Ameriška Domovina

A/; y
lOOjjtiCAH IH SPI RTF
IM LIMOUAG€ ONLf
toiim e m e/« iu—h o/w« c
National and International Circulation
SLOVCNIAN
KtORMlNO N6WSPAF&
mmm
C
NO. 236
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 8, 1966
ŠTEV. LXIV — VOL, LX3V
Sovjetska zveza želi mir v arabskem svetu
Tako trdi vsaj moskovska “Pravda”, ki opozarja A-rahce, da jv “bodočnost sveta v delavnicah, ne na frontah”,
MOSKVA, ZSSR. — Jordanski kralj Husein je očital Moskvi, da ribari v kalnem na Bližnjem vzhodu in hujska posebno sirsko vlado, naj se zaplete v spor z Izraelom. Ni res, je takoj odgovorila moskovska Pravda in se v svojeng odgovoru sklicevala na celo vrsto dokazov, ki naj pričajo o ruski miroljubnosti, ki jo je priznalo celo kapitalistično časopisje v zahodni Evropi. Obenem je pozvala sirijsko vlado, naj govori malo manj o arabski osvobodilni fronti. Bodočnost sveta ni danes na frontah, ampak v delavnicah, trdi Pravda. Ima pa nekaj nasvetov tudi za Izrael, ki po moskovskem mnenju nosi tudi del odgovornosti za sedanje napeto stanje v arabskem svetu.
Diplomatje v Moskvi mislijo, da je Pravda napisala to, kar ruski diplomatje tudi res mislijo in da so Pravdini opomini naslovljeni bolj na Sirijo, manj pa na Jordan, akoravno videz članka ni tak.
Vojaški strokovnjaki mislijo, da se okoli Izraela ni treba bati Za mir. Izrael ima pod orožjem okoli 70,000 mož, lahko pa zelo kitro mobilizira še do 180,000 rezervistov. Ima dalje 600-800 tankov, med njimi tudi precej zastarelih. Število izraelskih vojnih letal cenijo na 450. Vojna niornarica je pa tako majhna, da ne zasluži tega imena. Vsi a-rabski sosedje imajo seveda ve-kko več vojakov pod orožjem, Pa tudi več letal in tankov in Celo nekaj raket. Vendar se Iz-^nel vsega tega ne boji.
Izraelska narodna o b r a m ba kha namreč dobro motorizirano Artilerijo, pa tudi cestna mreža je kar lepo prikrojena potrebam Porodne obrambe. Seveda so iz-^nelski vojaki tehnično bolje iz-^ežbani in nekaj dajo na obram-k° domovine. Ako bi prišlo do sPopadov med Izraelom in arab-skimi državami, bi izraelske če-skušale uničiti sovražne čete ^Ar po vrsti, kar bi se jim po ^rienju evropskih strokovnja-W tudi posrečilo. Tudi voj skoznje v Vietnamu je pokazalo, kako važna je morala vojakov.
je pa pri Izraelu višja kot v 5ririadah arabskih držav.
Novi grobovi
Caroline Kortovich
Po daljši bolezni je umrla v St. Alexis bolnici 75 let stara Caroline Kortovich, roj. Sebrek v Mahičnem selu na Hrvaškem, od koder je prišla v Ameriko pred 55 leti, žena Georgea, mati Georgea Jr., Charlesa, Josepha Josephine Sculac in Katherine Steklassa, 9-krat stara mati, 2-krat pramati, sestra Andreja in Mirka (zadnja dva v Jugoslaviji). Pokojna je bila članica društva Najsv. zakramenta pri Sv. Lovrencu in Podr. št. 47 SŽZ. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb. zavoda v soboto ob 8.30 dopoldne, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Joseph Martinčič
Včeraj je umrl v Woman’s bolnici 71 let stari Joseph Martinčič s 1205 E. 167 St., rojen na Otoku v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko pred 41 leti, mož Angele, roj. Baraga, oče Frances Stanicic in Josephine Constantino, 5-krat stari oče, brat Mary Debevec, Rose Mui-lec (Penna.), Franka (Penna.) in Lojzeta (Jugosl.). Pokojnik je bil vrtnar in 22 let do svoje upokojitve 1. 1966 preddelavec v City of Cleveland Easterly Disposal Plant. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ in ABZ št. 173. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.45 zjutraj, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče:
John Skuly
Danes zjutraj je umrl na svojem domu na 3946 St. Clair Avenue John Skuly. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St.
John Budnar
Sinoči je umrl v St. Vincent Charity bolnici 43 let stari John Budnar s 27131 Fullerwood Avenue v Willowicku. Pogreb ima oskrbi Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd.
Moskovska “Pravda” znova napadla rdečo Kitajsko
Moskva, zssr. — uradno
gasilo Komunistične partije ^SSR Pravda je včeraj v uvod ^jku znova ostro napadla rdečo kitajsko, njeno vrsto komuniz-^A in njeno bojevito zunanjo ^°Iitiko. Znova je pozvala k ^klicanju konference vodnikom °tpunističnih partij na razpra-V° o Kitajski.
Showed
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno s krajev-tltni nevihtami, toplo. Najvišja Ahiperatura 67.
Živkov pri Titu
BEOGRAD, SFRJ. — Komaj se je dobro vrnil Josip Broz Tito “z lova” v Romuniji, se je ogla sil pri njem v Beogradu vodnik komunistične Bolgarije Teodor Živkov.
Obisk je bil verjetno bolj po namenih Moskve kot Sofije same, saj si Beograd in Sofija nista bila kljub komunističnemu bratstvu nikdar posebno blizu,
Anglija predlaga delne zaporo nafte Rodeziji
Na noben način se noče spustiti v gospodarski boj z Južno Afriko, ki Rodezijo ves čas tiho podpira.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Britanski zunanji minister je priletel sem, da predloži Varnostnemu svetu ZN danes omejene sankcije proti afriški Rodeziji, ki je pretekli ponedeljek zavrnila načrt za končanje svojega upora. G. Brown ima od svoje vlade navodilo, da predloži le omejeno zaporo uvoza petroleja v Rodezijo. Izrečno je britanska vlada odločila, da ne sme predložiti ali pristati na ničesar takega, kar bi Veliko Britanijo zapletlo v odprt gospodarski boj z Južno-afriško unijo.
V resolucji, ki jo je Velika Britanija pripravila za Varnostni svet, je predlog tudi za zaporo rodezijskega izvoza. Navedenih je ducat glavnih izvoznih predmetov.
Velika Britanija se še ni izvila iz lastne gospodarske stiske, ki jo je prisilila, da je v preteklem juliju uvedla zamrznitev cen in plač, zato ni trenutno prav nič pri volji začeti gospodarski boj z Južno Afriko, ki bi utegnil spraviti v nevarnost vse, kar upa z zamrznitvijo doseči na gospodarskem področju. Velika Britanija ima obsežno trgovino z Južno Afriko, daleko večjo kot vse afriške države, članice brit-ske Skupnosti narodov iskupaj. Te zato posledic boja z Južno A-friko ne bi kaj prida čutile, Velika Britanija bi ga pa.
Zahodna Nemčija ustavila polete F104G Star-fighter
BONN, Zah. Nem. — Poveljnik ■ zahodnonemškega letalstva gen. J. Steinhoff je ukazal, da morajo jet letala F104G ostati do nadaljnjega na tleh, ko je prišlo pretekli teden do nove nesreče.
Letala so izdelana po načrtih ameriške Lockeed Aircraft Corporation in predelana v Zahodni Nemčiji za potrebe nemškega vojnega letalstva. Nemške letalske sile so nabavile skupno 700 teh letal, ki dosežejo brzino preko 1,500 milj na uro in slutijo tako za bombnike kot za
odkar je bil Broz poleti 1948, lovce. Doslej se je ponesrečilo vržen iz Kominforme.	v Zahodni Nemčiji 65 teh letal,
Posredniki za pomiritev Goldwaterja m
WASHINGTON, D. C. — V republikanskih krogih govore veliko o pomiritvi med B. Gold-waterjem, možem konservativnih naporov in trdnih stališč, ter med guv. G. Romneyjem, predstavnikom liberalnejše smeri v republikanskem taboru. Brez nje Romney nima posebno dobrih izgledov za dosego republikanskega predsedniškega kandidata. Če bi to kljub temu dosegel, pa bi mu spor s konservativci škodoval pri volitvah samih.
Posredniki v republikanski stranki se položaja dobro zavedajo in skušajo gledati na obe strani, pa tudi obema predstavljati koristi, ki bi jih od tega imele. Tako pripovedujejo Gold-waterju, ki namerava leta 1968 kandidirati znova za zveznega senatorja, da bi mu pomiritev z Romneyjem, ki je mormonec, prinesla podporo rrtornonov, ki jih je v Arizoni menda kar dosti.
Romney se je te dni vrnil s počitnic na Portoriku. Trenutno je vodilni republikanski kandidat za leto 1988. Ker je dotlej še dosti časa, se položaj lahko še večkrat spremeni. Konservativni del v republikanski stranki je še vedno močan in Romney to brez dvoma ve.
Amerikanci pomagajo Tajski v boju z rdečimi gverilci
BANGKOK, Taj. Vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil na Pacifiku adm. U. S. Grant Sharp je v razgovoru s tukajšnjimi časnikarji priznal, da pomagajo ameriški helikopterji z ameriškimi piloti tajskim oboroženim silam v boju z rdečimi gverilci. Pripomnil je, da je to le začasno, dokler ne dobi Tajska dovolj lastnih helikopterjev in izvežbanih pilotov za nje.
