Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vie spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2 50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila ]e plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ >1 it it trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Župan Hribar ni potrjen! Ne bomo se bavili toliko z županom samim in njegovo osebo, ker ga itak po delih že vsakdo pozna. Tudi ne menimo uganjati osebne politike, temveč gre nam le za načela in dejstvo, ki jih moramo konstatirati z našega stanovskega — učiteljskega stališča. V županu Ivanu Hribarju imamo zaznamovati enega resničnih in odkritosrčnih prijateljev učiteljstva, ki so ne iz lastne sebičnosti ali katerihkoli drugih okolščin delovali v prid učiteljstva in šolstva. Ivan Hribar ni bil le mož, ki je kot župan skrbel za učiteljstvo in šolstvo, temveč on je rad pomagal in šel na roko v prid učiteljstvu in šolstvu tudi izven Ljubljane in je zavzemal svoje odkritosrčno stališče napram učiteljstvu in šolstvu tudi v zakonodajnih zastopih. Da se je imenovalo gosp. Ivana Hribarja častnim članom naše „Zaveze", nam tega niso narekovali politiški nagibi, temveč nam je to velevala vest hvaležnosti vseh, katerim je g. župan Ivan Hribar rad pomagal vselej in ob vsaki priliki in to je bilo gotovo učiteljstvo, ki mu je vselej rad ustregel, če je šlo za koristi učiteljstva ali pa šolstva. Toda ne to, drugo je, kar hoče tudi učiteljstvo danes konstatirati, to namreč, kakšno vlogo so igrali pri vsej stvari za potrditev ljubljanskega župana oni, ki danes na Kranjskem uganjajo nemoralno gonjo nad učitelj-stvom in šolstvom. Dolžnost nam je stati kot vzgojiteljem na načelih etike in čiste morale, dolžnost nam je stati kot vzgojiteljem na načelih narodnosti in pravičnosti. In če nam je dolžnost stati na teh načelih, nam je tudi dolžnost obsojati, kar se ne strinja s temi načeli. In gotovo je, da se ne strinja s temi načeli nepoštenost, denunciant-stvo, brezdomovinstvo, demoralizacija in širjenje teh slabosti med narodom. Kot vzgojitelji naroda se moramo najodločneje upreti vsemu takemu početju in dasi naj pade še marsikatera žrtev, gotovo je, da nam te žrtve prinesejo lepe dneve bodočnosti našemu narodu in našemu stanu. Iz zgoranjega slučaja razvidimo, da se je nasilje iz našega stanu preneslo že na splošno narodno nasilje in terorizem. Od S. L. S. nam ni pričakovati pravičnosti in nam ni pričakovati boljše bodočnosti. Vsi so govorili za potrditev ljubljanskega župana, če bi ne bilo tu brezrodnih intrigantov, če bi ne bilo tu onih trinogov, katerih kruto pest je izmed vse slovenske javnosti še najbolj občutilo napredno učiteljstvo. In dasi moramo obžalovati, da je ravno najdelavnejši in nam najbolj naklonjen mož prvi postal žrtev tega nasilja, vendar se nam z druge strani ne zdi napačeuo, zakaj splošno ogorčenje se bo šele sedaj med slovensko javnostjo zbudilo in morebiti šele to odpre oči našim buržoazistom, da se bodo tudi oni zbudili in bodo pričeli vsaj nekoliko delati — zakaj nedolžna kri učiteljstva jih ni zdramila. Sami smo se branili, sami smo se vzdržavali, sami smo delali in sami smo prenašali gorje, dasi bi nam lahko na pristopnih mestih pomagal marsikdo — vsaj s par besedami. In vse to smo mirno prenašali, zakaj imeli smo to zavest, da smo tudi sami močni in bomo nekoč prodrli, kakor se bo sedaj napredna javnost zavedla, da sama tudi kaj vzmore — če hoče. Potrebno se nam je zdelo to konštat-irati, da se nas bo razumelo tudi vnaprej. Toliko in tolikrat je že župan bil potrjen, toliko in toliko je že storil za Ljubljano in kar naenkrat naj se ga ne potrdi! Ne bomo se obračali za več let nazaj in tudi ne bomo popisavali za več let nazaj in tudi ne bomo popisovali lumparij, ki so jih počenjali klerikalci pri tem, hočemo konstatirati le najvažnejše. Ni nam težko popisati taktiko, ki so se jo posluževali pri tem klerikalci, saj je to ista taktika, ki jo je učiteljstvo občutilo že toliko in tolikrat. Prvi sunek vsemu je zadal dr. Pegau v dež. zbornici, ko je kritikoval ljubljansko gospodarstvo in šolstvo: istotako je prva priprava za discipliniranje kakega učitelja hujskanje na shodih in v drugih klerikalnih društvih itd. Na čem temelje taka izvajanja, je jasno, saj demoralizatorjem ni do poštenosti. Potem se je pričela gonja po kler. časopisju zoper gospodarstvo mestne občine in sumljivi protesti in pritožbe Kregarja in Šte-feta. Kako podlago so imele te stvari, nam dokazujejo številni popravki od mestnega magistrata v „Slovencu". Seveda je bilo tu zavračanje lahko in če bi ne bila sumničenja in bla'enja učiteljstva tako pavšalna, kakor so, tedaj bi tudi učiteljstvo enako postopalo, a zoper nepošteno orožje ni zavračanj. Višek podlosti je pa doseglo klerikalno časopisje, ko je pričelo denuncirati in kompromitirati s tem ves slovenski narod, je pričelo najpodlejšo igro biezdomovinstva in se je hotelo dvigniti tu veleizdajniški proces. Dobro smo