korak, ali bolje skok do izjave o vprašanjih in gospodarskih problemih, ki tarejo slovensko narodno skupnost v Italiji. »Slovensko izvršno oblast lahko napotimo k nekaterim posegom za izboljšanje gospodarskega položaja manjšine,« je poudaril Kacin.
Odnose s slovenskim gospodarstvom v Italiji bo treba vzdrževati bolj redno in izboljšati sodelovanje, je menil predsednik odbora za gospodarstvo dr. Rado Zagožen, niedtem ko je primorski Poslanec Davorin Terčon izrazil vtis, da bo prišlo do izboljšanja klime v odnosih z manjšino, kjer je zdaj manj razhajanj. Zelo
pozitivno so člani delegacije sprejeli napoved sogovornikov SDGZ, da je v pripravi organski predlog o sodelovanju gospodarstva matične države in manjšine s čisto konkretnimi projekti, ki se-na-našajo tudi na obmejne gospodarske povezave. To bo seveda pomembna postavka za uresničevanje določil gospodarskega dela resolucije Državnega zbora o manjšinah.
Izidor Rejc, nekdanji minister v Peterletovi vladi, je menil, da je trenutek, v katerem je prišlo do obiska, zelo posrečen, ker je več enotnosti tudi v manjšinskih vrstah. Pogoji za sodelovanje so, potrebna pa je strategija zanj. Manjšina bi morala izdelati sistematični predlog in pomagati Sloveniji pri stopanju v Evropo. Pri tem je poslanec opozoril na prednosti, ki jih lahko manjšina izkoristi (npr. jezik), vključno s pogumnejšim kapitalskim prodorom na slovenski trg. Na sicer že dobro vpeljano sodelovanje na področju znanosti, tehnologije in izobraževanja je opozoril Boris Sovič, ki je kot poslanec iz Maribora posredoval vabilo tamkajšnjega gospodarstva za okrepitev stikov s slovenskim gospodarstvom v Italiji.
Člani delegacije Državnega zbora so tržaški del obiska soglasno ocenili želo laskavo, kar je nedvomno tudi pohvala za gostitelja, Slovensko deželno gospodarsko združenje. Njegova podpredsednika Marko Stavar in Robert Vidoni ter direktor Vojko Kocjančič so s predstavniki sekcij in v odsotnosti predsednika Marina Peče-nika obisk izpeljali na zelo učinkovit način, tako da so gostom pokazali čim več in jim ponudili čim bolj izčrpne informacije.
Trst: zunanja trgovina, špedicija, obrt in bančništvo
Obisk slovenske parlamentarne delegacije se je zjutraj začel na mejnem prehodu pri Fernetičih, kjer so jo sprejeli predstavniki SDGZ in repenta-brski župan Aleksij Križman in se potem odpravili na tovorni terminal. Tam se jim je pridružil podpredsednik Konzorcija za terminal in predstavnik špediterskega podjetja Cunja Ivo Sirca, ki je tudi predsednik Kraške gorske skupnosti, medtem ko sta zunanjetrgovinsko dejavnost zastopala predsednik pristojne sekcije SDGZ Robert Vidoni in enake sekcije pri goriškem Slovenskem gospodarskem združenju Aldo Černič. Po Križmanu je goste v imenu SDGZ pozdravil podpredsednik Marko Stavar, nato pa so jih Vidoni, Černič in Sirca seznanili s položajem in problemi zunanjetrgovinskega sektorja in z njim povezanih prevoznih, špedicijskih in drugih storitvenih dejavnosti, s posebnim ozirom na problematiko obmejnih tovornih terminalov. Obisk se je nato nadaljeval z ogledom Zadružne kraške banke na Opčinah, kjer je delegacijo pozdravil njen predsednik Pavel Milič s člani upravnega sveta in direktorjem Klavdijem Brajnikom. Zadnja etapa pred sestankom na sedežu SDGZ v Trstu, ki se ga je udeležila tudi generalna konzulka Republike Slovenije Vlasta Valenčič, je bila obrtna cona v Dolini. Tam je gostom izrekel dobrodošlico župan Boris Pangerc, nato pa so si ogledali dva objekta s pokušnjo Parovelovega olja in vina. Član predsedstva SDGZ Drago Ota je članom Državnega zbo-
ra predstavil položaj in težave slovenskega obrtništva s posebnim ozirom na sodelovanje s Slovenijo in na priprave za njen vstop v Evropsko unijo, medtem ko je Vojko Kocjančič orisal nastanek obrtne cone, ki je plod uspešnega sodelovanja med SDGZ, občinsko upravo in obrtniki.
Po sestanku na sedežu Združenja se je delegacija Državnega zbora na delovnem kosilu sestala s podpredsednikom deželnega sveta Milošem Budinom, nato pa se je odpravila na Goriško.
Gorica: posledice
razlaščanja
Delegacija slovenskih parlamentarcev je med včerajšnjim obiskom med Slovenci v Italiji bila tudi na Goriškem, kjer so imeli možnost spoznati zlasti del gospodarskega utripa manjšine. V Standrežu so obiskali prostore tiskarne Grafica Goriziana, kjer so
se srečali s predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja in slovenskimi obrtniki, ki delujejo na tem območju. Goste je sprejel in pozdravil župan bližnje sovodenj ske občine inž. Igor Petejan in jim predstavil družbeno in gospodarsko strukturo ter problematiko tega kraja.
V imenu SGZ je v odsotnosti bolnega predsednika Vida Primožiča spregovoril podpredsednik Hadrijan Corsi. Orisal je pomen samostojnega manjšinskega gospodarstva in vlogo ter organiziranost stanovskega združenja. Omenil je tudi težke posledice razlaščanja, ki je zaradi širjenja industrijske cone posegalo po slovenski zemlji med Standrežem in So-vodnjami. Na srečo je marljivost in iniciativnost slovenskih ljudi delno ublažila te posledice, tako da danes prav na obiskanem območju deluje pet
slovenskih obrtniških obratov s skupno 40 do 50 delovnimi močmi.
Gostje so z zanimanjem prisluhnili informaciji in se pohvalno izrazili o stvarnosti, ki so jo imeli možnost spoznati med včerajšnjim obiskom. Tudi v imenu desetih kolegov poslancev je Jeko Kacin ob zahvali za prisrčen sprejem podčrtal zlasti pomen vitalnosti slovenskega gospodarstva v teh krajih, kar je seveda pogoj za ohranitev manjšine a tudi za potrebno rast in krepitev povezovanja med Slovenijo in Italijo.
Speter: ustaviti izpraznjevanje beneških dolin
Leta 1951 se je v sedmih občinah Nadiških dolin rodilo 515 otrok, leta 1995 pa le še 56. Ze sam ta podatek precej zgovorno opozarja na dramatičen položaj slovenske manjšine v Benečiji, ki je dobesedno
Pod naslovom (foto KROMA) pogovori delegacije Državnega zbora na sedežu SDGZ na spodnji sliki delegacija slovenskih parlamentarcev na
Goriškem
življenjsko ogrožena. Sami Benečani nimamo moči, da bi rešili to vprašanje, da bi ohranili kulturno in jezikovno podobo beneškega človeka, da bi ustvarili pogoje za to, da bo našim ljudem zagotovljeno delo doma in da se zaustavi nenehno izpraznjevanje beneških dolin. Potreben nam je globalni zaščitni zakon, a ne vemo, kdaj ga bo italijanski parlament sprejel. Težave pa se medtem kopičijo, kot na primer v dvojezični privatni šoli v Spetru, ki jo obiskuje 35 odstotkov otrok iz Nadiških dolin. Vemo tudi, da slovenska država pomaga slovenski manjšini v Italiji, toda v Benečijo prihaja le drobiž te pomoči, kar ni pametno. Pri financiranju bi bilo pametno podpirati tiste strukture, ki delajo, in obenem upoštevati tudi mnenja krajevnih upraviteljev.
Približno s temi besedami je predstavnik Gorske skupnosti Nadiške doline in špetrski župan prof. Firmino Marinig sprejel delegacijo slovenskega Državnega zbora ob včerajšnjem obisku v Spetru. Njegov pozdrav, v lepem nadiškem narečju, ni bil formalen in je opozoril na vsa žgoča vprašanja, vključno s problemom podjetij, ki so nastala z mešanim kapitalom in so danes prešla v roke italijanskih lastnikov.
O možnih oblikah sodelovanja, še zlasti na osnovi evropskih finančnih instrumentov, sta na srečanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki slovenskih družbeno političnih organizacij v Benečiji, spregovorila odbornik Gorske skupnosti Fabio Bonini in podpredsednica videmskega SDGZ Teresa Covaceu-szach. Le-ta se je še posebej zaustavila pri turistični pobudi, ki so jo s skupnimi močmi sprožili gostinci iz Nadiških dolin in Kobarida.
4
Sobota, 21. junija 1997
MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN
NOVICE
LJUBLJANA / TISKOVNA KONFERENCA JANEZA DRNOVSKA
V Kopru odslej trije podžupani
KOPER - Občinski svet Mestne občine Koper je na četrtkovi seji potrdil mandat na nedavnih nadomestnih volitvah izvoljeni županji Ireni Fister (ZLSD) in na njen predlog ter v skladu s statutarnimi možnostmi določil, da bodo namesto dosedanjih dveh (od teh eden profesionalno) naloge podžupana neprofesionalno opravljali trije podžupani. Tako se bo dosedanjemu podžupanu iz vrst LDS pridružil še danes imenovani Albin Ivan Jenko (DeSUS), tretjega podžupana ali podžupanjo pa bo svet v skladu s statutom imenoval na predlog samoupravne skupnosti italijanske narodnosti.
V nadaljevanju svetniki v prvem branju niso sprejeli dveh predlogov prostorskih aktov, s katerimi naj bi občina Luki Koper omogočila razvoj njene dejavnosti. Svetniki so najprej izrekli številne pripombe na predlagane spremembe občinskega dolgoročnega načrta, ki bi Luki omogočile gradnjo drugega vhoda in ureditev novega prometnega terminala. Oba nova objekta bi bila tako locirana v težišču sedanjih in bodočih prometnih poti na pristaniškem območju, površine, namenjene sedanjemu vhodu, pa bi se sprostile za razvojne potrebe mesta. Večina svetnikov sicer ni nasprotovala razvojnim potrebam Luke, motila pa jih je predvsem odsotnost natančnih podatkov o vplivu pristaniške dejavnjo-sti na okolje že, ter dejstvo, da gre pri obravnavanem območju ob ankaranski vpadnici za spremembo namembnosti skoraj 5 hektarjev zemljišč L kategorije. Predlog tako ni dobil zadostne podpore, podobna usoda pa je v razpravi doletela tudi predlog odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Luke Koper, s katerimi bi za prihodnje posege v pristaniškem območju zagotovili ustrezno prostorsko dokumentacijo. Zaradi številnih v javni obavnavi in na sami seji sveta izrečenih pripomb na predlagane rešitve se je svet odločil za prekinitev današnje prve obravnave, občinski upravi pa dal pobudo, naj čim-prej skliče sestanek s predstavniki Luke, prizadetih krajevnih skupnosti in v vsetu zastopanih političnih strank, na katerem bi skupaj poiskali odgovore na odprta vprašanja. (STA)
11
m
Poslanski pandolo
KOPER - V okviru pestrega programa prireditev v počastitev zavetnika mesta Koper Sv. Nazarija društvo za oživljanje starega Kopra Capris organizira danes, v soboto, 21.6.1997 na Titovem trgu v Kopru 5. mednarodni turnir v pandolu, starodavni igri, ki jo je društvo v 5 letih uspelo razširiti v slovenskem in hrvaškem delu Istre ter v pobrateni Ferrari, kjer jo imenujejo »bat e pan-don«, s pomočjo Interneta pa tudi v globalno vas. Pripravljenih je 26 ekip, 6 iz Hrvaške, letošnja novost pa bo ekipa poslancev državnega zbora v postavi: Aurelio Juri, dr. Mario Gasparini in Samo Bevk, ki se bo po opoldanski otvoritvi, ko bo častni udarec izvedla županja Irena Fister, v kvalifikacijah pomerila z izžrebano ekipo. Povejmo še da, po turnirjih v Piranu, Strunjanu in Hrvatinih vodi ekipa Primorskih novic iz Kopra pred puljsko Caprachileana.
F. Hmeljak
Sporazum o vstopanju v EU usklajen med večino strank
Z besedilom ne soglaša edini SDS - Podpis sporazuma bo v torek
ma uskladilo, njegov podpis pa je predviden za torek dopoldan. Za torek popoldan je že predvidena izredna seja državnega zbora, na kateri naj bi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave. V sporazum o vstopanju Slovenije v EU so med drugim zapisah namero, da se postopek spreminjanja ustave konča do 15. julija, naveden pa je tudi seznam šestih zakonov (trije s področja varstva okolja in urejanja prostora, eden s področja obrambe, eden o tujcih ter eden o notariatu), ki naj bi jih vlada sprejela prihodnji teden in jih takoj nato poslala v DZ za sprejem po hitrem postopku, in to še pred ratifikacijo evropskega sporazuma, ki naj bi sledila takoj po sprejemu ustavne spremembe. Preostalih 15 zakonov, namenjenih zaščiti nacionalnega interesa države, pa naj bi sprejeli v času do uveljavitve evropskega sporazuma. Do sporazuma med parlamentarnimi strankami glede vstopanja v EU je po Drnovškovem mnenju prišlo ravno v pravem trenutku, saj Evropska komisija v tem času pripravlja predlog držav, s katerimi naj bi začeli pogajanja o polnopravnem članstvu v EU. (STA)
LJUBLJANA- Predsednik vlade in prvak Liberalne demokracije Slovenije Janez Drnovšek je na novinarski konferenci povedal, da so predstavniki večine parlamentarnih strank, izjema je Slovenska nacionalna stranka, uskladili sporazum o vstopanju Slovenije v Evropsko unijo in da ga bodo podpisali v torek dopoldne.
Sporazum bi sicer, po Drnovšku, lahko podpisali že včeraj, a so se nekatere stranke odločile, da bodo potrditev iskale še na svojih organih. Ker pa se sam ne bo mogel udeležiti torkovega podpisovanja sporazuma, saj bo tega dne v New Yorku, kjer bo sodeloval na zasedanju Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov, ga je podpisal že včeraj, v torek pa ga bo zastopal podpredsednik LDS Igor Bavčar.
Drnovšek je v zvezi s potekom usklajevanja omenjenega sporazuma med parlamentarnimi strankami dejal, da je bil v sredo večji sestanek predsednikov strank, da so bili takrat narejeni koraki naprej in da so se usklajevanja nadaljevala še v četrtek in tudi danes dopoldne. Večina strank, z izjemo SNS, je besedilo sporazu-
r KOROŠKA / SLOVENSKO ŠOLSTVO
Na dvojezični trgovski akademiji doslej že 68 maturantk in maturantov
CELOVEC - Leta 1990 ustanovljeno Dvojezično zvezno trgovsko akademijo v Celovcu, edino višjo poklicnoizobraževalno šolo za slovensko manjšina v Avstriji, je te dni zapustil tretji rod maturantk in maturantov. 34 kandidatk in kandidatov je nastopilo med 10. in 16. majem k pisni in med 9. in 12. junijem k ustni maturi. V 5. A-letniku je 18 kandidatov opravilo maturitetne izpite (z odližnim uspehom Mojca Lorenci, z dobrim uspehom pa Marija Kos, Tanja Petek, Marko Urh in Jana Vauh), v 5. B-letniku pa je od 16 uspešno opravilo maturo 14 kandidatk in kandidatov (z odličnim uspehom Robert Kelih, Tatjana Pdrtsch, Katja Pristovnik in Stefan Riegelnik, z do-
brim uspehom pa Margareta Sch-liesser in Nadja Sele.
S tem je doslej 68 maturantov in maturantk zapustilo Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu, šolo, ki ima skupno streho s Slovensko gimnazijo, ki je letos praznovala 40-letnico ustanovitve in 35. rod maturantov. Vodstvo Dvojezične trgovske akademije, na čelu ravnateljica Maja Hoja-Amrusch, ter Slovenska gospodarska zveza, Zveza Bank, obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev NSKS in ZSO in Deželni šolski svet so maturantom, njihovim staršem in učiteljskemu zboru priredili slavnostni sprejem v prostorih koroške gospodarske zbornice.
Ivan Lukan
■4 SLOVENIJA / NATEČAJ ~h
Priznanji za naši šoli
TRST - V ojganizaciji Deželnega pedagoškega zavoda IRR-SAE so predstavniki Zveze prijateljev mladine Slovenije v začetku tega šolskega leta predstavili učiteljem in profesorjem zgodovine na slovenskih šolah razpis raziskovalne naloge na temo “Tako smo se zdravili pri nas” - zdravstvena preteklost domačega kraja. ZPMS razpisuje vsako leto raziskovalne naloge za zgodovinske krožke na šolah širom po Sloveniji, prvič pa je bila ta pobuda predstavljena pri nas.
Naloge sta se lotih dve slovenski šoli v zamejstvu: 5. razred Osnovne šole Prežihovega Voranca v Dolini pod vodstvom učiteljice Majde Mihačič in prva dva razreda Klasične gimnazije in liceja Primoža Trubarja v Gorici pod mentorstvom prof. Neve Zaghet. 23. in 24. maja se je odvijalo v Murski Soboti zaključno srečanje, žal v odnostnosti mladih raziskovalcev iz Gorice in iz Trsta ter njihovih mentoric. Komisija je ocenila 127 nalog iz vse Slovenije in jih nagradila z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji. Raziskovalna naloga dijakov iz Gorice z naslovom ”Tako smo se zdravili pri nas - V objemu narave« je bila deležna srebrnega priznanja.
V okvim italijanskega šolskega sistema je težko razviti podobne dejavnosti, še zlasti ob sedanjem splošnem krčenju sredstev in osebja. Zato zaslužijo še večje priznanje mentorici, otroci in dijaki, ki so sodelovah pri raziskovalni nalogi in vanjo vložili mnogo truda in prostega časa ter tudi navdušenja.
Nabrežina 1949
12. junija 1949 so tržaški pionirji gostovali v Nabrežini s sporedom posvečenim pesniku Igu Grudnu. Recitacijam Grudnovih pesmi je sledil balet »Jutro v naravi« ter prizor z recitacijami in petjem iz Grudnove zbirke otroških pesmi »Miška osedlana«.
Foto iz arhiva OZE.
L
y
PISMA UREDNIŠTVU
Odgovor A. Donaggiu
Skrbno sem 17. junija 1997 prebrala odgovor g. Adalberta Donaggia Repen-cem. V njem je nanizanih več misli in razlag, mene osebno pa je spodbudila k pisanju ena sama, in sicer tista o razumevanju oz. nerazumevanju naše tržaške slovenščine. Mnenje g. Donaggia o tem vprašanju je tako iz trte izvito in skregano z vsakršno logiko, da se lahko samo čudimo, kako je mogoče, da ga je kdo sploh zapisal in to celo v nekakšnem javnosti namenejenem opravičilu. Ge namreč v pismu omenjeni »pomembni član ljubljanske vlade« ne bi razumel nagovora »nekega predstavnika slovenske manjšine v Italiji«, bi mu sploh ne mogel odgovoriti, in to v nobenem jeziku. Ce je odgovoril, pomeni da je besede razumel. V angleščini je verjetno govoril, zato da bi ga razumeli tudi drugi. Mislim pa, da bi se morali nad takim tolmačenjem zamisliti tisti krogi v Ljubljani, ki postavljajo tuj jezik vedno narofvo mesto. Po svetu uporabljajo politiki tolmače, sami pa govorijo v svoji materinščini, kar vsak dan potrjujejo tudi poročila slovenskega radia in televizije. Ce so po drugi strani nekateri ljubljanski prijatelji g. Donaggia potrdili, da težko razumejo »slovenščino nekaterih oseb, ki živijo v Italiji«, prav gotovo niso pri tem mislili na poprečnega domačina tostran meje. Lahko se zgodi, da kdo ne razume kakega specifičnega narečnega izraza, vendar to velja za vse jezike in vse narode, tudi in celo še posebej za italijanskega, M ima izjemno razvejano
mrežo različnih narečij. Prav gotovo pa ne prihaja in ne more priti do nerazumevanja ah celo nesporazumov ob raznih uradnih trgovskih ali političnih stikih.
Zelo zavzeto in kritično (po mnenju marsikoga celo prenatančno) spremljam razvoj slovenskega jezika (v govoru in pisavi), tako v Sloveniji kot tudi v Italiji, kjer smo Slovenci že od nekdaj avtohtoni prebivalci. Kot prevajalka tudi vem, da se danes ob novih komunikacijskih sredstvih in vedno bolj razširjeni informatiki vsi narodi spopadajo z jezikovnimi problemi, napakami, nedorečenostjo in ohlapnostjo izražanja, pri čemer italijanski jezik ni izjema, vendar so kategorična mnenja o razumevanju ah nerazumevanju kake izjave povsem nesprejemljiva, posebno še, Ker - morda celo nenamerno - kažejo na omalovaževanje, če ne celo podcenjevanje kulturne ravni tukajšnjega slovenskega človeka.