Po uradnih ameriških podatkih je trenutno na Tajskem 25,000 ameriških vojakov, po privatnih virih pa okoli 35,000. Združene države imajo na Tajskem pet velikih letalskih oporišč, s katerih letala napadajo vojaške cilje v Severnem Vietnamu. * v
SIRIJA PONUJA OROŽJE ZA ROJ PROTI HUSEINU
Sirijska vlada je včeraj pozivala v boj proti “izd -jalcu” Huseinu, kralju Jordanije, ter ponudila orožje tem, ki hočejo končati njegovo oblast.
KAIRO, ZAR. — Arabski svet se kar ne more pomiriti. Sirija in Jordanija napadata druga drugo preko radia in časopisja, tu pa tam pa streljata tudi preko meje. Sirijski boj proti Jordaniji podpira do neke mere tudi Naser iz Egipta. Husein se kljub nasprotovanju palestinskih Arabcev, ki mu očitajo, da nastopa premalo odločno proti Izraelu, drži na oblasti in vzdržuje mir in red v Jordaniji, ker mu stoji zvesto ob strani nekdanja Arabska legija, ki so jo organizirali za njegovega očeta kralja Abdulaha Angleži. Položaj postaja vendar nekam negotov. Včeraj je predsednik Sirijske republike dr. N. Attassi v Damasku med demonstracijami v podporo “uporu jordanijskega ljudstva” proti kralju Huseinu ponujal orožje tistim, ki hočejo zlomiti njegovo oblast v Jordaniji._____
“Danes bo osvobojena lorda-.'--------
ni j a, jutri Palestina,” je obljubljal Attassi svojim poslušalcem v Damasku in kazal na Jordanijo in njenega kralja Huseina kot oviro na poti osvoboditve Palestine. Istočasno je obdolžil Veliko Britanijo in Združene države, da podpirajo Huseina, ker “predstavlja najboljše varstvo za Izrael”. Dejal je, da tanki in letala, ki jih bo dala Amerika Jordaniji ne bodo uporabljeni proti Izraelu, ampak za odkrivanje arabskih “komandosov”.
Husein je naklonjen Zahodu, ki mu daje vojaško in gospodarsko pomoč. Povezan je s šavd-skim kraljem Fejsalom, ki se bori z egiptovskim Naserjem za Jemen v jugozahodni Arabiji. Naserju je zato že dolgo trn v peti. Sirija, kjer so na oblasti navdušeni socialisti in arabski nacionalisti, se najbolj divje zaganja v Izrael in vneto podpira Palestinsko Osvobodilno fronto, katere cilj je pognati Izraelce v morje in Palestino “vrniti” Arabcem. Oboroženi skupine Osvobodilne fronte vpadajo iz Sirije v Izrael, delno preko ozemlja Jordanije, kar povzroča na mejah stalno napetost. Na te napade so Izraelci odgovorili 13. novembra z vpadom v Jordanijo, pri čemer so za kazen uničili tri jordanijska naselja. Ta vpad je povzročil demonstracije in izgrede v jordanijskem delu Palestine in nato demonstracije proti kralju Huseinu, ker je na izraelski napad “premalo odloč-
pri čemer je našlo smrt tudi 37 no” odgovoril.
letalcev. Nesreče teh letal so povzročile pred par meseci znani “upor generalov”.
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
Johnsonu delajo na počitnicah družbo - njegove skrbi
CLEVELAND, O. — Predsednik Johnson ni ravno brez skrbi na svojih počitnicah v Teksasu. Ne pove jih, ne govori rad o njih, toda jih ni težko uganiti.
ge zmeraj ne more pozabiti izida zadnjih kongresnih volitev. Na teh volitvah so vsi republikanski kandidatj e skupaj dobili več glasov kot demokratski. Tega ni nihče pričakoval. Res so republikanci dosti agitirali in da niso varčevali z denarjem, toda to so delali tudi demokratje. Kaj je gnalo volivce, da so v tolikem številu volili republikance? Preiskave o tem še niso končane, ker obsegajo na stotisoče volišč. Zato se predsednik more danes opreti samo na splošne podatke.
Ti pa niso ravno ugodni zanj. številke mu povedo, da so republikanski kandidatje za guvernerje zmagali v 25 državah, ki razpolagajo z 283 volivnimi možmi. To je pa več kot zadosti za zmago v predsedniških volit-
m.
vah. Ni seveda nikjer zapisano,'da imajo prav tisti, ki pravijo, ki niso bili prav nič optimistič-da bodo vse države, kjer gospo-j da je Johnson imel pri marsi-darijo republikanski guvernerji, katerem zakonskem predlogu za izbrale tudi republikanske voliv- seboj večino Kongresa, ne pa ne može, toda veliko jih bo pa večino dežele. Na primer v boju vendarle to storilo.	za civilne pravice, posebno v ti-
Johnson ne verjame, da je čas j stih točkah, ki obravnavajo spravil na dan politične tokove, probleme stanovanj in prometa
z nepremičninami- Ali ne bi bilo
bi Johnson hotel
ki so usmerjeni proti republikancem, ne more se pa odločiti, da bi verjel tistim svojim svetovalcem, ki mu govorijo neprijetne stvari. Posebno ne verjame, da je njegova priljubljenost med volivci res za stalno tako zelo padla. Nekaj jim pa vendarle da prav. Morda je res, da je preveč silil v javnost, da je bila njegova slika zmeraj v časopisju, njegova oseba pa zmeraj na televiziji. Morda je v tem pogledu pretiraval. Temu stališču ne ugovarja več tako o-stro kot pred par meseci.
Da mu je škodovala njegova taktika v Kongresu, ki je znala zmeraj pridobiti večino senatorjev in kongresnikov zase? Mor-
bolje, da ne doseči vsega z enim mahom? Zdi se dalje, da je Johnson imel
v svojem boju proti revščini več kongresnikov in senatorjev na svoji strani kot pa volivcev. Ne morda, da bi bili volivci načeloma proti preganjanju revščine. So že bili za Preganjanje, toda mislili so in naislijo, da je bilo to vojskovanje povezano tudi z razsipnostjo- Ali vzemimo vojskovanje v Vietnamu. Morda bi se bil Johnson bolje odrezal, ako ne bi bil zmeraj prevelik optimist. Ker se njegov optimizem velikokrat ni uresničil, bi mu nič ne škodovalo, ako bi bil poslušal tudi nasvete stvarnosti,
Johnson je dalje mislil, da se da z denarjem vse doseči. Pa ni res. Tudi pri podporah in dajanju prednosti velja pregovor, da je dobrota velika sirota. Koliko je na primer namenil denarja raznim akcijam v prid ravno-pravnosti črnim volivcem, pa so ga vendarle mnogi pustili na cedilu, ker Kongres ni izglasoval letošnjega zakona o civilnih pravicah. Na nasvet politikov je Johnson dajal pri oddajanju vojnih naročil zahodne države, zanemarjal pa srednje in vzhodne. Pa so ga zapustile prav tiste države, kamor je šlo največ vojnih naročil, na primer Kalifornija.
O vsem tem premišljuje Johnson. O vsem tem bo moral odločati, ali naj ostane vse pri starem, ali naj skuša iti po novih potih. Časa mu pa ne bo dosti preostajalo, kajti leto 1968 se bliža s hitrimi koraki.
Trda reka keiteala šlrafk m univerzi v Berkeieyjis
BERKELEY, Calif. — Štrajk študentov in dela univerzitetnih predavateljev na univerzi je bil včeraj “začasno” končan, ko je bilo razglašeno, da je univerzitetna uprava na predlog univerzitetnega kanclerja sklenila, da bodo v bodoče vsi predavatelji, ki bi se pridružili kakemu štraj-ku študentov, odpuščeni iz službe.
Univerzitetna uprava je na dolgi in podrobni razpravi odločila, da bo sklep veljal v bodoče, da pa se morajo vsi predavatelji, ki so se priključili sedanjemu štrajku, takoj vrniti za predavalne mize.
Do štrajka študentov je, kot znano, prišlo, ko je prišla na u-niverzitetna tla naborna komisija vojne mornarice nabirat prostovoljce in so levičarski študentje proti temu začeli demonstracije, češ “da neštudentje nimajo na univerzitetnih tleh pravice vršiti kakršnega koli opravila”.
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članice Podr. št. 47 SŽZ so vabljene jutri, v petek zvečer ob sedmih v Ferfolia pogrebni zavod k molitvi za pok. Karolino Kortovich.
Rojstni dan—
Danes praznuje svoj 82. rojstni dan pionirka Mrs. Mary Hrastar, 5901 Prosser Ave. Slavljenka je med nami poznana kot izvrstna kuharica in je kuhala na več sto porokah, banketih in drugih gostijah. Naj jo dobri Bog še dolgo ohrani med nami!
Seja—
Podružnica št. 25 SŽZ ima v ponedeljek zvečer ob sedmih v šoli sv. Vida glavno letno sejo in božičnico. Na sporedu je izmenjava daril, zabava in prigri-i zek. Za otroke v mladinskem odseku je poseben program že ob petih.
Društvo Ribnica št. 12 SDZ !ima sejo v nedeljo ob dveh popoldne v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1 v novem poslopju.
Shod Tretjega reda—
Redni mesečni shod za člane in članice Tretjega reda sv. Frančiška bo v nedeljo, 11. decembra, ob dveh popoldne v cerkvi sv. Lovrenca. Govoril bo č.g. J. Slapšak, bivši duhovni vodja. Po shodu bo v šolski dvorani kratek sestanek in prigrizek. Vsi vabljeni!
