%t oaimo, poglejte u ilova a dan, ko V teh čaafk cen, potrebu-4 nje. Skušajte ^ rej plačano. GLAS List" slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Reentered M Second Class Matter September 25th 1*40 at the P«t Office at New York, N. Y., under Act of Congrew of March 3rd, 18». TltlOI na dan dofaftaSi • % C 'GLAS VAUOVW PO POŠTI NARAVNOST MA DOM mMJ la jin*w ClTAJTE, SAB VAB ZANIHA I No. 184 — 184. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 23, 1943. —" ČETRTEK, 23. SEPTEMBRA, 1943 VOLUME LL ~ JjETNIK LL Rdeča armada je presekala železnico proti Kijevu in za-vzela vas Letki, 18 milj od Kijev*, ki je četrto «ajvečje vzela vas Letki, 18 milj od Kijeva ki je četrto največje rusko mesto. Od tam Rusi že vidijo stolpe kijevskih cerkva, ki stoje na visokih bregovih Dnjepra. Dalje proti severa, kjer so se letošnje poletje bile najlju-tejše bitke, so Rasi zavreli De-rnidov, 4J milj severozapadno oi so včeraj napredovali od 12 do 15 milj ter so osvobodili 8G4 mest, trgov in vasi ter se približali Dnjepra na pet milj. Razbili so že tudi vnanje utrdbe pred Dnjepropet rov-*kun in Zapar^šjam. _ Rusko polnočno poročilo naznanja, da je bil zavzet Bara-zau, 30 milj od Klieva, 50 milj jugovzhodno od Kijeva pa so Rusi zavzeli Perejaslav, od koder je samo pet milj do Dnje pn% 85 milj bok} ptroti jugu pa -o zavzeli Zlotonošo, 8 milj od dve velike reke. Pa še druge ruske armade drve proti Dnjepru v južni lT-krajini. kjer so zavzele Novo-ukrainko, 8 milj severovzhodno od 2.apor©žja. Slabši nemški .odpor je bil v torjev. Mnogi mladi ljudje so prišli takoj k poveljstvu in so vprašali za orožje, da se pridružijo partizanski vojski. V Pri mor ju se je tekom 18. in 19. septejilbra pridružilo dv tisoč prostovoljcev partizanskim četam. Partizani razorožili laške divizije v Primorju Partizani so razorožili več italijanskih-garnizij na dalmatinskih otokih, ki *o jih zavzeli. Ladje, ki so jih zasegli preden so jih mogli dobiti v roke Nemci, sedaj uporabljajo za prevažanje svojih čet. Razorožene po partizanih so bile tudi divizije Isonzo, Lom-bardia in Macresa. Orožje, ki so ga geriM dobili na ta način, jim je izredno prav prišlo v nadaljniJi l>ojMi proti nemškim Velike zmešnjave v Jugoslaviji Vojaški položaj v Jugoslaviji je v veliki zmešnjavi, kot je 'razvidno iz včerajšnjih poročil, ki pravijo, da je prišlo do vročih bojev med nasprotnimi si guerilskimi četami (partizani in četniki) in da je Reka, katero so baje pred nekaj dnevi zavzeli partizani, še vedno v nemških rokah. Fradna poročila radijske postaje 41 Svobodna Jugoslavija", ki je v rokaJi .poveljnika partizanov generala Tita, pravi. da so partizani vdrli 25 milj v Italijo in so zavzeli go- riško pokrajino in da so. z rpu teče tedaj 1 Kijih za Gomel v Beli Rusiji,, okupacijskim četam. južno od Srnolenska. —. Rdeča armada je na tem kraju napredovala nad 15 milj ter je osvobodila nad 2G0 obljudenih krajev, med njimi tudi Staro- Partizanski gerilci so ujeli Število belogardistov, ki so sodelovali z italijanskimi okupa torji. Meti ujetimi je bilo tudi 40 častnikov Draže Mihajlovi- du'h, 70 milj vzhodno od Gome- in hitro akcijo in glavna ako ruska poletna ofenziva stvar je — da se ne izguiblja preneha ob Dnjepru. I časa. Izgledi za iztiranje nem-IZ zavzetjem Perejaslava so kega sovražnika iz (fežele so *e Rusi približali Dnjepru nai^d«.! dofori fin s sovražnikom f»et milj ter na 14 milj do Dnje;™>d bodo izločeni tudi doma-propetrovska rib Dnjeprovem, & kvizlingi in izdajalci po Jn-kolenu. Tam je rdeča armada j goslaviji in Balkanu. ■ napredovala 12 milj in osvobo-1 * dila Novomoskovsk in 90 dni-' ________ gib Obljudenih krajev. [PAVELIČ JE VPOKLICAL gin< ujnaenin ajv DALMATINCE IN PRI Na polotoku Kubanu na'aioRCE V USTAŽKO ARMADO, DA PREPREČI NJIH VSTOP V PARTIZANSKE VRSTE mnogimi zmagami utrdili svoje stalisjee v Dalmaciji. Partizani pa ob istem času poročajo, da se bore z Nemci na Sušaku, ki je pravzaprav predmestje Reke ter obstreljujejo nemške postojanke na Reki. Jugoslovanska poročila zadnjih dni pa so zatrjevala, da se nahajata Reka in Suša k v partizanskih rokah. Še večjo zmedo pa je povzročilo iz Titovega gllavnega stana poročilo, ki pravi, da so čete generala Mihajloviča pri Gomilji napadle 1000 partizan skih vojakov. In partizani poročajo, da so pobili 2000 Mi-hajlovicevih letnikov in jih nad 100 vjeli. Londonski krogi se . čudijo tem poročilom, ki po -štirih me secih prvič zopet omenjajo bo je med četniki in partizani. 'Zaenkrat ni mogoče dobiti jasnega odgovora na to vprašanje, je pa razvidno že zdaj, Medtem ko požari še ve toda London je takoj prevzela Canpagno, skoro 20 milj testiral rekoč, da Sforzov pri-v notranjosti Italije od Saler- hod r Italijo ne ibi bil v skladna in San Cipriano. Angleška 8 p^oji m sporazumi, ki Smrt hrvaškega sodelovalca osma armada je z veliko potezo zavzela Potenzo, važno križišče cest — (ONA) i odjemalce. Wilikie za liberalizacijo republikanske stranke Wendell L. Wilikie je v članku, ki ga je spisal za maga zin "Look", izjavil, da je pripravljen kandidirati za predsednika na republikanski listi če se republikanci odločijo za temeljito liberalizacijo svojih političnih smernic tekom prihodnje kampanje za predsednika. - Wilikie, ki je bil v letu 1940 ------ republikanska kandidat z af^^tja razumevati iu tudi tol-predsedniško mesto, je nave- mačiti ter udejstvovati tako, del odgovor na pet varnih da bo to v korist ljudstvu v vprašanj glede njegove mor^- splošnem, katerojpai i-ma pri-bitne kandidature ' *' rMktr do^korm)etiHjlv*^S8tojd- baii in v izvajanju resnične ih GLAS IZ LJUBLJANE Neka naša rojakinja iz As-torije, L. I., je dobila pred kratkim potom Rdečega križa sporočilo od svoje sestre iz Ljubljane. Pismo se glasi: Ljuba sestra: Živim z družino v Ljubljani. Mama in se- , • -fo ;stra sta doma; pišeti, da sta da nacisti razo rožene ita-> , . , .V, ' . lijanske vojake s silo odvajajo' adr"vl- f^dovi isto Prisrčno v Nemčijo, kjer bodo morali popravljamo ^i! Odgovori, ce j. . j i ___ sta zdrava. Bodita srečna. — ah na prisilno delo, ali pa v 1ft.