Lepo bi bilo, ko bi se g. Donaggio tudi sam malo bolje seznanil z jezikom svojih sovaščanov, saj bi s tem odpadel marsikateri nesporazum. Lahko bi posnemal neko ugledno tržaško gospo, ki se je že priletna vpisala v tečaj slovenščine in je na začudena vprašanja drugih tečajnikov odgovorila: »Na svoja stara leta sem se začela učiti slovenščine, ker me je sram, da se v vseh desetletjih, kar imamo na Opčinah vilo, nisem naučila jezika svojih sosedov in ljudi, ki so pri nas in za nas delah in še delajo. Mislim, da je vsak nadaljni komentar nepotreben.
Lelja Rehar Sandu
ŠOLSTVO / OBJAVA IZIDOV
KMEČKA ZVEZA / SEJA GLAVNEGA SVETA
Učni uspehi na Zoisu, Slomšku in Stefanu
Prihodnji teden začetek zrelostnih izpitov
Podpora predlogu za preporod Trsta
Velika zaskrbljenost za usodo zadrug
Na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška, trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa in poklicnem zavodu Jožefa Stefana so včeraj objavili uCne uspehe. Izdelali so:
Pedagoški licej Antona Martina Slomška
1.	razred: Maria Elena Agostini, Erika Biekar, Jan Carli, Marina Cok, Manuela Destri, Dennis Froglia, Erika Gregori, Roberta Gollia, Veroni-ca Innocenti, Elisa Komar, Jana Krmec, Ilonka Križman, Petra Laščak, Barbara Mahnič, Jagoda Milic, Breda Močilnik, Martina Montin, Tanja Peric, Angelica Podoš, Eva Sancin, Ivana Sulli-ni, Sanela SalkoviC.
Ena dijakinja ni izdelala.
2.	razred: Zoran Bandelj, Valentina Bertoc-chi, Arianna Čampa Giorgini, Sabrina Drago, Ketty Furlan, Jasna Le-ghissa, Lara Leghissa, Andraž Mermolja, Nina Milic, Vanessa Milkovič, Andrejka Možina, Tjaša Trampuš.
3.	razred: Kristen Beli-cic, Kristina Berce, Edwin Bukavec, Ingrid Glavina, Karol Hrovatin, Tatjana Kobau, Boštjan Korošec, Zorka Miličevič, Martina Samec, Tadej Sirca, Damjana Tuljak, Jasna Tuta.
Ena dijakinja ni izdelala.
4.	razred: Sara Babu-der, Nataša Cosmina, Nataša Cebolki, Irina Družina, Sara Gruber, Katja Husu, Erik lori, Lucia Lombardo, Samoa Mau-ro, Katja Milic, Nada Paulin, Irina Pettirosso, Karin Ravbar, Karin Rebula, Ilonka Rustia, Elena Sarma, Romina Sossi, Daniela Tul, Tanja Zadnik, Maja Zobec, Edit Zrim. Ena dijakinja ni izdelala. .
Vsi dijaki 5. razreda so bili pripušCeni k zrelost-nemim izpitom, ki se bodo zaceli v sredo, 25. junija.
Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa
1. A razred: Mateja Bogateč, Ingrid Bianchi, Eleonora Cardovilli, Karin Crissani, Veronika Jazbec, Jasna Kalc, Sara Magagnato, Mitja Merlak, Al en Semec, Miloš Škabar, Mara Sossi, Kristina Stubelj, Martina Švara, Danijel Šušteršič, Caterina Tanze, Thom Žagar, Monika Zeriali.
Dve dijakinji nista izdelali, dve sta bili neocenjeni.
1. B razred: Patrick Babudri, Valentina Batti-gelli, Sabrina Bukavec, Sara Corbatti, Marko Glavina, Martin Grgič, Mitja Guštin, Martina Kosmina, Roberto Lombardo, Jan Pahor, Dimitri Smilovich, Paolo Vigini, Alioša Viler, Teja Vrabec.
Trije dijaki niso izdelali.
2.	A razred: Federica Dagostini, Tanja Gril, Jordan Ilija Kalc, Maja Kozlovič, Roberto Lon-go, Stefano Pribac, Deborah Rodella, Vanja Švara, Svetlana Tul, Sabina Vuga, Sabrina Žnidarčič.
Ena dijakinja ni izdelala.
3.	A razred: Irena BrišCak, Martina Can-ziani, Paola Ganter, Milena Cossutta, Kristina Ferluga, Jesenka Furlan, Martina Grgič, Martin Guštin, Daniele lozza, Goran Krizman-cic, Nastja Milic, Igor Rebula, Matej Škerli, Martin Sosič, Tanja Sossi, Denise Štor.
3.	B razred: Riccardo Baldi, Silvia Carboni, Marko Kariš, Aljoša Ostrouska, Erika Radovič, Ines Rossanese, Irina Sancin, Jelka Sancin, Erika Stegel, Jasna Žiberna.
4.	A razred: Sara Babudri, Alen Carli, Omar Foraus, Ivana Franco, Peter Franco, Tjaša Kalc, Giorgio Lorenzi, Katja Ras eni, Tjaša Ruz-zier, Karin Severi, Mojca Škabar, Martina Sva-gelj, Dejan Semec.
4. B razred: Valentina Bernetic, Eva Cok, Nicoletta Corossez, Patrick Gurman, Sara Ga-brielli, Nataša Gregori, Martina Hrovatin, Elena Lantier, Elisa Martini, Anna Mattietti, Igor Ota, Barbara Rocco, Elisa Sancin, David Sardo, Matija Spinazzola.
Vsi dijaki 5. A in 5. B razreda so bili pripušCeni k zrelostnemu izpitu.
Oddelek za geometre
1. razred: Borut Bo-gatez, Eugenio Chiarle, Antonio Derganc, Erik Frandoli, Simon Furla-nic, -Igor Martini, Mitja Pegan, Dimitri Požar, Andrej Sossi, Martin 'Tul.
Štirje dijaki niso izdelali.
2.	razred: Kristjan Kovačič, Alessio Pincin, Patrick Savarin, Igor Spetič, Dragoljub SeCe-rov.
3.	razred: Robert Debeliš, Erik Gruden, Elisa-betta Leghissa, Metlika Tomaž, Elena Mulic, Sonja Rebula, Fabrizio UgriCic, Alberto Zorna-da.
4.	razred: Aleksandra Rudež, Ivana Stubelj, David Vesnaver. En dijak ni izdelal.
K zrelostnemu izpitu so bili pripušCeni vsi dijaki razen enega.
Poklicni zavod Jožefa Stefana
Elektronski operaterji
1.	razred: Marco Antonie, Igor Cemiava, Denis Doglia, Andrej Hrovatin, Jernej Kapun, Tilen Kralj, Kristian Rebula, Andrej Sulli.
Štirje dijaki niso izdelali, dva sta izstopila.
2.	razred: Damijan Batti, Marko Berce, Andrej Budin, Jernej Ciuch, Nino Corda, David Fonda, Peter Glavina, Mitja Kocjan, Daniel Leone, Luka Peric, Goran Simo-neta, Daniel tence, Aleš Zajc, Christian Zotti. dva dijaka nista izdelala.
3.	razred (kvalifikacijski izpiti): Marko Bandi, Rudi Brundula, Andrej Cergol, Alessio Coslovi-ch, Aleš Hrvatin, Aleš Jerman, Samo KocjanCiC, Christian Krmec, Christian Mauri, Robi Pasarit, Aljoša Prodan, Daniel Rebez, Miran Simoneta, Andrea Skerlavai, Andrej Sossi, Alex Zupan.
4.	razred: Lorenzo Breda, Jadran GerkveniC, David Ciacchi, Stojan Čepar, Igor Gherdol, Damijan Gregori, Emanuele Martini, Tomaž Ma-tevljic, Martin Muženič, Daniel Piciulin, Marko Piciulin, Andrea Roberti, David Veselic, Borut Vi-dau, Gregor Vidmar, Matej Žveplan.
Štirje dijaki so izstopili.
Biokemijski operaterji
1.	razred: Manuel Ban, Mojca Kovačič, Eva Slavec, Veronika Sosič, Ila-ria Taiariol, Elisabeth Zerjul.
Ena dijakinja ni izdelala, en dijak je izstopil.
2.	razred: Katja Gregori, Ivana Grgič, Barbara ValeCiC, Barbara Vremec.
Dve dijakinji nista izdelali.
3.	razred (kvalifikacijski izpiti): Breda Busi-nelli, Alenka Rauber, Manuela Škrk.
4.	razred: Ksenja Brecelj, Jan Ferluga, Dimitrij Prasel, Diego Giuseppe Spera.
Dva dijaka nista izdelala.
K zrelostnemu izpitu so bili pripušCeni vsi dijaki razen enega.
Mehanski operaterji
1.	razred: Alessandro Corbatti, Emanuel Kralj, Alan Pettirosso, Igor Si-belja, Peter Škabar, Rajan Trobec, Matej Tul. Dva dijaka nista izdelala, eden je izstopil.
2.	razred: Matej Brezigar, Roger Žagar.
Dva dijaka nista izdelala.
3.	razred (kvalifikacijski izpiti): Alen Fabjan, David Pauletic," Marko Puntar, Matija Umek.
Oba dijaka 5. razreda sta bila pripušCena k zrelostnemu izpitu.
Dopolnilo
Pri objavi izidov učnih uspehov na nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah je izostal 1. A razred, v katerem so izdelali Morena Calzi, David Gibi, Sonia Covolo, Kristina Husel, Denis loža, Mirjam Malalan, Sara Manola, Aljaž Milic, Daša Pangerc, Peter Planinšek, Žiga Ražem, martin Rebecchi, Ivana Škabar, Ivana Sobani, Žaneta Švara in Samuele Zeriali, v 2. A razredu pa je izdelal tudi VValter Gregori.
V Četrtek zveCer je na sedežu v Ul. Cicerone pod vodstvom predsednika Alojza Debelisa zasedal glavni svet Kmečke zveze, ki je imel na dnevnem redu kar nekaj pomembnih točk.
Po sprejemu nekaterih novih elanov je tajnik Edi Bukavec podal poročilo o stanju kmetijstva in delovanju zveze v Času od zadnjega, aprilskega glavnega sveta. V tem Času je prišlo do pomembnega srečanja z deželnim odbornikom za kmetijstvo Gottardom, kateremu je KZ ponovila (Gottardo je spomladi nasledil prejšnjega odbornika Zop-polata) predlog vseh treh stanovskih organizacij za deželni načrt o kmetijstvu. Gottardo je potrdil obveze Dežele, da je naCrt vsekakor potrebno uresničiti.
Kot je znano, gre za predlog o investiciji 45 miljard lir, ki naj bi se uporabile na treh sektorjih; družbeno gospodarskem, v usklajevanju kmetijstva z okoljem in z upoštevanjem pomena prisotnosti manjšine na teritoriju. Položaj se je v zadnjem Času zapletel s tem, da je koordinacijo naCrta prevzela tržaška Pokrajina, ki jo od nedavnih volitev vodi desnica.
Gottardu, ki je bil vidno presenečen nad uspešnim delovanjem Kmečke zveze, je stanovska organizacija postavila jasne zahteve, od pohebe po vključitvi celotnega tržaškega območja v gorata področja, do nujnosti, da se birokratski postopki na Deželi zreducirajo na minimum. Glavni svet je ob tem podčrtal potrebo, da se iz-
Spomin na začetek delovanja krematorijske peči v Rižarni
Jutri bo točno 53 let, od kar so 22. junija 1944 pričeli redno upepelje-vati žrtve v krematorijski peci Rižarne. PeC je sicer pričela delovati že aprila, ko so jo preiskusili s trupli talcev openskega strelišča, vendar je 22. junij dan, po katerem so nacisti zaceli redno sežigali trupla žrtev, ki jih je do konca vojne bilo približno 5 tisoč.
Tržaška sekcija Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih bo priredila danes svečanost skupaj z zdru-• ženji partizanov in političnih antifašističnih preganjancev: na kraju, kjer je nekoč stala pec in kjer so zbrali nekaj ostankov žrtev bodo ob 10.30 položili spominske vence. Prireditelji vabijo k udeležbi, da bi ohranili spomin na tista dogajanja in na vrednote, za katere je toliko antifašistov žrtvovalo svoja življenja.
vajanje obljubljenih ukrepov s strani dežele pospeši, kajti danes nihče ne more predvidevati, kakšna bo usmeritev uprave po deželnih vobtvah, ki bodo prihodnjo pomlad.
Glavni svet je zatem ocenil srečanje s slovenskim ministrom za kmetijstvo, kateremu so predstavniki KZ orisah še zlasti težak položaj naših zadrug. Ministru je bil posredovan predlog o ustanovitvi posebnega sklada za krepitev materialne podlage manjšine, glavni svet pa je s posebno zaskrbljenostjo obravnaval še zlasti položaj Zadružne mlekarne, vinogradniške zadruge v Bukovju in govedorejske zadruge Dolga krona.
Člani glavnega sveta so razpravljali še o srečanjih s krejevnimi upravami, pozitivno pa so tudi oce-nifi predlog za gospodarski preporod Trsta, ki ga je iznesel predsednik tržaških industrijcev Pacori-ni. Kmečka zveza temu dodaja še svoj prispevek kot dopolnitev naCrtu za urbano področje.
Na seji so elani zatem
vzeli v vednost, da je bil zaključen postopek za razlastitve na Kolonkovcuf Ob tem je glavni svet izrekel iskreno zahvalo elanu vodstva Justu Karišu, ki je celih 14 let nosil breme kot prokurator razlaščencev za stike z deželo in drugimi pristojnimi uradi.
Seja se je nadaljevala z informacijo o stikih s težaško trgovinsko zbornico, s katero obstaja, tako kot tudi s sorodnimi stanovskimi organizacijami, soglasje o organizaciji kmetijskih dnevov. Glavni svet pa je tudi razpravljal o predlogih Kmečke banke in Zadružne kraške banke za konvencijo o ugodnem nudenju uslug za elane zveze. Predloga bo komisija vodstva KZ še poglobila. Ob koncu pestrega dnevnega reda so elani glavnega sveta sklenili negativno, vendar argumentirano odgovoriti na predlog WWF o kra-škem parku, seznanili pa so se tudi z načrtom za številne kmetijske tečaje, o katerih so se predstavniki zveze dogovarjali z vodstvom SDZPI.
NOVICE
Večerja pevskega zbora Tabor
Moški pevski zbor Tabor z Opčin bo imel danes ob 20.30 v gostilni pri Batiču v Repnu tradicionalno večerjo ob zaključku svoje pevske sezone. Pred večerjo bo imel zbor koncert narodnih in umetnih pesmi na dvorišču gostilne. Zbor bo vodil pevovodja Aleksander Sluga.
Priznanje za stotisoč kontejnerjev Medway
Skozi tržaško pristanišče je lani slo 100.000 kontejnerjev konzorcija Medway, ki ga sestavljata Tržaški Lloyd in družba Eveigreen Marine Corporation, za kar je včeraj predsednik Pristaniške oblasti Michele Lacalamita podelil priznanje predsednikoma Uoyda Angiolinu Vignodelliju in Evergreena Georgeju Hsuju. Podelitev priznanja je predsednik Lacalamita izkoristil za obračun kontejnerskega prometa v prvem obdobju letošnjega leta: od 1. januarja do 31. maja 1997 je že šlo prek 7. pomola tržaškega pristanišča 51 tisoč kontejnerjev konzorcija Medway (25.000 za Tržaški I2oyd in 26 tisoč za Evergreen), predvidevajo pa, da jih bo do konca leta kar 122.500.
Zadnji TV Mozaik
Jutri bo ob 20.55 na valovnih dolžinah slovenskih programov Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Jutijsko krajino na sporedu deseti in zadnji TV Mozaik letošnjega ciklusa Prvi bo na vrsti prispevek o poimenovanju miljske osnovne šole po Albinu Bubniču, sledil mu bo obisk ladje OGS Explora. Nato bo gledalcem zaigral ansambel Happy day. Reka Dragonja biser istrske narave, bo v središču pozornosti v Četrtem prispevku, oddajo pa bosta sklenili branjevki Vanka in Tonca
Dogovor za terapevtski bazen
Včeraj sta težaška občinska uprava in CRT-Fonda-zione podpisali dogovor o terapevtskem bazenu, ki ga bodo zgraditi na pomolu Lanteme, kjer danes stoji dotrajano poslopje nekdanjih pristaniških hladilnikov. Dogovor predvideva, da bo občina razpisala natečaj za gradbena dela, ki jih bo načrtovala, vodila in finansirala CRT-Fondazione, nakar bo strukturo darovala mestu. Občinska uprava je že podpisala sporazum z vodstvom Podjetja za zdravstvene storitve za vodenje novega terapevstkega bazena s toplo morsko vodo, ki ga bodo verjetno dokončati do začetka leta 1999.
Zapora ceste v Mačkoljah
Zaradi gradnje občinske kanalizacije ter dopolnitvenih del na vodovodnem omrežju bodo zaprti pokrajinsko cesto na odseku, ki pelje skozi MaCkolje. Cesta bo zaprta v sredo, 25. in v Četrtek, 26. t.m. od 8. do 19. ure.
ZASEDANJE O EVRU / MINISTER ZA ZUNANJO TRGOVINO
Fantoza' optimist o socialni dižavi
Za ministra se bodo sindikati pogodili z vlado
Minister za zunanjo trgovino Augusto Fantozzi se je včeraj udeležil v Trstu zasedanja o malih podjetjih v vidiku skupne evropske valute evra. Glede možnega zamika pričetka monetarnega združevanja je Fantozzi dejal, da je Italija za spoštovanje rokov, ki jih doloCa maastrichtski sporazum, vsekakor pa vlada ureja državne račune, tako da bo pripravljena za določene datume.
Fantozzi je spregovoril tudi o prvem negativnem pristopu sindikatov do vladnih predlogov o reformi socialne države: »Ne bi dramatiziral njihove reakcije, saj samo branijo svoje pozicije;« Za ministra je verjetno, da bodo v doglednem Času sporazumeli, za kar bo vlada iskala vse sprejemljive rešitve.
Polemike med občino in pokrajino o kolonijah
Polemika med Tržaško občino in tržaško pokrajinsko upravo v zvezi s poletnimi kolonijami se vleče že nekaj Časa. Gre za vprašanje 208. otrok, ki ne bi mogli brezplačno na počitnice zaradi birokratskih za-
pedjajev in samo izredni prispevek 80 milijonov lir tržaške občinske uprave je omogočil, da bodo lahko šli na nekajtedenski oddih v kolonije, ki jih upravlja pokrajina.
Pokrajinska uprava sicer trdi prek odbornika Manfredija Poiluccija, da je namenila za kolonije isto vsoto kot lani - 240 milijonov lir - in dolži tržaško občino, da je posredovala svoje predloge z zamudo, medtem ko so se okoliške občinske uprave udeležile skupnega srečanja konec aprila.
V odgovoru Poilucciju tržaški občinski odbornik za socialne storitve Gianni Pecol Cominotto navaja, da je osebno večkrat in pravočasno kontaktiral kolege na pokrajinski upravi, in da je vsekakor bistveno vprašanje to, da bi 208 otrok iz manj premožnih družin ali iz socialno ogroženega okolja ostalo doma, ko ne bi posegla tržaška občinska uprava. Pecol Cominotto nadalje ugotavlja, da pokrajinska uprava ni pripravila nobenega naCrta, da bi premostila finančne težave, ki so nastale zaradi nove deželne zakonodaje, in da je vsekakor Piluccijevo sklicevanje na forma-le procedure nevsebinsko in nikakor ne rešuje nastalih problemov.
__________PRIŠEL JE IZ NEAPLJA____________
Aretirali spretnega goljufa
Prijeli so ga karabinjerji - Vse dokumente je imel ponarejene
Vse dokumente, od osebne izkaznice do davčnega kodeksa, je imel ponarejene, osebna izkaznica je imela še lepši videz kot prava, kar naj bi zgovorno dokazovalo, da gre za izredno spretne in organizirane ljudi. Maria Marina pa je morda tokrat izdala prevelika nestrpnost ali lakomnosti: Ce bi Se bil zadovoljil z nižjim zneskom, morda ne bi-zbudil pozornosti in bi sedaj lahko v miru prešteval denar.
Mario Marino, 33 let, je doma iz Se-condigliana (Neapelj). Prišel je v naše mesto in se predstavil na Banci Popolare Friuladria v Ul. Galatti. Dejal je, da bi rad položil 6 milijonov lir na raCun neke tržaške družbe, češ da je njen predstavnik. Povedal je račun družbe, tako da operacija, ki jo je opravil s Čeki, ni zbudila nobenega suma. Zatem je zaprosil, da mu izdajo novo čekovno knjižico, ustregli so mu. Naslednjega dne se je spet
predstavil v banki, hotel je dvigniti 25 milijonov lir. Tedaj se je zaCelo zatikati: vsota je bila precejšnja in uslužbenec je poklical družbo, pri kateri so padli z oblakov, o Marinu in njegovem početju niso niC vedeli. Iz banke so se nemudoma obrnili do karabinjerjev, prišli so s postaje v Ul. Hermet, spretnega goljufa so odpeljali v koronejske zapore. Obtožili so ga prevare in ponarejanja: tudi Čeki, s katerimi je položil denar, so bili ponarejeni.