Novi ZENITI! TV—
V Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj nove ZENITH 1967 televizorje.— Več v oglasu.
Na procesu proti Omarju Dhani kaže slabo za Sukarna
DJAKARTA, Indonez. — Bivši letalski podmaršal Otmar Dhani je na procesu proti njemu že priznal, da je vedel za načrt zarote, ki naj bi 1. oktobra: 1965 strmoglavila vlado in po-: stavila komuniste na oblast, da: ie dobil poročilo, kako so ujeli šest generalov in jih ubili, in da ie preskrbel letalo za zarotnike, da so lahko zbežali po ponesrečenem puču. Noče pa priznati,: da je aktivno sodeloval pri pu-i ču.
To sedaj ni važno. Važno je,! zakaj je Sukamo tisto jutro, ko je bil puč v teku, šel na letališče Halin zunaj Djakarte in kaj je tam delal. Vse to ve dobro Dhani, pa noče z besedo na dan. Državni pravdnik išče sedaj pota, kako bi Dhani j a pripravil dc govorjenja. Sukarnovo pričevanje še ni prišlo na vrsto.
Kdo je morilec Tran Vana?
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je bil na cesti glavnega mesta u-streljen Tran Van Van, član u-stavodajne.skupščine, o katerem so govorili, da bo nemara izvoljen za bodočega predsednika Južnega Vietnama. Dva moška sta se peljala na motociklu in oni, ki je sedel zadaj, je streljal z avtomatično pištolo na Vana, ko se je peljal v avtomobilu.
Policija je enega od obeh ujela in ta je izjavil, da je dobil naročilo za umor od Osvobodilne fronte. Trdil je, da je Vana ustrelil njegov tovariš, ki je pobegnil. Ni vedel povedati, zakaj naj bi morali Vana ustreliti. Več Vanovih prijateljev ne verjame policiji in izjavi prijetega rdečega morilca, ampak sumi, da so Vana umorili njegovi politični nasprotniki izven Osvobodilne fronte.
Italija raj tabornikov
FLORENCA, It. — Italijanska zveza tabornikov je objavila, da je lani obiskalo Italijo 1,390,000 tujih tabornikov. Ena tretjina od njih je pripeljala s seboj trajlerje ali pa šotore in drugo opremo za taborjenje.
Spoznavni znak za starše
Sedaj, ko nosijo vsi otroci dolge lase in hlače, je težavno ne prvi pogled ločiti, kdo je fant in kdo je deklica. Nekdo svetuje kot vodilo za spoznavanje: Tisti, ki posluša, je fantič!
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Konservativna stranka je včeraj v parlamentu prijela vlado zaradi njene politike proti Rodeziji, zlasti predložitev gospodarskih sankcij v Združenih narodih. Po njenem mnenju ho to rešitev vprašanja preje otežilo, kot pospešilo.
LJUBLJANA, SRS. — Ker je republiška skupščina zavrnila predlog vlade za znižanje dajatev za zdravstveno zavarovanje, je republiška vlada Janka Smoleta včeraj odstopila. Podpredsednik skupščine dr. Marjan Brecelj je skušal vlado pregovoriti, ko pa je ta vstrajala na svojem stališču, je skupščina njen odstop sprejela. — Tako so se začeli pod diktaturo Komunistične partije iti v Ljubljani demokracijo!
/faiERaSKA Domoviik/i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fca Združene države:
$16.09 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 2 mezeča Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.03 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 236 Thurs., Dec. 8, 1966
Korupcija v Vietnamu
Ni bilo, ni in ne bo vojne, ki bi bila brez korupcije.
Kdor je bil v zadnji svetovni vojni v Evropi ali pa v korejski, jo je lahko opazoval z lastnimi očmi. Naravno je sedaj tudi v vietnamski vojni. To nikogar ne razburja. Razburja samo izredno velik obseg sedanje korupcije v Vietnamu.
Prve pritožbe smo slišali o njej že lani. Od takrat so se pritožbe ponavljale in odkrivale zmeraj nove načine in kanale korupcije. Pritožbe o korupciji so butnile na dan tudi po sedanjih volitvah.
Od vseh strani dežujejo poročila, kje vse tiči vzrok korupcije in zakaj je tako velika. Seveda take razlage ne pomenijo še nobenega pritiska nanjo, imajo pa ta namen. Četudi korupcija v Vietnamu presega do sedaj običajne meje, ni po svojem bistvu ničesar novega. Zato so zdravila za preganjanje korupcije znana; kot vedno manjka tistih, ki bi jo preganjali. Nekateri bi jo lahko, pa je ne, ker so brezbrižni, drugi bi jo radi, pa jim manjka oblasti in pristojnosti. Vendar se kritiki ne dajo potolažiti s takimi razlagami, zato je verjetno, da sedanja kritika ne bo hitro zaspala in bo vplivala tudi na našo politiko.
Ni namreč izključeno, da je sedanji val kritike povezan s politiko. Kot vemo, se administracija pripravlja, da bo vpeljala nove davke. Teh se že sedaj bojijo tisti, ki jih bodo morali plačevati. Skušajo republikansko opozicijo pridobiti za boj proti novim davkom in ji seveda tudi zbirajo gradivo za ta boj. Važna točka v tem gradivu so tudi predlogi, kje se lahko zmanjšajo federalni izdatki. Preganjanje korupcije je pa kakor nalašč prvovrstno politično gradivo, saj je moralno tako utemeljeno, da mu ni mogoče blizu.
Ako hočemo razčleniti korupcijo v Vietnamu, jo moramo deliti najpreje na dve veliki področji:	ameriško in
saigonsko.
Amerika troši po cenitvah na mesec do $2 bilijona za vojskovanje v Vietnamu, poleg tega pa drži s podporami na nogah ne samo proračun saigonskega režima, ampak tudi vse vietnamsko gospodarstvo. Brez ameriške podpore bi se režim in gospodarstvo hitro sesula v kup prahu. Korupcija na ameriški strani ima torej dva vira: v vseh gospodarskih operacijah naše armade v Vietnamu in v načinu podpiranja saigonske vlade in gospodarstva.
Operacije naše armade v Vietnamu so težko pregledne. Če se začenjajo pri vzdrževanju vojakov s hrano, orožjem, opremo, municijo in obleko, se končajo pri investicijah v vietnamske luke, vojašnice, letališča, ceste itd. Pri vseh teh operacijah se da kaj izmakniti, kupiti in prodati po prepovedanih kanalih, trgovati z valuto itd. Pri tem pa skušnja potrjuje, da glavni nosilci korupcije na tem področju niso ravno vojaki in oficirji — so v primeri z drugimi le mali grešniki — glavni krivci so civilisti, domači in ameriški, ki so v službi ameriških oblasti in ameriških podjetij, ki delajo za te oblasti. Ti pri svojih mahinacijah ne poznajo nobene meje, vsaka prilika jim pride prav. Posebno velike skušnjave so zanje prekladanje blaga v lukah, transport od luk v skladišča, manipulacija v skladiščih, transport v notranjost dežele. Tam čisto gotovo ne drži pregovor: mera in vaga v nebesa pomaga. Največje lumparije se vršijo šele potem, ko blago preide iz ameriških rok v vietnamske.
Dokler je blago pod kontrolo ameriških oblasti, se korupcija ne more razbohotiti, se pa tudi ne da čisto zatreti.
Široko polje pa ima, ko pride blago v vietnamske roke. Po dogovoru z našimi oblastmi bi moral saigonski režim postopati s prevzetim blagom v korist revnih slojev. V resnici se pa kar hitro znajde v rokah špekulantov in verižnikov, ki so navadno tesno povezani z vodilnimi krogi saigonskega režima, tudi s saigonskimi generali, politiki, najvišjimi uradniki v provincah itd. Tako roka umiva roko, v vsakem kotu na saigonskih ulicah pa se lahko za drag denar kupi vse, kar je ameriškega izvora in je prišlo tja s pomočjo ameriškega podpiranja.
Pri vsem tem vietnamska morala ni tako visoka, da bi se nad tem zgražala. V najboljšem slučaju se vse to smatra kot nujno zlo, ki ga je treba prenašati, ker je pač usojeno tako in se nič ne da spremeniti. Ameriška javnost se naravno s tem ne more sprijazniti. Pritiska na Johnsonovo administracijo, ta pa na saigonsko vlado. General Ky daje obljube kot vsi njegovi predniki, toda zmeraj ostane le pri obljubah.
Naša administracija se bori proti cvetoči korupciji, kolikor se pač more. Ameriški vojaki na primer ne dobijo v roke pravih dolarjev, ampak posebne vrste, ki je njihova raba točno predpisana. Ovira prihajanje ameriških vojakov v Saigon, kjer je sredjšče vse korupcije. Ne more pa na primer krotiti mornarjev s trgovskih ladij, ki prihajajo Saigon, da ne bi verižili, tihotapili itd. Ne more tudi kon-prečni.
trolirati počenjanja severnokorejskih, filipinskih in drugih zavezniških vojakov, ki v Saigonu hitro podležejo vsem skušnjavam in skušajo kaj “pridobiti”.
Amerika je dalje dobavila Saigonu blaga za $370, letos pa že za $100 milijonov. Blago bi moralo biti prodano poceni revnim vietnamskim kupcem. Ti ga lahko kupijo, samo poceni ni. Dobiček gre v žepe verižnikov, od tam pa na tekoče račune v evropske banke. To je gotovo najbolj umazana veja korupcije v Vietnamu.