„„ Mussolinijevo legijo črnih srajc Ljubljana, 6.HI. 1943." Prvič je povedal določno, da je pri volji postati kandidat republikanske stranke, če bo ta z dušo in srcem sledila liberalnim smernicam, kakršne ima v smislih Wilikie, ki je prepričan, da bodo po vojni potrebne temeljite spremembe v našem družaibnem sistemu. Njegov odgovor na .drujro važno vprašanje sposobnosti in dobro upravljane ter ekonomične administracije vključuje njegove nazore v tem pogledu, katere je zastopal že v letu 1940. Ou je mnenja, da demokra-tje niso zmožni izvesti kakih dolekosežnih ciljev reorganizacije splošne uprave v deželi, ker so medsebojno vsi raztrga«-ni v velikomestne politične struje in v mogočne klike južnih demokratov in mogotcev. V tretjem odgovoru, ki se tiče vprašanja preosnove v pogledu privatne micijative in podvzetja pravi Wilikie, da so veliki bizniški mogotci največji kršitelji resnične ideje privatne inicijative in svoibodnesra individualnega podvzetja. Ti mogotci že celo generacijo ni- prarve ideje individualnega podvzetja. To bi pomenila potem razširjenje blagostanja na vse sloje in cene bi bile enakomerne in zmerne, obenem pa bi bilo vsem zagotovljeno delo in zaslužek. V četrtem odgovoru pravi Wilikie, da bo morala bodoča administracija v Washingtonu gledati nato, da bo nudila delavstvu gotovo zaščito 1 pred brezposelnostjo in pomanjkanjem izvirajooim iz socialnih nadlog in -vzrokov, kot so starost, poškodbe, itd. Posebej je poudaril, da je politično izkoriščanje ljudske bede in strahu pred njo velik zločin. Peto vprašanje, na katero je dal odgovor, je javnosti dobro znano že iz prejšnjih izjav Wilikieja in €e tiče naše vnanje politike, o kateri pravi, da moral (biti djocela prenovljena in izvajana tako, da bo res zagotovljen trajni mir in vzajemno sodelovanje narodov in dežel. Značilno je, kako Wilikie v članku obuja spomine na stare so izvajali v pravem ameriškem smislu ideje svobodnega grdhe in pravi! da administra-podvzetja in tesa ne namera- n[ pog-ošala opozoril in vajo delati v bodoče. | svaril poslanika Gre w-a, kije O tem vprašanju je dalje bil na Japonskem in je predo-dcjal Wilikie, da je treba po- bro slutil kaj prihaja. Name-znati razliko med svcfx>dnim sto, da 1 51th Year "GUv Naroda" 1s issued every day except Saturday«, Sunday* ' and Holiday«. Subscription Yearly »7. Adrartiaament oa Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDBCŽSONE DRŽAVE IN KANADO: $7,—; ZA POL LETA <3.50; ZA ČETRT LETA «2.—. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvaendU sobot, nedelj ln prasnlkt*. "GLAS NARODA", 218 WEST ISth STREET, NEW YORK 1L N. X l-Utt PREMEMBE V VRHOVNEM POVELJSTVU ki sta Zadnje dneve prihajajo zlasti po radiju vesti, da bo a meriški šef generalnega štajba general George -C. Marshall imenovan za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških armad na iihem, na morju in v zraku, ki se bodo (borile proti Nemčiji. To imenovanje bi za generala Marshalla na p ni pogled pomenilo veliko east in povišanje na najvišje mesto v zavezniškem vrhovnem poveljstvu. V to povišanje pa posebno radijski komentatorji ne ver-i;on*'jo, temveč je pred nekaj tedni nek komentator rekel, da1 govoricah. katere Dva gospoda, člana SANSa, fCt Kev. J. J. Oman in ftev. A. Urankar, sta naslovila na SANS javen poziv je moja neprijetna dolžnost je, da odgovorim. Predvsem pravita gospoda, da sta prejela "aiasti iz ust predsednika" celo vrsto napač nih informacij. Sicer v "pozivu" ni povedano, v čem^so obstojale te baje napačne informacije, vendar se pa z vso resničnostjo lahko trdi, da jima na seji ni bila povedana nobe iui lač. Najbrž imata v mislih to, kar je podpisani govoril o "Na rodnem protifašističnem svetu/' in v zvezi s tem o "Osvo Vodilni vojski'* v sTari domovini- Dejal jo, da ne eden ne druga nista komunistična. To trditev mora podpisani vzdrževati, kajti značaj omenjenega sveta in z njim sodelujoče vojske se more presojati edino po izjavah, katere sta omenjena činitelja izdala, ne pa po širijo njuni sama Izjavo, ki je znana sovražnikom, sta podpisala e oje an oči. uehonia zahteva Stalin. Churchill pa je vedno hasp refto val J Izjava tega sveta, ki bi bila zavezniškemu vpadu v Francijo ali v kako drugo državo v objavljena, če ne bi bilo za-/.