Preiskava se nadaljuje, saj domnevajo, da je Marino »poskusil srečo« že v nekaterih drugih bančnih zavodih v naši deželi. Nekaj karabinjerjev je tudi odšlo v Neapelj, kjer morajo ugotoviti morebitne povezave s tamkajšnjim organiziranim kriminalom: tako dobro ponarejene dokumente, s katerimi je razpolagal Nea-peljcan, ni mogoče dobiti za vsakim vogalom.
Odšel je premočrten in klen borec
Čeprav sem vedel, da se zadnje mesece uporno boriš za življenje, meje hudo prizadelo ob novici, da Te ni več.
Odšel si za vedno, dragi Miro, prijatelj, kolega in predvsem vzornik, ki si znal s svojim premočrtnim, močnim značajem borca za pravice teptanih, svetovati in me usmerjati v nelahek novinarski poklic. Nič nisem vedel o Tvojih življenjskih peripetijah, od Tvoje aretacije, obsodbe in partizanščine do prihoda v uredništvo Primorskega dnevnika, kjer sem se lepega dne znašel pri pisalnem stroju na Tvoji levi strani in z vsem spoštovanjem sledil Tvojemu enoprstnemu tipkanju na predpotopnem Underwoodu in večkratnemu kratkovidnemu preverjanju napisane kronike.
Sele v naslednjih mesecih sem spoznaval vrline Tvoje preproste, a istočasno močne osebnosti klenega Idrčana ob razpravah o zasebnih, službenih, političnih in tudi planinskih problemih in se seznanjal s tragično preteklostjo Tvoje prehojene poti. Kolikokrat sva se ogrevala ob novinarskih problemih, ko sva si medsebojno pomagala pri vsakodnevnem polnjenju stoplcev Primorskega dnevnika s črno in sodno kroniko ter z raznimi reportažami.
Doživljali smo tudi trenutke sprostitve, ko si v uredništvu ali v poznih nočnih urah med mutiranjem v stavnici pripovedoval o svojih planinskih dogodivščinah v gorah, kamor si tako rad zahajal. Kar visel sem s Tvojih ust in priznati moram, da sem se prav od Tebe navzel privrženosti prelepemu gorskemu svetu. Med nama se je utrdilo prijateljstvo, ki je zdaleka presegalo običajne službene odnose in se je poglabljalo tudi v tistih letih, ko sem se preselil v drugo uredništvo. Prijateljstvo, ki sem ga nadvse cenil, saj si mi, dragi Kenda - tako smo Te vsi nazivali - z besedo, dejanji in nasveti, ki so bili bogastvo Tvojih trdih življenjskih izkušenj zavednega Slovenca, partizana, borca za pravice tlačenega naroda, nakazoval smernice in usmerjal na pravo pot človeškega dostojanstva in vestnega opravljanja novinarskega poklica.
Neizprosno se krčijo vrste nekdanjega novinarskega kolektiva, v katerem sta ob krešenju misli in različnih pogledov na tedanjo stvarnost, vendarle vedno prevladovala iskreno prijateljstvo in kolegialnost.
Dragi Miro, dopolnil si svojo nelahko življenjsko pot, na kateri si s svojimi dejanji in ideali zablestel kot pokončna osebnost v vzor vsem, ki smo Te poznali in imeli radi.
Ugasnilo je iskreno prijateljstvo, ostal bo neizbrisen spomin naTe.
Lojze Abram
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
VCERAJ-DANES
Živahno v nabrežinski šoli
Galebovi dnevniki otrok na-brežinske osnovne šole Virgila Sčeka so bili ob zaključku šolskega leta natrpani z zanimivimi dejavnostmi. Obiskala jih je prof. Vesna Guštin Grilanc, ki je otrokom in staršem bogato opisala prehrambene navade in običaje naših prednikov. V Zgoniku je bilo literarno tekmovanje ob nagrajevanju bralnih značk. V toplem jutru je v Ribiškem naselju potekal športni dan vseh devinsko-nabrežinskih osnovnih šol.
Otroci so se udeležili tudi dveh likovnih natečajev: prvega je priredila občina Devin-Nabrežina s sodelovanjem italijanske srednje šole De Marchesetti na temo »Gledam v nebo«, drugega pa je organiziralo KD Vesna ob 50-let-nici smrti kriškega slikarja Alberta Sirka na temo »Morje in ribištvo.«
Šolskemu letu v pozdrav pa so otroci priredili zanimiv koncert, na katerem je nastopala pop rock skupina The ZivaVs Band. Živalske zvezde je navdušeni publiki predstavil glasbeni dopisnik znanega časopisa Primorski News.
Otroci, ki so se lepo vživeli v svoje vloge, so ironično prikazali
like raznih živalskih pevcev, ki so kot poslastica zadnji hit Oslovska na svojih številnih turnejah odkrili pesem. Melodije glasbenih uspeš-marsikatero resnico. Svoje nic so s kamnitega odra raznežile izkušnje in spoznanja so sprošCe- srca poslušalcev, no in zabavno pripovedovali na- Po koncertu so naši rokerji priz-brežinskim fansom. Koncert pa nali začetno tremo in napetost. Ko vendar ne bi bil koncert, Ce ne bi pa so prvi aplavzi dodatno ogreli zadonela pesem. Zapeli so Žabjo sonCno jutro in so rožnatemu puj-svatbo, Hudo mravljico, Polževo sku padle hlaCe, sta strah in zadre-ženitev, Tri tiCice, Našo muco, Od ga prepustili mesto razposajenosti Sesljana do Devina in na koncu in zabavi.
Danes, SOBOTA,
21.	junija 1997
VEKOSLAV
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.31 - Luna vzide ob 21.40 in zatone ob 6.26.
Jutri, NEDELJA,
22.	junija 1997
AKACIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20 stopinj, zraCni tlak 1007 mb narašča, veter 4 km na uro severozahodnik, vlaga 75-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA,
SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Dana in Katarina Milič, Giacomo Pe-truzzi, Emanuele De Luca, Eveline Canzian, Sean Zol-lia, Jacopo Keller, Gabriele Gherbez, Nicola Vižintin.
UMRLI SO: 73-letni Be- -nito Leotti, 86-Ietni Stani-slao Raspolich, 81-letna Maria Pes, 75-letni Giordano Mestroni, 85-letni Michele Paiza, 69-letni Emiddio Bredita, 88-letna Oda Rangan, 81-letni Vladimir Kenda.
OKLICI: uradnik VValter Gregori in poklicna bolničarka Cristiana Malaguti,
tapetnik Maurizio Rampaz-zo-Bogo in gospodinja Luz Celeste Puello Guerrero, delavec Alessandro Azzara in uradnica Michela Schafer, podčastnik italijanske vojske Lucio Tolentino in pokr lična bolničarka Rosa Greti, zavarovalec Pierpaolo Gregori in uradnica Francesca Conteduca, zdravnik Luca Fontanesi in Solnica Anto-nella Nori, prodajalec Ro-dolfo Gabrielli in točajka Federica Palermo, podčastnik karabinjerjev Antonio Campisi in Solnica Laura Naldo, slaščičar Massimilia-no Talocchi in v pričakovanju zaposlitve Tamara Giaccone, inštalater Michele Umer in poklicna bolničarka Lara Rizzi, taksist Renzo Scheriani in univerzitetna študentka Cristiana Miceu, delavec Moreno Mi-claucich in trgovka Anto-nella Smilovich, podjetnik Lorenzo Bevagna in uradnica Maura Busico, delavec Fulvio Tomsich Caruso in vrtnarka Elide Giovannini, uradnik Massimo Pizzul in uradnica Paola Hlavaty, uradnik Andrea Kompare in univerzitetna študentka Ele-na Villanovich, pek Stefano Giurco in uradnica Maria Arcangela Musti, uradnik Stefano Saba in podjetnica Cosetta Gonzo, delavec Gra-ziano Blasi in prodajalka Barbara Pascolini, šofer Sauro Gerzelli in v pričakovanju zaposlitve Pamela Naglem, informatski Izvedenec Dario Reggente in prodajalka Orietta Damiani, prodajalec Francesco Brescia in uradnica Maria Con-cetta Scolamacchia, zidar Michele Capuano in strojepiska Eriča Mačehi.
[ :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 9. do SOBOTE, 14. junija 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. delPOrologio 6 (na začetku Ul. Diaz) (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). '
PROSEK	(tel."
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. delPOrologio 6 (na začetku Ul. Diaz), Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Drevored XX septembra 6 (tel. 371377).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel, 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Na svet je prikukal godbenik
Luka
S Sergijem in Valentino se godbeniki veselimo. Godba v repertoarju uspavank nima, zato bomo nazdravili s kozarcem vina.
Vse najboljše Luka ti želi
Godbeno društvo Nabrežina
S ČESTITKE
JASMINA, ta naš mali kricavček, je kot vrtavček. Po hiši se podi in mamico jezi. Danes se ona veseli, ker tri leta slavi in torto s prijateljčki deli. Okrog nje smo se mi zbrali in voščili, ji poljubček dali, Katjuša Anuška in nonoti.
Draga SANDRA in MITJA! Veliko sreče in ljubezni v vajinem skupnem življenju vama želijo Danica, Iztok, Paola, Saša, Adriana, Anuška, Katjuša in Jasmina.
Danes se poročita naša pevca SANDRA in MITJA. Da bi srečno živela, se rada imela in z nami še vedno veselo pela jima želita KD in MePZ Primorsko - Mačkolje.
Hokej na ledu, »Goldhom Cup«. MITJA - Donkey’s 2:1. Srečno! Prijatelji.
DAMJANU in BARBARI želijo na skupni življenski poti vso srečo Luciano, Marica, Christian, Sabrina in Paolo.
Letos je VERONIKA vrtec odslovila, ker v prvi razred bo hodila. V šoli se bo Citati in pisati naučila, s pomočjo Martine bo šest svečk na torti upihnila. Da bi še naprej tako lepo risala in barvala, to ti teta Luči želi.
V Ricmanjih je LUKA doma in danes štiri leta ima. Torta je že pripravljena, na mizo je postavljena. Lepo čakaj, Luka ti, ker pridružimo se še mi, saj bi ti radi voščili. Petra, Veronika, Darja, Marino in družina Berce.
Draga
Sandra in Mitja
želimo vama vse to, kar si sama v skupnem življenju najbolj želita.
mama Nadja, papa Giorgio ter noni Judita in Alojzija
Iskrene Čestitke
Sandri in Mitju
mama Irena in očka Lucijan
Danes stopata na skupno življenjsko pot
Barbara in Damjan
obilo sreče in ljubezni jima želi
upravni odbor KRD Dom Briščiki
Danes stopata na skupno življenjsko pot
Barbara in Damjan
Z najboljšimi željami jima čestita
svetovalska skupina Skupaj-Insieme občine Zgonik
Danes stopata na skupno življenjsko pot
Barbara in Damjan
Obilo sreče in veselja jima želijo
mama Ivanka sestra Tanja z Robertom in nona Marija
Danes se vzameta
Tatjana Čač in Paolo Kalc
Neutrudni tajnici in njenemu izvoljencu želimo, da bi se celo življenje lepo imela KD Slavko Škamperle
SKD FRANCE PREŠEREN FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IZ BOLJUNCA ~	prirejajo	*	*
Sagro na jami
Danes, 21. t. m., ob 15.30 na Jami ex-tempore za otroke, od 20.30 ples s skupino Status Symbol.
Jutri, 22. t. m., ob 9.30 LOV NA ZAKLAD za odrasle - zbirališče na Jami; ob 18. uri kulturni program in nagrajevanje udeležencev ex-tempore in lova na zaklad, ob 20.30 ples s skupino Happy day.
Ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 ples s skupino Peter Lovšin in Križarji.
Toplo vabljeni!
SVETOIVANSKA SKUPNOST
priredi
danes, 21. junija, v župni cerkvi
Koncert
narodnih in nabožnih pesmi
Sodelujejo: otroški zbor Kresnice,
mešani zbor Cappella Tergestina in mešani zbor F. B. Sedej iz Steverjana
Pokrovitelja koncerta POHIŠTVO KORŠIČ in ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT
prireja
23. ŠAGRO V PRAPROTU
20., 21., 22. in 23. junija 1997
Danes, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli s 64. pari, ob 17. ex-tempore za mladino do 16. leta, ob 20.30 ples z ansamblom zamejski kvintet.
Jutri, ob 20.30 tekma v skrlah, ob 14. odprtje kioskov, ob 17. tekma v košnji, ob 19. igre za otroke, ob 20. ples z ansamblom Kraški kvintet.
Ponedeljek, ob 17. odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet, med plesom tekma v žaganju. V slučaju slabega vremena se praznik nadaljuje v torek.
KD LIPA v sodelovanju z
MLADINSKIM KROŽKOM iz Bazovice in ŠD ZARJA
vabijo vse vaščane na večer
»Pesem na M’zarju«
v izvedbi otroškega zbora Slomšek, MlPZ Bazovica in MePZ Lipa
danes, 21. junija, ob 21. uri.
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje osnovnih šol, da 30. junija 1997 zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev pokrajinskemu šolskemu skrbništvu (v smislu 7. člena zakona št. 932 z dne 22. decembra 1973). Prošnje sprejema pokrajinsko šolsko skrbništvo, ul. Cumano 2, Trst.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
KINO
ARISTON - 21.30 (na prostem) »Dante’s Peak«.
EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Perversioni femminili«, i. Tilda Swin-ton, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.20, 20.10, 22.00 »II planeta verde«, r. Coli-ne Serrau.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »LTmpero colpisce anco-ra« r. Irvin Kershner, i. Harrison Ford, Mark Ha-mill.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Pote-re assoluto«, i. Clint Ea-stvvood.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Inso-liti criminali«.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.30 »Lilli e 11 vagabon-do«, risanka, prod. Walt Disney, 19.00, 20.30, 22.15 »II ciclone« i. L. Pieraccioni
NAZIONALE 4 -16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Hamlet«, r. K. Branagh.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Biggi, perversioni al sexy party«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.30,
19.00,	20.30, 22.10 »Bu-giardo bugiardo«, i. Jim Carrey.
ALCIONE -	19.30,
22.00 »Jerry Maguire«, r. Cameron Crowe, i. Tom Cruise.
3 OBVESTILA
ob 17. uri nastop Godbe iz Domžal in od 20. do 24. ure zabava z ansamblom Status Symbol. Pijače in specialitete na
^SV ETOIVANSKA SKUPNOST vabi na praznovanje župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika. Danes, 21. junija, bo ob 20.30 v župnijski cerkvi koncert, ki ga bodo oblikovali otroški zbor Kresnice, mešani zbor Cappella Tergestina in mešani zbor F. B. Sedej iz Steverjana. Jutri, 22. junija, bo ob 9. uri procesija z nošami po svetoivan-skih ulicah, nato ob 10. uri slovesna maša v slovenščini v župnijski cerkvi. V ponedeljek, 23. junija, bo ob 20. uri v stari cerkvici sv. Janeza in Pe-lagija tradicionalna slovenska maša, nato kresovanje na stadionu 1. Maj v organizaciji SKD Slavko Škamperle. V torek, 24. junija, bo ob 18. uri slovenska maša v župnijski
PPTk VI
RADIJSKI ODER in FINŽGARJEV DOM vabita na premiero odrske igre »Male dame« (Piccole donne), ki jo je po delih Male dame in Male dame dorašCajo Louise Alcott za oder priredila in režirala Lučka SusiC. Scena Magda Samec, izvajajo člani Slovenskega odra. Finžgarjev dom na Opčinah, danes, 21. junija, ob
19.	uri.
SKD GRAD vabi danes,
21.	t. m., ob 20.30 v društvene prostore pri Banih, na svetoivanski praznik s PREDSTAVITVIJO BROŠURE in OTVORITVIJO RAZSTAVE o RODBINI KREVATIN - BENEČANOVE, BANE 1795 - 1997. Nastopil bo dekliški vokalni tercet VER LAETUM. Urnik razstave: od ponedeljka, 23. do petka, 27. junija od 18. do
20.	ure, sobota 28. od 17. do 20. ure, nedelji, 22. in 29. junija od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni!
KD ZVEZDA prireja v Podlonjerju, 21. in 22. junija, SVETOIVANSKI PRAZNIK. Ob prijetni glasbi bodo delovali dobro založeni kioski. Jutri,
22.	ob 18.30 nastop folklorne skupine Stu ledi.
KD F. PREŠEREN iz
Boljunca priredi v okviru vaške šagre jutri, 22. t. m., lov na zaklad za odrasle. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 228266 vsak dan od 19. do 20. ure.
MLADINSKI DOM
BOLJUNEC vabi na otvoritev razstave Maria Magajne »20 let delovanja škofa Bellomija med nami ter motivi iz doline Glinščice«. O delu Marija Magajne bo spregovoril g. Dušan Jakomin. Razstavo bomo otvorili ob priliki vaškega patrona Sv. Janeza Krstnika jutri, 22. junija, ob 11.00. Razstava bo odprta v nedeljo popoldan, od 16. do 19. ure, med tednom vsak dan od 17. do 18.30 in nedeljo 29. od 10. do 12. ure.
ODBOR OPENSKE
SRENJE - JUS sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 23. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah z namenom, da uredimo podatke o nasledstvu posameznih elanov z nadomestnim potrdilom notarskega akta. Toplo vabljeni vsi elani!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi ob sklepu letošnje sezone na zaključni večer, na katerem bodo predstavili zbornik »Naš glas pri vas doma« in zgoščenko »Glasovi za spomin«, ki ju je Radijski oder izdal ob petdesetletnici svojega uspešnega delovanja. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30.
KD SLOVAN - KRESOVANJE 97 - Padrice (Zad-zakal), ponedeljek, 23. junija ob 20.30 nagrajevanje najlepšega venčka (venček mora biti sestavljen iz poljskega cvetja in obešen na kTuonjo dan pred sv. Ivanom), nastop plesne skupine Jazz in MPZ Slovan, fotografska razstava »Lanski venčki na Padricah«, prižig kresa in družabnost. Ob 21.30 »Lov na čarovnice« po vasi. Sledi nagrajevanje skupine, ki bo ujela največ Čarovnic.
SKLAD MITJA CUK vabi na KRES v poned-lejek, 23. junija 1997, od 20. ure dalje na Openski »Pikic« - nasproti stre-
lišča. Kresovali bomo s pomočjo slovenskih zamejskih skavtov ob petju, igri, prigrizku in zabavi.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na srečanje pri Budi-novih (Salež 32) v ponedeljek, 23. junija 1997, ob 20.30. Na vrsti so odprtje RAZSTAVE NOS, ki so jih izdelale udeleženke tečaja pod mentorstvom Marte Košuta, predstavitev priročnika »Kadar v nošo se oblečem« (besedilo Marta Košuta in Silva PerCiC-LovrenCiC, fotografije Miloš Zidarič) in prireditev druge izvedbe POLETNIH VEČEROV V ZGONISKI OBČINI. Z glasbo bo srečanje obogatil TROBILNI KVINTET Godbenega društva Pro-
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 23. junija do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta zaradni letnega dopusta.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. junija ob 20.30 na šempolajski kal na kresovanje.
ŠD KONTOVEL vabi športnike, člane in simpatizerje na tradicionalno »RIBADO«, ki bo na igrišču Kontovela v torek, 24. junija, s pričetkom ob 20.30. Sodeluje Godbeno društvo Prosek.
ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA v Boljuncu vabi na slovesno somaševanje ob priliki farnega zavetnika v torek, 24. junija, ob 20. uri. Somaševanje bo vodil g. škof Evgen Ravignani. Po sveti maši se bomo srečali z gospodom škofom v prostorih Mladinskega doma Boljunec.
FOTOKROŽEK TRST
80 vabi elane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob Časa« (I segni del tempo). Vsak elan lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali Crno-bele. Rok za predstavitev slika zapade 5. septembra.
SKD PRIMOREC trebce prireja vaški poletni praznik, 21. in 22. junija, ob nogometnem igrišCu v Griži. Danes, 21. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, razstava učenčev COS Pinko Tomažič Trebce ter zabava z ansamblom Kraški kvintet od 20. do 24. ure. Jutri, 22. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov,
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
KD VALENTIN VODNIK - Dolina
Junijski glasbeni večeri ob Evropskem dnevu glasbe
klavirski recital TATJANE JERCOG
(na sporedu: Beethoven, Schumann, Brahms)
nocoj, 21. junija ’97, ob 20.30 v cerkvici Sv. Martina
DRUŠTVI SKL IN ORL
obveščata, da bo ponovno izhajalo glasilo »Strup«. Za informacije Peter, 413036.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
DISKOTEKA HIPPO-DROME v TržiCu obvešča, da se tečaji latinsko ameriških plesov z Brankom in Vesno nadaljujejo celo poletje na zunanjem plesišču. Vpisovanja vsak petek in soboto od 21. ure dalje. Inf. tel. 040/299989.
ISCEM DELO kot hišna pomočnica.	Tel.
003866789311
PRODAM Opel Corsa GLS 1.2, novi model '93 v odličnem stanju. Tel. ob uri kosila oz. zvečer na št.
421412.