umeli, da je to predigra za Hribarjevo nepotrditev, kakor vemo, da je to priprava za državnozborsko zasedanje, kjer so klerikalci prav v neprijetnem položaju. Največje lopovstvo je pa to, da so klerikalci sami inscinirali demonstracije in sami eno uro pred demonstracijami v Ljubljani že blatili slovenski narod pri Nemcih in tako počenjali isto hinavščino in brezdomovinstvo, kakor pri napadih na C. M. D. in na dan 20. sept. 1908. Tako tudi pri nas, kadar jim zmanjka vsaj na pol poštenega javnega orožja, se prično posluževati lopovščine, kakor se dr. Lampe pri ovadbah proti učiteljstvu poslužuje svoje imunitete. In kdo je, ki jim pomaga? To je naša c. kr. vlada, to je baron Schwarz, katerega nekorektnosti so se sedaj že iz učiteljstva razširile na splošno slovensko javnost. Povedali smo vse odkritosrčno in brez ovinkov, kar nam je bilo na srcu in poudarjamo, da vkljub rastočemu nasilju in nemoral-nosti ne bomo ni za las odstopili od svoje poti in zahtev, to temmanj sedaj, ko se nasilje širi. Važen poziv! Ker je za obrambni odsek velikega pomena, da ima pri ,roki razne slučaje rešitev razsodb in rekurzov, bodisi kateregakoli sta-novsko-pravnega značaja, in da v slučajih lahko nasvetuje postopanja in se sklicuje pri tem na pozitivne slučaje, pozivljemo vse tovariše in tovarišice, ki so že kdaj vlagali rekurze, o katerikoli zadevi, da nam blagovolijo iste slučaje, postopanja, pota ovire, uspehe in neuspehe pri rešitvi naznaniti. Sploh kdorkoli je imel že opraviti s kako našo stanovsko ali šolsko-pravno zadevo, naj nam to blagovoli podrobno opisano doposlati, če mogoče s prilogami in prepisi aktov, bodisi da je bila rešitev ugodna ali neugodna. Pošilja naj se nam važnejše razsodbe in odredbe bodisi glede šolskih ali stanovskih zadev, ki so splošnega pomena in značaja. Ker so take rešitve za posameznika in ves stan pri postopanju vitalnega pomena, bomo pričeli sedaj zbirati vso tozadevno snov. Predsednike okrajnih učiteljskih društev prosimo, da pri zborovanjih na to opozore člane svojih društev in tudi sami zbirajo, oziroma poverijo koga za zbiranje takih podatkov in se nam ti tudi potom okr. učit. društev dopošiljajo. Obrambni odsek. Gospodinjski tečaj društva slov. učiteljic v Mladiki. Po prizadevanju marljivega odbora društva slov. učiteljic — osobito po njega predsednici gdč. Viti Zupančičevi se je otvoril dne 1. avgusta t. 1. gospodinjski tečaj za učiteljice v „Mladiki", kojega prostore si jo društvo po naklonjenosti preblag. gospe županje M. Hribar pridobilo v ta namen. Gospodinjski tečaj vodi gdč. Jerica Zem-Ijanova, absolventka gospodinjskega seminarja na Dunaju. Pod njenim spretnim vodstvom se razvija ta tečaj kar najuspešneje in učiteljice, obiskovalke tega tečaja z velikim zanimanjem in oduševljenjem slede nje točnim navodilom. Pričakovati je najboljših uspehov, kajti pouk je vsestranski razpreden in razvrščen, da dobe gojenke jasen upogled v vse znamenitosti gospodinjske umetnosti. — Poleg gospodinjstva v ožjem pomenu besede, se goji tu tudi pouk v likanju in svetlolikanju. Pouk o higijeni doma, v šoli, kuhinji — podava g. dr. med. J. Kus, a nauk o živilih, hranoslovju i. dr. pa g. tržni nadzornik A. Eibnikar. Društvu je čestitati, da si je pridobilo tako izborne moči — a želeti je tudi, da nadaljuje v prihodnjem letu to započeto delo, osobito, ker letos zaradi pičlega prostora ni moglo sprejeti vseh priglašenih učiteljic — a je pouk — namenjen mestnim, tržnim in obrtnim slojem tako živo pogrešan za deklice. Slavne šolske oblasti naj bi posvetile takemu podjetju svojo pozornost in zanimanje. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. PočitniSki tečaj. Udeležuiki se že oglašajo. Vendar pričakujemo še večje število. Zlasti oni, ki imajo v Mariboru ali v okolici sorodnike, naj se udeležijo „Počitniškega tečaja", kajti njih ne bo stalo toliko kot druge. Vendar ne bodo stroški preveliki, ker se je potrebno ukrenilo zaradi cenejih stanovanj in ceneje hrane. Iz vsakega okraja bi naj prisostoval predavanjem vsaj eden, ki bi potem dom» lahko pri zborovanjih uporabil to, kar je v kurzu profitiral. Priporočati pa je poset tečaja onim, ki gredo v kratkem k sposobnostnem izpitu. Tudi neuči-telji se lahko tečaja udeleže, ako se pravočasno javijo in obenem pošljejo pet kron, nakar se jim pošlje legitimacija. Želeti je udeležbe tudi od izvenštajerskih kolegov in koleginj. Vodstvo Zveze se je potrudilo pridobiti priznane strokovnjake za predavanja, učiteljstvo pa se naj posluži te redke prilike. V treh dneh pa toliko interesantne snovi! Ponovimo na kratko: Eavnatelj Schreiner: Seksualna pedagogika. Vsak dan po eno uro. Profesor L. Lavtar: „Pojmovanje geometričnih funkcij" in najbrže še: „O uporabi geometričnih funkcij". Vsak dan po eno uro. Profesor dr. P o 1 j a n e c: Poglavja iz biologije: 1. Pepel. 