••padni l.vropi, vsled česar je predsedniku Rooseveltu sve- dižkov. izvirajočih iz dejstva, t. »val, da (generala Marshalla na kak način odstrani in ga dn je treba tednikom dati pri-postavi na kako 4'višje" mesto. Generl Marshall sam o tem no mara govoriti. Na tozadevna vprašanja je samo kratko odgovoril, da 'bo služil tam, kjer predsednik misli, da more najboljše služiti. Koliko je resnice na teh govoricah, seveda ni mogoče do-mat i, kajti ta stvar je popolnoma do zadnje pičice znana varilo predsedniku Rooseveltu in Winstonu Ohurehillu. Poročilo o premestitvi generala Marshalla je povzročilo veliko vznemirjenje v kongresu, kajti pri kongresnikili vživa šef ureneialnega štaba najvišji ngled. Ravno tako so vznemirjeni tudi razni visoki častniki in še posebno šef mornariškega •■eneralnega čtaiba admiral "King, s katerim je general Mar-*lnval ves čas v najtesnejši zvezi in soglasju. lik o da objavijo SANSove pn blikaoije sočasno z dnevniki, pa bo v kratkem objavljena, *pove tako jasno, da je vsak dvom izM!jučon. da obsega rodoljube brez razlike strank, vere in narodnosti, ki se hoče-io boriti za osvoboditev. ftt Tecaatoka polka Na planincab—ratfek Jerry Koprirfiek In orkester Za ml denlk In cane ploM ae obrnite m: JOHN MAESICR. Ine* 463 W. 42nd 9L. Nmm Tacfc MIMOGBEDE MUH Pa tudi s Pacifika prihaja vznemirljiva vest, da bo general Douglas MaoArtbur, ki spada med prve ameriške generale in je idol ameriškega naroda, v kratkem'izgubil svoje mesto kot vrhovni poveljnik v jngozapadnem Pacifiku in bo Tn^orekoč potisnjen v ozadje, navzlic vsem .svojim velikanskim uspehom, ki jih je dosegel v svojih tbojoh z Japonci. General Ma-cArthur je v svojem glavnem stanu na Novi Gninoji priznal, da so bili njegovi načrti za zmago na Pacifiku zavrženi in da bo v nadaljni vojni port! Japonski igral manjšo vlogo — zapostavljenega poveljnika. MacArtliur je bil zapostavljen najfbrže zaradi lorda Loui--jL Mountibattena, katerega sta predsednik Roosevelt in Ohurch-illill na svoji konferenci v Quebecu določila za zavezniškega vrhovnega poveljnika v Aziji in na Pacifikn. "Ne glede na to, kako ^podložna bo moja vloga," je junaški MacArtliur v svoji skromnosti rekel." igral jo bom možato." Te besede spominjajo na njegove besede, ki jih je izrekel časnikarskim poročevalcem v jnliju lanskega leta, ko je nujno, pa zaman prosil Washington, da mu pošlje aeroplane, bojne ladje in vojake. Tedaj je rekel: "Jaz sem vojak; in če mi rečejo, da naj fjržim konja, ga bom držal." 'Značilna je ta izjava generalft MacArthnrja, ki ga je predsednik poklical iz pokoja v aktivno službo, kajti že prej jte ofo neki priložnosti izjavil: "Nimam prav nobenih osebnih vojaških ambicij in sem popolnoma zadovoljen s tako vlosro, ki an i bo podeljena." Tz izjave generala MacArthurja je razvidno, da se bo mo -ral umakniti mlajšemu, pa manj izkušenemu poveljniku lordu Mountbattenu, jasno pa je tudi, da sta glede tega sklenila važno odločitev Roosevelt in Churchill. Da pa je MaeArthnr vsako tako odločitev pripravljen sprejeti brez vsakega ugovora, je jasno, da je to obvestilo prejel naravnost od predsednika Roosevelta kot najvišjega poveljnika ameriških armad. Izrecno naglasa ta svet nedotakljivost privatne lastnine in prepušča in bi se po vojni vrnila v deželo nekdanja diktatura, ali pa da bi se Jugoslavija razbila se tiče zahtev, katere mnjeta na teh premisah, je tr-ba izjaviti sledteče: 1. SANS hi udaril samega cebe po glavi, če bi pretrgal vezi s Skupnim odborom ameriških južnih Slovanov. SANS jo na kongresu dobil nalogo, de'ati za zbliža nje teh narodov in prav njegovem« trudu je največ pripisatL do so se naj-■orej s'ešli Slovenci. Hrvati in Srbi — tisti Hrvati in Srbi, ki n? slede ne Pavelicu, ne Nedi-ču - ~ ;n katerim so se po ma- piidružfli še Bolgari dn Mace-donci. Prezirati epcdialno dejstvo, da so se prvič v zgodovini sešli zastopniki vseh teh narodov za skupno delo za svobodo m demokracijo, more le tisti, kdor se ni poglobil v res (Nadaljevanje-) Ko je bila usoda našega naroda v Primorju zapečatena, se ni svet več brigal za tisti kos zemlje. Italija je imela proste roke in je deffila Slovencem pod svojo oblastjo rimsko kulturo in rimsko justico, ki je kila, zabeljena s fašističnimi metodami. Kaj torej fantje ali I'rimor-ci sploh dolgujejo svetu, kot takemu ? Kaj dolgujejo Jugoslaviji, kakršna je bila? Tisti nični značaj sedanje svetovne Jugoslaviji, ki se ji je tako zelo v«ane. mudilo, da se je znebila svojih Vsi čalni SANEa, ki so bili braJ°v • • • veMka Busi^a s sVO" na seji Skupnega odbora, lah- -iimi 160 mUjoni ljudi se ni ho. ko potrdijo, ^a se -vodile nikdar od[>ovedati zemlji, vše razprave v pravem demo- ki je prišla pod tujo i|)eto, a knticn'em dnhn in da ni bilo majhna Jugoslavija je imela ves čas nobenega siedn kakšne il. Dekličin oče je bil na delu v vojni tovarni in stric, ki je pazil na malo, se jie trenotno nekam odstranil. Dete pa je izrabilo to priliko i k »e »kopalo na stol. pri oknu, da pogleda ven na ulico* pri tem pa je padlo na tkk. KNVKST1RAJTK V UiEBIKO KUPUJ1B CNITKD STATES WAS - SAVINGS BONDS la STAMPS Sedaj "Ko smo šli v morje bridkosti9' Spisal BE V. KAZIMIR ZAKRAJŠEK = To spodaj so priobčena nekatera mnenja nadih rojakov in = rojakinj, ki jib je pisatelj knjige prejel od onih, ki so = = knjigo naročili in prečitali. To je aana en del «eh mnenj. = = ker radi pomanjaknja prostora ni nMgoie priobčiti vseh. = praiktični. Kaj je bila vladnim klikam tretjina slovenskega naroda, ko so vendar imeli v svo jih mejah dovolj naroda za izkoriščanje . . . dovolj šum iti naravnih -virov, ki so prinašali lepe dobičke in omogočali divno Adamiču cestnega predsedstva j življenje in framoosike tutor je katerega mu ni dal on, temveč Cleveland, O. — Vafio knjigo "Ko smo Ali v morje bridkosti nem prejel, in te povem, da sem jo 3e isti večer prebral do polovic« in naslednji dan pa do konca. Je dovolj priznanja za nje vsebino. • • • Greaney, Minn. — Sedaj, ko sem prebrala Vaio knjigo: "Ko smo idi v morje bridkosti". Vam hočem povedati, da tako zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo ln jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi Jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom. • • • Auror«, m. — Knjiga—Ko smo SU t morje bridkosti ml tako zelo ue*ja, da takoj naročim Se eno za svojo prijateljica • • • Lo« Angele?'