VSAKO SOBOTO vas lahko letalo odpelje na Elafitske otoke pri Dubrovniku, kjer boste preživeli vaš rajski teden. Blaga klima, peščene plaže, Čudovite sprehajalne poti in predvsem ljudje, dajejo osnovo za lepe počitnice na otokih. Cene zelo ugodne! Pohitite. Gec tours - Škofije, tel. 0038666549588.
FIAT 126 PERSONAL 1980 opravljen tehnični pregled prodam. Tel. 214744.
GORENJSKA - V privatnem penzionu z lastnim bazenom, teniškim igriščem odstopim rezervacijo v juliju. Tel. 214744.	•
PODARIM malo Črno muco. Tel. 200079.
POHIŠTVO KORŠIČ,
ul. S. Cilino, 38 - Trst. Raznovrstno pohištvo po zelo ugodni ceni.
PODJETJE ZAPOSLI gospo za delovno mesto prodajalke. Delavni umik 8.30-12.30 ter 16.00-19.30. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 3, 34137 - Trst, pod šifro »rada prodajam«.
PRODAJAM nove strešnike po polovični ceni. Tel. ob večernih urah na št. 040/299577.
PRODAJAM harmoniko Victoria, 120 basov, »bassi sciolti« po polovični ceni. Tel. ob večernih urah na št.- 040/299577.
NE VES KAM z družabnimi igrami (domino, puzzle, lego kocke, žoge itd.)? Daruj jih SKLADU MITJA CUK! Dobrodošle bodo otrokom v poletnih centrih. Opčine -Narodna 126 - tel. 212289 - med 8. in 15. uro.
IŠČEMO izkušeno in prijazno gospo za družbo in nego priletne, okretne ženske in za pomoč pri gospodinjskih delih. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ulica Montecchi, 6 -34137 Trst pod šifro »Prijazna gospa«.
NA TRODNEVNEM TABORJENJU RMV je
nekdo izmed taborečih tik pred odhodom pomotoma pospravil tudi mojo plavo majico z napisom Rod modrega vala. Kdor jo ima me lahko poklice na
tel. št. 225083.
MLAD PAR išCe hišico z dvoriščem ali vrtom, tudi potrebno popravil za najvišjo ceno 150 milijonov lir. Tel. 040/421106 ali 040/226900 ob uri kosila.
PRODAM sobno omaro, visoko 2,45 m in dolgo
2,15 m. Tel. 212313.
PRODAM dvonadstropno hišo na Kontovelu št.
439. Kralj Dora tel. 229155.
PRODAJAMO kmečko zemljišče, možna zazidava kmečke hišice. Tel.: (040) - 231868.
HIŠICA na Krasu priključena, 60 kv.m, 60 kv.m kleti, 700 kv.m terena, možna razširitev 60 + 60 kv.ma Lavrova.
HIŠA na Krasu, 140 kv.m, 140 kv.m. kleti, možna razširitev 60 + 60 kv.m, 3000 m terena, 500 milijonov lir. Tel. 229121.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel.
200898.
IGOR in DARIA sta
odprla osmico v Zgoniku št. 4. Točita belo in Črno vino ter nudita domaC prigrizek.
OSMICA KOSMINA,
Brje pri Komnu, je odprta do 29. junija 1997.
OSMICA je odprta v Dolini št. 233.
OSMICO v Bazovici sta odprla Boris in Nada.
OSMICO sta odprla Olga in Ladi Rebula v Re-pniCu št. 2.
V SLIVNEM imata odprto osmico Andrej in Ivo Kralj.
PRI MIŠKOTU na
DpCinah, ulica Peonie 3, mo znova odprli osmico. hijazno vabljeni stari in lovi prijatelji, ljubitelji lomaCe kapljice.
OSMICO je odprl Grgič
PRISPEVKI
Ob 2. obletnici smrti drage mame Milke daruje hci Ema z Mirom 50.000 lir za mladinski pevski zbor Bazovica.
Ob priliki poroke daruje Albert Derganc
100.000	lir za KD Slavec -Ricmanje in 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na našega moža in oCeta Leopolda Ažmana darujejo žena in otroci 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ljuba Grilanca daruje Marjetica z družino 50.000 lir za spomenik na Proseku.
V	spomin na pok. Justino Košuta por. Žerjal darujeta Dana n Milko Bole
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu.
Namesto cvetja na grob tete Marice Pertot darujeta Marta Lovriha in Ivan Pertot 50.000 lir za SKD Igo Gruden.
V	spomin na nono Marijo Blazina Gregorič darujejo Jure, Žiga in Spela
100.000	lir za KD RdeCa zvezda.
V	spomin na Marijo Blazina Gombač darujejo Borisovi ljubljanski prijatelji 270.000 lir za KD RdeCa zvezda.
Namesto cvetja na grob Lina Druscovicha daruje Dora GombaC 50.000 lir za gradnjo športno-kulturnega centra v Lonjerju.
V	spomin na dragega oCeta Karla Starca darujejo Klaudijo, Andrej in Edi 100.000 lir za SD Konto vel, 100.000 lir za F Primorje in 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Carla Starca darujeta Elena in Andrej 100.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na teto Ido Gruden daruje Albin Gruden 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na Mladena Flega daruje Ezio Bandel-li 20.000 lir ter družina
JeleCiC 30.000 lir za Združenje starši skupaj.
Elci in Lojze Abram darujeta 100.000 lir za Stadion 1. maj.
Namesto cvetja na grob Ade Cuk vd. Verša daruje teta Ivanka Cuk 50.000 lir za CPZ s Proseka.
V	spomin na Matjino mamo g. Marijo Gruden vd. Pertot darujejo uslužbenci občine Devin-Na-brežina 174.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Tončke Gorkič daruje Marinka z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Tončke Gorkič darujeta Jana in Peter 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Dora Kralj daruje v spomin na Karla Kralja
25.000	lir, na Gigija Cibi-ca 25.000 lir ter na Pepko Rustja 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na ženo Ivko daruje Virgilio Sulini
300.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Milana Starca darujeta Sabina in Livia 50.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Ivko Sulini darujejo Marta, Adeli-na in Marcelina 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu.
Namesto cvetja na grob Mladena Flego daruje Giorgio Umari z družino
30.000	lir za združenje staršev.
Namesto cvetja na grob tete Tončke daruje Vinko z družino 50.000 lir za KD Tabor in 50.000 lir za orgle v openski cerkvi.
65-letniki iz Križa darujejo 30.000 lir za moški pevski zbor, 30.000 lir za ženski pevski zbor,
30.000	lir za SD Vesna in
35.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu.
V	počastitev spomina drage mame Tončke Gorkič in ob 6. obletnici smrti oCeta in brata daruje hci Anica z družino
100.000	lir za Sklad Mitja Čuk, 100.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja, 100.000 lir za K.K. Polet, 100.000 lir za KD Tabor in 100.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič.
V	spomin na brata Viktorja Ferluga daruje Slava Kalc 25.000 lir za Godbo Viktor Parma - Trebce in
25.000	lir za cerkev sv. Andreja - Trebce.
V	spomin na Lilijano Možina in Viktorja Ferluga darujeta Irma in Jolanda 25.000 cerkev sv. Andreja - Trebce in 25.000 lir za Godbo Viktor Parma - Trebce.
21. 6. 1987	21. 6.1997
Dušan Grilanc
Ob prvi obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo
vsi svoji dragi
Salež,
21. junija 1997
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Lidiji in družini iskreno sožalje
odborniki Športne Sole Trst
Ob izgubi kolege Mira Kende izrekata svojcem iskreno sožalje Novinarska zbornica F-JK in Deželni sindikat novinarjev
LJUBLJANA / EVROPSKI MESEC KULTURE
Pregled slovenskega grafičnega oblikovanja
Ob razstavi, ki bo odprta do 15. avgusta, tudi CD-ROM
V Arhivu Slovenije je društvo Formart v okviru Evropskega meseca kulture sinoči predstavilo multimedijski projekt razstave Sodobnega slovenskega grafičnega oblikovanja, ki obsega razstavo del 42 slovenskih grafičnih oblikovalcev, nastalih med leti 1988 in 1996, ter Muzej zgodovine slovenskega grafičnega oblikovanja od 1945 do 1988 na CD-ROMu. Razstava, katere pokrovitelj je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, je pred prihodom v Ljubljano mesec dni gostovala v New Yorku, potekajo pa tudi dogovori o predstavitvah v drugih evropskih prestolnicah. Na razstavi Sodobno slovensko grafično oblikovanje se bo s
svojimi deli, zasnovami plakatov, ovitkov knjig, blagovnih znamk, logotipov ipd. predstavilo 42 slovenskih grafičnim oblikovalcev, ki jih v uvodu v katalog razstave voditeljica projekta Vesna Teržan razvršča v štiri generacije: generacijo 68 (M. Vipotnik, R. Novak, M. Licul, S. Furlan, K. Gatnik, J. Skalar...), predpunk generacijo (B. Maraž, J. Domjan, R. Jenko, Z. Papič, E. Čehovin, E. Berk, L Marko...), punk generacijo (Novi kolektivizem, Ajax, B. Balant, D. Vuga, Medja, A. MedvediC...) in postpunk generacijo (Tandar, M. Jančič, M. Dariš, T. Perme, J. Andric, Torax, Kladivo..:).
Muzej zgodovine slovenskega grafičnega ob-
likovanja od leta 1945 do 1988 na CD-ROMu ponuja pregled oblikovanja na Slovenskem od začetkov leta 1945 z osrednjo osebnostjo slovenske avantgarde Avgustom Černigojem, Časopisom slovenske avantgarde Tank in oblikovanjem za proslavo 1. maja v Trstu, do leta 1988. Skupno je na zgoščenki predstavljenih 26 avtorjev, katerih dela si bo v Času razstave mogoče na računalnikih ogledati tudi v Arhivu Slovenije.
Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog, ki obsega fotografije razstavljenih del, osnovne podatke o avtorjih in njihovih delih in tri strokovne pogovore o grafičnem oblikovanju med
šestimi oblikovalci različnih generacij (cena skupaj s CD-ROMom 4500 SIT, približno 49.500 lit).
Projekt sodobno slovensko grafično oblikovanje je delo društva Formart, interdisciplinarnega društva za kulturo sodobnega urbanega Človeka, ki združuje 15 oblikovalcev, sociologov, umetnostnih zgodovinarjev, arhitektov, publicistov, prevajalcev in drugih. Projekt, ki je nastal na pobudo Art Di-rectors Ciuha iz New Yorka, prestižne institucije na področju razvijanja vizualnih komunikacij v ZDA, je vodila Vesna Teržan, razstavo, ki bo na ogled do 15. avgusta, pa je postavil kustos Aleš Bratina. (STA)
LIKOVNA VZGOJA / GORIŠKE ŠOLE
at
j«i
lir
■ č3‘
91X1
enci
uspešni nsarji
Nagrade na natečajih v Sloveniji
Likovni vzgoji namenjajo na šolah s slovenskim učnim jezikom posebno pozornost. Ob delu pridejo tudi uspehi in priznanja. Poleg nadarjenosti otrok je posebnega pomena tudi vloga mentorjev.
licenci goriških osnovnih šol so v zadnjem Času spet dosegli kar nekaj lepih priznanj na različnih natečajih in drugih pobudah na likovnem področju. O natečaju v spomin grofa Guglielma Coroninija - tema je bila Bohinjska železnica - smo v našem dnevniku že poročali. Danes pa namenjamo nekaj pozornosti bogati beri nagrad, ki so jih uCenci slovenskih šol na Goriškem osvojili v Sloveniji.
Najprej seveda natečaj "Otroci odraslim 1996 - 1997”, ki ga je že sedmič razpisal Petrol. Med desetimi nagrajenimi šolami iz vse Slovenije je tudi osnovna šola Frana Erjavca iz Standreža, kjer je mentorica (za likovno vzgojo) Nadja BevCar. Kot nagrado bo šola prejela stroj za sitotisk. Posebno nagrado je prejela
Ilaria Cemic, stara 7 let, iz omenjene šole, priznanji pa Matej Rutar in Martina Quaggiato (mentor Silvan BevCar) prav tako iz omenjene šole. Povedati velja, da je na natečaju sodelovalo kar 132 šol.
Dva "mlada” likovna ustvarjalca iz zamejstva, in sicer Jan Komel, uCenec 3. razreda OS Fran Erjavec in Vanessa Kersovani, iz 3. razreda OS Oton Zupančič v Gorici pa sta bila izbrana za sodelovanje na Prvem mednarodnem bienalu otroške in mladinske grafike, ki bo od 26. junija do 30. septembra v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Res lepo priznanje.
licenci OS Fran Erjavec in OS O. Zupančič pa so v maju sodelovali na Razstavi likovnih del mladih ustvarjalcev Severne Primorske in zamejstva v Galeriji OS v Solkanu. Med posameznimi avtorji je nagrado prejel 8-letni David Škorjanc iz OS O. Župančič (mentor Silvan BevCar). Razstava je bila od 9. do 30. maja. Vsem seveda iskrene Čestitke.
GORIŠKI GRAD / DREVI
Začenja se festival amaterskih gledališč
Amatersko gledališče je v Furlaniji-Julijski krajini med najbolj priljubljenimi oblikami kulturnega udejstvovanja hitov vseh narodnostnih skupnostih: do takšnega zaključka lahko pridemo, Ce vzmamemo v poštev tako količino kot kakovost skupin. Povsem razumljivo je, da so se tudi na tem področju izoblikovah razni festivali, na katerih se amaterji-gledališCniki srečujejo, istočasno ap tudi preverjajo znanje in izkušnje. Med zanimivejše nedvomno sodi festival »Castello di Gori-zia«, ki ga letos v Gorici prirejajo že sedmič. Glavni pobudnik je amaterska gledališka skupina Terzo Teatra Gorizia, ki si je zagotovila prisotnost nekaterih zanimivejših skupin iz širšega italijanskega prostora.
Program obsega devet predstav, prva pa bo na vrsti že drevi; kot vse ostale se bo zaCela ob 21.15, prizorišče pa bo velik šotor, ki so ga po-
stavili na dvorišču go-riškega gradu. Prva se bo občinstvu predstavila skupina G.A.D. Speri-mentale »Citta di Trento« iz Trenta s predstavo Dnevnik Ane Frank. V sredo, 25. junija, bo nastopila skupina »La Be-tulla« iz kraja Nave (Brescia) s Stričkom Vanja. Po Čehovu bo na vrsti Armando Curcio, avtor dela »A che servono questi quattrini« (Cernu služi ta denar), ki ga bo v soboto, 28. junija, odigrala skupina Piccolo Teatro al Borgo iz kraja Cava de’ Tirreni. V Četrtek, 4. julija, bo z Goldonijevo komedijo nastopila skupina La Barcaccio iz Verone, dva dni potem pa teater iz Livorna Spazio Teatro s Piran-dellom.
Zadnje štiri predstave bodo na vrsti dve sredi - 9. in 16. julija - in soboti - 12. in 19. juhja, nastopili pa bosta še dve veronski skupini, ena iz Rima, zadnji pa se bodo predstavili organizatorji.
LJUBLJANA / FACTOR BANKA
Slovenske sodobne mojstrovine
Factor banka se je ob zasnovi svojega koncepta ustvarjanja lastne podobe v javnosti odločila, da bo le-to vezala tudi na slovensko likovno umetnost. To je bil razlog za odločitev, da postopoma pridobi lastno zbirko del sodobnih slovenskih likovnih umetnikov in s tem za obliko zbirateljstva in mecenstva, ki je v zadnjih letih v slovenskem umetniškem prostoru še posebej manjkala. »Naš prostor je sicer dokaj na gosto prepreden z likovnimi razstavišči, galerijami in muzeji, vendar pa smo ugotovili, da manjka sistematično zbirateljstvo in mece-nat nad najboljšimi deli sodobne slovenske umetnosti. Zato Factor banka izpolnjuje del svojega poslanstva tudi s pridobivanjem likovnih del mlajših umetnikov, odkriva ustvarjalnost novih talentov likovnega modernizma in postmodernizma,« je v uvodu predstavitvenega kataloga zbirke poudaril dr. Tomaž Brejc.
Umetniška zbirka je namenjena najširši javnosti, saj so njene umetnine razstavljene na vidnih in pomembnih poslovnih lokacijah v Ljubljani, kot so prostori Državnega zbora, Mestne občine Ljubljana, Ekonom-
ske fakultete, Zavarovalnice Triglav, IMOS-a ter Ministrstva za zunanje zadeve. Factor banka pa meni, da bi zbirka morala biti na ogled v stalnih razstavnih prostorih, zato jih v zadnjem Času tudi intenzivno išCe. Je prva strokovna likovna institucija v Sloveniji in jo lahko primerjamo z zbirateljskimi fondacijami, kakršni sta zbirka Thomas v Munchnu ali Schomer na Dunaju.
V likovni zbirki so zastopani umetniki, ki so po letu 1980 izoblikovali ustvarjalni vrh slovenske likovne produkcije in so se s svojimi deli že vpisali v postmoderno »zgodovino«; Eme-rik Bernard, Metka Krašovec, Gustav Gnamuš, Tugo Sušnik, Živko Marušič, Jože Slak, Sergej Kapus, Žarko Vrezec, Dušan Kirbiš, Andraž Šalamun, Bojan Gorenec, Sandi Cervek, in še nekaj mlajših umetnikov.
Zbirateljstvo te vrste potrebuje estetsko vizijo in določeno mero ustvarjalnega poguma, kar Factor banka uveljavlja z inovativnimi prijemi, kakršni so v navadi v mednarodnem poslovnem in kulturnem svetu.
Na slikah: zgoraj Odhod Narcisa Marja Jakšeta, spodaj RdeCi revirji skupine Irvvin.
Sodobni Trst tokrat predvsem v besedi
Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope se v Trstu nadaljujejo Cez celo leto: ob prirejanju festivala namreč istoimensko združenje izdaja tudi zanimivo revijo Trieste Contemporanea (Sodobni Trst). Junijsko številko bodo predstavili danes zveCer v prostorih tržaške umetnostne galerije Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) po odprtju razstave argentinskega umetnika Alejandra Fogela »Apart-ment 17«.
Tokrat se revija, ki izhaja v italijanščini in angleščini, posveča vrsti izredno zanimivih vprašan. V članku na naslovni strani se podtajnik na ministrstvu za kulturo VViller Bordon sprašuje, kako je mogoče, da je bilo v Italiji potrebnega pol stoletja za pripravo zakonskega osnutku o gledališču. Pomembno pa
je, da je konCno prišlo do teksta, kar je po njegovi oceni priznanje gledališču, delovanje katerega so doslej mejevali s sprotnimi cirkularkami.
Prvi članek tokratne številke revije pa je namenjen neodvisnemu in plesnemu gledališču v Sloveniji. Kot ugotavlja Sabrina Moreno, se je v Sloveniji izredno razvil žanr, kateremu v evropskem merilu posvečajo veliko pozornost. V zadnjih petih letih so tudi v mednarodnem merilu doživeli velik uspeh slovenski koreografi in njihove skupine, med temi avtorica članka izrecno omenja Iztoka Kovača s skupino En Knapp, Matjaža Pograjca, liderja skupine Betontanc, in še koreografa Matjaža FarCiCa in Branka Potočana. K uveljavitvi žanra, posameznih skupin in umetnikov pa so nedvomno pripomogle tudi nekatere
vidnejše pšobude, na primer Exo-dos, festival sodobnih odrskih umetnosti, ki ob domačih redno predstavlja tudi tuje umetnike in skupine. Ob tem je vsaj omemba letošnjega Evropskega meseca kulture v Ljubljani skoraj sama po sebi umevna.
S tokratno številko revija uvaja tudi redno priloga, junijska predstavlja kulturno dogajanje in snovanje v New Yorku. Največ prostora Sodobni Trst tokrat odmerja Litvi, cela zadnja stran pa je posvečena tržaškemu slovenskemu likovniku Lojzetu Spacalu ob njegovem visokem življenskem in umetniškem jubileju. Kot ugotavlja v dolgem intervjuju, mu Trst z veliko razstavo v muzeju Revoltella konCno daje možnost, da se primerno predstavi.
DENVER / S SVEČANO VEČERJO IN DVOSTRANSKIMI POGOVORI
Začel se je tridnevni vrti sedmih velikih... z gostom
Japonci proti polnoprovnemu pristopu Rusije zarodi Kurilskih otokov
DENVER - V glavnem mestu Kolorada se je s sveCano večerjo pričel tridnevni vrh najbolj razvitih držav. Ob dosedanji sedmerici voditeljev industrijsko najbolj razvitih držav sedi tokrat prvič enakopravno tudi ruski predsednik Boris Jelcin. Ravno Jelcina je ameriški predsednik Bill Clinton počastil s tem, da ga je povabil, naj uradno uvede diskusijo na vrhu s poročilom o mednarodnem dogajanju od lanskega vrha v Lyonu.
