o
Nffians'371® !
coeiss
199502776 PORTOROŽ
NAMESTO UVODNIKA
INTERNA IZDAJA
št. 1
marec 1995
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.o.o. Portorož. List urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 900 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno.
		/ \ t
L)		LAj!
Naš glas je spet pred Vami. Prav zares. Kar precej časa je preteklo od zadnje številke in gotovo ste se že spraševali, ali ga nismo že ukinili.
V preteklem letu smo se ukvarjali predvsem z lastninjenjem in s tem v zvezi oblikovali kar precej informacij. Kakorkoli že. Mi smo se odločili.
Ustanovili smo uredniški odbor v sestavi Dragica Mekiš, Tjaša Ulčar, Maruša Lenarčič, Sonja Požar, Majda Vlačič, Jadran Rusjan in Emil Lovrič Petrič. Glavna in odgovorna urednica je Lilijana Ivanek Pečar. Uredniški odbor bo skupaj pripravljal vsako številko in skrbel, da bo glasilo vsak mesec v Vaši družbi. Odločili smo se tudi za novo obliko naslovnice. Za podjetje, ki je tako tesno povezano z naravo kot Droga, je primerno, da svoje glasilo tiska na okolju prijaznem papirju. S tem Vas želimo opozoriti na skrb vseh nas za naravo.
Od Vas pa pričakujemo, da nam boste s svojimi prispevki pomagali oblikovati razgiban in privlačen NAŠ GLAS.
Urednica
DROGINI REZULTATI
POSLOVANJE
Poslovno leto 1994 smo zaključili dokaj uspešno.
Obseg proizvodnje smo povečali za 12% ali za cca. 1500 ton izdelkov. Količinsko se je najbolj povečala proizvodnja kave, precej več smo proizvedli tudi vložene povrtnine, paštet in začinke ter riža. Povečano povpraševanje po kavi, paštetah in začinki smo lahko izpolnili le z do-
datnim zaposlovanjem za določen čas.
Smelo zastavljenega plana prodaje sicer nismo realizirali (izpad 6%), vendar pa je bil plan vse leto
nekakšen stimulator naših prodajnih aktivnosti. Primerjava prodaje v letu 1994 s prodajo, ki smo jo realizirali v letu 1993, nam daje zadovoljivo sliko, saj smo prodali za 8% več izdelkov in sicer 2% ali cca. 200 ton izdelkov več na domačem trgu in 34% ali cca. 900 ton več izdelkov na tujih trgih.
Napori za povečanje prodaje na
tuje trge so se obrestovali, čeprav ne na trgih, ki smo jih planirali. Tako smo z Rusijo in Češko od planiranih 6 milijonov DEM realizirali le 2 milijona DEM, vendar smo del tega izpada nadomestili z
izvozom v Bosno. Na splošno so postali trgi bivše Jugoslavije za nas ponovno pomembni, saj smo na te trge lani izvozili skupno za okrog 10 milijonov DEM izdelkov, to je približno 50% celotnega izvoza.
Naša podjetja v tujini so predstavljala slabšo stran poslovanja Droge v preteklem letu. Droga Hrvatska ostaja še vedno najuspešneje podjetje v tujini in edino, ki posluje pozitivno, vendar pa je obseg poslovanja daleč nižji, kot je bil pred razpadom Jugoslavije.
Droga Madžarska je tudi v letu 1994 poslovala slabo, predvsem zaradi neustrezne zasedbe, zahtevnega madžarskega trga in nekonkurenčnosti naših izdelkov kljub znižanju naših izvoznih cen.
Tudi podjetje na Švedskem je v preteklem letu poslovalo slabo zaradi slabega vodenja komerciale in pre-cenitve prodaje na švedskem trgu.
Na domačem trgu smo iztržili cca. 6.5 milijarde SIT, na tujih trgih pa cca 1,5 miliarde SIT, skupno okrog 8 milijard SIT ali okrog 100 milijonov DEM, kar je 17% več, kot smo planirali, in 40% več, kot smo iztržili leto prej. K temu da so vrednostni kazalci ugodnejši, je precej prispevala višja cena kave.
Finančna politika je bila uspešna -zagotovljena je bila stalna likvidnost, znižali smo zadolženost in pridobili sredstva iz razpisov za prestrukturiranje gospodarstva za regresiranje obresti.
Zaposlenost smo znižali za 3%. To velja za zaposlene za nedoločen čas, zaradi povečanega obsega poslovanja pa smo v nekaterih profitnih centrih zaposlovali delavce za določen čas.
STRUKTURA IZVOZA PO DRŽAVAH		
v letu 1994		
OSTALE DRŽAVE (22.5%)	HRVAŠKA (30.8%)	
KANADA (3.7%)_ A			
NEMČIJA (J. 1%) , 1	—		 ŠVEDSKA (5.0%) . . \jr -" ,/		MAKEDONIJA (12 0%)
RUSIJA (10.l%)2'/ ~. J		
I ITALIJA (12.8%)		
DELEŽ IZVOZA V CELOTNI PRODAJI
v letu 1994
IZVOZ (19.5%)
SLOVENIJA (80.5%)
DROGINI REZULTATI
IZKAZ USPEHA ZA OBDOBJE /. XII. 1994
V 000 sit
ELEMENT	KUMULATIVA	%
	I. - XII. 94	
A. Prihodki od prodaje	7,868,062	
B. Nabava vred. in stroški	6,208,520	
C. Bruto dobiček (A-B)	1,659,542	21.09
C. Stroški prodaje	523,775	6.55
D. Stroški uprave	219,572	2.75
E. Drugi prihodki	130,761	
F. Dobiček v posl.	1,046,956	13.09
G. Finančni prihodki	108,311	
K. Odpisi	294,746	
L. Finančni odhodki	398,885	
M. Dobiček iz rednega, poslov.	461,636	5.69
(F+G-K-L)		
N. Izredni prihodki	279,340	
O. Izredni odhodki	237,758	
P. Celotni dobiček	503,218	6.00
R. Davki	102,772	
S. Cisti dobiček	400,446	4.77
CELOTNA REALIZACIJA	8,386,474	
Na nekaterih področjih smo morali poseči po neljubih ukrepih in reševati ugotovljene presežke delovne sile - gre za področje odkupne dejavnosti, kjer se obseg poslovanja zmanjšuje. (Odkupne postaje Novo mesto, Most na Soči, Središče ob Dravi).
