90. številka.
Trst, v sredo dne 30. marca 1904.
Tečaj XXIX
Izhaja r«ii dan ~9m
I a« ob nedeljah in praznikih) ob 5. nri; ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
'•taaezae številke se prodajajo po 3 novč. (6 stotink) •»noph tobakarnah v Trata m okolici, Ljubljani, Gorici, ^ji, Kranju, Manboru. Celovcu, Idriji, £t Petru, Nabrežini, Novemmestu itd.
**« nfr®čb® ema "Prava lista „Edinost*, • IM Molili piccolo stv. 7. - Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. C«oe oglasom 16 stotink na vrsto pe it; poslanice, osmrtnice,
javne zahvale in domaći oglaai po pogodbu
ccocc; TELEFON itv.
870.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč J
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 srcn, 3 mesece 6 krom. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne o^ra Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefraokovani
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torro bianoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konnorci1* lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 19 Poštno-liranilnični račun št. 841.652.
Vojna v vztočni Aziji.
(Brzojavne vesti.) Veliki knez Boris.
MUKDEN 20. Veliki knez B ris Via HimirovM; je dospel semkaj.
Bitka med Rusi in Japonci.
SE U L. 29. (Reuterjev bi. 6). Tukaj se govori, da se je vršila baje bitka med mestoma Andžu in Cengšu, v kateri je bilo ubi-tb več Japoncev ia Rusov.
Ruske vojne ladije.
KADIKS 29. Ruska križarka »Aurora« in ena ru*ka tor|>edovka ste dospeli v tukaj-;ije pristaniš5e.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 29. Posla nska zbornica je imela danes formelno sejo, na kateri je predsednik priobč i, da je magnatska zbor niea v dveh s>ojih zadnji.i sejah reš la zi-konske predloge. Potem, ko bo poročevalci upravnega in finančnega odseka zbornice predložili več predlog, je b.la seja zaklju cena.
Ogrska magnatska zbornica.
i Brzojavno poročilo.)
BUDIMPEŠTA 29. Magnatska zbornica je spre ala v današnji seji proračun za 1. 1903, potem predlogo o hrvatskem provizi riju in predlogo glede odprave tlužibnih kavcij. V debati o proračunskem zakonu je izrekel grof Štefa-i Keglevics nado, da ba vlada v svojem delovanju izvedla načelo na godbe od leta 1867 in načelo liberalizma ter da bo na poli u narodnega gospodarstva, v prašanju glede armade in zlasti pri sklepanju gospodarske zveze z Avstrijo postopala v zinislu omenjene nagodbe.
Govornik se nadeja, da bo ministerstvo delovalo na to, da ee armada narodu prikupi ter da zadobi na drugi strani čutstvo ogrske mladine v Vojski svojo veljavo. Zadnje ogrske vlade so zapustile pet liberalizma ter s> zavedle ogrski parlamentarizem na kriva pota. Govornik je pjtem razpravljal o liberalizmu na verskem, g »spi d irskem in parlamentarnem polju, nadejaje se, da bo vlada v bodeče onemogočila motenje perlamentarnega življenja bodisi na mirni način, bed si, ako ne b.» drugače m >žno, z drug mi sredstvi. Govornik je izjavil, da sprejme proračun. Grof Ferdinand Zicbv je izrekel svoje prepričanje, da se z izvajanji predgovornika ne vjema vsa magnatska zbornica in je izjavil, da sprejme predlogo.
Brzojavne vesti.
(rlavni shod kmetijske dražbe.
DUNAJ 29. — Današujemu letošnjemu glavnemu shodu kmeti ske družbe sj pri
PODLISTEK.
50
Teodora.
Povest
Hrvatski Bpisal Evpenij Kumieie, prevel J. S.
Drugi del.
Torej je niste mogli nikakor rešiti, ko se je vrgla v vodo ? jej je Jovanino pretrgal beseda.
—	Nismo, ali če mislite, da bi se mogla poročiti po Kož ču, si zašijem kaj, treba, da pripravim, ker veste...
—	Da bi bi: takog »oklicali na pomoč kakega mornarja ... ne ne, bilo bi prekrasne, ali da ste jej vrgli v cisterno kak dreg, kak aedček, pa bi se prijela zanj, dokler ni bila voda do grla, m;slimo . .. Franciba, ali ne s'isiš ? je Jovanino hkratu prenehal z besedo, stegnivš: svoj vrat.
—	Ćujeir. Utegne bili Teodora z očetom.
V nočni tišmi je b lo čuti ropotanje
kočije, ki te je kmalo na to ustavila pred DakiČevo hiše. Jovanino je imel že več let ključ železnih vrtnih vrat. Dala mu ga je
sostvovali zastopniki ministerstva za poljedelstvo, camestništva trgovinske zbornice, več odposlancev kmetijskih zadrug in tudi za-«to( n ki kmetijskih družb iz Gradca, Celovca, Ljubljane. Krakova in Trsta ter nemškega oddelka deželnega kulturnega sveta za Češko in M )ra vsko. Potem ko je glavni zbor odo-i,ril poročilo uprave in ko so bili priobčeni sklepi včerajšnjega zborovanja delegatov je shod soglasno sprejel resolucijo, v kateri protest ra proti vsaki tarifni ugodnosti pr: uvažanju ital jenskih vin. V resoluciji se po življa vlado, naj se drži minimalneg-t carin skega posiavkd 48 kroi na 100 kilogramov vina, ter se naglača, da se ne sme več žrt vovati koristi avstrijskega vinogradstva, četudi se n:ma z Italijo več skleniti pogodbe.
Po kratki debati je potem zbor sprejel resolucijo — mnogo članov se je glasovanja vzdržalo — v kateri se je ieti izjavil za uslanovitev fakultativnega mestnega prevzemnega urada na dunajskem semnju za klalno živino. Zbor je pa odločno protestiral proti temu, da bi ustanovitev takega urada iftiela obligatorični značaj.
Dogodki v Macedoniji.
CARIGRAD 29. Danes sta odgovorila poslanika sporazumnih velesil Avstro Ogrske in Rusije na turško noto od 24. t. m. Poslanika zahtevata, da ima pri novcosnovanem orožništvu biti 60 inozrmskih častnikov ter sta izjavila, da se tikoj poda general De Giorgis z odposlanci velesil na določeno mesto, za katerimi pride najprvo nemudoma 25 inozemekh častnikov in da se bo to število po potrebi povišalo. V odgovoru stoji opazka, da se bo tudi določilo primerno število pod častnikov.
CARIGRAD 29. Turška vlada je priobčila poslanikom* sporazumnih velesil, da Bte 27. t. m. dve bolgarski četi prekoračili mejo ter da je bil pri tej en pcž galec vasi Belo v sandžaku Sares ubit.
GAETA 29. Cesar Viljem in kraljica udova Margareta sta ee podala z ladije »R3 Umberto< na krov jahte »Hohenzollern«, kjer je bil obed.
Od 4. uri popoludne je zapustila kra-Ijica-udova jahto ter 99 odpeljala v a u ton: o bilu ob živahnem pozdravljanju prebivalstva v Terracino.
Francozki ministerski svet.
PARIZ 29. Ministerski svet, ki se je vrš i dane* v palači Elvsee, je odobril glavna določila pogodba, ki se ima skleniti z Italijo gleda varstva delavcev ter je dovolil 1 mili jon frankov za prebivalstvo ttoka Reunion, kateri je dne 21. t. m. opusu šil ciklon.
Francoska zbornica.
PARIZ 29. Na razpravi o naknadnem kreditu za mornarico je interpeliral posl. Chaumier o razmerah, ki vladajo v isti, tsr je ostro napadal upravo miniBtra mornarice Pelletana, kateremu je očital pomanjkanje
bila Fr-incika, pak se je reklo, da se je Iz gubil. Zaželel je kuharici lahko noč in pohitel na vrh vrta in se spustil domov po potu ob pokopališču.
Kraccika je vzela svečo in je hitela odpirat velika vrata. Na n en pozdrav je kapitan Dakič samo pokimal z glavo in je stopil v h:šo. Celo mu je bilo temno, pogled o-ter in mrk, brada osivela. BI je malce pnpognen. Francika je nosila pred njima svečo, a vsi trije so šli tih?, ne izustivši niti besede v prvo nadstropje, v veliko sobo, kjer se je jelo.