Liderji Zda, Kanade, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Japonske pa še Rusije imajo na dnevnem redu vrsto odprtih vprašanj tako glede mednarodnih odnosov kot gospodarskega razvoja in sodelovanja. Predsednik Clinton je že napovedal stališče Zda do slednjega vprašanja: popolna liberalizacija po ameriškem zgledu vseh notranjih in mednarodnih tržišč. S tem v zvezi bo zelo verjetno tekla beseda tudi o evropskem združevalnem procesu in o evru, na katerega Američani ne gledajo s preveliko simpatijo, saj utegne ogroziti moč dolarja. Zda morajo tudi urediti vprašanje svojih problematičnih komercialnih odnosov z Japonsko -Clinton je sicer ravno pred odprtjem vrha najavil podpis sporazuma, po katerem bodo ameriški proizvodi odslej imeli zeleno luč na japonskem tržišču.
Pomemben problem, ki sicer uradno ni v ospredju srečanja, je vprašanje polnopravnega pristopa Rusije v dose-
danjo skupino G7, ki pa mu nasprotuje Japonska: predsednik Ryutaro Haši-moto se je sicer srečal z Jelcinom (na sliki, telefo-to AP), vendar vztraja na tem, da je treba prej rešiti vprašanje Kurilskih otokov, ki jih je po 2. svetovni vojni zasedla tak-ratnja Sovjetska zveza, Japonska pa zahteva suverenost nad otočjem pred formalnim sprejemom Rusije v »klub najmogočnejših«
Italijanski predsednik vlade Romano Prodi (ki so mu med letališčem in hotelom izgubili prtljago) se je že srečal v zasebnem pogovoru s Clintonom in mu med drugim posredoval italijansko zaskrbljenost, ker so potrdili smrtno obsodbo Jo-speha 0'Della.
DENVER / KAJ PIŠE TUJI TISK PRED ZAČETKOM VRHA
Jelcin prvič (skoraj) enakopravno
Ruski predsednik tokrat ni le statist - G8 je v bistvu »Amerika in sedem palčkov«
DENVER - Včeraj je bil za Borisa Jelcina poseben dan zmagoslavja: prvič je v ekskluzivnem krogu vodilnih indsutrijskih držav kot (skoraj) enakopmven partner, ne le kot toleriran gost, piSe dunajski dnevnik Der Standard v članku z naslovom Denverski vrh kot "Amerika in sedem palčkov". Pri tem je skoraj vseeno, da Rusija v Denverju ni zaradi svoje gospodarske moči, ampak zaradi političnega dogovora, s katerim je Zahod kupil privolitev Moskve v širitev zveze NATO na Vzhod. Jelcin ni edini, ki se mora vprašati, ah v Denverju ni le statist v predstavi, v kateri je le en glavni igralec. Tudi geopohtično neravnovesje med ZDA in njenimi zaveznicami prej ni bilo tako očitno kot sedaj, ko NATO postavlja smernice za svojo širitev. EU je imela ta teden v
Amsterdamu priložnost okrepiti svoj svetovnopohtični profil, znova je pustila, da je priložnost ušla. Vendar, čim več se zunanji ministri EU med seboj usklajujejo, čim glasnejše so države, tem manj lahko Združene države povozijo Evropo -ah v Madridu ah v Denverju, je komentiral Der Standard.
Pozornost letošnjega vrha G-7 v Denverju velja predvsem dejstvu, da Jelcin prvič sodeluje kot enakopraven član tega, kar se bo odslej imenovalo srečanje osmih, piše liberalni stockholmski gospodarski dnevnik Dagens Nyheter. Rusija ima vsekakor malo skupnega z ostalo sedmerico, Rusi so zraven kot odškodnina za to, s čimer se je Jelcin sprijaznil pred širitvijo zveze NATO na Vzhod. Pomembnejši pa je novinec - britanski premier Tony
Blair, ki prihaja v Denver neposredno od hvalnic za njegov dober nastop v Amsterdamu. Blair je za zavestno zavzemanje na področju zaposlovalne pohtike. Po poplavi besed v Amsterdamu to ne bo ostalo nepomembno, posebno še z ozirom na svarilo OECD, da bo brezposelnost v EU kljub optimizmu visoka, piše Dagens Nyheter.
Boris Jelcin prvič ne bo gost G-7, ampak enakopraven udeleženec G-8, piše ruski dnevnik Nezavisinaja Gazeta. Uradna ruska propaganda seveda poudarja prav to. Skeptiki ter skriti in odkriti nasprotniki Jelcina v Rusiji in v tujini pa bodo tudi v bodoče govorih, da Moskva po porazu v hladni vojni kot prej še naprej igra sekundarno vlogo v mednarodni politiki, še piše Nezavisi-maja Gazeta. (STA)
VVASHINGTON / PRIMER ŠE V SREDIŠČU POZORNOSTI
Vrhovno sodišče ZDA je potrdilo smrtno kazen za Josepha 0’Della
Za 0'Della so se zavzeli papež in italijanske oblasti, ki so se oglasile tudi včeraj
VVASHINGTON - Z enim samim glasom, s 5:4, je vrhovno ameriško sodišče sklenilo, da mora 54-letni Joseph O'Dell umreti, zavrnilo je priziv proti razsodbi iz leta 1986, s katero je bil obsojen na smrtno kazen. Ob primera, za katerega so se svojčas zavzeli tudi papež in italijanske oblasti (slednje so se oglasile tudi včeraj), je v vrhovnem sodišču prišlo do odkritega in ostrega nasprotja med konservativnimi in liberalno usmerjenimi sodniki: slednji so trdili, da bi smrtna obsodba kršila »ustavno pravico do pravičnega procesa«.
Joseph 0’Dell je vedno proglašal svojo nedolžnost, trdil je, da ni umoril 44-letne Helen Schartnerjeve, katere truplo so odkrili leta 1985 na robu neke ceste v Virginiji. Njegovi odvetniki so ob pomoči mednarodnega javnega mnenja zavračali bodisi dokaze, ki naj bi potrjevali njegovo krivdo (predstavili so nova dognanja, do katerih so prišli z metodami, ki jih ob procesu niso še poznali), bodisi regularnost razsodbe: »Med procesom je javno tožilstvo povabilo porotnike, naj obtoženca obsodijo na smrt.
češ da bodo tako preprečili nove žrtve,« trdi odvetnik Robert Smith, »medtem ko so obrambi sploh onemogočili razložiti, da bo obtoženec zaradi svojih prejšnjih kazenskih prekrškov ostal v ječi vse življenje.« Neki dragi odvetnik, Michel-le Breeze, je že napovedal nov priziv.
Prav vprašanje prizivov in določil, na katerih so sloneli, je bistvenega pomena v tem procesu. 0’Dell je bil obsojen septembra 1986. Junija 1994 je vrhovno sodišče sklenilo, da morajo biti porotniki seznanjeni s tem, da je alternativna možnost smrtni obsodbi dosmrtna ječa brez možnosti, da obsojenec kdajkoli pride na prostost. 2e septembra istega leta je okrajni sodnik sprejel 0’Dellov priziv in je odredil revizijo procesa. Gez dve leti, septembra 1996, pa je prizivno sodišče sprejelo povsem nasprotno odločitev. Smrtno akzen bi bili morali izvesti 18. decembra 1996, vendar je na predvečer vrhovno sodišče vzelo primer spet v pretres. Marca letos je poslušalo tožilca in obrambo, predvčerajšnjim je sporočilo svoj sklep: potrdilo je obsodbo na smrt.
Vrh sedmih najrevnejših
BRUSELJ - V odgovor na vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, ki se bo jutri začenl v Denverju, se je v Bruslju danes začel vrh sedmih najrevnejših držav P-7, ki bo trajal do sobote. Vrh so priredili evropski poslanci Zelenih. Skupino P-7 sestavljajo Bangladeš, Haiti, Siera Leone, Niger, Somalija, Pakistan in otočja na območju Tihega oceana.
Felipe Gonzalez pušča vodstvo PSOE
MADRID - Bivši predsednik španske vlade Felipe Gonzalez je včeraj napovedal, da ne bo več kandidiral za sekretarja socialistične stranke. To je Gonzalez povedal ob začetku strankinega kongresa včeraj v Madridu ob udeležbi 1000 delegatov in 134 predstavnikov iz več kot 60 držav. Gonzalez je dejal, da PSOE preživlja ključno obdobje in mora delovati z novimi idejami in programi, ki odražajo novo stvarnost v Španiji. Vendar zadnja beseda še ni rečena, saj ni izključeno, da bi delegati na kongresu plebiscitarno pozvali Gonzaleza, naj ostane za krmilom stranke. Gonzalez je bil 24 let na vodstvu stranke. Med njegovimi najbolj možnimi kandidati omenjajo generalnega sekretarja zveze NATO Solano.
Mednarodne sile v Albaniji do avgusta
NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je danes odločil, da bo mandat mednarodnih zaščitnih sil v Albaniji podaljšal do sredine avgusta. Varnostni svet je v resoluciji številka 1114 določil, da bodo mednarodne sile skrbele za zaščito mednarodne človekoljubne pomoči v Albaniji do 28. junija, dan pred parlamentarnimi vohtvami. Sedaj pa jim je v skladu s pričakovanji mandat podaljšal, in sicer za 45 dni. (STA/AFP)
William Hague lider konservativcev
LONDON - Britanska konservativna stranka je za svojega novega predsednika izvolila 36-letnega Wil-liama Haguea. Nekdanji minister za VVales je v tretjem krogu glasovanja premagal nekdanjega finančnega ministra Kennetha Clarkea. Hague, ki je znan kot evroskeptik, je dobil podporo 92 od 164 konservativnih poslancev spodnjega doma britanskega parlamenta. Za Clarkea je glasovalo 70 poslancev. (STA/dpa)
Sporazum z Vatikanom o financiranju Cerkve na Madžarskem
VATIKAN - Vatikanski državni tajnik Angelo Soda-no in madžarski premier Gyula Hom sta v Vatikanu danes podpisala sporazum o financiranju socialnih in izobraževalnih dejavnosti katoliške Cerkve na Madžarskem. Sporazum predvideva, da so dejavnosti cerkvenih ustanov socialnega in izobraževalnega značaja enako obravnavane kot dejavnosti ustreznih državnih inštitucij. Za verske dejavnosti Cerkve je predvidevna finančna avtonomija, ki jo bodo dosegli s pomočjo vrnitve dela nacionaliziranega premoženja. Država pa bo morala zagotoviti odškodnino za premoženje, ki ga Cerkvi ne bo mogla vrniti. (STA/AFP)
Rdeči hmeri prijeli Pol Pota
PHNOM PENH - Nadaljujejo se nasprotujoče si vesti o aretaciji nekdanjega voditelja Rdečih Hmerov Pol Pota, krvoločnega diktatorja Kambodže. Radio Rdečih Hmerov je sporočil, da je Pol Pot priznal svoje zločine in da bo sedaj organizacijo vodil Khieu Sampan. Radio je tudi poročal, da se je pred sedežem organizacije zbralo 3.000 ljudi, ki so proslavljali aretacijo nekdanjega diktatorja. Sicer so se že pred nekaj dnevi razširile govorice, da se je Pol Pot predal, vendar je včeraj predsednik vlade Noro-dom Ranariddh povedal, da so Rdeči hmeri odklonili predajo in so se pripravljali na končni spopad s Pol Potovimi privrženci.
30. junija srečanje T udman-Izetbegovič
ZAGREB - S hrvaškega predsedstva so sporočili, da se bosta hrvaški predsednik Franjo Tudman in predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič srečala 30. junija na Hrvaškem. Sestanek, ki je bil napovedan že za sredino maja, bo potekal v Splitu. Ob tej priložnosti pa se bo sestal tudi svet za sodelovanje med Hrvaško, BiH in hrvaško-muslimansko Federacijo BiH, so še sporočili iz istega vira. (STA/AFP)
GORICI / SREČANJE Z NEKDANJIMA ZUPANOMA
Sodelovanje graditi na bogatih izkušnjah
Ne zavreči izkušnje politike odprte meje iz 60. let
Gorica in Nova Gorica sta danes v procesih evropskega združevanja pred novimi izzivi, ki jima lahko odprejo zelo zanimive perspektive. Za polno in uspešno koriščenje te priložnosti pa je treba obnoviti pretrgane niti dialoga, ki so se spletale že v preteklosti. To je bil namen včerajšnjega srečanja krožka Rizzatti, ki je povabil na razgovor dva od tvorcev politike odprte meje v 60. letih. To sta nekdanja župana Joško Štrukelj in Michele Martina, ki sta prispevala svoje spomine in dragocene izkušnje pa tudi pogled na današnje dni.
Srečanje je uvedel Ni-colo Fomasir in dejal, da naj bi obnavljanje preteklosti bilo nenadomestljiva podlaga za razmišljanje, ki ga bodo nadaljevali na naslednjih srečanjih, o medsebojni integraciji, preosnovi gospodarstva, načrtovanju infrastruktur, univerzitetnih tečajev in drugih instrumentov.
Nekdanja župana sta obnovila obdobje, ko se je med Goricama, še veliko pred Brandtovo “ostpoli-tik”, začela politika odpiranja, preseganja meje in dialoga. K temu je po eni strani prispevala nuja ekonomskih razmer (marginalnost, orezanost od zaledja), po drugi pozitiven splet okoliščin (Kavčičev liberalizem v Sloveniji, leva sredina v Italiji) in ne nazadnje ugoden kulturno-politič-ni humus v obeh mestih. Upravitelji na obeh straneh meje so se takrat “ujeli” in znali razumeti pravilnost te politike. To odpiranje ni bilo le fasadno in formalno, segalo je
tudi v spletanje novih kulturnih in človeških odnosov, v preseganje ideoloških konfliktov, v novo vrednotenje različnosti, strpnosti, pozornosti do manjšinskih in nasploh drugačnih kultur.
Seveda je bil potreben tudi velik pogum na eni kot na drugi strani. Morda še najbolj na italijanski, kjer je prišlo do žolčnih reakcij šovinistov in groženj s strani prvih, takrat še nastajajočih črnih terorističnih celic, kot je spomnil Martina, ki je bil sam tarča napadov. Štrukelj je iznesel tudi vrsto vprašanj za današnje dni, o tem, kako naj se naprej razvijajo odnosi, kako preseči mejo, kako pravzprav očistiti in razširiti takrat začrtano stezo, ki je danes zaraščena in polna ovir.
Zanimivo in koristno razmišljanje so dopolnili še številni razpravljale! iz občinstva (med katerim smo pogrešali današnja župana ali vsaj njuna namestnika!). Prvi se je oglasil sen. Bratina in dejal, da je današnji izziv ta, da obnovimo zgodovinski spomin in identiteto tega prostora, ki jo je težka zgodovina 20. stoletja zrahljala ali jo obtežila z ideološko in drugo navlako. Zato je nujno spet odkrivati preteklost in na tej osnovi graditi sodelovanje. Agitatorjem jezikovnih rasizmov, ki jih še vedno motijo slovenski davčni obrazci, pa je namenil citat Ascolija o prednostih dvojezičnosti, ki omogočja večjo razgledanost in boljše razumevanje stvarnosti, zlasti komplekne, kakršna je goriška.
Nekdanja župana Matina in štrukelj (foto Bumbaca)
ZAGRAJ / OD PRVIH DNI JULIJA
Preusmeritev avtobusov zaradi popravil na mostu
Na prefekturi je bilo včeraj ponovno srečanje namenjeno vprašanju, kako urediti promet na mostu čez Sočo pri Zagraju, na katerem bodo v prvem tednu julija začeli izvajati 5-mesečna obnovitvena dela. Načeloma so potrdili že znani sklep, da bo promet lažjih vozil (avtomobili) potekal izmenično enosmerno.
Dokaj kompleksna je rešitev za redne avtobusne proge, ki jih vzdržujeta tako pokrajinsko podjetje APT kot tržaška družba Saita. Vožnje na progi Gorica-Tržič bodo preusmerili skozi Sovodnje in Zdravščine, medtem ko bodo avtobusi iz Gorice v Gradež poslej peljali skozi Vileš in Oglej. Vožnje Saita na relaciji Trst-Vi-dem bodo preusmerili na avtocesto (med Vilešem in Redipuglio). Septembra bodo dodatno preučili probleme, ki se bodo pojavili za šolske avtobuse.
Avtoceste naj bi se posluževali tudi tovornjaki. Predsednik Pokrajine Brandolin se je s tem v zvezi obvezal, da skuša od družbe Autovie Venete spričo neizvedljivosti liberalizacije prometa na avtocesti, izposlovati vsaj povračilo cestnine tudi za avtomobile, kot to že velja za tovornjake.
Predstavniki družbe Anas so se na srečanju obvezali, da bodo dela na mostu izvedli najkasneje do konca novembra.
OBČINA / SEJA BO 27. T.M.
Spor v koaliciji o predsedniku se nadaljuje
Polemike med NZ in partnerji
Goriški občinski svet je ponovno sklican v petek, 27. junija, ob 17.30 nato pa še naslednji ponedeljek in torek. Točk na dnevnem redu je vsega skupaj enajst, med temi pa je prav na zadnjem mestu vprašanje izvolitve novega predsednika občinskega sveta, ki v teh dneh močno zaostruje odnose med Nacionalnim zavezništvom (ki zahteva to mesto za svojega načelnika Coano) in Forza Ita-lia, ki skuša “zamrzniti” dosedanje stanje s predsednikom Glessijem (CCD).
Sam Glessi je bil to točko dejansko prisiljen uvrstiti v dnevni red, ker je to zahtevalo 20 sveto-
valcev (prvi podpisnik je Casalatina - NZ), kar pa še ne pomeni, da bo do zamenjave prišlo zlahka. 2e sama uvrstitev na zadnje mesto dnevnega reda je glede tega zgovorna. Prav tako pa je zgovoren oster besedni spor med načelnikoma FI Fomasirjem in NZ Coano na prevče-rajšnji seji načelnikov skupin na občini.
Dnevni red obsega še vrsto kočljivih vprašanj, med temi resolucijo Fiamme tricolore o fojbah (občina naj se predstavi kot civilna stranka na procesu v Rimu), Forza Italia o zaščitnem osnutku za Slovence, pa še odobritev obračunov občine in občinskih podjetij.
KINO
GORICA
VTITORIA 1 20.10-22.20 »II bagno turco di Hamam«. I. Alessandro Gassman.
VTITORIA 3 20.15-22.15 »Tutti giu per terra«.
CORSO 18.30-20.15-22.00 »H corvo 2«. Vincent Perez.
F]] OBVESTILA
30. JUNIJA ZAPADE
ROK za predložitev prijave UMA (gorivo po znižani ceni za kmetijske stroje) o porabljenem gorivu za leto 1996 in prošnjo za nakazilo goriva za leto 1997 na Kmetijsko nadzomištvo. Za kršitelje so predvidene hude denarne kazni. Kmečka zveza Gorica vabi vse kmetovalce uporabnike UMA naj se zglasijo na sedežu v ul. Malta 2, ali na tel. 531644.
KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča člane, da je začela obratovati podružnica v Doberdobu - ul. Mučenikov svobode 6, vsak petek, od 8. do 10. ure. Kmetje lahko preko podružnice koristijo široko paleto uslug, ki jih nudi Kmečka zveza (fi-skala, prošnje za razne prispevke, idr.).
SZ OLYMPIA vabi na 18. občni zbor, ki bo v petek, 27. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo, Drev. XX. septembra 85.
H RAZSTAVE
NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V GORICI je do 24. junija na ogled razstava fotografij Flavia Mosettija na temo Kamen.
V	KULTURNEM DOMU
je do 27. junija odprta razstava ilustracij Vesne Benede-tič. Ogled je ob delavnikih od 9. do 13. ure ter od 16. do 18. ure; v večernem času pa, ko so prireditve v domu.
V	GALERIJI ARS v prostorih Katoliške knjigarne razstavlja Herman Kosič. Razstava je odprta do 10. julija po umiku knjigarne.
ANDREJ KOSIČ razstavlja do 28. junija v prostorih Ljudske banke iz Čedada na Korzu Italia 91.
g_____________IZLETI
ŠTANDREŽ / RAZSTAVA
Ko smo bili občina
Gradivo bo na ogled še danes in jutri
V Štandrežu je še danes (od 20.30 do 22.00) in jutri (11.15-13.00) na ogled razstava dokumentov, fotografij in predmetov iz obdobja samostojne štandreške občine 1866-1927. O tem je pred kratkim izšla tudi knjiga Damijana Paulina. Razstavo je postavilo prosvetno društvo Standrež v spodnjih prostorih župnijskega Gregorčičevega doma.
Na sliki (foto Bumbaca) del obiskovalcev ob torkovem odprtju dokumentarne razstave
NOVICE
Delovna mesta na občinah v Gorici in Krminu
V	uradu za delo v Ul. del Molino 3 v Gorici bodo v torek, 24. t.m., med 9. in 11. uro dodelili dve delovni mesti za nedoločen čas na goriški občini. Gre za operaterja na področju socialno-skrbstve-nih služb (4. stopnja kval. lestvice). Potrebna je diploma obvezne šole, kvalifikacija OTA (ki jo izda Zdravstvena ustanvoa po obiskovanju zadevnega tečaja), vpis v seznam brezposelnih.
V	četrtek, 26., bodo dodeliti tri mesta 4. stopnje za delavce na občini Krmin. Vsa so za določen čas, dve za 6 mesecev (potrebno je tudi vozniško dovoljenje “C”) in eno za 3 mesece.