Plače so se gibale skladno z rastjo, ki jo je določala Splošna kolektivna pogodba, poleg tega pa smo zaposlenim izplačali še eno izhodiščno plačo v obliki bonitet in nagrad. Sistem stimulativnega nagrajevanja ostaja še vedno nerešen problem.
In končno zapišimo nekaj o ustvarjenem dobičku, le-tega je bilo za 503 milijone SIT. Po odbitku davka je ostalo čistega nerazporejenega dobička za 400 milijonov SIT
O razporeditvi le tega pa bo odločala nova Skupščina Droge, potem ko bo revizijska hiša KPMG opravila revidiranje poslovnih rezultatov.
Matjaž ČAČOVIČ
NAŠ GLAS ODGOVARJA
VPRAŠANJE:
Zakaj smo dobili vrnjen denar na certifikatni račun pri interni razdelitvi?
ODGOVOR:
V skladu z zakonodajo je morala Droga najprej pripraviti otvoritveno bilanco na dan 1.1.1993. Nato smo se odločili, da pripravimo še cenitev Droge, kar pomeni, da je pooblaščeni revizor določil tržno vrednost podjetja. Ker je bila ocenjena (tržna) vred-
nost podjetja nižja kot vrednost po otvoritveni bilanci, smo se v Drogi odločili za lastninjenje po nižji (ocenjeni) vrednosti. Nižja vrednost je seveda ugodnejša za lastninjenje z vidika posameznega delničarja. Zato je tudi izhodiščna cena delnice v interni razdelitvi
9.665,00	SIT in ne 10.000,00 SIT, kolikor je njena nominalna vrednost oziroma kolikor bi bila cena delnice, če bi se lastninili po otvoritveni bilanci.
Pa razložimo to še s primerom:
• vloženi certifikat 300.000,00 SIT
• vrednost delnice 9.665,00 SIT
300.000.00 SIT : 9.665,00 SIT = 31,03
31 delnic X 9.665,Ut) SIT = 299.615 SIT
300.00.00 SIT - 299.615,00 SIT =
385,00	SIT
Nastala razlika torej znaša 385,00 SIT Ker pa je po zakonu najmanjša (nominalna) vrednost delnice
1.000.00 SIT, gornjega zneska (385,00 SIT) ni mogoče vnovčiti in bo zapadel z iztekom roka za vnovčitev certifikata, to je z 31.12.1995.
NOVO V GOSADU
DROGINA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NA DRUGEM
KONCU	SLO
Od srede oktobra ’94 je ob vhodu v PC Gosad v Središču ob Dravi za vse kupce odprta prijetna industrijska prodajalna, ki ponuja že več kot tristo Droginih proizvodov.
V trgovini nas sprejme prijazna gospa Marija Kirič, ki je edina prodajalka, le občasno jo nadomešča sodelavka, gospa Silva Horvat. Gospa Kirič je v razgovoru povedala, da je prej 15 let delala kot knjigovodkin-ja, lani pa soji ponudili vodenje prodajalne. Priprave niso bile lahke,
vložene je bilo veliko energije. Sama pravi, da brez pomoči sodelavcev ne bi šlo. Na ta način se v Gosadu aktivno rešuje problem presežkov, obenem pa se na tem koncu Slovenije seznanja ljudi z Droginim proizvodnim programom, ki prav gotovo ni v celoti poznan, saj so ljudje vedno znova presenečeni, ko vidijo, kaj vse proizvajamo.
Pa sama prodajalna? Zelo se oddaljuje od klasične predstave o industrijskih prodajalnah, saj je zelo svetla in prostorna. Je samopostrežnega
tipa. Zanimiva je predvsem za gostince in manjše trgovce, saj so cene več kot ugodne. Individualnih kupcev je kar nekaj, tudi iz sosednje Hrvaške. Med tednom lahko v njej nakupujemo od 8. do 15. ure, ob sobotah pa med 8. in 13. uro.
Da bi bila prodajalna zanimivejša, še bolj prepoznavna kot Drogina, da bi ponudila kupcu nekaj več, je založena tudi s propagandnim materialom (vzorčki začinke, recepti vseh vrst, reklamni plakati,...).
Prvi trije dnevi prodaje so bili izjemni. Poleg učinkovitega obveščanja so k temu pripomogle predvsem promocijske cene ozimnice in kave, ki tudi sicer, skupaj z ostalo vloženo zelenjavo, prinesejo 80 do 90 % prihodka. Pohvalna je tudi prodaja začinke, predvsem v kilogramskem pakiranju. Za konec pa šc povejmo, da prihodek prodajalne žc sedaj presega tisti (grobo ocenjen) minimum, ki omogoča, da sc vložek v opremo prodajalne in novo delovno mesto izplača. Pa še to, da ne bi bilo ugibanj - ne, prodajalna ni last (ali v najemu) gospe Kirič, je 100% Drogina in bo to tudi ostala. Gospe Kirič pa želimo še veliko ustvarjalne energije, ki je še kako potrebna, da se bo prodajalna razvijala in postajala še zanimivejša za širše področje.
Tjaša ULČAR
SODELAVKE!
Po pogledu na iztekajoče se stoletje lahko ugotovimo, da si je H. marec v tem času izboril uradno pravico do praznika, da je živel, se razživel in se sedaj umirja.
Umirja se zavest, da je vredno biti ženska, da je ta drugačnost dragocena, ker se brez nje človek razlomi v moško polovico in v praznino. Torej obstaja človek razlomljen, če ne prizna ženske drugačnosti in dragocenosti.
H.	marec sc umirja v praznik radostnega vedenja, kako polovičen bi bil svet, če si ne bi priznali pomena obeli delov, če bi vztrajali v polovičnosti, ki pelje v prikrivanje, v laž in krutost. Radostno je to odkrit je, ker je po njem smiselno, da srno ponosni na svojo drugo polovico, saj po tem odkritju živimo bolj polno in ponosno uveljavljamo ravnovesje, ki edino zagotavlja preživetje in smiselno življenje.