2. Zdražljivost rastlinskih organov. B. D e ž e v -n i k.! Profesor dr. Fr. Ilešič: „Ilirska doba s posebnim ozirom na Stanka Vraza." Zdravnik dr. Anton Schwab: „Higiena ust in zob". Profesor dr. Pivko: V službi narodoznanstva. (Opomba: V zadnji številki se je zgodila pomota. Tema se glasi: „V službi narodoznanstva" ne pa „V službi nadzorstva".) Razdelitev predavanj na ure priobčimo prihodnjič. Udeleženci tečaja lahko pridejo poslušat le ona predavanja, ki se jim zde zanimivejša, vendar bodo ure določene tako, da lahko vsak posluša vse. Ker se bodo predavanja v ponedeljek, dne 5. septembra t. 1. pričela že ob 8. uri zjutraj, bo večina kurzovcev itak prišla že v nedeljo v Maribor. Po možnosti bo isti večer prosti prijateljski sestanek. Javljenje in pa honorar (pet kron) se naj naslovi na tajnika Ignacija Šijanca, učitelja v Gornjem gradu, ki na željo poroča o podrobnostih. Izlet na Stnako Vrazov dom. Učitelj dela vse leto naporno z umom, zakaj bi se o počitnicah ne odpočil in si privoščil nekaj prijetnih uric. Take prijetne urice bodo gotovo one katere nameravamo preživeti v družbi tovarišev in tovarišic v lepih ormoško-ljutomerskih goricah. Misel, pohiteti v stanovski družbi v štajerski raj — na dom največjega Ilirca našega Stanko Vraza — je našla v učiteljskih krogih radosten odmev. Oglašajo se izletniki. Prosimo pa, da s vsak, ki se namerava tega izleta udeležit javi; kajti čim več nas bo, toliko ugodnejše znižanje vozne cene na železnici upamo doseči. Navdušujte tovariše in tovarišice na skupn pot! Prijatelji in prijateljice učiteljstva dobro došli 1 Največ izletnikov bo gotovo iz ormoškega in ljutomerskega okraja. Tudi ti se naj javijo, da bomo vedeli prilično število določiti. Podaljšan iilet v Zagreb se vrši le tedaj, ako se do 1. septembra oglasi vsaj 15 udeležence?. Kakor smo zvedeli se udeleži našega izleta tudi več tovarišev in tovarišic iz Hrvaškega — torej glejmo mi na častno število. Ako se vrši izlet v Zagreb, se vozimo tako, da ostanemo štiri ure v Varaždinu in si lahko dodobra ogledamo to lepo hrvaško mesto. Sploh je železniška vožnja po slikovitem Zagorju kaj prijetna in poučna. Žepal koledarček. Tudi letos izda Zveza Žepni koledarček slovensko štajerskega učiteljstva. S tem nikakor noče konkurirati z „ročnim zapisnikom", katerega priporoča tudi štajerskemu učiteljstvu v nakup. Pač pa je Žepni koledarček novi vir dohodkov Zveze. Drugi letnik Žepnega koledarčka bo pri-ročnejši in popolnejši. Ustrežajoč mnogim željam izide ta tudi lično vezan. Kdor želi vezanega, naj se čimpreje javi tajniku, ker se bo dalo le toliko iztisov vezati, kolikor bo naročnikov. Okusno vezan stane 1 K. Denar se lahko takoj sedaj pri naročitvi pošlje, ali pa pozneje, ko naročnik koledarček dobi. Zaradi enostavnosti bo bolje takoj plačati in če možno skupno naročevati. Ker vzame razpošiljanje precej časa, bo tajnik razpošiljal po vrsti na-ročitev. Prej kdo naroči, prej bo dobil. Ponudite tudi neučiteljem v naročitev. Žepni koledarček izide koncem septembra ali začetkom oktobra letos. Razen navadne vsebine bo tudi kratek pregled dosedanjega delovanja Zveze, pregled šolskih počitnic na Spodnjem Štajerskem, izvleček iz nekaterih važnejših štajerskih šolskih postav (n. pr, o učiteljski plači, o penziji itd.) in več enake snovi. Urednik koledarja prosi nasvetov kaj se že naj v istem priobči. Več oči več vidi, več ljudi več zna! Ali se naj vozni redi priobčijo, ali ne? Tovariši, tovarišice! Nabirajte i n -s e r a t e ! Inserati so stroške prvega letnika pokrili ter so dali Zvezi lepo vsoto. Malo truda, malo prigovarjanja in uspeh je po-voljen! Stalna cena inseračom je za drugi letnik cela stran 30 K, pol strani 20 K, četrt strani 15 K. Besedilo inseratov (oziroma klišej) je poslati uredniku čimpreje vsaj do 15. septembra. Plača se lahko po izidu koledarčka, ali pa takoj pri naročitvi. To je najboljše, ker potem ni potrebno nobenih opominov. Torej na delo! Poštenost značajev!" V znamenju bikov je pričel „Slovenec" običajno z vsakoletno gonjo zoper napredno slov. učiteljstvo ob priliki njih zborovanja. Rad bi prikril blamažo „Slomškarjev", zato mu hočemo pomagati: V „SI." št. 178. „Dan našega učiteljstva" beremo : „Nobena podlost jim ni bila preslaba, nobeno sredstvo prenizko, da ne bi ga uporabili v boju zoper svoje tovariše in tovarišice . . . (To očita namreč naprednemu učiteljstvu.) Sama očitanja še niso dokazi! — Brez komenterja! „Pri pozdravnem večeru se je nadučitelj g. Jeglič spominjal svojih tovarišev, ki so ostali v težkih bojih proti slovenskemu liberalizmu zvesti katoliški in narodni ideji" ---— Priobčujemo tu pismo, ki ga je isti Jeglič pisal pred par leti nekemu naprednemu učitelju : „ Predragi! Presrčna Ti hvala na prijazni čestitki! Bodi zagotovljen, da sem obdržal jaz svoje staro prepričanje nespremenjeno in da cenim ter bodem vedno cenil naš stan toliko, da mi je čisto nemogoče družiti se z nasprotniki učiteljstva. Živio svobodomiselno učiteljstvo! Iskren pozdrav! Jeglič 1. r. — Brez komentarja! Dr. Lampe je rekel: „---, kajti mi hočemo, da bi enkrat