Objava lestvic za imenovanja ravnateljev na srednjih šolah
Goriško šolsko skrbništvo obvešča interesente, da bodo jutri, 21. junija, izobesili na oglasni deski skrbništva lestvice za dodelitev ravnateljskih mest na srednjih šolah in likovnih zavodih. Interesenti lahko vložijo reklamacije zaradi materialnih napak v roku 10 dni od objave, za prizive na šolsko ministrstvo pa je časa 30 dni od objave.
Vespist ranjen v Medeji
Tudi včeraj zlasti v dopoldanskih urah, ko so ceste bile še spolzke zaradi dežja, na goriških cestah ni šlo brez številnih trčenj, ki pa so večinoma povzročila le gmotno škodo. Izjema je nesreča v Medeji, kjer je malo po 11. uri v trčenju med avtomobilom v vespo bil lažje ranjen voznik sledeče, Vitale Margut iz Verše. Zaradi rane na čeljusti so ga prepeljati v goriško bolnišnico. Zapisnik o nesreči je sestavila prometna policija.

Mušičeve grafike v sinagogi
Slikar Zoran Mušič je v počastitev spomina žrtev holokavsta podaril goriški občini tri grafike iz ciklusa Nismo zadnji, v katerem je prikazal tragično izkušnjo v nacističnem lagerju. Mušič je tudi sam bil med interniranci v taborišču Dachau. Dragocena likovna dela iz leta 1970 (matrice hranijo v Louvru v Parizu) je umetnik podaril za namestitev v muzeju goriške sinagoge v Ascolijevi utici.
Slovesnost ob izročitvi bo danes ob 18. uri v sinagogi. Prireja jo Lions club iz Gorice, ki je bil posrednik pri donaciji. Ob priložnosti bodo predstavili tudi publikacijo, ki jo je Lions club namenil Mušiču in njegovim delom.
GRAD / PRVA PREDSTAVA
Gledališki festival
Nocoj postavitev drame o Ani Frank
Gledališka skupina “GAD sperimentale Citta di Trento” bo nocoj ob 21.15 pod delno prenovljenim prireditvenim šotorom (zamenjali so platno in sedeže) na gradu z igro Dnevnik Ane Frank uvedla letošnji 7. festival amaterskih gledališč za trofejo go-riškega gradu. Spored bo do 18. julija, po dvakrat tedensko, ponudil 8 tekmovalnih nastopov italijanskih amaterskih skupin (podroben spored objavljamo na kulturni strani), izven konkurence pa bo zaključni večer z goriško skupino “Terzo teatro”. Tej skupini in njenemu prizadevnemu voditelju Mauru Fontani-niju se gre zahvaliti, da se Gorica kljub težavnim organizacijskim razmeram lahko ponaša s kvalitetno gledališko manifestacijo.
Cene vstopnic za posamezno predstavo so 14 tisoč lir, znižane 11 tisoč, abonma za 9 večerov pa velja 99 (znižani 81) tisočakov. Rezervacije v knjigarni Anto-nini, korzo Italia 51/A.
H ČRPALKE
Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA
IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia
ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste
TRZIC
MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia
KRMIN
AGIP-Drev. V.Giufia
GRADIŠČE
MONTESHELL - Ul. Trie-
STARANCAN
AGIP - Ul. Trieste
E ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
M. ROJEC, Ul. L Maja 76, tel. 882578.
SPDG priredi 28. in 29. junija izlet na Monte Baldo nad Gardskim jezerom. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prijave in informacije na sedežu do 25. t.m.
KD BRIŠKI GRIČ priredi 29. junija avtobusni izlet k ježem Garda. Ogledali si bodo oljarski muzej v kraju Ci-sano, obiskali vinarsko klet Costa d’oro pri Bardolinu in letoviščarski kraj Sirmione ter rimske izkopanine. Prijave in pojasnila pri Silvanu Pittoliju (tel. 884226).
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za tridnevni izlet 27., 28. in 29. junija. Informacije in prijave pri Mili.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča interesente, da je samo do 15. julija rok za prijavo za zanimiv izlet na Poljsko (z avionom). Informacije na sedežu društva.
PD RUPA - PEC vabi na izlet v Umbrijo, ki bo 28., 29., 30. in 31. avgusta. Informacije pri I. Koviču v Rupi -tel: 882285.
POGREBI
Danes: 10.30, Antonio Tabbone iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191-Faks: 02/8646 5358 .
Sobota, 21. junija 1997

Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRENDI / NA OSNOVI PODATKOV, KI JIH JE VČERAJ OBJAVILO PRVIH PET VZORČNIH MEST
Junijska inflacija proti 1,5 odstotka
Veliko zadovoljslvo Prodija in Ciampija - Bersani: Podatek še posebno pomemben zaradi signalov o oživljanju industrijske proizvodnje - Sindikate skrbi padec široke porabe, zato spet pozivajo Fazia, naj zniža peno denarja
RIM - Podatki, ki so včeraj prišli iz prvih petih vzorčnih mest, potrjujejo najbolj optimistična predvidevanja o gibanju inflacije v tem mesecu. Raziskovalni inštituti so namreč napovedovali, da se bo inflacijska stopnja ustavila na majski ravni 1, 6, ali pa da bo celo padla na 1, 5 odstotka. Po tem, kar so včeraj objavili občinski statistični uradi v Milanu, Trstu, Genovi, Firencah in Bariju, bo obveljala druga napoved, saj so se življenjskih stroški v teh mestih glede na maj povečali za
zgolj desetinko odstotka, potem ko so maja glede na april zrasli za tri desetinke.
Vse kaže, da je cenovna dinamika posebno umirjena. V dveh od petih vzorčnih mest, Bariju in Firencah, so cene ostale na majski ravni, medtem ko so se v Trstu, Milanu in Genovi povišale zgolj za 0, 1 odstotka. Inflacijski trend je usmerjen navzdol v Trstu (od majskega 1,1 na 0, 9 odstotka v primerjavi z enakimi meseci lani), v Firencah (od 1, 5 na 1, 12%) in v Bariju (od 0, 6 na 0, 5%),
v Milanu je ustaljen (1, 6%), medtem ko je v rahlem porastu le v Genovi (od 0, 5 na 0, 8%).
Ne glede na podatke, ki bodo v ponedeljek prišli iz ostalih vzorčnih mest, je gotovo, da ostaja inflacija še naprej na rekordno nizki ravni. Ge hočemo najti nižjo stopnjo, moramo nazaj do februarja 1969, ko je znašala 1, 4 odstotka. Pet naštetih mest, ki so včeraj objavila inflacijske podatke, predstavlja več kot 36 odstotkov nacionalnega indeksa inflacije, sliko pa bodo v ponedeljek
zaokrožili še podatki iz Turina, Benetk, Bologne, Perugie, Neaplja in Palerma.
Iz Denverja, kjer se udeležujeta vrha bogatih G7, sta prve inflacijske indikacije kometirala premier Prodi in zakladni minister Ciampi, ki menita, da so odlični in da dokazujejo, kako je Italija ubrala pravo pot. Tisti, ki so mislili, da je zamiranje inflacije le začasno, so se zmotili, je dodal Prodi in izrazil prepričanje, da boj proti inflaciji ne more spremljati boja proti brezposelnosti,
ampak mu mora biti predhodnik.
Minister za industrijo Bersani meni, da je znižanje inflacije sicer v teku že nekaj časa, vendar je tokratno še posebno pomembno, ker gre v korak s prvimi signali o oživljanju industrijske proizvodnje. Sindikati pa so ob naj novejših podatkih celo zaskrbljeni, in to zaradi hudega padca porabe, zato znova pozivajo guvernerja Fazia, naj zniža uradno obrestno mero in tako olajša soočanje za reformo socialne države.
TRST / RAZSTAVIŠČE PRI MONTEBELLU
Odprli 49. sejem Pozornost turizmu
TRST - Pod geslom dva sejma v enem in ob poudarjanju, da je letošnja izvedba prehodnega značaja,, so včeraj na tržaškem sejmišču odprb 49. tržaški sejem. Dvojnost oz. dodatni pomen naj bi tržaškemu vzorčnemu sejmu dajala pozornost, ki bo tokrat namenjena turizmu, saj bo v okviru sejma potekala tudi pobuda 4T. V programu prireditve, ki bo na tradicionalnem prizorišču na Montebellu potekala do 29. junija, pa je več pobud namenjenih mladim. Na otvoritvi so zato naglaševah predvsem letošnje novosti, obenem pa poudarjati, da je za nadaljnji razvoj prireditve nujna preselitev na primernejšo lokacijo (foto KROMA).
Organizatorji, predsednik sejemske
ustanove Savino, in predstavniki krajevnih in deželnih uprav in ustanov, tržaški občinski odbornik Neri, predsednik tržaške Trgovinske zbornice Donaggio, predsednik tržaške pokrajinske uprave Codarin in deželni odbornik Tanfani, so naglasiti pomembnost pobude z ugotovitvijo, da jo je potrebno kakovostno razviti. Predvsem o turizmu oz. vlogi Trsta kot izpostavi proti vzhodu je govoril direktor vsedržavne turistične ustanove Togni. V imenu italijanske vlade pa je zbrane (šablonsko) pozdravil podtajnik pri predsedstvu vlade Zoppi, ki je izval polemičen protest deželnega svetovalca Severne lige Potidorija.
20. JUNIJ 1997	v Ul	1AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1669,00	1721,00
nemška marka	969,00	988,00
funt šlerling	2754,00	2812,00
švicarski frank	1158,00	1188,00
belgijski frank	46,40	48,40
francoski frank	285,00	295,00
danska krona	252,00	262,00
nonreška krona	227,00	237,00
švedska krona	213,00	223,00
kanadski dolar	1197,00	1237,00
portugalski eskudo	9,20	10,10
nizozemski gulden	855,00	880,00
avstrjski šiling	136,60	141,10
španska pezeta	11,10	12,20
grška drahma	5,88	6,68
irski šterling	2515,00	2695,00
japonski jen	14,24	15,14
avstralski dolar	1219,00	1289,00
madžarski florint	8,75	11,50
hrvaška kuna	230,00	280,00
slovenski tolar	10,60	11,00
|
<
m
2
<
					
20. JUNIJ 1997	v LIRAH			20. JUNIJ 1997	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1672.00 971.00 285.00 856.00 46,61 2736.00 2512.00 253.00 6,00 1196.00 1159.00 136,77 10,60 .	1702.00 989.00 295.00 881.00 48,41 2816,00 2607,00 263.00 6,60 1231.00 1184.00 141,27 11,05		ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling nonreška krona švedska krona finska marka	1699,830 1915,200 978,490 289,880 2793,250 869,770 47,419 11,598 256,950 2559,410 6,186 9,707 1218,620 14,749 1173,540 139,060 232,720 218,680 326,930
MILANSKI BORZNI TRG
20. JUNIJ 1997		INDEKS MIB-30: +1,05%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.638	+1,58	Montedison	1.107	+4,04
Bca di Roma	1.250	+0,88	Olivetti	462	-2,36
Bca Fideuram	4.840	+0,83	Parmalat	2.557	+2,07
Benetton	27.666 ■	+1,99	Pirelli Spa	4.238	+2,13
Comit	3.610	-0,55	Ras	13.800	-0,30
Credit	3.075	+0,35 -	Rolo	18.780	+5,02
Edison	8.656	+0,94	Saipem	8.773	-0,09
Fiat	6.150	-0,79	San Paolo To	11.727	+3,65
Generali	29.663	-0,89	Sirti	9.973	+2,88
Imi	15.942	+,95	Štet	9.763	+4,33
Ina	2.743	+1,21	TIM	5.585	+2,98
Italgas	5.582	+0,41	Telecom Ita	5.327	+4,77
La Fondiaria	6.848	+1,91			
Mediaset	7.388	+0,13			
Mediobanca	10.384	+0,19			
Mediolanum	18.741	+3,47			
NOVICE
Dve tretjini Rimljanov za olimpijske igre
RIM - Po anketi Abacus je dve tretjini Rimljanov zA olimpijske igre leta 2004. Rimljani namreč menijo, da bi 01 bile tako za imiž kot finančno koristne za mesto.
Podatke o tej anketi so včeraj predstavili na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili med drugimi tudi generalni direktor Raffaele Ranucci, podpredsednik Maurizio Sandri in odbornik Mednarodnega olimpijskega odbora Primo Nebiolo. Kot so ugotovili na tiskovni konferenci, se naklonjenost meščanov za igre stalno veCa (januarja je bilo 72 od sto, danes že 76 od sto).
»Naša kandidatura je zelo močna, toda pomembno je, da nas podpre vsa Italija, saj so olimpijske igre najboljša reklama, da te spozna ves svet,« je dejal Ranucci.
Nebiolo pa je opozoril prisotne, da Rim sicer ima vse možnosti, da dobi olimpijske igre leta 2004, a da ne gre pozabiti, da sta bili tudi Atene za 1996 in Peking za 2000 gotovi, da bosta priredili 01. Zgodilo pa se jeto , kar vsi dobro vemo.
Univerziada: le dva meseca do začetka, dela pa ogromno
PALERMO - Do začetka univerziade 97, ki bo tokrat na Siciliji, manjkata še slaba dva meseca, toda doslej je narejenega zelo malo. Deželni odbornik za turizem Nino Strano (NZ) pa ni zaskrbljen, in pravi, da bo do uradne otvoritve iger (19. avgusta) v Palermu vse nared.
Marsikdo pa o tem ni povsem prepričan. Predvsem sta zaskrbljena Primo Nebiolo in rimski župan Francesco Rutelli, ki se bojita, da bi polom na uni-verziadi znanto okrnil tudi rimsko kandidaturo za 01.
Sicer pa bo ta, sicilska univerziada svojevrstna. Predvsem bo prvič, da se ne bo odvijala samo v enem mestu, temveC v treh univerzitetnih središčih (Palermo, Catania in Messina) in štirih drugih centrih (Maršala, Trapani, Alcamo in Acireale). Dežela Sicilija je prispevala za organizacijo 500 milijard lir za nove športne objekte. Ze sedaj pa je gotovo, da dela ne bodo dokončana.
Tudi se ne ve, kako bo s prevozi športnikov in drugega osebja. Skratka, pravi Čudež bo, Ce se bodo igre sploh zaCele.

I
1

SREDOZEMSKE IGRE / NOGOMET
Danes Italija proti ZRJ
Slovenske rokometašice osvojile bronasto kolajno
BARI - Po Četrtkovi zmagi v ekipnem mnogoboju je Italija v gimnastičnem sporedu sSredozem-skih iger osvojila še eno kolajno. Sergio Luini je namreč v mnogoboju za posameznike osvojil bron. Zmagal je Rus Dmitri Kar-bonenko, drugi pa je bil Spanec Jesus Carballo. Oba sta bila favorita. Danes bo v areno stopil Juri Che-chi. V krogih naj ne bi imel enakovrednih tekmecev, Na kvalifikacijah je dosegel oceno 9, 80. Chechi bo nastopil tudi na bradlji.
Veliko zanimanje vlada tudi za današnji nogometni dvoboj med Italijo in ZR Jugoslavijo v Andrii. Italija se v naslednjo fazo uvrsti tudi z neodločenim izidom.
Selektor azzurrov Mar-co Tardelli se boji utrujenosti svojih fantov in grobe igre Jugoslovanov, do katerih ni prizanesljiv. »Tomič in Lazetič sta odlična igralca, a je njihova glavna značilnost v tem, da igrajo trdo in provocirajo nasprotnike,« je izjavil Tardelli
Ljubljančanka Polona Vilar je v karateju v kategoriji do 55 kilogramov osvojila bronasto medaljo, potem ko je premagala Grkinjo Olgo Eleno Gatzio. Zmagala je Italijanka Roberta Stodero, ki je v finalnem dvoboju premagala Francozinjo Patricijo Che-reau.
Kolajno za Slovenijo so osvojile tudi rokometašice, ki so v tekmi za 3. mesto s 27:19 premagale ZRJ. V finalu igrata Hrvaška in Francija.
S tekmami nadaljujejo tudi jadralci, v razredu 470 pa še vedno premočno vodita Tržačanka Sossijeva in njena tovarišica Salva.
Po številu osvojenih kolajn po 6 dneh premočno vodi Italija s 119 osvojenimi kolajnami (46 zlatih, 39 srebrnih in 34 bronastih kolajn), sledijo pa ji Francija, Turčija, Grčija, Španija, Alžirija, Maroko, Hrvaška, Slovenija in ZRJ.
Od itafijanskih kolajn so najbolj sporne boksarske, saj vsi protestirajo, ker sodniki nesramno »navijajo« za domaCe tekmovalce.
- NOGOMET / AMERIŠKI POKAL m
bijci, medtem ko so si nastop v Cetr-
va Urugvaj je iz nadaljnjega tekmovanja že izpadel.
Četrtfinalne tekme bodo jutri. Domača reprezentanca Bolivije se bo
pomerila s Kolumbijo, Argentina s Perujem. Brazilija s Paragvajem in Ekvador z Mehiko. Vse tekme razen Brazilija - Paragvaj bodo odigrane
Skupina A: Ekvador 7, Argentina
is 0, Skupina u, Brazilija 9, Manika 4, Kolumbija 3, Kostarika 1.
NOGOMET / NA DRA2BI
Angleška družba Stellicam kupila nogometni klub Vicenze
Pri klubu so si oddahnili Pozitivna ocena Nizzole
MILAN - Angleška finančna družba Stellican si je na dražbi v Milanu za vsoto 22 milijard in 753 milijonov lir zagotovila lastništvo nogometnega kluba Vicenze. Vest so v društvu Vicenze sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj je bila usoda kluba negotova. Pri Vicenzi so si tako oddahnili in bodo lahko načrtovali prihodnjo sezono, ki bo za društvo kar naporna, saj bo Vicenza igrala v pokalu pokalnih zmagovalcev.
Tudi predsednik italijanske nogometne zveze Luciano Nizzola je ocenil operacijo angleške družbe kot pozitivno in je dejal, da je to povsem normalen ekonomski postopek, ki je v skladu z zakoni evropske skupnosti.
»Ne samo, mislim, da je ta operacija pozitiven znak za naš nogomet, saj kaže, da naše nogometne klube cenijo tudi v tujini in da se vanje tudi izplača vlagati,« je še dejal Nizzola.
Ullrichu 4. etapa po Švici
KANDERSTEG (Švica) - Nemec Jan Ull-rich je zmagovalec 4. etape kolesarske dirke po Švici (Chaux-de-Fonds - Kan-dersteg, 183 km). Na cilju je bil za 38 sekund hitrejši od Italijana Garzellija in Švicarja Meierja. Francoz Christophe Agnolutto je ohranil rumeno majico, Čeprav je prispel na cilj s 3 minutami zaostanka.
ŠPORT
Sobota, 21. junija 1997
NOGOMET
KOTALKANJE / GORIŠKA VRTNICA
Armando Trentin novi trener Sovodenj
Sedaj je na vrsti okrepitev ekipe
Poletovke so se v Novi Gorici zelo dobro odrezale
Hrovatinova med pionirkami A zasedla odlično tretje mesto
Armando Trentin iz Turjaka je novi trener Sovodenj. Trentin je zelo poznan v goriškem nogometnem ambientu, saj je uspešno treniral v Mošu, Ločniku in v drugih krajih ter povsod s svojimi ekipami žel uspehe in nekajkrat dosegel tudi napredovanja v višjo ligo.
Trentin velja za izredno sposobnega, obenem pa tudi »trdega« trenerja, ki pa doseže od vsakega posameznika in tudi od kolektiva maksimalne rezultate. To je Trentin dokazal pri vseh ekipah, ki jih je doslej treniral.
Društvo in prdvsem športni direktor Gianni Mars on se sedaj trudita, da bi sestavil konkurenčno moštvo, ki bi častno zastopalo Sovodnje v 1. amaterski ligi in se seveda skušalo že v tej sezoni vrniti v promocijsko prvenstvo.
Pred kratkim so se mlade Poletove kotalkarice udeležile tradiconalne mednarodne tekme v Novi Gorici za »Goriško vrtnico«. Vse Poletove predstavnice so se zelo dobro izkazale, najboljšo uvrstitev pa je dosegla Daša Hrovatin (na sliki), ki je med pionirkami A osvojila 3. mesto. Enako število točk kot Hrovatinova je dosegla tudi Francesca Roncelli in je sklenila svoj nastop na 4. mestu. Zelo dobro se je obnesla tudi Mateja Milič, ki je v konkurenci 25 ko-talkaric med pionirkami B zasedla 6. mesto. Sicer pa si vse poletovke za svoj nastop zaslužijo pohvalo.
PIONIRKE A (skupno 15 udeleženk): 1. Nika Arčon (Nova Gorica) 38, 8; 3. Daša Hrovatin 36, 0; 4. Francesca Roncelli (obe Polet) 36, 0.
PIONIRKE B (skupno 25 udeleženk): 1. Eleonora Roma (Oderzo) 44, 0; 6. Mateja Milič 36, 8; 15. Mateja Piccini 27, 4; 18. Jasna
Daša Hrovatin tretja
Kneipp 26, 5; 19. Helena Pertot 24, 6; 20. Mija Kalc (vse Polet) 22, 8.