DOGODKI
SREČANJE POTNIKOV DROGE V GOS AT) U
Letošnja prva konferenca potnikov Droge je potekala v Go-sadu - verjeli ali ne - na sam pustni torek. Pa ni bila nič kaj norčava in segava - slišati je bilo veliko resnih problemov in vprašanj.
Na začetku konference so se potniki seznanili z novim pomočnikom direktorja, g. Majcnom in novim direktorjem trženja, g. Adlerjem.
V izčrpnem uvodnem delu je direktor predstavil poročilo o
poslovanju v preteklem letu. Čeprav je bilo dokaj uspešno, ni razloga za zadovoljstvo, saj nam bo letošnje leto prineslo še trd boj za ohranitev trga in osvojenih tržnih deležev.
V nadaljevanju pa je direktor trženja izpostavil pomembno in neprecenljivo vlogo potnikov pri ažurnem pridobivanju informacij s trga. Zato naj bi v prihodnje potniki mesečno pošiljali dogovorjene podatke o stanju na slovenskem tržišču.
Kako težko je prodajati v razmerah, ko lahko že vsak posameznik uvaža oziroma pakira karkoli, je bila rdeča nit vseh potniških poročil o razmerah na njihovih prodajnih terenih. Ponovno je bilo poudarjeno, da so konkurenčni izdelki praviloma slabše kakovosti in zato dosegajo nižje cene, a so za veliko kupcev privlačnejši: Slovenci odhajajo po nakupe v Avstrijo in Italijo, Hrvatov, ki so še lani množično nakupovali v obmejnih mestih, pa zaradi visokih cen ni več v naše trgovine. Pospeševanje prodaje je gotovo pomemben element uspešnejše prodaje, zato bo tej aktivnosti že v letošnjem letu namenjeno več pozornosti - več bo degustacij širom Slovenije, več pozornosti bo posvečeno urejenosti Droginih izdelkov na policah, promocijski material bo na razpolago v večjih količinah na čim večjem številu prodajnih mest...
Droga si je res ustvarila svoj ugled in tržno pozicijo, kar pa ne zagotavlja dobrih rezultatov v prihodnje. Ob izredno močni domači konkurenci in agresivnem osvajanju slovenskega trga s strani tujih velikih proizvajalcev si bomo morali v Drogi zastaviti agresivno in podjetno tržno strategijo in se nemudoma odzvati že na najmanjše spremembe na trgu. Vsako napako plačujemo z izgubo kupcev, ki jih potem sila težko pridobivamo nazaj.
Lilijana IVANEK - PEČAR
PRIŠLI - ODŠLI od 1.1. do 28. 2.1995
PC ZAČIMBA:
Odšli:
KOVAČIČ GREGOR skladiščni delavec potek delovnega, razmerja za določen čas
PCGOSAD:
Odšli:
HANZELIČ JANJA proizvodna delavka III. - potek delovnega razmerja za določen čas
KINKL NATALIJA proizvodna delavka III - potek delovnega razmerja za določen čas
MAJER SILVA proizvodna delavka III. - potek delovnega razmerja za določen čas
MLAKAR MELITA proizvodna delavka III. - potek delovnega razmerja za določen čas
NEMEC GIZELA proizvodna delavka III. - potek delovnega razmerja za določen čas
POTOČNIK BOJANA proizvodna delavka III. - potek delovnega razmerja za določen čas
VRŠIČ DANIJELA proizvodna delavka III. - potek delovnega razmerja za določen čas
PCSUDESD
Odšli:
BOŽIČ JOŽE skladiščnik - presežek
GREGORINČIČ JOŽEF skladiščni delavec - presežek
HORVAT DANILO skladiščni delavec - presežek
JURAK IVAN vodja OP - presežek
MALEC IVAN skladiščni delavec - presežek
OGRIN DANIJELA tehnolog kakovosti - sporazumno pren. del.
razmerja
PC ARGO:
prišli:
REBERNIK ERNEST vzdrževalec I. - delovno razmerje za določ. čas ŠULIGOJ MARINO vzdrževalec II. - delovno razmerje za določ. čas
odšli:
MATIJAŠIČ NADJA proizvodna delavka III. - potek del. razm. za dol. čas
VINCOLETTO DAVID vzdrževalec II. - potek del. razm. za dol. čas
SKUPNE SLUŽBE: prišli:
ADLER DAVORIN direktor trženja del. razmerje za nedoloč. čas CALCINA GIANFRANCO skladiščni delavec del. razmerje za določ. čas
STANIČ 1JILJANA administratorka v Ljubljani DIREKTOR S ŠTABNIMI SLUŽBAMI prišli:
MAJCEN IVAN pomočnik direktorja del. razmerje za nedoloč. čas
Na dan 28. 2. 1995 je bilo v DROGI zaposlenih 704 delavcev, od tega 368 žensk in 336 moških.
Najstarejša delavca sta v PC SOLINE g. Ivan BENČIČ in v PC ZAČIMBA g. Drago DUŠIČ. Oba sta lani dopolnila 58 let. Najmlajša pa je Klara OROSHI i/. PC ARGO, dopolnila je 17 let.
Marjeta KOŠTOMAJ-POKLEKA
NOVI OBRAZI
DROGINI	NOV
Večina ljudi meni, daje mogoče presoditi stanje v določenem podjetju po gibanju zaposlenih. Trdi se, da so številni odhodi delavcev znak slabega stanja, povečevanje števila zaposlenih pa ravno nasprotno.
Kako je s podjetjem, v katerem se povečuje predvsem število vodilnih, to je pomembnejših delavcev z vidika odgovornosti in odločanja? Pustimo času čas in presojo stanja posamezniku.
Prvi vtis, ki si ga ustvarimo o človeku je pomemben. V pogovoru namenjenem bralcem glasila, so se predstavili: g.Davorin Adler, direktor sektorja trženja, g.Ivan Majcen, pomočnik direktorja in g.Valentin Veber, direktor sektorja informatike.