cele liberalne (Upamo, da dr. L. razločuje liberalizem od liberalne stranke in paprednost od nar. napr. st.) učiteljske organizacije bilo konec! Mi konštatujemo, da je „Zaveza" lansko leto napredovala za 194 in letos zopet za 45 članov. Sadovi terorizma! — Brez komentarja! Učitelj Simon je zaklical: „Bog živi in blagoslovi pošteno rokodelstvo!" Je li mislil rokodelstvo Smrdela? — Brez komentarja! Poslanec Ravnik ar govori o Slomšku: „Pisal je, da ubog učitelj več stori kot pa kak *Po „Jutru". general." Ravnikar je odbornik „Slom. Zveze", nje general in je glasoval za šol. zakon, ki jemlje učitelju pravice zastopstva in je glasoval proti zboljšanju učiteljskih plač. Slab general! — Brez komentarja! G. nadučitelj Bregar je proslavljal Jakliča radi zaslug! ?! in pobijal liberalno stranko: „Kako je narodno-napredna stranka plačevala naklonjenost slovenskega učiteljstva, je dovolj dokazano z dejstvom, da liberalna stranka ni kandidirala učiteljev v razne ljudske zastope v zanesljivih okrajih, pač pa jih je znala izrabljati samo kot števne kandidate. Toliko od naših nasprotnikov obrekovana S. L. S., ki ni mogla storiti za učiteljstvo to, kar bi rada, pa je dala učiteljstvu v postavodajalnih zastopih dva mandata, kar je jasen dokaz, da ji je veliko ležeče na dobrem in poštenem učiteljstvu. (0 logika 1)* S. L. S. naj cvete, raste in živi!" — Očividno nov kandidat — poslanec S. L. S., bo li tudi on se tako odlikoval pri zboljšanju učiteljskih plač, kakor —? Bo li Jakličev ali Ravnikarjev naslednik? „S. L. S. naj cvete, raste in živi" in vendar je preje govoril o „Slomškovi Zvezi"! — Brez komentarja! Jaklič je izjavil: „Te dni so zborovali naši liberalni tovariši v Novem mestu, pa jih niti toliko ni bilo, kot je nas tukaj---." Naprednega učiteljstva se je peljalo s posebnim vlakom čez 250, delegatov je bilo navzočih 115, in pri glavnem zborovanju je bilo udeležencev čez 400. Slomškarji ne povedo števila. — Brez komentarja! Tajnik Štrukelj je poročal: V „Slom. Zv." je pristopilo toliko članov, da se je moglo organizirati že 7 podružnic —" Zelo natančno število! Skrajna pavšalnost! „Zaveza" šteje 2090 članov. — Brez komentarja! „Šlo se je za regulacijo učiteljskih plač. Nekaj je v tem oziru „Slom. Z v." že dosegla,** a odnehala ne bode prej, dokler se učiteljski dohodki ne urede tako, kakor je že zahtevala v svojih mnogih peticijah". — Na predlog nadučitelja Malenšeka je bil Jaklič — menda za zasluge pri regulaciji učiteljskih plač — imenovan častnim članom. — Dober začetek! — Brez komentarja! „Pa tudi najvišja šolska korporacija v deželi se interesira za Slomškarje. Dokaz temu je, da je poslala našega člana M. Humeka v Giessen, kjer se je izpopolnil v kmetijskem znanju. Pa tudi naš deželni odbor si je izbral našo članico Emo Peče in jo poslal v Brno, da se izuri za vodstvo gospodinjskih tečajev". — Priznanje pristranosti in krivične protežije šolski in deželni korporaciji. — čestitamo! — Brez komentarja. To je tajnikovo poročilo. — Pogrešamo v njem zaslug „Slom. Zveze" pri preosnovi dež. dež. šol. zakona, samostojnih zaslug in štev. članov „Slom. Zveze". — Brez komentarja. „Soglasno in med splošnim odobravanjem se je imenovalo za častne člane „Slomškove zveze" dr. Ivana Šušteršiča, prof. E. J are a, dr. Lesarja in prof. A. Kržiča. — Vsi klerikalni člani dež. šol. sveta. — Brez komentarja ! „Slov." št. 179. — „Otroško ljubezen" so poslali „Slomškarji" škofu. — Se pač po dejanjih vidi, da so otroci in ne možje. — Brez komentarja! Jaklič: „Želi, da bi se vršila večkrat zborovanja podružnic, in sicer še med zasedanjem deželnega zbora". (Menda radi regulacije plač !) „Prepričani smo, da bo boljše za učiteljštvo, čim manj jih bo v nasprotnem taboru." — Na Brezjah je govoril: („Glede načelnega na-sprotstva med „Zavezo" in „SI. Zv.") „Odkod to? Mar menite res, da zato, ker smo si morda navskriž v metodah, ker morda nismo enih misli v številu petletnic in podrobnih stvari? Mi nismo razdvojeni radi materijal-nih koristi ..." — V dež. zbornici je 4 mesece na to glasoval — proti regulaciji učiteljskih plač. — Brez komentarja! Jaklič: „Opozarja, da se je v soboto gospod c. kr. šolski nadzornik izognil zborovanju zvezarjev v Novem mestu. No, pa saj se tudi nam ne godi nič boljše, čeprav bi gospodom ne škodilo, da bi prišli tudi malo sem nadzorovat". Gospodje so postali grozno objektivni in protežirajo ravno * Po Bregarjevem mnenju je učiteljstvo le tedaj dobro, če ima zastopnike v dež. zboru. In le s tem se pospešuje dobro učiteljstvo! Torej „pošteni" ste le za to, ker imate Ravnikarja in Jakliča v dež. zboru! — Milu-jemo! **Tov. Štrukelj je menda hotel reči, da sta Jaklič in B*vnikar dosegla in pripomogli . (2 glasova!) toliko nas kot liberalce".