Nihče ne zahteva, da bi saigonski režim popolnoma zatrl korupcijo, toda take brezbrižnosti in zanikrnosti, kot jo kaže na tem polju, pa Amerika ne bo mogla dolgo prenašati. Če ne bo saigonska vlada napravila nekaj več reda, se utegne zgoditi, da se bo Amerika naveličala ne samo korupcije, ampak tudi vsega skupaj. S tem korupcionisti tudi računajo, zato pa tako hitijo s svojim premoženjem na — tuje.
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
HnmnmiimuiimnnimiimiimnnnnniiinnmuinmiiinmiunniimiiimiiiiminiiumiuiuinmiiiiiiimimiHimmiimmii
Pittsburgh, Pa.
Votivni Srečo in veselje vsem želim jaz,
kampanjski dirindaj je za nami. Dosti hrupa, besedičenj in pisanja je bilo. Mnogo praznega. Tisti kandidati, ki so bili izvoljeni v visoke položaje, so na počitnicah. Trudni so. Saj so par tednov pred volitvami rokovali na vsakem vogalu in prosili za glasove. Well, brez hrupa ni uspeha, tega se zavedajo tudi politi-karji. Nekatere službe so prav odlične, pa tudi dobronosne. Zvezni senator n. pr. je izvoljen za dobo 6 let in njegova plača je $30,000 letno. Star mora biti najmanj 30 let in najmanj 9 let državljan ZD ter bivati mora v državi, v kateri je izvoljen. Kon-gresman je izvoljen za dobo 2 let in plača je tudi $30,000 letno. Star mora biti najmanj 25 let in biti mora državljan ZD najmanj 7 let ter bivati v državi, v kateri je izvoljen. Ni ravno preslabo in to pove, zakaj kandidatov za te urade nikdar ne zmanjka kakor muh in os ne v gorah okrog zidanic po vinogradih v času, ko meljejo in prešajo grozdje.
Tisti, ki so prišli v visoke urade, kot senatorji, nekateri kongresniki in nekateri guvernerji, zdaj že thhtajo, kako bi se dalo pri prihodnjih narodnih volitvah leta 1968 priti še po lestvi par klinov višje do vrat Bele hiše. V demokratični svobodni A-meriki je res marsikaj mogoče. Treba je le znati, pa biti rojen pravo minuto in oblagodarjen s takimi lastnostmi, s katerimi se taki inspiranti znajo prikupiti javnosti. Kdor ima vse to, takemu se vrata in okna v boljšo prihodnjost kar sama odpirajo. Kislih ljudi, s kislimi obrazi in raznimi trmami se pa vsak ogne, celo španski biki se jih ogibljejo. In kdor na take stavi, navadno vedno zgubi.
Kar se tiče politike v letu 1968 bi skoro rekel, da brez močnega vpliva nanjo brez naše slavne Pennsylvanije ne bo šlo. Mogočna zmaga “stare garde” (GOP) v naši državi v teh zadnjih volitvah mogočno napoveduje zmago republikancem v letu 1968. Letos smo zmagali v naši Pennsylvaniji vse gori od guvernerskega stola pa doli naprej. Le tu pa tam je ostal v jvojem nepomembnem položaju kak demokrat, menda zato, da ne bi pozabili, kako demokrati zgledajo in komu so podobni. Well, imej to kdo za šalo ali kakor hočeš, tako je in amen, tako podobo teh razmer so pustile za seboj letošnje volitve.
Meni nekaj v moji vesti in v mojem gledanju na vse to dopoveduje, da bomo imeli v prihodnjih narodnih volitvah pred seboj sledeče kandidate za Belo hišo v Washingtonu: Naš Scranton, Michigančan Romney, veseli in prijazni Kalifornijčan Reagan, bivši podpredsednik Nixon; znajo pa se vsesti na “suro” republikanskega voza še drugi razni kandidati, katerim so začele prav s temi zadnjimi Volitvami lepo poganjati brke pod nosom in lepe oblikovane brade. Vsakdo se rad prikaže na kaki sliki, posebno na taki, ki obljublja tudi sladke češplje in V j črešnje onim, ki so v volitvah
' c- r« /-T vi i
Stari Majk, četudi me vsi ne bodo poznali, katerim želim srečno “rajžo” skozi volitve v letu 1968.
* VČERAJ MILIJONAR, DANES BER .., na javni podpori. Kdo? Vsakdo lahko. Nihče ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. Se ni za trkati po prsih, češ, mene ne more podreti in ponižati nič. Kako lahko, kar čez noč. To potrdi in pove tudi poročilo iz Atlante, o latvinskem imigrantu, nekdanjemu kmečkemu fantu Otonu Orkinu, ki je zdaj ;že v 77. letu starosti. Ta se je začel pred leti baviti s podjetjem, kako najti sredstva, da bi omejila in odpravila zalego in razširjevanje podgan. Podjetje mu je uspelo in poročilo pravi, da je njegovo podjetje uspelo in doseglo višino do $65,000,000 vrednosti. To je že kar čedna vsota. Kaj se je zgodilo potem, ta zadnja leta, poročilo natančno ne omenja, ampak pove pa, da se je ta Oton Orkin kratkim pojavil v uradu Cobb
se bo javnost znašla, da bo ob volitvah prav volila. Tako jaz vidim, da bo. Kdor ima bolj srečne in boljše poglede, jih naj objavi, da bo kaj več upanja na boljše dni med nami.
* ZA DOBRO VOLJO:
— KROJAČ, ki je dolga leta delal obleke za slavnega profesorja zdravilstva Billrotha, je nekega dne prišel v njegov urad na pregled. Slavni zdravnik ga je temeljito preiskal, potem je pa izjavil:
“Zdravi ste kakor dren!”
“To sem že sam vedel,” je dejal krojač, “toda hotel sem, da bi tudi vi pri meni kaj zaslužili, ker ste tako zvesta stranka, gospod profesor!”
— DVA UMETNIKA, vsak svoje vrste, sta se srečala. Prvi je zaupal drugemu: “Če se bom kdaj oženil, bom vzel samo resnično umetnico.”
Drugi ga vpraša nazaj: “Glasbenico ali slikarico?”
Prvi odgovori na to: “Ne glasbenico ne slikarico, ampak dobro kuharico!”
— Vse lepo pozdravlja
Stari Majk
Boka knjiga - najlepše Mmm darila
WASHINGTON, D.C. — Koiz njimi, ostala jim bo prijatelji-
NEW YORK, N.Y. — V soboto, 10. decembra, se nam obeta lep in prijeten večer na Osmi. Društvo SAVA se bo spomnilo rojstva mojstra slovenske besede Franceta Prešerna z akademijo. Po akademiji -bo slovesna otvoritev društvene sobe in knjižnice in pa seveda tudi prosta zabava.
Vsi prijatelji in znanci ste iskreno vabljeni. Prepričani smo, da boste preživeli lep večer v domači družbi. Slovenci v Pred|New Y0rku se tako malokdaj vidimo. Pridimo na akademijo in
County in zaprosil za javno pod- na otvoritveni večer knjižnice poro in pomoč. Urad mu je izdal in društvene sobe.
“County Welfare Card” s kate- Za Novo let0 pripravljata ro lahko dob. od $20 do $30 raz- slovenska fara SAVA silw.
Mh	M*?,” »»»f-ltlroCTg« z zanimivim progra-
mom, pa bomb skupaj pričakali
Tako gre in tako življenje pogrinja mize ljudem ... Ne trkaj se, kaj si — jutri znaš biti nič.
*	ŠE NEKAJ O KANDIDATIH. — Pri nas v Pennsylvaniji imamo ob vsakih volitvah po raznih okrajih in občinah naše države precej kandidatov, ki so prišli iz slovanskih družin. Ni zastonj naša država “PANSLO-VANIJA”. Slovani zapojemo, da se zemlja trese... Ne pretiravam. Zgodovina to potrjuje pri Napoleonu, Viljemu, Hitlerju in Mussoliniju in bo še tako pri “morebitnih novih Hitlerjih”, če se bodo pojavili. O yes, te vere Slovani ne smemo zgubiti. Slovani imamo trde kože — pa trde pesti! Vzemi to kdo kakor hočeš, zgodovina potrjuje, da je tako. In bo še tako! Slovan ni krivičen, ampak, da bi vsak capin teptal po. njem — tega ne dovoli!
Nazaj h kandidatom! V našem okraju, v 40. volivnem distriktu, je kandidiral naš rojak, odvetnik Ludvik Zupančič, na demokratski listi za zastopnika v državno poslansko zbornico. Prejel je precej glasov, izvoljen ni bil. Dobil pa je 9,676 glasov. Njegov nasprotnik republikanec je dobil nekaj nad 13,000 glasov. Zupančič bi bil lahko dobil nekaj več, ko bi bilo med slovanskimi narodnostmi malo več zavednosti. V tem oziru moramo še prositi Boga, da bo nam dal več razsodnosti tudi v političnih zadevah.
*	KAKO BODO VOZILI V WASHINGTONU prihodnji dve leti? — Zdi se, da bodo plesali nekako po tistem koračnem tempu: dva koraka naprej, dva nazaj, dva sem in tja... in bodo vsakikrat tam, kakor ob začetku. Kaj mislim s tem? To, da kar bodo predlagali demokrati, bodo republikanci zavrgli in bo šlo v koš. Kar bodo republikanci predlagali, bo šlo po istem receptu v koš in med smeti na alejo. Javnost pa bo čakala na
Novo leto.