DakiČ se je težko spustil na stolico, se uprl z lahtoma ob mizo ter naslonil čelo na obe roki. Djigo časa je sedel tako, a potem je odkril obraz i a uprl oči na Teodoio, ki mu je sedela nasproti n ga gledala žalnstao. B la je bleda, v očeh eo jej blestele solze. Oče jo je na Matuljah, stopivši iz vagona, poljubil na čelo in jo vprašal, da-li je zdrava ia ksko da je Luciji. To so bile njegove edine besede. Sedela sta v kočiji, oddrdravsi od postaje proti Baniji po lepi cesti z dol-
reda in metode. Minister je tudi odložil grad njo to p?dov in podmorskih ladij. Govornik je nadalje izjavi1, da ni imel Ptlletan pred proračunsko komisijo drugih izgovorov, kakor da je kritikoval upravo svojih prednikov.
Kuga t Indiji.
BOMB A Y 29. (Reuterjev biro). Glasom zadnjih poročil se razširja kuga po vsej Indiji. Število do 19. t. m. za kugo umrlih znaša 40.527.
V Pundsabu in v osrednjih pokrajinah jih je umrlo največ, namreč 20.000. V provinciji Bombay je bilo #500, v B^ngahnu 5000 smrtnih s učajev.
Umor nemškega pedkonzula.
BEROLIN '29. »\Volffo/ biroc poroča iz Buenos Ayres, da je neki italijanski berač umoril iz maščevanja nemškega podkonzula v Salti. Morilec je bil aretovan ter pride pred sodišče.
Štrajk.
ROUBAIX 29. Število delaveev, ki so izostali od dela je znašalo do danes rjutraj
1500.
Deželnozborska volitev.
TRBIŽ 29. Na deželnozborski volitvi za volilni okraj Trbiž Podklošter je bil izvoljen poslancem nemško napredni kandidat Martin F.scher z 289 od 563 oddanih veljavnih glasov. Slovenski kar.didat Fran Grtfenauer je dobil 172 glasov.
Žrter atentata.
LITIH 29. Topničarski častnik Papyn, ki je bi povodom anarhističnega atentata težko ranjen, je dane* umrl.
Italijanska kraljica-udoTa.
PIM 29. Kraljica-udova Margareta je odpotovala danes zjutraj v Teračino, kjer ee SLide s c sarjem Viljemom.
Cesar Viljem na potOTanjn.
NEAPELJ 29. Jahta »Hohenzollernc, na kateri se nahaja cesar Viljem je odplula danes zjutraj proti Gaeti.
GAETA 29. Cesar Viljem je dospel semkaj na jahti »Hohenzollernc ob 11. in pol uri popo ud ne. Kraljica Margareta je pa došla semkaj ob 11. in tri četrt ter je bila vsprejeta od načelnikov oblastnij. Mnogoštevilni množica naroda je kraljico živahno pozdravljala. Mesto je v zastavah. O poludne se je podal cesar Viljem z jahte »Hohenzol-lern« na ladijo »Re Umbeito« obiskat kraljico Margari to.
Potres v Švici.
FREIBURG 29. Včeraj ob 2. uri 23 minut popoludna se je čutil v Kantonu Frei-burg potres.
Dividenda.
DUNAJ 29. Glavni zbor »Landerbanke« ja odobril soglas-no predloge upravnega Bveta. Od 4,894.716 kron Čistega dobička je zbor določil 4 milijone za 4 °/0 dividend d ; po dotaciji rezervnega fonda in vplačanju tantiema
pride 100 000 kron v penzijaki zaklad, ostanek 666.950 kron 99 pa prenese v novi račun.
Vojaški zgodovinar utonil.
OLDENBURG 29. Vojaški zgodovinar generalni major izven službe Letov-Vorheck je padel včeraj b kolesa v kanal Hunte Ems, kjer je utonil.
gimi ovinki. Oče je dolgo molčal in pogle doval Banjo, kjer se je lepo razločevala njegova hiša na mesečini. Teodora si je skrivaj otirala solze. Ko so bili ž j blizu morja, jej je rekel oče iznenada : Včeraj sem prodal ladijo. Parobrodi so nas ubili.
Teodoro se razveselile te besede, ker jej oče odslej nstane doma in ne bo več sama s Franciko. Se enkrat je vprašal Te-oioro, kako je Lucji, a ko je kočija dospela na Banjo med bele hiše, obsevane od mesečine, se je njegove čelo zmračilo, ob misli na ljudi, ki bivajo v teh h ših. To so bili ljudje, ki so se veselili njegove nesreče, bro-dolastniki in kapitani, katerim se ni izneverila žena ter utopila, Brečni in veaeli, uživajoči Bvoj mir, svojo rodbinsko srečo. Tako je razmišljal, dokler se ni kočija ustavila pred njegovo hiš j najlepšo na Banji, ali žalj&tno in pust>. O/r' se je na njeto [ ročeljf, pak izdihnil t;ho : Doma smo !
(Pride še.)
Vsenčilišćno vprašanje in vprašanje sprave meft Slovani in Italijani.
Javni shod političnega društva „Edinost- pri sr.
Ivanu dne 27. marca 1!»04.
(Dalje.)
Stališče političnega društva »Edinost«.
Šb nikdar, odkar žive Slovenci v sosedstvu z Latinci, se nieo nahajali v tako čudni in težavni poziciji, kakor se nahajajo sedaj. Stolefa bo se borili za svojo ekzistecco proti večnemu neprijatelju. Skozi stoletja so bili zatirani, tlačeni. Oni, ki so nekdaj Bezaii tja v furlansko planjavo, do laškega Vidma, so se morali umakniti do kraških skal. A tudi umaknivši sr, eo sa morali dalje borili za svojo ekzistenco, ker neprijatelj sili dalje tudi na ta naša tla, da bi zagospodaril tudi tu. In zagospodariti hoče tudi v Istri, da bi se njegovo gospodstvo raztezalo do druzega morja na vztočni obali Istre, da bi se tako uresničilo proročanstvo Dante-ja : tam naj bi bil mejnik Italije. Večstoletni boj ni še končan, le orožje v tem boju se je menjalo. Boj se vrši sedaj na političnem, gospodarskem in socijalnem polju. Da, ta boj ni le naroden in političen, ampak tudi eminentno gospodarski boj. V Istri se morajo boriti tlačeni proti tlačiteljem; reveži, delavci, mali gospodarji se morajo boriti za svojo gospodarsko ekzistenco proti premoči kapitala : proti nad-vladju veleposestva in onih, ki imajo trgovino v svrjih rokah.
A sedaj, potem, ko smo skozi stoletja, j si šali le bojne klice, sedaj nam je zadonel , nenadejtno, kakor iz viš h »fer, glas o miru, ! o spravi. Opustimo naj boj in naj se dome-nimo za mir, češ, saj smo vsi bratje, vsi ustvarjeni po božji podobi ! Bolje da bo za naB vse, ako živimo v miru med seboj in ako ee zložimo za skupno obrambo proti tretjemu, proti — Germanu. Culi smo glas, da naj nam Italijan ne bo več zatiralec, ampak zaveznik.	t
Odkrito moram priznati — je vskliknil govornik — da me je ta glas prijetno izne-nadil in v nas vseh je gotovo našel simpatičen odziv. Saj to gotovo ni prijetno, da moramo vedno stati na straži, kakor bo stali nekdanji graničarji v prejšnj h časih proti turški nevarnosti, da moramo stati vedno na straži in porabi ati vse svoje moči le v to, da si ohranimo svojo ekzistenco. Kako koristno bi bilo za naB, ako bi te sile mogli porabljali za kulturelno in gospodarsko pov-zd go našega naroda ! Pa tudi za Italijane bi bilo koristno, ako bi prišlo do miru, ker ona premoč, proti kateri f=e borimo, tlači tudi italijansko ljudstvo. Izjavljam torej, da radostno pozdravljam idejo pomirjenja, ker ta ideja je lepa in vredna, da razm sljamo, kako bi se uresničila.
Ali prva dolžnost politika je, dn se ne daja zavajati od momentannih utisov, in da se ne prenagli v svojih sodbah in Bklepih. Politiku treba res navdušenja, ker brez t?ga bi le prehitro obnemogel v težavnem boju ; ali navdušenje za kako idejo ga ne sme zavajati do prenagljenih ukrepov in korakov. Vb k lar mora dobro premisliti in preračunati, da li bo to, kar misli storiti, koristno, in — da li je možno ? ! !