Vprašanja, ki smo jih zastavili so bila naslednja:
Nam lahko na kratko predstavite svoj življenjepis? Vi ste izbrali Drogo in Droga vas. ZAKAJ? Ste si že ustvarili mnenje o Drogi in ocenili njen položaj? Kako ocenjujete kolektiv in svoje novo delovno okolje? Droga ima svoj imidž (tradicijo). Ste imeli kaj treme pri prevzemu tako odgovornega delovnega mesta? Imate morda sporočilo za sodelavce?
g. Davorin Adler, direktor sektorja trženja
Rodil sem se 01.10.1950 v Postojni. Tam sem se tudi šolal. Po poklicu sem ekonomist. S trženjem sem se prvič srečal v podjetju Trgoavto v Kopru, kjer sem se najprej zaposlil kot komercialist in nato napredoval v vodjo nabave.V Trgoavtu sem bil zaposlen 10 let. Sledila je zaposlitev v DO Steklo Izola, kjer sem opravljal dela in naloge komercialnega direktorja. Po štirih letih sem prevzel dela in naloge direktorja ZT v podjetju Adriacommerce v Kopru, leta 1991 pa mesto generalnega direktorja v istem podjetju. Leta 1994 sem opravljal funkcijo predsednika IS Občine Izola. Zaradi stališč gospodarstvenika, ki so se močno razhajala s stališči kolegov politikov, sem imel pri opravljanju omenjene funkcije številne težave. Odločil sem se, da ne kandidiram za župana, ampak da sprejmem zaposlitev v Drogi Portorož.
Prihod v Drogo pomeni povrnitev v delovno okolje, ki me veseli in ki ga
obvladam. Rad imam stike z ljudmi. Glede na delovno zaledje Droge, mislim na proizvodnjo, mi to pomeni nov izziv.S proizvodnim delom sem se že srečal, toda ne s proizvodnjo v živilski industriji. To pa pomeni srečevanje novih obrazov in navezavo novih stikov. Sem pač zagovornik mnenja, da se moč podjetja izraža v njegovih ljudeh, ljudeh, ki proizvajajo, ki predlagajo nove rešitve, predvsem pa tistih, ki komunicirajo z zunanjim svetom, s kupci. V tem trenutku je Droga dobro stoječe podjetje. Da ne bi bila ranljiva, mora ohraniti vsa pridobljena tržišča, tako domača kot tuja. Svojo vlogo pa mora poiskati tudi na novih trgih.
Moja ocena o kolektivu je zelo dobra. Ljudje so pripravljeni sodelovati; so vodljivi, kar pomeni, da kljub drugačnemu mnenju sprejmejo kolektivno odločitev, če je ta utemeljena.
Glede na to, da sem že vodil ZT firme z letnim prometom 80 mio DEM, nisem občutil treme pri prevzemu novih odgovornosti. Zavedam pa se specifike dela, kijev Drogi povezana z odmaknjenostjo profitnih centrov, s širokim asortimentom proizvodov in prav zaradi tega s težavami pri plasmaju le-teh.
S sodelavci želim vzpostaviti prijateljske odnose (sicer z občutkom za hierarhijo) s posluhom za probleme in pravim občutkom za reševanje težav.
g. Ivan g. Majcen, pomočnik direktorja
Rodil sem se 23.11.1951 v Novem mestu. Odraščal sem v Slovenj Gradcu, kjer sem tudi zaključil osnovno šolo, gimnazijo pa sem obiskoval v Ravnah na Koroškem. Šolski program, ki je bil uveden kot poskusni program po ameriškem principu, je bil kvalitetno zastavljen; vodili so ga strokovno priznani profesorji. Tu sem dobil osnove za svoj nadaljnji študij in delo.
Diplomiral sem na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ker sem prejemal štipendijo Republike Šlovenije za potrebe diplomacije, sem moral po vojski v diplomatsko službo v Beograd. To je bila obenem tudi zaposlitev. Z izpiti sem moral potrditi svoje znanje, tudi aktivno znanje dveh svetovnih jezikov; izbral sem angleškega in španskega. V slovenski ambasadi v Buenos Airesu sem preživel pet let. Tu sem opravljal številne posle kot sekretar in vicekonzul. Ob vrnitvi v Slovenijo sem se zaposlil v Gorenju. Tri leta sem opravljal dela in naloge pomočnika direktorja izvoza v Velenju, nato pa sem prevzel funkcije
NOVI OBRAZI
direktorja podjetja Gorenje Korting Italija v Milanu, za obdobje štirih let. Po vrnitvi iz Italije sem ponovno odšel v Beograd in postal pomočnik zveznega sekretarja za ekonomske odnose s tujino. Ob osamosvojitvi Slovenije sem se vrnil v Ljubljano, kjer sem postal svetovalec Vlade Republike Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Pred prihodom v Drogo pa sem vodil službo za ekonomske odnose s tujino pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Droge, razen kot potrošnik, nisem bolje poznal. S posredovanjem agencije, preko katere je Droga iskala ustreznega človeka, sem imel prvi stik z direktorjem, g. Čačovičem, konec lanskega leta.
Moja želja, da zamenjam politično okolje in da se pričnem ukvarjati s konkretnimi stvarmi, se je ob tem stiku okrepila. Poleg tega pa “obala vleče”.
Droga je uspešno in ugledno slovensko podjetje živilske industrije, kar dokazujejo tudi letošnji rezultati.
Pravo moč Droge vidim v relativno dobrem obvladovanju trga glede na njene blagovne znamke. Toda za ohranitev obstoječih tržnih pozicij v prihodnosti bo potrebno vložiti vedno več napora. Osnovni vtis, ki se mi vsiljuje je, daje tudi v Drogi dozorel čas za spremembe. Mislim predvsem na internacionalizacijo Droge v najširšem smislu (mednarodno trženje, ISO, vodenje). Podjetje bo moralo biti zelo inovativno. Potrebno bo uvesti še bolj učinkovito interno komuniciranje za stimuliranje zaposlenih, urediti odnose z delničarji ipd..
Kolektiv jc najboljši, tako po človeški kakor po strokovni plati. Pripadnost zaposlenih firmi je močna, volje za delo ne manjka, klima je pozitivna, konstruktivna. Menim, da je podlaga solidna, vprašanje pa je, kako izvabiti iz ljudi najboljše.
Treme nisem imel, čutim pa odgovornost in željo, da kaj naredim. Drogi želim dodati “svoj kamenček”.