Na svidenje 10. decembra ob osmih zvečer in pa za silvestrovanje 31. decembra!
Ludvik Burgar
ful slofanski ?ip@fco-
lllla
mm ra sep
CLEVELAND, O. — Prihodnji teden v torek, 13. decembra, ima Klub slovenskih upokojencev z okolice Waterloo Road ob dveh popoldne letno sejo v navadnih prostorih v SDD na Waterloo Rd. Na dnevnem redu so poročila odbornikov o delu v preteklem letu, volitev novega odbora in zastopnikov za federacijo ter razgovor o načrtih za prihodnjo poslovno dobo. Seja je torej važna in zato so vsi člani prošeni, da se je udeleže, če količkaj morejo.
Po seji bo na razpolago prigrizek in druga okrepčila. Če bomo dobre volje, bomo tudi kaj zapeli.
Meseca oktobra smo povabili g. Johna De Witto, da nam je po seji kazal lepe slike iz Slovenije in raznih krajev Evrope. Vsi navzoči smo imeli lep užitek, za kar se g. De Wittu najlepše zahvaljujemo.
Bližajo se nam božični prazniki. Vsem članom in članicam našega kluba in vsem bralcem in bralkam tega lista želim, da bi jih v veselju in zadovoljstvu praznovali. Vsem tudi srečno novo leto!
Mary Debevec, taj.
se bližajo božični prazniki, moramo skrbeti, kaj bomo darovali svojim otrokom, svojim prijateljem in znancem. V naši deželi je navada, da kupujemo darila in jih položimo pod božično drevesce. Ako pa imamo sorodnike in prijatelje v oddaljenih krajih, jim po pošti pošljemo darilo ali pa ga zanje naročimo po pošti.
Zadnji čas je, da premislimo, kaj bomo darovali, da ne bomo v zadnjih dneh v skrbeh. Najlepše darilo otrokom, ki obiskujejo college, ali prijateljem, ki so nam posebno dragi, je lepa knjiga. Knjiga bo vedno ostala
Vesli ii Slovenile
Velikanski most
SAN FRANCISCO, Calif. — Most čez Zlata vrata je dolg 8,949 čevljev, 4,000 čevljev je dolg razpon med obema oporni-
Bogato ležišče urana v Sloveniji?
Obsežne biološke in rudarske raziskave v Jugoslaviji, ki se nadaljujejo ob čedalje večjem finačnem sodelovanju gospodarstva, so privedle do odkrivanja novih ležišč različnih rud in mineralnih surovin, do razširitve sedanjih ležišč in do novih spoznanj o biološki strukturi našega ozemlja, kar je važno za bodoče raziskave.
'V nedavno ustanovljenem odboru za geološke raziskave v zvezni gospodarski zbornici je prevladalo strokovno mnenje, da je Jugoslavija po količinah rudnega bogastva ter možnostih za njegovo izkoriščanje v znatno večjem obsegu, kakor doslej na enem prvih mest v Evropi. Čeprav so nekatera ležišča rud že izčrpana, zbujajo na novo odkrite zaloge veliko upanje, da bo Jugoslavija tudi v prihodnje zelo pomemben proizvajalec rud in mineralnih surovin.
Zlasti važno je odkritje novih ležišč premoga. V zadnjih 20 letih se je količina nakopanega premoga povečala približno petkratno — od 6,652,000 v letu 1946 na 29,957,000 ton lani. Pa tudi to še ne zadostuje za zadovoljitev vseh potreb. Med najpomembnejša ležišča rjavega premoga sodi področje planine Konjuh s premogovniki v Bano-vičih. Doslej odkrite zaloge znatno presegajo 400 milijonov ton, ležišča v Kreki pa omogočajo, da se pridobivanje lignita do leta 1971 poveča letno na 7,000,000 ton, in sicer v glavnem na dnevnih kopih.
Razen tega ima Jugoslavija še druga bogata ležišča rjavega in črnega premoga, nadalje niklja, kobalta, svinčene in cinkove rude, železne rude, bakra, zlata, fosfata, antimona, molibdena, kroma, barita, kremenca, gline, kalijevih soli, magnezita, srebra, selena, talija, volframa, bizmu-ta, kadmija, živega srebra, soli ter drugih kovin in nekovin.
Med naj večje uspehe geologov pa sodi nedvomno odkritje uranovih ležišč. Dosedanje geološke, rudarske in tehnološke razprave so pokazale, da Jugoslavija lahko resno računa z lastnimi ležišči uranove rude in njihovim izkoriščanjem kot gorivom za pogon bodočih atomskih elektrarn in drugih jedrskih reaktorjev in da se bodoči razvoj jedrske energije in pridobivanje električne energije iz atomskih elektrarn pravzaprav lahko v veliki meri nasloni na domače vire in lastno pridobivanje uranskega goriva. K takšni oceni je v veliki meri pripomoglo tudi odkritje dveh bogatih ležišč uranove rude v kotlini Zle-tovske rijeke in najbrž še bogatejše, Žirovski vrh v Slovepiji.
Raziskovalna in druga dela na teh ležiščih trajajo že 4 leta in rezultati so zadovoljivi. Gre za visoko intenzivne uranske formacije z znatno vsebino urana v rudi. Geološka in rudarska raziskovalna dela se nadaljujejo.
ca v veselih in težkih dneh, spremljevalka za vse življenje. Vsakdo, ki hoče imeti vpogled v sodobne dogodke in biti res izobražen, mora brati knjige in jih imeti v svojem domu.
Čas prihaja po vsej Ameriki in Kanadi, ko se mladi ljudje ne sramujejo priznati, odkod so prišli njihovi starši ali predniki. Ponosni postajajo na deželo svojih prednikov in si dostikrat želijo knjig, iz katerih bi spoznali deželo za morjem, kjer so živeli predniki. Ta dežela, v našem slučaju lepa Slovenija, je dala novi domovini veliko število pomembnih pionirjev. Zato bodo knjige, ki opisujejo to deželo, še posebno dobrodošle za praznike, ki so res družinski prazniki. Tisti, ki obiskujejo college, bodo v njih dobili nove zamisli za razne naloge, ki jim jih šola nalaga. Prav tako pa morajo take knjige imeti v svojem domu vsi tisti, ki so college dokončali, da bodo vedno lahko posegali po njih in jih bodo svojim prijateljem ob obiskih s ponosom lahko pokazali.
Danes imamo vsaj nekaj knjig na razpolago v angleškem jeziku, s katerimi lahko postrežemo tistim, ki si jih želijo.
SLOVENIA IN EUROPEAN AFFAIRS je knjiga, ki jo je napisal John Arnež kot osnovno knjigo o položaju Slovencev v Evropi. Odkrila bo vsakomur o-snovna vprašanja o Slovencih v njihovi zgodovini. Stane samo $3.50.
THE SLOVENES OF CA-RINTHIA je knjiga, ki jo je napisal Thomas M. Barker o zgodovini in bojih Koroških Slo* vencev za obstanek skozi zadnjih tisoč let prav do naših dni-To so naši Slovenci na severni meji slovenstva, ki žive, kljub temu, da so jih že tolikokrat obsodili na smrt. Pomagajmo spo' znavati njih zgodovino, saj je celo med nami veliko ljudi, bi njihovih vprašanj ne poznamo! Cena knjigi je samo $5.
Morda pa koga zanima zgodovina Slovencev v srednjem ve' ku? Potem mu kupimo knjig0 dr. Alojzija Kuharja SLOVEN® MEDIEVAL HISTORY. Iz te knjige lahko spoznamo vire z3 zgodovino Slovencev v srednjem veku. Cena knjigi je sam0 $4 za vezano s trdimi platnica' mi in $3 za knjigo z mehkim1 platnicami.
Danes se toliko govori o g°' spodarskih vprašanjih. Gotov° je med našimi prijatelji velib0 tistih, ki jih zanima, kakšni s° življenjski pogoji Slovencev i0 kakšno upanje lahko goji Slove nija na gospodarskem področ]u' Za te imamo kot nalašč na raz polago knjigo prof. Hočevar]3
THE STRUCTURE OF ^
Tako in nekako tako.
koma in se dviga povprečno 746 I boljše vreme, ki bo prišlo, kadar' čevljev nad gladino Tihega oce- i se mu bo zlj ubilo in pa kadar ana.
i	i
— Združene države imajo eno tretjino vseh avtomobilskih cest na svetu. .
SLOVENIAN ECONOMY. Ce' na tej knjigi je samo $7 za leP° vezano in $5 za mehko veza110 Tisti naši prijatelji, ki zna^ brati slovensko, se bodo poS® no razveselili knjige Johna JYr neza SLOVENCI V YORKU, ki je nedavno izšD v kateri je opisano življc1^ Slovencev v naj večjem m®^. sveta, marsikaj pa je v njej 1 ^ c tem, zakaj so se Slovenci se^ v novi svet. Dobiš jo za mz ceno $3.50.	^
Vse te knjige se naročaj0 naslovu:
Studia Slovenica P.O. Box 4531 Washington, D.C. 20 Le Prosimo, da naročate ' ^ pravočasno pred prazniki, ^ sedaj pošta počasi PoS^u^e' knjige so danes med osnov knjigami o Slovencih v	^
in vsakdo jih bo vesel kot °^sel na darilo. Posebno E°A eI-i' knjig v angleščini vsak	^
kanec slovenskega Pore/ ^red-želi spoznati deželo svoji nikov.	.. teljem
Vsem bralcem in priJa e 1
nike in srečno novo l6^0 gah
vsem oraicem ^	iz-
želi blagoslovljene božične
E. A. Kova'
Čič
yyTTgTyTTTTTTTTTTTTTTTT^XXXX^XXXXXI^^X^^XZ
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
In po potih in gazih je škri-1 mostičev, bi kobili, ko bi posko-Palo pod nogami, kakor bi bile ; čil prvi volk na pot, zavili pod
cokle narejene na škrip in pod sanmi, ki so ob južnem snegu tiho drsele za zvonci, je cesta kar žvižgala, tako trdo je pre-tarznil sneg.