PIONIRKE C (skupno 24 udeleženk): 1. Irene Nardo (Oderzo) 35, 3; 14. Irina Počkar 22, 0; 17. Lara Simoneta (obe Polet) 18, 9).
Zmaga slovenskih kotalkarjev s Rešiva
Slovenska kotalkarja, ki nastopata za društvo Gradišča Skating, Katjuša Scians in Luca Raccaro sta pred kratkim na državnem prvenstvu UISP v Padovi dosegla lep uspeh. V mnetnostnem paru v kategoriji najmljaših sta namreč osvojila prvo mesto.
Oba kotalkarja, ki obiskujeta slovensko osnovno šolo na Plešivem, sta zelo dobra tudi v posamični konkurenci. Katjuša je na-reč zmagala na pokrajinskem in deželnem prvenstvu UISP in bo 27. t.m. tekmovala na državnem prvenstvu. Pokrajinski in deželni prvak je tudi Luca, ki se je seveda uvrstil na državno prvenstvo.
NOGOMET / GAJINI »NAJMLAJŠI«
Jutri odločitev!
Na Padričah ob 10.30proti S.Odoricu
Jutrišnji zadnji nastop v deželnem pokalu bo za Gajine nogometaše v kategoriji »najmlajših« tudi odločilen. Po treh tekmah so varovanci trenerja Zezlja na vrhu lestvice s polnim izkupičkom točk, jutri pa se bodo na Padričah pomerili z moštvom SanfOdorico, ki je poleg gajevcev še edino nepremagano. V primeru zmage bi torej Gaja po naslovu tržaškega prvaka osvojila še deželni pokal in tako s prestižnim uspehom kronala nadvse uspešno sezono.
Jutrišnja tekma se bo pričela ob 10.30
Začasni vrstni red deželnega pokala (v oklepaju število odigranih tekem): Gaja (3) 9, Savor-gnanese (3) 4, SanfOdorico (1) 3, Aris San Polo (3) 1, Gastionese 0 (2).
DVE SEJI ZSŠDI
Programi in obveze odvisni od sredstev
Kljub velikim težavam tudi letos vrsta dobrih rezultatov
Novi odbor ZSSDI je v zadnjih tednih imel dve redni seji, na katerih je nadaljeval z razpravo o širši problematiki zamejskega športnega gibanja. S tem se novi odborniki postopoma vpeljujejo v življenje organizacije in se istočasno pregledujejo in osvežujejo že sprejeti in eventuelno še ne izpeljani sklepi.
Med temami zadnjih sej naj omenimo racionalnejšo porazdelitev dela v uradih s prevzemom večjih nalog, tudi reprezentančne narave, v odnosu do članic, ter povečanje uslug, ki bodo na razpolago društvom, s posebnim poudarkom na goriško pokrajino.
Na novo je bil predi-skutiran dokument iz leta 1992 o vsebinski usmeritvi slovenskega športa v Italiji, ki so ga pred leti društva soglasno sprejela kot vodilo za delo v zamejskem športu. Po petih letih je bil dokument potreben
organizacija razpolgala teku leta. Kot znar
za Slovence <po svetu v Ljubljani, da pripada zamejski športni krovni or-ganizciji 10-odstoten delež sredstev, ki prihajajo v zamejstvo iz matice. Tudi do CONI-ja je bila izpeljana nova akcija z
našnje razmere in potrebe. V glavnem pa je bilo ugotovljeno, da je osnova še vedno aktualna in da je bilo pred leti opravljeno delo zelo dobro in dalekovidno.
Glede splošne finančne situacije je bilo ugotovljeno, da je težko določiti jasnejše programe in sprejeti točnejše obveze, v kolikor ni še znano, s kolikšnimi sredstvi bo ila v znano ZSSDI prejema finančna sredstva preko krovnih organizacij SSO in SKGZ, ki sami nista v stanju potrditi sredstev, ki ju bosta posredovale. Ostaja pa v veljavi sklep, sprejet na Sekretariatu
namenom, da se poveča prispevek, ki je bil trenutno določen in je zares smešno nizek.
Z zadovoljstvom je bila ugotovljena ustanovitev panožnih komisij tudi na Gorišekm in pa medpokrajinsko dogova-rajnje in sodelovanje, ki se je vzpostavilo med posameznimi panogami. To je danes obvezna osnova zato, da bomo lahko dosegali zadovoljive rezultate tudi na področju ekipnih športov.
Med ostalimi argumenti naj omenimo športno srečanje manjšin v Brežican, Zbornik zamejskega športa za sezono 96/97, predstavitev nekaterih naših dejavnosti in ekip v Ljubljani in druga tekoča vprašanja.
Končno je bilo ugotovljeno, da so zamejski slovenski športniki, kljub težavam, ki so bremenile delovanje duš-tev, dosegli tudi v tej sezoni izredno dobre rezultate z dosego državnih naslovov, nastopov v državnih reprezentancah in pa moštvenih napredovanj. To še enkrat dokazuje vitalnost našega gibanja in pa njegovo prilagodljivost tudi najtežjim situacijam. Pri tem pa ne gre pozabiti, da preživljajo nekatera društva globoko krizo in so na robu preživetja. Le tem, če obstajajo lokalni potenciali in možnosti za razvoj, bo zato treba maksimalno pomagati, da se izvlečejo iz krize.
(K.G.)
NAMIZNI TENIS / MED NARAŽCAJNICAMI
D. Bresciani in M. Milič kandidatki za nastop na EP
Na DP veteranov v Torontu tudi Sonja Milič, Edi Bole in Robi Milič
Krasovi namiznotneiški naraščajnici Daša Bresciani in Martina Milic sta bili poklicani v vsedržavni visoko specializirani center v Terniju na priprave za evropsko prvenstvo. Priprave bodo trajale od ponedeljka, 30. junija do vključno 3. julija, po njih pa bo zvezni mladinski selektor iz seznama, na katerem so še poleg naših dveh igralk Monica Zan-caner, Valeria Cresti, Rita Maria Piloni, Laura Pasto-rino in Nicoletta Stefanova, izbral igralke, ki bodo predstavljale Italijo na mladinskem evropskem prvenstvu na Češkem.
Za zaključek tekmovalne sezone so svoj veliki finale dočakali tudi Krasovi veterani. V Tarantu, na državnem prvenstvu, bodo v prvi starostni skupini merili svoje moči Sonja Milič, Edi Bole in Robi Milič. Izkušeni Krasovi pingpongaši bodo s tekmovanji začeli danes popoldne z igro mešanih
dvojic v naslednjih postavah: Bole - Sonja Milič in Robi Milič - Išabella Tor-renti (Chiadino). Jutri bosta Krasova veterana nastopila tudi v moških dvojicah ter v posamični konkurenci. Lanski dvakratni državni naslov med veterankami in v ženskih dvojicah bo branila Sonja Milič. Neutrudna kra-sovka si je za svojo partnerko v ženskih dvojicah ponovno poiskala igralko A4 Verzuola iz Cunea Mirtam Rosso, s katero sta lani v Temiju osvojih najžlahtnejšo medaljo. Prvenstvo se je začelo sicer že v četrtek s tekmovanjem moštev, vendar je Krasova moška ekipa na deželnih kvalifikacijah zasedla drugo mesto in se zato ni uvrstila v finale. Na lanskem državnem prvenstvu pa je Krasova ekipa v sestavi Edi Bole - Robi Milič dosegla zelo visoko uvrstitev, to je med prvo osmerico veteranskih moštev.
OJ.)
Obvestila
SD POLET - KOTALKARSA SEKCIJA obvešča, da se prične brezplačni kotalkarski tečaj od 23. do 28. junija, od 17. do 18. ure, na kotalkališču na Piklcu na Opčinah. Za informacije po 17. uri na tel. 211758 ali 229124.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA •organizirata jutri, 22. t. m., vzpon na Breško goro. Za informacije tel. 208373 (Luciano) ali 226283 (Viktor).
SDBREG
sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 25. junija na sedežu SD Breg v Dolini ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SK DEVIN
priredi zaključni večer v soboto, 28. t.m. na sedežu v Cerovljah. Nagrajevanju atletov bo sledila družabnost z običajnim prigrizkom. Iz tehničnih razlogov prosimo, da potrdite svojo prisotnost v tajništvu, tel. 2916004 do vključno, 27. t.m. Začetek točno ob 20. uri.
ODBOJKA / 18. MEMORIAL PETRA SPAZZAPANA
V torek v polfinalu dve ekipi Olympie ter Mossa in Pav Natisonia
Končal se je kvalifikacijski del odbojkarskega 18. memoriala Petra Spazzapana, ki ga SZ 01ympia prireja v Slovenskem športnem centru in je letos namenjen mešanim ekipam. V polfinale, ki bo prihodnji torek, sta se uvrstili dve šesterki prireditelja in PAV Natisonia ter Mossa. Kvalifikacijski boji so trajali tri dni. Prva dva troboja sta se odvijala na odprtem igrišču pred telovadnico, zadnji dan pa so zaradi slabega vremena igrali v dvorani. Prvi in tretji dan so bili gledalci priča resnično izenačenim, zato pa zanimivim in tudi kvalitetnim bojem, v troboju med Mosso, Našim praporom in Oljmpio A pa je bila Mossa premočna, tako da je bilo prvo mesto že vnaprej oddano. Zmagovalci posameznih trobojev so bili 01ympia B (na sliki), Mossa in Pav Natisonia, 01ympia D pa se je v polfinale uvrstila kot najboljša med drugouvrščenimi .
1. troboj
IZIDI: Oljrmpia B - Soča 2:0 (15:11, 15:7), Olympia C - Soča 0:2 (8:15, 9:15), 01ympia B -
01ympia C 2:0 (16:14, 15:11). Vrstni red: 1. 01ympia B, 2. Soča, 3. 01ympia C.
OLVMPIA B: Mijo Vukovič, Mery Trapuzzano, Erika Brisco, Janez Terpin, Nikolaj Pintar, Pavel Spazzapan, Simon Terpin.
OLVMPIA C: Silvana Princi, Monica Tomasin, Monica Carrara, Gregor Sfiligoj, Boris Sfiligoj, Jurij Hlede, Andrej Terpin, Roman Komjanc, Martin Komjanc, Matija Cotič.
,SOCA: Marko Tomšič, Aleš Klede, Vanja Cemic, Mirjam Černič, Marko Cemic, Mitja Cemic, Denis Uršič, Igor Cotič, Matej Makuc.
2. troboj
IZIDI: Mossa - 01ympia A 2:0 (15:6, 15:13), Naš prapor - Mossa 0:2 (3:15, 7:15), 01ympia A - Naš prapor 1:2 (15:5,11:15,13:15). Vrstni red: 1. Mossa, 2. Naš prapor, 3. 01ympia A.
MOSSA: Nicola Feresin, Giulio Tonon, Rajan Grauner, Denis Ge-rardi, Antonio Grobe, Gianluca Brotto, Angela Godeas, Sabrina Gobet, Chiara Simonetti, France-
sca Sau, Umberto Boemo.
OLVMPIA A: Edi Lutman, Marjan Vogrič, Mirko Spazzapan, Bojan Munih, Stefano Bensa, Evelin Bulfoni, Sara Pascolat, Hadria-na Corsi.
NAS PRAPOR: Alessandro Le-ghissa, Mitja Cevdek, Mario Kore-cic, Andrea Paulin, Daniele Bo-skin, Aljoša Devetak, Ines Orel, Loretta Marassi, Aleš Feri, Mitja Feri, Marino Buzzinelli.
3. troboj
Izidi: Pav Natisonia - Bor 2:0 15:11,15:12), 01ympia D - Bor 2:0 (15:12, 15:11), Pav Natisonia -01ympia D 2:1 (16:14, 9:15, 15:10). Vrstni red: 1. Pav Natisonia, 2. 01ympia D, 3. Bor.
PAV NATISONIA: Arianna Ce-
cot, Marilena Mauro, Aliče Mi-nen, Ilenia Vosca, Gabriele Berza-cola, Marco Frason, Claudio Groppo, Massimo lacob, Stefano Mian, Cristina Narduzzi, Mauri-zio Prestento, Giorgio Visintin.
OLVMPIA D: Damjan Dorni, Mauro Maraž, Cristian Grauner, Igor Florenin, Viviana Zotti, Patri-zia Stecchina, Loris Mania, Erika Blasizza, Patrizia Troncar.
BOR: Dejan Furlanic, Iztok Furlanic, Roberto Paulica, Fabio Ruttar, Aleksandra Ažman, Paola Gregori.
Polfinalni spored
Torek, 24.: ob 20.00 01ympia B - Pav Natisonia, sledi Mossa -01ympia D.
Igra se na tri zmagane sete.
ORGANIZATORKE TURNIRJA 24 UR ODBOJKE, ki bo v soboto, 5. in nedeljo 6. julija 1997 v Nabrežini obveščajo, da se je začelo vpisovanje. Število ekip je omejeno na 12, zato pohitite s prijavami (Tel. 212267 ah 299632).
KKBOR
sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 23. t.m. na Stadionu 1. maj ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dragem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev; 2. predsedniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. razreSnica staremu odbora; 5. volitve; 6. razno. Vabljeni člani in prijatelji!
SD POLET - KOŠARKARSKI KAMP 97 bo tudi letos v Prosvetnem domu na Opčinah in sicer od 23. do 28. t.m., od 9.00 do 17.00 za letnike 1983 in mlajše. Udeleženci se lahko vpišejo kar prvi dan na kampu, vsak dan bodo vozili tudi kombiji in sicer ob 8.00 Sesljan, (bencinska črpalka), 8.00 Prosek (Kržada), 8.10 Nabrežina (trg), 8.20 Trst (Trg Oberdan), 8.30 Dolina (telovadnica).
Prvo jutro prevoza ni.
TPK SIRENA
Športni ribolov organizira teoretični in praktični tečaj ribolova za otroke in mladino, in sicer od 30.6. do 12.7.1997. Vpisovanje in informacije vsak dan od 18. do 20. ure na tel. St. 414006.
SK KRAS - odsek za rekreacijo
organizira tečaj tenisa za osnovnošolske in srednješolske otroke ter odrasle rekreativce. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. 229477 v dneh: ponedeljek, od 9. do 12. ure, četrtek, od 17. do 19. ure in petek, od 9. do 12. ure.
VCCUPA
prireja tečaje jadranja za otroke od 23. 6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00.
14
Sobota, 21. junija 1997
KULTURNI DOGODKI 1 PRIREDITVE
Šagra na jami s knjigo in partizansko pesmijo
Slabo vreme jo je (skoraj) zagodlo predsinocnji predstavitvi knjige Vesne Guštin »Je več dnevu ku klobas«: predstavitev bi se morala sicer odviti na tipičnem boljunškem dvorišču »p’r Pap’že« sredi starih hiš, zaradi dežja pa so se morali zateči v manj tradicionalne prostore gledališča (na sliki, foto KROMA). Tu sta knjigo predstavila tako avtorica Vesna Guštin kot urednik založniške hiše Devin Andrej Furlan, sledil pa je koncert domače tamburaške skupine in nastop znanih »venderigl« Vanke in Tonce.
Vsekakor je pobuda, ki sta jo priredili SKD France Prešeren ter Fantovska in dekliška iz Boljunca, bila lep uvod v letošnjo Sagro na jami, ki se je sinoči uradno pričela s koncertom Partizanskega zbora.
Slovo šolarjev od svoje šole na Pesku
Prejšnji teden je kulturno društvo Krasno polje z Gročane gostilo v društvenih prostorih-zaključno prireditev učencev osnovnih šol s Peska in Boršta. Otroci so se občinstvu uspešno predstavili* z igro Ali je tukaj šola?, v kateri so predstavili življenje na šoli in svoje učitelje. Njihova izvedba je bila izredno živahna in pisana glasbeni vložki pa so ustvarili posebno dobro razpoloženje.
Za glasbeno kuliso je poskrbel tudi MePZ Slovan s Padrič, ki se je pod vodstvom pevovodje Sveta Grgiča predstavil z izborom osmih narodnih napevov. Ob koncu naj še omenimo, da je bilo letošnje šolsko leto za šolo na Pesku zadnje, saj bo s septembrom stopil v veljavo sklep ministrstva o ukinitvi te strukture, (mg)
Zbiranje prispevkov za novi zvon na Jezeru
Breška vasica Jezero se sooča s problemom, ki bi ga želela s pomočjo širše slovenske javnosti čimprej rešiti. Pred dnevi so se namreč na domu Marije in Bruna Bajta sestali župnik za Boršt in bližnje zaselke Maks Suhard in nekateri vaščani, ki so se dogovorili za akcijo zbiranja prispevkov za postavitev novega zvona na stari domači cerkvici.
Zakaj je prišlo do te akcije? V letu 1995 so namreč neznanci iz cerkvenega zvonika ukradli zvon, ki je bil star morda več kot tisto let. Slo je za veliko izgubo, ki je prebivalce Jezera hudo prizadela. Menili so, da cerkvica, ki ' je prav gotovo ena najstarejših, če že ne najstarejša na našem območju (prvi dokumenti o popravilu so iz leta 1697) ne sme ostati brez zvona, zato so naročili novega pri nekem podjetju v Vidmu.
Zvon bodo verjetno v kratkem vlili, nakar bo treba kriti stroške za njegovo izdelavo. Vaščani (v vasi je še kakih sedem, ali osem družin) se zato obračajo na širšo javnost, da bi jim pomagala kriti stroške. V ta namen so odprli tekoči račun za zbiranje prispevkov na podružnici Zadružne kraške banke v Bazovici, štev. 72135.
Ko bo zvon spet na svojem mestu, bo v vasi veliko praznovanje. Navada je, da zvon posebej blagoslovijo, ko je na tleh, ob njem pa morajo biti dva botra in dve botri. Tej slovesnosti bo nato sledila maša.
V tej majhni cerkvici so včasih imeli več maš in slovesnosti. Sedaj imajo mašo samo na dan
sv. Lovrenca, 10. avgusta in za sv. Marka, 25. aprila. Letos bo izjemoma posebna slovesnost tudi 2. avgusta, ko bo poroka domačega para od Hrvatinov pri Borštu.
Neva Lukeš
Drevi koncert domačih zborov v Bazovici
Danes zvečer bo Bazovica zapela; vaško kulturno društvo Lipa prireja namreč v sodelovanju z bazoviškim mladinskim krožkom in SZ Zarja koncert domačih zborov. Mešani pevski zbor Lipa in Mladinski pevski zbor Bazovica bosta tokrat nastopila v osrčju vasi, pod drevesi na M’zarju in s tem še enkrat skupaj zbrala domačine pred poletnim premorom.
Ta družabni večer predstavlja nekakšen vaški praznik, zato bo kulturno društvo Lipa v primeru slabega vremena koncert prenesla na jutrišnji ali ponedeljkov večer. Nastopu, ki se bo pričel drevi ob devetih in ki mu bo najbrž prisluhnilo veliko vaščanov in ljubiteljev zborovskega petja, bo seveda sledila družabnost.
(jpc)
Praznovanje župnijskega zavetnika v Boljuncu
Praznovanje ob godu farnega zavetnika je tudi spoznavni znak skupnosti, ki jo veže stara
tradicija in nove razmere. Tako se tudi v Boljuncu vneto pripravljajo na praznovanje svojega farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika. Odločili so se, da ob tej priliki počastijo spomin na pokojnega škofa Bellomija, ki je ob takih priložnostih rad zahajal v župnijo. Zato bodo v Mladinskem domu priredili razstavo fotografij Maria Magajne z naslovom »Škof Bellomi med Slovenci« ter izbor zgodovinskih fotografij o dolini Glinščice.
Fotograf in reporter Mario Magajna je v teku skoraj dvajsetletnega delovanja škofa Bellomija v Trstu pogostoma ujel v svoj objektiv značilne tenutke pokojnega škofa med našimi ljudmi ter celo vrsto črnobelih fotografij, ki prikazujejo zgodovinski prerez parka doline Glinščice.
Razstavo bodo slovesno odprli jutri, 22. junija po župnijski sv. maši ob 11. uri. Uvodno misel o razstavi in o avtorju fotografij bo podal g. Dušan Jakomin.
V torek, 24. junija, na praznik sv. Ivana bo ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna sv. maša, ki jo bo daroval novi tržaški škof msgr. Evgen Ravi-gnani. Po maši se bo g. škof zadržal z župljani v dvorani Mladinskega doma. Tako bodo Boljunčani imeli priložnost, da se prvič srečajo s svojim škofom, da ga pozdravijo ter da se z njim pogovorijo. Škofu v pozdrav bodo nastopile tudi cekvene pevke ter tamburaška skupina KD »F. Prešeren.«
AS
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi Festival operete
V	soboto, 28. t. m. ob 20.30 premiera operete »Vesela vdova« (La vedova allegra). Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča Verdi pod vodstvom Nikse Bareza.
Ponovitve 2., 10., 12. in 15. julija ob 20.30 ter 6. julija ob 18. uri.
Prodaja vstopnic že je v teku pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je tudi predprodaja vstopnic za sledeče operete: »Kneginja čardaša« (od 11. do 27.7.), »V deželi zvončkov« (od 26.7. do 3.8.), »Zizi« (17., 18. in 20.7.), Broadway Memories (22. in 23.7.) ter »Mi-longa Boulevard (od 7. do 10.8.).