. Cul. — Sprejela nem po*iano knjgo "Ko smo Sli v morje bridkosti' in zeio se mi dopade. Todi zemljevid Slovenije mi ugaja. Pokazala sem Jo rojaku, ki jo tudi boče imeti. Tu poSHJam narofilo. • ■♦ • Morgan, Pa. — Vaša knjiga aasluii vse priznanje In aato pa tudi zasluži, da pride naiim ljudem v roke. • • * Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko -smo Sil ▼ morje bridkosti** ate storili veliko narodno delo. Želim, da bi ae ditala pa vseh naSlb naselbinah. laz jo vnem priporočam. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West ISth Street New York II, H. Y. Slovenski kongres. 4. SANISn ni treba da hi se "vračal." k nalagam. !katere je sprejel na kongresu 5- in 6. decembra 1942. ker jih jo vedno vršil in jih vrši. Nič. kar je 'SA3TS storil doslej, ni bilo v nasprotja z resolucijami kongresa, ki začrta vajo SAXlSu pot. Pozabiti se iie t-mo. kaj so te rezal uci je izrekale. Govorile niso samo o osvoboditvi izpod tujega jarma, temVeč tudi o bodoči ST oveni ji in Jugoslaviji, o bodočem Balkanu in bodoči Evropi in o bodočem svetu. Kdor prečita te resoluoije, ki so bile soglasno sprejete, mora priti do zaključka, da se jim SAKS v nobenem oziru ni izneveril. Vse delo seveda ni moglo biti opravljeno naenkrat, opravlja pa sc — bolj in bolj intenzrvno — kolikor moči in razmere dopuščajo. Med temi nalogami je zedinjena in svobodna Slovenija, nova, demokratična Jugoslavija, v kateri "bodo vsi njeni narodi enakopravni. To je tudi program Narod, an tifasi stičnega sveta in kolikor je v sedanjih abnormalnih razmerah mogoče, ira je že začel izvrševati. Ta f?vef ni eentraflističen, ni diktatorski, ampak že sedaj priznava m izvaja enakopravnost Slovtrncov. Srbov in Hrvatov in vseh ver. S tem gladi pot pravi demokraciji v novi Jugoslaviji in koraka v isti sm'e-ri, v kateri so šli zaključki Slovenskega narodnega kongresa. Trditve, izražene v predsed-Jnikovsh govorih na zadnji seji 'in v tem spisku, potrjujejo nad vse jasno pozdravi, odposlani s pravkar zaključene k on vencije Hrvatske Bratske Za-jednice. kateri se pač ne more očitati komunizem- Pozdravi so bil; poslani dr. Vladimirju Mačku, Juriju Krnjevieu, dr-Trvanu Ribarju, in dr. Vladimirju Nazoru. Dr. Ivan Ribar je predsednik Narodnega anti fašističnega sveta za vso Jugoslavijo, Nazor pa predsednik Hrvatskega enakega sveta. V Združenih državah je dosti ljudi, ki poznajo oba, a nihče ne bo trdil, da je fbodisi Ribar ali Nazor komunist, aJi pa da «ta taki lutki, da bi plesala na kakšni 'koorunistični vrvici. Oba eta todi znana kot poštena moža in se nore se ji raa podtikati, da podpisujeta izjave, v katere ne verujeta. t>breknjejo njuno delo le tisti, ki žele. da bi v Jugoslaviji zo-£et Zavladale predvojne razme Ye in obžalovanja vi^dno je, Ha verjamejo takim obrekova- njem tudi drugače modri 1 julije. Sietr pa bo seveda o "pozivu" razpravljal in sklepal SANS »a seji, čim razmere dopuste, da se skliče. Podpisani je večkrat omenil da spr^tuje vsako p<>šteno prepričanja. Toda tukaj ne gre za različna prepričanja, tem-1 več za dejstva, ki se ne dajo zasukati. Tudi SANSu se ne more očitati, da je kdaj žalil kakšno prepričanje, ampak pri svojem delu, ki je posvečeno zunanji in notranji osvoboditvi Slovencev, n- more in ne sme p'-eeirati dejstev, ki na eni strani služijo osvol*oditvi, na drugi pa jo ovirajo. Pomagati moia tistim, ki se zanjo resnično bojujejo in so to dokazali s svojo srčno krvjo. ter slovenske dekle za služkinje. In kaj dolgujejo tisti *' sovražniki" Sloveniji, kakršna je -bila? Tisti, ki so imeli tamkaj glavno (besedo, niso imeli pri sroij primorskega viprašanjn. Treba jo bilo obdržati prijateljstvo z Rimom in Italijo. Zato pa je ovekoveeena slovenska a Vbit na Isti sliki z Mussolini-jem. ki je prišel "čez mejo" u-t rje vat i italijansko-jiigoslovan-s'lco prijateljstvo. O, lioče se nam povedati to in ono danes, ali stari zapiski ne lažejo im ne lažejo pisma takih, ki so trolmoli dolga leta po ječah v Sloveniji in Jugoslaviji sploh zato, ker so bili za ljud stvo in za organiziranje Ijud-sftva v lasten dobrobit. In v nemalo primerih «o inli to primorski priseljenci, ki so se zatekli čez mejo v Jugoslavijo, pa so kmalu spoznali, da so prišli z dežja pod kap. ' In koučno, kaj dolgujejo fantje iz Primorja nam ameriškim Sloveixvan? Nič. Nič nismo zanje storili, kot Ameri-kanci. ne kot £?fcovencL Pri tem izvzamem posameznike, ki so se in se še brigajo za odrešitev Primorja. Včasih smo res za-iriiuli kak krik, da Je treba nekaj storiti za mučen narod doma, a so je kmalu vse spet poleglo in socialisti in drugi radi kalci so čakali, da pride socializem in odreši Primorce z ostalim svetom vred; mnogo se pa sploh 4>riaali niso in