Borovčica je priletela prav na prag in mraz je prikaj ujelo. Ko se je pod noč obrnil na Krni-škem robu in se ozrl nazaj, je videl, da sta šla po njegovi in Volkunovi sledi dva volka in sta šele pod Skokom obstala.
“Nocoj ponoči ne bi rad hodil okrog,” je rekel Marko sam pri sebi.	, j
Prav takrat je Podlipnica legla. Slabo ji je bilo in bolečine je čutila v črevesju in pot jo je oblijal.
“Pa vendar ni od Ceneka nalezla,” se je ustrašil Podlipnik.
Ančka je skuhala in hitro dala večerjo,'ukazala dekli pomiti in odšla k mami v kamro. Opomnila je: “Mama, če ni vročina.”	. : i; <14*11;
“Ni, Ančka! Moja stara bolezen je, ki jo čutim od takrat, ko je bil Cenek majhen.” Spet se ji je zavzdignilo.
Podlipnik, ki je stal ob koncu Postelje, se je moral prijeti za končnico. Najlepši par konj bi kil rad dal, če bi žena imela vročino, namesto da jo je napadlo ^ črevesju. Spomnil se je, kako kiu je zabičaval padar Vencelj, da mora takoj poslat ponj, če se Ženi čreva zavozlajo:	“Dokler
črevesje ne zateče, se še da popraviti. Če pa zamudiš, je treba Iti samo še po gospoda in reči mnen.”
“Morda odleže,” je tolažil že-fto in Ančko, najbolj pa sebe.
“Pa, če ne odleže?” ga je zbodlo nazaj.
Odšel je na dvor. Luna je vzhajala. “Precej je že manjka, pa ko vendar svetla noč,” je pomislil Podlipnik: “Pa kaj, ko imam konje in pse in vozarje v Tržiču, žrebec še ne zna dovolj voziti, da bi šel s samim; se mi lahko dstavi. Če bi kobili zapregel—?” hirno se je obrnil, prislonil dlan k ušesu in poslušal: “Morebiti sem se zmotil!” Odšel je po stagnah tako daleč, da je bilo vse tiho in mirno okrog njega kr je spet poslušal. Sedaj je razločno ujel. Na Jecoli je zatulil ^°lk. In vedel je, da se to noč da cesti od Begunj do Tržiča dihče ne ogne volkovom; še kred Poljčami bi ga utegnili na-kasti. In vedel je, da bi po cesti, speljani po ravnem polju, morda še šlo s kobilami, na cesti ka, polni ovinkov, klancev in
^ V BLAG SPOMIN
V® tretji obletnici odkar
tč V GOSPODU PREMINUL NAŠ ■‘HEDOBRI SOPROG. OČE, STARI °ČE, STRIC IN BRATRANEC
Anton Tomšič
dihnil je svojo plemenito dušo dne 8, decembra 1963.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si ddbrote vir, uživa raj naj sveti, kujoči:
soproga ANA, roj. Blatnik; ln' ANTHONY; snaha HELEN; ^ vnuki TOMY, KENNY in rONY-JOE; vnukinja KATHY; svakinja MARY BLATNIK; bratranec FRANK MERVAR in OSTALI SORODNIKI, eveland. O., 8. decembra 1966.
pot in se s sanmi in človekom vred otočili po bregu navzdol; vse bi se pobilo, da bi volkovom še klati ne bilo treba. Drugi imajo pa še zamanj konje.” ■
Odšel je nazaj proti domu in se tolažil; “Morebiti se pa niso čreva zavozlala. Morebiti pa ne bo tako hudo, kakor me je strašil Vencelj. Morebiti ne bo še prepozno, če odpeljem za dne.” Spet je zatulil volk.
“Preklete mrhe.”
Na pragu je srečal Ančko: “Kam?”
“Po Rozalko so mi ukazali mama. Sama ne zmorem več. Mami je čimdalje huje. Ata, kaj bo?”
“Ne mudi časa in po Rozalko brž teci.” Podlipnik ni maral izdati, kako ga skrbi.
Pri Primožu so vsi trije klečali za pečjo, Marko. Rozalka in Manica, se greli in zmolili že ves rožni venec in dostavljali še očenaše. Marko je pravkar namenil očenaš: “Za rajnkega ata, za rajnko mamo pa rajnkega oča: Oče naš, ki si v nebesih—” Bum, bum, bum, je poropotalo na okno, da so se vsi trije prestrašili in da je Volkun poskočil izpod peči. Pa preden je utegnil Marko vprašati, kdo je, se je že oglasila Ančka: “Rozalka! Hitro pridi k nam. Mama so prav hudo zboleli.”
“O, Marija!” se je začudila Rozalka: “Že grem.”
Ančka je odšla. Marko pa je priganjal Rozalko: “Hitro se obed.” Oblačil se je tudi sam: ‘Bom šel s tabo, da te ne bo strah.”
Rrrsk, rrsk, rrrsk, je škripalo pod coklami, ko sta skoraj tekla skozi vas.
Manica pa je ukazala Volku-nu poskočiti za peč, da jo je bilo manj strah. V levi pa je dogorevala treska. Nihče je ni utrinjal. Sami so padali ogorki od nje in pcšumevajoč ugašali v podstavljeni vodi, dokler ni padel zadnji konec iz čelešnika. Manica si druge ni upala prižgati, jo je bilo preveč strah.
Za Rozalko so se zaprle Pod-lipnikove duri, Marko je obstal pred njimi. V hišo ni smel, ker je bil Cena doma, domov ni mogel, ker ga je preveč skrbelo, naj bo s Podlipnico. Kakor da je tudi njegova mama, ne samo. Ančkina. Obšel je hišo in se stisnil pod kamrno okno, da prisluhne in dožene, kako je.
Zunaj je bilo vse tiho, kakor bi bili še glasovi zamrznili, hiša pa je bila polna nemira.
Po hoji je Marko razločil, da sta šli Ančka in Rozalka na zgornji vrh po rože, da jih kuhata v kuhinji, da bosta naredili bolnici vroč obkladek: “Da bi le pomagalo,” je želel Marko.
Tisti trenutek so se Markove misli odtrgale za nekaj časa od Podlipnikove hiše. Slišal je Pečeh zatuliti volka. Tako otožno obupen glas se je prizibal skozi zmrzlo tišino do Markovih ušes, kakor bi se bila oglasila lakota sama. Prvemu volku se je odzval drugi in potem še tretji. Marko je vedel: “Aha! V jato se zbirajo in bodo naredili j škodo. Meni je ne bodo. Volkun je za pečjo, hlev pa je tudi dobro zaprt in zavarovan.
Nadaljnje tuljenje volkov je preslišal. Vse njegove misli so ! bile v kamri pri bolnici, ki je začela bolestno stokati.
Podlipnik jo je tolažil: “Anca! | Potrpi! Ko se toliko zdani, da| se umaknejo voleje nazaj Zavrh, sedem na žrebca in bom pripeljal iz Tržiča padarja kakor na vetru, ne na saneh, in če vsi! konji padejo, Anca! Zdrži do | jutra!”	j
“Kakor je božja volja.” « (Dalje prihodnjič)	i
eefli prodajaj® orožje škofu Malarija aa Oipra
NIKOZIJA, Ciper. — Nadškof Makarios je sicer predsednik Ciprske republike, ni pa na otoku pravi gospodar. Ciprska narodna garda je namreč skupaj z grškimi četami pod poveljstvom znanega grškega generala Gri-vasa, ki Makarija noče ubogati. To zopet ni prav Makariju. Kadar je v sporu z grško vlado — in to se dogodi velikokrat — nima nobene oborožene sile na svoji strani.
Zato je že davno začel na tihem organizirati svoje lastne čete, ki vanje pošilja nekatere policijske oddelke. Hoče torej imeti za vsak slučaj svojo lastno narodno gardo. Orožje zanjo je pa kupil v Pragi. Vse je delal naskrivaj, pa je sedaj zadeva prišla na dan. Grška vlada trdo prijemlje nadškofa in mu hoče pobrati češko orožje, Makarios se pa izmika razgovorom o tem predmetu. Nadškof hoče obenem odrediti v ciprskem proračunu čim manj denarja zn Grivasove čete, zato pa tem več za svojo “policijo”. Seveda tudi temu se upira grška vlada. Makarios misli tudi, da ga bo branila Rusija, kar pa ni čisto gotovo. Makarios je do sedaj dobil iz Prage le orožje malega kalib-ra.
Razume se, da so radi vsega tega odnosi med Atenami in Nikozijo napeti.