* — Mar naj zlorabljajo uradno moč po Stiasnjevem principu ? — Brez komentarja! Jaklič: „Sedaj pa na delo! Nabirajte članov! saj je mnogo takih, ki še niso pokvarjeni, pač pa zaslepljeni. Vendar pa pazite, koga sprejmete v svojo sredo. Mi ne-smemo gledati na število, ne na tisoče, pač pa na poštenost in značaj nost članov. Koristolovstva med nami ni. Liberalci nas sodijo po sebi. Kdor pa bi bil radi tega naš član, ta bo pa šel rad ali nerad ven. Na dveh stolih ne bodo sedeli in jaz bom že skrbel za to, da bodo obsedeli — na tleh". — Čitali smo nekoč:- Izjava. „Izjavljam, da nikakor ne simpatiziram s klerikalci ter bom kot odločen pristaš narodno-napredne stranke volil kandidata, katerega se priporoča. Sploh pa si štejem v dolžnost delovati z vsemi močmi za uresničenje idej, katere goji napredno učiteljstvo slovensko". Na Rakeku, dne 9. decembra 1900. Janko Ne p. Jeglič, nadučitelj. — Brez komentarja! „Slov." št. 180.: „Maribor. Danes položil na grob prvoboritelja šopek svežih cvetlic. Bog blagoslovi Vaše plemenito delo! — Mihelič". — Se li spominja V. Mihelič plemenitih del za časa študiranja v Mariboru ? — Brez komentarja ! Postreže se lahko še z mnogimi značilnostmi „značajev" in še z mnogimi pismi in izjavami. Končujemo pa s „Slovenčevimi" besedami : „Zdravo deblo našega naroda ne prenaša takih izrodkov in jih otresa od sebe". Temu poročilu nimamo mi dostaviti ničesar, dasi bi še marsikaj lahko sami povedali o „poštenosti in značajnosti" Slomškarjev. Tako pre-obračanje koristolovnih — politiških kozlov se nam zdi smešno in pomilovanja vredno. V dnu duše nas je sram, da imamo v svojem stanu izrodke, iz katerih se norčuje ves svet! Srednješolski vestnik. ** Iz srednješolske službe. Povodom zaprošenega umirovljenja sta dobila profesor Anton B a r t e 1 na I. državni gimnaziji v Ljubljani in prof. Anton Kaspret na I. državni gimnaziji v Gradcu naslov šolskega svetnika. Književnost in umetnost. „Naša bodočnost", 7. in 8. štev. prinaša sledečo vsebino: 1. Simon Gregorčič. — 2. Kalokagatija. — 3. Ustanovitelji družbe sv. Cirila in Metoda. (S sliko.) — 4. Živali na potu. — 5. O razsvetljavi. — 6. O tiskarstvu in knjigotržtvu. — 7. Strahote morja. — Vestnik za sokolski naraščaj in listek. — List prinaša tudi sliko Karla Kotnika, mecena CMD. — List priporočamo, da se ga širi med šoli odraslo mladino in sokolskim naraščajem. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani, registrovana zadruga i omejenim jamstvom. Promet do konca julija K 188.338-76. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure|: Vsak četrtek od]1/, 2.-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Obrambni vestnik. * Dr. J. E. Krek je na shodu S. L. S. v selški dolini na sv. Roka dan govoril: „Liberalni učitelji bi radi izsilili krščanski nauk iz šol. Francosko korajžo bi radi kazali, da bi uboge nune podili iz šol, našim ljudem pa zapirali cerkve. Gledali bomo pa, da liberalni učitelji ne bodo koma n d i r a 1 i". — Vprašamo tega krščanskega duhovnika, če verjame sam svojim besedam; če ga kot olikanca ni sram tako govoriti; če mu prija kot znanstveniku in politiku se posluževati tako nizkotnih sredstev in laži? Povemo na ves glas: Duhovnik dr. Krek laže! * Obrekovanju „Slovenca" glede Gan-glovega govora v Novem mestu bomo na pri- * Gg. nadzorniki! Paragrafov je koneo! „Slom Zv." je merilo kvalifikacije. Le hitro na noge, drugače Vas Jaklič odstavi! meren način odgovorili tako, da bode „Slov.* to dobro občutil in se bodo pokazali pozitivni uspehi med ljudstvom. * Pri „Zlati knjigi" se nje avtor Fr. Trseglav glede ocene v „Tov." v „Slov", št. 188 obreza ob napredno učiteljstvo. Dobro! Pri tem se pa spominjamo, da Trseglav še sedaj ni izdal one brošure, ki jo je obljubil v zagovor svojega protikrščanskega govora t Mirnu. Tam je dejansko učil in vzgajal (bolje: hujskal) ljudstvo vse drugače nego priporoča to v „Zlati knjigi". Sedaj pa njemu citiramo besede, ki jih je v isti št. „Slov." naperil na napredno učiteljstvo:.....nek tak čvekon je pobijal krščansko ljudsko misel s citati iz svetega pisma, obenem pa kazal svoje proti-krščanske kremplje, da se mora vsakemu količkaj izobraženemu človeku gabiti tolika hinavščina . . ." Fej, lumpje! * Konštatujemo, da tov. Stupica ni v nobenem stiku s člankom „Apel na g. prof. Jarca." — Uredništvo. Kranjske vesti. —r— Iz ljudskošolske službe. Imenovani so: učiteljski kandidat Martin S ter k: za prov. učitelja v Krškem; suplentinja Josi-pina Jager v Radečah za prov. učiteljico v Tržiču; suplentinja Marija Kotnik pri Št. Jerneju za prov. učiteljico na Raki: suplentinja Ana Jak v Št. Vidu pri Zatičini za prov. učiteljico v Vel. Podlogu: suplentinja Marija Piškur za prov. učiteljico v Sv. Križu pri Tržiču; prov. učiteljica Angela S a-kotnik v Št. Jurju pod Kumom za prov. učiteljico in voditeljico šole v Dolah; prov. učiteljica Ana Križ v Dolah za prov. učiteljico v Št. Vidu pri Litiji: prov. učitelj Egon Grego rič v Cerknici za prov. učitelja v Starem trgu; prov. učiteljica Josipina Marti nčič v Iški vasi za prov. učiteljico v Bab-nem polju. Začasno vodstvo dekliške šole v Cerkljah je poverjeno učitelju Josipu L