Tako moramo misliti in računati tudi ozirom na idejo spora2iimljenja z Italijani. Ker se s to idejo bavijo novine, javost in poklicani faktorji, si moramo tudi mi povedati lice v lice, kako sodimo o pomirje-nju žnjimi, s katerimi imamo opraviti sleherni dan.
Prva raša dolžnost je, da se vprašamo: kdo je za spravo, kakor bodi nje cilj in pod katerimi p goji bi mi hoteli privoliti v spo-razamljenje. a kaki eo pogoji od strani drugih ? !
Idej a fe je porodila v deželnem zboru dalmatin*^ m, a sedaj si trudijo za nje uresničenje soeebno zastopniki češkega naroda. Pa tudi italijanski Trentinci bi radi videli, da pride do p mirjenja med Italijani in Slovsa'.
Kar se tiče Cehov, je gotovo, da oni ne žele teg t t<.iiso iz ljubezni do miru, ampak iz drug h \ aŽD:h praktičnih razlogov. Oni b'jejo lm 1 star boj z Nemci in vlado. V tem baju i porabljajo vsa sredstva in zadnje Čese tu'ši r-k raj na sredttva parlamentarnega boja: r.bstrukcijo. V tej borbi eo sicer jugoslovanski toslanci vsikdar s simpatijami spremljali Čeh*, toda do tega ni prišlo, da bi se bili očita<i pridružili obstrukciji. Sedaj še le eo se j»j£ >»lovan*ki poslanci očitno in povsem j <» tavili na stran Čehov proti Nemcem n i r .ti vlad;. Pa tudi Poljaki so nekako za<- i ee evojim nastopanjem podpirati zahteve < -hov. S to evolucijo v postopanju Jugo=;l v m.,v in Poljakov v zadnji čas se je pozicija Ceh v precej včvrstila. Ali da še bolj oj .r i d to svojo pozicijo in dokažejo izlast. nuvzgoraj, da je vse nezadovoljno se sedanjim stanjem stvari, gre njih stremljenje za ten>, «ia bi tudi Italijane pritegnili na svojo urir. A da povspešijo ca tof jim je veliko e* I*e na tem, da pride do kakega pomirje:. a med nam: in Italijani.
(Pride še.)
Rusko-japonska vojna.
Trst, 29. marca 1904.
0	najnovejšem napadu na Port Artur imamo m o še uradna poročila it Petro-grada Ti kratka poročila o napadu potrjujejo, d3 j i poskus Japoncev, da bi raprli portar'u s co luko, popolnoma ponesrečil. Japonske tjrpsdovke morajo govoriti o sreči, da si sploh še ušle ruskim ladjam.
Cim ;e viceadmiral Makarov prevzel pove. s.vo nad p rtarturskim brodovjem, zavel je nov pv-žeji duh v gibanju in delovanju tega l>r d vja. Iz obrambe prehaja tudi v nasko te. Takov sijajen izgled je podala tor-pedovk- K t rala r: ca »Silni« v jutro dne 26. t. m., ko je sijajno vrgla proti 6 japoaskim torj>e 1 v kam. Kar velja o prihodu Makarova za dogoise na morju, to isto emeojo priča koveti o p ihodu geaerala Kuropatfcina na bojišče g ede dogodkov na kopnem. Vojni dogodki se ekoro začno živahno razvijati. To čutijo in slutijo tudi Japonci in to jih dela še bo j nervozne, uego so že tako in tako. Vzrok njihovi cervoznosti je v pomanjkanju vape hov na bojišču in — to treba vedno in vedno povdarjati — v finančnem položenju doma. Pričakovali so v s peh za vspehom na bojišča i-akor so jih imeli v vojni s Kitajci. Vap* h io izo3tali, njihova finaccijelna sred stva pa 7.e pojemajo in so blizu že izcrpljeaa. Že p > rajanjih brzojavkah ni bilo veS dvomiti, da sa Japonci pripravljajo na nov po skus ni novem mestu — pri NiuČvangu m bodo skušali prodreti v reko Liao, katere led se je začel tajati.
1	z ianašnjih poročil pa je razvidno, da Rus: pričakujejo ta napad in se temeljito pripravljajo nanj. Konsuli v Niučvangu so že obvešče i', da je tam proglašeno vojno stanje, a ustje reb.e Lso Rad zaprli z mi nam .
M smo naglašali že včeraj, kako nevarno pjdjetje bo to od strani Japoncev. Ne le, da jim Rusi pripravljajo pri Niučvangu grozan vsprejem, ampak tudi portartursko brodov e jim utegne postati usoden sovražnik za hrbtom. Niučvang je jako važna strate gi5na točka, ker se tam stikajo železnice iz Muki'ena, iz glavnega ruskega tabora, iz Port Arturja in iz Tienčina, oziroma Pe kinga. Japonci morajo privesti tjakaj najmanje trideset do štirideset tisoč mož. V ta namen trebajo 30 do 40 transportnih ladij. Te morajo biti spremljane po vojnih ladijah. V ta namen se bo moralo brodovje admirala Tog > rtzdeliti. Ob taki razdelitvi pa bo ru sko brodovje pod poveljstvom Makarova vršilo ulogo, ki bi mogla postati usodna za ves ta japonski ogromni transport. Opozarjamo. da je namignil na to že pred par dnevi vojaški sotrudnik »Politike«, rekši, da bo poguben za Japonce vsaki poskus izkrcava-nja pri Niučvangu, ako ne uničijo popred brodov;a Makarova in vojske Kuropitkin9. A to t rodo *je in vojska sta intaktna.... Ja-
ponci slutijo, da je zanje že odbila ednajsta ura. Zato hočejo forcirati, zato hočejo pri Niučvangu igrati na bami[ue. A kdor igra na ban<jue, mora biti pripravljen na katastrofo....
Včeraj so londonska poročila tudi govo rila, da hočejo Japonci napasti in vzeti trdnjavo Vladivostok. Ne treba praviti, da je to le londonska pobožna želja. Da bi ga hoteli vzeti, to že verujemo, ali da ga vzamejo, tega ne verujemo ! Treba le imeti na umu, da je Vladivostok trdnjava prvega reda, kakor so Kronstadt, Port Artur itd. Oborožena je silno.
Nad vse značilno je, kakor je znani vojaški sotrudnik lista »Berliner Tageblatt« temeljito spremenil svojo pisavo. Do nedavno še poln pereče graje na adre-o ruske vojske in poln slavospevov za Japonce, izreka sedaj ojstro grajo o vojevanju Japoncev na morju. Britko jim očita, da menda niti tega ne vedo, da veliki topovi prenašajo in pretrpljajo le kakih strelov, a potem da eo povsem nezanesljivi glede zadevanja v cilj. Oni pa da streljajo tja v en dan brez načrtov in brez korist'. Posledica temu bo, da bodo i me.i v odločilnih aferah na morju — slabe topove, ali z dragimi besedami — pravi — : dokler ne dobe novih topov, bo Jo ladije neobo rožene.
Finančni položaj ruskega rudeče^ra križa.
Na željo carjevo se je vršilo dne 20. t. m., kakor poroča »Grazdanin« ministersko posvetovanje glede pomnoženja denarnih sredstev ruskega rudečega križa. Na tem posvetovanju je bil zavržen predlog, naj bi se naložil naknadni davek na poine liste za inozemstvo ter je bilo sklenjeno, da se poviša davek na vožne listke. Tudi je bilo ob tej priliki konstatirano, da je finančni položaj društva ugodneji, nego se je mislilo. Društvo ima nedotakljiv zalog od 6 milijonov rubljev ia kapitala v gotovini za 800.000 rubljev. Pričakuje se, da bo do 6 miljonov dobrovolj nih prinosov.
Slovanske simpatije do Rusije.
Petrograjski mestni svet je prejel izjavo simpatij od parižkega mestnega zastopa, v kateri isti povdarja, da je hotel s to izjavo protestirati proti mednarodnim sovražnikom dvozveze. Dalje je došlo meBtnemu svetu 23 slovanskih, izlasti čeških brzojavk, med temi eca iz Kostelca, katera hvali francozko av strijsko rusko zvezo, ki bi storila konec »pan-germanistiškim ekspanzivnim žejam«.
Aoglež o položaju t Port Arturju.