taki, ki so bili sarkastični, so zaključili. da se za take malenkosti ne izplača delati šuma, ko nas svet niti pozna ne. Zdaj pa nas svet že malo bolj pozna ... poznamo pa se ne, ikiikor izgLeda, leami med sotboj. ker dragačo se ne !bi v javnosti spodtikali nad "sovražniki7' iz Pri morja V UJETNIŠTVU NA RUMUNSKEM Rojak Mike Zupančič v Cle-velandu. Ohio, je bil obveščen po Mednarodnem Rdečem križu. da se njegov sin. saržent Frank Zupančič, nahaja v vojnem ujetništvu v Rumnni ji, potem ko se je udeležil letal-steffa napada na petrolejske vrelce v Pl'estn. Tisti "sovražniki" v Primbr-ju kar naprej krvavijo, ker do-zdaj jih je davil fašizem, zdaj pa je prišel Nemec, da še huje potepta nesrečni prodani narod . . narod, ki se je boril proti fašizmu od njegovega spočetka samega. Mi tukaj pa se zgražamo nad sinovi tega naroda, ki so prešli k zaveznikom in povedali, da se ne bodo smoli nikdar več povrniti v svojo domovino, če ista ostane pod It-alijo, ker so v italijanski ar-, madi delali proti fašizmu. "GLAS NAHODA* «- NEW YOKE THURSDAY, SEPTEMBER 23, 1943- vstanovuen l. im S Vesti iz slovenskih naselbin ne nie atotelje to m i njial m« rejakl tafca- reko« I T -T NOČEMO POZNATI POLOŽAJA j i^ee pomoči, "za one tam I Ali bi ne bilo lepo, ko bi vsak po 30-LETNIOA SLOVENSKEGA KROŽKA ! vstopnine ni nobene. Odbor • « , . , . ,, . ., J upa, da pbkažete svoje simpja-' Slovenski narod, ewer maj-. Marsikatera ameri&ko-sro- ^ ma^er T 1 hen po številu, je v časih poj Venska mati se~£e spominja' * I i celem svetu čislan in priznanj prve -svetovne vojne, ko so §li John Mate&ovich j za enega najboljšega bejevnik&j fantje y boj z možmi do 53 leta' za svojo malo domovino. starosti ko 9o ali konji, voli in ,se je končno prepričaj da ".slo' krave iz hlevov, ko so perk- v en ska kri ne fali." In pre^ veni zvonovi in žito v boj .za ])ri<"a! se je, da se ta mali jaa- dom, po za izdajalca Franca VPi n[llTTn,v, VLl„JL ... v rod bojuje za svoj obstanek ie Jožeta Tisti pa, ki smo doma Priloženo vam pošiljam mo- ° meni & P*® Ba; stali Jagoslevani in bi Amen (Nadaljevanje.) In ko sem se odločil, da .. _ x.__i . ji v • , . < i . x i j svoji moči poslal svoj delež na Gowanda, N. Y,< [grem v Ameriko, so se tako od • ___■___ __Z.__ dahai'i, da so mi prinesli nw3 SLATOOSTNA MJ JE V^BČ- i [ne skoro na dom. IQjub tenra ^ ^ York (W) NY Zel ;pa msem prej m aih pozneje } M k ledak), ko (M lbili (nikogar zato_ sovraal. Njdi ^QV&lei ^ Slovenci in o* tisoč let z nemškimi sveta la- obdelovali polja ob koruznih nfey order $3,50 aa naročnino Pa5no!v? 86111 Se sam kanci vedeli, da ne Čakamo sa-komneii. Toda v vsej tej dol* jpancih in prežffanovki, smo na Glas Naroda za pol leta. ,opraviciL I. - -- svetovni dobi ga ni*uničil kar lepo pozabili na vojno ter t - T . , , , . mo na droge, da bi pomagali. Prejel sem številko od petka* J.n,prav f***® toko In pa kampanja je v fcfcn sa nemški imperializem in ga tu- prepevali po polju in vinogra- 37. septembra, kateri mi ngaja .. danes t;ini; tani" tretje vojno posojilo, poskusi. ,li nacizem ne more. Uničili ga dili lope slovenske pesmi. Po- hi želim, da bi.Glas Nftroda še ~ v BVOJO in ku-niti bon^ie, ki bodo po- nho Tnrki s takratnimi jani- sebno pa pri kozarcu bistrega dolgo let živel med Slovenci v mJ4traj; p^^ti naše ljudi iz- i rji, kateri so učili Turke dolenjskega "cvička", ko so Ameriki. t«*jenjn, v nobenem ozirn. Vsa- d , 11Tirn|,ri pete tiranov. >lltve "Mea Tvulpa — Mjea se povrnili vojaki. Takrat je, , Ako se po šestih mescih več 'kdo T Jg^ f vko, Jvilpa.-' Um i čil i ga niso Lahi zadomda pesem slovenska! Za- *e oglasim, vedite, da sem od- Pa ^^ talko«[ \ verni intrigami morilne kul- pel je fantič, mož, in ženska, za onimi, ki se elbinP v Oovandi nahaja o- 'H«as Narodar». Sem mislil, },itl ^"P™^6™ Ba pora7 raz i I prav po izdajab*ko na »1^- de?i način: "Akoravno jaz vladar rav.lmnth slovanskih narodov, pa kljnb tenru kroc 50 fantov in 2 slovenski uničit i ' Fantič iiekda.i lepil papir in barval ^!oven-ke hi>e po 1-pi Stajer--ki. Ta "kerlc" na levo tri, na tri brčicami trobi v luno, ie on dekleti v sliažbi Strica Sama, df» pomagaio ne samo ohraniti, nego iwboljSati demokracijo in e bom nikoli pozabil, da «tnr\ i vrsti nemški princ." ihf b<'" Hitlerja kr\^avečo, toda nikoli premagano Slovenijo. Zadnja leta si pa na vse na-j ^ fnnt-p ^ dpkleta ^ Go. 1M™rk,h mtn£r,pmadn': wan do so Slani različnih slo- ta slovenski narod .j„ . ,__, . ^ . , - . Venskih društev m nekateri so n ' 'bili Hadi člani Krožka mladine, 1 ,m- 5far-Va si vodstvo in elan- pi • ajei- u^pjy^ jjj na najlepši na on i mladina obhajala 30-let- kako 100 odet Nemec da mladinske«a «Welka s po kako m) ortst. .Nemec, da ^^ vojaških mater. Apelirali na vsa tukajšnja fflo-Rova so pa no zaveda, da se v« nska društva za sodelovanje niu je um ororačil in ne nao- in resuvltat je, da v«a drnštva rt' spomniti kdo so bili njego- sodehijejo T>ri pripra*vah in vi predniki. oro^ianwi. ko bode Krožek N do danes ni mogel z raz- PraTOOval 30-letnico in ličnimi poiskusi uničiti tega ve- ^ J*™?1 * Š™' selja. kulturnega h.