Vsi smo na isti ladji. Želim si sodelovanja.
g. Valentin Veber, direktor sektorja informatike
Rodil sem se v Ljubljani 09.01.1958 kot prvi od šestih otrok dužinc Veber. Otroštvo sem preživljal v bližini Medvod, v vasi Ladja. Leta 1981 sem končal Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju, in sicer organizacijsko računalniško smer.
Pet let sem delal kot vodja oddelka za organizacijo dela v podjetju Color Medvode. Dve leti sem bil zaposlen v SOZD Slovin kot vodja oddelka za razvoj informacijskih sistemov. Zadnjih šest let sem bil v GIP Stavbenik d.d. Koper vodja računalniškega centra.
Ob delu sem se izobraževal na podiplomskem študiju Visoke šole za organizacijo dela Kranj in naredil vse izpite. Do zaključka študija mi manjka le diplomsko delo.
Sem poročen in imam sina. Stanujem v Kopru.
Droga je izbrala mene in jaz njo. To je dejstvo. Droga je rabila človeka, ki obvladuje področja informatike, Valentin Veber je rabil podjetje, v kateri bi realiziral svoje ambicije.
V Drogo bom skušal prenesti vse svoje pozitivne izkušnje iz preteklosti s področja gradnje in razvoja informacijskega sistema, oplemenitene z novimi znanji.
Moji prvi vtisi o Drogi in njenem kolektivu so pozitivni. To je vse, kar lahko rečem glede na to, da je
01.03.1995	(dan pogovora) dan mojega prihoda v firmo. Predhodni stiki, ki sem jih imel z nekaterimi sedanjimi sodelavci, so me ohrabrili pri moji odločitvi o zaposlitvi v Drogi-
Ob delu se bomo spoznali!
Pripravila: Majda VLAČIČ
JUBILANTI
V prvih treh mesecih tega leta so praznovali delovni jubilej naši delavci:
10 letni delovni jubilej
BABUDER Bogdan iz PC ZLATO POLJE
BERNETIČ Jožica iz PC ZAČIMBA
BOJČIČ Dušanka iz PC
ZAČIMBA
BORKOVIČ Darjo iz PC GOSAD BOŽIČ Branko iz PC ZLATO POLJE
FRANK Bojankaiz PC SUDEST KUMAR Sabrina iz SKUPNIH SLUŽB
MALEC Ivan iz SUDEST OP Središče ob Dravi POLES Irena iz PC SUDEST ŠKRLJ Franko iz PC ZLATO POLJE
20 letni delovni jubilej
CICELI Stjepan iz PC ZAČIMBA
LIPOVEC Rado iz SKUPNIH SLUŽB
PIVK Albin iz PC ARGO VASILJEVIČ Radomir iz PC
ARGO
VLAČIČ Majda iz PC SUDEST
30 letni delovni jubilej
HORVAT Ivan iz PC SUDEST -OP Središče ob Dravi KLJUN Emilija iz PC
ZAČIMBA
KRAŠOVEC Hilda iz PC SUDEST - JELKA Vrhnika ŽIBER Rudolf iz PC ZAČIMBA
ISKRENE ČESTITKE!
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
DOLGA JE POT DO CILJA
Pred dobrim letom smo si v DROGI zadali nalogo, da bomo postavili sistem zagotavljanja in obvladovanja kakovosti v celotnem poslovanju podjetja po standardih ISO 9001.
Zastavili smo si dva cilja:
1. Več reda, sistematičnosti in boljše delo, kar vodi v večjo učinkovitost. Za to je potrebno natančno definirati funkcije organizacijskih enot, opredeliti odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, urediti in dokumentirati delovne postopke.... Skratka, gre za postavljanje novih in za izboljšanje že veljavnih pravil obnašanja posameznika pri svojem delovnem procesu, ne glede na to, kaj dela.
2. Pridobitev mednarodnega certifikata sistema kakovosti v skladu s standardi ISO 9001.
Zakaj vse to?
Zgrajen sistem kakovosti ne pomeni samo enostavnejšega, lažjega in učinkovitejšega dela znotraj podjetja, ampak omogoča tudi enostavnejše poslovanje med domačimi in tujimi podjetji.
Ni več daleč čas, ko bo vstop na evropski trg mogoč le podjetjem s certifikatom o sistemu kakovosti. V Evropi oz. svetu se vedno več podjetij odloča za vzpostavljanje sistema kakovosti po standardih ISO 9000. Do junija 1994 je bilo v 76 državah sveta izdanih več kot 70.000 certifikatov (kar nekaj jih je bilo podeljenih tudi živilski industriji), v Sloveniji pa več kot 50. To je zgovoren dokaz, da smo na pravi poti.
Končni rezultat kakovostnega dela in poslovanja so kakovostni izdelki,
ki zadovoljujejo kupčeve zahteve. S tem bomo ohranili že osvojene trge in imeli možnost vstopa in konkurenčnosti na novih tržiščih -(večji dobiček in preživetje nas vseh).
Cilje bomo dosegli le s skupnimi napori in sodelovanjem vseh zaposlenih. Vsak na svojem delovnem mestu mora prispevati k boljšemu in kakovostnejšem delu.
Najpomembnejši dokument v okviru sistema kakovosti poslovanja v skladu s standardi ISO 9001, ki ga moramo poznati VSI DELAVCI DROGE, je POLITIKA KAKOVOSTI. Dokument opredeljuje temeljne cilje kakovosti DROGE. Pripravil ga je kolegij direktorjev, podpisal pa direktor podjetja.
Maruša LENARČIČ
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
DROGA
PORTOROŽ
POLITIKA KAKOVOSTI
Osnovna načela opredelitve politike KAKOVOSTI
1. KAKOVOST je najpomembnejša vrednota podjetja DROGA Portorož.
2. S politiko kakovosti opredeljujemo skupne cilje ter določamo načelno usmeritev celotnega poslovnega procesa.
3. Zastavljene cilje bomo uresničili s celovitim obvladovanjem kakovosti skladno z zahtevami, ki jih opredeljujejo mednarodni standardi ISO - 9000.
4. Uresničevanje politike kakovosti je skupna naloga in odgovornost vseh zaposlenih v Drogi.
5. Vodstvo podjetja je odgovorno za uresničevanje politike kakovosti, organizacijske enote za doseganje ciljev kakovosti na svojih področjih, vsak zaposlen v DROGI za kakovost svojega dela.