Neki Anglež, ki je več let bival v Port Arturju in Šangaju, slika položaj mesta mnogo ugodneje, nego se sodi na mnogih krajih. Hiše so preveč raztrešeoe, da bi mogle posebno trpeti od strelov. Mnogo japonskih granat ni niti eksplodiralo, ker bo te granate proračunjene samo za oklopnjače. Mesto je bogato preskrbljeno z vsem in železniški promet je tudi popolnoma svoboden. Port Ar turja ni možno zavzeti in tudi težavno bi bilo izstradati ga.
Torpedovka »Silni«.
Ruska vojna ladija, ki se je pri zadnjem japonskem napadu v noči od 26. na 27. t. m. odlikovala na poseben način, je uničevalka torpedov »Silni«. Ta je bila dovršena leta 1901 ter vozi zelo hitro ker ima gamo 280 tonelat b 3<s00 konjskimi silami, in zamore prevoziti na uro 26 morskih milj. »Siln;» je oborožen z enim 7'5 cm. in tremi 4*7 cm. h trostrelnimi topovi in ima 2 cevi za lansiranje. Lidija je dolga 58 m. in široka 6*7 m in nje srednja globoč:na znaša 3*5 m.
Vseučiliščno vprašanje in tržaški italijanski dijaki.
Predvčerajnjim so imeli tržaški italijan ski dijaki shod, ni kat ram so razpravljali o vseučiliščnem vprašanju, oziroma o dogodkih na Dunaju. S tem v zvezi so razpravljali tudi o vprašanju s porazu mijenja. Debata je bila razsežna in so šla mnenja precej navskrž iz-lasti glede vprašanja pomirjenja se Slovani. To pa so izjavljali dijaki-govorniki soglasno, da zveza, sklenjena med italijanskimi in slovanskimi dijaki proti brutalnosti nemških dijakov na Dunaju in pristranos'i vseučiliščnega rektorata, je bil* sklenjena brez vsacih obvez ozirom na razmerje med Italijani in Slovani v domovini. Vsprejeta je bila z večino gla sov resoluc ja, s katero :
proteatujejo proti juridični fakulteti v Roveretu in se obvezujejo, da ne bodo obiskovali italijanske univerze, ako ne bo v Trstu, ter da bodo z vso energijo nadalje
vali borbo, da dobe vseučilišče v Tr3tu ; odobrujejo povsem taktiko dunajskih dijakov proti nemškim prepotencam ter poživljajo svoje tovariše na druzih vseučiliščih, na) se potezajo za jednakopravnost glede flkademič-nih pravic; izražajo že'jo da bi prišlo do pomirjenja med obema narodnostima v deželi, ako bo dana solidna garancija za integrit9to in nedotakljivost italijanske narodne ded-ščiBe, da na ta način pride vseučiliščno vprašanje do rešitve, ki bo odgovarjalo aBpiraci-jam in potrebam Italijanov.
Zadnja točka resolucije nas izzivlje na odpor.
Lepo je in opravičeno, da hočejo čuvati integriteto svoje narodne dedščine. Samo vprašanje je tu : kaj naj vse obsaza ta njihova narodna dedsčina ? !
Mladi gospodje, povejte nam : je-li v inventarju vaše narodne dedščine tudi določilo, da Slovani ne smejo dobiti šol za svoj rez voj in svojo naobrazbo ? ! Eden mladih gospodov je slikal slovansko nevarnost za Italijane rekši : danes zahtevajo S ovenci v Trstu eno slovensko ljudsko šolo. jutri bodo zahtevali slovenske stolice na univerzi in slednjič tudi vsporednice na srednjih šolah.
Nič se ne obotavljamo in priznavamo, da bržkone bo tako. Ali vprašamo še enkrat: bo li s tem dotaknena narodna dedščina Italijanov ? ! Kako, vraga : saj mi ne zahtevamo teh ljudskih šol, Btolic in vsporednic, da bi silili vanje Italijane ! !
Mi jih zahtevamo za se, za svoje ljudij ! Naš priproBti razum ne more umeti, da bi v narodno dedščino Ital janov spadalo tudi to
—	da se drugi ne ^smejo rezvijati ! Večni odpor Italijanov proti nas m zahtevam na šolskem polju — in to tudi tedaj in tam, ko in kjer se od njih ne zahteva nobena žrtev za poinirjenje, ampak je stvar vlade, da cas zadovolji, kakor na pr. glede vzporednic na državnih šolah — ta njihov odpor opravičuje domnevanje, da Italijane vodijo o tem le politični nameni.
Čim je temu tako, potem pa ne more nikdo zameriti, če tudi mi o presojanju vprašanja italijanskega vseučilišča ne pušeamo iz vida polit:čnega momenta. Če Italijani vidijo na vsaki naši ljudski šoli in vsporednioi politično važnost, in nam olkrekajo šole kakor politično aspiracijo, kakor Bredstvo za politični razvoj, smo opravičeni tudi mi v to, da vidimo v italijanskem vseučilišču vrhno sredstvo z i politični razvoj in je odklanjamo kakor tako!
Vidite, mladi gospodje do kakih zaključkov nas feilite vi sami, da mešate dva pojma da vedno in vedno politične razloge Bilite v kulturelna vprašanja!
Ali nekaj iehaja vendar iz resolucije italijanskih dijakov, kar beležimo tu zadoščenjem. Oni prosijo zastopnike Italijanov, naj iščejo sporazumljenja s Slovani v to, da se vendar enkrat povoljno reši t:> nesrečno vseučiliško vprašanje ! Po tem takem vedo, da brez sporazumljenja z nami ne pridejo do uresničenja tega svojega postulata . Je li pa potem logično in je-li koristno za njih same da hranijo kakor del svoje narodne dedščiue zahtevo, da se mi ne razvijamo, di ustvarjajo neodpravljiv kontrast med svoje narodno dedščino in našim razvojem, da nas s tem skrajino ogorčajo, in da tako v svoji slepoti ali fanatzmu sami zagrajajo verzsl, skozi katero vodi pet do tega kar se mora zg oditi (kakor sami priznavajo v resoluciji), ako naj sploh pridejo do j ovoijnega rešenja veeuči-liššnega vprašanja: pot do sporazumljenja k nami. Zato jim ponavljamo še enkrat: dokler bodo oni gledali v naših zahtevah na šolskem polju politične operacije, sredstva za politični razvoj, dotlej jim tudi mi — dokler bo trajal narodno politični boj med nami in njimi
—	ne moremo dovoliti vseučilišča kakor vrh nt ga sredstva za politični razvoj !
na silen razvoj tega zavoda. Promet banke je v minolem letu narastel od 11 na 17 milijonov mark.
Sovi nadškof Oloinuški.
Pražki »Narodni Lisly« javljajo, da je imenovanje brnskega škofa dr. Bsuerja nadškofom v Olomucu zagotovljeno.
Dogodki na Balkanu.
Pričakuje se, da se reši vprašanje o preosnovi orožništva še tekom tega tedna, da lahko odpotuje kcmieija že k ncem tedna. Pied odhodom utegne imeti komisja še eno ali dve seji.
Vesti, ki krožijo o mobilizaciji v četrtem vojaškem zbornem okraju, se preklicujejo od strani turške vlade.
Poljska narodna obramba.
Poljaki na Ruskem se energično stav-Ijajo po robu nasilni pruski politiki. Osobito pažnjo obračajo gospodarski organizaciji polj • skega naroda na Nemškem, proti kolonizacijski nemški politiki, ki trosi milijone na leto. Izlasti povspesujejo Poljaki zadružno gibanje. Eno najimenitnejih nj.hovih orožij je njihova poznanjska banka za parcelacijo. Nemška ko misija za koloniracijo kupuje za velike Bvots premoženja poljskih veleposestnikov in jih skoro brezplačno deli med koloniste. Poljska banka za parceliranje pa skuša to prodiranje tujega elementa preprečiti a tem, da sama kupuje rečena posestva in jih pircelira med Poljake. Bink;no poročilo za leto 1903 kaže
Dnevne novice.
0 zgodovini imenovanja nekega župe upravitelja. — I', siednje Istre nam pišejo :
V predzadnjem »Narodnem listu«, izhajajočem na Volo^kem, je čitati v članku : »Lovranski Romanjoli puli presvetlega biskupa« med drugim tele besede: »Naši i crkveni poglavari počeli f-u, hvalu budi do-; bromu B >gu, poslušat č fute okolo »Piccola« i Framazone, samo zato zič su Talijani«.