-abrega in \tvi P"^®1 Program v Porast domovino ljubečega naroda. o^nskim materam, katere Ootm i smo tudi. da l>o prišla so a1° 8inovl ^rocram bode priobčen d ki* ta s pomor-jo armade Zdr. nrihotlnji teden. Omenim naj narodov, v kateri ^ danes na-,le toliko, da odbor vabi v«^ tu-haja na tiso<"e fantov in deklet kajšnje rojake in rojakinje ter nmeriško-slovenskih mater. | člane Kluba, na poset ker pa če je prav ali narobe Die Frank Mavri, mnkracija na lfevo, demokracij Windber, Pa. ja na desno, a le na jeziku. V. _ . resnici pa nikjer. V demokra-^ Izberi ii cf>eri brusnice, de* ciji živeti je neke vrste Timet- ua ^^ ^ ^ odoede, nost. V demokraciji morata pot^m pa v kotliček ali čisto oba biti pripravljanj n^ wna-;loj^pno po^o ter jih .=knha| Tukaj vam pošiljam $3.50 za straa[s pod toliko sladkorja kolikor. Na 1 kg brusnic 40 URT BERE "GLAS NATfcOHA" ^ mmmmmtmmmmm SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO Greater New York in okolico, ink. ----------=■ Kdor izmed rojakov sU rojakinj še ni {lan tega droitra, naj M HFBtjeca prijatelja aH prijateljico ali pa enejsa imed oAorrtkov za sataataa pojasnila. V nesre« m »de pozna, kaj pomeni dobrega društva. TEKOM 31-LETNEGA POSLOV.VNJA Je drnfitro izplačalo $10,6««i» smrtnine in $18^87.00 šolnine in ima v blagajni $17,248.22. Naloženi denar Je: $12,950.00 D. 8. Savings Bond« f 5,000.00 Defawe Bonds • ' $ 4,2»8.22 nalttten v "bankah »kupno Odbor za Leto 1943: Predsednik: M1WAW. DKKK 82 W«lrfleld St.. Brooklyn, N. T. MpNdnA, Tilnik: JOSEPH POGACHM1K U0 Liberty Attout WUiiaton Pi«k. L. 1. ANDREJ IVANSEK Sipitafiiar: , 990 Hanson St.. Brooklyn. N. T. BlOCaJntt: ANTSBOXT CVETKOVK® 983 StoM« Avenu« Brooklyn, N. T. Nodaanrtki: l. FRED VEI^EPEC ti. VINKO ZALGKAB 7236 — 87th Plač« 71-09 — «Sth TO—t OlesOtf«. L. I. Ol«ndmle. L. I. UL JOHN rURKAfl 406 Hlmrod Street, Brooklyn, N. T. Arblw: JOSEPH POGACHNIK. 680 Ubwty Ave.. WlUUton Pack, U L Druitvo zboruj« vsako 6«trto soboto v svojih drultvsnlh orostorH« ( Amarlcsn Slovenian Auditorium, 963 Irving A vs., Brooklyn, N. Y. Yi iniaS hrn^nic. da hodo prišel kakšen ap-ent mora torej pol kg sladkorja, okoli, pa ni *<**»<*». zatorej dohl:a I°1;,a ^[am pora zone-'-^nha; jih tako dolgo, da vam pošJjspm money order, ker mn in Irezno delo. V shičaju Olas Naroda že -berem KteLM*"1?*** mrym ™flti let iti raisKtn, >da ^ra ne hi mo- ?rel pnstit. Pozdravljeni! Frank Troba, Moon 'Run, Pa. RADA IMiA GKLiAS NAfflOI>A Pošiljam vam $2.00 za list Glas Naroda, kateri »e mi je tako prikupil, da ne t>i mogla bre« n.iejea biti. Posebno me zanimajo novice od naše ljube Slovenije, kj^er sem bila rojena Upam. da bo prišel čas ko bomo dobili kaj dobrih novic namesto tako žalostnih. Jaz sem bila vzgojena v Izrabljani v Lichtentnrnn in se ze|o dobro spominjam, kako lepo je bilo tam. To je bilo pred 15 k t i. Ko dobim vaš list, naj prvo jrledam za novice iz Ljubljane in tndi od Dolenjsbe, kjer sem bila rojena na Tre-belnom. — Torej vam želim velrko nspeha, da raprednjet? v vašem delu. S spoštovanjem, Mrs. J. Sckne-iger. Milwaukee, Wis 45' LETNO preiskuSNJO POPRAVEK Rade volje popravimo, kar je bilo napačno poročano in v se jagode malo raapocijo, a da še ne izprem&ne barve, ostati morajo ley>o rdeče- Ali izbori in operi brusnice kakor prej. Vzemi na 5 litrov podvreči in konstruktivno kritizirati, ter se vplesti v življenje tako, da je obstanek mogoč za oba oziroma obe stran- (kesa vina. kilogram sladkorja, j košček cimeta in 6 dišavi h klinčlrov. Najprej kuhaj vino zli j zopet vrooega na sadje. Ke «e kis shladi, zloži breskve v kozarce, vlij nanje kis ter jih -dobro za Veži Ruške. Skv.haj pol kg sladkorja s četrt fitra kisa in oetrt litra ljudstvo priliko določiti, bo vladal. Če se pa vzantfe brezobzirno stanje "tako. kakor jaz hočem — ali pa nič" pa more privezi le do tega, da bo vedno tako kakor eni hočejo ali pa nič; bo pa najbiž nič, ker če bodo eni hoteli to dan^s, bodo hoteli malo več in končno se bo vse i zoži lo v konico, ki bo izginila v nič, predno ne bodo do-b?o zavedli Zakaj ne moremo priznati -sami sebi, tia «o se godile krivice, kot se gode povsod in če se god^ krivice in zoperstav-Ijanja, moramo pričakovati, da v takem poioiaju so potem ljudje, ki si žele utehe in zadoščenja. Dem Slovenca ka morkoli hočeš in v kakoršno-koli obleko, bo Se vedno stremil za tem, da bi bil njegov "dom prost,** toda kako prost t ti za koga prost, »e pa ne mo-, rejo z cd i niti ne oni tam in nte mi tukaj. Nekateri mislijo, da so farji največja nesreča in drugi pa zopet, da so komn-Tnisti največja nesreča za Slo veniio Toda če se hoče vzeti pravilno, ni eden ne dragi ta namen priobčimo Vaše pis- največja nesreča, pač pa je mo: ,, (največja nesreča za Slovenijo Ifanes sem sprejela Glas Na- ^ker si zatirajo pogled z the- rsr . ; i«^ pol litra dobrega slad"^Ttidi vi\ v gldboko skledo. Potem Skuhaj liter vinskega kisa s pol leg sladkorja, celim cimetom in dišečimi klinčki, ter pclij s to »vročo tekočino breskve, katere imej tako dobro pokrite 8—10 dni. Nato odUj kis, prevri ga iznova ter nje in ring]o. vito malo eelega cimeta in dišečih klinčkofv. Potem dem i v to tekočino olupi jene, razpolovi] ene hruške, kuhaj jih, ^da postanejo prozorne, nakaT jih vzemi iz tekočine, kahaj kis šp nekaj časa, potem ga pa vlij na hruške, zložene v kozarce, katere zavezi. Čeiplje Za 2 in pol kg čespelj oma je bil iz Višnje Gore na Dolenjskem. V Ameriki je bival1 čez 40 let ter zapušča ženo in dve odrasli hčeri. V Mihvaukee, Wis., je dne 31. avgusta umrl rojak Prank Beranič, Mar 69ILet, ki zapušča ž'eno in dva sinova. ^ V Trinidad, Colo., je dne 