------o—
I sedaj lahko po vsem svetu, le ' dostop v pet držav jim še ni do-j voljen:	na Kitajsko, Albanijo,
Kubo, Severni Vietnam in Severno Korejo. Sedaj mislijo dovoljevati tudi potovanja v teh 5 dežel, toda ne po enakih pogojih za vseh pet držav. Verjetno ne bo za potovanje na Kitajsko in v Albanijo nobenih ovir več. Kakšni bi bili pogoji za potovanje v ostale tri države, bo državno tajništvo razglasilo do 20. decembra, ako se bo do takrat vrnil s potovanja državni tajnik Rusk.
Državno tajništvo je že mesece bilo širokogrudno v dovoljevanju potovanj. Izdalo je o-koli 500 potnih dovoljenj v gornje dežele, ki pa praktično niso veliko pomenila, kajti lastniki naših potnih listov niso dobili viz od prizadetih poslaništev. Zato tudi novi predpisi o potovanju ne bodo dosti pomenili za turizem. Poleg potnega lista je namreč za vstop v gornjih 5 držav treba imeti še vize. Teh pa komunisti ne dajo radi.
Leto turizma se bo čutilo tudi v našem državnem tajništvu
WASHINGTON, D.C. —Tudi naši diplomatje mislijo, da je treba nekaj napraviti za pospeševanje turizma. Nimajo pa preveč prilik. Amerikanci gredo že
Moški dobijo delo
HELP WANTED — MALE
MACHINISTS
TKE eiEfELMIO PMVmm Jml Oo.
3784 E. 78 St. 341-1709
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MliSTS
TO WORK ON AEEO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLB - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL
e«e mis
TURRET
LaTI.SS
SAP TURRET
LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES
Grški gmističiti Aspida proces skaro obtieal
ATENE, Gr. — Sredi novembra se je začel proces proti zaroti, znani pod imenom Aspida. Kar 28 višjih oficirjev je obtoženih, da so snovali zaroto z namenom, da prekucnejo dinastijo in vladni sistem. Obtožnica ima 475 strani, predlaganih prič je pa do sedaj 310.
Doslej jih je bilo zaslišanih le par. Če bo šlo tako naprej, bi proces utegnil trajati poldrugo leto in še dalj. “Zarotniki” se ne vznemirjajo nad potekom, se obnašajo na razpravah čisto mirno. Vkljub obilnemu gradivu, ki je nagrmadeno v obtožnici, še zmeraj ni jasno, ali so oficirji res mislili na pravo zaroto ali so iskali samo način, da bi spravili vodilnih položajev nekaj svojih konservativnih predstojnikov, ki pa vsi držijo z dinastijo.
Zato še zmeraj prevladuje mnenje, da je proces predvsem političnega značaja in da se bo njegov izid ravnal po političnem razpoloženju grških volivcev. Atenska javnost se naravno zelo zanima za proces. Ali se bo še celo prihodnje leto, je pa drugo
vprašanje. Na deželi je pa zanimanje za proces hitro zaspalo.
------o------
Fufferighf napovedal novo debato o zunanji politiki
WASHINGTON, D.C. — Predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko Fulbright je izjavil na svoji tiskovni konferenci, da bo kmalu po Novem letu predlagal senatnemu odboru za zunanjo politiko, naj začne znova preiskavati, kakšna je naša zunanja politika.
Fulbright je znan nasprotnik Johsonove zunanje politike, zato bodo debate v njegovem senatnem odboru gotovo ne samo zanimive, ampak tudi živahne. Prenašala jih bo deloma tudi televizija.
Odbor se bo najbolj zanimal i položaj v Vietnamu, rad bi tudi dognal, kaj vse se godi v Peipingu in kaj misli naša diplomacija o bodočnosti NATO organizacije. Kaj Fulbright sam misli o teh točkah, pa ni povedal. Omenil pa je, da je Kitajska veliko zgubila na ugledu, ker je dovolila rdeči gardi, da
izvaja na tako divjaški način “kitajsko kulturno revolucijo”.
Castro se je spravil na svoje revolucijonarje
HAVANA, Kuba. — Kubanski diktator Castro je zadnje mesece sila slabe volje. Vsak teden najde novo žrtev, da jo obkolje. Sedaj se je spravil na tiste svoje pristaše, ki hočejo stalno vprizarjati revolucijo. Krstil jih je za “lene, neumne in neodgovorne elemente”, ki so na primer zvabili mladino iz šol
in jo poslali demonstrirat.
Morali bi vedeti, da mladina spada v šole in ne na ulice. Najbolj jim pa Castro zameri, da so dijake, ki so dovršili učiteljišča, usmerjali v razne upravne službe. Posledice so vidne: na ljudskih šolah manjka sposobnih u-čiteljev, v uradih se pa gnetejo nesposobni birokratje in ne vedo, kaj bi počeli od dolgega časa.
Tako bL bil moral Castro govoriti pred 8 leti, pa bi bilo na Kubi danes marsikaj drugače.
Ženske dobijo delo
Iščem snažilko
stanujočo v Euclidu ali Wick-liffu za hišno čiščenje dvakrat na teden. Za pojasnila kličite 943-3670 točno ob 9. uri zjutraj ali od 6. do 7. zvečer.
(236)
MALI OGLASI
V najem
5-sobno stanovanje, preproge v dnevni sobi, kurjava vključena v ceno. Vse na novo dekorirano. V bližini Sv. Vida. Vprašajte za Mrs. Esther Budic, HE 1-9482.
(237)
mmi sinus
miEsifoa
mirnim
DOBRA PLAČA GD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite sc osebno
od 8.15 dop. do 5. pop
aSi kličite
341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(236)
V najem
Enodružinska, 8-sobna hiša 4 spalnicami, na E. 185 St., in Chickasaw Ave., za starejše ljudi. Kličite 261-0182 po 6. uri pop.	(x)
Blizu Lake Shore Bivd.
Nove zidane ranch hiše, priključene dvojne garaže, 3 spalnice, polna klet. $24,900.
30151 Eddy Rd.
Willoughby Hills, krasne nove ranch hiše, priključene dvojne garaže, družinska soba, 3 spalnice, veliki loti, model odprt za Vaš pregled.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
(238)
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, furnez, na Norwood Rd. Kličite EN 1-6997.	(237)
r
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu §12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za §12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico se oada v najem. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite Hi 2-2009 po 7 uri.	(240)
TRGOVINA V MESTU ODPRTA DNEVNO: OD 9:30 DOP. DO 9. ZV. — PODRUŽNICE DNEVNO: OD 9:30 DOP. DO 9:30 ZV. — MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE.
;4\ai; ,-".v W :	_	__ "
MAY'S:!!: BASEMENTS
'
I
Prihranite 37% do 54%! Prvovrstna, s strojem pralna, s dakronom polnjena posteljna pregrinjala
7.99
Regularno 12.99 do 16.99
Za eRojno ali dvojno posteljo
Prešiti vrh — ob straneh trojne volance. Enobarvna in potiskana.
Bela • Rožnata • Modra • Rumena • Zelena • Lilasta
Pregrinjala za enojno ali dvojno posteljo v krasni zbirki barv in vzorcev. Polnjena s poliesterskim dakronom. Malo ali nič likanja. Razkošno prešiti vrh in bogate trojne volance bodo dale vaši spalnici nepopisno eleganco. Vsa pregrinjala so prvovrstne kakovosti. Nimamo vsake mere v vsaki navedeni barvi. Pišite ali telefonirajte in navedite drugo izbiro barve.
Sprejemamo pismena in telefonična naročila ... Kličite CH 1-3070 KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK V MESTU, NA HEIGHTSU, V PARMI, SOUTHGATE, GREAT NORTHERN, NE PA V GREAT LAKES MALL
, dvigniti in iti... Sedel je zno
W-	fcj” va, zakaj vedel ni, kje se naha-
•«*
Vladislav Stanislav Keymont
PRAVICA
^ ja, v divjem begu je bil popol-
bk

S
Povest
Prevel France Bevk
3
Vsak trenutek mu je bilo tako slabo, tako čudno, da je sedel ko v omedlevici in ni vedel, kaj se je bilo z njim zgodilo; kadar pa se je prebudil iz te smrtne dremavice, je gledal z ugaslimi pogledi v noč in zdihoval skozi solze:
“Jezus O, Jezus, Marija! ... O Jezus!”
Nato znova ni čutil nobene bolečine več; otopel je, v prodirajočem mrazu in padajočem dežju mu je odrevenelo telo.
Gozd je neprestano šumel s svojim strogim, strašnim šepetanjem mraku.
A noč se je vlekla počasi... počasi... strašno počasi...
Jašek je zrastel v gozdu, poznal ga je dobro in se ga nikoli ni bal, ali zdaj, ko je bil na pol mrtev, je zrl z grozo na ogromne pošasti dreves. Njegova duša se je napolnila s strahom, bila je polna neizrekljive bojazni in strahotne tihote.
Obup mu je stiskal srce s tako bolečino, da je umiral, sedel je nepremično, bal se je ganiti s trepalnicami, bal se je spremeniti smer pogleda, bal se je šepniti rešilno ime: Jezus. Čutil je strah in tajinstvenost okrog sebe, čutil je, kako ta strašno tema pronica skozi njega, mu zaliva dušo in ga preplavlja ... Borov gozd je neprestano govoril sam s seboj... ječal... včasih žalostno kriknil... se sklonil nad njim ... kakor bi ga pogledal... se zganil grozeče .. . se upognil znova niže ... niže... tako nizko ... da je čutil njegovo
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — HOUSEKEEPER Dependable woman for complete charge in. motherless home for 4. Live in. Own room.