Da bi utegnilo biti to popolnoma resnično, nam svedocijo dejstva, ki se od nekaj časa sem dogajajo na tržaškem ordinarijatu. Zamolčati hočem dane^, kako postopa ta cerkvena obla?t z nekaterimi duhovniki. Tako je moral n. pr. neki marljivi in goreči duhovnik zapustiti svoje mesto samo zato, ker je zahteval to kak požidovljeni magistrat; in še več druzih takih slučajev je. Iz najnovejšega časa hočem omeniti samo en epohalni čin tržaškega škofijskega ordinarijata, kateri čin je v vseh, izlasti pa duhovskih krogih škofije, vzbudil veliko ogorčenje. Ta čin se je baje izvršil po nasvetu in na ukaz per excellentiam klerisalne »Krstic-židovsko-libe-ralne lige«.
Čitateljem cenjene »Edinosti« je vsaj površno znana fcfsra o imenovanju novega župnika za Kringo, kjer se je nekemu kar-ditiatu očitalo, da je hotel dobiti to župn j-sko m t sto na način, ki je v eeikvenem pravu ožigosan. Vsa stvar je došla tudi tržaškemu škofijskemu ordinarijatu do znanja, ki je to stvar preiskoval in ni hotel na podlagi danih dokazov dotičnika imenovati definitivnim župnikom, čeravno ga je patron pazinske gosposčine prezentira!.
No » Krstić ž dovsko liberalna« liga seje v svoji veliki skrbi za procvit sv. kfct>lišk« cerkve zarotiia, da mora omenjeni kandidat na vsak način priti za župnika v Kringo, ker da je isti obljubil, da bo delal vse p > nje želji. Pa hajd do vsemogočnega ligaši Mracha v Pj^z u, ki ima dovoj krivonosih prijateljev v Trstu, da pridobe Presvetlega za svoje podjetje.
Ia taktično so imeli vspeha ti koraki. Te dni je bil gori označeni kandidat res dekretiran za Kringo ; sicer ne kakor župnik, ampak kakor župe-upravitelj, kar je še slabši znak.
Jeli to imenovanje umestno? Nikakor ne. Če je presvetli gospod š.<» f osvedučen. da oni duhovnik reB ni nič zjkrivil proti cerkvenim predpisom, zakaj ga ni takoj imenoval definitivnim župnikom ? ! Če ga je pa našel krivega, ga nikakor ni smel poslati ! tja, kjer pozna ljudstvo vso stvar. Izlasti ni I smel ker je sploh znano, kako je ta duhovnik prišel v Kringo (ne p) belem dnevu, marveč po noči) in da — kakor govoič hudobni jeziki — agitira za-ee.
Ker ni torej ta kandidat imenovan definitivnim župnikom, je opravičen sum, da je moral res kaj zakriviti proti cerkvenim pred pisom, zbog česar ne bi smel priti v Kringo v službo. Toda zdi se, da je »Krstid židovsko liberalna stranka« omehčala gospoda škofa, ki se jej je pokoril in jej izpolnil želje. Fakt je, da ga je imenoval.
Iz vsega tega torej f-ledi logično vprašanje: Je li presvetli tržaški ordinarijat svoboden v tvojih sklepih, ali je pa odvisen od »Kretić židovBko liberalne klike« ?
Odgovor naj Bi iščejo čitatelji eami v faktib, ki se dogajajo.
S takim postopanjem torej mislijo gospodje na tržaškem ordinarijatu odpomoči pomanjkanju duhovnikov v naši štifiji?! Kateri mladenič bj imel šj veselje, da pride za duhovnika v škofi o, ko \6, da ima na
imenovanjih in premeščenjih duhovnikov od ločilno besedo — židovska klika ? !
Imenovanje v finančni stroki. Pred-
sedn.štvo finančne direkcije v Trstu je imenovalo konceptnega praktikanta dr. Henrika
Z u n d e 1 a provizoričnim finančnim konci-pistom.
Sklepi mestne delegacije. C. kr. namestnik je odobr 1 nastopne sslepe : trošek 7200 K za kanalizacijo in uravnavo ulice
Vittorio Alfieri in ulice Antcnio Cancva; trošek 1240 K za prireditev zvoncev za alarmiranje v slučaju ogn a v poslopju, kjer t-o nameščeni muzeji in navtična trgovinska šola ; povečani izdatek 2413 K 96 stot. za uvede-nje vodne in plinove napeljave v filijalki komunalne realke trošek nadaljnjih 326 K 14 stot. za slične napeljave v isti šoIski podruž niči ; težaj za imenovanje tehn.čnega praktikanta se proglasa zaključenim, ker ni bilo kval fi ,'iranih prositeijev, mesta treh prakti-kantov ae ne opuste, in se torej ne izvrši dotični tkiep mestnega sveta, ker služba v mestnem plačilnem reiu zaoteva več osobja. Namestnik pa ni odobril sklepa mestne dele gacije, da se izda 42<>00 K za prireditev javnih električnih ur in 2650 K na leto za vzdrževanje istih, ker stvar ni nujna in pa ozirom na neugodno finančno položenje občine.
Solidarnost slovanskih dijakov. Hrvatski radikalni dijaki so prejeli od srbskih slovensk h dijakov v Pragi pjvodom zadnjih dogodkov sledečo brzojavko : Napredni in pravični resoluciji pridružuje se in pozdravlja skupno delovanje s sbrskimi dijaki — Srbsko-slovenska aitad. mladina.
PopraTek. Iz razlogov, ki smo jih zadnjič povdarjali in ki, žal, ^obstoje še vedno, so se vrinile v včerajšnjo številke nekatere pomote.
Tretji odstavek članka »Češka obsodba p gajanja od naroda do naroda«, v prvi koloni na drugi strani, s<) ima glasiti :
»Ali tudi če ostanemo pri sedanji metodi podeljevanja in izvrševanja narodne pa jezikovne ravnopravnosti, oatane še vedno veljaven princip, da ne kaka narodnost temveč psrlatteJtarna veČina ima pravo, določevati člen XIX. drž. osnovnih zakonov. M -ni-»teritvo Korl<erjevo pa je to pravo opustilo, ker se je izreklo za sporazumi ie nje od naroda do naroia. Vladno načelo bi se moglo (ne \e jati !) temveč samo dopust it i ob popolnoma drugačn h razmerah ! Sedij pa nikakor ne ! Sedaj za'o ne, ker si ne stoje nasproti nar dnost in narodnost jednakih sil, jednak h privilegijev ali neprevilegijev ! Tem-ve5 m *toje nasproti narodiost z drugačnim razvojem .n različnim, silami in previlegji z druge strani! Korber,eva vlada je zabredla in nima več moči, da bi se otresla napačno po stavljenega načela, popolnoma nesposobnega in nezmožnega za sedanje razmere avstrijskih narodov.«
V dopisu načelnika »S ov. zveze«, gJ-spoda dr.a Ivana Susteršiča se :ma glasiti drugi cd-itavek :
» Vsebina spomen ce se je vzela na znanje; zajedLo sa je soglasno kons'atovalo, da so se gleie j»ctbližiDja Jugoslovanov in Ital'janov doslej vršili le popolnoma neobvezni pogovori, ce da bi se od ene ali dru^e strani kaj koncediralo.«
Koncert vojaškega orkestra pod vodstvom kapelnika g. Teplega bo <1ne 7. aprila t. I. v dvorani Schiller. Na pogramu to več sklada prvih slovanskih skladate jev. Nekoliko obširneje o tem koncertu spregovorimo jutri.
Izobraževalno društvo t Dekanih priredi v nedeljo dne 17. apnia svojo prvo koncertno veselico s tamburanjem, petjem, veselo gro itd. Veselica se bo vršila na vrtu g. nadiu parna J. Picige.
Ako želi, katero bratsko društvo nastopiti, naj blagovoli to naznaniti najdalje do 10. aprila odboru izobraževalnega društva v Dekanih, da bo možno pravočasno sestaviti in razposlati veselični razpored.