a -p a j n e t u in vodstvo šole v Selcah Josipu Jegliču. —r— Slovenska trgovska šola. Karel Javoršek je imenovan za učitelja na slovenski trgovski šoli. Kot suplent je nastavljen Fr. Že-leznik. —r— Deželni šolski svet In telovadba šolskih otrok. „Žensko telovadno društvo v Ljubljani" je prejelo sledeči ukaz: Št. 24.271. Cenjenemu načelstvu „Ženskega telovadnega društva v Ljubljani" v roke starostke, prebla-gorodne gospe Franje Tavčarjeve v Ljubljani. C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je na podstavi § 201. def. šolskega in učnega reda preklical z razpisom z dne 4. februarja 1901, št. 145, cenjenemu „Ženskemu telovadnemu društvu v Ljubljani" izdano dovoljenje, da sme učenke j a v -nihin zasebnih ljudskih šol v Ljubljani poučevati v telovadbi. O tem se cen ieno načelstvo vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 30. julija 1910, št. 4952, obvešča s pri-stavkom, da je proti tej razsodbi v smislu § 38 zakona z dne 25. februarja 1870, drž. zak. št. 11 d o p u s t n a pritožba na c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk, ki ima o d I o -ž i v n o moč, ako se vloži pri c. kr. deželnem šolskem svetu za Kranjsko v 14 dneh, štetih od dneva po vročitvi. Županov namestnik: Vončina 1. r. Tako pospešuje naš dež. šolski svet telesno vzgojo. Prizadeto društvo je vložilo pritožbo na ministrstvo. O uspehu bomo poročali. —r— Pričetek šolskega leta na mestnih ljudskih šolah bo 9. septembra. Štajerske vesti. —š— Pojasnilo k notici „Dvojna mera" v „U. T." št. 32 z dne 12. tm.: V ljut. š. okraju je prehod iz novih počitnic v stare še le letos, a v sosednih š. okrajih pa je bil že lani. Mi smo začeli š. leto že 1. oktobra, a v sosednih š. okrajih pa šele 1. nov. Torej nikakor ni krivično, da sklenemo 18. avg., kar je ukrenil naš okrajni šolski svet v svoji seji dne 19 jan. 1910. Ukrepi okr. šol. sveta ljut. pa ne morejo biti veljavni tudi za druge okraje. Goriške vesti. —g— Učiteljska Imenovanja In premeščenja v tolminskem okraju. Deželni šolski svet je potrdil vsa definitivna imenovanja razen Kocha za Log. Prorizorično se nameste, oziroma premeste naslednje učne osebe: Andrejčič Ivan v Soči, Štrukelj Makso v Bovcu, Jug Ignacij v Orehku, Žagar Ferd. v Podbeli, Ivančič Ljudmila v Drežnici, Ivan-čič Josip v Starem Selu, Bratina Bogomil v Logu, Zavrtanik Ljudmila na Grahovem, Rusjan v Ruti, Brezavšček Katica v Cerkno, Mah-oič v Selo-Log, Pleško v Borjano, Perin Ana v Lazeč, Faganel v Nemški rut, Hmeljak na Trnovo, Mozetič Bogomil v Hudojužno-Zakojico, Strel v Gorje, Mozetič Ivana v Podbrdo, Ger-želj Ivan v Volče in Čruigoj v Poljubinj. — Josipina Skert, učiteljica v Volčah in Josip Semolič, učitelj v Zalogu, sta na lastno prošnjo upokojena. — Šola v Soči dobi ekskurendo v Lepeni. Ustanovi se potovalna šola Jevšček-Ravne. Deželnemu šolskemu svetu se priporoča ustanovitev šol za Temljine Logje in Jagršče-Krnice. Istrske vesti. —i— Slavec Angela. Dne 16. tm. je umrla na potovanju po Gorenjskem gdč. Slavec Angela, učiteljica v Podgradu v Istri. Bojena je bila 26. avg. 1880.-v Ospu in dovršila učiteljišče v Gorici leta 1900. — Službovala je v Dolini, v Marezgah in v zadnjem času v Podgradu. Pokojnica je bila vrla učiteljica in značajna oseba. Bila je splošno vesela in priljubljena ličnost. Vzrok smrti: Perforations peritonitis. — Bodi žemljica lahka vrli tovarišici! Splošni vestnik. Volitev župana v Ljubljani bode v •torek 80. avg. Upamo, da bode občinski svet ljubljanski se odločno potegnil za avtonomijo -občine in za moža, ki se mu dela od strani dež. vlade in klerikalcev velika krivica — za Ivana Hribarja. Zgradba „Učiteljske tiskarne" dobro napreduje. S septembrom bo imela že streho in oktobra bo dokončana. Priporočamo to svoje podjetje po geslu: Svoji k svojim ! Učiteljska društva, pristopajte kot delničarji in priporočajte naše podjetje povsod! Le v gospodarski osamosvojitvi je bodočnost našega stanu, malomarnosti pa kličemo: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Na c. kr. pripravnici za nčlteljlšča t Tolminu se vrši vpisovanje učencev za šolsko leto 1910—11 dne 17. «eptembra. Sprejmejo se zdravi dečki, ki so dopolnili najmanj 13 lh leta ter dovršili z dobrim uspehom ljudsko šolo, oz. kak razred sred. šole. S seboj morajo prinesti zadnje šol. izpričevalo, krstni list in zdravniško izpričevalo. Kdor reflektuje na državno podporo, naj si preskrbi obenem od c. kr. davkarije potrjeni ubožni list. — Pojasnila zaradi stanovanj daje voditelj. Zanpni shod narodno-radlkalnega dijaštva 6. 7. In 8. septembra v Ljubljani, „Mestni dom". Program, ki je bil postavljen na I. shodu 1905 v Trstu, se na shodu 6. 7. in 8. septembra poglobi in razširi. Dnevni red izpolnujejo sledeče programa-tične točke. 1. Versko vprašanje. 2 Narodnostno vprašanje. 3. Gospodarsko vprašanje slov. naroda. 4. Njegovo socialno vprašanje. 5. Naše stališče napram politiki in političnim strankam. 