23. avgusta strela ubila rojakinjo Veroniko Sršen. Poko.mica je bila stara 49 let in zapušča bolnega rnoza, dva sinova in o-moženo hčer. nirai itneni strank, do take mere, da Slovenije in Jugoslavije sploh ne vidijo." Mnogo ljudi se naziva nekaj •kar ni ali pa bi bil pripravljen biti to, le pod pogojem, da njemu osrtanfe njegove paradi-' žek, drugo pa če vse gre rakom žvižgat in po drogi strani so pa zopet taki, po katerih mnenju je Kristus učil: "tako kakor oni hočejo" in prav gič drugače. Jaz sem se vtaknil v to polemiko in mogoče jih bom sli-sal, toda kar naprej rečem, da me ne bo nič boMo, zato, ker sem povedal, prav kot mislim, da je res. K'Le .prepirajte se, le kikiri-3cajte. vsak me. svojem ljubem kupčka, saj domovina lahko joka, zdaj se je že privadila, če ji slučajno zmanjka solza, naj se pa krokodilovih prSi-je." VStraj mi je prišel v roke Bolletin United Yugoslav Belief Fund. V buletitm proeijo prijatelji Jugodavije, ki so ve činoma Aaaaerikaaei, pomoči za Jugoslavijo. Zdravstvene potrebščine se pošiljajo že nsedsj, m zbira se pa tndi obleka za obubožane, ki bo dostavljena 'takoj, to ge preneha s sovražnostmi.. Na toliko krajih se K N J10A R NA ■ - Slovenlc Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovac Spisal Iran Albreht Cen M centov S*Ml Artar BenKde 75 Listki Spisal Kaavar lSCSko; 144 str. Cena TI tat« Cena 75 centov Spisal Alojs JlrasHc Cena M centov LETOS 1Z&LA Ko smo gti t morje bridkosti Spisal Be v. K. ZakraJSea Knjiga pripoveduje, krito Je Hitler naslavljal limanice In aanjke to priprarljal " strap" sa Jngostovaue In njHurvo tevo fc -dolgo prej *ot jo^^e ■apadeL Knjiga je ▼ platnu vezana In Ima 207 etranL Oena $2.— Malenkosti Spisal Ivan Albreht Zločin in kasen \ Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA . CeaaJJL— Živi izviri Spinal Ivan MatfiM Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je t trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih počet ko v v starem slovenstvu do danainjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platno veaa&o Cena $2— *TOW TO BECOME A CITIZEN OP THE UNITED STATES" V tej knjigi so vsa p Je to tarmeeje v aplofinem. Obrtno knjigovodstvo' 258 stranL esana. — Knjiga J* aaawnjena v prvi trati aa stavbno, nustno In atrtjne kljačav-nlčaratvo ter ieleaollvarstva •1— S Ako naročite knjiga, priložite k ah U. & "GLAS NARODA" P= NEW KOBK THURSDAY, SEPTEMBER 23, 1943 V81ANOVUEM L UW P OD SVOBODNIM SONCEM ROMAN — Spisal: F. S. FTNŽGAB. —-—---18--~----— Tedaj pritežijo nenadoma od vseh strani starešine Slove-nov in začudeni sporočajo: — • "Antje so izginili! Tabor je prazen! » Tunjuša je vzela noč!" Svarun je pritisnil roke p rsim, stisnil ustnic? in se vrnil v >otor. Šele proti poldnevu se je zopet prikazal. Na njegov obraz je leglo nekaj kamtenitega. Globoke brazde so bile še globlje in trde kakor razpoko v skali, kjer jih izdolbe kap lja v stoletljih- Sklenil je. da se napoti sam v deželo Bi-zantincev, da prižene vsai nekaj plena domov po tako sit. Brhko, redečelično dekle je piji3!o na nov dom kot nevesta in tam se j"e začel njen križev pot- Moževi bratje in sestre so odeli od hiše, mož je «el tudi po svetu, «tara dva sta pa donta sitnarila. Breme, ki ga je mlada žena prenašala, je bilo pretežko in zgodilo se je. da je mar sikatora ov**nela kot cvetlica v suši in nešteto jih je tudi leglo v iprerani grob. (Mnogo kmečkih otrok so da li očetje učiti k raznim roko delcem in podjetnikom. Mislili so si. ker ni za vs-i prostora doma, se naj pa np^ drug način preživljajo- Tukaj je pa s ledi: o zopet novo razočaranje-Rizni mojstri: čevljarji, krojači, kovači, mizarji, meearji in drugi, so radi jemali k sefci vajence, da so jim po tri leta T2 Advertisement Advertisement Advertisement daljSe zimske noči na ovnovi kozi. DEVETO POGLAVJE. Barbari, ki so prebivaji krog Bizanca po Evropi in po Aziji, so na zimo radi zahajali v caasko mesto. Nekateri so vlačili dragoceno krzno s e>eboj, da so ga prodajali, drugi so hodiii zamenjavat žlahtne kamne za tkanine in steklo, orožje .'n konjsko opravo. Toda ljudi s takimi nameni ni bilo veliko. Poglavitne množice so tvorili klateži in potepuhi, ljudje brez doma in brez svojcev, ki so 'živeli od dne do dne, ka-tt rim je bil gospod, kdor jim je nasul več jedi in namočil boljše pijače. Bili so hinavci, zavratni moriici, pretepači in tatovi, fodci "T aekaUri sicer ne razbojnijri, toda lenuhi. delalTrast^nj." Kadar se' je pa ki so lajsi jedli podarjen kruh, kakor da bi sami sejali in zeli. kateri vaienec izil?n in ^ Prfemnoge so mikali zaninmi dogodki in -bizantinski crr- hteval izpričevalo, se je moi-W To so bita nemirna bitja, ki so nesrečna v redu m po- ^ na v,e ^^ izg0TtkTja} koju, ki nimajo obstanka na svoji postelji in pri svoji mizi; samo ven, v gvct, brez smotra in namena. Radovan in Iztok sta se ponoči spustila na dobro oesto, ki je držala od Donave čez Balkan do Bizanca- Hodila sta spešno, da bi se čim dalje odtegnila, taboru, preden bi ju pogrešili. Proti jutru sta zaslišala konjaki akokot 44Za nama gredo," omeni Iztok. "Sinko, ne boj se! Kdo bi bil tako neumen in tako moder, da bi mu kanila v pamet taka misel! Iztok na poti v Bizanc!" ' Topot se je bližal; Radovan je tldil, da se ni ničesar bati, pa jo je vendar pobrisal v gosto grmovje ob cesti in potegnil Iztoka za seboj !Ni=ta dolgo seckla v skrivališču, ko se pri-drevi konjiča mimo. - - 14 Tunjuš I" sikne Radovan. "Tunjuš!'' ponovi Iztok. Huni se niso ozrii ne na levo ne na desno; kot privezani .