Call after 6 p.m.	923-7103
(236)
MALE HELP
PRESSER
Professional dry cleaning. $135 to $150 week. 5 to 5% day week. RUFFOLO’S, Round Lake Park. KI 6-4062
f	(238)
STABLEMAN WANTED For Boarding Stable.
MARK II STABLES, INC.
SK 5-9828
r	(238)
ledeno sapo na svojem obrazu. Čutil je, da se ostre veje hrastov, podobne krčevito ukrivljenim krempljem, iztezajo iz teme po njem... in ga iščejo ... da bi. ga raztrgale na drobne kosce.
Tedaj je s strašnim, pridušenim vzkrikom groze padel v nezavest. Razpaljeni možgani so snuli v mrzlici zmedene, raztrgane slike prestalega zapora, ki so bežale mimo njega ... Vlekel se je po hodniku jetnišnice ... Da, to je zopet jetnišnica. Ogledal se je in videl vrsto ostriženih glav, upogibajočih se nad statvami, ki so brez odmora šklepetale.
“Jašek! Jašek!” — Zdrznil se je, nekdo ga je tiho poklical, a ni mogel vedeti kdo, ker so vsi iz strahu pred paznikom, ki je stal pri vratih, držali glavo nizko. Ne, moral se je zmotiti.
Pogledal je skozi široko okno na vrhove dreves... na neskončno obzorje neba ... na daljne, daljne obrise gora! ... Zdrznil seje znova... To je zvon, ki vabi k obedu! Zvon za večerjo, zvon za počitek! ... Rožljanje verig ... strogi obrazi paznikov z bleščečimi bajoneti... Ta pogled ga je pretresel... Nekako ppvelje... ni ga razumel...
Ah! In te noči, te strašne noči v ogromni dvorani nekdanje molilnice... te noči, v katerih je prihajalo hrepenenje in mu izsesalo vso kri, vse moči in vse solze... te zimske, noči, mrzle in bele od mesečine, v katerih je brez spanja tiho molil pod temnimi obrazi svetnikov, ki so ga gledali z visokih obokov .. . Nenadoma se je pretrgala veriga njegovih sanj. Čutil je, da beži iz ječe... Štiri dni se je potikal po gozdovih, po noči... krčma v Pžiloku ... berač ... ljudje, ki gredo v Brazilijo... orožnika ... strel...
Prebudil se je iz omedlevice. Bolečine ni čutil več, toda bilo mu je strašno mraz, zvil se je še bolj, se privlekel bliže drevesu in čakal svita; hrepenenje se je bilo vpičilo v njegovo notranjost in ga grizlo neusmiljeno.
Domov je bežal.... v svojo vas ... v svobodo ...
To vse je bilo tam . .. tam ... za tem gozdom, po katerem je blodil — tam je koča, mati; mirno in tiho življenje — tam je neskončna blaženost, ki jo je jedva v ječi spoznal.
“Tja! tja!...” je kriknilo v njem hrepenenje tako glasno, tako močno, da se je že mislil
noma zašel, moral je čakati dne.
Niti za trenutek ni pomislil, da bi ga mogli tudi z doma, od matere odtrgati in ga znova vtakniti v ječo. Vedel je samo, da je bila v tej vasi njegova sreča in se je v njo povračal vsem zaprekam na kljub. Zdelo se mu je, da če pride tja, bo za vedno konec vse bede in trpljenja. Krivde ni čutil nobene. V kazni ni videl kaznujoče pravice, ampak osebno, silno maščevanje graščinskega oskrbnika, katerega je bil sunil s senenimi vilami!
“Ti bom že dal, ti angleška mrzlica, zdelal te bom, ne boj se! ... je mislil sovražno, ko se je spomnil na svojega mučitelja.
Tisoč maščevalnih naklepov je šlo skozi njegove možgane in se znova razkadilo, zakaj čim češče je padal v omotico, ki se jo je branil, kolikor je mogel, toda tik pred dnevnim svitom se je pogreznil v spanje, podobno smrti.
Spal je kljub dežju, ki ga je premočil do kože in kljub strupenemu mrazu marčne noči; legel je bil med debele, iz zemlje štrleče korenine, glavo je položil na deblo in spal.
Gozd je pred jutranjo zarjo utihnil in se sklonil nad njim, zdelo se je, kakor da čuje nad njegovim spanjem in ga brani pred dežjem.
Tema se je razredčila, poble-dela... in se razjasnila.
Čez sence mrakov se je razlila luč novega dne.
V predramljenem gozdu so se prebudile ptice in zveri.
Jata vran je na tiho vzpla-hutala iz gostega vrha velikega borovca: krožila je nekaj časa nad njim in nato zletela na plen do vasi.
Sredi gozda je bilo še temno, od vzhoda se je nekaj belilo, porajal se je svit in vstajal na motnem, zatemnelem obzorju, obrisi drevesnih vrhov so se risali ko profili gora; spodaj med debli je ležal gost mrak.
Veter je utihnil popolnoma, drevje je stalo tiho kakor da je zlepljeno med seboj; zamrznjene mladike, zamrznjene veje, vse se je upognilo kakor v neznani utrujenosti in se izgubilo v globoko spanje ... grozotna oblast uspavajoče moči je bila razlita vseokrog ...
MALE HELP
i
EXCELLENT OPPORTUNITIES
GUIDANCE \ COUNSELORS
i 1 Professional Openings At
^ BREGKENRiDGE job mm CENTER
Candidates must have Master’s degree in one of the following: GUIDANCE COUNSELING, PSYCHOLOGY or VOCATIONAL GUIDANCE. We will consider those with 0-1 (or more) years experience. Salaries commensurate with education, and experience. Excellent benefits and relocation assistance.
Sponsored under the joint auspices of the U.S. Government and Graflex, Inc., a subsidiary of General Precision Equipment Corporation, we are now beginning active operations of an ambitious program with 2000 corpsmen, of whom over 1000 are now actively participating, and a staff of over 700.
We are located in Morganfield, Kentucky, a growing community in the western part of the state, 125 miles south of Louisville, KY., 40 miles from Evansville, Ind.
For Consideration, Call Collect “	or Send Resume And Salary Required To:
Mr. Bert Ferrari, Employment Supervisor
BREGKENRiDGE JOB CORPS CENTER
502-389-2419, Ext. 241 Morganfield, Kentucky
An Equal Opportunity Plans For Progress Company
(238)
JUST IN! ALL NEW 1967
« a*
--
-k V
^ "______
89 HAN DC RAFTED
(D®)WS®ILE TV
23' overall diag. meas, 282 sq. in. rectangular picture area
A
fkiv,

r It
■ : : L ! 5 "HI
m/v
t#.!f7
\jy
. •••/i
,/ *
■	- -r• ..•
The ROSLYN -X2317
Attractive Contemporary styled console in grained Walnut color. or grained Mahogany color. 22,000 Volts Picture Power. 6%" Oval Speaker.
tOW, LOW
FULL ZENITH QUALITY PERFORMANCE FEATURES
• 22,000 Volts of Picture Power • Custom "Perma-Set” VHP Fine Tuning • UHF and VHP Spotlite Panels • "Capacity-Plus" Quality Components • Exclusive Automatic "Fringe-Lock" Circuit • 3-Stage IF Amplifier • Tone Control
HANDCRAFTED
No printed circuits ! No production shortcuts ! Metal chassis has up to 200 times greater heat conduction ability than phenolic used in printed circuit boards. This means greater dependability and longer TV life.
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
G202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNiK & mi

Družba
sv. Družine
TRE ROLY FAMILY SOCIETY
3X poverabf* 181A
v Zedinjenih Državah	Ljjgf lij	v ^ot*
Severne Amerike	JOlici, SU. l4. mai, isis
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden ta vse.” GLAVNI ODBOK:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.	T1. . T1,
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St. Johet, UL Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No Chicago, I • Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Loekport, IH-Duhovni vodja: Rev. ALOYblUS MAD1C, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, S51 N. Chicago St,
Joliet, lil.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, lil.
MATTHEW KOCHSVAR, 405 Parks Ave., Joliet, DL JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življer-je, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	815,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje!, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ab ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434
_______________________________________ ________=------------—dT
On'behalf of the Officers, members and friends of the Holy Family Society, we would like to wish you a Very Merry Christmas and a Very Happy New Year.
STEVE J. KOSAR,
President - Holy Family Society
usiS
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. _____K V P ° N _________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovim naslov:
Ime ...............-.........................
cesta ......................................
mesto in država .............................
Za to darilo pošiljam znesek $...........
Moje ime je .................................
Moj naslov je ...............................
mesto in država .............................
kor moje božično darilo na sledeči

»e® »	WOO •OT.Pgg.gOm
NAROČITE ŽE SEDAJ
SVOJO BOŽIČNO IN NOVOLETNO MESNINO PR1
CIMPERMAN CHOKE MEATS
520 EAST 200 STREET
IV 1-2386
Imamo prvovrstno sveže meso, domače kranjske klobase, želodce in šunke, riževe in krvave klobase, domače kislo zelje in repo ter domačo svinjsko mast.
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO' VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, P®' polnoma sveža jajca ter vsen vrst perutnino. Pridite In si izberite
KS
polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino.
HOWARD BAKER
«4!» KAST 185 STREET. EUCLlD
V SONCU OB VODI — Deklica in fantič se pogovarjaj na pomolu v St. Petersburgu, Fla., ko sončni žarki us jajo čudovito sliko morsko površine. ________