6. Organizacija. Dne 5. septembra 8. zjutraj se sklicuje seja programatičnih odsekov. Kdor se želi shoda udeležiti, naj prijavi svojo udeležbo na „Prosveto" „Mestni Dom", Ljubljana, da se mu dopošlje izkaznica. Istotam se dajejo tudi vsa potrebna pojasnila. Tovariši in tovarišice opozarjamo, da je prošnja za znižano vožnjo ugodno rešena in prosimo, da vsak naprej pošlje 7 K za vožnjo iz Ljubljane v Trst (in nazaj) z režijskim prispevkom vred. Kdor se še ni priglasil, še to lahko stori! Odhod v Trst ob 11. uri 40 minut po državni železnici (via Jesenice). — Eksekutiva nar.-rad. dijaštva. Petindvajsetletnico svojega službovanja praznovali smo abiturijenti in abaturijentke iz 1. 1885 preteklo soboto dne 20. tm. zvečer v „Narodnem domu" v Ljubljani. Ni nas bilo innogo, a vendar se je razvil živahen večer, ki nam je poživil mladostne spomine. Vrstile so se resne napitnice s šaljivimi govori — vsak se je potrudil, da svoje tovariše zabava. Udeležile pa so se ženske: Člarici Marija, Kolnik Avgusta in gospa Ulrich-Kalmusova, ki je vkljub temu, da ji ni treba gruditi učiteljskega kruha, vendar rada prihitela v našo sredo. Moški smo bili: Črnagoj Fran, Kuhar Ivan, Matajc Karol, Bant Fran, Simon Karol, Trošt Karol in Vrbič Miha. Ljubljansko uči-teljstvo je zastopal tovariš Janko Likar. Gospa •Ulrichova je napravila zbirko za učiteljski konvikt, ki je vigla ob pičlem številu udeležencev znaten znesek 30 K. Večje zneske so dali: Oče gospe Ulrichove — Kalmus — 5 K (četudi nenavzoč), gospa Ulrichova 3 K, Miha Vrbič 5 K, Ivan Kuhar 4 K, drugih 17 K ostali udeleženci. — Naslednjega dne smo se sešli v hotelu Tivoli na mal zajutrek, opoldne pa smo se razšli s stiskom rok in z željo „Na snidenje!" — toda prej kakor v 25 letih. Č. Franc Schfillerjevi tekoči tintni ek-strakti so povsod že najbolje vpeljani in se jih tudi mnoge šole na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem v najboljšo zadovoljnost poslužujejo. Iz prijaznosti preskrbi naročila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Več glej oglas! Iz slovanskih pokrajin. O Spomenik bolgarskim Junakom. Bolgarskim prostovoljcem, ki so se borili leta 1878. na Šipki pod poveljstvom generala Sto-Ijetova in umrli za domovino, odkrijejo prekrasen spomenik na Šipki dne 24. t. m. Razgled po šolskem svetu. — Turška vlada proti tujim državljanom. Ministrstvo prosvete je obvestilo grškega patriarha, d» ne smejo prihodnje leto na patriarhijskih šolah poučevati učitelji in profesorji, ki so podaniki tujih držav. Ta odredba ministrstva je naperjena v prvi vrsti proti bolgarskim, srbskim in grškim učiteljem. — Nove turške šole. Naučno ministrstvo je sklenilo, da osnuje s prihodnjim šolskim letom tri nove učiteljske šole v Albanji, in sicer v Prizrenu, v Prištini in Peči. Te šole bodo v zvezi s penzionati. Učni jezik bo turški. Poučevali pa bodo na teh zavodih tudi v srbskem in albanskem jeziku. — Darila slovaškega odpadnika. Šolski nadzornik Jan Bepčik, rodorn Slovak, ki pa se je popolnoma pomadjaril, je daroval 161.000 K madjarskemu društvu „Fenika", ki ima edino ta namen, da podmajaruje slovaške otroke. Denar se ima porabiti za vzdrževanje madjarskih učnih kurzov po slovaških občinah nifranskega, tehovskega in hontanskega okraja. — Shod svobodomiselnega češkega dijaštva bo 17. in 18. septembra t. 1. v Pardubicali. Na shodu se bo razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih, tičočih se dijaštva in šolstva. Med drugimi bo govoril na shodu o vseučiliškem vprašanju v Avstriji državni poslanec VI. Hraskj, znani prijatelj Slovencev. — Nov profesor na belgrajskem vseučilišču. Za rednega profesorja na tehniški fakulteti belgrajske univerze je imenovan dr. Jovan Arnovljevic. Predaval bo mehaniko, grafično statiko in statiko inženirskih konstrukcij. — Nenavadno šolo je otvorila pred-minolo nedeljo socialnodemokratiška organizacija v Bodenbahu na Češkem; s pomočjo osrednje organizacije se je ustanovila strankarska šola soc. demokracije, prvi tak zivod v Avstriji. Meseca januarja je v socialistični reviji „Der Kampf" sodrug dr. Bauer izprožil tozadevno misel in razvil obširen načrt. Strankino zastopstvo se je o stvari posvetovalo, storilo potrebne korake in otvorjena šola je tega dela plod. Priglasilo se je doslej 38 učencev, ki jih pošiljajo posamezne pokrajinske in krajevne organizacije. 30 jih je iz nemške češke, ostali so iz drugih kronovin. V šoli se imajo vzgajati sistematični delavci za soculno demokratske ideje. — Vseučilišča Evrope. Nemčija iu Italija imata največ vseučilišč, to je, vsaka po 21. Toda v Italiji je na vseučiliščih polovica manj slušateljev nego v Nemčiji. Za Nemčijo in Italijo prihaja Francija s 16 vseučilišči, zatem so Anglija s 15, Avstroogrska z 11, Rusija in Španska vsaka z 9, Švica s 7, Holandija, Belgija, Švedska in Romunska s 5, 4, 3 in 2 vseučilišči. Nemčija ima največ slušateljev, okolo 50.000, Francija jih ima 32.000, Avstro-Ogrska 30.000, Anglija 25.000, Italija24.000, Rusija 23.000; število dijakov drugih pravkar imenovanih dežel se giblje med 5000 in 12.000. Vseh vseučilišč v Evropi je 124, najbolj obiskano je vseučilišče v Berlinu, ki je imelo leta 1908. skupno 13.884 slušateljev, Pariz je imel tega leta 12.985 dijakov. Na 124 vseučiliščih Evrope študira okolo 220.000 slušateljev. Ako bi se to enakomerno razdelilo, bi prišlo na vsako visoko šolo 1700 vo 1800 slušateljev. Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. Našim rodbinam priporočamo 52—15 Kolinsko cikorijo f* Kaj pomaga dobra kuha, Če si bolnega trebuha! Na želodcu ni bolan Ta, ki vživa 52-33 Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40 . . 4-80 Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana. Postavno varovano. Učiteljica na večrazrednici v lepem kraju Dolenjskega, blizu manjšega mesta in železnice želi menjati službo koleginjo, ki bi bila tudi v bližini železnice. Pisma z važnejšimi podatki ondotnega kraja naj se v teku enega tedna naslovijo na gospo Katico Šterk, modna trgovina v Ljubljani, Stari trg štev. 18. so zopet odprte. Slav. občinstvu se vljudno priporoča Kavarna ..Prešeren". iT AT AT A i A.T.A T A T AT O CÖ >m •i? U QJ > fl? WSm^ém o o< © 0 o< 0 01 © 0 » CL ® p? o Drelse Ljubljana Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na štedilna ognjišča in peči preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago. 46—28 Naznanilo. Tem potom se naznanja, da se bode tvrdka Jernej Bahovec, trgovina s papirjem nadaljevala, ter se priporočamo nadaljne naklonjenosti. 3_3 Jernej Bahovčevl dediči. Priporočamo našim gospodinjam pravi kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. n, T1181, II: m. v. ToTkrniikt. znamka. : Olje proti prahu : priznano najboljše prodaja v Ljubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, laktov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! 52—26 Popolna razprodaja! Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge. Obilnega obiska prosi 44—25 Mi uka Horvat Sr. Jakoba trg. Bahovčeva hiša. mwwmmmmwmmmmm Ljubljana, Dunajska cesta 13 priporoča svojo bogato zalogo 52—32 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. MSRi Nizke cene oleg-antna oblika velika trpežnost so lastnosti, ki jih ima ! obuvalo ! češke tvrdke V. Havel v Blatni (južno Češko). 52—17 Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošlj em takoj franko. Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •. Kepriležno blago rad zam enim! Poprave črevljev se izvršujejo kar naj- skrbneje. 11 ti■i«i 1111 ■• 11111 ti Odlikovana 40-20 Prva kranjska tvorniea klavirjev Ljubljana, Hilšerjeva ulica št, 5 blizu Gradišča Rudolf A. Warbinek priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Si a j večja tvorniea na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele, Fr. Burger v Spodnja Šiška pri Ljubljani paretovarna lesnih izdelkov in vseli v mizarsko stroko spad^jočih del. Specialnost: 26-10 Šolske klopi najnovejših modelov in vse druge šolske oprave. IzvrSitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke» 52—30 52-21 sfeiadilie^o^iefe O. Bernatovic, ■v Xjjio."blja,nI, Mestnem trg-u. št. 5 prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence. 35-26 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri ALOJZIJU VODNIKI ===== kamenarskem mojstru ===== = Ljubljana = Kolodvorska = ulica = cd C '> O bJO cd C O O« >C/5 cd C Modna in športna trgovina Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. 52—31 P. MAGDIČ, LJUBLJANA Perilne, volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d. Nasproti glavne pošte. Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine. Z p C/5 "D -t O 5T < s (V o W5< S* Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige: Učne načrte za Kranjsko za eno- in K dvorazrednice po........ od tri- do osemrazrednice po . . . Načela za obči načrt ponavljalne šole Cesarska pesem, čveteroglasna . . . Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I. Besedilo k Adamičevi spevoigri . . . Štupar, O prvinah in spojinah . . . Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe......... Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu Učit. pokojninski zakon za Kranjsko Mladinski spisi: A. Rape: Mladini I......... J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I. E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. . A. Bape: Dane .......... —•50 —•60 —•25 —•14 4'— 4-— —•10 1-50 —•20 1-20 —•20 1 — 1 — 1 — 1 — Telefon št. 118. Postna hranilnica št. 76.307. Učite^ska tiskarna registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4 priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in ueiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov. Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno: Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigo vodstvene tiskovine za obrtno-nadajjevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Eazne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.