Folkest
Mednarodni festival entične glasbe
V	sredo, 26. t. m., začetek manifestacij v Padovi - Arena Romana: nastopili bodo »Boxs of the Lough« in »La piva dal corner«.
GORICA
Mittelmonitor ’97
V	soboto, 28. t. m., ob 18.30 bo v prostorih goriškega sejma - Spazio Multimedia predstavitev CD plošče »Smamamiša: Resia Val-ley Musič«; ob 21.30 na glavnem odruglasba in plesi iz Rezije.
___________KOROŠKA_____________
CELOVEC
Mestno Gledališče: danes, 21. t.m., ob 19.30 ponovitev musicala »Elvis«. Vse predstave so zaradi obnove gledališkega poslopja v hali 7 celovškega sejmišča.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: danes, 21. t. m., ob 20. uri Open Air »Kurt Ostbagn & Die Kombo«.
SUHA
Na suškem gradu: danes, 21. t. m., ob 20.30 5. srečanje oktetov.
SLOVENIJA
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela
V	torek, 24. t. m., ob 19. uri, ob otvoritvi fotografske razstave Maria Magajne, bodo tudi predstavili knjigo Milana Gregoriča »Politični ciklon nad Istro«. Avtorja bo predstavil dr. Jože Hočevar.
V	torek, 24. t. m., ob 21. uri bo v amfiteatru KG večer s pevskimi zbori iz zamejstva, Krasa, Postojne in Ilirske Bistrice »Pevski zbori kresni noči«.
PORTOROŽ
Avditorij - Glavna dvorana
Danes, 21. t. m., ob 20.30 filmska predstava »Ti, ti lažnivec«, r. Tom Shadyac; gl. vloge: Jim Carrey, Jennifer Tilly. Ponovitev jutri, v nedeljo, 22. t.m., ob 21.30 v letnem prizorišču.
PIRAN
Danes, 21. t.m., ob 19. uri na Punti v Piranu -Dobrodošlice, predstavitev ljubiteljske dejavnosti kraja: Pupe ino ragazzoni. Vstopnine ni.
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture Cankarjev dom: jutri, 22. t. m., ob 22. uri v Kosovelovi dvorani cikel »Lepota in ekstrema«; nastopil bo Jerome Bel.
SNG Drama: jutri, 22. in v ponedeljek, 23. t. m., gledališče Neumarkt s predstavo »Senčna domačija v Neumarktu«.
ŠKOFIČE
V	društveni sobi GS: danes, 21. t.m., ob 16. uri nastop učencev Glasbene šole - oddelek Škofiče.
SELE
Pri Kristanu; jutri, 22. t.m., ob 16. uri koncert »Spominčice« in prijatelji.
VRBA NA VRBSKEM JEZERU
V	Casineumu: jutri, 22. t.m., ob 20. uri koncert Okteta Suha.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Farna cerkev: jutri, 22. t. m., ob 20. uri Schubertova maša v ES-duru op. D950.
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stadion Nereo Rocco
V	soboto, 5. julija, v okviru prireditev Trie-steSportShovv, celovečerni koncert Zucche-ra. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti 12, pri Publisport v Ul. Diaz 6 in pri Promoservice v Ul. del Monte 15/b.
Bar »II Pošto delle fragole« v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu
V	četrtek, 26. t. m., ob 21. uri koncert jazz glasbe na katerem bosta nastopila Andrea Allione in Monica Blaže.
Avditorium Muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 recital pianista Marcusa Kretzerja. Na programu Bach-Busoni, Scarlatti, Albeniz in Chopin.
DOLINA
Cerkvica sv. Martina
Danes, 21. t. m., ob 20.30 klavirski recital Tatjane Jercog ob Evropskem dnevu glasbe. Koncert prireja KD Valentin Vodnik.
FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.,
Muzej Revoltella: do 31.8. bo ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Danes, 21. t.m., ob 17.30 vodeni obisk razstave z dr. Susanno Gregorat.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-stava-laboratorfj Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«.
Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«.
Galerija Lipanjepuntin: na ogled so dela S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija.
Studio d’arte Nadia Bassanese: do 30. t.m., razstavlja Luciano Trojanis. Urnik ogleda: ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 17. do 20. ure.
GORICA
Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure).
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture Frančiškanska cerkev: v torek, 23. t. m., ob 20. uri koncert Komornega zbora RTV Slovenije. Mestni trg pred Magistratom: danes, 21. t. m., ob 20. uri koncert Big Band RTV Slovenije. Slovenska filharmonija: jutri, 22. t. m., ob 20. uri otvoritveni koncert Slovenskih glasbenih dnevov. Nastopil bo Simfonični orkester RTV Slovenije.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: v torek, 23. t. m., koncert Romantic Tria.
NOVA GORICA
Grad Dobrovo
V	sredo, 25. t. m., ob 20. uri bosta nastopila Dejan Bravničar (violina) in Mojca Pucelj (klavir).
Casino Perja
V	četrtek, 26. t. m., ob 22.30 koncert pevke Syria.
PUU
V	petek, 13. julija, ob 20. uri bo v puljski Areni koncert Stinga.
Ars Galerija - Katoliška knjigama (Travnik 25): razstavlja Herman Kosič.
RONKE
Dvojezična občinska knjižnica: na ogled je razstava Claudia Giannantasia v organizaciji KD Jadro.
ŠPETER (BENEČIJA)
Beneška galerija: še danes, 21. t. m. razstavlja Carluccio Rossi.
ČEDAD
Galerija Banca Popolare: do 28. t. m. razstavlja Andrej Kosič.
___________SLOVENIJA______________
SEŽANA
KG Srečka Kosovela: v torek, 24. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave fotografa Maria Magajne »Dela 1944-1955«. Fotografovo delo bosta predstavila dr. Peter Krečič in mag. Primož Lampič.
ŠTANJEL
Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora«.
KOROŠKA
CELOVEC
Kavarna Karner: odprta je razstava Tatjane Jenko.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 22. t.m. razstavlja Franco Vecchiet.
RAI 3
slovenski
program
£ RAI 1
7.00
7.30
9.45
10.15
11.30 12.25 12.35
13.30 14.00
15.15
15.50
17.15
17.30
18.00
18.10
18.45
19.20
20.00
20.35
20.50
23.15
23.25
0.15
0.45
1.15
Dokumenti
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo
Aktualno: Praznik finančne straže Nan.: Sammy gre v mesto Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik
Aktualna oddaja o morju: Linea blu (vodi Puccio Corona)
Sedem dni v Parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Gargoyles in Classic Cartoon, limon in Pumbaa Nabožna oddaja: Sedmi dan
Dresura: Pavarotti International ’97, vmes aktualna oddaja A bordo campo Dnevnik
Dresura: Pavarotti International ’97
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi)
Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca)
Glasbena oddaja: Sanre-mo - Vina del Mar (vodita Teo Teocoli in Andrea Tessa)
Dnevnik, 23.20 Izžrebanje lota
Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Pavarotti International Sobotni klub - Film: L’ amico immaginario (’96)
P RAI 2	S8 RETE 4
	Variete: Scanzonatissima		Nad.: Lasciati amare
	Nad.: La traidora		TV film: 11 grande cuore
	Film: Brevi amori a Pal-		di Margaret (dram., '93)
	ma de Majorca (kom.)		Pregled tiska
	10.00 Dnevnik		Dok.: Orizzonti lontani
M	Evropski dnevi		Aktualno: Časa per časa -
	Dnevnik		Nasveti za lepši dom
	Nan.: Komisar Kress		Dnevnik
tjff	Perchš? - Zakaj?		Dok.: La macchina del
|M	Dnevnik		tempo
	Ci vediamo in TV		Nan.: Hiša v preriji
jkjff	Dnevnik, 13.30 Vreme		Dnevnik
M	Oddaja o izletih in poto-		Chiamatemi Mimi
	vanjih Sereno variabile		Aktualno: Eurovillage,
	Variete: Ci vediamo in TV		15.30 Amori perduti
	Aktualno: Cercando cer-		Varieteja: Ci c'e c’e, 17.00
	cando - Carlo Verdone		Chi mi ha visto?
	Aktualno: Tvoj bližnji,		Aktualno: Iva show
	17.05 Napoved TV pro-		Dnevnik in vreme
	gramov LaRaichevedRai		Variete: Game Boat
	Zdravnik med medvedi		Film: Forza 10 da Nava-
	Rubrika o izletih in poto-		rone (vojni, VB ’78, i. R.
	vanjih Sereno variabile		Shaw, H. Ford, F. Nero)
	Nan.: Hunter		Film: Assassinio sul Te-
	Komični filmi		vere (krim., ’79, i. T. Mi-
	Dnevnik		lian), 1.05 Pregled tiska
	Film: L’ assassino 6 nel college (srh.. ZDA ’88, i.		
			
1	Brad Pitt, R. McDovvall) Dnevnik	H CANALE 5	
3*5	Dokumenti		
g	Proza: I giganti della montagna		Na prvi strani
			Nan.: Wonder Woman, 9.45 Pappa e ciccia
			
Mk RAI 3			Teleprodaja Nan.: Dieci sono pochi
			Aktualno: Anteprima
			Aktualno: Forum - So-
	Film: Come scopersi V		dišče (vodita Rita Dalla
	America (kom., It. ’49)		Chiesa, Santi Licheri)
	Napoved TV programov		Dnevnik TG 5
	Film: Tre donne per uno		Sgarbi quotidiani
	scapolo (kom., ZDA ’64)		Aktualna odd.: Amici -
	Aktualno: Pred premiero		Prijatelji (vodi Maria De
iIRiV	Tg3 Kmetijstvo		Filippi) Nan.: La tata
H	Dnevnik		
	Aktualnosti o Albaniji:		Nan.: 11 ritorno di Missio-
	Da costa a costa		ne impossibile
	Nan.: Komisar Maigret		Nan.: lo e la mamma (i.
	Deželne vesti, dnevnik,		delia Scala, Gerry Scotti)
	vreme, 14.50 Okolje Ita-		Variete: Tira & Molla (vo-
	lija		di Paolo Bonolis)
	Sobotni šport, vmes rally		Dnevnik TG 5
	RAI, kolesarstvo, atle-		Variete:	Paperissima
	tika, 16.15 Sredozemske		Sprint (vodi Michelle
	igre, vaterpolo, kanu		Hunziker)
	Vremenska napoved		Variete: Italiani nel mod-
	Dnevnik, deželne vesti		no (vodi Alessandro Ip-
m;	Aktualno: Art’e		polito)
iti	Variete: Blob		Dnevnik
	Dok.: Vkraljestvu živali		Nan.: N.V.P.D.
m;	Dnevnik in deželne vesti		NoCni dnevnik
	Aktualna oddaja: Le in-		Nan.: Swift il giustiziere
	fedeli - Nezveste		- Na robu porepada (i. Ja-
	Nan.: Erotic Tales		mes McCaffrey)
	Dnevnik in vreme		Sgardbi quotidiani
	NoCni šport: Sredozem-		Striscia la notizia
	ske igre, odbojka, kanu...		Pregled tiska
^t> itaua i
8r Slovenija 1 fr" Slovenija 2
	Otroški variete, vmes ri-	
	sanke, Ciao ciao mattina,	
	Ancora insieme con...	
	Nan.: Magnum P.I.	
	Aktualno: Planet	
	Nan.: Phenom	
	Aktualna odd. o otrocih: Pianeta bambino	
	Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti	
	Nan.: Happy Days	
	Variete za najmlajše:	
	Ciao ciao parade, risanke	
	Nan.: Agli ordini papa	
	Glasba: Free Pass	
	Variete za najmlajše: Pra-	
	ve su strada di Bim Bum	H
	Bam, risanke	H
	Variete: Giovani intra-	
	prendenti	ra
	Nan.: Primi baci	
	Aktualno: Planet	
	Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio	
	Nan.: Baywatch Nights	
	Variete: Edizione straor-dinaria!	1
	Odprti studio	m
	Nan.: Codice d’ emergen-	rog
	za (i. J. Emick)	
	Film: Flashfire - Incednio assassino (dram., ZDA	
	'95, i. Louis Gossett jr., Billy Žane)	
	Fatti e misfatti	
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni Taček: Slap, 8.10 Pod klobukom, 8.55 Zgodbe iz školjke Mi smo pa v Selah doma (2. del)
Tedenski izbor: nan. Snežna reka - Saga o Mc-Gregorjevih (Avstral., 16.)
TV igrica: Hugo (pon.) Tednik
Oddaja o modi in viualni pop kulturi: Trend Poročila
Razvedrilna oddaja TV Koper: Karaoke Nanizanka: Strela z jasnega (Nemčija, 6. ep.) Otroški program: Taborniki in skavti, 15.15 Sprehodi v naravo (14. odd.)
Švedska mladinska risanka: Brezrepi Peter Videostrani Obzornik
Dokumentarna oddaja: Svet narave - Škotsko višavje (VB, 3. del) Oddaja o ljudeh in živalih: 4 X 4 Ozare
S TElE 4
16.45
14.45 16.55
19.20
20.35
21.00
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Nad.: La ribelle
Film: La bella addormen-
tata
Gospodarstvo Športna oddaja La lunga notte
| TV prodaja TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka
19.30
19.45
20.10
21.40
TV dnevnik 2, vreme Šport, 19.50 Utrip Res je!
Za TV kamero
22.00
22.30
22.35
23.25
Poročila, vreme, šport Včeraj, danes, jutri Nad.: Zlata naveza (VB, 8. del)
Videostrani
JU Koper
7.45
8.00
10.00
11.35
12.35
13.00 19.30
19.55
20.00
21.40
22.40
23.10
0.10
0.40
2.40 Teletekst Euronevvs
Tedenski izbor: film La femme de 1’ amant - Zena ljubimca (Fr., 1991, i. Ni-cole Garcia, Jacques Per-rin, Florence Pemel, Di-dier Flamand) Razvedrilna oddaja Froncoska nanizanka: Izzivalci (48. epizoda)
Šport
Francoska nanizanka: Izzivalci (49. epizoda) Včeraj, danes, jutri Film: Mureil se poroči (Avstralija, 1994, r. P. J. Hogan, i. Toni Colette, Bill Hunter, Rachel Griffiths)
KOncert Big Banda (2. del)
Angleška poljudnoznast-vena serija: Cesarstvo žuželk - Metropolis (5. del)
Zlata Sestedesta leta slovenske popevke - Nostalgija z Alfijem Nipičem (29. oddaja)
V vrtincu Sobotna noč
(•) MONTECARLO			
			Euronevvs
			Nanizanka: Police Nevvs
	19.30, 22.30, 1.15 Dnev-		Dokumentarna oddaja
	nik, 19.50 TMC Šport		Risanke: Baba Malu
	Avtomobilizem		TV Poper - kabaretno satirična oddaja
	Film: Due settimane in		Primorska kronika
	un’altra citta (ZDA ’61)		Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport
	Variete: Tappeto volante		Jutri je nedelja - verska oddaja
	Nogomet: Brazilija - Kosta-		Nan.: Dragnet, 20.00 Ambiente Italia
	rika		Kinoteka: Življenje je čudovito (ZDA ’46, r. F. Capra, i. James
	Aktualno: Check Point		Stevvart, Donna Reed)
	Film: 11 cacciatore del		TV dnevnik: Vsedanes, vreme
	Missouri (vestern ZDA '51, i. Clark Gable) Nogomet		Film: Dr. Jekyll in sestra Hyde (srh., VB '71, i. R. Bates) Vsedanes - TV dnevnik

'N
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 7.40 KUltura; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.10 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.30 Zvezdni pregled; 8.30 Koledar prireditev; 9.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Moped show; 12.40 Šport; 14.00 Ki-nobluz; 15.00 Gost; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.00 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Jambalaya: Country, itd.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetnikii; 11.19 Sobotni
koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci (6. del); 18.25 V podvečer; 20.00 Lepa Vida (R. Savin); 21.35 Do polnoči; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna;
9.00	Kulturni koledar; 9.45 Du jes?l; 10.45 Terenska akcija; 12.30 ©poldnevnik; 13.30 Turistična poročila, pomorske informacije;
14.00	Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30 Športna sobota;
22.00	Zrcalo dneva; 22.20 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14,00 Fish eye;
14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri, vmes (9.00) Ona in Jaz = Oba; 10.10 Koncert: Pianist Bruno Canino; 11.30 Filmi na ekranih; 11,40 Glasbeni predah; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Madi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18,00 Mala scena:Kako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede (S. Vuk, i. T. Kuntner, r. J. Babič); 18.50 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov REG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
TOPLA HLADNA
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA
r _. SREDISCE SREDISCE ANTICIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.46 najnižje -68 cm, ob 11.21 najvišje 37 cm, ob 16.41 najnižje -18 cm, ob 22.29 najvišje 51 cm. Jutri: ob 5.20 najnižje -68 cm, ob 11.59 najvišje 39 cm, ob 17.24 najnižje -17 cm, ob 23.06 najvišje 47 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE

m
g norm
m
lf% G
ll*
TOKIO - Alarm in splošni preplah na Japonskem: tajfun z vetrovi, ki presegajo hitrost 100 kilometrov na uro, je včeraj zjutraj zajel južno obalo Japonske in se v teku dneva razširil na vso državo. Tajfun prihaja s smeri Filipinov in je včeraj prizadel tudi glavno mesto Tokio.
Veliko večino notranjih in mednarodnih letalskih poletov so preusmerili na drui-ga letališča, letala, ki hi morala vzleteti, pa so v glavnem ostala na tleh. Popolnoma je oh-romljen tudi pomorski j prevoz, saj trajekti, ki } povezujejo otoke, ne j morejo izpluti na raz-; burkano morje.
Tajfun je včeraj zju-; traj najprej zajel polo-j tok Kii južno od Osake, kjer so valovi, visoki do 8 metrov, povzročili pravo pu-| stošenje. Skoda je zelo :: velika tudi v notranjosti države. Prebivalst-i vo pa je bilo v bistvu nepripravljeno, saj so f podobni tajfuni sicer j običajni v septembru, ne pomnijo pa jih v juniju.
I Nekateri pa so se neurja razveselili; tako 5 je skupina surfarjev | izkoristila visoke valo-| ve in se podala na oba-š lo, odkoder pa jih je policija zgrda pregna-< la. Varnost je pač var-| nosi.
Na sliki: prizor iz Tokia (Telefoto APJ
Največ bralcev časnikov je na Norveškem
LONDON - Svetovno združenje časnikov (VVorld Asso-ciation of Nevvspapers) je sporočilo, da ima največ bralcev dnevnikov Norveška, kjer 59 odstotkov prebivalstva redno kupuje časnike. Japonci pa kupijo največ dnevnikov na dan: vsak dan jih namreč na Japonskem prodajo več kot 72 milijonov, je objavil The European Magazine. (STA)
Zakaj je čips nepogrešljivi spremljevalec piva?
LONDON - Znanstveniki trdijo, da so odkrili, zakaj se grenko pivo in slani čips tako dobro dopolnjujeta. Sol, trdijo znanstveniki, deluje tako, da prekrije neugodne okuse, zlasti grenkobo, poudarja pa sladkobo. Odkritje bi bilo lahko po pisanju The Daily Telegrapha koristno pri iskanju bolj zdravih zamenjav za sol. (STA/Hina)
Pred oltar v tanku
VARŠAVA - Neki Poljak, strasten ljubitelj vojaške opreme, je izbranko svojega življenja pred oltar popeljal v sovjetskem tanku T-34, ki ga je za to priložnost celo ozaljšal s cvetjem in baloni. Nevesta je bila sicer oblečena v belo poročno obleko in z vencem iz marjetic, poročne priče in svatje pa so bili v vojaških uniformah Rdeče armade in VVehrmachta. "Vedno sem sanjal, da se bom na svojo poroko pripeljal v tanku," je povedal srečen ženin. (STA/Hina)
Na Poljskem posebne torbe za pismonoše
VARŠAVA - Poljskim poštarjem se ne bo več treba bati morebitnih roparjev denarja, saj bodo odslej le-tega nosili v posebej izdelanih torbah. Tehnika "boja" je dokaj preprosta: V delu torbe, kjer so spravljene denarne pošiljke, je skrita dimna bomba, ki se v primeru, da se ga dotakne napačna roka, samodejno sproži. Dim bankovce obarva zeleno, pozeleneli denar pa je za tatove brez vrednosti. V naslednjih petih letih naj bi s takšnimi torbami opremili 25.000 poljskih pismonoš, ki so pogosto žrtve roparskih napadov. (STA/dpa)
Ukrajinko rešil nočni izlet v kopalnico
KIJEV - Nočni sprehod v kopalnico je neko starejšo žensko iz južne Ukrajine rešil zanesljive poškodbe ali celo smrti. Sedemdesetletnica iz Odese je sredi noči vstala s kavča, na katerem je spala, ko pa se je vrnila, je bila stena, ob kateri je prej stalo njeno ležišče, porušena, kavč pa je iz drugega nadstropja odneslo na ulico. V nesreči ni bil nihče ranjen, še poroča časnik Kiev-skiye Vedomosti. (STA/AP)