6. Kakovost v DROGI ustvarjajo vsi, vsak pri svojem delu. Stalno izobraževanje in dopolnjevanje znanja na vseh področjih je temelj uspešnega dela.
Cilji kakovosti
1. Prilagajanje kakovosti v skladu z zahtevami trga ter v skladu s sodobnimi usmeritvami zdrave prehrane.
2. Izpolnjevanje kupčevih pričakovanj, ustvarjanje zaupanja in zadovoljstva kupcev ter s tem zagotavljanje obstoja na trg.
3. Ugotavljanje in obvladovanje stroškov za kakovost ter ustrezno ukrepanje in s tem povečanje učinkovitosti vseh funkcij v podjetju.
4. Ustvarjanje medsebojnega zaupanja in zadovoljstva pri delu ter motiviranje delavcev za odgovorno in kakovostno delo.
 VARSTVO NARAVE________________
KA VNE LVSKICE NISO VEČ NADLOGA
Zaposleni v PC Začimba, pa tudi prebivalci bližnje okolice, so morali dan za dnem vohati neprijeten vonj, ki je prihajal iz naše pražarne. Vse dosedanje investicije v pražarno so bile usmerjene v posodobitev tehnologije ali povečanje kapacitete. Izjema je bi! le pred petimi leti nameščen katalizator za izgorevanje izpušnih plinov iz nove pražarne. Januarja 1994 smo realizirali investicijo v briketirko za stiskanje kavnih luskic. Vonj, ki sem ga že prej omenila, je prihajal iz peči za izgorevanje kavnih luskic. Kavne luskice so majhne, tenke in lahke, zato imajo zelo velik volumen. Izgorevanje je bilo težavno in nepopolno. Iz dimnikov je prihajal črn dim. Vonj, ki se je pri izgorevanju sproščal je bil zelo neprijeten, niti malo ni bil podoben vonju po praženi kavi.
Neprijeten vonj je bil še bolj moteč v poletnih mesecih, ko smo kljub visoki temperaturi morali zapirati okna. Sedaj, ko luskic ne sežigamo, ampak jih le stiskamo v brikete, to ne bo več potrebno.
Briketi iz kavnih luskic, oblikovani na novo instaliranem stroju, so trdi in obstojni. V tej obliki imajo luskice bistveno zmanjšan volumen ter so bolj primerne za skladiščenje in transport. Vgrajene v zemlji so razgradljive in neškodljive.
S pomočjo sodobne tehnologije smo izboljšali bivalne pogoje in obvarovali naravo pred nadaljnjim onesnaževanjem.
Marija Tul
POČITNIKOVANJE
NI PREZGODAJ O LETNEM
V SPOMIN
Med nami ni več sodelavke in prijateljice, ki je imela čudovito lastnost - pomagati vsem.
Hermina Gavez je bila rojena 3.11.1942 v taborišču Fernetz v Avstriji. V naj nežnejših letih svojega otroštva je doživljala strahote vojne, v pomanjkanju, negotovosti in strahu. Po vojni se je pričelo še večje trpljenje, saj je bilo vse uničeno, porušeno, požgano, ljudje razseljeni, izgubljeni. V takih razmerah je preživljala svojo mladost.
V letu 1978 se je zaposlila v DROGI PC GOSAD Središče ob Dravi. Poleg dela v tovarni in doma je pomagala še sovaščanom pri delu. Prišla so leta, otroci so zrasli, jo zapustili, se občasno vračali, med tem pa se je v družino priplazila bolezen in kruta usoda ji je vzela moža. Njena družina smo postali mi, delavci Droge. Življenje ji je potekalo ob delu v tovarni in doma.
Na delo se je vozila z mopedom, tudi pozimi, vedno se je srečno pripeljala na cilj, le jutro 23.11.1994 je bilo usodno.
Zapustila nas je sredi poti, namenjena k nam - sodelavcem, ki smo jo imeli zelo radi, saj nam je vedno pomagala, nas poslušala, pa tudi deliti je znala z nami prijetne in neprijetne trenutke.
Pravijo, da čas celi rane, tokrat jih ne, le bolečina ostaja v vseh nas.
Hvala HERMINA za vse.
Danica KRAJNC
Nepravilno koriščenje dopusta
Ljudje zelo pogosto ne občutimo potrebe po počitku. Ne spoznamo lastne utrujenosti in ji ne daiemo posebnega pomena. Naše telo pa terja drugačen počitek in ta je celo predpisan z zakonom. Beseda je o dopustu.
Pogosto je potrebno zaslužiti dodatne tolarčke, dopust pa je kot nalašč za kaj takega, in tako namesto da bi počivali, še več delamo in se še bolj utrudimo.
Med ljudmi so pogoste še drugačne razvade (strokovno temu rečejo socialne deformacije). Svoj letni dopust preživijo v zaprtih prostorih, polnih alkoholnih hlapov in nikotina, dostikrat tudi s pretiranim uživanjem nezdrave hrane.
Nekateri narodi (nam najbližji Nemci) del zaslužka namensko hranijo za letni dopust.
Za kakšen dopust se bomo odločili, razmišljajmo že sedaj. Ne pozabimo tudi na svoje družinske člane, še posebej na otroke. Tudi oni potrebujejo “pravi” dopust. In nenazadnje, naše delo in naš uspeh sta odvisna
tudi od načina preživljanja letnega dopusta, pa če to hočemo ali nočemo.
V naslednji številki NAŠEGA GLASU ne spreglejte RAZPISA za letovanje v Droginih počitniških apartmajih in prikolicah: v LOPAR-IH na Malem Lošinju, v MAREDI pri Novem gradu in v Kaninski vasi v Bovcu. Eno prikolico imamo v Gozdu Martuljku, dve na zimovanju. Zaželeni so tudi vaši predlogi, kam bi postavili prikolici za letovanje.
Vaše dopustovanje pripravlja tudi
Dragica MEKIŠ
NAŠ GLAS odslej vsak mesec !
Pričakujemo tudi tvoj prispevek.
Uredništvo
NAŠ GLAS ODGOVARJA
VPRAŠANJE
DROGA je bila celo vrsto let vajena “domačega direktorja”. Ni pa res, kar se tu pa tam sliši, da smo bili samo domače, piransko ali obalno podjetje.