Iz Postojne. Dne 25. t. m. priredil je >Postojnski Sokol« gledališko igro, katere čisti dohodek Be porabi za vsesokolsko slav-njst. Uprieor.la se je znaLa Ogrinčeva burks|: ^Pojdimo na Dunaj«. Dasi večinoma novinci oa cd u izvedli so igralci igro uprav sijajno. Posebno nam je pohvaliti 'gg. Verbič, Zupano in Kr žej. Igri je sledilo petje čitalniškega pevskega zbora pod vodstvom g. \ erbiča. <}. Verbič sme ponosen biti na take pevre, pevci pa na Djega. Odkar je g. Verbič med nami, nem je priredil že mnogo zabavnih večerov ; on je dušji vseh naš b zabavnih prireditev. V zadnjem času pa ee je jela po-
javljati neka gonja proti njemu. Imamo namreč v No3tojni neke 3 ali 4 osebe ki ne morejo živeti brez zdražb in (spletkarij. Kadar ;e kaka stvar v najboljšem redu, že bo ti elementi na 'delu, da bi skazili, razdrli, kar so drugi sezidali. Pred kakimi 3 tedni priredil je dramatični klub gledališko predstavo v prid družbe sv. Cirila in Metodija. Pa kaj se je zgodilo z Omenjeni zdražbarji na h uj skali šo šolsko oblast, da je le ta trem učiteljicam, ki eo sodelovale v igri "dala zaradi tega — ukor ! Ia kako je bilo pri zad-j nji igri ? Dva uradna uslužbenca in eden učitelj, ki so sodelovali, morali so poprej izprositi dovoljenja od svojih predpostavljencev! V Postojni tega še ni bilo do sedaj. To je novotarija, ki ni utemeljena v nobenem zakonu. To je tudi rečenim intrigantom dobro znano; zaradi tega pa Be daje tej novi praksi komentar češ, da se za javnega nastavljenca ne spodobi nastopati na javnih prireditvah v družbi s tiskarskimi pomočniki ! Omenjeno bodi, da sta dve najboljši moči našega dramatičnega kluba tiskarika pomočnika. Ta dva sta torej tista manjvredna človeka, katerih družbe se je treba izogibati! Vam žejpoka-žeme to manjvrednoBt. Ta dva gospoda (eden izmed pjih je načelnik »Sokola«) sta poštana, dostojna inteligentna moža, priljubljena v vsej Postojni. Najmanje toliko sta vredna kakor Vi spletkarji, ki Vas nikdo v Postojni ne mara. Da se Vam je posrečilo nastopiti proti omenjenim narodnim dobrodelnim prireditvam na navedeai način in da ste od naše^ korja, torej ^prilično petino, kar ga potrebuje
Bogastvo Angleške. Po najnovejši statistiki iznašajo dohodki na Angležkem 66 milijard kron, v kolonijah pa 18*3 milijarde. Narodno premoženje se računa na Angležkem na 360 milijard kron ia v kolonijah na 228 milijard. Letni troški znašajo 34 milijard in sicer ta živež in pijačo 4 in pol milijarde (34%), za obleko 2'1 (13°/0), za najemnino 2 7 (16°/0), državni izdatki 21 (13°/0), za druge potrebe 1 in pol (9°/0)> za javne svrhe 21f, milijarde. 42 milijonov prebivalcev Velike Britanije isda za hrano in pijačo toliko kolikor 300 milijonov v Indiji.
Vanadium je silno redka kovina. Ako se tej kovini primeša bakra, se da napraviti iz te zmesi zelo tanka žica. Kilogram vanadija stane dandanes 6500 K.
Večina evropskih dežel ne prideluje dovolj lesa za svoje domače potrebe. Tako kupuje Anglija na leto za 480 milijonov kron lesa Belgija za 96 mil., Nemčija za 336, Švica za 14 4, Španska in Itfclija za 28*8, Francozka za 96 milijonov kron. Edine dr žave v Evropi, ki izvažajo več lesa nego ga uvažajo, so : Avstrija, Švedska, Norvežka in Rusija, katere imajo poprečno več gozdov nego Kanada in severni zvezne države.
Tvornica sladkorja v srednji Aziji. V bližini Taškenta, glavnegi mesta gubernije Turkestan, so začeli graditi tvornico za pro izvajanje sladkorja iz repe. Ta tvornica bo
do
Trgovina.
Borzna poročila dne 2». marca.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.07 19.10, angležke lire K
____ London kratek termi* K 239.90 240.4;,,
Francija K 95.40—95.65, Italija K 95.20-95.45, italijanski bankovci K -.— ——- *<emčija K.
117.40—117.65, nemški bankovci K---—•—,
avstrijska ednotna renta K 99 40-99.80, ogrska kronska renta Iv 97.80—98.15, italijanska renta K 99.75—100.25, kreditne akcije K 647.— —
državne železnice K 639.-- 642.—, Lombardi K
80.— 82.—, Lloydove akcije K---•—•
Srečke: Tisa K 330.— 336 —, Kredit K 464 — do 474.—, Bodenkredit 1880 K 292.— 302.—, Bo-denkredit 1889 K 289.— 293 —, Turške K 124.— do 126.—. Srbske —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri popol.:
danes
Državni dolg v papirju	99.50 99.50
„ n v srebru Avstrijska renta v zlatu
„ v kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 3*/,*/, Ogrska renta v zlatu 4°/0
„ v kronah 4°/0 renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
včeraj
99.50 99.45 119.20 99.45 - 91.05 118.10 97.95 89.50 1608 — 645.25
99.45 119.25 99.45 91.15 118.05 97.90 89.55 1606,— 646.— 240 07 V« 239 95 117.45 117.37 Va 23.50 23.50 19.10 19.09 95.30 95.30 11.32 11.32
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 95.87, 5«/, italijanska renta 101.90, špan-iki ezterieur 83.40 akcije otomanske banke 564.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnic* —.— Lombardi 83 — unificirana turška renta 80.67 menjice na London 251.40, avstrijska zlata renta
zadnje prireditve zimogli odvrniti skoraj vse uradništvo, zahvaliti se imate samo temu, da so na nekem višjem mestu v Postojni pomanjkljivo poučeni o Vas. Skrbeli pa bomo za te, da se Vas tudi na tem mestu spozna kakor zdražbarje, spletkarje in — denun-cjants. La mirni bodite, sicer Vam stopimo še čisto drugače na prste. Ali pa morda ne želite v Postojni ostati ?
Črne koze so se pojavile med makedon skimi delavci na gradnji železnice pri Bohinjski Bistrici. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se bolezen ne razširi.
Velikanska kača v Dravi. Pri Lem-baLu bi zu Maribora so izvlekli ribiči iz Drave 3 metre d Igo izstradano in še živo velikansko kačo (Pvthon moluru«), ki je doma v Indiji in na malajskih otokih. Kača je najbrž ušla iz kake menažerije ter prespala zimo i pod zemljo oziroma pod listjem ali mahovino.
Efektno loterijo je dovolilo minister-s'.vo za zgradbo nove šole na Vidmu (ob S.ivi) na slov. Šlajarskem. Kerjeondotno prebivalstvo silno ubogo, in bo šolsko poslopje stalo visoko svoto denarja, naj blagovoli vsaki rodoljub to prekoriatno podjetje podpirati z nakupom dotičnih srečk. Dobitkov je 2500 v vrednosti 40.000 kron. Srečke po 1 K se dobivajo na krajnem šol. svetu na Vidmu, prodaja pa j h tudi uprav- j n štvo »Edinosti«. — Žrebanje bo 31. decembra 1904.
Huda nesreča Na parniku »Iva« se je dogodila huda nesreča, vsled katere se je pogubilo eno Človeško življenje. Rečeni parnik je pripeljal oglje iz Dalmacije v Trst in se je namestil ob pomolu sv. Karla, kjer so razkladali ogije. Na tem delu se je z omil železni obroč na drogu parnega škripca inje padel z železno verigo vred na razkladalca < glja Matevža Suligoja. Teža, ki je padla siromaku na glavo, je znašala več kvintalov in ie razbila Šuligoju črepinjo ter mu potegnila z desne roke meso do kosti. Suligoj je izdihnil dušo že na mestu, ko mu je pii-hitevši zdravn k podajal prvo pomoč. Mrt
pričela svoje delo meseca septembra t. 1. ter 102.— ogrska 40/o zlata rent* i0).—, Landerbank u ■ . ,	,, RnnnnL-H i A 467.—, turške srečke 118.50, panžka banki 10.87,
bo proizvajala na leto oO.OOO kvintalov slad- italijan'8ke moridijonalne akcije 716 —, akcije Rio
Tinto 12.90. Trdna.
London. (Sklep) Konsolidiran "dolg 86.—■ Lombardi 31/.,, srebro 25ll/n_, Spa iska renta 825/a, italijanska renta 1011/*, tržni diskont 215/iS, menjice na Dunaju 24.25, dohodki banke —.—, izplačila banke —.—. Trdna.