«o sedeli na konjih. Nekateri so se naslanjali z glavami na konjske vratove in dremali, dasiprav so jezdili silno hitro. Radovan j? dvignil pest, ko je odvihral mimo rdeči plašč. "Sinko, Tunjuš je er.rtJljivec! Boj se ga! Živi ob zvijači!" "Pa je dober mojemu očetu!" . "Tvoj oče je slep, če misli, da r.iu je. Radovan, ki ce-stuje od Visle do Bospora, vse ve. Še enkrat: Tunju-š je smjdljivec, malopridnež, -snetjavec " "Upravdi se laže, Slovene čisla!" "Hahaha! Upravdi se laže in ne laže- Njegov hlapfc je! Med nami čeljusta in zabavlja čezenj, v Bizancu 3e plazi po vseh štirih z rilcem ob tleh kakor prašič in liže Upravdi čevlje. Med Slovene pa trosi razdor." Razdor?" se začudi Iztok. "Aii no ves, da so An t je nocoj izginili preko Donave, ne da bi Čakali posveta današnjega dne? Kdo jih je podpih-liilt Tunjuš, 6netjaveo! Vse sem zvedel od An tov!" Pelcet se jo oddeljiL Zlezla sta LZza grmov ter potovala naprej. Bilo je temno jutro. Pokrajina neobdelana in zapuščena. Tiho sta spela popotnika po cesti. \ Iztok je povešal glavo. > Megleno jutro, smrtna tihota,, ponočni beg brez slovesa od očeta, od Ljubimce, vise ga je prevzelo, da se mu je užalilo- Skoro se je kesal, 'ker jte z begom prizadel očetu bridkost, kakršne mu ni vseh de«vet njegovih bratov, ki so padli pod mečem. In £e to grenko razočaranje la je Tunjuš hinavec! Ko bi imel lok in strelioo in da je bil blizu tega Huna, brez pomisleka bi bil sprožil. Vleklo ga je s silo nazaj, da bi šel v talior in povedal očetu o hxmskem izdajstvu. Še niže je povesil glavo. Njegov korak je skoro zaostajal za Radovanom. Ta ga je tiho opazoval. Nekajkrat ga je pogledal po strani in mn z veliko izkušenostjo brai z lica notranji boj. "Pa se vrni, sinko!" Radovan :je je nenadoma ustavil. ' Iztok se je prebudil kakor iz sanj. "Vrni se Iztoče, toži se ti po domu! Ni krat&očasna, takale samotna pot, po kateri hodijo ubogi godcu Vrni se, še je čais!" "Ne, očka naprej, naorej! Zamislil sem se, kar si govoril o Tunjušu.. Zato je bilo žalostno moje srce^" "Torej naprej! Pokonci glavo in pozabi! Na večer sva gotovo že v veseli družbi!" Iztok je dvignil glarvo. pozabiti pa ni mogeL Iskreno je želel in sveto prisegel na Perona, da se mora srečati s Tun- jueem. • Proti večeru sta zagledala pred seboj prijazno dolino. Preprežena je bila z obdelanim, poljem, na rebri je slonelo nekaj koč in ob cesti je samotarila majhna trdnjava. 'Kred vasjo je gorel cgenj. /j "Vas Vreza," omenTRadovan. ■* "Tisti ogenj ntetijo popotniki kakor midva. Družbo sva našla!" da izpričevala ne more še dati itd. MJojster si je mislil, če izpričevalo da, potoni bo nmo izučeni mladi mojster odprl delavnico sam zase in tukaj bo zopet konkurenca. V resnici pa dela 7« večje število mojstrov ni bilo,.kakor se je prebivalstvo množilo, tako se .te tudi •zseliovalo. Nešteti mladi licenci =o zaman ubijali čas, kajti v. a njih učen op, t jim ni mogla pripomoči, da bi si zagotovili vnino in srečno bodočnost. Koliko naših mladih ljudi se je •nresclUo v Ameriko in druge kraje in za tako delo, ki so se •m v domačem "kraju izučili, niso •prijeli. . Ne?teto fantov tudi ni veselilo, da bi dolga. tri leta sču-žili vojaščino in za tako malo plačo, da ni zadostovala niti za tobak. Kateri je le imel priliko in če m n je bila sreSa mila, pa je zapustil domovino in nikol: več se ni povrnil. Tako ®o je neštetokrat pripetilo, da ?o stariši kljub temu, da so od-*?ojili vfČje število otrok, osta-na stara leta sami. Ko jih pet odhajali v tujino, največ v .Ameriko. Tako se je ponavljalo od Heta do leta in marsikje se je opazilo, kako se je' gradilo « pomočjo denarja, ki, -je bil zaslužen v tujini. Seve-I da vsem sreča ni bila iyila, ne-J šteto jih je našlo smrt v tujini in ženske so z otroci zaman J čakale moža in gospodarja, kij ga je smrt pobrala daleč od( njeri'egn doma. Nekateri so si v tujini nakopali bolezen, doma so dalje hin in končno dokončail živlienj?ko pot. Istočasno, ko so eni gradili,! in se mučili, so pa drugi deteli! haš obratno. Kakor sem že o-menil, se je neštetokrat pripetilo, da je oče izročil gospodarstvo napačnemu sinu. Ko sta stara dva umrla, pa je šlo posestvo rakovo pot. En dela-mrznež je poiskal drugega in tako sta se združila kot dva bratca, ki sta enakega mišljenja. Začela sta se vzpodbujati in delati korajžo, da se v drugih krajih lepše živi. In tako' =e jo nekoč zgodilo, da je počil da bodo šli nekateri gospodarji kupovat* posestva nekam na Štajersko. V glavo so si zabili, da je tam r.n Štajerskem vse drugače in bout a better future for the Slovenian, Croatian and Serbian ]>eoples? Vas priselil tujec in s tem „ie bila zadana rana, ki je začela razjedati domaenost in cepiti elo^o. Nekateri gospodarji, ki so odhajali po svetn, da čimveč zaslutijo, s tem poolačajo dolgove in si popravijo stanovanja in lil eve. so od časa do <*asa Virihpjali domov, malo popravili. "potrošili denar in nato zo- (Nadaljevanje crhodniiS.) "SPANISH In 28 UGS50NS" — Span-Mlna T MMib nalogah. — Španako-an-deika slovnica. — Spisal Jo Je B. D. L' Cortina, ra knjiga Je popolna in prav nič prikrajšana. Od prve do ndnje strani Je je popolnoma Ista, kot jo Je pisatelj napisal In kot je bila prvotno izdana