Že prva leta smo bili prisotni po celi takratni Jugoslaviji, in tudi v Evropo že dolgo rinemo. Zadnja leta smo dobili in dobivamo “ ljubljanske” direktorje. Bojim se, da bo nekoč (ali kmalu) DROGA Ljubljana in ne DROGA Portorož. In če do tega pride - ali bo to za DROGO oz. za nas, boljše ali slabše? Vprašanje postavljam, ker se bojim, da bo to zadnje ...
ODGOVOR
Včerajšnja in današnja Droga ni samo primorsko ali obalno podjetje, je predvsem sloven-
POGODBA O ZAPOSLITVI
V prvi polovici aprila 1995 bomo delavci v DROGI prejeli pogodbo o zaposlitvi. Gre za dokument, ki bo takorekoč zamenjal SKLEPE o razporeditvi.
Člane sindikata in vse druge delavce želimo opozoriti, da gre pri tem za izpolnitev zakona o predpisih iz delovnega razmerja Slovenije in ne za nekaj, kar bi imeli samo v DROGI.
Ne glede na slednje pa vam priporočamo, da POGODBO preberete in vse morebitne nejas-
sko podjetje, saj imamo posamezne dele raztresene širom Slovenije; od Obale do Brkinov, od Vrhnike do Štajerske.
In Droga je slovensko podjetje tudi zaradi svojih delničarjev oz. solastnikov, ki so raztreseni od Portoroža do Murske Sobote.
Odveč je tudi strah in bojazen, da se bo sedež podjetja selil v Ljubljano; Droga Portorož bo tudi vnaprej imela svoj sedež v Portorožu.
Vse politično-gospodarske ustanove (ministrstva, agencije) in banke so v Ljubljani in mnoge, tudi za Drogo pomembne odločitve, se sprejemajo v Ljubljani. Zato ima večina slovenskih podjetij izven Ljubljane organizirana predstavništva tudi v našem glavnem mestu. Tako bo tudi DROGA organizirala svoje
nosti sporočite svojemu sindikalnemu zaupniku ali poiščete odgovor na svoja vprašanja pri strokovni kadrovski službi.
Najkasneje v aprilu tega leta bo stekla tudi obravnava (in najverjetneje pogajanja} o KOLEKTIVNI PODJETNIŠKI POGODBI DROGE PORTOROŽ. Ta dokument bo zamenjal dosedanji Pravilnik o delovnih razmerjih DROGE.
Skušali bomo organizirati obravnavo te pogodbe tako, da boste tudi vi imeli možnost povedati vse svoje pripombe in predloge-
predstavništvo v prostorih HP na Prečni ulici v Ljubljani.
V zvezi z ljubljanskimi direktorji pa samo tole: trdno sem prepričan, da regionalna pripadnost, domači ali “tuji” direktor, naš ali vaš, še ne pomeni dobrega in uspešnega direktorja. Pomemben je samo sposoben in uspešen direktor, ki lahko pokaže svoje pozitivne rezultate.
Direktor Matjaž Čačovič
Spoštovani bralci!
Vaša podpisana vprašanja pričakujemo na naslov Uredniškega odbora NAŠEGA GLASU, lahko pa vprašanja sporočite članom uredniškega odbora neposredno.
Kdo so člani uredniškega odbora preberite tokrat na 1. strani N.G. IVudili se bomo pravočasno odgovoriti na vsa vaša vprašanja.
Uredništvo
POSEBNO OBVESTILO ČLANOM SINDIKATOV IN DRUGIM DELAVCEM
V pomladnih mesecih leta 1995 bomo na delnih zborih delavcev predlagali svoje kandidate za VOLITVE članov SVETA DELAVCEV Svet delavcev nas bo predstavljal v bodoči Delniški družbi DROGE Portorož, ali z drugo besedo - ponujal nam bo možnost soupravljanja v družbi, kjer smo zaposleni.
Alenka KUBIK
Dragica MEKIŠ
SINDIKALNI KOTIČEK
REKLAME REKLAME REKLAME
BARCAFFE Z ANDREJEM ŠIFRERJEM DOMA IN NA KONCERTU
Z namenom utrjevanja pozicije naše vodilne blagovne znamke nadaljujemo s serijo reklam “znani Slovenci”. Sredi februarja, točneje 16. februarja, se je snemalo na domu Andreja Šifrerja. V reklami z naslovom Andrej kantavtor išče Andrej navdih za novo uspešnico. Nekaj časa mu ne gre, potem pa mu le uspe - po požirku Barcaffeja, seveda. Ze naslednji dan, v petek, je bila posneta reklama Andrej na koncertu, in sicer v zadnje čase vse bolj priljubljeni diskoteki Orient Express v Divači.
Pred samim snemanjem so sredstva javnega obveščanja posredovala obvestila o tem dogodku, celotna diskoteka jc bila opremljena s transparenti za Barcaffe, poleg tega pa je Vinko Preželj pripravil degustacijo čajnih in kavnih cocktailov ter kikirikija. Cocktaile je pripravljal Aleš Ogrin, ki je med drugim tudi državni prvak med barmani.
Snemanje se je začelo že ob 16. uri, končalo pa ob 1. uri ponoči. Pri snemanju je sodelovalo kar sto dijakov Gimnazije Poljane iz Ljubljane in razposajena množica mladih je ustvarila zares čudovito vzdušje. Toliko priprav in organizacije za 33 sekund reklamnega spota!
Za še večji učinek reklam bo poskrbel Andrej Šifrer s svojo koncertno turnejo, ki se bo začela 29. marca: v istem tednu bomo začeli na televiziji predvajati reklamo Andrej na koncertu.
Naj poleg Andreja omenimo še druge člane ekipe, ki so “krivi” za pripravo teh reklam: idejo in scenarij je pripravil Koda Studio v skladu z našimi željami. Direktor fotografije:
Rado Likon. Režiser: Njegoš Mara-vič (med drugim režiser oddaje Križ Kraž z Mišo Molk). Scenograf: Ivo Koritnik (avtor scene za lansko podelitev Viktorjev in letošnji izbor pesmi za Evrovizijo). Producent in kreativni vodja: Igor Šuštar.