Tržna poročila 29. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 7.97 do 7.98, za oktober od 7.97 do 7.93 Rž za april K
prebivalstvo ruske srednje Azije. Sladkorna repa pravijo da ima v Turkestanu za 2 po stotka več sladkorne vsebine, nego-li v evropski Rusiji, vsled česar je zelo verjetno, da bo ta nova tvornica vspešno delovala.
«• •	. i i	6 35 do 6.36, za oktober 6.49 do 6.50, Oves za april
Strašen vrtinec je razsajal, glasom po- n.3l°do 5.32, za oktober k 5.53 do 5.54 Koruza
ročil iz New-Yorka, v okolici mesta Chicago.
Petdeset hiš je orkan porušil in škoda znaša
5 mil jonov dolarjev.
Brzojavne in telefoniške stebr« je vihar
izruval ter železniške vozove olnesel s
za maj K 5.17 do 5.18, za julij 5.2d. do 5.29.
Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje omejeno, mirno. Prodaja 15.000 met. stotov, nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno Vreme: lepo.	;4m
H a v r e. (Sklep.) Kava Sautos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40.25 frk, za maj tirov. Dvanajst ljudi je zgubilo življenje in 40.50.
nad dvajset jih je bilo težko ranjenih. Največ	Hamburg. (Sklep pop.) Kava Saritos good
J J *	.. XT .	j , average za april —.—, za maj 38%, za septtjm-
je trpelo 14 malih predmestij. JNajveči dei i ^ 333^ za dec. 34%. za marec 35V.. Vzdržano;
opustošenja je orkan izvršil v dveh mi- kava Rio navadna loco 29—32, navadna reelna r	J J	33—36, navadna dobra 37—39. jj
nuta*V	i Hamburg. (Sklep.) Sladkor za marc 16.90, za
Železniške tračnici iz usnja tO je najno- maj 17.20, za avgust 17.60, za oktober 17.80, za
veji izum Amerikancev, katere ro stavili v dec' 17'90> ZH februv&r w 15 ; 8tan" Vrem* : dež'
^ , .	. , v ..	,	London. Sladkor iz repe surov. &lL Sb,
promet. Odpadki usnja od čevljev se zmel- [ Java ^ _ g^ stanov.
jejo na drobno ter stisnejo v posebnem stro-j Sladkor tuzemski Centrifugalpile, promptno
i.1 T« maBR Sf» tako HtiHne da ie kon ai K 66.50 do 68.00, za september K-.-- do—.—, ju. I a masa sa tako stisne aa je kon aj marec.avg	do	Concassć in Melwpil6
možio probiti žebelj skozi njo. Take tračnice promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do
so trpežn je nego železne ali pa lesene, ker —^arec-avg. 68.30 do 69.30.
...	..	• . l » 1	x j- ' New-York. (Otvorenje). Kava Rio za holoče
jih ne prijema rija, kakor železne in tudi ne ? dobavt?j vzdržano, nespremenjeno, 5 st t. zvišanja.
popokajo in gnijejo kakor lesene. Prej nego	Pariz. Rž za tekoči mesec lis5, rž za
so stavili te usnjate tračnice v promet, so april 14.85, za maj-junij 15.— za maj-avgust 1	„	15.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 2!.<;>,
jih dve leti poskušali ter so se prepr.čali, da za aprii 21.80, za maj-junij 21.65, za maj-
niso bile v tem času ui malo poškodovane, avgust 21.45 (trdno.). — Moka za tekoči mesec 28.35 za april 290o, za mesec maj-junij Največja knjiga na svetu. V britauskem 29.15, za maj-avg. 2&.15 (trdno). — Repično 1 ••	1; -j- 1 • • olje za tekoči mcsec -»6.50, za april 4o.25, za
muzeju je atlas — knjiga z zemljevidi — kije ^J&j.avg. 4-50> za 9ept.-december ±9— (stanov.)
visok 2 metra in 13 centimetrov ; to bo naj-	Špirit za tekoči mesec 37.75, za april 38.25, za
, „	,	.	mai-aver. 39.25, za sept.-december 35.— (mirno.),
brze najvccja knjiga na svetu.	Sladko? surov 88« uao nov 21=7,-22 (mirno), bel
----za tekoči me*ec 25.25 —, za april 25.50 (Stanov.),
TT Y . A . . p- .	, . -u 1-	za maj-avg. 26—121/*. za okt.-jan. 27.371!t, ratiniran
L Č 1 t e 1 j : Katera stvar je najbolj nevarna	Vreme/dož.
kuretini in golobom ?	_^—
Janezek: Čiovek, posebno pa gospoda.
Povsod napredek. Meščan: Pri vseh narnanilih o smrti je Čitati dandanes fraro : »umrl je po kratki a mučni bolezni«. Zdravnik: Da, da, v tem oziru je znanost silno napredovala.
Razganjanje megle z elektriciteto. Iz
Lindona, kjer je večkrat nenavadno grsta megla, prhaja vest, da se je posrečilo raz-gnati meg o. Znan) je, da ss dim lahko raz-
OOOOOOOOOOOOOOOO
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
=z ulica Tesa št. 52. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
, . - t	žene s pomočjo eletr o tete. Profesir L idge
veča so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu.	. j- •
j i j	ie poskušal na isti način tudi razgnati meglo.
SuLgoj je bil v oo. letu svoje dobe, a doma	J T r ® &
. . . ... , ,.	YT to svrho je napeiial izolirano električno
je bil iz goriške okolioe.	1 .
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	žico elektr.čaega stroja na vseučiliščao streho
Cene, da se nI bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi v Liverpoolu. In v resnici se mu je posre- p0 posebnih načrtih.
IIubtrovan oenlk brezplačno In franko.
Razne vesti.	čilo, kakor je poročal v nekem učenem dru-
Vrednost čebel za kmetijstvo. Zanimivo štvu, razgnati meglo na prostoru od 50 me-izračunanje je napravil inžener Ferdinand trov s rjave.
Lupša o čebelah: Panj šteje po leti pc- Charles Richet o rumeni rasi. Znani prečno |18.000 čebelj. Približno 75 izleta francoski učenjak Charles Richet, prrfVsor vsako minuto iz panja; od 7. ure zjutraj do psihologije in profesor društva mirovnih sn-o. ure zvečer se računa tedaj 4y.500 izletov, dišč, je nap'sal v parižki »Rovu« de deux Vseka čebela obiskuje med svojim iz'etom do Mondes« členek, v katerem izvaja, da mora 45 cvetov, ves panj na dan 2,227.500 cve- biti bela rasa složna proti rumeni rasi. Do-tov. Ako računamo na leto okoli 100 lepih kazuje, d« ima rumena raaa manj sposobno-
Nova gostilna
„SE CE SI JON
it
v ulici Rossetti štev. 6
se odpre prihodnjo soboto dne 2. aprila.
dni, torej obiščejo čebele enega panja na aLi nego bela. Japonci slepo posnemajo tv- Toffllo bo steinfelsko pivo, teran, leto 222,750.000 cvetov. Če oplemenijo samo ropejce, a Jzgodovina 5000 let je dokazala 10 del obiskanih cvetov, je še vedno 22,275 000 popolno nesposobnost lumene rase, da zamisli oplemenjenih cvetov in če računamo vred- kaj novega. Zato, ako smo tudi dolžni — nost oplemenjenih cvetov le eno stotinko, ima pravi Richet — biti pravični nasproti ru-kmetijstvo ša vedno samo enemu panju za- meni rasi, vendar naše žtlje in simpatije so hval.ti za 222 K 75 stot. na leto.	za naše bele brate.
istrsko črno in belo, dalmatinsko . in „ljutomerčan". Kuhinja izvrstna domača.
Za mnogobrojen obisk priporoča se udana
Marija But kovic.
VABILO
Ker se ret ni občni zbor » Posojiluit'C in liiaiiiJniee t Kopru«, vknjižen- *a<irug r. nttmejenim por *tvono, ^klieen ea marca t. 1. ni mogel vre ti tega dne radi ne a 1 nega števila navzočih udov, vabijo te s tem p. n. gg. udje vdov č k
rednemu občnemu zboru,
ki se bo vršil v Kopru v zadružn li prostorih (ulica s-, lilaža hšt. 33S) v nedeljo dne 17. aprila t 1. « b 1U. uri predp. .č elideC ni duevn m redrm :
1.	Poroč !o upravnega o ILora o delovan u rtdruge v i#au 1903.
2.	Pun čilo nMlzor=tva o račun b zadruge v le T u 1903.
3.	Odobritev zaključnega raču ih ?a 1. 1903.
4.	Vol :,ev uprivnfga odlx>ra za I. 1904.
5.	Vol.tev nadzorstva za leto 1904.
*>. Kventualni predlogi.