Tjaša ULČAR
* %
'jr
_ ■ j..
k
k
A 1	i
• •/ r ' * " J ^r\ A
, T. ■
Ši	'	.	'	’
m
m.
m
MALO ZA ŠALO, MALO ZARES
KUJ N IG UNDINI ZAUPNI POMENKI
Draga Kunigunda, sem tisti, ki že nekaj let zapovrstjo v tvoji rubriki sprašuje, kako kaže s trinajsto plačo. No, tokrat smo jo le dočakali in menim, da imam pri tem (glede na moje vztrajno negodovanje) vsaj nekaj zaslug. Se strinjaš?
Vztrajen
Srčno upam, da to ne drži, kajti če bomo vsako trinajsto plačo dočakali šele po nekajletnem godrnjanju, potem nimam besed!
Draga Kunigunda, kljub temu, da imam kronično slabe plače, se še vedno najde kdo, ki je pripravljen priti k nam v službo! Smo pa res priljubljeni, ali ne?
Ponosen
Si kdaj pomislil, da morda pa le niso VSE plače kronično slabe?
Draga Kunigunda, pravijo, da spet prihajajo časi, ko v naši državi ne bo zdravo stavkati,če ne bomo hoteli izgubiti službe. Tega kratko malo ne verjamem! Saj smo vendar v demokraciji! Kaj meniš?
Prepričan
Seveda smo v demokraciji in seveda lahko stavkamo! Za vsak slučaj pa le ne gre pozabiti, da so tudi vodilni ljudje v demokraciji in da so si tudi oni priborili določene pravice...
Draga Kunigunda, včasih, ko so bili v modi odbori, sveti in razne komisije, so informacije brez težav prodrle do delavcev. Dandanes pa zlepa ničesar ne zveš o dogodkih v podjetju. Kako to?
Dežurni firbec
Gre za premišljen ukrep za zaščito delavca: če nekaterih stvari ne zve, si na ta način ohranja zdravje in podaljšuje življenje.
Draga Kunigunda, kdaj sme delavec zahtevati višji osebni dohodek?
Pripravljen na startu
Kadar o svojem nadrejenem ve stvari, za katere nadrejeni ne želi, da bi jih vedeli tudi drugi.
Draga Kunigunda, v času, ko imajo mnoge firme v Sloveniji težave, gre nam zelo dobro; imamo skoraj vse: sloves solidnega podjetja (tudi zunaj države) uspehe na trgu, spoštovanje partnerjev, voljo do dela, odlične rezultate, lepe perspektive, disciplinirani smo in zvesti. Ali nam sploh še kaj manjka?
Entuzijast
Štirje direktorji, da bi jih bilo okroglo dva ducata.
Draga Kunigunda, pust je sicer že mimo, pa bi te vendar vprašal: si se kaj našemila?
Veseljak
Se mi ni bilo treba! Ko sem zvedela, da si Drogini jubilanti (deset, dvajset in trideset let delovne dobe) v vseh letih dela in prilagajanja raznim težavam niso zaslužili nitj enega brutto osebnega dohodka, se mi je obraz tako podaljšal, da me tudi najožji sodelavci niso prepoznali.
Sonja POŽAR
Vse, kar vpliva na prijetno vzdušje, dobro voljo in prijateljstvo sodi tudi za “tovarniško ograjo”...
seveda o pravem času, na pravi način.
Zatorej je res pohvale vredno, da so si v računovodstvu DROGE
28.2.1995	pripravili (beri pripravile, ker so v večini ženske) MALICO V MASKAH. Tako so prispevali k odganjanju zime in h klicu pomladi, počastili stare navade in se poveselili. Vse to med 9.30 in 10.00 uro!
Dragica MEKIŠ
||3f
UP ?
< W)
nj
2
5	*-
S S
A > Si)
_nJ H_
V
ro > < *-
- * ^ < 3,5
£/ M
4
l2
(J
z
J
vf>
O
5
(5
!
5-| i
wkOl‘>
gg,-
'V
C?£
ti 3
§t ^ J)
II
5 -
*S'J z®
pil
s*v;
>*ž
až
< i5 2 <
5 F
3 )tf
< «s
r« t»
-5
3t-
?*
Sf.**
3a
<ii*.
$1* 4ZiK A
9< ^2
* *£** * c/ a 5
?_|^£Z
Š5
»Is*
«5ž s
S
M
Hi ?2.‘*
*<r
0	> 7.4
1
<^T ¥ !:
Z
<
<t
n
iJLi
pč?i i J 3
o 3 » n. > a
z -+) Si
* s
fl
»i
o d
G Q
< rolfl
:>H
<
g
i/)
- -C
č ?
5 S J 3
a* °(° s*
o“
VirW
Vi ^
Ž?3S > < *
I3-
5^ j
af o f * i
P
i«
it
5
i?
žri
'2 *
3 *s ^ & <? 8
O
o
ec
s *
SŠ
sl
< >N
Z S *
š?	5 n
3 >	i * >b z
h	l <* < ro
5^i o
hh
z z
n
i§
*j -v <
?h z
ii*
ž 2P
H vi)
! 2 ■n >_
A/J
! ž I ?
V <T «. Z
$S°_ To
mi
*>„
s*.
’ M
i
3	v	S	<
rt/	u>	o	7
*	S	*
o <vQ
< J> >$
«5? or 2$
Šf-Sa<
p 5'-® il
S ? £ fW ivA
J)
d
h
m al
J 2 j > O
gjg 2
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: DRAGICA, OB, RADIKAL, EIS, STANE, BERNT, AP, VIKTOR, PORTOROŽ, IKA, DIS, ATALA, FEN,TEHARJE CIK, NEIL, AMARO, PTIČAR, SK, SOM, GENIJ, VISKAČA, TN, KAPITALIST TAM, EKAR, ICA, ANARHIJA, RAST KEN, NARDA, IN.
NAGRADNA KRIŽANKA št. I.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 5. aprila 1995 na naslov: DROGA Portorož - marketing s pripisom NAŠ GLAS križanka. Izžrebali bomo tri pošiljatelje križanke, ki bodo prejeli:
1. nagrada - izdelki DROGE v vrednosti 5.000 SIT
2. nagrada - izdelki DROGE v vrednosti 3.000 SIT
3. nagrada - izdelki DROGE v vrednosti 1.000 SIT
iH
PORTOROŽ