OPOMBA. Sklepi tega rednega rbč.i*>ga zbora bodo veljavni brez ozira na štev lo na v zočih udov.
Na obilno udeležbo vabi
Odbor.
Fotografični atelijer
pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje dovršeno in točno po najnižjih cenah.
Srečkanje nepreklicno 23. aprila, 1904.	Giavn: kron 40	i dobitek 1*000 kron
Srečke za ogrevalne sobe m^p b^o, yi»Z?7l _w ft i"4 I ti|lQltn S I O VP		'čaj o: 'o., Ign. Neumann, TTen-lla, Mercurio Trie-tino. menjalnica v Trstu iti v denarju.
r 1- rsitis* rik >cnilunann, ia\e po i krono Fgli di 0 zueua,.. i Dobitki, ki sestojajo od efektov, se ne morejo dvigni		
Zaloga obuvala.
Via delie Poste št. 3.
— TRST —
Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke.
Ugodne cene.
Gostilno
pri bodočem blejskem kolodvoru, kjer dela sedaj veliko delavcev kolodvor in tunel, odda pod ugodnimi pogoji
Ivan Kus
na B edu, <» irtnjsko.
Poštena služkinja,
starejša, je takoi pprejtti pri mali elovau-ki rodb ni, proti boljšemu plačilu. Nas!o/ pri upiavj rašega lista.
Proda se košnja
v velikem obsegu za tekoče leto v Zavijah. Za pojasnitve se je obrniti od 11. predp. do 11 2 pop. k Josipu Schussler v Trstu, ulica Ponte rosso .st. 3 II. n.
Sprejmejo se:
Komptoarist
vešč slovenskega in nemškega jezika ter izvežban v dvostavnein knjigovodstvu z letno plačo 1200 K in
dva pisarnična praktikanta
vešča slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe opremljene s spričevali naj j se pošilljaio: Ravnateljstvu delniških pivo varen Žalec in Laški trg v Ljubljani«, S>dnijske ulice št. 4.
Na milijone gospodov in dam rabi „Feeolin".
^ prašajte Vašega zdravnika, ako je ^Feeolin" n»jbolj>i kozmetic za kožo, lasi i n zobe. Najgrši .obraz in najostudnejše roke zadobe takoj ari-stokratičuo tinost ia obliko z rabo ..Feeolin a". „F e e o 1 i 11" je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, <1* se a porabo r F e e o 1 i n au popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja, ruHečice na nosu itd. „Feeolin" je najboljše sredstvo za očiščenje, vzdrževanje in olep-anje lasi, zabran j en je iste proti odpadanju, plešami in boleznim v elavi. „Feeolin" je tudi najnarav-cejše in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Kdor redno rabi ..Feeolin" mesto mila. ostsne mlad in lep. Vrne se takoj denar, ako bi ..Feeolin" ne imel popolnega vapeba. Cena komadu
K 1.____, 3 komadi K 2.50, 6 komadov K 4.—, 12 komadov K 7.—-. Poštnina za 1 komad 20 st., od
3 nadalje 6<i st. Povzetje 40 st. več. (ilavna zaloga M. FEITH, Dunaj. VI., Marialiilferstr. 4:».
Vdobiva se v mnogih mirodilnicah, parfumerijah in lekarnah.
Kašelj - Xa.ta.ri
j	Dobrozuane katramnate paštilije Ravasini, koje se izde ujejo z iz-
vlečkom kemično čistega norveškega katrama. imajo name na Betu že m- d'Cin&ino moč, dobro zdravijo vsako\ roteu kašelj, vse b dežni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in
drevesne zasliženja.
Ena škatljiea z navodilom 80 itot Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljice.
Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu.
Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Antoniazzo Skedenj, Biasoletto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, luciola Barr vecchia, Serravalo ul. Peace, Suttina Corso, Viđali d- Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v
A vst vo-Ogerskej.
URAR
PERTOT
irijor ča velik izbor ur: Ornega, 8eh»IF LoipinfS, Tavanuts itd., kak r lurt zlate, srebrne in kovinske ure za
jio^pr. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah.

Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaiena ljekovitom vodom
radnicom
čista alkaličko-muriatička
Jlpatovačka kiselica
nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već ;e i najkorisnija i najglasovitija liekovita voda, koja je cd pivih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, pluća, grkljana, raznih kaUra. astme, mjehura, kamenca. hemeroida platne žile), natekih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih
ženskih bolesti.
Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna.
..UPRAVITELJS1V0 VRELA APATOVAĆKE KISELICE*', ZAGREB, Ilica br. 17.
Dobiva se u sviem liekainama, trgovinama mirodija, restauracijama i
gostionama.
I
B
I I I
I
t-
I
I I I
Ri
\ -akovrstua
zanesljiva semena
bi<"r: d< mačet luctrne ali nemške in j u i če dftee; * ebkar.-ke rumene, bele iti rurle^e pe-« : r-pno eem« ; razrih trav in v s h vrst s»*lat ee dobivajo po nizkih cenah pri
Josipu Xor5inu v £jubljani,
pred Skotijo it. 4. Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni.
i:
i
♦
H
I I
I
ooooog
Ustanovljeno leta 1832.
0»
v ^
d fl
d "S3
o t-*
priznano najboljše
Oljnate barve
zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po iinosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
dol J }(auptmann v Ljubljani
prva tovarna oljnatih barv. firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
K1
G K
i
o p-
3 p»
Pj
"J
O
o*
O
Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno.
Podpirajte družbo Cirila in jtietoda
I Ril
I
.LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v
Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja
tm vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promete izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptuje
- izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. --:
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzn! -	Izgubi
Vin^uluje In dlvlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Kmkompt in inžasso manic.	Bor-ta naročila.

Zaloga n
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
~ Pive =
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi
= Kvasa E
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu, zaloga jKattonijeve Qicsshiiblcr
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti št. 9 in 10.
Najboljši in najpopolnejši
glasovir j i (piaititu)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na meseene obroke (tudi ni deželo) nepo-sreduo tovarnarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov)
v TRSTU, Borzni trg St. 9.
Svetovna razstava v Parizu 1903. najvišje odlikovanje Avstro-Ogerake za glasovirje.
A u to matična past za podgane gl. — misi gld 1 -0 lvovi brez na izoro^anja v eni sami noči do 40 komadov, se nastavlja sama od ?ebe in ne d-ja nekakega duha. Past za ščurke -Eelipae" vlovi 100 ščurkov in griljev v eni noči, stane gld 1.20. Pobija po povzetju I. Schuller. Dunaj II. Kurzbaueigasse 4.
Nestevilno zahvalnih in priznalmo pisem.
Pozor!
Josip Gregorič
trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom
v Trstu, ul. Barriera vecchia št.
Priporoča svojo dobrozuano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jeziku.
Pošilja na dom po naročbi. Komur je na srcu geslo »S'voji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti
f
f>
(J
prodajalntca (zgotovljenih oblek
^ „Alla CM dl Trieste" ^
tvrdke
XX EDVARD KALASCH XX
X	~
2
X X X X X X
8 X
X
Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „COLDONI" s kr«'j«ču cnf kjer se izvršujejo tihlehe po meri in n j-j ugodnejših cenah. V prodaja!nioi ima tuili zalogo perila z* delavski stan po izvenredno nisk.li cenah. I/.l>; r t> <» 1 j š i h in navodnih saovij.
,	VELIKI IZBOR
izgotovljeniii hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki f?e napravi o po mpri. A vt ori zova 11 a k r o ja č n i e a.
X X X X
X X X X X X
.ItlOl I/.U1I1U« ni
xxxxxxxxxxxxxxxx
i
Anton Skerl
mehanik
Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonograli, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeliteta:
Priprave za točenje piva. ^^ NB. V olajšanje nakupovanja ee proda-aia:<> vpredmeti tudi na mesečne obroke.
mmmmmmrg
LJUBLJANI
Podružnica v Spljetu
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do --	dne vzdiga.	^
Promet s čeki in nakaznicami.